Out Write U« Today Advertising are REASONABLE. GL4S List slovenskih delavcev v Ameriki. tiTATBJE OPOZARJAMO. da pravočasno obnov« urotel-do. S tem nam bost« mnogo prihranili pri opominih. — Ako fto niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno posknžnjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 CIm* Matter Zlat, IMS at tke OffiM H New lark N. 1. Act af Cmitw «1 Marek Srd. 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 158. — Stev. 15 w NEW YORK, TUESDAY, JULY 11,1939—TO REK, 11. JULIJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVI1. NEMCI V GDANSKU ZA PRIKLJUČITEV K NEMČIJI KAKOR HENLEIN NA ČEŠKEM, TAKO UGLAJA V GDANSKU AL. FOERSTER HITLERJU POT Nemci v Gdanalcu so imeli velika zborovanja. — Albert Foerster je pričel veliko agitacijo. — Hitler bo "odrešil" mesto. — Po njegovem zatrdilu je Gdansk pripravljen odbiti vsak napad. Predsednik Roosevelt mu je trn v peti GDANSK, 10. julija. — Nemci so včeraj na d veli velikih zborovanjih pokazali drzno klubovalno silo proti Poljski ter so zaprisegli slepo vero v vodstvo Adolf a Hitlerja. Več desettisoč Gdančanov v rjavih, črnih in sivih uniformah je glasno podravljalo svojega voditelja Alberta Foersterja. ki je rekel, da bo Hitler "osvobodil" svobodno mesto. Foerster je zahteval, da se Poljska odpove pravici nabirati zaloge orožja v Westerplatte, na zapa-dnem bregti gdanskega pristanišča. Zaradi velikanskih skladišč orožja in imunicije v predmestju Gdanska je bilo pri Ligi narodov že več ostrih debat med zastopniki Poljske in Gdanska. Najprej je Foerster govoril v Olivi, slikovitem mestu blizu Baltiškega morja. Tam je opozoril Polisko. da ima Gdansk zadostno obrambo prof" vsakemu vpadu, ki bi ga mogoče Poljaki vprizori^i Zatem je govoril v Neufahrwesserju blizu muni-riiskeea skladišča ter je pozival svoje poslušalce Ha 7atro vsak poljski vpliv, kjerkoli ie mo<*oč^. ' "Zgradba tekmovalnega poljskega pristanišča BIVŠI KONGRESNIK 0 CONNOR BO VODIL OPOZICIJO PROTI NJEMU Bivši demokratski kongresni^ John J. O*Connor »z Manhattan, je začel danes javno borbo proti predsedniku Rooseveltu. Na svojo stran skuša dobiti vse bivše demokratske člane poslanske zbornice ter organizireti kampanjo, čije svrha bo noimini-rati za predsedniškega kandidata enega izmed "razsodnih demokratov**. .Lani in 'predlanskim se jo predsedniku precej demokratov zaanerilo, ker so vv kongresu. glasovali proti njegovim odmJbam. Ko je pred volitvami potoval po deželi, je dofcle-! namen njegovega potovanja je ilno priporočal njihove proti- I vrniti obisk Ran ionu Serranu kandidate, toda ni imel sreče, ttunerju, španskemu not ran je-Unijski voditelji SO odloč-'ykoro nje#ovi de m k rats ki mu ministru, ki je bil v juniju 'nasprotniki so bili ponovno iz PENNABO UVEDLA NOV RELIEF. NAČRT GROF CIANO JE ODPOTOVAL NA ŠPANSKO Italija hoče s Špansko skleniti tesno prijateljstvo. — Izogniti pa se hoče besedi "zveza." RIM, Italija, 10. julija. — V 'spremstvu mornariškega škadrona se je italijanski vna-nji minister grof Galeazzo Ciano odpeljal na križarki Eugenio di Savoia na Špansko. Uradni no proti novotariji, v resnici pa nihče ne v«\ kako se bo načrt obne-sel. HARRISBURO, Pa., 10. julija. — Država Pennsylvania ima nov reliefni načrt, o katerem pa zaenkrat ne more še ni-jiiče trditi, če bo uspešen ali ne. Državni uradniki in oni, ki ■ ko ga sestavili, se ne vdajajo prevelikim upanjem, ampak Gdinije. ki se nahaja komaj 10 kilometrov od me- n^sel, ^a bomo obdržali, če se *ta, kjer stojim, je postala poglavitni povod, ki nas no bo» bomo enostavno zašili da priznamo potrebo političnega združenja ^ najhujši odpor je zadela Nemčijo,*" je rekel Foerster. 'novotarija pri delavskih vodi- voijeni, ni bil pa izvoljen John J. O'Connor. Te dni je pisal 500 bivšim k o ugrezu i kom ter jih pozval, naj se pridružijo njegovi politični strugi, ki se 44Andrew Jackson''. Možje, ki jim je pisal, *>o bili v Rimu. Ker pa se je Italiji tako mudilo vrniti ta obisk, je v tem videti željo Italije, da je pla rana za svojo pomoč, ki jo jo da'la generalu Francu v držav-imemije ljan^ki vojni. Italijansko časopisje sogla - več ali manj let v kongresu od SJ10 povdarja možne prijatelj- ke vezi med om»ma narodo- leta VJ'2'2 do 1938. — Če se ne bodo razsodni demokratje takoj podali na delo, — pravi O'Connor, — bodo leta 1!)40 republikanci pravza- gotovo zmagali. Tretji termin . ,,, . . w , . . .__t ter laJno odškodnino. lrwla m največja nevarnost, četudi vr. bi uničil našo stranko. Dosti večja nevarnost je, ker predlaga Roosevelta klika, ki je se- ma, toda zavrača vsako domnevanje, da bi Italija hotela skleniti s Špansko kako vojaško zvezo, ali pa da bi od generala Franca hotel« dohiti kako ma- Sedaj je vaša dolžnost, da pokazete svetu, da je to nemško pristanišče.** Na ob*"h zborovanjih je Foerster z vsem prepričanjem trdil, da bo Hitler kmalu prišel v Gdansk in ga bo zahteval za Nemčio. "Fuehrerj^v politični ženij je pripeljal deset milijonov Nemcev v domovino," je rekel v Neufahr-wasser ju. /. A "Nas je samo 450,000 in ali bomo dvomili, da nr bo za nas storil isto, kar je napravil za v^cie število "Prepričani smo da nas bo osvobodil.** Nemci v Gdansku so priredili parado, kakoršne to v navadi v Nemčiji. Delavci so v skupinah nositi svetle lopate, ki so se v soncu svetile kot srebro. Dekleta v uniformah pa so prodajale nacijske znake. Naciji v črnih srajcah so bili razpostavljeni po u-'irah, ladje v pristanišču pa so s piščalkami pozdravljale zborovalce. V Olivi je bila proti Poljski izrečena marsikate-a pikra beseda; Anglija pa je bila zasmehovana. Foerster je govoril pod veliko zastavo z napisom: "Fuehrer zapoveduje, mi mu sledimo.** Glede Gdariska je rekel Foerster, da je veliko sle-parstvo. ker ga imenujejo svobodno mesto. "Kakorien je, ne more ne živeti, ne umreti**, je rekel. "Ni niti meso, niti riba. Kar je, ni nič. "Zato želimo, da se vrnemo domov v rajh, da popravimo ta nemogoči položaj. Poljakom v mestu svetujemo da ostanejo mirni. I ukaj so samo gosti in nimajo besede. V Gdansku bodo Nemci sami odločevali o svojo bodočnosti. Vse to pt hočejo preprečiti, ker se boje, da bi Nemčija potmla premočna. Toda vse njihovo prizadevanje je teljih, ki so mnenja da je na-'daj na krmilu. To bi pomenilo, men novega reliefnega načrti Ma bi bila demokratska fctran- znatno skrčiti mezde vseh delavcev. Neki hladni uradnik je rekel: — Ljudje, kj ^o že dolgo brez ka za eno generacijo brez vsake moči. — Po mojem mnenju bo poglavitna parola demokratske dela in žive od pootrebno za jamčit i si varnost in sioer na ta način, da pošljemo na prihodnjo narodno konvencijo demokratske stranke izključno le razsodne demokrate. V to svrho se mo-vsi Jaeksonovi Clevelandovi in Cianovem spremstvu je več izvedencev v vnanji politiki in zastopniki armade in zračne sile, vsled tega je mogoče sklepati, kaj je pravi namen Cia-novega obiska. Posebno značilno je, da grofa (lana spremljata Gino Bu-ti, ki je ravnatelj urada za evropske in -sredozemske za*leve, in markij Leonardo Vitetti, oba veščaka v sestavljanju diplomatskih listin. Cianova delegacija je popolnoma vojaškega in diplomat sitega značaja. V njej pa ni nobenega gospodarskega izvedemca, kar kaže, da bo grof Ciano z generalom Francom in ALBANIJA V LAŠKIH ROKAH Albanija bo prišla pod neposredno upravo fašistične stranke. — Dovoljena bo samo fašistična stranka. HIM, Italija, 10. julija. — Po novi vladni odredbi pride Albanija pod popolno upravo fašistične stranke. Vsa povelja bo*io prihajala iz palače Chigi. Tajnika albanske fašistične stranke bo predlagal albanski ministrski predsednik, tajnik italijanske fašistične stranke pa ga bo potrdil. Albanski tajnik bo prejemal navodila in povelja naravnost od Mussoli-nija. Za albansko fašistično stranko bo postavljen italijanski nadzornik. Vladna odredba določa, d a je v Albaniji samo ena stranka, fašistična stranka. Kadar se bo kak Albanec vpisal fašistično stranko, bo moral podati nasle*fnjo zaprisego : "Prizegam, da se lw»m ravnal po poveljih il dnceja, vsta-novitelja cesarstva in stvarnika nove Albanije; da bom z vso svojo močjo služil in če treba, tudi s svojo krvjo, faš« stični revoluciji." Po drugi odredbi ne more pristopiti noben Žid k fašistični stranki. SIN JE BAJE 3DVEDEL MATER Zverinski sin je imel sedmi tovarišev, ki so stUfko odvedli in mučili. STOCKTON, Cal., 10. julija. — Tukajšnja policija se ba-vi z zelo skrivnostnim slučajem odvedanja. 671etno mater je baje od vedel njen sin, ki je* imel sedem pomagačev. Ne samo tla so jo odvedli, še celo mučili so jo povrh tega. Žrtev je 67 letna Elrsa Emery, precej bogata vdova, katero je našla včeraj policija hudo bolno v nekem hotelu v San Franciscu. Od ved bo je zasnoval njen 36 letni sin iz prvega zakona Hubbard Middie-roff. Serif Martin Ansbro je do. glial, da je mati dajala sinu .vsak mesec po $75, kar mu pa očividno ni zadostovalo. Nedavno jo je nagovarjal, naj prepiše nanj posest v» vredno $200,000. GEN. PERSHING V MARSEILLE lo. Kdor dela ne bo sprejel, ne Wilsonovi demokratje v deže-bo dobil tedenske podpore. ,li ter igrati za predsedniškega Od: leta 1937 do 1939 je tovanju grofa Ciana, ravno toliko, da ne pravi, da bo sklenjena vojaška zveza. Podarja, pa da je prijateljstvo med Italijo in špansko tako i trdno, da vojaške rN€2e ni treba. I "Postava neprelomljive zvestobe nepreklicno veže fašisti- j MARSEILLE, Francija, 9. julija. — Na tukajšnjem igrišču, 'kjer tekmujejo profesionalni igralei za svetovno ]»r venstvo, se je danes iznenada pojavil sreneral John J. Persli-ing, ki je poveljeval med svetovno vojno ameriškim četam v Franciji. N« igrišču je bil več kot dve uri, nakar je zopet odšel. General je videti najboljšega zdravja. V BANJI SE JE SMRTNO P0-NESRECIL LIMA, Peru, 10. julija. — Belgijski .poslanik v republiki Peru, Maurice Wat tea u se j** danes popoldne 'kopal. Ko ie vstal, ni u je .sipodrsnilo, Z glavo je udaril ob rob banje in mrtev obležal. sila z ozirom na demokratske države. Italija namreč noče Angliji nuditi nikake priložnosti, da bi mogla zagovarjati svojo "obkol jevalno" politi ko. Kako je Italija pripravljena mir z Anglijo, piše fa-list "Resta del Čari- nihče ne ve. bodočnost. To bo pokazala SPANSP BEGUNCI V MEH VERA ORUZ, Mehika, 10. julija. — S francoskim parni-kom Tpanema se je v Veracruz pripeljalo 993 španskih repub-M kan ski h beguncev. Parnik je prilsl is Bordeauxa. Predsednik Lazaro Cardenas Prejšnja poročila so samo na znanjala, da so se vršila pogajanja, aLi pa so omenjala samo zadnje angleške in francoske [.predloge. Is-tega je mogoče sklepati, da «e bodo pogajanja še dolgo zavlačevala, dvomljivo pa je, da bi se pogajanja razbila. A jim je dovolil naseliti se v Mehiki. čno in falangistično 11 k^nj^ jo," pravi list "Oorriere del-la Sera", "obe deželi imata yj iste interese, iste ali slične,llo4.l. " !>ra^!" .. _ probleme in skupne spomine in111..lIt".llJii "lorH sovražnike." inr'.h"!1 S..^ Italijanska 7,- ,mlja, kakor Marlta, mora biti i <lj je zvezati dva naro- talijanska. Španska zemlja, kot da v odločilni dobi v njihovi je Gibraltar, mora biti španska, zgodovini in bolj trdno, kot pa Samo na ta način bo Sredo-! so pisane pogodbe, ali dVplo- zemsko morje v resnici svobod-matski protokoli. Mogoče bo no morje. Samo pod temi pogo vse to sledilo pozneje, da po- j ji bomo mogH Angliji jamčiti sveti že obstoječe bratsko pri- prosto pot. "Nemčija mora imeti Gdansk, poljski koridor in kolonije." jatel jstvo, toda vse to bo manjše važnosti." četudi pa 1>i grof Ciano sMc-nil kako vojaško zvezo, italijanska iviada tega ne bo razgla- Li«t zaključuje z besedami:— "Dajte nam pravico mi pa vam bomo jamčili mir,** RAZGLEDNICE Newyorike SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PSI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 WES1 18th STREET NEW YORK 35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V RARVAH. PREDSTAVLJAJO-ClH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKB SOc Vaoto lahko poMJcte r po i oMm* w S '•O LAS NABOB A." -a. New Yoiic Tuesday, July 11, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Year . : i li l.i i irr i r 7 - ■ --r-n 1MCBD wruxr J&LY JKXJCWr aUNDAXS AND fiOUDAII Advertia—Mt Uto T«Ua Ust m AJMriko kti •••••• ...«*,..«. $8/10 mtk SIilC Za New York m eUo toto .. $7 00 Za pol '.eta ................f&M) Za lnoaeiaatvb aa edo leto .. 97.M Ei poi id«................ mo an iHillia Mr "GUI n ' -f—.-rr WAMODA- IZHAJA V8AK1 DAM IZTZEHAI NIOBU 111 PRAZNIKOV "QUI HABODA". Sli wnr 11 tt 8TSSKT. NEW VOBI, N. 1. CUM S—lMt * ' Z ft r. DOPISI tnp podpta* ta —»omaa .m ■« 4irk>>4«]«to..Peaai w MiraCnlao PoMUatt p* M«B9K Onl«T. i>ri •uronx«^ kraja nary* • M aam. tad! prejšnje bUeliMc uiuaL da hltreja najde- Iv AROV AN Iz strahu pred operacijo v slssls i smrt. JJ&ML Peter Kriza na daljnbm iztoku Šele zadnji teden se je zvedelo, da so že meseca maja it. bruhnili v ozemlju med Mančukuo in Vnanjo Mongolijo .vixK-i boji med Japonci na eni ter Ru-i in Mongoli na drugi strani. Poročila si zelo nasprotujejo. Kot je že navada oh ta kih prilikah, poročajo Rusi sebi, Japonci pa sebi v prid. Vesti iz nevtralnih virov pravijo, da se Japonci niso kaj prid* obnesli. Vse bolnišnice v Harbinu so namreč polne ranjenih jnponskih vojakov. Japonci so poostrili blokado Tiencina. Prejšnji torek bi se imela začeti zaradi te pereče zadeve podajanja med angleškimi in japonskimi zastopniki, toda do danes se ni še ni čemur zgodilo »v tej smeri. Kitajsko-japonska vojna traja sedaj že dve leti, in ob ^.rugi obletmci je vrhovni poveljnik <*'ankajšek prosil velesile, naj izvedejo gospodarski pritisk na Japonsko, dočitu so Japonci ponosno izjavili, da ne bodo 'trpeli nobenega vmešavanja v "novi red v Vzhodni Aziji." 4 Istočasno je bila ustanovljena v Hankovu vlada, ki jl (»opolnoma pod japonsko kontrolo. Ob drugi obletnici je podalo japonsko armadno vodstvo izjavo, v kateri pravi med drugim: — Japonski narod !ii Anglije še nikdar tako sovražil kot jo sovraži danes. Japonsko časopisje poziva vlado, naj eklene vojaško zvezo z Italijo in Nemčijo. Nemčiji in Italiji bi bila ta zveza kaj dobrodošla, kajti Anglija je precej ranljiva na Daljnem iztoku. Najboljši prijatelj vam je: j. n « i . t SLOVENSKA NARODNA podporna jednota BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, iit otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO: 52,000 Predsednik francoske republike Lcbruu -i v družbi vojaških in civilnih dostojanstvenikov ogleduje protizračne utrdbe i v bližini Pariza. f 2 Jugoslavije Muslimansko svetišče, ki njegova brata sta. imela v živ ljenjjn več sreče. Eden je o ima samo dva vernika.w Med starimi hišami v Les-kovcu je tudi starodavna džamija. Wi inui sicer svoj stolp — 11 ima let, a je pretežna večina probivallev kraja ž«* davno pozabila, v kake namene služi va selmi zdravnik albanskega kra- KUHARSKA UMETNOST Te dni se je odigrala na kirurgi dni kliniki v Zagrebu pretresljiva tragedija. Iz I. nadstropja je skočil kmet St. Hariš, iz vasi Dubrovčaka. Počila mu je lobanja in bil je takoj mrtev. Hariša so nedavno prepeljali na kliniko, da bi ga operirali. Imel je čire v želodcu. \Ic»ž se je tako bal , . . . . .. > . . ... operacije, da je šel raje v .mrl Cf bl !>lio — Križ božji! — bo vzkliknila ta ali ona gospodinja,— ali se mu nič ne smilimo, da nas v tej neznosni ivročini .giptska princesa .Boki Kotorski. Xa potu v Albanijo ie prišla te dni v Boko Kotorsko. se- našeon, bi bilo treba poleti par tednov kuhinjo sploh zapreti in zakleniti ter se s solato preživljati. Dvakrat na dan kos krulia in skledo solate, pa se človek najbolj naje in najbolj ohladi. rtra egipt-kega kralja, prince-i s4 Fahrj v spremstvu svojega1 , l ovsem ,se *tnnjam z vanli, moža Faruka Labi. Kgi-ptnka drage prijateljice, tudi meni ni tirincesa hoče ostati v Albaniji, I**1^1 nic za tel s svo- .. , . ____ ... jim -oseilom Lukičem, s kate- ja, drug, p* višji uradnik ne-\ • ^ hnel ]q -n jo fudi kje v Ture,ji. Jomuz, ki pro-l,^^, ^ V|ys krvav te_ dava na trgu sir, pride le red-l^ na k<>|() ter se ^ peljal v Bjelovar nad odvet- kokdaj v starodavno džamijo, njegova heerka Minereva, ki liodi v 5. razred gimnazija, pa obiskuje džamijo vsako jutro. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za * 2.30 ....................DiO. $ 4.50 ....................1 »in. $ «.60 ....................I)iD. fl0.25 ....................Din. $2». i in. 2000 V Italijo: Za S 6.80 S 12.— s ».- $ 57.?— 9112.00 Lir 100 Ur 200 Lib «00 Ur 1000 Ur 2000 $187.— .......... Ur aOUO KER SE CKNE SEDAJ HITRt' MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI k Izplačil« vetjih zforaj navedeno, bodisi v jih ali lirah, dovoljujeta« Mite —r- NUJNA NAKAZILA IZVKŠU fljwo PO C ABLR LETTER ZA PRISTOJBINO H- S l O V E N I C frOBLlčiitFC c o M P A N y (TRAVEL BUREAU), ,. mu Morski volk v sušaškem • • muzeju. Vlado Piškulič, član ribiškega društva na Susaku jo ujel imoivek^a volka, ki je bil pol-dru^ri meter dolf?. Ta mors-ki volk -lasti so bile si^er razpisali1 na-sracifi za morske volkove, vendar Piškulir kot športnik ni hotel nagrade, pa<" |pa je morske-ura j»sa jjadaril snsaškemu nVu-xejn. Stara granata raznesla dva človeka. r V/. Ohrkla poroeajo: Brata Sel i ni in Sadik .Jrtku<"evi<" Kta kovaea. Ker >ta revna, si nista mogla kupovati želez«, am-[iak sta nabirala staro železo kjerkoli sta . junija zvečer, na zborovanju »e!a se da izprati večinoma znatna množina zlata. TATINSKA SRAKA. Da sraka ni zaman na slabem glasu, j.* izkusil bogat gospod, ki živi v nekem starem gradu v madžarski provinci. ues res nisem drugega imel in bom zato nekaj o teh stvareh napisal. Po mojem mnenju je kuharska ume t no-t dosti več vredna kot katerakoli druga umetnost. Slikarska napiiuier ali pa mo e že ni dobil osel, ki jih bo kupil, se I »a 'bo. Toda če bi mene kdo vprašal: '— Kaj hočeš: te tri ^like ali pa jK>n*jon rajželea * — bi «e brez vsakega pomisleka za rajžele odločil, tu modema povest bi -morala biti že ne4caj prav posebnega, da bi jo zamenjal za krožnik z laškim sirom zabel jenih vampov. Hotel sem »pa nekaj drugega povedati, namreč, d*i morn biti vsaka dobra kuharica res u-metnica v svojem poslu. Lahko je kaj dobreba napraviti, če je vsega dovolj, umetnost je pa z 2e deaj časa je opazoval da malerokostnilni Sred4vi spra izginjajo iz njegove zbirke dra-go<-eni dragulji na skri\-tiosten način. £Mužabništva ni mogel osu- miti, ker je že deseth-tja zvesto služilo njegm*i hi>i, v grad ni bil prišel noben tujee in na za|»allih ter ^ključavnicah ni bilo opciaiti, da bi bil kdo vdrl v srtbo. kjer je bila zbirka. Bogataš se je obrnil na budim-pešta-nsko [»olicijo in ta mu je poslala dva svojih najspret-nej-ših detektivov.. viti skupaj dobro jed. Še večje vžnosti je pa poprava. Kaj če sta ,y kuhinji dve ženski, pa vsak vrže v ju ho pest soli? Juho je treba dati na mizo, pa je tako slana, da kar na grenko vleče. Dobra kuharica je bo znala popraviti. Ko sem 'bil pred tedni v Clevelandu, je neke nedelje gospodinjil v restavracijski ku hinji domača hčerka. I>vain dvajset let je >tara, pridna, zgovorna in vsepovsod tako prijetno uaipeta, da jo je vese Ije pogledati. Z obraza ji žari naravna, ne apoteka rska rdečica. Ni čuda, če sem ji rad lelal kompanijo. Do polenjaKtih je bila zgo-[i ptica ni zatajila(VOr«a, nato |i jo pa skrb po-e narave. V trenut-jmrar.j,a lužabniki posprav ljali in čistili po sobi, kjer je bila zbirka draguljev, je znala ineopazno izmakniti kakšen dragulj. Nakradene dragocenosti je skrivala za kopalno banjo v sobi za goste. Sedaj se mora za svojo nepoboljšlji-vost pokoriti za mrežo ptičje kletke. NAZNANILO in ZAHVALA Žaiostnik sit luziiaujauio turodnilumi. prijateljem in znancem, da nas bo za veilno »opustili ljubljeui iu m*iH>zabljeni starši — Anton Polk Johanna Polh Mati je umrla dne »i»rila, ltKKi>. P«»lo/Hi siau jo k Tečnemu »•«> «tku due 28. aprila. Pok«>jni<-a je bila rojena dne M. febnuirjii, 1M«6 v Praprot ni PolM pri Krauju, JugoKlavija. Njeno dekliško Ibm: je bilo Johanna Bebemik. Oče je uiarl dne maja, lWfit. I*oli»iili smo k večnemu Airku dne 31. maja. Pokojnik je bil rojen 15. januarja. lt*C! v 1>»-akoTvti pr! St. Petru lta Knun). Poko|»an» rita bila i** kutoiiškib olimlib iu po maši zadušnu-i uu I »okopu liHtSi Holy S tpuk'hre v lMr»»itu. Tem pota*Je ne iskreno zabvljujemo vnem drujdm, ki ko se pokujnlh i^ptanuHi z venci in cvetlicami, ki. so prištevali za uiaše zadušne«*, ki- no ju priili- ubialuit na mrtvaškem odru. ki so dali sa pogreb potrebne avtomobile ua razpolago, in so ju spremili na zadnjo pot. Ika sta I lila pokojua spiofeio priljubljena, so dokazali številni v*n-ci, kakor todf velika udeleA*a pri pogreltih. NVmogiA' bi nam bW<» po imenu navesti vse, ki so nam na en Ali drujr način izkazali midUlje oit priliki izgulte naših uepoaabljcnUi Ktaršev, zato naj bo ua tem moxtu izražena priarčna xahvala vsem Mkui*aj in vsakemu posebej. Vi pa. ljubljeni atsinl, ki ste nas zaimstili v cvetju leta, počivajte v miru hi naj vain bo lahka ameriška zemlja. Mi Vas bomo ohranili v ljubečem opominu, dokler no pridemo za Vami., kje* ne bo več žalovanja in lotltve. Žalujoči uaUli:, ^ „ v „ ..... A^ynttfiX i« jtora In »trudni; MAJMUU) lm MARY, hčerki in druilni. Wolf dale, Pa., 3. Julija, 1939. i.l>> tli . — Kaj je Al ice ?—jo socntm vprašam. — Sama ne veni, kje so d<. • bili te kokoši, da nočejo in no če jo ibiti mehke. V dobri uri se mlada kokoš zmehča. — Mogoče >o pa stari petelini! — pripomnim, misleč, da sem rekel kdove kaj kunštne-ffa. — Saj -o nemara res, — odvrne. — Še do enajstih bom počakala, potem pa... Ob enajstih je bila kurja pečenka še ravno tako trda kot dve uri prej. — Zdaj bomo pa videli,. — pravi Aliee in prinese odnekod pol vinskega kozarca rjave tekočine. —• Pa ne da bi bil jesili! — jesih zakrkne. — Xi jesili ne, viski je, —-me zavrne, — neka naša prt j šnja kuharica me je to nauči- ,a" s Polije i>o pečenki. Po kuhinji je iie«bešk» le«po zadišalo. Toda le za hip. V ponvi je pa meso kar vidoma stopido o«' kosti in žil, in eez pol ure so bile kure mehke, da se je ui*?-so v ustih 4car topilo. Tiste nedelje gostje niso mogli prehva-liti 'kurje pečenke. Saj pra»vim — znati je treba, pa je! Resen opomin . &loyeuskiiu farmerjetn v gornjem New Yor ,ku, PennsvH*aniji in drn^od": ifto ba*te jeseni in na zimo za-ijeeli pošiljati nam ubogim New. j vorčanom tri leta stare peteline in tpdiK, da «o letožnji, obesite vsakemu ph»t žganja ua vrat, da bo i« tistih predpptop-nih živali mogoče res kaj o-kixsnesm napraviti. - - "OLASNABOD A" — New Tort Tuesday. July-11. 1939 ___l' .■ tmmm——— SLOVENK (YUGOSLAV) DAILY Kdo je maršal Vorošilov Kliment Kfremovič Vorošilov je kmečki sin iz jiokrajine Jekaterrnoalav v Ukrajini. Njegov oue je teasel uvce t pri stop^k, ker ga je prezrl. Bil je odpuščen i'/ tovarne, nakar se je fprieei potikati po širni ruski zemlji. Na tej poti je za- SIVJ-iRKKl JAW.: BUKOV ŠTOR IN ŽENA S SMETIŠČA Kaj — ali te ni pret vrgel raz naše trifcune vdovrev in ti pribijal boljše polovice v tvoj«* |»etde>^rletno naročje T — Tako sem nagovoril na ptfcj»t'l-nično »rafto ^voj«*ga prijatelja Ivana .Jum*žiča, ki irfi srečal na Miklošičevi cesti ravno pred iiniorvko re*ii»vrm*ijo. kamor je menda mislil vstopiti. Pri tem nj<*govem namenu pa aeiit ga jaz pre*Hiietil * nvojiiu vprašanjem tako da m' jf* široko odprtih u.-t /.azrl v mene ter me gliMlal kakor bi m«* še ne bil nikdar videl . >M'le ko >em inu svoje vprašanje ponovil, je na|*>l zaprl u>ta, se prav krepko |*> tolminsko pridušil in inlgovoril: "iKaj misliš, da r-e tak»* Iki-be kakršno jaz hočem imeti, jh bi rs jo na rest i ali i>a na saae-t iščii?1* V tem if m je tudi ž«* fNiznliil, da ,)e bil namenje«i v unioti^ko restavraciji), /ato sva lue/ dogovora karu, krenila jm> Miklošičevi cesti proti kolodvoru. Med potjo mi je priznal, da bi se res rad oženil, da pa ne najde primerne ženske, ki bi mu bila všeč.. Starn hi -mt-lu biti največ dve tretjini njegovih let. po h'if teyra bi morala biti lepa in tioirata, ter irmeti široko duševno obzorje, še celo o gla-boni i m (»bra žen os t i je nekaj govoril. Poleg vseh drugih dobrih !a*ionsti bi -morala biti tudi hišna fKKsestnica . Priznati moram, pn-žganki. On je državni uradnik te in te kategorije te in te arrupo, član najmanj dvajsetih društev, pri nekaterih d runt vi h je celo v odboru, in kar tudi nekaj pomeni, je to, da je hi&ni pofiest-nik neplačano liiše tam nekje na |>eriferiji mesta. Toda te^a dolffa on ne -nosi napisanega na čelu. zato pa tudi vsak no ve zanj, kar je še e*dino dobro, zanj kot doližnika, upniku pa menda t ml i ni v škodo. Ker pa je bil Ivan kljub svojim letom še vedno krvav pod kožo, o čemer <=e je nedavno tega propričal, ko se ie pri ob-rezavanju svinčnika vrezal v prW, r..' nič čml-nt^ga. Če bi rm~. dobi! sebi primerno ženo, ki bi morala imeti vse zgoraj omenjene lastnosti. Takšen je torej [van. ki je prod enim letom srečal Abrahama, kmalu nato j>a mu je umrla žena, njega pa ini-tila samega brez otrok. . je kakšno šaljivo pridejala. kakor je to že v navadi pri nata- l»a hi se o Ivancvi ženit vi te- karktth, kadar j>ostanejo njeni ineljiteje razgovorila, obenem gostje nekoliko bolj gostobe-j*t razmišljala, kje bi se dobila sedni in odkritosrčni. Zvede- žen-ka, ki bi mu bila všeč, sva -topila v najbližjo gostilno, kajti pri kozarcu se takšne zadeve obravnavajo vse drugače kakor pa na cesti. Natakari- la sva od nje. da je tloma nel'je na 'Dolenjskem, da se imenuje Tika Hlad-nik, da je brez mature. ker je do svojega osemnajstega leta streirla kravajn ra. ki nama je »stregla s prav, in p naši čem, od tistega časa pa dobrim cvičkom iz Gadove pe jže dvanajst let streže gostom či in pečenim slauikoin, je bila vse «lrugo prej kakor lepa, vendar pa je bila v svojem Velenju še zadosti prikupna. tiči so nama bile pritiešene dobrote všeč. isvu dokazala s tem, da >va izpraznila že tretjo steklenico čvička pa tudi trd-no-it najinega umetnega zobovja sva že v drugič )toskušala na- Petrovem blagu, ki je prišel .-kozi k uli lir jo na mizo. Na- po raznih gostilnah v Ljubi ja ni. Povedala je nama tudi. da je službe dr grla sita, zato se misli še letos poročiti s svo-jim fantom, ki je nekje na Gorenjskem. Sicer še danes ne vem, kakšen vrag me je zmotil, da sem rekel, da bi bila Tilka in Ivan prav lep par in da bi ne bilo napak, če >e tozadevno takoj dogovorita To je bilo pri obeli ogenj v jin fMijcovor pa »e je sukal v - «... - , , pretežni večini o tem. kje l>n 1 1 ^ k;lkf P" biti Ivanu nevesto, da bi se po^«™', °Tia 1)1 ™ 'Veliki noči zavrtela, kakor se na svatovšrini sp ulobi. Ker |ki najini jMurovori, ne vem ali po krivdi, ali po zaslugah cvička, ni "O bili preveč intimni, zato tudi natakarici ni-m> ostali >krit i. Se celo sama XDOOO AKO NAMERAVATE 0B1SKA1I SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili MAPO Mesta New Yorka DOBITE JO BREZPLAČNO AKO NAROČITE Slovensko- Amerikanski Koledar ZA 1938 Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj 1 **G las Naroda" 216 West 18th Street New York, N. 1 (Lahko poftljlte vsoto v poitnth znamkah jk> 2 oziroma po 3 cente) ii»»!l|Mimiin»?|iit{,mlni!iinltlllt|iniiiltlilllnl je vzela — bukov štor — za moža, kafkor pa vdovca. On pa mi j«- tn ^lan ž«* v drugič povodni. — da svoje žene ne mi->li pobrati na smetišču — in ozimi, zato sem jo pa tudi od-knril kakor i*oIit cucek, užaljen in jezen na ves svet. ]H>-I s*>l>no pa Š«' na Ivana in Ti I ko. Zaraili te užaljenosti pozneje nisem več iskal prijateljeve družb*', pa tudi naključje ni naneslo elnične sreas*tir. l>o 12, leta sploh ni |K>sečaI nobenega pouka. Šele luottiieje ge je zanj zavzel podeželski učitelj, iti ga tri leta .poučeval v branju in pisanju. To je bila vsa njego- nim organizacijam, ki ,-^e jih je z veli«kmi navdušenjem ojM*ijeJ. Z 22 leti je postal član koinn^-ni^tične stranke, v kateri se. je odl?koval, tako da je bil v pismeni zvezi celo z Leninom in Gorkijem. Stramka ga je spra- va šolska \~zgqja. Pač pa je v vila celo v inozemstvo in se ji1 jjoanejšfh l<4ih mnogo čital, zlasti ruske klasike in,pa knjige o socialnem življenju. S 15. leti je Vorošilov postal tovarniški delavec. Bil je jako živahen in ira ni manjkalo na nobenem vaškem plesu. Samo slučaj je premenil njegovo življenje. Nekoč, ko je šel iz tovarne, ni pozdravil orožnika Prekova. Orožnik je tedaj bila prva oblast na v*ta dobila sh»žbo v tovarni in živela razmeroma udobno življenje boljše plačanega de- šilov je torej napravil hud pre- lavea." Tudi rrted vojno je Vo- rošilov ostal lepo v tovarni in! izedloval municijo. Ko pa je ipo vojni prišel Le- j nin na oblast se je Vor**5ilov pridružil komunUtičnim revolucionar jeni. V državljanski vojni je sodeloval in se spoznal z agitatorjem Jožefom Stalinom. Kot rdeči miličnik je hitro napredoval in j»od vodstvom Trockejra pomagal z;i-treti u|*or mornarjev v Kron-stadtu. Ker je imel dobre zve-z vodilninu komunisti, je prišel v vojno ministrstvo in bil kmalu imenovan za prvega maršala sovjetske Rusije. Vorošilov je bil tisti«* ki je mnogo j »omagal Stalinu, da je masrel od»mrtni član vodstva komunistične stranke iu član Polit- bi roja. SUtr je že ">8 let. Se veetno je jako vesel in živahen in še marši kako noč prekroka s .svojimi tovariši. To je njegov** -|M»sebno veselje. Zelo ljubi elegantne uniforme in njegovi konji, ki jih jaha pri paradah, .so vsi inozemskega izvora. Zadnji čas -i je nabavil ščifialnik, kakor pravijo njegovi prijatelji, da bi bolj inteligentno izgledal. Kot govornik ni |M>-godbe 7. Anglijo, ker velja za prvega Stalinovega.svetovalca. 2ENITNA PONUDBA Želim «k»biti ženo srednje starosti. Imeti mora .veselje - kokoši. Jaa sem sam tukaj na farmi in sem v zavzame, da se izogne vsakemu srečanju s Hansom Dorne-ekom, dokler ne pride k njenemu očetu. Ko zategne obraz, ker je vedel, da je Htolberg vse modro uredil. Stolberg je električno žico, ki je dovajala gorkoto v kuhinjo, jju^til zvečati s stevnikom za gospodarska poslopja in zato more Franc popolnoma mirno odgovoriti: "Pri nas je električni tcjflc zelo poceni; na elektriko moremo tukaj najcenejše kuhati. Milostijiva gospica bo videla, kadar pride račun. Kar kuhamo, je malenkost. Kadar pa bomo kuhali kaj več. bom napravil ogenj v peči." S tem je pomiri! Sento. IZ vsemi silami je skusala biti varčna gospodinja. Ničesar ni hotela zapravljati. O denarju in o njegovi vrednosti sicer ni imela niti najmanjšega pojma, kajti iz zavoda ni nikdar prišla v življenje in kadar je morala kupiti kaj za sebe, tedaj je bila ž njo vedno gospa dr. Stahlova, da jo je nadziiala. Hotela pa je postati dobra gospodinja in je m arsikaj vprašala Franca, ki je vse potrebno nalourpoval. Franc je bil s T*oložajem poimknoma zadovoljen. Erlach *n njegova hči e-ta bila dobro preskrbljena, dobival je svojo j»olno plačo, je svoje delo lahko opravljal in mu ni bilo treJba več kuhati. Jedi, ki jih je k uhala Senta, niso dobro teknile *amo njegovemu gr**podarju, temveč tudi njemu. Senta pa je tudi prevzela več drugih (njegovih opravil. Ko sede Senta k mizi £ svojim očetom, pride Stolbei^ napol smejoeega se ob*aza in napol v zadregi.. "Ali je kaj neuljudno, ako prosim za skodelico čaja? Zelo sem žejen in v liiši kuhinja Še ni gotova." ErlaCh ga pozdravi zelo prijazno in tudi Senta se mu nasmeje. • • j. "Vedno *te nam prisrčno dobrodošli," pravi Erlach. Henrik pogleda Sento. "Kaj pa milosti jiva gospica pravi k temli?" Senta mu ponudi čaj. Ne reče ničesar i5 postavi pred njega čaj. "Pro-im sedite. <*'aj mora biti precej močan, samo sladkorja in koščric limone, «kaj ne?" "('Hidim se, omnili," pravi, wikloni in žareče pogleda Sento. flenta pa se iporedno nasmeje. "Sedaj sem se naučila biti gosf»odinja in gosta skrbno pogostiti je dolžnost »dobre gospodinje." Ko Senta to reče, misli z majhno bolestjo -na to, kako bi bila srečna, ko bi bil pri mizi Hans Dorneck mesto StoFberga. Stolberg in I>orneck morata postati dobra prijatelja, si želi Senta, kajti Stolberga pričenja bolj in bolj ceniti. Zakaj pa Han* Domeek ne pride? Zakaj zahteva od •nje, da proti očetu prekriva sestanke i njim? Ako bi očetu poved&la, da ga je srečala v parku tako blizu hiše, bi jo prav gotovo vprašal: "Zakaj (pa ni prišcfll mene pozdraviti? Ali mu je naša skromna hiša prenizka?" Sicer pa je bilo zelo lepo, da je bil Stolbberg pri v>eni evojem bogastvu zadovoljen s skromno čajanko v oskrb-kovi hiši. Ko bi Senta ved- la, kako srečen je Stolberg in 'kako težko mu je bilo, da je že iz olike nekaj dni izostal! Slučajno pa pride Senti neka drugo misel. Vpraša se, ako bi Stolberg >kad?r bi ljubil kako dekle, jo silil v kak t®ko mučen položaj, kakor je njo silil Dorneck. In to vprašanje ti odgovori % odločilnim ne. Toda takoj se sraujuje take liriki, ker je izgledala kot ne-zaopnost v Dorneck a. Kako (krivično je bilo o njem kaj takega misliti! Prav gotovo je imel za vse gotove vzroke %i morala mu je zaupat«, kajti brez zaupanja njena ljubezer ne bi bila prava ljubezen. Pa ljubila #a je, da, da ljubita! -Ker pa ei je morala we to vedno zagotavljati, ali ni bilo v tem nekaj črvoma? (Nadaljevanje prihodnji«.) ImigTacijski zakon dovoljuje prihod inozemcev, ki hočejo Obife&ati Združene države "radi /posla ali aabave." Smejo prrhajati v to deželo le za začasno bivanje in niso podvrženi kVotni omejitvi." Zakon nikakor ne omejuje števila ta-ki'h turistov ali po^etnikov. Ali ako tak inozemec ne odide iz Združenih držav ob zapadlosti dovoljenega roka, on postane inozemec, ki je v tej deželi nezakonito in je podvržen deportaciji, čim je zasačen. Leftcw se pričakuje veliko število inozemcev, ki pridejo v Združene države ogledat si svetovno raostavo v New Torku in mednarodno razstavo v San Franciiscu. Važno je, da ti poisetniki in njihovi prijatelji tukaj v Ameriki razumejo zakon, vkoli'kor se tiče začasnih pripustitev v Združene države. Kriva je domneva, da morelturist ostati tukaj za vedno, zlasti ako najde kako službo in je v štarru vzdrževati samega r>ebe. Tenra ni tako. Pri-seljeni>?ki zakon izrecno določa, da začasni posetnik ne more spremeniti svoj "(status" V onega priseljenca. Taka sprefiiemfba je le mogoča, aiko turist zapusti ozemlje Združenih držav, zaprosi ameriškega konzula v inozemstvu za redno priseljeniško vizo in je dorsti srečen, da jo mora dobiti in priti nazaj v Združene države, to pot ko pri-seljenec za stalno bivanje. Kar se tiče okolšči-ne, da si turist najde zaslužek v Združenih državah, zakon smatra, da je dotični inozemec wsled tega dejstva spremenil svoj "status" pod katerim je bil pripuščen, da torej ni več začasno prepuščen turist, marveč jo podvržen takojšnji deportaciji, še predno izteče rok njegovega začasnega bivanja. Inozemski posetniki so pri-puščeni za dobo, ki ne presega enega leta. Morajo zadovoljivo prepričati priseljeniško oblast, da prihajajo "radi posla ali zabave" in da imajo zadosti sredstev za svojo vzdrževanje, dokler so tukaj. Ni nikakega enoličnega pravila, kar se tiče zneska denarja, ki ne j ga imajo. V splošnem rečeno, pričakuje se. da ima več denarja na razpolago, ako nima nikogar v tej deželi, in manj, ako ima otfke sorodnike ali prijatelje, katerih gost bo tekom svojega bivanja v tej deželi. Veljaven inozemski pas-port je najvažnejši dokument, ki ga dotičnik mora imeti. Tudi njegova voznina za povratno pot mora biti plačana vnaprej. Ako so okolščine take, da mora posetnik ostati v Združenih državah daljšo dobo. kot ono, določeno v njegovi vizi, sme on zaprositi za podaljšanje začasnega bivanja. Za take prošnje služi tiskovina Form 39 in se tiskovina mora vposlati priseljeniški oblasti v pristanišču, kamor je inozemec prišel. Prošnjo treba vložiti ne kaisneje kot 15 dni in ne prej kot 30 dni pred dnem, določenim za odhod korekoč brez nikake težave. Po ameriških priseljeniških statistikah 1. 1937, je 390,000 ameriških državljanov obiskalo evropske dežele, kjer so potrošili 594 milijonov dolarjev. Tako je b ilo 1. 1936. Mnogo manj obiskovalcev prihaja iiz Evrope v Ameriko: Med 1.'julijem 1934 im 24. novemlbrom 1936 je bilo pripuščenih skozi new-vonsko luko 1217,824 pasetni-kov Povprečno imamo petdeset do šestdeset ti^oč inozemcev na leto, ki prihajajo začasno na obisk k nam. Nedavno je nekdo na zaslišanju pred senatnim priseljeniškim odsekom omenil, da je veliko število inozemcev, -ki prihajajo navidezno začasno, pa ostajajo tukaj zaistahio. Priseljeniški komisar je to zanikal in omenil, da izmed 217.824 inozemcev, pripuščenih začasno skozi Ellis Island, jih je o-stalo tukaj nezakonito le 4226. Povrh tega mnogi izmed teh so bržkone odšli, ne da bi oblast znala za njihov odhod. mmmnmmmmmm PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALI JE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE M Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI t% moški zbor..................... ŠEST NARODNIH PESMI za £ki zbor .................... SEST NARODNIH PESMI za mešani zbor .................... Zorko Frrlovet—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem..........1.25 ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLA-VIR 4LBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas in klavir 1— Frmnr Venturinl—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV .......«5 NEVARNE DOBE V ZAKONU. Naraščajočo število ločitev na Angleškem in v Ameriki je dalo znans-t veni kom, medicin-cem in psihologom po'vod, da se pobavijo s tem problemom. V vsakem anglosaškem ženskem listu bere« sedaj lahko o posledkih zadnjih znanstvenih statistik ijn; Ko plNH-ca na tuje kto; Sort; Moj o)iiv sem pisemce; Slovo; Je vpihuila luč .40 EMIL ADAMIČ: Modra devojlta (belokranjska...30 Vso noč pri potorl .....'.......JO Jnrjevs .......................25 Hodi Mirka domo; Kaj drugega hočem; Zdravlca .........2« VASILIJ M IRK in A. C ROB M ING: Vetrlč; P« gcadiui........... FERIK1 JU V AN EC: Zjutraj.......................21» Slovanska .................... PETER JEREB: Pelin roža; VASILIJ MIRK: Podoknlca.........20 .75 .30 .50 .60 .20 .25 Jio ZORKO PRELOVECr Ko so fantje proti vasi Ali.....20 Le enkrat se ......... .......20 Slava delu ...................20 HR. VOLARIČ: Rožmarin; JOS. PAVClC: Potrkan ples _____..35 ' M0NIK0 L SLOVENIAN DANCE YANDA POLKA ______________ 2. PO JEZERU KOLO ..................................... .35 3. BARVICA MLADI KAPETANE __________ JU 4. OHIO VALLEY SYLVIA POLKA .................- JO 5. TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ________ J5 SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ __________________ JJo DEKLE NA VRTU OJ, MARlCKA. PEGLAJ _______ S5e ŽIDANA MAREIA (polka) VESELI BR^ITCI (mazurka)___ 35c DEKLE NA VRTU OJ, MARlCKA, PEGLU __________ JS SPAVAJ, MILKA MOJA SIROTEK ....................................... IZ STARE Z A LOG K pa ima mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira, (Holmar) -50 Orlovske himne (Vodopivee) _______ M Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Karl Adami*) Trije mešani ibori (Glasbena Matica) ......................................... V pepel nieni nori, k an t at a za sole, zbor in orkester, (Sattner).... Mladini, pesmi za mladino s klavir* jem (K. Adamir) .................... O ve pesmi, (Prelovee) za moški ibor in soio................................ Naši himni, dvoglasno .................... (■orski odmevi. (I^aharnar), II. ivezek, moški zbori _____________ ZA TAMBI RICE: XA OORBXJSKKM JE FLKTNO, po«lpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajnk.............. Slovenske narodne pesmi za tambu- mški zbor (Rajuk) .................75 Rom šel na planince, (Bajok), podpori .............................. .50 ZA C'I TKE: Poduk za rilre. — 4 ivezki — (Koželjski) .............................. 2.— ZA KI^WIR: Kuri pridejo. — Koračnica —......20 Josip Pavčič: NAKfH) POJ K (za mlade pianiste) SI sliivi-nskili narodnih |>esnii za klavir iu z besedilom........$l.:i3 kajxovkjSa P O S I L J A T K V SLOVENSKIH PESMI PESMARICA GLASBENE MATICF IvCt moški 7.1 m tri, uredil A. Tvrin $1.85 Slovenske narodne pesmi, Janko Žirmnik I. zvezek. 1'JT! pesmi zn mo>ki ali ženski /,iM»r ............ 1 S3 II. zv»»wk. 77 tiesini »i umski in meftani zbor ................1.25 100 narodnih pesmi za moški in mešani zbor. Emil Adamič . — 1.— FANTJE NA VASI 18 narodnih za moški zbor, Ciril Pregelj.. .50 vse parnike in linije ki so važne za Slovence sastopA: SLOVENIC PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL. DEPT." Sit W. 10th St. New N. V. KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEW, .75 Naročilo pošljite na: tc Turistov je cazmeroma malo V večini evropejskih dežel .Me turisti smatrajo kot važen vir narodnega dohodka. Ame ri£ki turisti tposebno dobrodošli in smejo iti sem in tja ta •GLAS NARODA" \ pošiljamo v staro do-movino. Kdor ga ho- J le naročiti za svoje š sorodnike ali prijate- S lje, to lahko stori. — ^ Naročnina za s t a r i 4 kraj stane $7. — \\ (talijo lista ne poli- jj Ijamo. ~ |Ml!>lX||t|i!||lllllll|||i«|llreeno človeško življenje podaljšalo ma 26 let, v 18. stoletju na 34 let, ob koncu prejšnjega stoletja pa na 40 let. O-krog 1930, se je povprečno tra- janje življenja za belce podaljšalo ua 62 le*. A čeprav je zdravniška veda z zmagami nad mnogimi kužnimi >n drugimi boleznimi tako I>odaljšala človeško življenje, se število stoletnikov ni tk>-večalo. Stvar je v tem, da je .medicina doslej obračala p<»-sebo pnozornn*«t boleznim, ki napadajo človeka pretežno v mlajših letih, bas ibolezni starejših let, Jca'kor sladkorna bolezen. arteriosklerozi!. Tiiožgan- ODPLUTJA - Meaeea JULIJA 12. julija: Normandle t Havre H ansa v Hamburg 14. juUja: Vulcania ▼ T ret 15. Julija: Aqu i talila ▼ Cherbourg IU. julija : (jueeu Mary t Cherbourg Deutschland v Hamburg £1. julija: Rex v Genoa lie de France v Havre IM. julija: Bremen v Bremen 25l julija: Kieuw Amsterdam ▼ Bolougne M. julija: Hamburg ▼ Hamburg julija * Saluritia t Trst ■JU. julija: Mauretaoia t Cherbourg Cham plain v Havre AVGUSTA I. avgusta: Euro]»a v Bremen 1!. avjjusta : Normamlie v Havre Aquitania v Tberbourg New York v Hamburg avgusta: Conte dl Savoia t Genoa 8. He Iarjr t Cherbourg IlansM v Hamburg II. avgusta: Bremen v Bremen 1*J avgusta: Bex v Genoa 1."«. avgusta: Nieuw Amsterdam ▼ Bolougne lt*. avi^ista : Iieutusrhland ▼ Hamburg A'piitania t Cherbourg Normandie ▼ Havre 19. avgusta: t *lia m plain r Havre 21 avgusta: Kil ropa v Bremen Vulrania r Trst 'SI. avtnista : Hamburg v Hamburg Queen Mary V Cherbourg 24. areata : He de France ▼ Havre 38. avmi-ta: Mauretania ▼ rherbourg III. avcusta : I Bremen t Bremen avmia naloga medicinske znanosti bodoi'ino-kti. ki bo gtdovo našla pripomočke. da podaljša človeško življenje tudi čez to mejo. U V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — ... \ ► n. KNJ1CABNA -glas naroda** Bohtajtto 216 WEST I8th STREET. NEW YORK