večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak da,xi razen nedelj in praznikov ot> 5« mri zvečer« rodniatvo in upravništvo. Kolodvorske ulioe Stov. 16. — Z urednikom so more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. — Rokopisi se ne vračajo. — Inserati: Šeststopna potit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponav-anji dajo so popust. Velja za I^jubljano v upravništvu: za colo loto 6 gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesoo 60 kr., posiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po pošti volja za celo ________________ ____________ ____ loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden moeeo 86 kr. £>tev. 100. V Ljubljani v ponedeljek, 4. maja 1885. Tečaj II. Svojim prijateljem. §ie_ morali biti osupnjeni in začudeni, ko s*;e brali v ..Slovencu*1 za me tako malo laskavo PPročjlo o dolenjski železnici in ko so vam prišli pred oči_debelo tiskani napadi .Slovenskega Na roda“ Qamoje_ppitfinjfi. Pač je marsikateremu iz * med vas, ki ste~“dozdaj z dušo in telom stali na \m°ji strani, ne hotč vzbudila se v prsih misel, da sem morda vender le kaj pregrešil se in to tim /4>olj, ker je pretekel dolg teden, ne da bi se bil “glasil. Moji protivniki vriskali so in poskakovali veselja, vi pa ste morda hodili povešenih glav in jaz nisem nič storil, da bi vas rešil neprijetnega in mučnega položaja. Namesto da bi bil povzdignil svoj glas, ko se mi je govorilo o »moraličnem brezdnu" — sem le molčal! In vender imel sem tehtne razloge, da nisem takoj skušal zagovarjati se proti krivičnim napadom. Pač sem n at_ančn o se zavedal vsake katero sem z ekc. grf. Taaffej e m 1 govoril o dolenjski železnici, pač mi je videčemu^ da je ovadba -prgtivnikov zjvratni atentot_na__iogjo moralično, eksistenco, a JLsvest.i flen]~RT hil. da sam od sebe ne m o -in n asm^n^b iaviti n o h e n p~g h. iVo-Eravka. 'I'r"nn oom inHaj sklenil, naravnost podati se k ministerskemu predsedniku ter od njega ‘zprositi si izrecnega pooblastila, da ž njim ■azderem proti meni naperjene spletke. Sklep moj Bosta! ie nerazrušen od tedaj k< svojemu tovariSTT h TtfttrOTTTTC TTSIdU UH ItJL im videz bolj rahlo z žametastimi jkremplji, boje pošt Toda nesreča je nanesla, da sem skoro ves teden zastonj skušal, priti do s poslom preobloženega gosp. ministra. Stopr&v_v P e t e k p p p p 1 u. j dnč me je grof Taaffe sprejel in iz duše hva- ležen sem visokemu gospodu, da mi je d§LPri_ liko, razloži^ mu svojo, naposled^end^le^osehno ^ad^vo. PovedaTsem mu naravnost, kaj se jfe^Tri3 salo proti meni z ozirom na moj dotični razgovor o dolenjski železnici. Dejal sem mu, da sem »spi-sal omenjena članka na podlagi lastnih študijjn opiraje se na natančne informacije, koje sem bil prejel pri eksc.~min. Pinu in predsedniku baronu Czediku." Dostavil sem, da sem v „uvodu tudi omenjal razgov^Lr, ko j ega sem ž njim imef O—ialem vprašanji ter uaglašal svoje osebno prepričanje, da se je deželi kranjski i od njega nadejati vplivne podpore pri tem podjetji." Poudariaioč^-da. ..sem pisal le golo istipo, slikal sem mn vse hrez- Listek. Inštruktor. (Prosto preložil J. Bedenek.) I. »Danes ste dobili novega inštruktorja ?“ »D&, prišel je menda pred eno uro." »Kakošen pa je?" »Ne vem, nisem ga videla?" «Nisi ga videla, škoda!" "Priv^me6 neh® “0Vi iustl'ukt°r ?“ »nav nit me ne britrn .... J'" spodtakne. Tako živo ga vidim pred očmi, da b° b ga kar naslikala lehko. Ali ga?“ »Le, če te veseli." »Poslušaj! Majhen bo in uže bolj prileten, kiorda tudi nekoliko švedrast, na vsak način pa Putigromast. Suh ti bo, kakor goba ter bo obleka br plesala po njem. Iz nad suhih pleč, kojih eno Nekoliko bolj k višku štrli, spenja se suha glava. ozirne napade na svoio osebno čast, katere je iz- zval njegov tako zvaui „'očIgovdr,rdeputaciji naših državnih poslancev ter izprosil sem si konečno izrecno pooblastilo, da smem zavrniti to neutemeljeno sumničenje." In kaj sem izvedel pri g. ministerskem predsedniku, kdko pojasnilo prejel sem iz ust njegovih ? Na podlagi njegovih informacij sestavil sem »Stvarni popravek" ter ga poslal uredništvu »Slovenca" in »Slovenskega Naroda", zahtevajoč z ozirom na § 19 tiskovnega zakona z dnč 17ega decembra 1862, št. 6 drž. zakonika z 1. 1863, da ga sprejmeta nespremenjenega ter ponatisneta z istimi črkami in na istem mestu, koder so se či-ale njijiue ovadbe. Popravek se glasi: I |„Vsled članka, prijavljenega v »Slovenci" 27ega Lica bode imel upadla, ušesa pa velika in štrleča liki uhani. Najbolj kapitalen bode pa nos; ta ti bo tak, da bi ga lehko kaki borni nevesti za doto dal. Očal tudi ne smem pozabiti, katera si na čelo pomakne, kadar kaj silno učenega predava. Govoreč ti vsako besedo po dvakrat pretehta predno jo izblekne." »Oj, ti grda Grozdana, prav nič več te ne pogledam, če mi boš o naših vse časti vrednih učenjakih tako porogljivo govorila!" »Ah pač", odvrne mala in kot srna živa Grozdana, »saj veš, da se le šalim, da ne more biti niti besedice resnične! Iluda pa zavoljo tega res ne smeš name biti." Takoj sc oklene Grozdana okolo vrata svoji prijateljici ter naivno gleda v njene črno žareče oči, katere so se pod senco dolgih trepalnic svetile. Domača hči, Dar inka Svetličeva je bila, katere se je poredna Grozdana oklepala. Sedeli ste za lično mizo, na kateri so ležale odprte Gregorčičeve pesni poleg ročne torbice. Darinka vam je bila deklica blizo osemnajstih let in taka, da .! tJ0 clovek kar gledal. Bila je pravi ideal istega vedno ženskega, ki se človeku na prvi po- aprila t. 1., št. 94, z naslovom: »Kranjski državni poslanci pa dolenjska železnica", (oziroma vsled notice, razglašene v »Slov. Narodu" 25. aprila t. 1., št. 93, z naslovom: »Kdo Mu je kos"), podal sem se v petek 1. maja k nj. ekscelenci g. ministerskemu predsedniku grofu Taaffeju, vprašat ga, ali je res deputaciji naših državnih poslancev dal tak odgovor gledč člankov v »Ljubljanskem Listu11, št. 74. in 76. o dolenjski železnici, kakor Vi pišete, ter prosit ga dovoljenja za eventualni stvarni popravek. Gosp. grof mi je dejal, da ga je jeden izmed kranjskih državnih poslancev vprašal, ali ie res on, mjnistejgki prvosednik grof Taaffe članka ..Ljublj. Lista'1 o dolenjski železnici, št. 74. in 76. naročil (»Auftraggegeben“) ter proti njih spisatelju, prof. Sukljetu~ se izjavil, da država sploh ne namerava podpirati zgradbo dolenjske železnice, in da je on na to odgovoril: ,,Ob und was ich mit Professor Šuklje iiber die Unterkrainer Bahn gesprochen habe, ist mir nicht mehr in Erinnerung. Das aber vveiss ich gewiss, dass die bewussten Artikel nicht Uber meinen Auftrag geschrieben vvorden sind.“ z|d°voljjenjem ni. prevzvišenosti prestavil sem potem od besede do besede točko iz članka št. 74., pričenšo z besedami: „Stopil sem tedaj k ekscelenci g. ministerskemu predsedniku grofu Taaffeju . . . .“ ter segajočo do odstavka: „dolž-nost storč v polni meri.“ Qo§iLjninister hlagnvolil je_ izjaviti se: hafafi iPh nichts ein- Ko sem pa nadaljeval prevod ter prestavil passus, kateri se začenja: „Jedni iluziji bodemo sicer takoj morali slovo dati: Zastonj se gled prikupi ter nas očara. Sicer je pa Darinka jako mirna stvar božja. Nekolika mlajša njena prijateljica Grozdana Dolinska, ki je Darinko ravno kar objemala, je pa jako živahno, ljubezni in naivnosti polno dete. Verjeti nam smete, da je tudi Grozdana vrlo lepa devojka, in k temu še v tako lepem kraji na nebohodni dan, kadar smo ji na vrtu opazovali. DA, dA, na grajskem vrtu ste sedeli v uti, ki je bila vsa z divjo vinsko trto obrastena, gosta pa tak6, da se je z veliko težavo le tu in tam kak solnčni žarek vanjo ukradel. »Tako, sedaj imaš vašega gospoda doktorja celega, od nog do glave, kakor ga je bil Bog vstvaril", pravi šegava Grozdana, „in pritrditi mi moraš, da ga znam izborno naslikati." »MGnim, da si se močno zmotila!" »Kaj, ti ga morda uže poznaš?" nagajivka vsklikne ter zalo prijateljico izpusti. Obe h krati ozrete se proti vhodu ute, kjer nastopi mlada, visoka in čvrsta moška postava. Mladenič deklici opazivši, hoče se umakniti, videč pa, da bi bilo uže prepozno, približa se jima na korak rekčč: je nadejati, da nam bode država sama zgolj na svoje stroške gradila dolenjsko železnico. Kompetentni krogi so tega mnenja, da je ta proga do sedaj le bolj lokalnega pomena . seže mi mi-nisterski prvosednik živahno v besedo ter reče: >,Jetzt glaube ich erst recht, mit Ihnen ^die Sache besprochen zu haben. Das sind ga n z_me i n e j\jigicJite n. Und wenn ich e§ Ihn_en_damalg_niciLt-g.esagt habe, so hatte c h esJ-h^eji-sagen Mnja.en, denn anders Ss?E šTch die Sache ti.berhaupt nicht dtrrbJbfuhren. ^ '— Na to sem prosil g. ministerskega prvosed-nika za izrecno dovoljenje, prijaviti stvaren popravek v tem zmislu, kar mi je visoki gospod tudi blagovoljno dopustil.11 Danes sem odposlal po en eksemplar tega popravka obema uredništvoma. Ako se bodeta resnicoljubiva lista branila, zadostovati žaljeni moji časti vsaj v toliko, da sprejmo to izjavo, risilil jih bodem z zakonitimi sredstvi in odnijskim potom. To tedaj je čista resnica, kojo sem čul iz ust najkompeteutnejšega sodnika in katero sovražna mi dnevnika zavijata in pačita na vse načine. ^Jasno je kakor beli dan, da se proti meni ravna L^labim namenom, in sicer v dvojnem oziru. Prvič s tem, da je jeden državnih poslancev vsebino mojih člankov napačno tolmačil g. ministru ter meni reči spodtikal, katerih nikoli in nikjer izustil nisem. Ne vem, ali dotični gospod sploh čital ni dotičnih člankov ali pa ni pismene slovenščine zmožen v toliki meri, da bi mogel razumeti jasne moje besede. Slab namen mojih zoper-nikov pa se vidi drugič v tem, da so tudi ministrov odgovor zlobno zasukali ter ost njegovo proti meni obrnili. To se v<š da na zadnje ni nič novega pri gg. protivnikih. Isto nedostojno taktiko bilo je opazovati v »Slovenci", kateri se je v istem članku izjavil o stvarni vsebini mojih nasvetov tako-le: „Po prizadevanju naSih državnih poslancev bodo glavni stroški za dolenjsko železnico zadeli državo, po nasvetu g. prof. Šukljeta bi pa zadeli deželo kranjsko, oziroma prebivalstvo dotičnih okrajev." In tako se upa pisariti slovenski žurnalist, kateri je bil dobro poučen o celi tej zadevi! Kje sem trdil kaj jednacega? Mari niso besede moje dovelj razumljive, ako naravnost trdim v članku štev. 74.: „Če prav veliko ne bodemo skup spravili — saj zna svet in z njim tudi dunajsko ministerstvo, da se bogatinov ne sme iskati po dolenjskih holmih in dolinah — nekaj pa bodemo lehko storili tudi mi, navzlic svojemu siromaštvu." Naočnike si nataknite, oglejte si članka moja z lupo, mikroskop vzemite v roko ter analizirajte slednjo besedico — in uve- „ Oprostite gospodičini, nisem vama mislil prijazne druščine motiti; prav po naključji sem semkaj zašel." Darinka, domača hči, vstane in nevedoč kaj bi prav za prav rekla, dostavi: „Prosim, niste naji kar nič motili. S kom nama je čast —?“ »Doktor Nikolič mi je priimek." Grozdano je zarudela, kakor škrlat. Ne vč, ali bi se jezila ali smejala, ker se tako gorostasno zmotila. Jeli mogoče, da bi bila ta krasna, visoka, impozantna postava v elegantni sivkasti letinski opravi, v kateri se tak6 ponosno, tak6 plemenito vede — novi inštruktor? V deveto deželo bi si želela, ko se domisli, da je zali tujec morebiti ravnokar svojo lastno karikaturo iz njenih ustic poslušal. Ej, pa saj ni mogoče, da bi bil kaj slišal, vsaj na obrazu se mu ničesar ne bere, bi le količkaj na to cikalo. Zali tujec je Darinko neznansko osupnil, kar je pa ona s prirojeno žensko bistroumnostjo izvrstno zatajiti znala ter je iz pravega stališča, kar se je domači hčeri tako dobro podajalo, naivno ponavljala: „Aj, novi naš domačin torej, dovolite, da se vam predstavim: Darinka SvetličeVa in tukaj moja prijateljicR, Grozdana Dolinska." rili se bodete, da nobenega razločka ni med mojimi nasveti in med tem, kar so bisži državni poslanci post tot discrimina rerurn bili izumili! Toda, dovelj za danes! Sodbe izreči o takem -plemenitem" postopanji ne maram. Objavil sem stvar,Tako? je v istini, prijatelji moji, vi roiaki dolenjski, in h napn^arjeni narod moj, sodite vi med meitfij lik" mAJllll l!!ispi'0lhlkom ! Na Dunaji 3. maja 1885. Prof. Fr. Šuklje, dež. poslanec. Anglija — Rusija. Iz dobrih virov dohajajoča poročila iz ruskega glavnega mesta se vsa v tem zlagajo, da car Aleksander nikakor ni prijatelj vojski z Angleško, in da, razen nekaterih izjem, tudi v daljnih vplivnih krogih mnenje ni za vojsko. Če se tudi Rusija ne kaže voljno, v razporu, kateri je nastal med obema deželama, graditi angleškemu premieru zlat most, se godi osebito zaradi tega, ker se v ruskem glavnem mestu misli, da gospod Gladstone sodi ves konflikt iz potrebe notranje politike ter ga je zaradi tega obrnil na ono stran, kjer — kakor misli on — mu bode prinašal utrditev njegovega stališča. Da bi tej potrebi ugodili, se vč da v Petrogradu ne kažejo voljne, in tu naj nihče Rusije zaradi takega postopanja ne graja; kajti pri vsem prijateljstvu, katero je nekdaj Gladstone kazal Rusiji, vender ne more ruski kabinet za to služiti, da bi poveličal slavo Gladstonovo na škodo ruskih interesov. To neprikrito hrepenenje angleškega kabineta po „vspehu“ pa je ono, kar krije pravo nevarnost ter napravlja položaj resen, če gospod Gladstone skuša gorko vzdržati misel o razsodišči, se to zgodi s stransko mislijo, da si zagotovi, da mu izrek tretjega eventualno odpoved političnemu vspehu olajša. Ruski kabinet, kateri pozna to namero, se nasproti misli o posredovanji ali o razsodišči, kateri je jedino politična potreba nasprotnikova, obnaša po pravici negativno, ne gledč na to, da bi nasprotovalo ruskemu narodnemu čutu ter ga žalilo, če bi se vojna dela izročila razsodišču. Oni glasovi, kateri pripovedujejo, da bode Nemčija prevzela posredovanje ali da bode celo pritiskala na Rusijo v zmislu miru, najdejo tu le gluha ušesa in mrzla srca. Rusija ne išče vojske in če se išče mir, naj se išče drugodi, ne v Petrogradu. Ne treba pač še dalje zatrjevati, da bode berolinski kabinet svoje dozdanje obnašanje še na dalje ohranil ter gori omenjenim angleškim željam nikakor ne ugodil. Avstro-Ogerska in Francija se držite jednakega stališča in v tem leži morda relativno še najboljše jamčenje, da Angleška glede svoje osamljenosti ne bode pustila, da pride do vojske. Da bi v slučaji, i' »Tisočkrat vas prosim odpuščanja, da se vam nisem predstavil, kakor konvencijonalni pravilnik zahteva in kakor bi si bila morda milostljiva gospica želela," nadaljuje mladenič, priklonivši se. „Sto li tak prijatelj strogih konvencijonalnih šeg?" vpraša Grozdana. Doktor Nikoliču zaigra okolo usten komaj da poznaten nasmeh, nadkriljajočega duha njegovega. „0, za svojo osebo prav nič!" „No in medve, medve" — privrelo je iz zalih ustic Grozdaninih, a potok besedi se ji vstavi in ona zarudi. »Želela ste prej ko ne reči, da si na rovaš vaše mladosti marsikak greh proti konvencijonalnim šegam zarežete, jelite, da je tako?" „Di, d&, ravno to je bilo", vsklikne Grozdana, »kar mi je bilo sapo zaprlo." »In vi, milostiva", obrne se mladenič k Darinki. »Se strinjam tudi z vami!" „Odvezo bi bil torej dobil", nasmehne se doktor zopet tako, kakor prvič. »Dalje predrznem se še dostaviti, da je uže dve uri, kar sem došel semkaj; da sem se gospfidi uže predstavil ter ob enem za danes popoludne dopust dobil, naj si od trudapolnega pota odpočijem. Ker pa jeklena moja narava ne pozna truda, izvabilo mo je prekrasno če se vname vojska, omenjene vlasti obnašale se po polnem nevtralno ter da bi svoj političen vpliv za to, da pridobijo za to misel, skoro ni treba gledč zdanjih odnošajev še posebej omenjati. To zahtevajo interesi Nemčije; kar se tiče nemških simpatij, stoje te na ruski strani. Kjer ni tega — kakor v nekaterih demokratskih listih — tu igrajo politični ideali svojo vlogo, kateri so svojo vrednost pri nemškem narodu uže izgubili. Dopisi. Iz Metlike, 3. maja. (Izv. dop.) Pičlo je število besed, ki v dopisu iz našega mesta v »Ljuk Listu" št. 98 javlja občno željo Metličanov, ^ bodi naš zastopnik v državni zbornici isti gospod prof. Šuklje, ki je kot deželni poslanec zaupanje svojih volilcev po polnem opravičil. Držimo se tega, da je naš poslanec deželno-zborski mandati vestno spolnjeval, da se je bolj nego kedo drug čvrsto in vspešno potegoval za korist svojega volilnega okraja, a pri tem ni nikoli pustil iz očij širnejega ozemlja svoje domovine. Živahno odobravanje, ki je spremljevalo njegove krepke napore v sobani deželnega zbora, odmevalo je b® manj živo v naših prsih in vzbudilo ponos, d®1 smo si izbrali tako vrlega zastopnika. Ako so ravno isti vzroki izzvali podlo zavist ljudii. kL_se JLflh čem n&jporeio meriti s prof, luklieiem, in so se ( zatorej opasali z orožjem obrekovanja, lažij, sum* £ ničenja, to nas ni motilo. Delovanje njegovo je vseskozi očito in jasno. Rlnginin. te nia- cilj; vzlEfijaoat-ajogovo gftolo; raznmnn, razmera«1 prikladna politika —način da se doseže ^' men. TrflBiL-VOlja in oblastne duševne .site^ cjožun ..l.em lastnostim — in moremo li Izročil državno-zborski mandat boljemu, sposobnejefflU^ Odkar služi g. prof. Šuklje domovini, zašle- / j dovali smo njegovo delovanje. Bilo je odlično. K° 1 mu je bilo izročeno deželno-zborsko poslanstvo, stopil je še pred zasedanjem s svojimi volilci ne-posrednje v dotiko. Obiskal je dolenjska mesta, in poCetkom septembra 1883 pozdravili smo ga tudi Metličani. Zaslišal je naše želje in zapisniki deželnega t zbora so porok, da je vedno trudil se, spolnit* \ svoje obljube. Uže takrat so zbran1 meščanje svojemu od ličn emu gost u iz' rekli nado, naj bi sprejel kandidaturo za državni zbor, uverjeni, da bodo bolje za' stopani, kakor dosedaj. Tisto misel izrekli so tudi vrli nomaljci. V Novem mestu in v Kostanjevici se je izprožilo isto upanje. Zvest je bil deželni poslanec -svoji nalogi, zvesti so mu toraj tudi volilci. Živio naš kandidat za državni zboi‘i g. prof. Suklje! i popoludne med božji svet na cveteči vrt in tukaj sem!" »Kar naji prav srčno veseli", pristavi prija2110 domače dekle. „Ker ste sedaj naš, mikalo vas bod0 gotovo natančneje spoznati okolico. Če ste voljni, skazati vama hočem vse najlepše prostof0 po vrtu?" »Res ne vem, kako bi se vam dostojno zfl, hvaliti mogel", odgovori doktor uže ob Darin^1 strani po vrtu šetajoč ter tu pa tam globoko svor oko v Darinčno pogrezne želeč ji na dnu 31 brati. g „TukajIe je Darinčni k6t; jaz sem ga nam1 krstila," oglasi se živa Grozdana, ko je trojica daljšem sprehodu med drevoredi dospela do raščenega mesta, kjer je v sredi jazmina in trte v mali duplini stala klop z zelenim mftio prevlečena: „prostorček, kije kakor nalašč vstv jen, da človek sanjari tukaj; ali ni res, g°sP doktor?" . na, »Kako pa da", odgovori ta zamišljen >n mesto Grozdane Darinko pogleda. . Velik prepeličar plane med družbo! taK j ' njim prisopiha pa rudečeličen petnajstleten <■ j ki za Grozdano skoči ter ji od za z r0^am!.,) pokrije. <“*'* Razne vesti. — (Fotografije v naravnih barvah.) Nici kolodijovano niti novejo za svetlobo jako občutno ge-latinovano šipe ne vsprejmejo naravnih barv fotografo-vanega predmeta. Zatorej so marljivo iskali način, kako bi se uže dokaj čudovita umetnost fotografovanja za znatno stopnjo više pomaknila. Smoter pač ni mogel biti drug, nego da se morejo sliko v krasu naravnih barv objektov pričarati. Mnogo poskusov se ni posrečilo. V najnovejom času pa je prof. J. M. Edor na Dunaji dosegel prav znamenit vspeh. Z bromovanim čebrom in gelatino preskrbljeno šipo namoči on še v prav na redko v vinskem cvetu razpuščeno anilinske barve in doseže s tem željeni vspeh. Posobno neki za-dovoljajo slike iz naravo. Zelenje gozdov in polja ter oblaki v lastinitih barvah pokažejo so v sliki na novi način narejeni, prav iznenadno. In baš to je bilo prej nodosežno. —l- — (Od kodi jeznamenjeamatematikov?) Neznano števno, katero mi s to črko znamenujemo, imenoval jo Diophantos z grško besedo arithmos. Mesto nje navadili so so pisati le konečno črko „s“ z naglasom. .Arabci so to najbrž povzeli ali pisali so „š" kot početno črko besede šai to znači v. njih jeziku uMl&ru, narnroč nozna.no stvar, Jji_se ima iz računa pcu-iskati. Arabski š pa so na Španjskem znamenovali kot £*Jn t^ko^o^-t^ črka .4?bjla^svojpomon v računstvu. — (Samomor iz ljubezni.) Z^Dunaja se^od včoraj poroča: Devetnajstletni Rihard Ortmann, sin po znatoga tukajšnjega trgovca, vstrelil so je danos opolu dne. Nesrečnež bil je prav dobro odgojen in je bil, dovršivši trgovinsko akademijo, komptoirist pri neki kanki. Pred nekolikimi tedni seznanil se je z mlado in *8po, a ubožno deklico, katero jo gorečo ljubil. Ko oče "jogov o tom zve, pokliče ga prod s6 tor ga prav resno posvari. Tudi mu je prigovarjal, da naj to zvezo zopet razdero. Sin bil jo od očetovih besed zolo ganjen, vendor ni imel to moči v sobi, da bi so bil odpovodal ljubljeni deklici. Danos opoludn<5 prišlo je vsled tega med očetom in sinom do novega nastopa, pri katerem je stari svojemu sinu prav britko očital njegovo vedenje. Ta bil jo tako ginjon, da je očeta jokajoč pro odpuščen ja. Ko se je potom v svojo sobo podal VzatUo iz omare revolver ter si ga izstreli v desno sencč. Prenesli so ga v b61nico, a izdihnil je uže mod potoni svojo dušo. — (Sodnijsko počitnice.) Iz Turina se z ^ 25. aprila poroča: Včeraj ponoči vlomilo so tatje v poslopje tukajšnje sodnije in so odnesli razen vrednostnih stvarij tudi vso spise in zapisnike, ki so bili Pripravljeni za obravnave. Vsled toga ni bilo danes nikake obravnavo in jih tudi še prihodnjo dni no bodo, lako so tatjo sodnijskomu osobju preskrbeli počitnice bi jih pri svojih višjih najbržo ne bili dobili. — (Rastlino — komp asnice.) Uže prod mnogimi loti so lovci in naseljonci sovoro-amoriških Prerij pripovedovali o rastlini, ki jim kaže v širnih brozpotnih piistijyah_j;trani sveta, ker so njeni listi (jbrn^ni kakor ^magcotnica proti Severji. General Alvord jo lota 1842 o tej rastlini poročal. Veda jo imenuje Silphium laciniatum. Poročevalcu niso verjeli, a prod 'irimi leti je dr. E. Stahl v Joni ono skrivnostno a8ln°8t dokazal tor raztolmačil. Tudi med domačimi glinami imamo sličnih in sosebno divja solata ali ® ‘ka (Lactuea Scariola) more prav zanosljivo name' iglo magnotnico. — Razloži se ta stvar tako-lo ■uod mnogih domačih rastlin ima na pr. robinija (aka stavi ^ 1)OSOl)Ilost’ svojo listo po dnovi drugače po 1 Slično P° —' k°r so občutni za svetlobo. tak6 iin n u*stlinal1 kompasnicah. Ono postavijo listo aa 3ll> solnčni * * . . . IVzPorodnoznjinii t i P n° zadonojo’ to J0 0 Poludnd niii aJ Se li8ti tak6 zasuč°j°> da 8t°j — 1 Ploskov ravno v moridijanu. Domače stvari. (uSlovenski Narod", ki priča vsoloj °Snico,) omonja v zadnji svoji številki, v katori &°vori mod drugim o volilnom gibanji, da so za prof. 11 k 1 j ota uneti najbolj uovomoški nomčurji. Cujeto v°lilci na Dolonjskom? Vi, ki sto[morda namenjeni dati 8v°j glas gosp. Šukljotu, ste vsi „ nomčurji". Tako Pravi „Slovenski Narod", najstarejši slovenski dnevnik ob- dnc — (Častito čitatoljo „ L j ub. Lista" opozarjamo) na dopis iz Metlike. Iz njega se prav jasno razvidi, kako so prof. Šukljo državnozborskim volilcem z Dolonjskoga „vsiljuje" kot kandidat. —(TEnTzTp i s a n e so naslednje fare): Polhov Gradec, Blagovica in Dobovec (prošnje za vse tri naj so vložč na stolni kapitelj ljubljanski); Bela Cerkov (prošnjo na c. kr. deželno vlado kranjsko). — (Izkaz koroških veleposestnikov) soza 108 volilcov. — (Dolenjsko toplico) odprle so se 1. maja. — (Iz Radovljice) so nam z dn6 3. t. m. piše: Kakor čujemo, namorava g. J. Žirovnik, učitelj v Gorjah, prirediti 25. t. m. zvečer „pri Krištofu" v oscah „večerno zabavo" s petjem in tombolo na korist zakladu društva „Narodua šola", s katerim bo to društvo nalagalo in izdavalo poučne in kratkočasne povesti za otroke. Tega večera se prav veselimo. Prvič je namen jako blag, drugič pa bomo vendor kedaj zopet slišali izborno petje. — (Tržaško novosti.) Angelika Vlah rojena voloskem okraju, dekla na Reki, še prav mlada ženska, je bila obsojena na štiri mesece ječe, ker je na cesti med Reko in Trstom porojeno dete odložila in založila s kamenjem, z očividnim namenom, da se deteta znebi. Ko je prišla domu, spoznali so njoni ljudje da jo porodila, na kar jo porodnica tudi obstala vso stvar. Šli so dete iskat in našli so ga še živega ter vso stvar dolgo časa prikrivali, ali sodnija je vender zločin zavohala in nevestno mater poklicala na odgovor. — V četrtek na vočer skočila jo pri Sv. Andreju neka 45 lotna, jako lepo oblečona ženska v morje. Kočijaž tramwaja Ambrožič in konduktor Prisič sta jo rešila. Odvedli so jo potom v bolnico. Kaj jo dovedlo k tomu to žensko, ki jo bila videti bogatega stanu, je nerazumljivo. — Pri Sv. M. Magdaleni št. 243 stanujoča Ana Zlobec jo pred osmimi dnevi našla malo dote blizu žavoljskega mosta. Naznanila jo to oblastnijam, ali starišov ni moč najti. opisal ga, da je srednje postave, čokat in da ima črno brado ter da stanuje v Pavlinovi hiši na Dunajski cesti. Vulgo Ukačinov Francjlj, iz Šmartnega izpove, da jo okolo 12. ure videl nekega tujca, katerega pa ne more natančneje popisati, teči skozi Šmartno proti Savi. Žena, ki je šla od mostiT dejanja domu in tudi bila v svojem stanovanji na Dunajski cesti št. 19 zaslišana, izpove naslednje: Moje ime je Elizabeta Košir. Moj mož Pran Košir, 49 let star, iz Pristavo doma, bil jo prej c.kr. cestar na cesti Črnuče - Lukovica — Pred nekaj časa bil je iz službe izpuščen in ni mogel dobiti nobeno službe in nobenega dela več, tak6 da smo zabredli v nnjvgčjo revščino. Danes (dne 3. t, m.) vzel je saboj svoje tri otroke: Friderika, 11 let starega gimnazijca; Franceta, 8Vs let starega učenca ljudske šole in Frančiško, 5’/s staro, rekoč da gre v tovarno za sukno v Vod- matu dola iskat. Meni pa je naročil, da naj pridem s hčerjo, 14 mesecev staro Matildo, T nTaSkarjev hrib", kamor bodo on prišol, in kamor smo, odkar je_ mož brez. dela, večkrat zahajali. Ko pridam okolo .ieduaisiaL ure tja.. varačam ga. kie SO OtrOCi. On mi lih nnlfftžfl roko? • TTnfr.aIil ».m ndam na. še t.obe" ! Meni se je zavrtelo v Grozen umor. (Po_^olicvjskem£gjgčili^ Včoraj, dne 3. t. m., okol£ JU^iro Jojk^Ijio i/, vršil so jo v obližji tovarn? za ^lop r^n3ZOTzlo?Tn. Okolo 1. ure popoludno naznanil je France Javor nik, Poljanska cesta 17, tukajšnjomu uradu, da v nekom malem gozdiču blizu imenovano tovarne loži trojo otroških trupel, ter da je storilec lastni oče otrok, kateremu i)ti| sftnai nouem j« v / glavi in samo toliko se spominjam, da je mož ubežal, ( kam, no vem. Ko sem zopet zavedla se, videla sem, *■ ila je moj sin Friderik mrtev, France in Frančiška pa , v. bo nekoliko živa. Potom so prišli ljudje in me spravili - ; V mesta, na kar sem odšla s hčerjo Matildo domov. ^ Kakor se ravno kar poroča, umrla sta okolo C. uro zvočer v bolnico prenesena France in Frančiška Košir. Po poročilu žendarmerijsko patrulje prepeljal se je včeraj v Šmartnem okolo l/a 5. ure popoludne France Košir, katerega je prevoznik dobro spoznal, onstran Savo. Jedna patrulja ga zasleduje. Z drugo stani se nam poroča: Morilec Fran Košir prišel je včeraj, zvečer okolo VQ9. ure na Žabjak k c. kr. dožolni sodniji ter flajal,—da jo umoril svoje otroke. Ker ga nihče ni poznal, oddali so ga policiji, ■Katera je morilca Koširja zaprla. Samokres, s katerimi jo otroke umoril, vrgel je, kakor pravi, proč, kje, so no spomina. Danos izročil so bodo Košir deželni sodniji, ošir se zel<5 pobitega in razdvojenega in zmedenega ,e; domneva se, da je zločin izršil v zmešanosti. vender imena ne \6. Komisija tukajšnoga urada, sestojoča iz gg. svet nika dr. Ko vat sc ha tor policijskega komisarja Kavč-nika podala so jo nemudoma na lico mesta in iz ogleda razvidelo se je tole: Kakih 400 korakov od pomerijalne mojo o majhnem med sv. Martinovo in tako zvano Zeleno cesto ležočom gozdiču, imenovanem „Taškarjov gozd", ložali so.vjeini vrsti kakih <> korakov drug._od druzega oddaljoni trije otroci, 2 moSkega in iedon žogakoga spola, katorih joden, na desni strani ležeč deček, jo bil mrtev, druga dva pa šo živa, a v popolni nezavesti. Na glavah imeli so vsi trije veliko, globoko rane. Orodja, s katerinTso jo dojanjo izvršilo, ni bilo nikjer najti. Vondnr sn j» na nrvi pogled razvi^oln, da so bili otroci ustreljeni. Mrtvi odvel so jo v mrtvašnico pri *Sv. Krištofu, živa dva pa jo službujoči zdravnik g. dr. 'ivovatsch za silo obvozal ter jih pustil provosti v bolnico v Ljubljani. Raziskavanja na lici mosta dognala so naslednje: Okolo 12. ure čul jo posestnik Janez Birt iz Šmartnoga, ko jo peljal so po costi v Šmartno v imenovanem gozdiču žensk _jok. Hitel jo v gozdič in tam našol jo gansko z jednini utepčičem JLJlMOčji in klečečo prad umyiioiiiuii tremi_ot£fici. Poslano. Prosim, da se sprejme v Vaš list sledeče pojasnilo: V „Slovencu" 30. aprila 1885 se iz Novega Mesta sporoča, da sem po vsi moči proti gosp. grofu Marghoriju agitiral za g. Šukljeja; dalje pravi o nekem kompromisu, po katerem bi jaz naj opustil v Novem Mestu agitacijo za Šukljeta. Na prvo morem omeniti, da se gledč novih volitev v državni zbor za skupino dolenjskih mest agitacija še ni začela, ampak da so bili v tej zadevi le pogovori med nokaterimi prijatelji; sklepati o tem, kdo naj so za poslanca voli, zamorejo vender lo volilci in za to je treba volilnega shoda, ta-cega shoda za mesta pa do zdaj ni bilo, Ta pogovor, pri katerem sem za svojo dolžnost smatral opozarjati na sposobnost, zgovornost in zaslugo g. prof. Šukljeta, ki se je vsaj za Dolenjce krepko poganjal in pri katerem so drugi prijatelji zopet svojo stališče razjasnovali in me nagovarjali, da naj prevzamem kandidaturo za kmečke občine na Dolenjskem, se no more imenovati kompromis. Dopisnik misli, da sem se ponujal za kandidata, ali colo pozabil na prijateljstvo do g. prof. Šukljeja, samo, da bi mo kandidatom proglasili. Čestiti dopisnik ne pozna mojih razmer; kajti, ko bi jih poznal, bi on vodol, da se žrtvujem ako mandat provzamom. Istina pa je, da sem se pri volitvah za dež. zbor potozal za g. prof. Šukljeja, a to Se le potem, ko je g. Pfeifer nalašč prišol iz Krškega v Novo Mosto, priporočat Šukljetovo kandidaturo. Prej šo prišla jo na mosto dojanja Katra Marovt iz Šmartnoga. S časom nabralo so jo v. gozdu jnnogo Jjudi.i, katerih pa žensko in otrok nj nihče poznal in J° V. osupnenosti t.ndi nobedon po imomi vprašal ni Storilca zločina imenovala jo~žonška svojoga moža,' 4>čota otrok. Ženi rokli so, da naj odido domu, kar jo‘ 4a tudi storila. Součoncj jodnoga umo£jonili_otrok po-*1 tedili_so_komlsiji, da jo tomu umorjonomu imo Friderik K ° tri r. Jedon izmed součeacev poznal je tudi ^četa Rudolfovo 1. maja 1885. Dr. Albin Pozni k. Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Temešvar, 3. maja. Knez Altksandei Ka- ragjorgjevič je umrl. ...... Zagreb, 3. maja. Zaradi dvoboja u cerkve izobčeni profesor Kršnjavi dobil je na prošnjo odvezo. Napol j, 3. maja. Kakih 200 metrov nad gorenjo železniško postajo odprli sta se dve žreli ognjenika. Obilo lave staka se med Torre del Greco in 'Pompeji. Madrid, 3. maja. V Alkudiji v provinciji Valencija pokazala se je kolera. Odredil se je zdravstveni kordon. London, 3. maja. Včeraj sem došli ruski odgovor vzprejema načelno izrek razsodišča o pogodbi z dnč 17. marcija. Pogajanja se nadaljujejo, dosegel se bode skoro gotovo sporazum. Razsojevalec bode danski kralj ali nemški cesar. Telegrafično borzno poročilo z dnž 4. maja. gid. Jednotui drž. dolg v bankovcih.........................81-40 » > » > srebru.........................81‘80 Zlata renta...........................................106-25 6°/0 avstr, renta......................................97-20 Delnice ndrodne banke...............................852- — Kreditne delnice..................................... 284-50 London 10 lir sterling................................125-95 20 frankovec.......................................... 9 '86 Cekini c. kr.......................................... 5 86 100 drž. mark........................................ 61 '05 Uradni glasnik z dnž 1. maja. Naprava novih zemlj. knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Kranji za katastralno občino Senturska Gora; poizvedbe dn6 18., 19., 20., 21., 22. in 23. maja t.l., dalje za katastralno občino Tupaliče dnž 4., 5., 6., 7., 8. in 9. majat. 1. — Pri c. kr. okrajni sodniji v Litiji za katastersko občino Vače; dotične poizvedbe dn6 5. maja ob 8. uri zjutraj; — pri c. kr. okr. sodniji v Kočevji za davčno občino Suhorje; poizvedbe dn6 4. maja in naslednje dni, vselej ob 7. uri zjutraj. Razpisane službe : Pri c. kr. kranjski deželni vladi mesto c. kr. vladnega svetnika in deželnega zdravskega poročevalca; plača na leto v 6. postopnem razredu. — Prošnje do 20. t. m. c. kr. deželni vladi za Kranjsko v Ljubljani. Pod varstvom: C. kr. dež. sodnija proglaša Janeza Bička z Loga blaznim, in se mu je postavil za varuha Miha Biček z Loga št. 6 (sodnijski okraj škofjeloški). Ekseknt. dražbe: V Trebnjem posestvo Fr. Luže iz Migovca (2033 gld.) dnč 26. maja, 27. jul. in 1. avgusta. — V Kranjski (Jori zemljišče Blaža Mraka iz Kranjske Gore št. 12 (139 gld. 17 kr.) dne 9. maja, 13. junija in 11. julija. — V Ložu zemljišče Jan. Žnidaršiča iz Obločic (449 gld.) dne 23. maja, 24. junija in 24. julija. Umrtvenje: Umrtvujejo se od c. kr. deželne sodnije hranilnične b>ikvice St. 97 342, glaseče se na ime Mica Ambrož, z vlogo 200 gld., in bukvice št. 136767, glaseče se na ime Marijana Jerovšek, z vlogo 15 gld. — Osebe, ki imajo kako pravo do teh hranilničnih vlog, oglasž naj se tekom 6 mesecev pri dež. sodniji, inače se bodo bukvice umrtvile (amortizovale.) Tujci. D n 6 2. maja. Pri Maliči: Peterka, Paulin in Petermichl, trgovci, z Dunaja. — Eichler, fabrikant, iz Warnsdorfa. — Decker, trgovec, iz Zellerja. Pri Bavarskem dvoru: Eder, predsednik godb. društva; Wiedenig in Miiller, godbenika, iz Hermagorja. Pri Južnem kolodvoru: Reich, trgovec, iz Solnograda. — Bohm, c. kr. žend. stražnik , iz Dalmacije. — Dr. Trani, zdravnik, s soprogo, iz Pazina. Umrli so: Dne 1. maja. Antonija Ovjač, delavčeva hči, 2‘/2mes., Karlovška cesta št. 12, vodenica. Dnž 2. maja. Ivan Gartner, kondukterjev sin, 7 1., Barvarska steza št. 6, difteritika. — Marija Moller, vlakovodje soproga, 46 1., Travniške ulice št. 5, jetika. V civilni b61nici: Dne 1. maja. Luka Hartmann, poštni sluga, 43 1., jetika. — Leopold Geiger, delavčev sin, 3'/2 mes,, atrofija. • Neža Trampuš, delavka, 55 1., srčna hiba. D n 6 2. maja. Ignacij Perče, delavec, 35 1., jetika. Dan Gas opazovanja Stanje barometra r mm Tempe- ratur« Vetrovi Nebo Mo- krina | v mm a £ 03 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 730 10 729-70 730 07 9-0 194 116 szpd. sl. jzpd. sl. bzv. obl. p. js. jasno 0-80 dež #c4 rt* £ c6 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 729-94 729-44 729 10 13-3 17-6 11-2 zpd. sl. jzpd. sl. bzv. d. obl. jasno d. obl. o-oo Tržne cene. V Ljubljani 2. maja. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 69 kr., domače 6 gld. 83 kr.; rež 5 gld. 36 kr.; ječmen 5 gld. 36 kr.; oves 3 gld. 57 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; tur-šica 5 gld, 85 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 20 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 58 kr., svinjsko 68 kr., drobniško po 38 kr, •— Piške po 48 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 78 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 20 kr.; mehkih 5 gld. — kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Meteorologično poročilo. V našem založništvu je izišel na svitlo drugi pomnoženi natis: Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr. Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani. Balzam zoper ozeblino od dr. Marinellija izdeluje G. Piccoli, lekarničar „pri angelji", Ljubljana, Dunajska cesta. Najboljše in najsigurniše osvedočeno sredstvo zoper ozeblino. (109) 15—14 Steklenica s kopelišnim praškem 80 kr. Odlikovan s tremi zlatimi in jedno svetinj za zasluge Franc Jožefov grenki vrelec od davna lskušena, izborna grenka voda. Zaloga povsodi. Vodstvo je v Budimpešti. (64) 6- 2 S CD rQ Specijalitete: Gumbi za Zavratnike, manšete in naprsni gumbi za srajce, kravatni držeč, kravatne iglice itd. (63) 3 Največja zaloga, najnovejši in najboljši fabrikat m kar moči po najnižjih cenah. J. C. HAMANN Mestni trg. m Preselitev in otvorenje Trudeč se, mnoga leta od mojih p. n. odjemnikov meni izkazano zaupanje v vsakem oziru opravičiti in da ustrežem potrebam po večjem prostoru, ukrenil sem, preseliti mojo slaščičarno v'novo zgradjeno hišo na Kongresnem trgu Nisem se strašil ni truda ni stroškov, da pretvorim mojo slaščičarno v prekrasen etablissement, in se bom, kakor do sedaj, trudil i v bodoče, da zadovoljim vse moje odjemnike s pazljivo postrežbo ^in izbranim blagom. Zlasti5 opozarjam na moje gorke napoje, na pr.: kavo, čokolado, čaj, punč itd., dalje bom imel. kakor do sedaj, vedno na razpolaganje najfinejšo zmrzlino v največjem izbiru in lak6 omiljeno ledeno kavo, ledeno čokolado, punč it la gla