Telefon; Uredrt.2440 Uprava 2455 *ožtmna plačana v gotovlnV Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 112 Maribor, sreda 20. maja 1931 izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Vetja mesečno. preje«nan v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po larifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št.4 Popolnoma osamljena sta ostala v Ženevi pri razpravi o nem-Ško-avstrijski carinski uniji nemški in avstrijski zunanji minister, dr. Curtius in dr. Schober. Še celo italijanski zunanji minister Grandi ju je pustil na cedilu, dasi so v Berlinu vos čas naglasah in bobnali, da bo Italija odločno na strani Nemčije. . . . , 2e v pondeljek se je pokazalo, da se ne bodo uresničila prerokovanja neka-ternikov, da bo v Ženevi izbruhnil oster konflikt med predstavniki Francije in Nemčije- Henderson je presekal obsežnejšo debato s predlogom, da se zadeva nemško-avstrijske carinske unije izroči haaškemu razsodišču v presojo pravne strani. Grandi se je takoj brezpogojno izrekel za Hendersonov predlo^ ter izjavil pri tem, da dunajski pakt ni primeren element za dosego ekonomske reorganizacije Evrope. Dasi nam —* je končal Grandi — nemški in avstrijski predstavniki zagotavljajo, da ima carinska unija izključno gospodarske in niti najmanj političnih ciljev, vendar je sko-ro nemogoče potegniti mejo med politiko in ekonomijo. češkoslovaški minister dr. Beneš je mirno in stvarno, a zelo ostro podčrtJ, da bi carinska unija v stvari pomenila Izgubo neodvisnosti Avstrije, bi ustvarila nov gospodarski in politični blok v Ev.opi in bi razcepila Evropo na gospodarske in politične skupine. S podiranjem načela maksimalnih ugodnosti bi carinska unija ustvarila v Evropi carinsko vojno vseh proti vsem. Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič se je istotako odločno izrekel za temeljito proučitev problema i v haaškem razsodišču i v Društvu narodov. Opozoril je na dejstvo, da je svetovno vojno izzvalo baš dejstvo, da neka država ni hotela predložiti znanega spora haaškemu mednarodnemu razsodišču. Društvo narodov mora poleg pravne in gospodarske proučiti tudi politično stran nemško-avstrijskega načrta, /ker bi sicer bilo njegovo postopanje polovičarsko in nepopolno. Baš politični problemi so tu usodne važnosti in mora jJrustvo narodov o tem izreči svojo sod- Končno se je dvignil tudi še Briand, ki je pritrdil izvajanjem dr. Marinkovima i povdaril, ailišče meščanov, ampak tudi letovišče, ki bi donašalo lepe dobičke in vabilo v Maribor in njegovo okolico tuje goste. Če smo pa že pri gradnjah, naj omenimo še pereče vprašanje regulacije Glavnega trga. Kakor vemo, je mestno gradbeno podjetje že lansko leto spomladi napravilo načrt za to regulacijo. Pozneje se je govorilo, da se bo razpisal natečaj. Ne enega ne drugega ni. Ko so se pri nas ustanavljale zračne prometne zveze, smo se nadejali, da bo tudi naš Maribor postal vsaj lokalno postajališče za aeroplane. Ustanovil se je Aeroklub, zgradil se je na Teznu za-si'ni hangar in bilo je mnogo upov in nad. Danes jih ni več. L;ubljana je svo-ječasno tudi obljubila, da dobimo radio relais-postajo, ki bi bila nujno potrebna, če hočemo, da se bo naš slovenski radio mogel razviti. Nič! Ali smemo vsaj upati, da bomo imeli z vzpenjačo n . Pohorje več sreče? Toda eno je ne-obhodno: vseh teh osnutkov se moramo znova okleniti in storiti vse, da se realizirajo! Velika kavarna Sobota 23. Cvetlična veselica — Plesna tekma 2 nagradi za dame in 2 nagradi za gospode mariborsko gledališče REPERTOAR: Sreda, 20. maja. Zaprto. Četrtek, 21. maja ob 20. uri »Dogodek v mestu Gogi«, ab. A. Kuponi. Iz gledališča: V četrtek, 21. t. m. se bo ponovila Slavka Gruma originalna groteskna igra »Dogodek v mestu Gogi«, ki spada brezdvomno med letošnje najboljše dramske uprizoritve ter je dosegla pri občinstvu in kritiki splošno priznan uspeh. Ab A. Kuponi. — Tekom prihodnjega tedna bo že tretja krstna predstava izvirnega dramskega dela v letošnji sezoni. Vprizorila se bo drama režiserja ljubljanske drame Milana Skrbinška »Labirint«. Režira avtorjev brat Vlado Skrbinšek. ' Učni tečaj avtogenega uarenja u mariboru V soboto 16. t. m- se je zaključil v Mariboru 8dnevni tečaj za avtogeno va-renje, ki je bil namenjen izvežbanim varilcem. Tečaj je vodil znani strokovnjak g. inž. Leon Knez, ki je slične tečaje priredil tudi že v ostalih delih države z najboljšim uspehom. Za tečaj je bilo prijavljenih 10 udeležencev, ki so si svoje zranje izpopolnili in ga prilagodili modernim varilnim načinom, predvsem načinu varenja na desno, ki tvori podlago te nove tehnike praktičnega kovinarstva. Udeležencem je bila dana prilika priučiti se uporabljanja avtogenega z varnega šiva kot konstrukcijskega elementa pri profiliranem železju, pri ceveh in železni pločevini. Tečaj se je zaključil ob povoljni udeležbi kovinarskega naraščaja z javnim filmskim predavanjem inž. Kneza v kinu Apolo, kjer so posetniki imeli priliko videti bistvo avtogenega varenja in rezanja s kisikom v 1400 m dolgem filmu, izdelanem deloma na Dunaju deloma v Frankfurtu v specijelne poučne svrhe. Film vsebuje v prvem delu tolmačenje aparature, ki je potrebna pri avtogenem varenju, in vseh onih sredstev, s kate-limi se dosezajo tako visoke temperature, da se more železo na pojedinih mestih pretaljevati v poljubni meri. V drugem delu smo videli pogreške, katere povzročajo nesreče v delavnicah, kjer se vari kar tja v en dan brez premisleka in brez neobhedno potrebnega strokovnega znanja, ki ga je treba v nekaterih državah že komisionelno dokazati. Tretji del filma prikazuje nazorno varenje kurilnih škrinj (Feuerbuchsen), kar je posebno zanimalo delavstvo tukajšnje delavnice državnih železnic, kjer je to varenje že uvedeno- Poleg tega je bilo videti v obratu najraznovrstnejše stroje za rezanje železa s kisikom, ki jih je konstruirala tvrdka Griesheim za obrtništvo in industrijo. S temi stroji se z izredno lahkoto reže železo poljubne debeline s tako čistimi prerezi, da je vsako nadaljnjo obdelovanje s pilami nepotrebno in se lahko prerezani deli takoj porabijo za nadaljnje konstrukcije. Izredno zanimivo je bilo rezanje pol metra debelega bloka, katerega je varilec razrezal v 2 minutah, dočim bi se sicer za tako delo rabilo več delavcev za nekoliko dni. Film je namenjen za Španijo in ga je le slučajno bilo mogoče zadržati nekoliko dni ter ga pokazati našemu obrtni-? u, katero si je na ta način obogatijo svoje znanje na tem velevažnem stro-kovnem^polju. Obrtnozadružni nadzornik g. Založnik, ki ie organiziral tečaj in filmsko predavanje, je ob zaključku izrekel zahvalo za prireditev vsem čini-teljem, ki so k temu pripomogli, posebno obrtno-pospeševalnemu zavodu zbornice, ki krije stroške, in g. inž. Knezu 7.a trud, ki ga žrtvuje napredku našega obr-ta in industrije. Navzoči so z živahnim ploskanjem izrazili predavatelju svojo hvaležnost. Mariborski in dnevni drobii Sobno streljanje podružnice SLD bo zaključeno jutri 21. t. m. zvečer v Plzenjskem dvoru z nagradnim streljanjem. Dne 31. t. m. pa bo na vojaškem vežbališču streljanje na leteče golobe. Lepo prosvetno prireditev v Ljubnem je imela mariborska ZKD minuli četrtek 14. t. m. v tamošnji šoli. Nad 100 ljudi je posetilo njeno poučno zborovanje, na katerem je g. sreski kmetijski referent Novak razpravljal o ogromnem pomenu sadjarstva za gospodarski razvoj našega kmetskega gospodarstva. Predavanju je sledilo predvajanje zdrav-stveno-poučnega filma »Alkohol«. Zal da ie bil projekcijski aparat nekoliko preslab in se slike niso videle dovolj jasno. Dopoldansko predavanje je trajalo od 9. do 12., predvajanje filma pa od pol 14. do 15. Prva slovenska starokatoliška služba božja v Mariboru bo darovana na slovesen način na bin-koštni pondeljek dne 25. t. m. ob 10. uri v mali dvorani Narodnega doma. Vsakdo je vabljen in dobrodošel! Iz meteorološke postaje v Slovenskih goricah. Letošnji april se je z vso silo upiral prihodu pomladi. S svojo mrzlo sapo je dušil vstajenje prirode, zato je ostal gol in pust do svojega konca in pravi mali traven, saj niti upanosno strneno zelenje ni moglo nikakor priti do svoje zgodnje pomladne veljave, ko nas je že lani prve aprilske dni lepo svežilo in vedrilo. Lani so n. pr. jablane že zadnje dni v aprilu odcvetele po večini, letos še ni bilo ob istem času duha o cvetu. Slana je še letos poškrtala 29. aprila, lani je ta mesec sploh ni bilo. Pač pa je zarenčal lansko leto prvi grom 11. aprila, letos pa šele 28., pa se je lanski april 4 krat z gromom oglašal. Narosil pa je letošnji april le 5 cm 1 mm solz, lanski pa 7 cm 7 mm. A majnik je na mah zlomil aprilsko trmo in je z močjo dvignil k življenju zaostalo rast, da se je koj že prve dni vse zagibalo v kipečem valovanju k solncu. Vse, vse lepo kaže in se povoljno razvija, samo daj Bog v kratkem blagodejnega dežja, kajti zemlja je po skoro dnevni južni sapi izsušena, da že poka od žeje. Poskusno oranje s Holderjevim traktorjem se bo vršilo v soboto, dne 23. maja ob 15. uri na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Zani-manci se vabijo k čim obilnejši udeležbi. Enodnevni tečaj za pridelovanje krme in krmljenje živine se bo vrši! v torek, dne 2. junija na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Našs izseljence odpuščajo. Več tisoč de'avcev je odpustila »Alpine Montan«. Med njimi je prizadetih tudi mnogo naših državljanov. Tudi tkalnica Weiss v Lipnici je odpustila 800 delavcev, med njimi prilično 100 naših državljanov. Odšli so s trebuhom za kruhom, sedaj se vračajo. Treba je, da i;,t domovina preskrbi. Pri strogem izvajanju zakona bo moralo pri nas mnogo tujih ljudi napraviti prostora našim držav!.’anom! Koncert Donskih kozakov. Ruski zbori zadivljajo ves svet, oso-bito slavo pa vživata dva najznamenitejša kozaška zbora, kojih enega vodi dirigent Kostrjukov, drugega pa Jarov. Oba zbora stojita na vrhuncu slave in nemogoče je reči, kateri je boljši. Maribor je letos že imel priliko diviti se zboru Jarova, tokrat pa se mu nudi redka prilika, da bo slišal mogoče še znamenitejši zbor Kostrjukova, ki žanje te dni v Evropi nepopisne uspehe. Koncert, s katerim se na prav senzacijonalen način zaključuje letošnja sezona, bo v soboto, dne 23. ma!a ob 20. uri v Unionski dvorani. Vstopnice se že dobe, bodo pa go-tovo kmalu razgrabljene, zato naj se vsak požuri, da jo dobi v predprodaji. Cene so zelo zmerne. 2000 Din je zadela pri žrebanju državne razredne loterije dne 18. maja srečka št. 38.120, kupljena v upravi »Jutra« in »Večerni-ka« v Mariboru. Najvišji vodostoj Drave. Drava je narastla davi do višine, katere še letos ni dosegla. Motnorjavi tok nosi seboj mnogo dračja in celo večje hlode, kar priča, da je Drava v svojem gornjem toku napravila precej škode. UH K1MO - Grag slei: —— Danes zadnjič: Velemestne luči. Od četrtka naprej: V CARSTVU VALČKA Originalna dunajska opereta Union: Od danes dalje 100% nemški govoreči in zvočni velefilm: VELIKA ATRAKCIJA. Rihard Tauber, Sigfried Arno, Margareta Winkelstern Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17.. 19.. 21. url: ob nedeliah In praznikih ob 15.. 1?„ 19. In 21. nrL Predprodaia dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI APOLO KINO; V soboto, nedeljo in pondeljek veliki nemi film o junaštvu naše vojske: ZA CAST IN DOMOVINO Poskus samomora mladega dekleta. Davi okrog 6. ure se je pri drugi že* lezniški zatvornici koroške proge pred studenškim gozdom hotela vreči pod lokomotivo jutranjega vlaka, ki ob 5.45 odhaja s koroškega kolodvora, 201etna M. V. Namero so v zadnjem trenutku preprečili trije pasantje, ki so skočili za obupanko in jo odstranili s tračnic, čeprav se je krčevito držala zanje. Aretirana vojna ubežnika. Davi sta bila aretirana v Mariboru kot vojna ubežnika 261etni delavec Jožef Gert iz Št. lija in 241et-ni mornar iz Uture pri Splitu Anton Melban. Še dva tička in ena tičica so danes prišli v policijsko kletko: Mar* tin D., ki bi moral nastopiti šestmesečno zaporno kazen; Gabrijel Š., raznaša-lec peciva, ki je od inkasiranega denarja tekom leta svojemu gospodarju poneveril krog 10C0 Din. Baje so ga tovariši zapeljali, da jih je »Zašnapslal«; in končno Marija Š. radi spolne okužbe nekega izmed svojih »oboževalcev«. Zaboj je padel na glavo sinoči 34letnemu stavbenemu delaven Josipu Ernstlu iz Pobrežja. Najbolj občutne poškodbe je dobil na — bradi. Na reševalni postaji so mu nudili prvo pomoč ter ga potem odpustili v domačo oskrbo. Ukradene salame. Nedavno je bila na zahtevo mesarja Krušiča aretirana 351etna Terezija Šuc. češ, da je iz mesnice ukradla dve sala-mi. Naknadno se nam sedaj poroča, da je bila gdč. Šuc storjena krivica, ker se je izkazala njena nedolžnost. Nezgoda pri Igri. Včeraj popoldne sta se igrala 131etrrt dijak Karel Č. in lOletni Ijudskošolec Rudolf K. Pri tem je Č. tako nesrečne padel, da si je nalomil pri padcu desno nogo nad kolenom in so ga morali od-premiti v bolnico. Prijet vlomilec. Kakor smo javili, je bilo v noči oo 14 na 15. t. m. vlomljeno v barako za bife pri novogradnji OUZD naproti sodišču. Odnešenih je bilo 45 litrov piva. 5 kg prekajene svinjine itd-, vsega za krog 1000 Din. Danes so aretirali kot krivca 33’etnega Franca Intiharja, ki ie bil pri stavbi zaposlen kot delavec. Pasi taji, je njegova krivda dokazana in je bil izročen sodišču. Jemčev Cvetlični dom v Prešernovi ulici je dobil novo telefonsko številko in sicer št. 2766. »Ali nudite tudi kako jamstvo za vaše sredstvo za lase.« »Kaj pa hočete z jamstvom? Damo vam s seboj še glavnik!« * * V družbi: »Ta komični starec naj bo "cneral Dabitt. Ali ste bili že kdaj ž njim skupaj, milostiv-a?« i »Kako ne. saj sem njegova žena.« V M a r I S ? r u, dne 20. V. 193f. MarifiorsM V E C E R N I K Jutra Stran 3. Skaathem Plenarna seja glavne savezne uprave. Dne 11. maja je imela glavna savezna uprava plenarno sejo z zastopniki vseh žup. Udeležili so se je jugoslovanski Chiefscout dr. M. D. Popovič, namestnik starešine dr. St. Z. Ivanič, direktor Hi-gijenskega zavoda in M. Dj. Radosavljevič Miladinovič in drugi; svoje delegata so poslale Dravska, Savska, Primorska, Moravska, Vardarska, Drinska in Beograjska skavtska župa. Plenum je u-gotovil enotnost skavtskega pokreta po vsej državi. Tudi številčno se je savez Drecej dvignil. Sprejeti so bili sklepi o hotnem kroju in delu v posameznih žu-Pah. Priprave za izlet jugoslovanske delegacije v Prago na slovanski jambo-ree je prevzela Savska skavtska župa v Zagrebu. Za dopisnika za Dravsko župo je imenovan br. Dabinovič Božidar En-Čarko (Zagreb, tehnična fakulteta). Posebno se je povdarjala potreba taborenja skavtov posameznih banovin v drugih banovinah. S seje so bile poslane uda-nostne brzojavke K?. Ve!, kralju kot najvišjemu pokrovitelju skavtskega saveza kraljevine Jugoslavije, ter ministroma ttotranjih zadev in prosvete, ki sta že Potrdila novi savezov ustav. Savezova uprava je na seji posebno naglašala in Priporočala sodelovanje z vsemi podobnimi organizacijami v državi- Šesta konferenca na Dunaju. Program: Četrtek 23. 7.: Prihod, na večer informativni sestanek. Petek -4. 7- dop Otvoritev konference, popoldne V Dunajski gozd, poklonitev Glav. stanu avstrijskega rdečega križa, Badenskemu in drugim v Rausendorfu. Sobota 25. 7.: Izlet s posebnimi vozovi in žično železnico na Hochschneeberg. Nedelja 26. 7. dop.: Služba božja, prosti čas; pop.: Izlet z ladjo po Donavi, ogled raznih zanimivosti; ob 5. uri pop. čaj in večerja na ladji. Pondeljek 27. 7.: Konferenca; zvečer: izprehod po mestu, banket v hotelu »Kobenzl«, ki ga priredi avstr, skavtski savez. — Torek 28. 7.: Avdi-jenca pri zvezni vladi in pri mestnem načelstvu. Konferenca. — Sreda 29. 7. dop.: Konferenca, ki se konča opoldne s skupnim obedom. Delegati bodo nastanjeni po raznih ho telih (cena okrog 1800— Din) in v državnem domu za mladino (cena okrog 1500— Din). Pri teh cenah je vračunano, stanovanje, hrana (zajutrk, kosilo, večerja), vsi izleti, transport. Ni pa vračunano: pijača, pot od postaje do stanovanja in večerja 29. 7. Delegati, ki bi hoteli ostati po konferenci na Dunaju, se mwajo takoj po prihodu javiti pripravljalnemu odboru, ki jim bo priskrbel za Poznejši čas cenejša bivališča in hrano. Drobiž. Glavna savezova uprava je odobrila kredit za izdajo Baden-Powellovega »Soouting for boys« v slovenščini. Prevod je izvršil primerno našim razmeram starešina Dravske župe skavtov br. Kunaver Pavel — Sivi Volk in bo knjiga izšla še letos. * ulavna uprava dela na izenačenju za redne izpite in veštarstva in je tudi na-Ža župa poslala tozadevne predloge. .'labavo kroja za ves savez je prevzela Savska skavtska župa in bodo novi kroji popolnoma enaki onim, ki jih je predpisala Dravska župa skavtov za svoje področje. # javezova glavna uprava je potrdila tse pravilnike in poslovnike, ki jih je predlagala Dravska župa skavtov. * Jse pred Binkoštnimi prazniki bo izšla knjiga »Weekend« (tehnika življenja v Prirodi), ki jo je spisal župni načelnik br. Miroslav Zor - črni Mrav. Stala bo o-krog 25 Din in že sedaj opozarjamo nanjo. M. z palmira je milo elegantnih dam Poljska in njena trgovska luka Gdynija Mirovna konferenca je priznala Poljski ob Baltiku del obale, ki obsega 146 km — od tega 70 km obeh obal ozkega polotoka Hela, iz mesta Gdanska (Dan-ziga) in okolice pa je bilo ustanovljeno po versaillski pogodbi svobodno mesto pod protektoratom brusiva narodov. To ozemlje obsega 1850 km5, ima pa 350-000 prebivalcev. Na teritoriju Gdanska je 01iwa, zanimivo mesto radi zgodovinskih in umetniških spomenikov in pa So-poty, nemški Zopott, svetovno morsko kopališče, ki ga Nemci popolnoma upravičeno nazivljejo »rivijera severa«. Poljska pa je posvetila vso svojo paž-njo pristanišču Gdynija, do katere vodi poljski koridor. L. 1923 je obiskal predsednik poljske republike Stanislaw Woj-ciechovski Gdynijo. Brodovje mlade poljske mornarice in vojne ladje Francije, Anglije in Estonije so pozdravile na ta dan predsednika poljske republike, ki je v svojem govoru povdarjal, kakšne važnosti je za Poljsko svoboden dostop na morje, »S te obale moramo narediti vrata za svoboden promet s celim svetom«, je dejal. Poljska postaja velika država in njena zastava bo svobodno vihrala po morjih. Po dolgih debatah je pod vplivom energične akcije Lige poljskega paro-brodstva poljski Sejm končno 23. sept. 1923. sprejel sklep o gradnji luke v Gdy-niji. V sredini 1. 1924. je bila sklenjena pogodba s poljsko-francoskim konzorcijem, v kateri je predvidena izgradnja luke za letni promet 2,500.000 ton. Gradba severnega lukobrana, v katerem je 710 m lesene, 30 m pa železno-betonske konstrukcije, je že dovršena. V načrtu je tudi gradnja provizorične železniške mreže. Poliska vlada je izpeljala 40 km dolgo železnico od Pucka do Hela, po celem polotoku. Dober vir. »Prosim vas, gospa Kozamurnikova> jz česa pa sklepate, da se nameravata zakonska Osolnikova ločiti«? — »Mi smo imeli poleti, ko sta bila gospod in gospa Osolnikova na letovišču, pri nas njuno papigo.« — ‘Paralelno s tem gradijo tudi uradne hiše. Poljski službeni organ »Messager Polonais« javlja, da je bil izdelan načrt, da bi se postavila v Gdyniji ladjedelnica. V zvezi z izgradnjo luke bo postala Gdynija najvažnejša trgovska točka na Poljskem in glavna fasada republike. Vsi prvi poljski strokovnjaki so stavili svoje sile na razpolago za vzbujanje ljubezni do morja med celim poljskim narodom. V Tornuju je bil ustanovljen Baltiški Institut, kojega statut pravi med drugim: »Baltski institut ima nalogo raziskovati gospodarske, politične, narodnostne itd. odnose baltske obale s stališča poljskih interesov-« Sedež »Instytu-ta Baltickiega« je v Tornuju. V poslednjih treh letih je izdal institut delo »Mednarodna trgovina na Baltiku«, ki ga je napisal Wojciech Stopczyk. Avtor je obdela! prekomorsiko trgovino stare Poljske, nato današnjo mednarodno trgovino na Baltiku, pomen Gdynije in Gdanska v baltski trgovini in naposled potrebe na področju poljske pomorske trgovine. Delo je opremljeno s tabelami in statistikami, zaključuje pa ga pregleden francoski resume. Institut je izdal še mnogo drugih del, ki obravnavajo morfologijo, hidrografi-jo, klimo, predzgodovinsko kulturo itd. poljskega primorja; nadalje študije o gospodarskih temeljih poljske mornarice, o občem pomenu in eksploataciji morja, o gospodarskem programu Pomorja itd. Tudi v hrvatskem jeziku je izšlo delo »Poljska in morje«, ki ga je sestavil dr. Tadeusz Lubaczewski, bivši konzul v Zagrebu, sedaj v Pragi. To je kratek pregled dela Poljske, čigar končni cilj je, napraviti svojo zunanjo trgovino neodvisno od tujega posredništva. Humor inozemstua Ponosni oče: »Upam, da se zavedate, da dobite z mojo hčerko plemenito, vi-sokogrudno ženo.« — Bodoči zet: »Gotovo. Upam, da je podedovala te lastnosti od svojega očeta.« # * »Bila je noč kakor ona, ko si me zasnubil. Ali se še spominjaš?« »Seveda, strašna noč, kaj ne?« * * Filmska diva: »Ali me boš ljubil tudi potem, ko postanem stara?« Tretji soprog: »Odkod pravzaprav te neumne misli, draga. Do tedaj bo i vendar že davno ločena.« * # Tujec je prišel na policijsko stražnico in prosil za prenočišče. Ko so ga vprašali za ime, je izjavil, da se piše Smith. »Vaše pravo ime hočemo yedeti,« ga je nahrulil policijski uradnik. »Dobro,« je rekel tujec, »zapišite Wil-liam Shakespeare«. »Tako, tako, to zveni že drugače. Mene ne boste presleparili s svojim Smithom.« * * »Ali vam je znano, milostiva, je reke! učenjak svoji sosedi pri mizi, da je Krištof Kolumb prevozil 2.000 milj?« »Res, tako se pripoveduje, toda jaz ne verjamem vsega, kar se pripoveduje o ameriških avtomobilih.« * * »Kako lepo je od tebe, dragi prijateli, da staviš ravno na konja, ki ima moje ,ime.« »Konj nima samo tvojega imena, dra> gica, temveč tudi tvoje navade. Prišel je po! ure prepozno-« Sokolstva Mariborska Sok. župa opozarja članstvo, ki je v zadregi za jdejo, kam za Binkošti, da odkrijejo v Kastvu takrat spomenik kralju Petru Svečanosti bodo 24- in 25. maja 1931. — lz razporeda posnamemo: V nedeljo ob 10. svečana občinska seja; slovesno opravilo; odkritje spomenika, delo prof. Ivana Meštroviča; Sokol razvije prapor, ki mu kumuje Nj. kr. Vis. prestolonaslednik Peter. V pondeljek bo skupščina UJU sreza Kastva, izložba ročnih de vseh šol Kastavščine in slovesna otvo ritev novega učiteljišča. Na svečanosti sodelujejo vsa društva Kastavščine, pevski osek društva »Istre« iz Zagreba, sokolska društva iz bližnje in daljne okolice. Prireditveni odbor vabi vse rodolju be, da pridejo na to veliko nacijonalno svečanost Kastavščine ob priliki desete obletnice njene osvoboditve. Udeleženci proslave kupijo po odloku rešenja promet, min. od 14. III. 1931 št, 6429 pri odhodu celo železniško karto, ki jim velja s potrdilom odbora tudi za nazaj. Iste ugodnosti imajo obiskovalci ti^Ii m parobrodih Jadranske Plovitbe MS2 toplo priporoča ude'ežbo. Druga navodila daje odbor v Kastvu Spori Otvoritev plavalne sezone v Mariboru. Agilni ISSK Maribor otvori letošnjo plavalno sezono v nedeljo, dne 24. t. m. ob 14. s propagandnim plavalnim mitingom v kopališču na Mariborskem otoku. Nastopijo najboljši plavači in plavačice SSK Maribora, SK Rapida, SK Železničarja in SSK Maratona, ki že od otvoritve kopališča marljivo trenirajo. Ker se bo letos v Mariboru vršilo tekmovanje za prvenstvo Dravske banovine, bo nedeljski plavalni miting nekak pregled sil našega mesta. Nastopijo tudi skakači vseh klubov, kar bo zanimivost prireditve še dvignilo. Tennls-turnir za nacijonalno prvenstvo Dravske banovine priredi ISSK Maribor od 23.-25. maja no vseh svojih prostorih- Pravico sodelovanja imajo samo igralci amaterji, ki so državljani kraljevine Jugoslavije. Tur.nir se bo vršil v naslednjih konkurencah: 1. gospodje posamezno, 2. dame posamezno, 3. gospodje v dvoje, 4. dame in gospodje v dvoje, 5. dame v dvoje, 6. juniorji posamezno. Juniorji so igralci s še ne dovršenim 18. starostnim letom. Prijave sprejema do 21. maja Radovan 9epec, Grajski trg 2. Za zakasnele prijave je doplačati za vsako konkurenco po Din 10—. Prijavnino je plačati na vsak način pred prvim nastopom. Žrebanje igralcev se bo vršilo dne 22. maja. Vsi igralci, ki sodelujejo na turnirju, se morajo udejstvovati kot sodniki. Balkanijada v Sofiji. Bolgarski športni savez pripravlja letos v Sofiji balkanijado. Bila bi to nekaka konkurenčna prireditev igram v Atenah. Nastopili pa ne bodo samo lahko-atleti, temveč tudi druge športne panoge. Predvsem nogomet. K balkanijadi bo Jug. nogometni savez poslal nogometno reprezentanco, sodelovali bodo pa tudi motociklisti. Ostale jugosl. športne organizacije se še niso odločile za sodelovanje. S svojimi reprezentancami bodo sodelovali še Romuni, Grki, Turki in Albanci. Za balkanijado, ki se bo vršila od 4. do 8. oktobra, gradijo v Sofiji poseben stadion. Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo, dne 24. t. m. se vrše sledeče tekme: dopoldne ob 9- SK Železničar mladina:SK Rapid mladina; ob 10.30 Kastner & Ohler (Gradec) mlad.:ISSiK Maribor mlad; popoldne ob 18. SiK Orient (Sušak):ISSK Maribor. V pon-deljek, dne 25. t. m. pa se odigrajo naslednje tekme: ob 9. mladine premagancev iz prvega dne in ob 10.30 zmagovalca; ob 18. SK Orient :ISSK Maribor* Vse tekme se vršijo na igrišču IšSK Maribora. Službujoči odborniki: v nedeljo dopoldne g. Lorber, popoldne g. Nerat, .v pondeljek dopoldne g. Marusig, popoldne g. dr. Planinšek. — Tajnik. Zbor plavačev. Ponovno opozarjamo na sestanek pla« vačev, ki se bo drevi vršil ob pol 19. uri pri »Zamorcu«. Avstriiski Touring Club priredi za Binkošti, dne 24. in 25. majs zvezdno vožnjo v Gleichenberg in Gradec ter vabi tem potom vse jugoslovanske Motoklube. Touring Club, dežela Koroška, prispe v Maribor v nedeljo približno ob 10. uri, kjer bo po splošnem pozdravu s športnimi tovariši iz Maribora, Ljubljane, Zagreba, Novega mesta, Celja in Ptuja, skupni obed. V Gleichenberg pridemo cca ob 13. uri. Od 14. ure naprej prispejo vsi člani avstrijskega Touring Gluba. Zvečer skupna večerja in komers. Na binkoštni pondeljek skupna vožnja v Gradec, kjer se po obedu zopet razidemo. Vsak izletnik dobi za spomin brezplačno umetno izdelano plaketo. V Gleichenbergu kakor tudi v Gradcu je za prenočišče in za hrano najboljše in najcenejše poskrbljeno- Ker. nekateri člani nimajo triptihov, a bi se izleta radi udeležili, smo napravili vlogo na ministrstvo, da bi dovolilo tudi takim č anom prosti prehod čez mejo za 48 ur. Prijave za to vožnjo se sprejemajo samo še do 21. maja ob 18. uri pri tajniku Motokluba Maribor. Gosposka nlica 37. ,1. nadstr.( / a i __ ____________________ VL Zeraceoi send Zgnttoviagkl cena* ho In to, da je tajil Dolet tako trdovratno, je napravilo da množico poslušalcev čudovit vtis. In ker pravosodje tiste čase ni bilo vajeno iskati podlage izven obtožen-čevega priznanja, je bilo težko obsoditi Doleta. Zdajci pa se je nekdo približal sodniku Feju. Bil je menih. Glavo mu je zakrivala črna kapuca. Vsakdo je moral opaziti, da hodi le z največjim irudom. Množica je zadihavala od tesnobe- Kaj je prinašala temna prikazen? •.. Menih se je sklonil k menihu, izvlekel iz nedrij papir, ter ga pomolil Fčju, rekoč: »Vprašajte obtoženca, ali je to njegova pisava?« F6 je naglo prečital pergament in ga nato podal Oriju, ki ga je tudi prečital. »To je podlo bogokletstvo!« je zarohnel Ori. »Stražniki, privedite jetnika bližje!« je rekel Fe. Štefan Dolet je pristopil sam od sebe ter se sklonil nad pergamen. »Ali ste vi pisali to?« je vprašal Fe. »Da!« je rekel Dolet hladnokrvno. In v mirnem obupu se je vrnil na svoje mesto. Ori je kar zakrulil od radosti. Vstal je, držeč papir v roki. Bilo je pismo, ki ga je napisal Dolet v ječi v uri vročice in so mu ga ukradli vojaki ter gia izročili Uju Lemahuju. Matija Ori je vstal ter prečital pisanje. Nato ga je razložil — kako, si lahko mislimo. Zlasti zadnji odstavek je razvnel njegovo sveto Jezo. »Želel bi, da se dvigne nekega dne spomenik na Kraju, kjer bom trpel, in da bi bil spomin na prestano krivico ohranjen v preprostih besedah, ki jih je bil ponavljal množicam od leta do leta: Tu so sežgali človeka, ki je ljubil svoje brate, priporočal strpljivost in oznanjeval dobroto učenosti.« »In to se je zgodilo v času, ko so vladali kralji kakor Franc in svečeniki kakor Ignacij De Lojola.« S tem je bilo dokazano in jasno kakor beli dan, da je obtoženec oznanjeval znanost, vzrok vseh zločinov in praizvor vseh krivih ver. Mariborski VEČERNIH Jutra Menih, ki je prinesel usodni pergament, se je bil umaknil v kot- Videl je, kako se je sklonil sodnik Fe k svojima sodnikoma. Pokimala sta z glavo. Nato je prečital sodnik razsodbo: »Dolet, da je propalica, vsem v spodtiko, krivoverec, odpadnik, pačilec resnice ter branitelj krivoverstva in vsakatere pregrehe. In zato ga obsoja sodišče, da bodi javno sežgan na grmadi.« Mrtvaško molčanje je pozdravilo čitanje razsodbe. Stražniki so nemudoma odvedli Doleta. Množica se je razšla, vsa potrta in prestrašena Samo neka ženska je zakričala: »To je res prehudo, da sežgo tako lepega moža, ki zna govoriti tako lepo.« Tisto žensko so prijeli na mestu. In njeni ljudje niso izvedeli nikoli, kaj se je zgodilo z njo. Po obsodbi je odšel tudi Lantne z množico vred ter pisal, blazen od obupa, Manfredu pismo, ki ga bralci že poznajo- Kokarder je moral takoj zajahati konja in odnesti pismo v Fontenblo. Menih s črno kapuco je bil tudi počakal obsodbe; nato je odšel, sedel v kočijo ter se dal odpeljati v dvorec velikega profosa. Stopivši v kabinet grofa Monklarja, je vrgel ta mož kapuco z glave. »Kolika neprevidnost!« je vzkliknil Monklar, ko ga je zagledal.« »Kaj bi bilo, če bi se odprla vaša rana, sveti oče!«... Lojola se je zdrznil in dejal mirno: »Ime, ki mi ga dajete, sin mod, pristoja samo svetemu očetu papežu...« »V svojem duhu bi se rad poklonil vaši svetosti... in zares, čemu si ne bi nadeli danes ali jutri tega imena?« »Nikdar!« je rekel Lojola prepokojno. »Izgubil bi polovico svoje moči. ako bi sprejel tiaro.. - Kar se pa tiče moje rane, pomirite se. Prinašam vam dobro novico: Dolet je obsojen. Ostalo je vaša stvar. — Saj ste veliki profos.« »Kdaj hočete, da se dvigne njegova grmada?« »Jutri, sin moj!« »Jutri!« »Da! Dolet ima predrzne prijatelje... Dokler ne vidim s svojimi lastnimi očmi, kako se dvigne okrog njega plamen grmade, ne bom mogel mirno spati.« »Toda, častiti oče — to, kar zahtevata, ni običajno. V M n r v- iKhf i dne 20. V. I93r IMMMmiMKMgHresattižffluagBF-aEBSaaata Sovražnika je treba vedno presenetiti. Sicer je pa tud! sodnik takoj povedal, da se bo Dolet že jutri pokoril zi svoje grehe.« »Da, naj bo po vašem, častiti oče.« »Treba je samo še določiti, na katerem kraju g» Sežgo.« »Trg Grev bi bil jako pripraven.« »Da, vem. Širen je in prostoren,« je dejal Lojol? zamišljeno. Posvetovanje Monklarja z Lojolo je trajalo še celo uro; a kaj se je izkuhalo v tem razgovoru, bomo izve* deli kmalu. XI. Kie so zgradili grmado. Vrnimo se sedaj k Manfredu in Lantneju, ki smo j* pustili stoječa blizu mesta Sen Mišel. Ta most je imel na vsakem koncu vrata. Toda ta dvojica vrat je bila zaprta le redkokedaj, izvzemši dneve, ko so bili nemiri na vseučilišču, pa so hoteli zabraniti študentom, da bi se razkropili po mer stu. Vstal je dan, ves bled in mrkel Ura je bila okolo šeste. Ob sedmih je imel stopiti Dolet iz Konsjeržije, da ga odvedejo na kraj njegove mučne smrti, to je na trg Grev, kakor je bilo naznanjeno. Ta čas se je bilo nagnetlo ob vhodu mostu Sen-Mišel do tritisoč ljudi, ne vštevši ogromne množica valeče se iz sosednih ulic in preplavljajoče trg. Kar se jih je zbralo pri mostu, so bili sami rokovnjači. Lantne in Manfred sta se bila postavila ravno nasproti mostovih vrat. Zdela sta se jako mirna; črhnila pa nista med seboj niti besedice. Ob polsedmi uri je prihajalo skozi vrata dvesto jezdecev, ki so se postavili v bojno vrsto. Za njimi so pripeljali tri male poljske topove. »Trenutek se bliža!« je dejal Lantne zamolklo. Med tem pa so vojaki prav vidno nabili topove ter jih namerili na množico v treh različnih smereh. Vse je zapazilo to pretečo demonstracijo in jo pozdravilo s preplašenim krikom. Le rokovnjači niso pokazali nobenega presenečenja. Samo Manfred in Lantne, ki sta se ozrla po mostu nekoliko natančneje, sta opazila več reči, ki so ju navdale s temno skrbjo. (Nadaljevanje nfffi.) V trgovini učiti se želi 151etni mladenič a 6 razredna ljudsko in obrtno šolo. Vprašati: Oset, Mariborborski dvor. Maribor. Kovčke za potovanje vsake velikosti in vrste, ročne torbice, aktovke, listnice, nogometne žoge, nahrbtnike, športne pasove itd. v največji izbiri in po najnižji ceni dobite pri Ivanu Kravosu, Aleksandrova cesta 13._________________________________ 1389 Ure za birmo zlatnino in srebrnino kupite najbolj pri Mulavcu, Kralja Petra trg (pri mostu). Oglejte sl kvaliteto in ceno. 1263 .Grlffon' motorii 250—350 cm*. Blockmotor 4taktnl. Najpripravnejši za zletne vožnje v dvoje. 2186 Kvaliteta. Neverjetno nizke cene. JUGU d. z o. z. - MARIBOR. 1121 Tattenbachova ut. 14. Za birmo kupite najcenejša darila pri urarju I. Schmidingerju Aleksandrova 26, Maribor Oddani takoj ali pa s 1. junijem lepo solnčno stanovanje z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami v I. nadstropju, 6 minut od glavnega kolodvora. Ponudbe na upr. lista, pod »Mirna stranka«. 1462 Zgubiia sem briljantni uhan, 75 karatno zlato od Samostanske ulice mimo pošte do Glavnega trga. Najditelj naj ga odda proti nagradi pri Saria, Samostanska ulica 13. 1463 Oddam takoj tri male lokale v centru mesta -j. vsako uporabo ali za pisarne. Isto-tam ceneno na prodaj national kasa v dobrem st 'u. Naslov v upravi Ve-černika. 1465 CENENO NA PRODAJ ulili stavbeni prostiri tepa lega, od 500 m* naprej, na periferiji mesta. Vprašati J. UHLER, Pobrežje, Nasipna ul. 42, ali pri g. geometru GČTZL, Aleksandrova cesta 63. taiit tt mil Mie BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK. Maribor, Gosposka 25. Pri žrebanju drl. ra*r. loterije XXI. kola - V. razreda, dne 19. maja so bili Izžrebani naslednli večji dobitki (za eventualne napake se ne odzovarla.) 2 X Din 2000.—: 1219, 12.799, 29.521. 32.557, 58.884, 5&958, 60.522, 60.710, 65.200, 67.200, 67.249, 71.551, 82.196, 83.912, 35.271, 46.672, 52.824. 62.207, 72.550, 72.730, 79.264. Prihodnje žrebanje: 20. maja. 1195 II Dve opremljeni sobi, eno s posebnim vhodom, oddam takoj v bližini parka. Prešernova ulica 19. 3005 Prodajam po nizki ceni vse vrste zelenjadne in cvetlične sadike. Vrtnarstvo Ivan Jemec, Prešernova ulica. 1458 »'"O/ SOKLIČ Maribor zastopniki se sprejmejo Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Prodam dobro ohranjen otroški voziček, na peresih. Cankarjeva 5, Studenci. 1453 .Griffon motorji najpopolnejši motorji sedanjosti. —* Novost 175 cm*. 4taktni. Blockmotor. Hitrost 80 km na uro. Kvaliteta. Neverjetno nizke cene. J U G U d. z o. z. — MARIBOR, 1121 Tattenbachova ul. 14. Popolnoma brezplačno dajemo vsakomur doma pouk v pletenju kot hišni obrti. Brezhibno izdelano blago prevzemamo stalno proti gotovini. Obširne informacije dajemo vsakomur, kdor priloži za odgovor znamko. Zadruga iugosl. pletača, Osijek ŽABINKOŠTI 108 ZNIŽANJE CEN za vse damske klobuke v najbogatej-il Izbiri v salonu ELEGANCE« Aleksandrova c. 13 t* Za binkoštne praznike dobro sveže praženo kavo, čokolado, sladkor, riž, rozine, mandelne, mak ju vse druge živilske predmete dobite po najnlžjl ceni pri A. Lesjaku Gosposka ul. 11. 1469 Jestvine za turiste, kopalno sezijo In vinotoče v veliki izbiri In po najnižjih cenah. Vinski kis jamčeno pristno blago (naravni domači proizvod), ne ponarejen, liter po Din 8.—. Vina Din prvovrstne kvalitete po 10.— In 12.— liter. L. U H L E K, delikatesa Maribor, Glavni trg. Poročilo iz kolekture ANTON OOLEŽ, Maribor, Aleksandro« va cesta 42. — Žrebanje 19. maja 1931. (Za event. tiskovne napake se ne odgovarja.) 2000 Din srečka št.: 1219. 12.799. 29.521, 32.557. 58.884, 83.912, 35.271, 46.672, 52.824, 62.207, 72.550, 72.730, 79.264. 58.958, 60.522, 60.710, 65.200, 67.200, 67.249. 71.551, 82.196, Prihodnje žrebanje: 20. maja 11. 153 Isd&ia KOMOldJ »Jutra« * Ljubljani; predstavnik In ncednUu FRAN BRO ZOVIC v Marjt>nru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavuik STANKO DETELA 7 Mariboru