//ft
NO. 7
AMCRICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, JANUARY 10, 1962
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LX — VOL. LX
Laoški princi molče
Velika Britanija lih Sovjetija sta jih 'pozvali v Ženevo k novemu poskusu sestaviti skupno vlado “nevtralne-g-a’’ 'Laosa.
ŽENEVA, šv. — Ko so razgovori med tremi laoškimi princi, katerih vsak predstavlja svoj po-litioni tabor, pretekli mesec propadi i in so se princi razšli, sta se Velika Britanija in Sovjetska zveza, ki predsedujeta konferenci v Ženevi za reševanje laoške neodvisnosti, odločili, da povabita omenjene tri prince v Ženevo.
Povabilo je bilo poslano začetkom novega leta, pa princi nanj še niso odgovorili. Predsednik kraljeve vlade princ Bun Um ne da dosti na nevtralnost “sredinca” princa Suvane Fu-, m a, ki je v tesnih zvezah s svojim polbratom princem Sufanu-vongom, vodnikom komunistov in njihovih podpornikov v Laosu.
Kdor ma orožje, odloča!
V koalicijsko vlado bi naj po doseženem sporazumu prišlo šest piipadnikov sedanje kraljeve vlade, osem “nevtralcev” in šest pristašev komunistične levice. Princ Bun Um in njegov namestnik gen. Nosavan se zavedata, da igrata glavno vlogo v deželi vojska in policija. Če Pride ta v komunistične roke, Potem je laoške svobode konec. Tako j e Bun Um zahteval, da za predsednika vlade določeni Suvana Puma pove, koga od svojin pristašev bo imenoval za vojnega in koga za policijskega mimisira. Ta dva bi morala biti “sprejemljiva” sedanji protiko-mu ni slični vladi. Ob tej zahte-W so se razgovori v Vientianu končali, še prodno so se prav začeli. Napori predstavnikov zahodnih sil in Sovjetije za posredovanje so ostali brez uspeha.
Združene države so poskusile menda vlado princa Bun Uma pripraviti k popuščanju z grož-njo zmanjšanja ali celo ustavitve pomoči. Ta je nato objavila, da se zbirajo na meji Laosa se-Verno-vietnamske čete, da gredo preko njega dalje v Južni Vietnam pomagat tamkajšnjim komunističnim gverilcem v boju proti vladi. Zahodni opazo-valci trdijoj da ni nobenih znakov za zbiranje ali celo za pohod seveviuovietnamJdh čet v Laos m dalje na jug.
Spor med Sekou Toure-jem in Moskvo bo vplival na vse afriške države
CONACRY, Gvin. — Moskva se je z organiziranjem puča v Gvineji pošteno zaletela. Priprave za puč je dejansko vodilo rusko poslaništvo, neko drugo komunistično poslaništvo je samo posodilo ime. Pa ne samo to. Zarota je bila precej otročje pripravljena ah pa jo je nekdo prezgodaj sprožil. Aktivno so se zarote udeležili večinoma samo študentje, ki so bili oboroženi največ z Molotovimi ‘petelinji-mi repi.” ■
Ko so videli, da je upor propadel, so hitro vse izdali gvinej-.kim oblastem. Tako je predsednik Sekou Toure prišel do podatkov s tako lahkoto, kot ni mislil. Ker ni znal molčati, so za vse skupaj kmalu zvedeli tudi tisti redki protikomunisti, ki so v Conacryu, in podrobnosti razbobnali po vseh afriških državah s očitnim namenom, da dajo raznim levičarskim afriškim politikom snov za razmi-šljevanie, kaj jih čaka, ako se bodo preveč obesili na Moskvo.
Vtis o ponesrečeni zaroti je menda tako močan, da ga ni mogel zbrisati tudi Mikojan z vsemi svojim izjavami in obljubami o novi gospodarski pomoči. Tako trdijo črni diplomatje, kadar govorijo med seboj.
------o-----
Moskva hoče preskusiti Menauerjevo koa'icijo
MOSKVA, ZSSR. — Moskva se je do lanskega leta pogajala z bonnsko vlačo, ki je bila čisto v rokah krščanskih demokratov, odnosno dr. Adenauerja. Sedaj ma Zahodna Nemčija koalicijsko viado in v MoskVi si niso na jasnem, ali bo to kaj vplivalo na odnose med obema državama. Zato so stavili bonnski vladi predlog za obnovo razgovorov o nerešeni vprašanjih.
Podoben predlog je Moskva plavila že pred letom dni, toda takrat Bonn nanj sploh ni odgovoril. Letošnji moskovski predlog se ne razlikuje bistveno od anskeca ima pa par ocvirkov za stranko nemških svobodnih de-
Nova črnska taktika v bo}u proti segregaciji?
ATLANTA, Ga. — Vodniki gi-^auja za boj proti segregaciji so Se odločili opustiti male poskuse kot je bil na primer poskus “ro-hiarjev svobode” lansko poletje, v korist množičnega nastopa, kot se je po njihovem mnenju obnese] lansko lesen v Albany, Ga.
Novo taktiko bodo baje isto' časno preskusili najprej v še-stih mestih v državi Mississippi v prihodnjem marcu.
&U>WAVit
V remenski prerok prati:
Mrzli val, ki je zajel ves srednji del dežele, je pognal danes zgodaj zjutraj temperaturo 1 Clevelandu na —7 stopinj F naj nižjo v zadnjih 86 letih. — anes bo delno oblačno in naletavanje snega. Najvišja tempe-ratura bo okoli 11 nad ničlo.
Kennedy je v skrbeh radi kopičenja jekla
Velika naročila jekla v zadnjih tednih za slučaj jeklarske stavke poleti so začela predsednika skrbeti.
WASHINGTON, D. C. — Industrijska podjetja, ki potrebujejo veliko jekla, so v zadnjih tednih povečala svoja naročila v jeklarnah, da bi se zavarovala za slučaj štrajka v jeklarski industriji v juliju.
Kopičenje zalog jekla v industriji bo povzročilo v gospodarstvu že samo po sebi težave, pa naj potem pride do stavke ali ne. Pri sedanjem stanju naročil je skoro gotovo, da bodo jeklarne delale v prvi polovici leta s skoro polno zmogljivostjo, v drugi polovici pa bodo obrat o-mejiie, ker bo industrija z jeklom založena zaradi povgečanih naročil iz polovice leta. Tako bo prišlo v jeklarski industriji do zastoja in s tem lahko tudi v drugih gospodarskih panogah. To seveda ne bo moglo imeti u-godnega vpliva na razpoloženje volivcev.
Predsednik Kennedy in zlasti delavski tajnik Goldberg pozivata k odgovornim pogajanjem za novo pogodbo, ki bo stopila v veljavo, ko poteče s 30. junijem 1962 sedanja.
-----o---—
Eichmann dobil sivo uniformo
TEL AVIV, Izr. — Na smrt obsojeni nacist Eichmann je po nalogu jetniške uprave dobil po izrečeni obsodbi rdečo uniformo. kar naj bo znak, da se lahko bliža konec življenja. Ko so zato zvedeli izraelski partizani, ki so se borili proti angleškim četam za svobodo in neodvisnost ovoje deželei so začeli burno protest'rati.
Angleška kolomjelna oblast je ■namreč vsakega na smrt obsojenega izraelskega partizana oblekla v rdečo uniforme. Rdeča uniforma naj bo potemtakem posebno odlikovanje, ki ga Eichmann gotovo ni vreden. Jetni-
London vabi Gvatemalo na razgovore o Hondurasu
LONDON, Ang. — Angleška vlada se že doigo pripravlja) da bi dala svoji koloniji Honduras neodvisnost. Ker ve. da je na tem vprašanju zainteresirana tudi Gvatemala, jo Je že lansko leto povabila na razgovore. Gvatemala na angleški predlog sploh ni odgovorila Sedaj se je og.csil gvatemalski predsednik Ydigoraz in zahteval, naj mu Anglija kolonijo čisto navadno “izroči.”
Ydigerazoso stališče je na las podobno Sukarnovemu glede nizozemske kolonije na otoku Nova Gvineja ali pa stališču indijskega Nehruja o malih portugalskih kolonijah v Indiji. Anglija je zato gladkp zavrnila gvatemalsko željo, pripravljena je pa za razgovore, toda pri njih morajo biti zastopani tudi predstavniki kolonije Honduras.
Lonaon misli, da bi bil najboljši cas za začetek razgovorov zgodnja pomlad. Do takrat si bo namreč kolonija Honduras že opomogla od vremenskih katastrof, ki so jo Jani zadele.
------o-----
V republiki El Salvador zmagale demokratske stranke
SALVADORj El Sal. — Lanskega januarja je v tej republiki prevzela oblast vojaška diktatura v obliki, ki je v Latinski Ameriki v navadi. Ni se pa mogla dolgo zdržati. Morala je razpisati volitve za konec preteklega leta.
Pri volitvah so zmagale demokratske sile, ki zagovarjajo ideje, izražene v Kennedyevi Zvezi za napredek. El Salvador bo torej piva latinska država, ki bo začela izvajati nove gospodar-ske ur socijalne reforme. V ta namen bo novoizvoljeni Kongres vpremenil sedanjo ustavo.
Računajo, da bo delo na reformah potekalo mirno, kajti odločilni bogataši so pri volitvah temeljito pogoreli, dobili .so komaj tretjino vseh oddanih glasov. Kot povsod v Latinski Amčriki bodo pa tudi sedaj imeli glavno besedo še zmeraj vodilni vojaški krogi, ki zaenkrat kažejo dosti razumevanja za po-
GtZENGA V KONGU ZAČEL IZGUBLJATI PODPORNIKE!
Antoine Gizenga, samolastni naslednik Lumumbe v vodstvu'kongoških levičarjev, je začel izgubljati oporo/v lastni stranki lin'je v nevarnosti, da ga bodo/vrgli tudi iz (osrednje vlade, ker se doslej ,ni udeleževal injenega dela, ampak se držal v Stanleyvillu in utrjeval tam svojo osebno oblast.	1
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Položaj v Kongu se je začel počasi jasniti in kažejo se znaki novega reda. čom-be v Katangi je v načelu pristal na povezavo Katange z ostalim Kongom na osnovi široke samouprave, s^daj so začeli privijati tudi levičarskega Gizengo, ki je jeseni sprejel pod-predsedstvo vlade in prišel v glavno mesto, pa 3 tedne kasneje odšel nazaj v Stanleyville v Vzhodni pokrajini in tam utrjeval svojo oblast. Del njegovih lastnih strankarskih tovarišev v kongoškem parlamentu se mu je odpovedal in parlament ga kliče na odgovor zaradi njegovega dela v Vzhodni pokrajini. Grozi mu izključitev iz vlade Cirila Adule, kjer je od vsega začetka na položaju podpreusednika.
Parlament v Leopoldvillu je v ponedeljek sklenil s podporo večine lumumbovcev, da se mora Gizenga vrniti iz Stanleyvilla in pojasniti svoje delovanje tam.
Ni izključeno, da bo vržen iz vlade in prijet češ, da je poskušal Vzhodno pokrajino odcepiti od Konga. Vodnik glavnega krila Stranke afriške solidarnosti, stranke pok. Lumumbe, F. Kimway je javno odrekel podporo Gizengi, ko je izjavil, da je ta dejansko iz stranke izstopil, da bi sprejel vodstvo nekega “drugega gibanja”. Pri tem je mislil na Gizengov poziv, na konvencijo nove lumumbovske stranke v Panalu, ki pa se ni nikdar se-šla.
ška uprava je vse to vpoštevala mokratov, ki sedijo v koalicijski in Eichmann je pobil sivo uni- litičan smisel rezultatov zadnjih vladi.	-formo.	kongresnih volitev.
Komunisti so iadovedni, ali bo ^	.........' —	------o----—■
Bonn K.aj odgovoril na ta pred- vipliva ima stranka svobodnih — Avtomobilska industrija log, odnosno, kaj bo odgovoril, demokratov na nemško zunanjo porabi na leto okoli 460,000 bal Po tem bodo stdepali, koliko politiivo.	bombaža.
Nekdaj priznan kot predsednik
republike od rdečega bloka
Cd smrti Lumumbe preteklo zimo do pretekle jeseni, ko je stopil v viado C. Adule, je bil Gizenga od sovjetskega bloka in nekaterih afriških in azijskih držav priznavan kot zakoniti predsednik kongoške vlade. Od
ostane v Stanleyvillu in se izpostavi nevarnosti, da ga vržejo iz kongoške vlade in ga obdol-že poskusa cepljenja Konga, čemur bo sledil odprt nastop proti njemu.
Japonska bo delno vrnila gospodarsko pomoč ZDA
TOKIO, Jap. — Združene dr-lborbi> Pri katerem bo glavni do-
Iz Clevelanda in okolice
Rojstni dan v bolnišnici—
V petek, 12. januarja, bo dopolnila Mrs. Mary Bradač, R.D. 1, Geneva, Ohio, 72 let. Ker se je 4. jan. zvečer pri padcu ponesrečila, je morala v Geneva Memorial bolnišnico, kjer bo predvidoma ostala nekaj tednov. Obiski so dovoljeni od dveh do pol štirih pop. in od sedmih do pol devetih zv. Obiski so dobrodošli! Mts. M. Bradač čestitamo k rojstnemu dnevu in ji želimo, da bi jih še mnogo učakala v zdravju in zadovoljstvu!
Seja—
Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima nocoj ob običajni uri sejo v Slov. domu na Holmes Ave.
Popravek—
Pokojno Jennie Frank so pokopali na Kalvariji in ne v Whitehaven Memorial Parku, kot je bilo zadnjič po pomoti poročano.
Rokoborba—
Jutri, v četrtek, zvečer ob 8:30 bo v Areni tekmovanje v roko-
žave in Japonska so včeraj podpisale pogodbo o ureditvi japonskega odplačila ameriške gospodarske pomoči Japonski v letih 1945 do 1952.
Japonska bp dejansko vnhla le ep kvoder od vsakega dolarja-pomoči, skupno bo to zneslo $490,000,000. Japonska jih bo iz- ne smrti, plačala tekom 15 let, v tem času bo pa plačevala od posojila po dva in pol odstotka obresti.
------o-------
godek nastop Boba Brazila proti Libanončanu “Šejku”. Nastopila bo tudi vrsta drugih znanih rokoborcev.
j Zadušnica—
. V- oedgje,-14. t. m-., bo ob 1 k30 v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Olgo Klabše na 30. dan nje-
Novi odbori—
Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ ima za 1. 1962 sledeči odbor: predsed. Frank Turek, podpred-— Prvi del podzemne železni-j3ed. Ernest Racic, taj. Albin ce v New Yoritu je bil odprt le-j Orehek, 1264 E. 59 St., tel. UT
ta 1904.
Zadnje vesti
preteklega oktobra, ko se je iz WASHINGTON, D.C. - Danes v šoli sv- Vida.
1-3239, zapis. John Skraboc, blag. Louis Krajc. Seje bodo vsak 1. torek v mesecu ob 7:30
Leopoldvilla vrnil v Stanleyville ter tam ostal, je začel Gi-zengin vpliv in ugled padati. Najprej so odšli zastopniki komunističnih držav iz Stanleyvilla v Leopoldville, nato so začeli v podpori Gizenge omahovati njegovi lastni strankarski tovariši in vojaški poveljniki.
Sedaj je pred izbiro: ali se vrne v Leopoldville in se zagovarja pred parlamentom ali pa
Beograd zavrača trditve o “osvobodilni vojni” proti Albaniji
CLEVELAND, O. Sodelavec | Dokler je bila Albanija v do-znanoga New York Timesa C. L. jbrih odnosih z Moskvo, ni smel Sulzberger je pretekli teden ob. .Tito proti njej nič ukreniti. Se. javil članek, v katerem je uigi-jdaj, ko je v os-irem sporu z Mos-oal o možnosti “osvobodilne kvo bi bilo po mnenju Sulzber-vojne,” ki jo naj bi z jugoslovan. ‘gerja Hruščevu zelo prav, če bi sikih tal vodili proti upornim ko. bilo mogoče v Albaniji izvesti miumističnim oblastnikom v Al-j “osvobodilno vujno” in jo iztr-bainiji, ki so trenutno prav tako gad iz lok Eaverja Hodže in sovražni Beogradu kot Moskvi. |njegovih tovarišev. Albanija bi Dejstvo je, da je Tito prva le-|naj dobila novo vlado, ki bi bila ta po zmagi komunizma v Jugo. prijateljsko razpoložena tako slavijl in Albaniji, upal na napram Moskvi kot napram Be-vključitev Albanije v jugoslo- ogradu. Če bi se odnosi med
V*
če se eoho one vmešale v more- , Zasucpnik jugo slovanskega bitni jugoslovanski poseg v Al- zunanjega ministrstva je Sulz-baniio. Sovje rij a je zbrala ve- bergeneve trditve odločno za-terane ?rške Komunistične gve- vrnil, p; av tako je označil po-rile in jih poslala na bolgarsko doifcne trditve časnikarjev Ro-mejo. Bolgarska vohunska služ. berta Ailena m Paula Scotta za ba jc oovečala svoje napore pro. “popolnoma nesmiselne in skraj-
vansko ljudsko federativno repu. bliko in je zato nudil Albaniji vso oornoč, ki jo je le mogel. Tedaj so izdelali skupni načrt za delno osušitev Skadrckega jezera na meji Jugoslavije in Alba-
Albanci in Srni postopno zbolj-ševali bi bilo mogoče kasneje misliti na vstop Albanije v jugoslovansko federacijo.
Sulzberger sodi, da nekateri koraki Jugoslavije v zadnjem nije ter so lotili dela pod vod-j času kažejo v tako smer. Tako stvom in na stroške Jugoslavi-'je Jugoslavija uradno objavila, je. Ko je bil Tito vržen iz ko-|da je BalkansiK^ zveza, ki jo je munističnega bloka, so postali'nekdaj sklepala z Grčijo in Tur-allbanski komunisti njegovi naj- čijo, mrtva. Beograd je sredi hujši in najbolj zagrizeni na- |decemnia po več letih znova ‘prolniki. Politični spor med omenil maeedonsko narodno rdečim! bratci je v tem slučaju manjšino v Grčiji, kar naj bi bi. zaostrilo staro sovraštvo med Jo opozorilo Atenam, da jim Albanci in Srbi.	'Beograd lahko tam dela težave,
ti Grčiji.
Atene v skroeh, da ne bi Tito
no neodgovorne.”
Uradna zanikanja po navadi
res poskusil kak nastop proti ne pomenijo veliko, sc večkrat Allbanm, so pooudile Tirani ob- bolj potrditev dejstev in namer novo diplomatskih odnosov, če- kot njihovo zanikanje. V Beo-prav se niso odrekle svojim za- gradu zelo verjetno preudarjajo htevam po delu južne Albanije možnosti nastopa proti zasovra-(sev. Epira).	jženemu Hodži v Albaniji, saj so
Enver Hodža, piedsednik in ga že ponovno skusali spraviti z rdeči diktator Albanije, med Oblasti, so pa toliko stvarni in tem ni prav nic popustil v svo- j trezni presojevalci razmer, da jih napadih na llruščeva in Mos. ne morejo računati na kak tra-kvo ter na Tita in Beograd. E-j jen uspeh v Albaniji ali celo na naiko vstrajno brani tudi kitaj- njeno vključitev v jugoslovansko sko stelišče v pogledu komuni- federacijo, dokler se odnosi med stičnega programa in njegove-1 Albanci in Srbi bistveno ne iz-ga ustvarjanja.	.boljšajo. To jih bo verjetno za-
Sulzberger trdi v omenjenem držalo pred vsakim odkritim članku, da zavisi “Osvobodilna na;tipom proti Albaniji in njeni vojna” proti Albaniji izključno sedanji rdeči Gadi, ni pa seveda od Titove pripravljenosti iti s tem rečeno, da ne bodo ponov-iskat “kostanj v ogenj” za Hru- ho poskusili Izpodkopati Hodži ščeva.	tla s podtalnim delom.
opoldne se bo sestal Kongres k svojemu rednemu zasedanju. Izvolil bo vodnike na mesto umrlih, nato pa se lotil rednega dela. Demokratska večina je določila za naslednika Sama Rayburna McCor-macka, za vodnika demokratske večine pa na mesto tega C. Alberta iz Oklahome. Jutri o p o 1 d n e bo predsednik Kennedy podal na skupni seji obeh domov svoje poročilo o stanju Unjje.
PARI Z, Fr. — Predsednik republike De Gaulle je sklical za danes izredno sejo Vlade na razpravo o položaju v Alžiriji in doma. Nasprotniki sporazuma z alžirskimi uporniki groze Fran ciji z državljansko vojno, ki jo hoče De Gaulle preprečiti.
SEOUL, J. Kor. — Revolucionarno sodišče je obsodilo na smrt gen. Chang Do-Younga, bivšega n a č e Inika korejskih oboroženih sil in prvega načelnika vojaške junte, ki je pognala z oblasti vlado Johna M. Changa. Gen. Changu Do-Youngu, ki ga smatrajo Ame-rikanci za enega najbolj spo-sobniih korejskih oficirjev, o-čitajo, da je skušal preprečiti vojaški prevrat in da je kasneje koval zaroto proti vojaški vladi.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska vlada jc obljubila Belgiji vrniti letalo Caravclle, ki je moralo pristati z 19 potniki na sovjetskem leta Hšču Erivan, ko je po nesreči preletelo sovjetsko mejo v Armeniji.
Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ je izvolilo za 1. 1962 sledeči odbor: predsed. Terezija Lach, podpredsednica Ljudmila Glavan, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina, 6205 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, UT 1-4349, blagaj. Joseph Ovsenek, zapis. Josephine Ovsenek; nadzorni odbor: Anna Palčič, Josephine Weiss in Ludmila Glavan, zastopnika ža Jugoslovanski delavski narodni dom Terezija Lach in Jože Grdina, društveni zdravnik dr. Valentin Meršol; za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako 3. sredo ob 7. uri zvečer v Jugoslovanskem delavskem narodnem domu na 4533 W. 130 St. Pobiranje ases-menta vsako 4. nedeljo ob 10. uri dopoldne v Baragovem domu na St. Clair Ave.
K molitvi—
Člani društva Najsv. Imena fare sv. Vida imajo skupno molitev za člana Alberta Zivoder nocoj ob osmih v Zakrajškovern pogrebnem zavodu.
Brez krivde—
Okrajna porota Ashtabule je oprostila Johna Zgonca, 38 let starega gasilca iz Euclida, vsake krivde smrti M. P. Stroke 14. dec. lani na Rt. 166 v Foot-villu v okraju Ashtabula. J. Zgonc z 20996 Tracy Ave., Euclid, je bil s K. Hlebakom v avtomobilu, ki se je zadel v na cesti stoječi Strokov station wagon, med tem ko je ta pregledoval njegov motor. Zgonc in njegov spremljevalec sta bila v nesreči ranjena.
Ameriška Domovina
/vvi r ■/i*!— mo m i
r
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 7 Wed., January 10, 1962
Boj za predstavniški dom
grešno zakonodajno delo ne bo dosti republikanska zmaga pomenila. V predstavniškem domu vlada že sedaj konservativni blok republikancev in južnih demokratov. Ako zmagajo republikanci, jim bodo južni demokratje služili samo kot politična rezerva. Kennedyeva administracija mora torej v vsakem slučaju računati na večji odpor v predstavniškem domu kot v senatu. Ena izmed posledic zastarele razmejitve volivnih okrajev je namreč tudi ta, da je senat postal napredni del Kongresa, predstavniški dom pa konservativni. To stanje se, v Kongresu ne bo menjalo, ali naj republikanci zmagajo pri volitvah za predstavniški dom ali ne. Več vpliva bi republikanska zmaga imela na volitve v 1. 1964. Republikanska večina v predstavniškem domu bi kar dve leti vodila sistematično opozicijo proti Kenne-dyevi administraciji in to bi močno vplivalo na razpoloženje med volivci.
Vse to naj služi samo,za okvir, ki se bo v njem sukala letošnja naša domača politika. Okvir pa je potreben, da se človek ne zgubi v senzacionalnih podrobnosth dnevnih političnih bojev, ki bodo končani šele novembra.

BESEDA IZ NARODA
Prof. Janez Sever odhaja v pokoj
Do jesenskih volitev je še daleč, toda priprave za boj za večino v predstavniškem domu so se dejansko že začele.
Začeli so jih republikanci s svojo izjavo, da ne računajo s tem, da bi mogli priti do večine v senatu potom letošnjih volitev, pač pa da lahko stavijo vse upe na večino v predstavniškem domu. Zakaj ne upajo na zmago v Senatu, smo povedali pred kratkim v dnevnih novicah. V senatu imajo sedaj demokratje 28 glasov večine, na novo je treba voliti le 37 senatorjev. Nobena politična računica ne trdi, da bi mogli republikanci dobiti kar najmanj 29 novih senatorjev od skupnih 37. V tem sta obe stranki istega mnenja.
V predstavniškem domu je položaj drugačen.
Tam manjka republikancem do večine samo 44 kongresnikov, to je okrogla 10% vseh mest v predstavniškem domu. To ni ravno visok odstotek, ako pomislimo, da so pri zadnjih kongresnih volitvah v 1. 1958 dobili kar 5% več mest, kot so pričakovali. Zmagali so namreč v velikem šte-| grmskih vilu volivnih okrajev, ki prehajajo od ene stranke do druge, kakor je pač razpoloženje med volivci. Ako so jih dobili 5%, zakaj jih ne bi mogli še deset, saj vsaj nekaj okoliščin govori v njihovo korist.
Stara skušnja pove, da je v predstavniškem domu okoli 80r/p volivnih okrajev zvestih svojim kongresnikom. Volijo jih po desetkrat in tudi večkrat zaporedoma v Kongres. Malo je na primer manjkalo, da bi bil pokojni Sam Rayburn voljen dvajsetkrat zaporedoma v predstavniški dom. Vsako druigo leto pride torej v predstavniški dom le okoli 100 novih obrazov, zakaj ne bi moglo biti med njimi 44 takih, ki glasujejo z republikanci? Republikanci so s tako politično matematiko že parkrat zmagali, zakaj ne bi v letošnjem letu? Saj so v opoziciji in z opozicijo potegnejo vsi nezadovoljneži, posebno med nevtralnimi volivci.
Treba jih je samo spraviti na volišča.
Republikanska stranka se je začela pripravljati na volitve že tekom lanskega leta. Imeli smo namreč zadnje leto ljudsko štetje in na podlagi štetja morajo vse državne legislature na novo določati meje volivnim okrajem, tako za sebe kot za kongresnike v Washingtonu. Vsaka stranka skuša seveda ustvariti take volivne okraje, ki ji obetajo zmago pri volitvah. Pri tem so republikanci na boljšem od demokratov. Kjer imajo republikanci večino v legislaturah, skušajo ohraniti dosedanje privilegije, ki jih imajo podeželski volivni okraji. Za republikance so podeželski vclitveni okraji dvojne vrednosti. Na eni strani je tam število volivcev majhno, republikancev pa primeroma dosti. Republikanski kandidatje lahko zmagujejo z malim številom pristašev, ako se znajo potegniti za nevtralne volivce. V mestnih in industrijskih volivnih okrajih je število volivcev veliko, tam je treba večjih naporov, če hočeš zmagati proti delavcem in nižjim uradnkom, ki praviloma volijo demokrate
Drugi privilegij, ki ga imajo mali podeželski okraji, obstoji v tem, da se od tam volivci selijo v mestne, predmestne in industrijske volivne okraje. Selijo se taki, ki se nagibajo na demokratsko stran. Ako se preselijo v demokratske volivne okraje, so za demokratsko stranko brez pomena kajti tam ima stranka že zadostno večino z dosedanjimi VO' livci.
Razume se, da skušajo demokratje doseči pravilnejšo razmejitev volivnih okrajev, toda to se jim velikokrat ne posreči. V naši deželi so države, ki že po 30-40 iet niso spremenile mej volivnih okrajev; država Tennessee jih pa r.i že od 1. 1901. O tem se vleče pravda, ki bo kmalu prišla pred najvišje federalno sodišče. Izid pravde pričakujejo z veliko napetostjo vsi naši politiki, toda ne bodo ga hitro 'dočakali.
Republikanci računajo dalje, da bo njihovo kritiziranje Kennedyevega režima spravilo na njihovo stran dosti nevtralnih volivcev. Bodrijo se z dejstvom, da opozicija navadno zmaguje v “malih” volivnih letih, to je takih, kadar ne volimo predsednika in podpredsednika. Zato bo Kennedyeva administracija letos hujše kritizirana kot lani. Kennedy to ve in zato bo gledal, da njegov zakonodajni program ne bo tak, da bi odbijal od sebe široke vrste neopredeljenih volivcev. Na drugi strani so republikanci napovedali že celo vrsto akcij, ki naj bi spravile sedanji demokratski režim v slabo luč pri volivcih. Začeli bodo s kritiziranjem Kennedyeve zunanje politike.
Demokratje tudi ne bodo stali ob strani in držali roke križem. Obirali bodo in napihovali republikanske napake, kar se le da. Pri tem jim bo prav hodila republikanska razcepljenost. Letos so namreč republikanci ravno tako razbiti v razne struje, kot so Goldwaterjeva, Nixonova, Rockefellerjeva, kot so demokratje. Le pri demokratih je reden pojav, da se koljejo med seboj, pri republikancih pa se [o dogodi samo od časa do časa.
Recimo, da zmagajo pri jesenskih volitvah republikanci. Kakšne politične posledice bo to imelo? Za kon-
Cleveland, O. — Z novim letom 1962. odhaja v pokoj profesor Janez Sever, pa ne kot profesor, ampak kot industrijski delavec. Je eden tistih slovenskih initeliigentov, ki so morali po emigraciji v Združene države sprejeti delo v "šapi.” Meseca avgusta preteklega leta je dopolnili 64. leto starosti in sedaj z novim letom odhaja v “pokoj.”
Profesor Janez Sever je med slovenskimi novonaseljenci znana oselbnost. Mnogi ga poznamo še iz domovine, večina pa iz be-talborišč. Doma sem večkrat slišal in bral o prof. Severju, osebno sva se1 prvič srečala v Ljubljani na “Prevodu” in tudi tam le slučajno in samo toliko, da sva se spoznala in pozdravila. Predstavil mi ga je njegov brat France, ki je bil župan na Ježici in sta prišla z bratom po opravkih na “Prevod.”
Pozneje sepi srečal prof. J. Severja kot begunca na Vetrinj-Eikem polju v maju 1945, takoj na to pa v taborišču v St. Vidu na Glini. Od tam dalje sem imel priliko pobliže spoznati prof. Severja. Njemu se moramo zahvaliti slovenski begunci za veliko kulturno delo, ki ga je o-pravljal kot slovenski izobraženec skoraj pet let po slovenskih begunskih taboriščih.
V taborišču St. Vid na Glini je ustanovil, urejal in izdajal list “SLOVENSKI TABORIŠČNIK.”
Poleg tega je bil pa tudi mentor vsega našega taboriščnega kulturnega življenja. Vsi, ki so kakorkoli kulturno delali, so se zbirali okoli njega! četudi smo razpolagali le s skromnimi sred. sitvi, smo se pred Angleži, ki so upravljali taborišče, pokazali kot kulturen narod in se tudi ohranjali na kolikor mogoče visoki kulturni ravni.
Ob zmagi zaveznikov je v avgustu 1945 izdal posebno številko svojega lista “SLOVENSKI TABORIŠČNIK,” katerega lepo opremljen izvod je taboriščni odbor izročil poveljniku majorju Dongerju v spomin.
Pred božičem leta 1945 so komunisti v Sloveniji izgnali velike naših ljudi preko meje. Kar so jih izgnali na Koroško) so jim Angleži določili taborišče Fir-nitz. V tem taborišču je prof.
Sever našel tudi pisatelja Karla selili v Spital.
red osnovnih šol, pesniško zbirko Erika Kovačiča “ROMAR NA BELI CESTI.”
Kljub temu, da je prof. Sever ustanovil tiskamo že 1. julija, pa še vedno nismo imeli svojega lista. Prvi list, ki smo ga tiskali v novi tiskarni, je bil “SLOVENSKO DEKLE.” Prva številka je izšla 2. 3. 1946.
Končno smo tudi v špitalskem taborišču dobili svoje glasilo — seveda zopet po iprizadevanju prof. Severja, ki mu je bil tudi urednik. List je dobil ime TABORIŠČNIK. Prva številka je izšla 14. 8. 19^6. Najprej je izhajal trikrat tedensko, od 23. 9. 1946 pa je TABORIŠČNIK postal dnevnik.
Prvi teden meseca novembra 1946 so se slovenski begunci iz lienškega taborišča v Tirolah preselili v špitalsko taborišče. V Lienzu so izdajali poleg ostalih listov tudi nabožni mesečnik BOGOLJUB V TUJINI. Po preselitvi v Špital, nismo imeli ni-kakega verskega čtiva. Zato je
ko pisal. Takrat nam je prav prof. Sever odkril in predstavil pisatelja Mauserja. Naj že sedaj omenim, da pisatelj Mauser
tudi v izseljenstvu v Ameriki Prof-Severeno'jtavn^za;čellizda-
piše če že ne popolnoma ob mentorstvu, gotovo pa ob prijateljstvu, ki sta ga vedno gojila s prof. Severjem.
Predno smo se pred pomladjo 1946 preselili iz kellerberškega v špitalsko taborišče, smo nenadoma zguibili predsednika slovenskega taborišča. Izmed imen, ki so bila predlagana poveljniku majorju Dongerju, je ta izbral prof. Severja za novega predsednika slov. taborišča, ki mu je bila poverjena težka naloga se-letve v špitalsko taborišče. Po preselitvi smo pa zopet izvolili prof. Severja v taborišču odbor.
V	špitalskem taborišču so bile razmere precej drugačne, kot smo jih bili vajeni v Kellerber-gu. Na splošno je bilo taborišče v vsakem pogledu precej zanemarjeno. Toda prof. Sever je šel takoj na delo. 14. marca 1946 je organiziral spominsko proslavo na 14. marec 1414, ko je bil ustoličen na Gosposvetskem polju Ernest Železni kot zadnji vojvoda v slovenskem jeziku.
Zaradi velikega pomanjkanja slovenskega branja je prof. Sever izdal za Veliko noč 1946 velikonočno čtivo po naslovom VELIKONOČNO BRANJE. Bilo je z veseljem sprejeto in tudi takoj razprodano.
V	poletju 1946 (12. 7. .1946) je pripravil in izdal ZBORNIK UNRRA in v njem obširno popisal življenje beguncev. V jeseni istega leta (8. 11. 1946) Je sestavil in izdal obsežno SLOVENSKO BERILO za 4. razred srednjih šol. V januarju pri-hodnjega leta (21. 1. 1947) pa je sestavil in izdal SLOVENSKO ČITANKO za 3. razred osnovnih šol. Naslednje leto je izdal SLOVENSKO BERILO za 1. razred srednjih šol. Izšlo je 5. 11. 1948. Malo kasneje je sestavil in izdal SLOVENSKO SLOVNICO za 1. in 2. razred srednjih šol. (Izšla 18. 12. 1948).
Na praznik sv. Cirila in Metoda 5. julija 1945 je izšla prva številka SLOVENSKEGA TABORIŠČNIKA, ki ga je ustano-vil( urejeval m izdajal prof. J. Sever. List je izhajal do konca februarja 1946i ko smo se pre-
Mauserja, ki je bil kmalu na to sprejet v lienško taborišče. Na pobudo prof. Severja je takoj postal setrudnik slovenskega časopisa, ki so ga ustanovili v Celovcu Angleži in ga izdajali pod imenom KOROŠKA KRONIKA. V začetka je pisatelj Mauser P'sal krajše sestavke in črtice pod izmišljenimi imeni kmalu pa je začel pisati obširne tekste: Rotijo, Prekleto kri, Sin mrtvega in svoje do tedaj najbolj obširno delo Kaplan Klemen. Prav v tem času je začel objavljati v VERI IN DOM svoj roman LJU. DJE POD BIČEM, ki ga sedaj v nadaljevanju beremo v Ameriški Domovini. Mislim, da je bila zasluga prof. Severja, da je pisatelj Mauser takrat, četudi v zelo neprimernih razmerah toli-'
V špitalskem taborišču niso imeli nič glasila. Prof. Janez Sever se je stalno prizadeval za ustanovitev lista. Ker v taborišču ni bilo tiskarne (pravilno razmnoževalnice) je najprej to ustanovil. In sicer 1. julija 1946, ko je sklical prvo sejo odbora, ki je imel štiri člane. Seje so se vršile tedensko. V tej tiskarni smo natisnili sledeče knjige: ZBORNIK UNRRA, PRAVLJICE BOŽIDARJA KRAMOLCA, NA TUJIH TLEti pesniška zbirka Frančka Kolariča, ponatis papeške okrožnice o krščanskem zakonu pod naslovom “CASTO CONNUBII,” SLOVENSKO BERILO za 4. ..razred srednjih šol, papeško okrožnico “IMORTALE DEI” o krščanski državi, SLOVENSKO ČITANKO za 3. raz-
jati NEDELJSKI TABORIŠČNIK. Prva številka je izšla 8. 12. 1946.
Prof. Janez Sever je bil tudi mentor begunskega dijaštva. Pod njegovim mentorstvom so dijaki izdajali mesečnik “CVETJE V TUJINI."
Ko je bila v Špitalu ustanovljena gimnazija je prof. Sever poučeval slovenščino. Morda tudi kak postrc-nski predmet.
Po blejskem .sporazumu je beguncem zopet pretila nevarnost, da jih Angleži izroče Jugoslaviji. Vsled tega se je mnogo naših vplivnih ljudi izselilo iz špitalskega taborišča v ameriško zono Avstrije. Med njimi je bil tudi profesor Sever.
Ko se je leta 1949 izselil v Združene države, je moral kakor mnogo drugih inteligentov prijeti za fizično delo. Moral je v “šapo.” Toda ameriške šape so našim inteligentom iztrgale iz rok njihovo kulturno delo) ker so jim jemale večino časa in jih utrujale. Vsled tega je bilo njihovo kulturno delo zelo ovirano in ohromljeno. Kot preje doma in nato v taborišču je prof. Sever z zanimanjem in veliko ljubeznijo do slovenske stvari opazoval kulturno življenje ne samo novonaseljencev, ampak tudi tistega dela, ki je obstojalo že desetletja preu našim prihodom v Ameriko. Aktivno je v kulturno življenje posegal, v kolikor je le mogel Gotovo ga je bilo vedno videt: na vseh naših prireditvah. Zniral je podatke o kulturnem delovanju. Po smrti škofa Rožmana je bila ustanovljena Zgoaovinska komisija za zbiranje gladiva o velikem pokojniku in prof. Sever ima važno mesto v ioi komisiji. Vestno zbira vse, karkoli je o pokojnem škofu Rožmanu dosegljivega.
Izraz, da stopa prof. Sever v pokoj ni povsem pravilen. Gospod Janez Sever kot slovenski inteligent, bo šele sedaj pričel z delom. Sedaj ob novem letu je samo delo v “sap;” poslal v pokoj, samega seie pa ne. Gotovo je vseh skoraj dvanajst let težko čakal na ta svoj veliki dan, ko je lahko “sapi” za vedno dejal “Goodby.”
Ob njegovem vstopu v pokoj želimo profesoiju Janezu Severju zdravja, moči in veliko uspehov pri njegovi'm delu. Res je, da njegovo delo r.i tako vidno in dostopno javnosti, je pa kljub temu nadvse po'rebrno, koristno in nuj1'.o za slovensko politično emigracijo. Morda bomo šele čez leta prav spoznali njegovo veliko delo in pomen tega dela. Kakor je prof. Sever že sedaj objavljal članske, ki so bili plod njegovih prizadevanj, bo to gotovo v še večji meri in obsegu delal tudi v bodoče.
Dragi gospod profesor Sever! Dovolite, da se Vam ob tej prelomnici Vašega življenja naj-iskreneje zahvalimo za vse Vaše veliko delo, ki ste ga opravljali za slovensKO stvar v veliki ljunezni do svojega naroda. Lju-
bi Bog naj Vas ohrani še mnogo, mnogo let v zdravju in moči, da boste mogli izvršiti vse naloge, ki ste si jih pripravili za čaSj ko boste poslali delo v “šapi” v pokoj. Bog Vas živi!
ZaraVko Novak. -----o—-----
Praznik Sv. Družina
Cleveland, O. — V nedeljo, 14. januarja, je praznik Sv. Dužine, ki ga praznujemo po vsem kr-ščariškem svetu Ker je to ravno druga nedelja v mesecu, imajo člani Društva Sv. Imena skupno sv. obhajilo.
Naš duhovni vodja č. g. V. Cimperman so na zadnji seji priporočali, da naj bi bilo v nedeljo družinsko Skupno sv. obhajilo za vso faro. Pri Sv. Lovrencu bodo Skupno pristopili člani Društva Sv. Imena k obhajilu med sv. mašo ob sedmih zjutraj. Spominjam se, kako je bilo lani lepo, ko so pristopale k obhajilni mizi skupaj cele družine, Starši in otroci. Storimo to tudi letos vsd, k!i smo bili lani in še novi naj se pridružijo. Pridejo naj tudi oni, ki niso člani Društva Sv. Imena! Ta praznik je praznik za vse družine.
Po sv. maši pojdemo vsi v cer. kveno dvorano na zajtrk. Ta bo pripravljen tudi za vas in za vaše družine. Bo tudi nelkaj programa.
Vsem članom Društva Sv. Imena, vsem rojakom in prijateljem želim srečno in zadovoljino novo leto, ki smo ga pravkar začeli.
Pozdravljeni!
Jakob Resnik.
------o------
Salezijanec Father Kmfk se ponesrečil
New Rochelle, N. Y. — Zelo sem hvaležen Ameriški domovi-ni, ker je obvestila svoje bralce o nesječnem padcu našega sobrata F^thra Knifica( ravnatelja tukajšnje provinci j alne hiše, kakor hitro se je novica zvedela v Clevelandu.
Ker ima gospod veliko prijateljev med Slovenci, bom opisal več podrobnosti o nesreči.
Father Knific je srčno dober človek. Nikoli ne zna odreči, vedno rad ustreže, če le kako more. Ta nesrečni padec je povzročila njegova prevelika dobrota in uslužnost.
Na novega leta dan ob devetih zjutraj je zapel njegov telefon. Neki župnik iz New Yorka ga je prosil, naj bi mu nujno poslal duhovnika v pomoč. Take sitvari se navadno prosijo že par dni prej, da more hišni predstojnik razporediti svoje duhovnike pravočasno. Gospod Knific bi čisto lahko odgovoril, da so gospodje že vsi oddani, oziroma so že maševali in zajtrkovali. Pa on tega ni zmožen. Telkal je po stepnicah gori in doli in iskal, kje bi še koga dobil, ki bi ga mogel poslati na dotično župnijo. Našel ga je in bil zelo vesel, da je mogel župniku ustreči.
Ob pol desetih bi moral maše. vati in pridigati za redovno ko-muniteto v zavodski kapeli, pa se je s tem iskanjem zamudil. Ker je bilo že pozno, je kar tekel skozi dvorišče, pokrito s tanko plastjo pršiča, pa mu je spodrsnilo na ledu, ki ga ni mogel videti, in z vso težo je udaril z glavo ob tla. Obležal je neza. vesten. Sobratje so ga naložili na avto in odpeljali v bolnico. Tam se je nekoliko zavedel. Mogel se je še spovedati in prejeti sv. maziljenje ob zavesti. Potem je zopet padel v nezavest.
Podpisanega ni bilo doma, ko se je to zgodilo. Ko sem se popoldne vrnil in gospoda obiskal v bolnicij me je spoznal. Vprašal sem ga> če čuti bolečine, in je odgovoril, da ne. želel bi mu voščiti srečno novo leto, pa mi srce ni dalo. Le “Z Bogom,” sem mu rekel, ko sem se poslavljal, in mi je lepo odgovoril: “Z Bogom!”. “Pa na svidenje!” “Na svidenje!!” je dejal. To so bile do zdaj njegove zadnje besede.
Vse sobrate tukajšnje provin-
ce je ta nesrečni padec zelo potrl. Gospoda Knifica imajo vsi radi, kot smo ga imeli doma, in ga čislajo kot plemenitega človeka, izvrstnega profesorja in razsodnega predstojnika. Po vseh zavodih so takoj začeli posebne molitve za njegovo o-zdravljenje. K njegovemu vzglavju smo položili relikvijo sv. Janeza Boška in sv. Dominika Savija.
Stanje se je od ure do ure slab. šalo. Gospod je imel vedno visok krvni pritisk, ki se je zdaj še povečal. Vsa desna stran je ohromela.
V torelk je šlo na slabše in zdravniki so se odločili za operacijo. Odprli so lobanjo in umili možgane od štrene krvi. Videli so, da so možgani ranjeni.
Po operaciji je krvni pritisk popustil. Da se ne bi zadušil, so mu v sredo odprli grlo, skozi katero zdaj diha. Sobratje se vrstimo in molimo ob njegovi postelji.
Na Silvestrov večer nam je še tako lepo govoril, da bodimo v novem letu vedno pripravljeni, da nas Bog pokliče. Ko bi bil slutil nevarnost.
G. Knific je najbolj plodovit pisatelj salezijanskih “Knjižic,” prej doma, zdaj pa teh, ki zopet izhajajo v Trstu. Pred dvema tednoma je dokončal in odposlal zadnjo “Knjižico.” V njej govori o zakramentu sv. maziljenja. Dal mi je lokopis v branje. S tako vnemo priporoča da glejmo, da bodo bolniki pravočasno prejeli ta sv. zakrament. Bog mu je naklonil milost, da ga je mogel prejeti še pri zavesti.
Ko tole pišem — na sv. Treh Kraljev popoldne — je njegovo stanje nespremenjeno. Vročina se dviga in pada, krvni pritisk je normalen, včasih tudi niže, žila bije precej redno. Je v nezavesti in desna stran je hroma.
Vsem rojakom priporočam dobi ega g. Knifica v gorečo molitev.
Rev. Franc Blatnik, SDB.
148 Main St.
New Rochelle, N. N.
Tel.: NEw Rochelle 6 — 4225.
------o------
Zdravniško predavanje za matere
Cleveland, O. — V soboto dne 13. januarja ob 7. zvečer bo imel zdravnik dr. Frank Kern v mali dvorani pod novo cerkvijo Marije Vnebovzete zdravniško predavanj e* za matere. K predavanju so vabljene zlasti matere otrok, ki že hodijo v slovensko šolo te fare, in sedanje in bodoče matere, ki bodo pošiljale otroke v slovensko šolo. To je prvo predavanje te vrste. Zdravnik bo podal najprej nekaj svojih misli, nato bodo matere lalhko stavile vprašanja, na katera bo predavatelj odgovarjal, želimo, da bi se matere polnoštevilno udeležile že prvega predavanja, da ne bo treba že pojasnjenega vprašanja pri naslednjih predavanjih ponavljati.
Predavanje je' brezplačno in je pod okriljem nastajajočega društva mater sedanjih in bodočih otrok Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v CoUinwoodu. Društvo bo včlanjeno v škofijski zvezi takih (angleških) društev. Torej bo to slovenski PTU. škofijsko vodstvo je z veseljem pozdravilo novo slovensko društvo mater. Tri matere so na-prošene, da organizirajo društvo: Anica Knez, Marica Lavri ša in Ivanka Tominec.
Po predavanju bo razgovor o majniškem zletu na Belle Isle (za otroke in starše). Ker so vsi deli otoka (zoološki vrt, pravljično mesto, prostori za piknike) odprti šele sredi maja, bo zlet na eno nedeljo po tem datumu. Rezervirani so trije novi busi.
Father Godina.
-------o-----
Iz [Zgodovine
“Po smrti Ludovika Pobožnega je visela država Karla Velikega na enem samem lasu in ta las je bil Karel Plešasti.”
IKUpI
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
PROSVETA “BARAGOVEGA DOMA”
priredi
'festioal sboanskilt si
iz GleOelanda
v nedeljo, 14, januarja 1962,
ob 3:30 popoldne
V DVORANI SV. VIDA NA 6140 GLASS AVE.
PROGRAM:
Otvoritev: govori dr. M. Krek Slovenski pevski zbor “Slavček” (petje)
Slrbska folklorna skupina “Ružmarin” — Narodni plesi Ruske narodne pesmi poje ga. Nika Kozakova Slovenska folklorna skupina “Kres” — Narodni plesi Ruske narodne pesmi poje basist g. Pavel Vetrov
ODMOR
Poljska folklorna skupina “Krakovjak” — Narodni ples Hrvatske narodne pesmi: Ga. Olga Schwarz in tamburice Slovaški mešani pevski zbor “Štefanek”: Narodne pesmi Slovaški “Trio” — Slovaške narodne pesmi Srbska folklorna skupina “Ružmarin” — Narodni plesi Pevski zbor “Korotan” — Petje
Po programu ples. Igra TONKLIJEV ORKESTER!
IVAN PREGELJ j
Bogovec Jernej
Tisto uro je šel učitelj Dachs po Kranju in klical v zvonjenje. Pa je vedel, da ga ne morejo čuti ljudje in da zvonov ne bo prevpil. Zato je pijano in objestno klical:
“Vstanite, mestjani! Ali veste, kdo zvoni? Tomaž zvoni, bahač, ki se snaži s snago letečega lisjaka. Komu zvoni? Pogrebcem zvoni. Zapojmo veselo pogrebno pesem: In Pried und Freud zieh ich da-hin.. ”
Takrat je iskal bogovec Jernej poti čez polje na Brdo in ga je vodila luč v polju, ki prej ni vedel zanjo. Ko pa je prišel, je videl strahotno. Belo mu je sinilo naproti razpelo otročnic. V svitu luči ob vznožju križa je videl bogovec pre-strašno: razbita stopala lesenega lika so krvavela. Ta stopala pa je bil raztrgal on sam.
Blazno je zavpil:
“Znamenje!”
Zgrudil se je kakor mrtev na obraz.. .
Petelinji klici so ga dvignili izpod križa. Vstal je, ne da bi se zavedel, kje je hil padel. Eltrašen mraz mu je gnal ude in čeljusti. Padal je čez razore in čutil, kakor da brodi po neznanem svetu, po nekaki moča-di, v kateri mu tonejo noge. Motno je koprnel v eni sami želji; hotel je piti, piti, piti. .. Motna blodnja se je gostila v čudno gledanje in je trpel:
“Zoprna hotljivost ženska! Pasja mati! Kaj legaš k možu? Dojenec v plenah še ni ssgel do vejice nad ležiščem. Podoji dete! Od žeje sahne, od žeje. Daj mu piti in spoštuj Prizamnik!”
Stara ženica, ki je bogovcu ogenj netila, se je plaho umaknila pred bogovcem, ki je vstopil in ki ga ni spoznala. Grajski vratar pa je vstopil za bo-Sovcem, obstal ob vratih in se krohotal:
“Nobena svinja ni bila nikoli bolj pijana. Po štirih. . . Pa tak, da lajno lije od njena. . . Vzdajem dobro jutro, Pijani Luter Martin, sveti bo-govec, veliki vlačugar. Kje si Pozabil pridrugo? Na Beli? Škoda. Dve svinji ste dve.”
Bogovec je nagonsko iskal za vinom, ga našel in padel na stol ob mizi.
“Kaj? še nisi sit?” je zavpil vratar.
Bogovec je skušal dvigniti Vl’č, pa mu je omahnil. Obličje se mu je razvleko od bolečine. •Zahropel je votlo in zlezel sam vase. Potem je blodno iskal okoli sebe in zamrmral temno:
“Bo — dilj.”
Znova se mu je telo vzravnalo. Oberoč je dvignil vrč in pil. A ko je pil, mu je lilo vino ob ustnicah. Lice se mu je znova spačilo. Strašno se mu je zagnusilo.
“Kri!” je viknil. Vrč mu je padel na mizo in se razbil. Njemu samemu pa je klonila glava v črepinje, trdo, temno.
“Huudič!” je zategnil osuplo vratar. Ženica s pihalnikom se je sesedla v kotu. Od groze jo je prizadelo. Od tiste ure ni več netila. Ohromela je. . .
Mrzel, tegoben dan je rastel na polje. Visoko so ležale megle. Mrzlo je suvalo od kamniške strani. Brezmejna tišina je zalila ves svet. Ali ni bilo novoletnih zvonov?
Proti poldnevu je svetloba gasnila. Ob visokih gorah je zajemalo v dolino niže, vse niže. Jata vranov se je nesla od Prevalij čez Brdo v lesove. Potem je vse otrpnilo, onemelo. Siv somrak je zabrisal daljne gozdove, nato bližnje. Potem je vse utonilo v neprozorni kopreni snegov kakor v dimu. Ljudje, ki so šli iz cerkve domov, so bredli po petdesetih stopinjah do gležnjev. . .
Takrat je vstal na pot Erazem Wassermannov v Kranju iz tegobe po Juti in Gertrudi. Šel je v zime in snegove. Njegov težki meč je rezal bridko gaz ob njem. Med Britofom in Brdom je mladec zašel in iskal dolgo. Pod mrak so mu grajski psi povedali smer. Obrnil se je v levo. Tegoba se mu je jemala v pesem ljubezni:
“Es ist ein Schnee gefal-len.. .”
Ustrašil se je sam svojega glasu in onemel. Ob prvem mraku pa je prišel srečno na Brdo.
Sodec in bojci.
1.
Bogovcu je bilo, kakor da ,je v zvonovih svetega Kocjana v Kranju. Kakor tistikrat prej, ko je bil vstal v višavo na znamenje v sanjah, je stal nad lestvami, kjer je bil davno umrl v mračnem in bridkem mlamolu njegov prvorojenčič. Stal je v grozi in sli in verjel, da bo vstalo v polju in dozorelo, kar je trudno čakalo vstajenja. Občutje nepojmljivega zanosa je trenutno napolnilo vse bogovčevo osrčje. Kakor kamen je stala ob njem tišina. Komaj razpaljena kri njegovih senec je bila v molk. A tolkla je venomer. Pela je. Jemalo se mu je na ustnice, da
so hrepenele;
“Red je blizu! Jagnje, vzidi!”
Iskal je miimo sence, ki jo je vrgla gora nad mesto, v polje, ki je tonilo v zarji. Zarja je bila nenavadna; težka je kakor sopla nad ravanjo, ostro je metala senco samotne breze, pozabljenega znamenja v križpotju, daljne razpa-le koče, kjer je v davnem ugasnila zlovešča ženska, ki so ji v grobu z glogovim kolčem preboli drob. Bogovec je trpel. Ali ne bo vzrastel ob koči jezdec v polje in zarjo? Polje je bilo mrtvo. Ali ne bo vsaj pesem zahrepenela iz nižin? Žalostna pesem bridkega mladca z mečem:
“Tam pri teh vodah Babilon smo žalostno sedeli. ..”
Pesem se ni oglasila. Krče-viteje' je bila bogovcu kri v senceh in tolkla v molk:
“Red je blizu. Jagnje, vzidi!”
še je strmel v polje in ga ni več poznal in se je prečudno spoznanje vzobličilo v njem in je videl;
“Ali me je satan kakor mojega Učenika vzel v višavo in bo zdaj spregovoril, naj se vržem v mlamol? Le vabi, ne-navidni Krgavi! Ne bom ti služil za vse zlato zemlje ne slast!”
(Dalje prihodnjič.) ---------o-------
jale, toda tam se ne bodo zadrževale ne vojne ladje ne vojaške formacije. V nekem smislu bodo vse te luke in postojanke postavljene v “rezervo”.
Angleška vlada pripravlja za spomlad posebno poročilo za parlament. Objavila ga bo prihodnji mesec.
-----o----—
Kennedy zašel v čedno Ikomunistično družbo!
WASHINGTON, D.C. — Ne seveda po mnenju svobodnega sveta, ampak po mnenju kitajskih komunistov. Vodilni kitajski komunistični časopisi so namreč v svojih novoletnih številkah udrihali kar obenem po Hruščevu, Kennedyu in Titu. Za vsakega so našli celo vrsto političnih grehov, pa tudi skupno linijo:	vsi trije nasprotujejo
“pravi komunistični liniji”.
Hruščevu so posebej povedali, da ne mislijo končati z njim ideoloških prepirov, Tito pa sploh ni našel pri njih spodobne besede. Tudi na Kennedyu niso našli niti ene dobre poteze.
------o-------
Kršitev delavskih zakonov v Sovjetiji MOSKVA, ZSSR.—Kazahstanska Pravda je nedavno opozorila javnost in oblasti na kršenje

Anglija 'pripravlja reorganizacijo vojaških 'luk in postojank
LONDON, Ang. — Anglija ima med Gilbraltarjem in Hong Kongom sledeče vojne luke in postojanke: Malto, Ciper, Aden, Kenijo, Libijo in Singapore. Luke in postojanke so obenem tudi male trdnjave, kjer London vzdržuje trajno večje ali manjše vojaške oddelke. Angleška narodna obramba je sedaj prišla po temelj itempremišljevanj u do prepričanja, da je vse to postalo za angleško gospodarstvo predrago, za angleško varnost pa da je izgubilo svoj nekdanji pomen.
Zato misli vse postojanke temeljito reorganizirati. Kar še spominja na trdnjave, bo opuščeno. Tudi stalnih čet ne bo več tam. Vsa obramba se bo “preselila” na vojno brodovje, ki bo podobno organizirano kot ameriško šesto brodovje v Sredozemlju. Vojne edinice bodo imele samo dva centra: v Ade-nu in Singaporu. Ostale luke in oostojanke bodo sicer še obsto-

V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI SMRTI MOJE LJUBLJENE SOPROGE
Frances Pust
ki je umrla 10. januarja 1961
V tihem grobu že počivaš celo leto dni,
Tvoj spomin pa v mojem srcu vedno še živi in živel bo do konca dni!
Pa enkrat bova se združila v raju gor nad zvezdami, takrat se bova veselila in nebeško srečo vživala!
Žalujoči:
SOPROG in SORODSTVO
Cleveland, O. 10. januarja 1962.

I
vaS'
V BLAG SPOMIN
35. OBLETNICE SMRTI NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Makse
ki je za vedno v Gospodu zaspal dne 10. januarja 1927
Mnogo let Te zemlja krije,, truplo Tvoje v grobu spi, nam pa težko je pri srcu, ker Te več med nami ni.
Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka ne bolesti, v raju tam — nad zvezdami.
žalujoči ostali:
JULIA MAKSE, soproga JOSEPH, sin JOSEPHINE LESKO, in MARY MIHELIČ, hčeri STEVE LESKO, zet PETER MIHELIČ, zet ANNIE, snaha VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, O., 10. jan. 1962.
■	■	• J/>
delavske zakonodaje v mestu Džežažgan v ljudski republiki Kazakstan.
V nekaterih tovarnah tega mesta ni poskrbljeno niti za naj-primitivnejše pot rebe delavk, nedoraslim mladim ljudem pa nalagajo pretežko in prenevarno delo.
Vse tovarne v Sovjetski zvezi so last države. Uredniki Pravde bi torej lahko obvestili oblasti naravnost na kršenje predpisov. Da so to objavili na svojih straneh, je moralo imeti svoj posebni vzrok. Morda je nezadovoljstvo naraslo že do take mere, da mu je bilo treba na nek način dati duška.
Ženske dobijo delo
Išče se
zanesljiva ženska, ki razume angleško, da bi skrbela za otroka 5 dni v tednu od 8. do 5. v bližini E. 72 St. Priporočila. Kličite po 6. uri 391-2781.	(9)
Moški dobijo delo
Išče se
dva moška za obratovanje malih električnih naprav. Avtomobil dobrodošel. Javite se osebno od 10. do 12. zj. na 2419 St. Clair Ave. Electrolux Corp.	(9)
MALI OGLASI
potovalne informacije vozni redi zveze
potni ilisti — vizumi izmenjava denarja hoteli
vozni listki
Vi stavite vprašanje
ta mož ima vse odgovore:
Stanovanje oddajo
Na E. 161 St. nedaleč od Waterloo Rd. oddajo zgoraj štirisobno stanovanje s kopalnico in garažo. Kličite IV 18153.	(7)
Mrs. M. V. iz Svoboda Ave., Clev., O., piše: Pošljite mi še eno steklenico LOVIAN CAPSULES. Prva steklenica, ki sem jo sedaj potrošila, mi je čudovito pomagala! Umirila je moje živce, olajšala moj revmatizem in se sedaj pocu'tim prav srečna. Vsem in vsakemu priporočam LOVIAN CAP-cnt fs
LOVIAN CAPSULES
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd.. Cleveland 10, O.
Razpošiljamo vsepovsod!
25 za S1.95. 50 za $3.69, 100 za $6.49
On je vaš potniški zastopnik. V mezincu ima cel koš informacij — o Jugoslaviji. In Swissair sodeluje z njim, da vam nudi hiter polet do Beograda in Zagreba. Letite v razkošnem DC-8 Jetliner-ju, ki ima hitre zveze do vašega cilja. In z nami, sleherno miljo v zraku, gostoljubna Swiss-Care, skrbi za vse vaše potrebe. Torej, ko mislite na potovanje v Evropo, obiščite moža z vsemi odgovori vašega potovalnega zastopnika. Ko njemu prepustite vse delo za u-reditev potovanja, vi
tembolj uživate pri-	. _
jetnost' vožnje.	SW1SSCARE • WORLDWIDE
Hanna Bldg., 1422 Euclid Ave., Cleveland, O., SU 1-5880
■b SWISSAIR
Naprodaj
Trgovina s pijačami, C 2 licenca, dober promet. Cena $2,000 in zaloga po lastni ceni. Zglasite se pri Ohio State Beverage, 6119 St. Clair Ave. HE 1-8200. —(8)
V Geneva, Ohio
Dvodružinska hiša, klet, naprodaj. Vpraša za $6,500. Lastnik je v Euclidu, Ohio. Kličite po 6. uri zv. RE 1-5296.
(9, 10, 11, 24, 25, 26 jan.)
Trgovina in 2 stanovanji
7000 Whitney Ave., blizu Russell Rd. V dobrem stanju, lepa trgovina, sedaj obratuje. 7 velikih sob zgoraj, 3 sobe in kopalnica spodaj, klet. Vsa oprema v trgovini in pohištvo v 3 sobah. Zelo dober kup. Lastnik mora prodati zaradi smrti v družini. Vse za samo $15,900. Kličite nas takoj: Mr. Kensick—ME 1-8500. United Brokers.	(9)
Hranite denar /a deževne dneve - kupujte U. S. Savings bonde!
1900
1961
JV a znanilo in jZahnJala
sorodnikom, prijateljem in znan-
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Frank Suban
ki je umrl 10. januarja 1961. leta
Kako smo srčno Te ljubili, bil najdražji si zaklad, prehitro smo Te izgubili, bilo je konec naših nad!
Žalujoči:
soproga
in OTROCI
Cleveland, O. 10. jan. 1962.
V globoki žalosti potrtega srca naznanjamo vsem dragim cem, da je umrla naša ljubljena mama in stara mama
MARY CHAMPA
Izdihnila je svojo blago dušo in odšla v večno življenje dne 10. decembra 1961, potem, ko je prejela poslednje sv. zakramente in pretrpela bolezen v St. Alexis bolnišnici.
Pokojna je bila rojena dne 20. maja 1900 v Sodražici na Dolenjskem. V Ameriko je prišla leta 1921.
Poleg nas, njenega brata in njegove soproge, Mr. in Mrs. Andrew Champa ter številnih sorodnikov tu v Ameriki, objokuje izgubo svoje predrage hčerke njen oče Andrej Čampa v Sloveniji, kjer živi tudi njena sestra Neža Vesel in več drugih sorodnikov.
Pogreb je bil dne 13. decembra iz pogrebnega zavoda Zak na St. Clair Ave. v župno cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija. Rt. Rev. msgr. Louis B. Baznik je daroval pogrebno slovesno sv. mašo, opravil vse pogrebne žalne slovesnosti in molitve in spremljal pokojno do groba.
Globoko smo hvaležni vsem, ki so naši dobri mami lajšali življenje v hudi in dolgi bolezni, vsem, ki so ji izkazali svojo ljubezen in spoštovanje ob smrti in vsem ki so nam pomagali, nas tolažili in z nami sočustvovali.
Naj prejmejo izraze naše najgloblje hvaležnosti Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik za pogrebno sv. mašo in molitve, Rev. Jošt A. Martelanc in Rev. Raymond T. Hobart za redne mesečne obiske med boleznijo in Rev. M. Roxtas, duhovnik St. Alexis bolnice za podelitev poslednjih sv. zakramentov.
Do groba bomo ostali hvaležni našemu stricu in teti, Mr. in Mrs. Andrew Champa, bratu in svakinji pokojne, za vso dobrotljivo in ljubeznivo pomoč. Toplo zahvalo naj sprejmeta istotako Mr. in Mrs. John Kozlevchar st. za vse. kar sta za nas storila v dnevih največje žalosti ob težki izgubi.
Dobri Bog naj povrne veliko in požrtvovalno ljubezen, ki jo je izkazovala pokojni Mrs.
Pavlina Stampfel, ko jo je vsakodnevno obiskovala na domu, ko je bila pokojna privezana na bolniško posteljo.
Srčna hvala vsem sorodnikom in dobrim sesedem. Bog povrni tistim, ki so nosili krsto, vsem, ki so dali za sv. maše za pokojno in za druge dobre namene, vsem, ki so darovali cvetje in vence, ki so krasili oder in krsto, vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod in vsem, ki so prišli pokojno kropit, so molili in še molijo zanjo.
Posebej se zahvalimo članicam društva Danica SDZ št. 11, podružnice Slov. ženske Zveze št. 25 in Oltarnega Društva pri sv. Vidu, ki so skupno molile za pokojno v pogrebnem zavodu in se udeležile sv. maše in pogreba.
Pogrebnemu zavodu Anton Zak naše isk reno priznanje za odlično postrežbo in izvrstno vodstvo vseh pogrebnih priprav.
Hvala vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrazili svoje sožalje.
Preljuba mama! Gospod Bog, vsemogočni gospodar življenja in smrti, ki Vas je poklical, naj sprejme Vašo dušo v svoje naročje. Jezus, ki Vas je s svoje presveto Krvjo odkupil in je smrt premagal, naj Vam da večno življenje med angeli in svetniki.
Hvala, naša dobra mama Vso ljubezen ste nam dala, vse moči in vse skrbi.
Rajski mir, nebeška sreča naj Vas spremlja v večnosti.
Vaši žalujoči:
MRS. HELEN KOZLEVCHAR, hči, EDWARD, sin zet JOHN. snaha MARY ANN, vnuk EDI Cleveland, Ohio. 10. januarja 1962.
Na gredi za vilo so iz tal bodli zeleni vršički tulipanov. Nebo ise je bilo dfocela zjasnilo in Konce je bilo prijetno toplo. Sedel je na klopico, vse od jutra se ni mogel znebiti občutka, da nekaj pričakuje. Vselej, kadar je skušal opravičevati svoja dejanja v preteklosti, jih je opravičeval zato, ker je čutil, da bo naredil spet nekaj, kar sicer ne bo mogel vskladiti s sklepi, ki jih je naredil ob Natašini smrti. Celo življenje se je moral opravičevali, moral je dobivati izgovore, če je hotel živeti. Opravičil je izdajo nad Viktorjem — brez tiste izdaje bi v taborišču poginil. Našel je opravičilo, kar je storil Razpetu — Nataša je sama prišla k njemu, ni je vabil. Celo za tisto podlost a Trudi se je opral pred seboj. Bil je opit, zdrav samec, ki ga je življenje ogoljufalo. Imel je svoje zahteve, ki se jim ni mogel odreči zavoljo tega, ker mu je žena umirala. Mar ni Nataša mislila enako, mar ni zavrgla Razpeta, ker je bila prepričana, da svojo ljubezen nakloni tistemu, kateremu sama hoče?
Čudno pijan se je vzdignil in brez volje strmel v modrino. Rože je naročil, z Vali ne more pretrgati tako nenadno. Bilo bi videti smešno. In nazadnje — prost človek je, še nikoli ni bil tako prost.
Zvečer je odšel dovolj zgodaj, da je lahko hodil počasi. Ni se mu mudilo. Imel je trden
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
SNACK SHOP Money Maker. Can’t handle. BA. 1-3482
TAVERN
Northwest suburb on main highway. Bar, dining space or dance »loor. Small liv. qutrs. Parking space. Sacrif. at $50,000.
R. Carlson, Realtor.
1024 Northwest Hwy. nr. Oakton Park Ridge, 111. TA. 5-2114
(7)
TAVERN
with 7 rm. living quarters above. Selling due to draft. Call
NEwton 4-3651 aft. 5 p.m.
(8)
- AILOR-CLEANERS — N. Side.
ully equipped. Good going business. Owner sick. Sacrifice. Call Kanter. Phone HU 6-1350.	(7)
občutek, da je čez popoldne ujel ravnotežje in da gre nasproti pričakovanju z mirom zrelega človeka, ki sega po priložnostih, če se mu nudijo, vendar tako, da se nikjer ne veže. Pri Nataši mu je sicer spodletelo, bila je preveč naivna, da bi ločila igro od resnice. Igral je, toda ona je igro vzela preresno. Vali je preveč pretkana, da bi tega ne vedela. Tu igrata oba, igra jima zadošča, vse ostalo prepuščata slučaju.
V ložo je prišel dobrih pet minut pred začetkom predstave. Hladno je kimnil v pozdrav staremu paru, ki ga ni poznal in na hitro obletel parter, ki je šumel pod njim. Nato je sedel in čakal na temo.
Niti za spoznanje se ni premaknil, ko se je odprl zastor. Nekoč. . . Da, takrat je imela Nataša gola ramena in sedela je med njim in Razpetem. Ujel je njene drobne prste, ki mu jih ni umaknila. Bila je lepa igra, ki je ni razumela prav.
Gledal je na oder in poslušal, toda pustil, da je gledalo samo telo. Kakor da je vkopan v ta sedež že silno dolgo in da se oder od takrat še sploh ni zaprl. Vidi Vali, sliši jo, vabljiva in mikavna je cb lučeh, ki ji barvajo obraz.
Stari par poleg njega si podaja kukalo. Zdaj gleda skozenj mož, zdaj žena. Bregarju se zdi strašno neumno. Zlodej ju nosi. Kako lqpo bi bilo, ko bi bil v loži sam, pogreznjen v to blaženo temo.
Misliti mora na šopek rož. Dejansko pomeni prošnjo za oproščen je in prepričan je, da ga bo Vali tudi tako razumela. Skušal se ji je izmakniti, oživeti stare principe o neki solidnosti, ki se jih je vsaj za silo nekoč držal pri Silvi. Vendarle je bil preveč surov, ko je prišla k njernu in hotela videti spalnico, v kateri je umrla Natala.
Fiametta na odru ljubi Boc-cacia in Izabela s Pietrom vara svojega moža sodarja.
Vse je varanje, je pomislil, človek plivka v svojih odnosih vse djotlej, dokler povsem ne spremeni okolja, če hočeš po
CHICAGO. ILL
REAL ESTATE FOR SALE
LYONS — Cozy 4% rm. brk. bungalow. Gas ht. Full bsmt. Full attic. Mod. end. htd. porch. Gar. In tip top shape. Immed. poss. $17,500. Sells, 5702 Cermak, OL. 2-8220. (7)
New Classroom Buildings and Library
ARE YOU
Planning to Enter College?
Certain there will be room for You?
The College of Steubenville
Immediate tentative acceptance for the fall of 1962 if you have completed the Junior year, are in the upper third of your class, and are recommended by your principal or guidance counselor. The College of Steubenville is co-educational, fully accredited, offered to a limited number of qualified students.
PROVIDES:
Seven new, modern buildings, including dormitories, on a 45-acre campus overlooking the Ohio River. Open for the first time in the fall of 1961. All electric heating.
STRESSES:
A co-educational liberal arts and science program. Founded in 1946 the College has just under 1,000 students. Fully accredited by the North Central Association.
IS ACCESSIBLE:
Still has the “Gateway to the West,” the city is on the main line of the Pennsylvania railroad, and is the highway junction of U.S. Route 22 and Ohio Routes 7 and 43. Served by the Greater Pittsburgh and Wheeling (W.Va.) airports.
Don’t delay! For more information write today THE REGISTRAR — THE COLLEGE OF STEUBENVILLE COLLEGE HEIGHTS — STEUBENVILLE, OHIO PHONE: 283-3771
“The Easternmost College in the Middle West” (8)
zlomljeni preteklosti živeti, se moraš umakniti, zakaj, če se ne umakneš, mimogrede stopiš v staro past. Včasih celo nalašč kakor da bi želel izzivati pieteklost. človek mori skrbi s pričakovanjem nečesa lepega.
Ko je kor pel zaključno pesem, se je zdramil. Ploskanje. iSlamo dvakrat je udaril ob dlani, nato se je vzdignil. Vidi, da so Fiametti prinesli njegov šopek in da zd.aj gleda proti loži. Dvignil je roko in zamahnil. Neumno, je pomislil, saj me ne vidi.
Ko je prišel v garderobo, je bila že na pol prepravljena. Takoj je rinila proti njemu. Vrgla mu je roke okrog vratu.
— Hvala, Blaž. Do zadnjega sem se bala, da te ne bo. — — Odlično si pela — je rekel. Naglo ga je poljubila na lice.
— Ali si z avtom? —
— Ne, peš sem prišel. —
— Upam, da ne misliš takoj pobegniti. Saj pojdeš z menoj, kajne? Ne morem kar tako pustiti družbe. Za eno urico stopiš z nami v Operno klet in nato me spremiš domov. — Hotel ji je reči, da prav zdaj pojde naravnost domov in vendar ni rekel. Gledal jo je, ko je odhajala nazaj proti zrcalu in ko je sedla na stol, je slovknil:
— Vali, počakam te zunaj. Bilo je že blizu polnoči, ko jo je spremljal iz Operne kleti domov. Bil je opit in ko je Vali odpirala vrata, je vdano lezel za njo. Ves upor v njem je ugasnil, čutil je, da na samotnem otočku ne more ostati sam. Bil je vesel, da ni videl vrat v Natašino spalnico in ko se je vgreznil na zofo in gledal Vali, ki je devala rože v vazo, se mu je zdelo, da spet prihaja val iz .preteklosti, val pozabe, ki ga odnaša in briše z gladine umazane pens, ki jih je življe-
nje še pustilo na vrhu.
66
Žalar je sedel na svoje mesto in ko se je kotnocljno zagozdil mod tramove, je mrtvo gledal rahlo zibanje jelš ob Savi. Navadil se je bil sicer samote, s katero so ga ogradili, toda ko je ošinil grupo delavcev s sindikalnim tajnikom v sredi, ga je obšla jeza in divja želja, da bi stopil tja, se jim vsedel pred oči in jih tako izzival. Pred Silvo ni mogel več molčati, zdelo se mu je, da nima pravice. Na miren način, kakor da se zavoljo tega prav nič ne žene, ji je namignil, da bi se moglo zgoditi, da ga kar preko noči odpuste. Vse bova prenesla, je rekla ljubko. Toliko sva že.
Gotovo, prenesla bosta, toda izguba službe bi pomenila tudi že odhod iz Podbrezij. Morala bi oditi in če je pričel premiš-
ljati kam, so se težave pričele gostiti. Vprašanje stanovanja, stroški preselitve, obupno slaba karakteristika obeh, vse to so bile stvari, ki so bodočnost barvale s temnimi sencami. Stranka in sindikalna organizacija sta imeli v podjetjih mogočno besedo in nihče bi brez resnega premisleka no vzel v službo človeka kakor je on. In ne samo to. Med odpustom in novo službo, če bi jo dobil bi bil nemara dolg čas, ki bi ga morala preživeti ob bednih prihrankih. Ko bi splahneli, kaj potem?
Kosila, ki ga je prinesel s seboj, se skoraj ni dotaknil. Peklila ga je usoda, v katero je bil zagazil in vendar je v istem hipu trdno vedel, da se ne bo umaknil. Gnjusilo se mu je, kar so zdaj počeli. Upravitelj je poslal svojo, ženo k Silvi. Cedeča se od sladkosti je
šele na koncu obiska razodela namen svojega prihoda. Vplivala naj bi nanj, da bi se podal, da bi nehal s svojo upornostjo, ki razdvaja ljudi in se vrnil v učiteljsko službo.
pay
[ yourself ” f 10-
pay


All Savings Deposited through JANUARY 15th
•>
TO BE SURE OF HAVING CASH WHEN YOU NEED IT-FOR CHRISTMAS PLANNING—NEXT YEAR-AND EVERY YEAR-CHILDREN'S EDUCATION, A COMFORTABLE RETIREMENT, TRAVEL-PLUS ALL THE OTHER DREAMS OF NICE AND NECESSARY THINGS FOR THE FUTURE.
%
frm JANUARY 1st!
Cvir—I Mof
^ 813 Ecu! 185th SI. 25000 Euclid Ava, 6235 Si. Clair Ava.
JNaznanilo in ZahnJala.
Z globoko žalostjo in s tugo v srcih naznanjamo, da se je utrgala nit življenja moji nadvse dragi soprogi, naši materi in stari materi
MARY VIRANT, roj. Marolt
Pokojno je Vsegamogočni poklical k sebi 7. decembra 1961 ob 11:45 dopoldne.
Rojena je bila 5. avgusta 1902 na Gori pri Sodražici, od koder je prišla v to deželo leta 1920.
Bila je članku Dr. sv. Helene št. 193 KSKJ. Slovenski dom št. G SDZ in Podr. št. 10 Slovenske ženske zveze.
Pogreb se je vršil 11. decembra 1961 iz Jos. Žele pogrebnega zavoda v cerkev Our Lady of Perpetual Help na Neff Rd., kjer je bila darovana maša zadušnica, potem smo pa njeno truplo prepeljali na Kalvarija pokopališče in položili k večnemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo č. g. Father Goldie za molitve v pogrebnem zavodu, za darovano mašo zaduš-nico in spremstvo na pokopališče. Posebno pa še za podelitev sv. zakramentov na njenem domu za časa težke bolezni.
Srčna hvala vsem, ki so ob krsto pokojne položili tako krasne vence. Prav tako G. E. Lamp Equipment Operation in Planning Department Associates. Weatherhead Co., in Laboratory Research Engineering Dept., kakor tudi vsem našim sosedom na Chickasaw Ave., in onim, ki so bili brzojavljeni iz daljne Ca-lifornije.
Iskrena zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo darovale za pokojnico.
Srčna hvala pevskemu zboru “Jadran” za srce segajoče pesmi ob krsti pokojnice, nad vse izglcden nastop in vzorno obnašanje.
Nadalje lepa hvala Annie Grossel za krasen poslovilni govor za društvo sv. Helene št. 193 KSKJ, Albini Vesel za dr. Slovenski dom, št. 6 SDZ in Marie Urbas za podr. št. 10 SŽZ.
Prisrčna hvala vsem, ki so prišli drago pokojno kropit in vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in pogreba in vsem pogrebcem, ki so nosili krsto.
Dalje prisrčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče.
Hvala tudi Jos. Žele pogrebnemu zavodu za brezhibno vodstvo pogreba in vsestransko pomoč.
Oh, kako je trpko seznaniti se z usodo, da si na s zapustila po skoraj pol stoletja skupnega življenja. A Vsemogočni Bog te je poklical k Sebi, ka teri tudi pravi, da se enkrat zopet združimo in to nas tolaži v veliki meri.
Usoda kruta, usoda tužna, zakaj storila si nam to?
Vendar pa nam misel nežna narekuje, da se zopet snidemo.
žalujoči ostali:
JOHN VIRANT, soprog
MILDRED VIRANT, FRANCES VIRANT, ALICE BOUCKMAN, hčere GEORGE MAROLT, FRANK MAROLT, brata WILLIAM BOUCKMAN, zet	BONNIE BOUCKMAN, vnukinja
V Ljubljani, Slovenia, zapušča tudi sestro FANI ŠINKOVEC
Cleveland, Oblo. 10. januarja 1962.
(Dalje prihodnjič)
— Haiti je edina država v Latinski Ameriki, kjer govorijo francosko.
Delničarska seja
JUGOSLOVANSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA
20713 Kecher Ave., Euclid, Ohio
28. JANUARJA 1362
Začetek ob 2. uri popoldne
Vljudno vabimo vse delničarje in delničarke ter društvene zastopnike, da se te važne seje gotovo udeleže.
Za direktorij:
JOSEPH TREBEČ, predsednik, THEODORE KIRCHER, tajnik.
LUDWIG’S BAR
20160 LINDBERG AVE.,
je pod novim vodstvom
TEL. 531-968S
ODDAJAMO DVORANO
Se priporočata JOHN in MARY ZIGMAN, lastnika.
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St ... . 17002 Lakeshore BlviL Pokličite podnevi »li ponoči RRnderHon 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
V '	- vtič:'j■:'vžl V
F hlag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE
Kje si, naša draga mama, kje je mili Tvoj obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
Žalujoči:
Anne
Pajk
ki nas je za vedno zapustila dne 10. januarja 1960
Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka, ne bolesti, v raju tam nad zvezdami
FRANK, sopbog
REV. FRANCIS M. PAIK, EDWARD PIKE, sinova DIANE, snaha	EDWARD, vnuk
ter OVTALO SORODSTVO
Cleveland, Ohio, 10. januarja 1962.
.
v V, *.■' •. v-

NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 10. decembra 1961 umrla naša ljubljena mama, stara in prastara mati
MARY KNAPP
Pogreb je bil dne 13. decembra 1961 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarija.
Sv. mašo zadušnico je daroval in pogrebne molitve opravil Rev. Raymond T. Hobart, ki je pokojni podelil tudi poslednje sv. zakramente in jo spremljal na pokopališče do groba.
Članice društev Sv. Marije Magdalene KSKJ, sv. Cecilije SDZ, podružnice Ženske Zveze št. 25 in Oltarnega Društva pri sv. Vidu so skupno molile sv. rožni venec za večni pokoj svoje sočlanice in prišle k pogrebu in pogrebni sv. maši.
Globoko smo hvaležni Rev. Raymond T. Hobartu za vso duhovno tolažbo, članicam društev za poslednjo počastitev pokojne in za molitve zanjo.
Naj sprejmejo našo iskreno zahvalo tudi vsi drugi, ki so pokojno prišli kropit, so zanjo molili in se udeležili pogreba. Hvala vsem, ki so dali za sv. maše, za vence in cvetje in vsem ki so kakorkoli izrazili svoje sožalje.
Pokojna je bila rojena na Gori pri Sodražici dne 31. decembra 1871, v Ameriko pa je prišla leta 1921. Poleg nas žalujejo za njo še trije bratje v Minnesoti s svojimi družinami in ena pastorka s svojo družino v Jugoslaviji.
O usmiljeni naš Bog, reši mamo vseh nadlog, gor v nebesih naj pojo Tebi nesem angeljsko.
Žalujoči:
Hčere: MRS. MARY MODIC, MRS. JEAN BELJAN,
MRS. DOROTHY SAJOVEC in MRS. MOLLIE KOREN Pastorek FRANK KNAPP
Zetje: DR. MATHEW BELJAN, RUDOLF SAJOVEC, JOSEPH KOREN in vsi člani naših družin
Cleveland, Ohio. 10. januarja 1962.