Kranjec: V Sloveniji slovenski šolski pol
se Ciper ne bo zgodil Blokirana sredstva za Pesnik Boris A. Novak o prevajanju in protestih
Primorski
št. 69 (20.697) leto LXIX.
Dušan Udovič
Bilo je pričakovati, da bo predsednik republike Napolitano tudi tokrat, tako kot vedno, institucionalno dosleden. Zato je Bersaniju podelil mandat, ki mu je kot voditelju koalicije, ki je na volitvah prejela največ glasov formalno pripadal. A mandat je omejen na možnost, da si Bersani s preverjanjem zagotovi zadostno podporo za sestavo vlade. Kje naj bi voditelj leve sredine takšno podporo dobil, je veliko vprašanje.
Prevladujejo ocene, da so njegove možnosti bolj ali manj enake ničli. Gibanje Petih zvezd apriorno odklanja vsakršno sodelovanje ali sploh pogovarjanje z Demokratsko stranko. Mandat za vlado hoče zase, ali pa nič, čeprav ve, da za to nima pogojev. Berlusconi je »odprt«, kot še nikoli ni bil, nadel si je institucionalno držo in se je za rešitev države (beri samega sebe) pripravljen povezati z Demokratsko stranko v veliko koalicijo. A to možnost je leva sredina povsem izključila. Monti s svojimi pristaši pa v tej zgodbi itak ne pomeni veliko.
To je prostor, v katerem se bo v prihodnjih dneh premikal Bersani. Najbrž ni nikogar, ki bi mu zavidal ta položaj. Naredil bo svoj poskus, ki ga je dolžan narediti, a da bi se iz tega izcimila vlada z zadostnimi številkami, ne verjame skoraj nihče. Vtis je, da vsi razmišljajo o ponovnih volitvah in se tako tudi obnašajo.

dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SOBOTA, 23. MARCA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
rim - Pričakovana odločitev predsednika republike Giorgia Napolitana
Bersaniju poverjen poizvedovalni mandat
fjk - Volitve
Potrdili
izključitev
Andoline
d
TRST - Centralni deželni urad v Trstu je včeraj potrdil izključitev kandidata za predsednika deželne vlade Marina Andoline (na sliki KROMA) in njegove liste Levice, pri kateri sodelujeta Stranka komunistične prenove in Stranka italijanskih komunistov, iz bližnjih deželnih volitev zaradi manjkajočega podpisa deželnega tajnika Stranke komunistične prenove Kristiana Franzila na enem od spremnih dokumentov, ki so jih izročili ob vložitvi volilnih list.
Pri listi Levice so že napovedali priziv na Deželno upravno sodišče in, če bo potrebno, tudi na Državni svet in druga sodišča, prav tako tudi sumijo, da ima izključitev politično ozadje. V slučaju, da DUS sprejme priziv, pa se tudi postavlja vprašanje morebitne preložitve deželnih volitev.
Na 3. strani
trst - Industrijski načrt za pristanišče
Več naložb
Z nepričakovanim prilivom sredstev bodo povečali investicije v infrastrukturo
TRST - Pristaniški odbor je odobril spremenjeni triletni industrijski načrt za razvoj tržaškega pristanišča. Zaradi nepričakovano obilnejših finančnih sredstev, ki so v glavnem posledica višjih pristaniških taks, je načrt bolj ambiciozen in vsebuje več naložb v pristaniško infrastrukturo - od skladišč do železnice, cest in terminalov. Na seji je bil govor tudi o starem pristanišču, kjer se ne obeta nič dobrega: zaenkrat so na obzorju medsebojne tožbe med Pristaniško oblastjo in družbo Portocitta.
Na 4. strani
RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj Pieru Luigiju Bersaniju poveril mandat za sestavo nove vlade. Kot je dejal, pričakuje, da bo Bersani preveril, ali v parlamentu uživa zadostno podporo za oblikovanje nove vlade, ki bi v parlamentu dobila zaupnico. »Bersanija sem prosil, naj preveri, ali v parlamentu uživa zadostno podporo za oblikovanje vlade. Poročal mi bo čim prej,« je dejal Napolitano, potem ko je v četrtek končal dvodnevne posvete z voditelji političnih strank. »To je začetek odločilne faze, da Italija dobi novo vla-do,» je dejal in posvaril pred «sterilnimi zavlačevanji». Kot je poudaril, ni več mogoče ignorirati družbenega nezadovoljstva in izraze nezadovoljstva do strank, ki se je pokazalo tudi na zadnjih parlamentarnih volitvah konec februarja.
Na 11. strani
Zanimivo srečanje
DS V Nabrežini Na 3. strani
Danes odprta meja
Na 5. strani
Prvič podelili Ločičnikove štipendije
Na 5. strani
v V • V I	• V • V I
Tržiška nižješolca
padla s kolesa Na 12. strani
V Novi Gorici prijeli mladega nasilneža
Na 12. strani
Slovenski nogometaši
brez Brazilije Na 16. strani
ft *
1
Čokoladnica Danieli
vas pričakuje, da boste lahko vstavili
ErnestoChertj
VLJUDNO VAS VABIMO V SOBOTO, 23. MARCA, NA D EG U STAC I JO VIN IZ KLETI
vaša velikonočna
presenečenja
v čokoladna jajca.
V "iti fnhrlvlnji. -rimi ir rmr y Trmi, bone lahko v i™ obtachnoli loke rujonejo ¡rito jdiv
mojstrovine.
Trst - Ulica Carducci, 25 Gorica - Ulica Garibaldi, 4 Tržič - Ulica sant'Ambrogio, 13 Ljubljana - Ajdovščina, 4
VINSKA KLET (DRISKA BRDA
J0D11.D019.UBE*
iiL£. Dl VtRbrfa 3/1 -Trst tel-+39 (MO 320190
9771124666007
2
Sobota, 23. marca 2013
ALPE-JADRAN
/
finance - Guverner Banke Slovenije
Kranjec: Slovenija ne bo prišla v položaj, v kakršnem je Ciper
BLED - Guverner banke Slovenije Marko Kranjec je trdno prepričan, da se Slovenija ne more znajti v takšnem položaju kot Ciper. Že sama velikost finančnega sektorja in slabih kreditov kažeta, da do tako resnih razmer v Sloveniji ne more priti, je ob robu konference o poslovni etiki na Bledu povedal Kranjec.
Prav tako je prepričan, da Slovenija lahko še vedno preživi brez mednarodne pomoči, vendar bo vse zelo odvisno od slovenske politike. »Razumem, da se zadnje leto oziroma leto in pol vodi politika konsolidacije, ki bo spet omogočila krepitev zaupanja tujih investitorjev v slovensko gospodarstvo,« je dejal Kranjec in dodal, da bo Banka Slovenije novi vladi predstavila svoja stališča, kakšni bodo njeni korak, pa ne more predvideti.
Kranjec sicer še vedno zagovarja stališče, da bi za banke morali poiskati zasebne lastnike, medtem so se deleži države v problematičnih bankah v zad-
njem času še povečali. To Kranjec razume kot začasno rešitev in dodaja, da so bile določene banke podržavljene tudi v Veliki Britaniji, Nemčiji, na Nizozemskem in v Španiji.
»Jaz sem trden zagovornik zasebne lastnine, ne iz ideoloških razlogov ampak zaradi svobode,« je poudaril Kranjec in pojasnil, da mora priti zasebna pobuda do izraza, saj če te ni in če jo določa država, potem se stvari slabo razvijajo. »Zato, in ne zaradi ideoloških razlogov, sem proti državnemu lastništvu,« je poudaril.
Kar zadeva deleže države v državnih bankah, ima po nedavnem izstopu belgijske KBC iz lastništva Nove Ljubljanske banke (NLB) ter dveh dokapi-talizacijah država zdaj v lasti 16.518.507 delnic NLB, kar predstavlja 76,91-od-stotni lastniški delež.
Belgijska KBC, solastnica NLB od leta 2002, je lastniški delež v banki
sso - Izredna seja izvršnega odbora
Zadovoljstvo zaradi odobritve prispevkov
GORICA - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je svojo redno sejo, ki je bila 20. marca v Gorici, posvetil predvsem perečim problemom, ki so povezani z dejavnostjo in razvojem slovenske narodne skupnosti v Italiji in njene splošne organiziranosti.
S tem v zvezi je Izvršni odbor z zadovoljstvom sprejel na znanje vest, da je italijansko Ministrstvo za ekonomijo in finance dne 1. marca sprejelo odlok o prispevku za slovenske organizacije v Italiji in njihovo široko organizirano dejavnost. »Nekaj nad 2 milijona evrov bo gotovo dalo novega kisika naši dejavnosti, za katero smo v lanskem letu trepetali, saj je bila v izredno kritičnem stanju, ko nas je rimska vlada oklestila za več kot milijon evrov in s tem prizadela nam vsem zelo hud
udarec. S tem novim ministrskim dekretom bomo sedaj lažje zadihali in načrtovali nove dejavnosti za rast naše narodne skupnosti v Italiji in to v pričakovanju, da bodo organizacije oziroma društva deležna pri porazdelitvi enakovredne pozornosti, saj je to prispevek, ki popravlja dejansko krivico in škodo, ki nam je bila storjena v lanskem letu,« poudarjajo pri Svetu slovenskih organizacij.
Včeraj pa je predsednik SSO Drago Štoka v imenu celotnega izvršnega odbora čestital Borisu Jesi-hu ob imenovanju za državnega sekretarja na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pri tem je Što-ka poudaril, da sedanji časi sicer niso rožnati, vendar jih bo mogoče premagati s skupnimi močmi, dobro voljo in požrtvovalnim ter konstruktivnim sodelovanjem.
Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi (levo) in Marko Kranjec arhiv
zmanjševala že nekaj časa, o dokončnem izstopu iz lastništva pa se je z državo dogovorila tik pred koncem lanskega decembra. Postopki so bili zaključeni v začetku marca, ko je Slovenija od KBC po ceni en evro za delnico oz. za skupaj 2,765 milijona evrov kupila še preostalih 22 odstotkov delnic NLB v lasti Belgijcev.
Pred tem sta bili februarja in marca izpeljani dve dokapitalizaciji NLB, pri obeh pa so sodelovali državni lastniki.
Najprej sta Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) v skladu s sklepom lanske decembrske skupščine dokapitalizirali NLB za 1,9 milijona evrov, pri čemer je bil emisijski znesek ene delnice določen pri 8,35 evra. Zatem pa je država v začetku marca dodatno okrepila lastniški delež v NLB še s pretvorbo lanskega 320 milijonov evrov posojila v obliki t.i. Co Co obveznic v lastniški kapital.
Odločitev glede Maherja odložena do ponedeljka
LJUBLJANA - Slovenski minister za infrastrukturo in prostor Igor Maher (DL) je predsednici vlade Alenki Bratušek predložil papirje in dokumentacijo v zvezi z njegovo parcelo v Sečovljah. Kot je po srečanju pojasnil Maher, bo počakal na odločitev predsednice vlade. Bratuškova bo zdaj preučila dokumente, nato bodo odločitev sprejeli v ponedeljek. »Če bodo razlogi za odstop, bom to storil,« je še dejal. Povedal je, da je pri pojasnjevanju v minulih dneh govoril o objektu na spodnjem delu zemljišča - črni gradnji, ki so jo skušali legalizirati že prejšnji lastniki -, ne pa o tistem na zgornjem delu, ki ga je sam dogradil. Predsednik DL Gregor Virant se je s sestanka z Maherjem in Bratuškovo odpeljal brez besed.
Na Žlebeh smučanje
tudi po 1. aprilu
VIDEM - Medtem ko bodo v preostalih smučarskih središčih naprave ustavili po 1. aprilu, pa bodo Na Žlebeh do 7. aprila smučarske naprave obratovale še vsak dan, nato pa še dva konca tedna, in sicer 13. in 14. aprila ter 20. in 21. aprila. Snega je dovolj, poleg tega pa bodo cene dnevnih smučarskih vozovnic znižane za 50 odstotkov.
koroška - Po katastrofalnem volilnem porazu v začetku marca
Svobodnjaška stranka razpadla, nova deželna vlada do velike noči
Socialdemokrati, ljudska stranka in Zeleni vse bliže dogovoru o koaliciji
CELOVEC - Medtem ko so zmagovalci deželnih volitev 3. marca na Koroškem, socialdemokrati (SPO), ljudska stranka OVP) in Zeleni vse bliže oblikovanju vladne koalicije, grozi
velikemu poražencu volitev, svobodnjaški stranki (FPK), dramatičen razpad. Po neuspešnem maratonskem zasedanju vrha stranke je namreč jasno, da bo stranka razpadla na dva de-
Harald Dobernig in zdaj že bivši deželni glavar Gerhard Dörfler bosta odslej »divja« poslanca
arhiv
pliskovica - Jutri informativno srečanje pri Petelinovih
Bi bil rad čebelar?
PLISKOVICA - Na kmetiji Petelin v Pliskovici bo jutri ob 9. uri na sporedu informativno (brezplačno) srečanje o novem čebelarskem tečaju, ki ga tudi letos prireja spletna skupnost Čibo.si. Tečaj je namenjen vsem, ki bi radi pobliže spoznali to starodavno panogo in se tudi sami preizkusili v reji čebel in pridelovanju medu. Cilj ostaja namreč pri vseh pobudah, ki jih prireja Čibo.si, nespremenjen: ponuditi tečajnikom možnost, da stopijo na pot prehrambne samozadostnosti in se delno »osamosvojijo« od industrijske hrane.
Tečajne vsebine bodo predstavili na jutrišnjem uvodnem dogodku; predvidenih je vsekakor 12 srečanj (štiri predavanja in osem v čebelnjaku). Vodili jih bodo čebelarji družine Petelin in podpredsednik slovenskih čebelarjev Franc Šivic.
Tečaj je namenjen vsem, ki bi radi pobliže spoznali čebelarski svet
www.cibo.si
priznanje
Koper najvarnejše slovenske mesto
LJUBLJANA - V sredo so v okviru mednarodne konference Dnevi korporativne varnosti v Ljubljani svečano podelili nagrade »Slovenian Grand Corporate Security Award 2012«. Nagrado za najbolj varno mesto v Sloveniji je prejelo mesto Koper. Nagrado je v imenu župana Mestne občine Koper Borisa Popoviča sprejel podžupan Danijel Cep, ki je ob tej priložnosti povedal: »V Mestni občini Koper smo izredno ponosni na nagrado. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali obdržati to raven varnosti. Zahvaliti pa se moram seveda tudi možem v modrem, ki dnevno skrbijo za varnost, red in mir v naši občini.«
Za naziv najbolj varno mesto se je potegovalo kar enajst mestnih občin, kriterija ocenjevanja pa sta bila število kaznivih dejanj v posamezni občini in raziskava, v kateri so ugotavljali, kaj in koliko v mestnih občinah naredijo za varnost svojih občanov, ali imajo zaposlenega strokovnjaka za varnostne zadeve, ali imajo ustanovljene posebne svete za varnost in ali so vanj vključeni mladi ter podobno. Med enajstimi mestnimi občinami pa ravno v Kopru namenijo najvišji odstotek sredstev za zagotavljanje varnosti. V Kopru veliko vlagajo tudi v preventivne dejavnosti in ukrepe za boljšo varnost svojih občanov.
la in s tem celo izgubila klubski status v deželnem zboru.
Dosedanji deželni glavar Gerhard Dörfler, dosedanji deželni svetnik Harald Dobernig in Hannes Anton, Dörflerjev šef protokola, ki je na volitvah osvojil dežel-nozborski sedež, so namreč sporočili, da bodo sicer omogočili izvolitev Christiana Raggerja za deželnega svetnika, da pa v bodoče ne bodo več poslanci svobodnjaške stranke, temveč »svobodni« (torej divji) poslanci. Ker je svobodnjaška stranka po katastrofalnem porazu izgubila kar 11 poslanskih sedežev in padla na šest poslanskih mest, bo stranka FPK v novem deželnem zboru zastopana samo še s tremi poslanci. To pa pomeni, da je FPK ob klubski status in s tem tudi ob veliko denarja, poleg tega pa FPK nima več niti pravice do lastnih prostorov. Isto seveda velja za trojko okoli Dörflerja.
Deželni glavar v odstopu Gerhard Dörfler in deželni svetnik Dobernig (oba FPK), ki se bosta morala - skupaj s Kurtom Scheuchom (FPK) - predvidoma naslednji teden posloviti iz deželne vlade, se že precej časa ne pojavljata v javnosti. Od obeh prihajajo samo še skope tiskovne izjave, v katerih poudarjata, da bosta še naprej ostala v deželni politiki, »ker volivci to množično zahtevajo«. Še posebej Dörfler trdi, da dobiva »neverjetno veliko pozivov, naj ostane v politiki«.
Koroške svobodnjake naj bi v bodoče vodil deželni svetnik Christian Ragger, ki je od Dörflerja in Doberniga vztrajno zahteval, naj se odpovesta poslanskemu mandatu v deželnem zboru in se popolnoma umakneta s političnega prizorišča. Končno je moral priznati, da s svojo zahtevo, pri kateri ga je podpiral celo predsednik svobodnjaške stranke (FPÖ) na zvezni ravni, skrajni desničar HeinzChristian Strache, ni uspel.
Medtem je vse bolj verjetno, da bo v naslednjih petih letih vladala na Koroškem široka koalicija treh strank, ki bo imela celo ustavno večino. Predsednik koroških socialdemokratov in bodoči deželni glavar Peter Kaiser je potrdil, da so pogajanja o oblikovanju koalicije treh omenjenih strank pred zaključkom. Časovni načrt pogajalcev predvideva, da bi bila ustanovna seja deželnega zbora z izvolitvijo novega deželnega glavarja in članov nove vlade še pred veliko nočjo. (il)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 23. marca 2013
3
deželne volitve - Centralni deželni urad včeraj pred žrebanjem vrstnega reda kandidatov
Potrjena izključitev Levice, ki napoveduje priziv na DUS
Furlanič in Antonaz sumita, da gre za politično odločitev - V slučaju sprejetja priziva preložitev volitev?
Volitve
v
TRST - Centralni deželni urad je včeraj pred žrebanjem vrstnega reda predsedniških kandidatov in z njimi povezanih list na volilnih glasovnicah in proglasih potrdil izključitev kandidata Levice Marina Andoline iz volilnega boja 21. in 22. aprila. Do izključitve naj bi prišlo iz formalnih razlogov, ker ob vložitvi kandidatur niso vložili vse zahtevane dokumentacije. Zaradi tega centralni deželni urad ni potrdil kandidature Andoline in povezanih list za tržaško volilno okrožje. Ker je Levica (volilna povezava Stranke komunistične prenove in Stranke italijanskih in slovenskih komunistov) vložila samo kandidature za Tržaško, Goriško in Videmsko (v Porde-nonu in Karniji niso zbrali podpisov), je bila s tem avtomatično izključena kandidatura Andoline, saj mora kandidat kandidirati v vsaj treh volilnih okrožjih.
Kar zadeva žreb vrstnega reda, pa bo na volilnih proglasih in volilnicah na prvem mestu kandidat Druge dežele Franco Bandelli, na drugem kandidat Gibanja 5 zvezd Saverio Galluccio, tretji bo Renzo Tondo za desno sredino, četrta pa kandidatka leve sredine Debora Serracchiani.
Zaradi izključitve iz volilnega boja so pri Levici že napovedali pritožbo na Deželno upravno sodišče, kar sta nam včeraj potrdila tako predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič, ki je med kandidati za deželni svet, kot nekdanji deželni svetnik in odbornik Roberto Antonaz. Oba sumita, da se v ozadju odločitve centralnega deželnega urada skriva politična volja, da bi listo Levica izključili iz volilne tekme. »Očitno je naša lista moteča in nekdo bi imel ves interes, da ne nastopimo na teh volitvah,« meni Furlanič, ki ne skriva, da bi izključitev pomenila hud politični udarec, saj levičarske stranke gotovo ne doživljajo pozitivnega obdobja. Predsednik tržaškega občinskega sveta je prepričan, da je odsotnost enega samega podpisa (v Trstu je lista Levica zbrala preko 1300 podpisov) na nekem aktu formalna napaka in pozabljivost, ki pa ne more biti razlog za izključitev liste. Levica je zato sklenila, da se pritoži na DUS in, če bo potrebno, še na Državni svet in ostala sodišča ter da vztraja. Če bo DUS v torek sprejelo priziv liste, pa se po Furlaničevih besedah postavlja vprašanje, kdaj bodo volitve: lista ima namreč po zakonu pravico do tridesetih dni volilne kampanje, če priziv sprejmejo v torek pa bo ta rok že načet. »Mi bomo vztrajali, kot bo šlo, bo šlo, z vsemi posledicami, od preložitve do razveljavitve volitev. Vsak naj prevzame odgovornost za to, kar se bo morebiti zgodilo,« pravi Fur-lanič.
Marino Andolina
Enakega mnenja je Antonaz, ki se je včeraj dopoldne mudil v centralnem deželnem uradu in nam je zagotovil, da so predstavniki liste predložili vso potrebno dokumentacijo, v treh volilnih okrožjih, kjer naj bi lista Levica nastopala, pa so zbrali okoli 4500 podpisov. Manjkal je le podpis predlagatelja liste Kristiana Franzila na sicer izpolnjenem ločenem aktu za predložitev liste na Tržaškem. »Po navadi te v teh primerih iz urada pokličejo in opozorijo, da manjka en podpis ter ti dajo 24-ur-ni rok, da popraviš napako,« pravi Anto-naz, ki prav tako sumi, da gre za politično motivirano izključitev, s katero naj bi se želelo pomagati večjim listam. Drugače je Antonaz prepričan, da bo DUS ugodilo pri-
zivu Levice. V tem primeru pa bo treba videti, kaj bo iz teh volitev, saj zaradi odsotnosti enega podpisa obstaja tveganje, da pride do preložitve datuma volitev s posledičnimi večjimi stroški za deželno upra-
RenzoTondo
vo in občane. Predstavniki Levice bodo svoje stališče obrazložili na današnji tiskovni konferenci v Trstu, kjer bodo novinarjem pokazali tudi »inkriminirani« akt z manjkajočim podpisom. (iž)
Igor Gabrovec v volilno kampanjo s prenovljeno spletno stranjo
TRST - Dan po zadnjem zasedanju deželne skupščine X. zakonodajne dobe je tudi deželni svetnik Igor Gabrovec uradno začel voliln kampanj, ki se bo zaključila 21. in 22. aprila, ko bodo volivci ponovno poklicani, da izrazijo svojo oceno nad petletnim delom. Deželnega svetnika, ki v sklopu levo sredinske koalicije Debore Serracchiani ponovno kandidira na listah Slovenske skupnosti v tržaškem, goriškem in tolmeškem volilnem okrožju, bo v mesecu do volitev spremljala tudi v celoti prenovljena in posodobljena spletna stran na naslovu www.igorgabrovec.eu. Stran je oblikovalo mlado in dinamično tržaško podjetje Delex Web Solutions, ki ga vodi Alex Skerlavaj. Na dvojezični spletni strani so v preglednem in grafično dodelanem slogu objavljene informacije o Gabrovčevem delu v deželnem svetu, njegova mnenja, stališča in pobude, pa tudi bogata fotografska galerija in izbor člankov iz slovenskega in italijanskega tiska, povezave na njegov deželni naslov, na sorodne spletne strani, informacije o javnih razpisih Dežele FJk. Na spletni strani so objavljene tudi povezave na glavna družabna omrežja, kakršna so Facebook in Twitter, na katerih je politik Igor Gabro-vec aktivno prisoten že več let. Na spletni strani bo v prihodnji tednih sproti objavljal tudi vse pobude v sklopu volilne kampanje.
TRST - Goran Bregovič (na posnetku), svetovna ikona balkanske glasbe, bo v petek, 5. julija, protagonist otvoritvenega večera letošnjega festivala Guča na Krasu, ki se iz leta v leto vse bolj uveljavlja tudi v mednarodnem merilu. Arena festivala bo tudi letos bivše letališče pri Briščikih pri Trstu, kjer bo občina Zgonik od 5. do 14. julija gostila bogat niz dogodkov.
Bregovič se na ta oder vrača dve leti po izjemnem koncertu, ki je privabil 8500 navdušenih gledalcev; tokrat bo predstavil program nove turneje in CD-ja Champagne for Gypsies 2013. Koncert prirejata društvo Drugamuzika in Azalea Pro-
nabrežina - Zanimivo srečanje slovenske komponente Demokratske stranke
Zakaj je toliko Slovencev volilo za Grilla in zakaj je Bersani izgubil že dobljeno bitko?
Uvodna razmišljanja raziskovalca SWG Rada Fonde in novinarja Sergija Premruja, ki italijanska politična dogajanja spremlja skozi »oči« tujih medijev
v povprečju z 58,9 odstotkov padla na 42,8 odst., kar ni ravno majhna številka. Precej glasov je v petih letih izgubila tudi DS, in sicer okoli 13 odstotkov volilnega konsenza. Volilne izbire Slovencev se v glavnem ne razlikujejo od izbir večinskega naroda.
Fonda je raziskovalec in ne politik, zato v Na-brežini ni ponudil »receptov« za bližnje deželne volitve, njihov rezultat pa se mu zdi danes kot danes zelo negotov. Volilno telo ni bilo še nikoli tako mobilno kot sedaj, čeprav Grillovi volivci iz Furlanije-Julijske krajine prihajajo iz desne sredine v odstotkih, ki so večji kot v drugih italijanskih deželah. Tudi pri nas so za Gibanje 5 zvezd glasovali predvsem mladi, dosti glasov je Grillo dobil od tistih, ki so na prejšnjih volitvah ostali doma, veliko podpore je žel med trgovci in obrtniki.
Premru je priznal, da se je zelo bal volilne zmage Silvia Berlusconija, leva sredina, začenši z DS, pa je v predvolilnem času naredila vrsto hudih in na koncu usodnih napak. Bersani in somišljeniki so se sprijaznili s primarnimi volitvami, ki so bile v resnici neuspešne v primerjavi s tistimi iz leta 2005, na katerih je prevladal Romano Prodi. Bersani je dobil polovico manj glasov kot takrat Prodi, volivci, ki niso direktno vezani na DS, so Bersanijevo zmago doživeli kot zmago strankinega aparata in ne kot novost, kar velja tudi za slovensko komponento DS. Z Matteom Renzijem za krmilom leve sredine bi se stvari najbrž zasukale drugače, a zvoniti po toči nima smisla. Pač pa je Premru izpostavil, da se DS v očeh javnosti ni dovolj učinkovito uprla degenera-ciji strankarskega sistema. Navedel je znani škandal v Laciju, ki so ga odkrili novinarji in sodniki, ne pa tamkajšnja levosredinska opozicija, katere predstavniki so v deželnem svetu podprli zlorabe in goljufije z davkoplačevalskim denarjem. Montijeva vlada je po začetnih spodbudnih korakih na gospodarskem področju razočarala ljudi prav zato, ker se ni znala (ali hotela) zoperstaviti t.i. kasti, katere privilegije in ekscese sta tako prodorno prikazala novinarja Gian Antonio Stella in Sergio Rizzo.
Premru ni ravno optimist v zvezi s prihodnostjo Italije, ki je vse bolj v primežu korupcije in davčnih utaj, in tudi ne leve sredine, ki se bo morala globoko zamisliti o sebi. Izvolitev novih predsednikov senata in poslanske zbornice morda napoveduje spremembe, ki zahtevajo radikalne korake, v nasprotnem primeru se bodo mladi še naprej množično opredeljevali za Grilla.
V Nabrežini je slovenska komponenta DS pripravila zanimivo srečanje o razlogih za precejšnjo slovensko podporo Grillu in vzrokih za poraz DS v že dobljeni tekmi
kroma
guča na krasu - Od 5. do 14. julija v Briščikih
Bregovic se vrača
Med številnimi nastopajočimi tudi Modena City Ramblers in Magnifico
motion v sklopu deželnega niza Mu-sic&Live (preprodaja je že v teku).
Poleg Bregoviča bodo na oder letošnjega festivala stopili vrhunski protagonisti balkan in etno scene, od priznanega italijanskega benda Mo-dena City Ramblers do presenetljive bosanske skupine Dubioza Kolektiv, ki se z izjemno hitrostjo uveljavlja na mednarodnih odrih, legendarnega Kočani orkestra, eklektičnega slovenskega umetnika Magnifica in priljubljenih virtuozov skupine Boban in Marko Markovic Orkestar.
Festival bo letos obsegal tudi selekcije za mednarodno tekmovanje trobilnih skupin v Guči.
NABREŽINA - Zakaj je tudi toliko Slovencev glasovalo za Gibanje 5 zvezd in zakaj je Demokratska stranka (DS) dejansko izgubila volitve, čeprav je imela zmago v žepu? Na takšna in podobna vprašanja so skušali odgovoriti na srečanju, ki ga je slovenska komponenta DS namenila volitvam (parlamentarnim in deželnim) ter velikim volilnim pretresom, ki smo jih doživeli tudi Slovenci v Italiji. Glavno besedo sta imela Rado Fonda, raziskovalec podjetja SWG, ter novinar Sergij Premru, ki italijanska politična dogajanja spremlja skozi »očala« tujih medijev. Fonda in Premru sta na srečanju, ki bi si zaradi aktualnosti zaslužilo več občinstva, ponudila ne samo Slovencem v DS, temveč tudi celotni slovenski manjšini, vrsto izhodišč za soočenje in za razmislek.
Analitiki SWG-ja so med prvimi, če že ne prvi, opozorili na naraščajočo prodornost gibanja Bep-peja Grilla, ki je pri nas največji volilni uspeh poželo v devinsko-nabrežinski in dolinski občini, manj uspešno pa je bilo na Goriškem. Fonda je ocenil volilne izide v sedmih narodno mešanih občinah (Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Nabrežina, Dolina, Zgonik in Repentabor), kjer je sicer povsod prevladala levosredinska koalicija, njena volilna premoč pa je precej upadla. V sedmih občinah je leva sredina
S.T
4
1 2 Sobota, 23. marca 2013
wSMM T
^	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
pristanišče - Pristaniški odbor o industrijskem načrtu, večjih prihodkih in starem pristanišču
Več naložb v infrastrukturo
Pristaniški odbor je včeraj odobril prenovljen triletni industrijski načrt, ki v primerjavi s prvim načrtom iz leta 2011 predvideva več naložb v infrastrukturo. Pristaniška oblast ima po novem na razpolago nekaj več finančnih sredstev, ob privoljenju odbora pa jih bo vložila v načrte za posodobitev in razširitev pristanišča do leta 2018. Dodatni prihodki so v glavnem posledica večjega priliva od pristaniških taks. Svoj doprinos je dala še Dežela FJK, ki je tržaškemu pristanišču namenila sedem milijonov evrov za naložbe v infrastrukturo. Industrijski načrt, ki je bil sprva sprejet oktobra 2011, morajo dopolniti vsako leto.
Podatki o prometu v tržaškem pristanišču so kljub gospodarski krizi spodbudni. Od leta 2010 do 2012 se je promet kontejnerjev povečal za 45%, v severnem Jadranu se je bolje odrezala samo Reka (+19%), medtem ko so Ravenna, Benetke in Koper v zadnjih dveh letih izgubili nekaj prometa. V Trstu je bilo lani v primerjavi z letom 2010 za 7 odstotkov več ladij (4022 proti 3755) ter za 44 odstotkov več potnikov. Če je leta 2009 šlo skozi pristanišče 44,4 milijona ton blaga, je število v naslednjih letih naraslo na 47,4 (2010), 48,2 (2011) in 49,2 milijona ton (2012). Ob vsem tem je zvišanje pristaniških taks prineslo nepričakovan priliv sredstev: 55 milijonov evrov več v nekaj letih, zaradi katerih Pristaniška oblast naj ne bi potrebovala bančnih posojil. Poudariti je treba, da imajo višji davki seveda tudi temno plat, saj bremenijo podjetja in ni
občina trst
SSk in SSO: Dobrodošel odbornik Kraus
Stranka Slovenska skupnost (SSk) in Svet slovenskih organizacij (SSO) izrekata čestitke in voščita uspešno delo gospodarstveniku Ediju Krausu, ki ga je tržaški župan Roberto Cosolini imenoval na od-borniško mesto.
Županova odločitev je po pisanju deželnega tajništva SSk »končno dala potrebno priznanje slovenski narodni skupnosti v mestu Trst, ki že dolga leta ni bila prisotna v tržaški občinski upravi. SSk je večkrat na to opozorila, predvsem ker smo Slovenci strnjeno podprli sedanjega župana, kar bi moralo že samo po sebi zagotoviti mesto slovenskemu predstavniku v tržaški občinski upravi. Izbira je padla na priznanega gospodarstvenika, ki temeljito pozna celotno tržaško in širše družbeno tkivo ter razpolaga z dolgoletnimi izkušnjami na različnih vodstvenih položajih. Med temi je gotovo sodelovanje na mednarodnem gospodarsko-in-dustrijskem področju, ki bo lahko še posebno dragoceno za uspešen razvoj v odnosih med Trstom in Ljubljano.«
Za predsednika SSO Draga Štoko je Krausovo imenovanje prijetno presenečenje. Štoka je napisal, da bo novi tržaški odbornik na tem odgovornem mestu napravil veliko dobrega za Trst, ki potrebuje sposobne upravitelje in ljudi, ki vedo, kaj hočejo in kaj potrebujeta mesto in okolica.
Več avtobusov ni vozilo
Avtobusne povezave so bile včeraj okrnjene zaradi celodnevne stavke, ki so jo na državni ravni priredili sindikati Filt-Cgil, Fit-Cisl, Uiltrasporti, Falsa-Cisal in Ugl. Protest zadeva obnovo državne kolektivne pogodbe. V Trstu naj bi k stavki včeraj pristopilo 55 odstotkov osebja podjetja Trieste Trasporti.
Pogled na sedmi pomol, ki naj bi ga v prihodnje podaljšali: ta je eden najbolj ambicioznih načrtov v tržaškem pristanišču, skupaj z novim terminalom Ro-Ro pri Orehu in seveda logistično ploščadjo
arhiv kroma
izključeno, da bodo prav davki nekoliko omejili promet.
V 387 milijonov evrov vrednih delih, ki jih omenja industrijski načrt, so zaobjeti vsi sektorji novega pristanišča, vanje pa ni vključena logistična ploščad, za katere je finančno kritje s posebnim skladom zagotovila država. Največji investiciji sta podaljša-
nje sedmega pomola in gradnja novega terminala Ro-Ro pri Orehu, ki sta tako ambiciozna, da zahtevata odločno pomoč države. Nekoliko lažje bo financirati razširitev ter podaljšanje pomola Bersaglieri, gradnjo hladilnega skladišča na terminalu petega pomola in železniškega terminala pri Sv. Andreju. Več postopkov pa je že v teku: izred-
no vzdrževanje večnadstropnih skladišč v prostocarinski coni, obnova skladišč št. 92 in 93, nova oprema za kontejnerski terminal na sedmem pomolu, izredno vzdrževanje železnice in cest v pristanišču, nova cestna povezava med novim in lesnim pristaniščem, sanacija območja nekdanjega Es-sa, analiza onesnaženega območja itd.
skp - Posvet o Chavezu z Isaiasom Rodriguezem
O stvarnosti Venezuele iz ust njenega veleposlanika
V Venezueli, tako kot v Boliviji in Ekvadorju, gradijo novo demokracijo, katere značilnost je dejavna soudeležba prebivalstva, ki pritiska na institucije in določa program. Tako pravi venezuelski veleposlanik v Italiji Isaias Rodríguez, ki se je včeraj mudil v Trstu na posvetu na sedežu Stranke komunistične prenove, ki je bil posvečen pred kratkim preminulemu predsedniku Hugu Chavezu. Rodríguez se je srečal tudi z županom Robertom Cosolinijem ter spregovoril na tiskovni konferenci na tržaškem županstvu skupaj s krajevnimi predstavniki SKP.
Isaias Rodriguez je bil v dobi prvega predsedniškega mandata preminulega Cha-veza podpredsednik Venezuele, zato zelo dobro pozna poskuse, da bi v tej državi uveljavili drugačen tip demokracije, ki naj bi slonel na skrbi za zdravstvo, izobraževanje, zaposlovanje, stanovanjsko politiko, plače in prehrano, za kar so v državi uvedli tudi nove institucije, ki so se pridružile že obstoječim: gre za t.i. »misijone«, ki po Rodrigue-zovem prepričanju omogočajo učinkovito socialno politiko z izognitvijo birokraciji in zasebnikom. Zaradi tega je Venezuela od nepismenosti osvobojeno ozemlje ter peta država na svetu po vstopu mladih v izobraževalni sistem in po socialnem zadovoljstvu. O socializmu pa se ni govorilo do leta 2005, ko je Chavez pripisal »poskuse destabilizacije« v državi »severnoameriškemu imperializmu« in nekaterim evropskim državam, v prvi vrsti Španiji in nekaterim nemškim fundacijam, ki so po njegovih besedah leta 2002 podprle poskus državnega udara. Od takrat si je pokojni predsednik zadal nalogo, da prenovi družbo, pri svoji socialistični viziji pa se je navezal tudi na stvarnost, ki je na območju Venezuele prevladovala pred prihodom Špancev in Portugalcev, ko zemlja ni bila v zasebni lasti, proizvodnja in premoženje sta bila skupna, človek pa je bil bolj
Veleposlanik Rodriguez (v sredini) in Iztok Furlanič (na levi)
kroma
povezan z naravo in ni bilo izkoriščanja. Gre tudi za kulturno in miselno neodvisnost od Evrope in severne Amerike ter potrditev lastnih vrednot, tradicij in identitete, je dejal Rodriguez, ki je poudaril tudi pomen gospodarske neodvisnosti, zaradi česar se je sprožil proces integracije latinskoameriških držav. Venezuela je tudi navezala nove politične, gospodarske in kulturne stike s Kitajsko, Rusijo in Iranom, kar predstavlja korak na poti, da država ne bo več »domače dvorišče ZDA«. Glede Evrope je Venezuela imela stike predvsem s Španijo in Portugalsko, z Italijo pa so odnosi boljši kot s Špa-
Tržaškega župana Roberta Cosolini-ja je zanimalo, kako se lahko pospeši postopek za sprejetje prostorskega načrta za novo pristanišče, ki že dolgo ždi na okolj-skem ministrstvu. Funkcionarji Pristaniške oblasti so razložili, da sta potrebni pozitivni okoljska (VAS) in čezmejna presoja v sodelovanju s Slovenijo. V najboljšem primeru bo prostorski načrt konec tega leta romal na Deželo, ki mora izdati zaključni odlok.
V pristanišču se bo z začasnim delom v najemu v prihodnjih štirih letih ukvarjalo podjetje Minerva srl. Govor je bil seveda tudi o napovedani stavki pristaniških delavcev. Gianpiero Fanigliulo (UIL) je dejal, da je delo v pristanišču trdo, delavci pa hočejo kolikor toliko normalne razmere. Marina Monassi je pristavila, da Pristaniška oblast išče neko ravnovesje med podjetniki in delavci. »V teh letih smo pripomogli k temu, da se je v pristanišču ohranilo določeno število zaposlenih, seveda pa moramo narediti še veliko več«.
O starem pristanišču je bil govor le bežno, Monassijeva je poudarila, da sprejetje prostorskega načrta za staro pristanišče ne bi prineslo večjih sprememb, po umiku družbe Portocitta pa se napoveduje »vojna « na deželnem upravnem sodišču. Družba zahteva visoko odškodnino zaradi »spodletele koncesije« in investicij, Pristaniška oblast pa bo od družbe zahtevala odškodnino zaradi nespoštovanja koncesijske pogodbe. (af)
Volitve
n
nijo, Venezuelo zanima predvsem sodelovanje na področju železniškega sistema, pre-hrambne industrije, gradnje infrastruktur in malih plovil za prevoz ljudi in blaga, pa tudi na kulturnem področju, v Venezueli živi tudi veliko Italijanov. Poleg tega, je bilo še rečeno, se venezuelski zdravniki usposabljajo v Italiji in tudi v Trstu, v našem mestu se je s pomočjo Chavezove vlade v otroški bolnišnici Burlo Garofolo zdravilo 27 vene-zuelskih otrok. Pri vsem tem je soudeležen tržaški zdravnik Marino Andolina, v načrtu pa je izgradnja velikega centra za presaditev mozga v mestu Maracaibo. (iž)
Stefano Ukmar (DS)
o starem pnstamsču
Navadno mislimo, da javni upravitelji ne sprejemajo učinkovitih razvojnih ukrepov zaradi lastne nezmožnosti. V resnici pa to večkrat delajo zavestno, in sicer zato, ker si od nerazvitosti, brezposelnosti in od družbenega nezadovoljstva obetajo korist. Tako piše Ministrstvo za teritorialno ko-hezijo v programskem dokumentu o uporabi evropskih sredstev za obdobje 20142020. Ministrstvo je skovalo tudi izraz za označevanje tega pojava, in sicer »zanka nerazvitosti«. Na to opozarja kandidat DS na deželnih volitvah Stefano Ukmar, ki pripominja, da je v Trstu takšna »zanka nerazvitosti« očitno staro pristanišče.
Igor Merku (SSk): Več pozornosti tudi šolam
Izjave predsedniških kandidatov o zvišanju prispevkov za univerze so razveseljive. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da brez ustrezne in kakovostne priprave do univerze ne pridemo. To pomeni, da ne smemo zanemariti ostalih vzgojno-izobraževalnih struktur od jasli do višje srednje šole. Ponudba teh javnih storitev mora biti kakovostna, strokovna, privlačna. K temu pripomore tudi primerna infrastruktura, ki mora biti ne samo sodobna in ustrezno opremljena (npr. z laboratoriji), ampak tudi kapilarna.
Drugi Trst o zavodu Stefan
Pokrajinski svetnik Drugega Trsta Andrea Sinico se sprašuje o smislu prenove stavbe Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana. Sinico opozarja, da bo celoten strošek prenove znašal kar 5.270.000 evrov, kar pomeni 2.270.000 več od predvidenega. To je po Sinicovem mnenju le zadnji dokaz nesposobnosti Pokrajine, da na primeren način upravlja s šolskimi stavbami.
/
TRST
Sobota, 23. marca 2013
5
odprta meja 2013 - Danes dopoldne tradicionalni pohod do Botača in Beke
Otroci spoznavali mejo
Otroci, ki danes obiskujejo osnovne šole v Dolini ali Hrpeljah, skoraj ne vedo, kaj je državna meja. Zanje so pojmi kot nedovoljen prestop meje, graničarji ali prepustnica povsem tuji. Da jih zadeva nedvomno zanima pa je prišlo do izraza včeraj dopoldne, ko so se v boljunskem občinskem gledališču zbrali na posebni zgodovinski uri.
Letos mineva dvaintrideset let od prve odprte meje. Bilo je namreč 22. marca 1981, ko so na slovensko-itali-janski meji, natančneje v Dolini Glin-ščice, udeleženci dveh pohodov, ki sta krenila z italijanske in slovenske strani, prvič prosto prekoračili mejo. Od takrat so si odprte meje sledile vsako pomlad, slovensko-italijanski praznik v organizacij občin Dolina in Hrpelje Kozina pa se nadaljuje tudi v času, ko meddržavnih mej ni več.
Uvod v letošnji praznik je bilo včerajšnje srečanje, ki so se ga udeležili učenci petega razreda hrpeljske šole in njihovi vrstniki iz tretjih, četrtih in petih razredov šol Trinko, Samsa, Ventu-rini in Voranc. Bivša župana Boris Ber-netič in Edvin Švab sta otrokom orisala nastanek Odprte meje, skupaj so si tudi ogledali Raieve posnetke z različnih izvedb in jih primerjali. Otroci so bivšima županoma postavili različna vprašanja. Zanimalo jih je predvsem, kakšno je bilo vsakodnevno sobivanje z mejo: kaj se je zgodilo tistim, ki so jo nedo-
Na vprašanja otrok sta odgovarjala nekdanja župana in pobudnika prve odprte meje Boris Bernetič in Edvin Švab
kroma
voljeno prekoračili, kako so graničarji pregledovali dokumente, kje so bile vojašnice ... Ena od udeleženk je tudi predlagala, naj Odprto mejo raje preimenujejo v Praznik sožitja in prijateljstva.
Odprta meja se je sinoči nadaljevala s predstavitvijo »bat boxov« oziroma hišic za netopirje, s pomočjo katerih lah-
ko pospešimo razmnoževanje teh zelo koristnih živali (pobudo je Občina Dolina priredila v sodelovanju s tržaškim naravoslovnim muzejem). Sledila je krstna uprizoritev gledališke igre Cirkus z divjega zahoda v izvedbi mladinske dramske skupine Breg (za režijo in odrsko priredbo je poskrbela Boža Hrvatič).
slovenska prosveta - Za študente inženirstva
Prvič podelili štipendije iz Sklada inž. Albina Ločičnika
S prejemom štipendije so dobitniki postali tudi nekako potomci Ločičnikovih, je bilo rečeno na slovesnosti
kroma
Danes bo na sporedu še tradicionalni pohod v Botač. Zbirališče ob 10.30 v Sprejemnem centru v Boljuncu in pohod do Botača, kjer se bosta ob 11.15 srečala župana obeh občin. Nastopil bo pihalni orkester Breg, pohodniki pa bodo pot nadaljevali do Beke, kjer je ob 12.30 predviden tudi krajši kulturni spored.
sabine pollanz
Žrtev je
prepoznala
napadalca
Sabine Pollanz je včeraj prepoznala moškega, ki ji je 17. maja lani na stezi nad nabrežinsko obalo z nožem porezal vrat. 45-letna Avstrijka iz Beljaka je bila na dopustu v Trstu, kamor zahaja predvsem kot odlična plesalka tanga. Med sprostilnim tekom po stezi jo je naskočil napadalec, kljub ranam pa ji je uspelo zbežati do Obalne ceste, kjer je obležala v krvi, nato pa se je morala dolgo zdraviti. 28-letni indijski državljan Ashwani Kumar, ki je stanoval v Sesljanu, je v preiskavi mobilnega oddelka policije od začetka glavni osumljenec in je že od maja lani v priporu v Trstu. Avstrijka ga je včeraj brez oklevanja prepoznala med šestimi moškimi, ki jih je opazovala izza okna z ogledalom. Primerjavo »po ameriško« je zahtevala tožilka Maddalena Chergia, Kumar je osumljen poskusa umora in povzročitve hudih poškodb.
Župan sprejel predsednika srbske pravoslavne skupnosti
Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj sprejel novega predsednika srbske pravoslavne skupnosti v Trstu Zlatimira Se-lakoviča. Sogovornika sta potrdila željo po krepitvi dobrih odnosov in sodelovanju. Jutri pa bo v Trstu »pravoslavna nedelja«. Ob 11. uri bo procesija krenila izpred srbske pravoslavne cerkve proti grški pravoslavni, od koder se bo procesija vrnila k srbski pravoslavni cerkvi.
Podaljšano dovoljenje za sečnjo tudi v tržaški občini
Tržaški občinski uradi so te dni prejeli uradni akt deželne uprave o podaljšanju dovoljenja za sečnjo na območju tržaške občine do 31. marca. Dovoljenje očitno prihaja z veliko zamudo, še zlasti če pomislimo, da so ga okoliške občine dosegle prej. Novico nam je posredoval predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Milkovič, ki si je dovoljenje veliko prizadeval.
Danes Eath Hour
Danes je sedmi dan boja proti klimatskim spremembam, ki ga prireja naravovarstvena organizacija WWF pod naslovom Earth Hour (Ura Zemlje). Vsi smo vabljeni k varčevanju električne energije. Ob tej priložnosti bodo drevi ob 20.30 simbolično ugasnili razsvetljavo tržaškega županstva.
Pomladni dnevi FAI s slovenskim vodenjem
Danes in jutri bo tudi v Trstu potekala pobuda pomladnih dni Italijanskega sklada za okolje FAI, v okviru katere so številne t.i. »dijake-cicerone« usposobili za vodenje in razlago znamenitosti. Tokrat si bo pod njihovim vodstvom mogoče ogledati železniško postajo Bohinjske proge pri Sv. Andreju in tamkajšnji Železniški muzej ter hidrodina-mično centralo v starem pristanišču. Kot že nekaj let, bodo tudi letos pri pobudi sodelovali dijaki Liceja Franceta Prešerna in Tehniškega zavoda Žige Zoisa in njihovi mentorji, ki bodo poskrbeli za vodenje in razlago v slovenskem jeziku. Slovensko vodenje po postaji pri Sv. Andreju in hidrodinamični centrali bo na voljo danes in jutri ob 15.30 in 17. uri, vsak ogled pa traja približno 45 minut.
Na Proseku jutri kabaret
V Kulturnem domu na Proseku bosta jutri ob 18. uri nastopili in razvedrili občinstvo Tatjana Malalan in Irene Pahor, članici dramske skupine SKD Tabor z Opčin, s kabaretnimi točkami o ženskah. Nastopila bo tudi plesna skupina Desert roses iz Komna z orientalskimi plesi, ki jo vodi priznana učiteljica in profesionalna plesalka Maisa iz Sežane.
V Peterlinovi dvorani v Trstu so včeraj popoldne prvič podelili štipendije iz Sklada Albina Ločičnika štirim slovenskim univerzitetnim študentom inženirstva iz Furlanije Julijske krajine, ki obiskujejo Univerzo v Trstu. Lani novoustanovljeni sklad nosi ime po inženirju Albinu (Binetu) Lo-čičniku (1919-1986), sicer manj znani osebnosti, ki pa je pustila svoj pečat pri številnih gradnjah (še zlasti mostov) na Tržaškem in drugod predvsem s svojimi statičnimi računi. Inž. Ločičnik je med drugim odigral pomembno vlogo pri gradnji Avtoceste sonca na odseku v bližini Rima in tržaškega Kulturnega doma, ker pa je bil dolgo let brez italijanskega državljanstva, večine svojih del ni mogel podpisati. Ustanovitev sklada je zasluga njegove pokojne soproge Evgenije Sti-bilj Ločičnik, ki je premoženje prepustila Slovenski prosveti pod pogojem, da se ustanovi sklad, s pomočjo katerega bi podpirali slovenske študente inženirstva. Tako je lani sklad zaživel, včeraj pa so prvič podelili štipendije študentom, ki obiskujejo univerzo v akademskem letu 2012/2013.
Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali
Sergij Pahor, Egon Štoka in Marjan Jevnikar, je prejela petnajst prošenj, štipendije pa je sklenila podeliti štirim prosilcem, ki študirajo na fakulteti za inženirstvo tržaške univerze. Dobitnika štipendije, namenjene študentom prvega letnika v višini tisoč evrov, sta študentka gradbeništva Sara Peric in Andrej La-biani, ki študira gradbeništvo in okolje. Dobitnika štipendije, namenjene študentom ostalih letnikov v višini dva tisoč evrov, pa sta študentka biomedicine Iva Pertot in Daniel Milano, ki se je posvetil študiju strojništva.
Prisotne, med katerimi je bil tudi družinski prijatelj zakoncev Ločičnik Vanja Lo-kar, so nagovorili predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor in tudi Ločičnikova sestrična Nada Piščanec Se-nica, ki je med drugim poudarila, kako zakonca Ločičnik nista imela lastnih otrok, zato sta si zaželela sklad, ki bi podpiral študente inženirstva. S prejetjem te štipendije, je dejala Piščančeva, so prejemniki postali nekako njuni potomci in zakonca Ločičnik bi si bila gotovo želela, da bi bili uspešni, to uspešnost pa jim je zaželela tudi sama. (iž)
fernetiči
Ukradel je pištolo in si vzel življenje
Avtokamping Excelsior na Fer-netičih je bil v četrtek zvečer prizorišče tragičnega dogodka. 51-letni Tržačan W. D. E., ki stanuje v kam-pingu, je po navedbah nabrežinskih karabinjerjev zlezel v bungalov, v katerem stanuje 48-letni P. M., rojen v Turinu. Le-ta je po poklicu zapriseženi varnostnik, njegova (prijavljena) pištola pa je bila v tistem trenutku na vidnem mestu. W. D. E. jo je vzel in si z njo vzel življenje. Strel je prestrašil vse v kampingu in kmalu so prispeli karabinjerji z openske postaje ter na-brežinskega poveljstva. Lastnika pištole so prijavili sodstvu, ker orožja ni spravil na varno.
Begunci zaradi izčrpanosti omagali na Pesku
Tržaški mejni policisti so pred dnevi priskočili na pomoč četverici izčrpanih beguncev. Trije državljani Somalije in državljan Sirije, stari od 19 do 39 let, so omagali ob robu pokrajinske ceste pri Pesku. Policisti so poklicali službo 118: reševalci so četverici nudili prvo pomoč in jo prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so vsi štirje ostali nekaj dni na zdravljenju. Ko so si opomogli, so jih policisti odvedli na urad za priseljevanje, kjer je stekel običajni postopek. Begunci so svojo pot po Evropi začeli v Grčiji, ki predstavlja trenutno glavni vhod na staro celino. Namenjeni so bili v severno Evropo, potovali pa so v zelo težkih razmerah: prehodili so več kilometrov, večkrat so v zimskem vremenu prenočili na prostem. Nazadnje so prepešačili slovensko-italijansko mejo in se izmučeni ulegli ob cesto.
Pri Božjem polju mina iz druge svetovne vojne
V gozdu pri Božjem polju so v četrtek popoldne odkrili 120-milimetrsko mino iz druge svetovne vojne. Po navedbah nabrežinskih karabinjerjev je bila neeksplodirana mina z varovalom v zelo slabem stanju. Odnesli so jo policisti pirotehničnega oddelka, ki so tudi očistili kraj najdbe.
Trojica kradla pri Upimu, Coinu, Red's in Prunku
Karabinjerji iz Trsta in Milj so v četrtek ob 17. uri aretirali tri madžarske državljane, stare 54, 35 in 34 let. Hodili so po Korzu Italia, karabinjerji pa so med osebno preiskavo našli več ukradenih oblek, kozmetičnih izdelkov in jestvin. Pravkar so jih ukradli v trgovinah Upim, Coin, Red's in Prunk. Plen znaša tisoč evrov.
Sobota, 23. marca 2013
TRST
Hl^ SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Osnovni abonmajski program
koncert - V ponedeljek v baziliki sv. Silvestra
Hommage a Verdi Glasbene matice
Italijanski skladatelj Giuseppe Verdi je s svojimi operami zaslovel po vsem svetu in je še danes eden izmed najbolj priljubljenih italijanskih avtorjev. Letos praznujemo 200-letnico njegovega rojstva in Glasbena matica želi počastiti skladatelja s prvim koncertom letošnje koncertne sezone Glasbeni spleti.
Koncert Hommage a Verdi bodo izoblikovali sopranistka Miriam Spano, mezzosopranistka Silvia Bonesso, tenorist Francesco Cortese in baritonist Damjan Lo-catelli, pri klavirju pa jih bo spremljala prof. Tamara Ražem Locatelli.
Vsi pevci so člani opernega zbora Giuseppe Verdi v Trstu in so
aktivni ne samo v matičnem gledališču kot del zbora ali pa v stranskih vlogah, temveč nastopajo tudi na solističnih koncertih, tako z orkestrom kot ob klavirski spremljavi. Za sabo imajo tudi vrsto izredno uspešnih koncertov, kjer so nastopili kot kvartet. Že mnogo let sodelujejo s prof. Tamaro Ražem Lo-catelli, ki poučuje klavir na Glasbeni matici v Trstu.
Večer bodo obogatile arije iz znanih Verdijevih oper, kot so Il Corsaro, La forza del destino, Don Carlo, Il Trovatore, La Traviata in Un ballo in maschera.
Koncert bo v ponedeljek, 25. marca, v baziliki sv. Silvestra v Trstu ob 20.30. Vstop je prost. (J. Z.)
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 23. marca 2013
JOŽE
Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 18.21 - Dolžina dneva 12.19 - Luna vzide ob 14.21 in zatone ob 3.40
Jutri, NEDELJA, 24. marca 2013
GABRIJEL
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 10015 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 2 km/h se-vero-vzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,5 stopinje C.
mí Kino
CI3 Lekarne
Danes, 23. marca 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 15 - 040 639042, Ul. Piccar-di 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. S. Giu-sto 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. S. Giusto 1 - 040 308982.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom,
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.45, 20.00 »II grande e potente Oz«; Dvorana 2: 18.00, 22.15 »Educazione siberiana«; Dvorana 3: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »La madre«; Dvorana 4: 15.45, 17.30, 19.15, 21.00 »I Croods 3D«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Benvenuto presidente«.
SUPER - 16.30, 20.30 »Anna Karenina«; 18.40 »Buongiorno papa«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »I Croods«; Dvorana 2: 17.30, 20.10, 22.10 »Benve-nuto presidente«; Dvorana 3: 17.50 »I Croods 3D«; 19.50, 22.00 »La fro-de«; Dvorana 4: 17.30 »Il grande e potente Oz«; 20.00, 22.00 »Buon-giorno papa«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »Gli amanti passeggeri«.
Vodstvo in osebje Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in podjetja Servis čestitajo
Ediju Krausu
ob pomembnem imenovanju in mu želijo uspešno delo.
Na tržaški univerzi je na ekonomski fakulteti z odličnim uspehom magistrirala naša
Jana Pegan
Iz srca ji čestitamo in ji želimo še mnogo uspehov
Veronika, Nataša, Boris in nonoti Sonja, Silva in Drago
tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Na tržaški univerzi je iz političnih ved diplomiral
Manuel Zottich
Iz srca mu čestitamo vsi domači
AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »I Croods«.
ARISTON - 18.45 »La cuoca del presidente«; 16.30, 21.00 »Re della terra selvaggia«.
CINECITY - 16.00, 18.45 »Il grande e potente Oz«; 21.30 »Il grande e potente Oz 3D«; 15.10, 19.50 »Il lato positivo«; 15.20, 17.35, 19.50, 22.05 »La frode«; 17.35, 22.00 »Buongiorno papa«; 22.05 »Dead man down - Il sapore della vendetta«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »La ma-dre«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Benvenuto presidente«; 15.20, 17.30, 19.40 »I Croods«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »I Croods 3D«.
FELLINI - 16.00, 20.00 »La scelta di Barbara«; 17.45, 21.45 »Il lato positivo«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Gli amanti passeggeri«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.05, 20.00, 22.00 »La frode«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il figlio dell'altra«.
KOPER - PLANET TUŠ - 12.30, 16.30 »Ernest in Celestina«; 12.30, 15.30, 17.50, 20.15, 22.30 »Jack, morilec velikanov«; 17.00, 19.40, 22.20 »Mogočni Oz«; 13.00, 18.05 »Mogočni Oz 3D«; 13.50 »Nesrečniki«; 16.35 »Podkupljeno mesto«; 18.55, 20.55, 22.55 »Polnih 21«; 18.50, 21.00, 23.05 »Prvo leto po poroki«; 12.00, 14.15, 16.40 »Razbijač Ralph 3D«; 11.30, 13.40 »Samova pustolovščina 2«; 18.20, 20.30, 22.40 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«; 15.35, 20.40, 23.10 »Za dežjem posije sonce«.
Na fakulteti za gradbeništvo tržaške univerze je z odliko in pohvalo diplomiral
Matej Gustin
Prisrčno mu čestitamo in mu želimo mnogo zdravja, veselja, predvsem pa delovnega uspeha
tata, mama, Jana, vsi nonoti ter Mitja s Petro
Ü Čestitke
Draga POLJANKA, ves trud in napor, ki si ga vložila za dosego uspešne diplome, naj se ti spremeni v zadoščenje in ponos. Ivo, Ana, Petra in Rok s svojimi.
Iz daljne Češke Kraški slavčki v en glas zažvrgolijo: čestitamo PO-LJANKIDOLJAK in JANI PEGAN za uspešno opravljen študij.
Na univerzi v Trstu je iz političnih ved diplomiral MANUEL ZOTTICH. Z njim se veselimo in mu želimo še veliko uspehov bratranci Luca, Alex, Matia in sestrična Maša.
H Šolske vesti
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE organizira srečanje na Južnotirolskem s predstavniki krajevnega šolstva namenjeno učnemu in neučnemu osebju šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Trstu 11. in 12. aprila; prijave po elektronski pošti na sledeči naslov: sss.gor@gmail.com. Okvirni program na spletni strani sindikata www.sindikat.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL Trst - Ul. Ginnastica 72, sprejema vpise v otroške jasli za š.l. 2013/14
SKD I. GRUDEN
vabi na OTVORITEV RAZSTAVE
Giuliano Zennaro SVETLOBA IN BARVE
DANES, 23. marca, ob 18. uri
Kavarna Gruden v Nabrežini
S Izleti
(pon. - pet. 8.00 - 16.00, tel. 040573141, urad@dijaski.it, www.dija-ski.it).
DNEVI POMLADI SKLADA FAI - dijaki ciceroni zavodov Prešeren in Zois s svojimi mentorji vabijo na ogled Železniške postaje pri Sv. Andreju z Železniškim muzejem in Hidrodinami-čne centrale v Starem pristanišču. Vodeni ogledi v slovenščini bodo - na obeh lokacijah - danes, 23. marca, in v nedeljo, 24. marca, ob 15.30 in ob 17. uri. Vsak ogled traja okrog 45 minut. Do Postaje pri Nabrežju Oktavi-jana Avgusta peljeta avtobusa št. 8 ali 9. Dostop v Pristanišče je na trgu Santos za Silosom ali pa pri odcepu na Miramarskem drevoredu, v bližini mosta kopališča »Ferroviario« - avtobusa št. 6 ali 36. Centrala je, z obeh strani, nekaj sto metrov daleč.
13.GLASBENA REVIJA Sv. CirilinMe-tod bo potekala od 16. do 18. aprila v sedežu šole (Ul. Caravaggio 4 - Sv. Ivan). Vabljeni vsi dijaki osnovnih in nižjih srednjih šol, ki igrajo glasbeni inštrument. Rok za vpis je 27. marca, udeležba je brezplačna. Razpis in obrazec za vpis lahko dobite na spletni strani www.icbartol.it ali po mai-lu glasbena.revija@libero.it
DIZ J. ŠTEFANA sporoča, da bodo v sredo, 27. marca, na šoli potekale individualne govorilne ure staršev s posameznimi profesorji, ob 17.30 za bie-nij in ob 18.30 za trienij.
Danes, 23. marca ob 20.30 - red B Jutri, 24. marca ob 16.00-red C 4. aprila ob 20.30 - red T 6. aprila ob 19.00 - red K V Mali dvorani SSG
REZERVACIJA JE OBVEZNA
(prosimo abonente, da najavijo morebitno odsotnost)
Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi
Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je
odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št. 800214302 (brezplačna) ali 040 362542
soli, Olomouc itd. Informacije in prijave na tel. +386 70407923 ali du-san.pavlica@siol.net.
AKTIV KMEČKIH ŽENA vas vabi na potovanji: Balkanski krog (odhod 27. aprila) in Andaluzija (odhod 5. maja). Vse informacije in prijave sprejema Metka, tel. št. 00386-31372632.
Bi Turistične kmetije
KRU.T- obvešča udeležence izleta v Strassoldo danes, 23. marca, da je odhod iz Trsta, trg Oberdan (izpred Deželne palače) ob 8.uri, postanek na Opčinah (parkirišče na c. 202 v smeri Proseka) ob 8.15 in v Seslja-nu (hotel Posta) ob 8.30. Prosimo za točnost!
PODPORNO DRUŠTVO ROJAN V SODELOVANJU S KRU.TOM vabi v nedeljo, 5. maja, na izlet z vodenim ogledom Brionov. Vpisovanje in vse informacije na Krut-u, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, pri g. Kobalu, tel. 040826661 in pri g. Boletu, tel. 040417025.
POPOTNIKI IZ GABROVCA se odpravljajo z avtobusom na Slovaško v Bratislavo in njeno okolico ter s ka-tamaranom po Donavi do Dunaja. Odhod v petek, 14., povratek v nedeljo, 16. junija. Informacije in vpisovanja do 31. marca po tel. 3402741920 (Mirela).
KLEKLJARSKA SEKCIJA SKD Lipa iz Bazovice vabi na dvodnevni izlet v Ra-pallo in Genovo, ki bo 20. in 21. aprila. Podrobnejše informacije, program izleta in vpisovanje potekajo na sedežu društva v Bazovskem domu, vsak torek od 17.00 do 20.00. Toplo vabljeni, ne bo vam žal!
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet na Poljsko od 26. do 30. aprila. Ogledali si bomo: vzrejni center za divje peteline in gensko banko za smreke, muzej čipk Konia-kow, muzeja pivovarstva Zywiec, Korbielow, Auschwitz, Wadowice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II, ogled bizonov, Kalwaria Zabrzy-dowska, Krakow, duhovni center Poljske ter nekdanjo prestolnico, grob Ane celjske, Wieliczka - rudnik
H1 Osmice
COLJA JOŽKO IN LJUBA vabita na osmico v Samatorco 21. Tel. 040229326.
DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu, Ul. Ventura 31/1. Tel. št.: 347-3648603. Vabljeni.
JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. 040-820223.
KRISTINA IN MARINO BESEDNJAK sta odprla osmico v Repniču 63. Tel. 040-2296083.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-327104
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel. 040-2907049.
OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876.
SERGIO GIOVANINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. Tel.št.: 335-6045771
V	MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni! Tel. 040-208451.
V	PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. 040-200613.
V	PREBENEGU je odprl osmico Sergio Kraljič. Tel. št.: 040-232577.
V	ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040-229211.
prej do novice
www.primorski.eu1
/
TRST
Nedelja, 24. marca 2013
3
m
Zveza slovenskih kulturnih društev
in vzhodnokraška kulturna društva
vabita na
koncert v sklopu 44. revije
Primorska poje
danes, 23. marca, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah
SO Poslovn¡oglasi
0 Mali oglasi
GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot hišna pomočnica in nudi pomoč pri likanju. Klicati ob večernih urah na tel. št 331-7467805.
IZKUŠENA GOSPA išče delo za nego starejših oseb in pomoč v gospodinjstvu. Tel. 00386-51852892.
IZKUŠENA IN ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica ali za nego ostarelih oseb. Tel. 329-0287649 izključno od 17.30 dalje.
IŠČEM KATEROKOLI DELO: čiščenje stanovanjskih prostorov, varuška otrok, pomoč starejšim osebam; imam veliko izkušenj. Tel. št.: 040327251.
NA RAZPOLAGO imam ženske noše, naglavne in naramne rute za Kraško ohcet. Tel. št.: 040-299820.
NUDIM POMOČ pri vrtnih opravilih. Pokličite tel. št.: 320-0265573.
PRODAM renault laguna sport tour, 2.0 dci 150, letnik 2011, 43.000 km, navigacija, full optional, registriran v Sloveniji, ugodna cena. Tel. št.: 0038641705410.
PRODAM HIŠO na Krmenki, 90 kv.m, klet in dvorišče 500 kv.m.. Tel. Št.: 040-228908 - ob uri kosila.
PRODAM STANOVANJE v Trstu (Ul. Rivalto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040764682.
PRODAM avto seat ibiza, sive barve, letnik 1999, po ugodni ceni. Tel. 04044631.
PRODAM stanovanje, 60 kv. m., pri sv. Jakobu. Za informacije pokličite na tel. št. 348-0401884.
RESNA IN ZANESLJIVA GOSPA z izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica ali za likanje, 1x na teden, 4-5 ur. Tel. 331-7659986.
V BOLJUNCU daje se v najem stanovanje: dnevna soba, kuhinja, dve spalnici, kopalnica in velika terasa (50 kv.m.) s pogledom na Glinščico. Tel. št.: 348-3667765.
ZANESLJIVA GOSPA z dolgoletnimi izkušnjami, veselega značaja, išče delo kot kuhinjska pomočnica, negovalka starejših oseb ali kot pomočnica pri raznih hišnih opravilih. Pokličite tel. št.: 00386-57345459.
"ZJ Obvestila
ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE Skupina Fortunato Pavisi, Ul. Mazzini 30, organizira danes, 23. marca, ob 17.30 na sedežu v Trstu konferenco na temo: »Poglobitev biografske zavesti«. Predaval bo priznani psihiater Leonardo Marchiori, ki na konferencah in v knjižni obliki raziskuje psihološko in psihiatrično stanje človeka z antro-pozofskega stališča.
DELAVNICA KRAŠENJA OLJČNIH VEJ po proseški in kontovelski tradiciji bo še danes, 23. marca, od 14.00 do
17.00. Pobuda se bo vršila na Konto-velu 523, ob avtobusni postaji pri društveni gostilni. Vabljeni vsi! Info na tel. 347-9322123. Pridite, ne bo vam žal!
KD PRIMAVERA POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro po-čutje-spomladanski ekvinocij« danes, 23. marca, od 15.00 do 19.00 ure v prostorih SKD Igo Gruden v Na-brežini 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucia Lorenzi. Za podrobnejše informacije in prijave lahko pokličete tel. št. 347-4437922 ali 334-7520208.
SOCIALNA SLUŽBA občin Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia organizirata za predšolske in osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah danes, 23. marca, od 15.00 do 18.00 dve delavnici: »velikonočna jajca« (otroci naj prinesejo odrezke blaga, trakove, okraske...) v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik), v prostorih Krd Doma Bri-ščiki, ter »pisane majčke« (otroci naj s seboj prinesejo majčko brez napisov) v Naselju Sv. Mavra, 124, v Sesljanu. Prost vstop.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je danes, 23. marca, odhod avtobusa za Izolo ob 11. uri iz Padrič. V torek, 26. marca, ob 20.45 redna pevska vaja na sedežu na Padričah.
SKD GRAD od Banov vabi na občni zbor v nedeljo, 24. marca, ob 10.30 v društvene prostore.
SKD TABOR - OPČINE vabi člane, prijatelje in simpatizerje na 45. redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah v nedeljo, 24. marca, ob 11. uri v prvem in v sredo, 27. marca, ob 20.30 v drugem sklicanju.
SPDT TRST v sodelovanju s Komisijo za topografijo pri Narodni in študijski knjižnici prireja v nedeljo, 24. marca, Arheološki pohod po poteh L.K. Mo-serja. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču pri nabrežinskem pokopališču. Pohod je nenaporen, primeren za vsakogar; s postanki pri jamah in kratkimi prikazi Moserjevih raziskav bo trajal približno 5 ur.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 25. marca, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na velikonočno duhovno srečanje, ki ga bo vodil Mirko Pelicon SJ. Začetek ob 20.30.
PAOLO CENDON, profesor civilnega prava na tržaški univerzi, bo predaval v ponedeljek, 25. marca, ob 17.30 v dvorani Baroncini, Ul. Trento št. 8 v Trstu: »Pravice težkega bolnika in vloga podpornega upravitelja (ammini-stratore di sostegno)«. Združenje prostovoljcev Hospice Adria Onlus vas vljudno vabi na predavanje.
RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal naslednji ponedeljek, 25. marca, ob 18.30 v svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3 na Opčinah.
SKD F. PREŠEREN - BOLJUNEC vabi vse odbornike in člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. marca, ob 19.30 v prvem, ob 20.30 v drugem sklicanju, v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu.
VZPI-ANPI DEVIN-NABREŽINA vabi v ponedeljek, 25. marca, ob 18. uri v gostilno v Mavhinjah na praznik včla-njevanja 2013.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ sklicuje v torek, 26. marca, redni občni zbor v prostorih Marijinega doma v Ul. Bran-desia. Prvo sklicanje je ob 19.30, drugo pa ob 20.00. Vabljeni vsi stari in novi člani.
SRENJA DOLINA sklicuje redni občni zbor v torek, 26. marca, ob 16. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju, v dvorani SKD Valentin Vodnik. Na dnevnem redu so poročilo o stanju, spremembe registra članov, odobritev bilance in volitve upravnega sveta. Vabljeni člani in članice!
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi člane in prijatelje v torek, 26. marca, na redni občni zbor ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedež, Ul. Mazzini 46, v Trstu.
SKD LONJER-KATINARA sklicuje redni občni zbor, ki bo v sredo, 27. mar-
ca, ob 8. uri v prvem sklicu in v četrtek, 28. marca, ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih ŠKC v Lonjerju.
SKD VIGRED vabi v sredo, 27. marca, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na mesečno srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo: »Ženske in moške težave v srednjih in zrelih letih, ženski in moški hormoni, kako lahko dobimo zdravje tudi v velikonočnih jedeh«.
TELOVADBA ZA PRAVILNO DRŽO -vodi fizioterapevtka pri Skladu Mitja Čuk. Prvo srečanje bo v sredo, 27. marca, ob 18.30 v Večnamenskem središču - Repentabrska ul. 66 - Op-čine. Vpisi in info: 040-212289.
FOTOVIDEO TRST80 obvešča, da bo zaključni večer Video natečaja Ota Hrovatin v petek, 29. marca.
KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 20. do 30. junija. Vse zadevne informacije in prijave na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KRU.T obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje v Tala-so Strunjan od 12. do 22. maja z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KRU.T obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Termah Radenci od 9. do 19. junija. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 347-6849308 (Igor); 339-2241221 (Tamara); 3470741740 (Ervin).
SKD VESNA vabi na tradicionalno »Tu-čenje jajc«, ki sledi velikonočni maši v nedeljo 31. marca, predvidoma ob 11.30 pred vaško cerkvijo v Križu.
OBČNI ZBOR ZSKD ZA TRŽAŠKO bo v sredo, 3. aprila, v prvem sklicanju ob 8. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. San Francesco 20,II), v drugem sklicanju pa v četrtek, 4. aprila, ob 20.30, v prostorih SKD Barkovlje (Barkovlje, Ul. Cerreto 12).
BIVŠI USLUŽBENCI »IRET« so vabljeni na skupno kosilo, ki bo v soboto, 6. aprila, v gostilni v Trstu, Ul. Malaspina 4. Prijavite se do četrtka, 4. aprila, po tel. št.: 040-820158 ali 339-3659198.
TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA za nadaljevalce pri Skladu Mitja Čuk. Prvo srečanje bo v torek, 9. aprila, ob 19.00 v Večnamenskem središču - Repen-tabrska ul. 66 - Opčine. Vpisi in info: 040-212289.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 47. redni občni zbor v sredo, 17. aprila, ob 8.00 v prvem sklicu in v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu Inštituta za slovensko kulturo - Slovenski kulturni center, Ul. Alpe Adria 67/b, 33049 Špeter/San Pietro al Na-tisone. Občni zbor bo potekal po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno.
0 Prireditve
MLADINSKO ZDRUŽENJE LONJER IN KATINARA vabi na krajšo slovesnost ob obletnici napada na lonjerski bunker danes, 23. marca, ob 17. uri pri spomeniku padlim v NOB v Lonjerju.
OBČINI DOLINA IN HRPELJE KOZINA v sodelovanju s SKD Slovenec organizirata danes, 23. marca, pobudo »Odprta meja v novem času«: pohod od Boljunca do Beke, zbirališče ob 10.30, pri Sprejemnem Centru v Bo-ljuncu, ob 11.15 bo v Botaču pozdrav županov in nastop pihalnega orkestra BREG, ob 12.30 na Beki krajši kulturni spored.
RAZSTAVA ŽENSKI LIK dijakov 3.A in 3.B razreda nižje srednje šole S. Kosovel z Opčin ter 3.A in 3.B razreda nižje srednje šole F. Levstik - s Pro-seka je na ogled v Prosvetnem domu na Opčinah še danes, 23. marca.
ZSKD IN SLOVENSKI KLUB vabita danes, 23. marca, ob 10.30, na matinejo ob svetovnem dnevu poezije, ki bo letos posvečena Marku Kravosu, v Ljudskem vrtu De Tommasini v Trstu. Ob 11.00 bo na Ul. S. Francesco 20 Pomlad odprtih vrat - dan odprtih vrat slovenskih ustanov, ki tam delujejo: TK, NŠK, ZSKD, SKGZ, SPDT. Ogled prostorov, razstave, otroška urica v sodelovanju z ZTT, akcijske cene, glasbene točke in še marsikaj.
ZSKD vabi na niz koncertov Primorske poje 2013. Prosvetni dom na Opčinah danes, 23. marca, ob 20.30 - v sodelovanju z vzhodno - kraškimi društvi. Kulturni center Anton Ukmar - Miro pri Domju v petek, 12. aprila, ob 20.30 - v sodelovanju z društvi dolinske občine. V društvenih prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri - v sodelovanju s KRD Dom Briščiki. V Cerkvi sv. Florijana v Zavarhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30 - v soorganizaci-ji s Centrom za kulturne raziskave Bardo. V Cerkvi sv. Roka v Nabreži-ni v nedeljo, 28. aprila, ob 17. uri - v soorganizaciji SKD Igo Gruden.
GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo v nedeljo, 24. marca, na sporedu predstava »Jurček« v izvedbi Slovenskega odra iz Trsta. Prva predstava bo ob 16.00 (red Vila), druga ob 17.30 (red Škrat). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27.
KOMISIJA ZA ENAKE MOŽNOSTI POKRAJINE TRST v sodelovanju z občino Repentabor vabi na ogled kabaretne predstave »Klepetulji Rita in Helena čistilki pri podjetju Put-cebnfrau« v izvedbi Tatjane Turko in Valentine Strajn Za glasbeno spremljavo bo poskrbel Erik Purič. Predstava bo v nedeljo, 24. marca, ob 18.00 uri v kulturnem domu na Co-lu. Vstop prost.
SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA
vabita na dobrodelno prireditev »Vsi smo prijatelji« v nedeljo, 24. marca, ob 18. uri v telovadnici v Nabrežini. Sodelujejo: zbori Vigred, Združenje staršev Romjan, OŠ V. Šček, plesne skupine Vigred, Tabor, Škamperle, Take Dance AKŠD Vipava, mažoret-ke društva Kras in Prvačina, ansambli Kraški fenomeni, Alba, Romjanski muzikanti, To smo mi, U'pnska mu-larija, Rock na bndimi, Hackers, baletna skupina Releve' in ritmična skupina Kontovel, mladinski orkester Godbenega društva Nabrežina ter dramska skupina Vigred »Mi se gremo gledališče«.
SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju na ogled razstave lesenih izdelkov Franca Armanija, butar in pisa-nic, slik članov Krut-a, košar Emila Zvaba in prodajnega sejma velikonočnih pirhov ter ročnih del. Razstava bo na ogled do 28. marca, od 15.45 do 18.30; v nedeljo, 24. marca od 9.40 do 13.00.
ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL vabi na ogled kabaretnih točk Tatjane Malalan in Irene Pahor ter orientalskih plesov skupine Desert Roses v nedeljo, 24. marca, ob 18. uri v kulturnem domu na Proseku.
GLASBENA MATICA vabi v ponedeljek, 25. marca, ob 20.30 v baziliko Sv. Silvestra na koncert »Hommage a Verdi« v sklopu koncertne sezone Glasbeni spleti. Nastopali bodo člani opernega zbora gledališča Giuseppe Verdi: Miriam Spano, Silvia Bo-nesso, Francesco Cortese in Damjan Locatelli. Pri klavirju bo spremljala Tamara Ražem Locatelli.
OŠ ALOJZA GRADNIKA IN KD KRAŠKI DOM vabita na ogled gledališke igrice »Časovni stroj«. Tekst in režija Julija Berdon. Prireditev bo v kulturnem domu na Colu v torek, 26. marca, s pričetkom ob 20 uri.
VLJUDNO VABLJENI na ogled dokumentarnega filma o zgodovini slovenskega hip hopa »V letu hip hopa«,
ki ga bomo v sklopu Svetovnih dne-vov slovenskega dokumentarnega filma predvajali v torek, 26. marca, ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu, ulica Filzi 14 (in ne 9. aprila, kot je bilo sprva načrtovano).
KD VESNA IN AŠD MLADINA v sodelovanju s Kraškimi gadi iz Gorjan-skega vabita v sredo, 27. marca, ob 20.30 v dvorano ljudskega doma v Križu na predvajanje filma »Od morja do Triglava«. Domačina Alessan-dro Tretiach - Bibc in Giorgio Ruz-zier bosta spregovorila o 7-dnevnem pohodu v duhu prijateljstva na obeh straneh meje.
ZSKD IN DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL vabita na koncert Novomeškega simfoničnega orkestra v četrtek, 28. marca, ob 20. uri v Občinskem gledališču Giuseppe Verdi v Miljah.
FOTOVIDEO TS80 v sodelovanju s Kraškim pustom obvešča, da so na ogled do 29. marca v piceriji Veto na Opčinah najlepše fotografije Foto extempore 2013 Kraškega pusta. Zaprto ob torkih. Vabljeni!
SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata št. 6 javi, da je še do petka, 5. aprila, po dogovoru, za šole in skupine možen ogled razstave »Ko je umrl moj oče -Pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč v severni Italiji«. Za informacije pokličite tel. št.: 040-415797 ali 328-9190074.
ZSKD v sodelovanju z ARCI servizio civile (projekt Dialogarte), društvom Kons, Tržaško knjigarno in NŠK vabi na otvoritev razstave zamejskih študentk ljubljanske umetnostne akademije, ki bo v petek, 5. aprila, ob 17.30 v Narodnem Domu v Trstu. Razstavljajo Taddea Druscovich, Elena Guglielmotti, Sanja Mikac in Ni-kol Kerpan. Razstava bo odprta vsak delavnik do 24. aprila s sledečim urnikom: 17.00 19.00, z izjemo 9., 10. in 19. aprila, ko bo odprta od 10.00 do 12.00.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ prireja v soboto, 27. aprila, ob 18. uri v dvorani Stožice v Ljubljani koncert ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF... za svobodo, za kruh. Predprodaja vstopnic: ZSKD Trst (040-635626), bencinski servisi Petrola, Kompasove poslovalnice, supermarketi Merkator in poslovalnice Pošte Slovenije, in-ternetna prodaja: www.eventim.si.
Prispevki
V	spomin drage tete Elvie Požar vd. Nadlišek darujejo Diego, Sara in Aron 70,00 evrov dobrodelni ustanovi Onlus Lucchetta, Ota, D'Ange-lo, Hrovatin.
V	spomin na Liljano Gornik darujejo Franc in Marija ter Robi in Daria 40,00 evrov za AŠD Zarja.
V	spomin na Albina Alvija daruje Roža Počkar 20,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na Vido Grgič daruje Roža Počkar 20,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič.
Namesto cvetja na grob Elvije Posar por. Nadlišek darujeta družini Do-brila in Milič 50,00 evrov za AKK Bor.
V	spomin na dragega Stanka Racmana darujejo žena Marija in hčerki Nives in Vlasta z družinama 25,00 evrov za OŠ Kajuh-Trubar iz Bazovice, 25,00 evrov za OŠ I. Grbec-M.G. Stepančič iz Škednja, 25,00 za cerkev na Pesku, 25,00 evrov za KD Krasno Polje Gročana in 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gročani.
V	spomin na dragega brata Pepija Le-gišo daruje sestra Marica 50,00 evrov za Onkološki raziskovalni center v Avianu.
V	spomin na Ančkota Tenceja darujeta Žarko in Serena 15,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na tovariša Livia Albia daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na brata Pepija Legišo daruje Bruno 300,00 evrov za MoPZ Jezero.
8
Nedelja, 24. marca 2013
TRST
/
naš pogovor - Pesnik in prevajalec Boris A. Novak
»Prevod mora peti«
danes - V priredbi SKGZ in ZSKD
Poezija v Ljudskem vrtu in bogat dan odprtih vrat
V	kavarni San Marco se bo danes nadaljeval mednarodni mladinski pesniški natečaj Castello di Duino. Na pesniškem branju bosta ob 18.30 nastopila turški pesnik Tozan Alkan in Boris A. Novak. Slovenskega pesnika, prevajalca, literarnega teoretika (in še marsikaj drugega) smo po včerajšnjem predavanju o prevajanju zaprosili za krajši pogovor.
Med svojim predavanjem ste izpostavili, da nam vsak jezik, vsak prevod predstavi svet v drugačni luči ...
Vsak jezik ima svojo gostoto, svojo resnico in neko svojevrstno svetlobo, s katero odpira, kaže svet. Tako da svet, ki ga izreka en jezik, ni popolnoma prevedljiv v drug jezik. To se mi zdi veliko bogastvo in zaradi tega je taka škoda, če kakšen jezik izgine, kot se žal dogaja tudi dandanašnji. In to je seveda eden od osnovnih problemov prevajanja. Sam verjamem v nujnost prevajanja, obenem pa se zavedam tudi včasih globokih razlik, ki ločijo posamezne jezike; kot prevajalec se z njimi soočam in poskušam preskočiti te prepade.
Vzemimo slovensko dvojino, ki je med jezikom posebnega molka, ki ga simbolizira ednina, in med hrupom množice, tisti otok šepetanja, ki je seveda nadvse primeren za ljubezensko poezijo. Ko se ljubezenske pesmi v slovenščini, ki uporabljajo dvojino, prevedejo v druge jezike, je ta atmosfera intimnosti, ki nam je dana s samo slovnico, žal izgubljena. Po drugi strani pa opozarjam tudi na obraten primer, da smo pri prevajanju množine iz drugih jezikov včasih v dilemi, katero izmed variant uporabiti: če se odločimo za dvojino, pride do določenega zoženja pomena, ki ga imajo izvirniki v drugih jezikih. Skratka, problem je dvotiren, ni samo enostranski.
Prevajanje pa ni nikoli zgolj lingvistični problem, jezik je najbolj čustvena zadeva in je povezana z načinom, kako doživljamo svet in seveda bolečino. Tudi pri prevajanju je nujno najti ta čustveni ključ vstopa v poezijo. Pri prevajanju je treba upoštevati različne razsežnosti, da bo prevod zaživel kot pesem, napisana v ciljnem jeziku.
Omenili ste tudi, da z vsakim prevodom nekaj izgubimo, istočasno pa tudi pridobimo.
Prav gotovo. Celo pri najbolj preprostih besedah se redko zgodi, da bi imele popolnoma enak pomen, zbujale enake asociacije, se pravi, da se s prevodom tudi pomensko polje spremeni, da ne govorimo o zvočnosti, ki je za poezijo bistvena. Kar zadeva to enkratno povezavo med zvenom in pomenom, je naloga prevajalca, da to vez razklene in ponovno sestavi v ciljnem jeziku.
Je pesniku lažje prevajati poezijo?
Poznam mnoge izvrstne prevajalce poezije, ki niso pesniki, seveda pa to pomeni, da imajo poezijo radi, da imajo občutek za pesniški jezik in da so sposobni napisati verze, ki zvenijo sijajno. Se pravi, da so na nek način tudi sami pesniki, kajti prevod je prepesnitev, prevod mora peti kot bi bila pesem napisana v tem jeziku.
V	nekem intervjuju ste izjavili, da ste pesniki komunalna služba ... v službi sveta.
To je pač moja podoba, metafora za to, da pesniki in pesnice zelo pogosto naredimo pesem iz trenutkov, drobnih predmetov in dogodkov, ki jih ljudje odvržejo kot nepomembne. V življenju pač ne gre drugače, živimo po utilitarnosti, tisto, kar nam ne koristi, odvržemo. Te stvari so pogosto snov umetnosti, naših sanj, čustvenih odnosov ... Na ta način damo tem odvrženih stvarem njihovo vrednost, ki potem osvetljuje tudi celoto. Na ta način pesniki čistimo svet in mu dajemo neko lepoto.
Od nekdaj ste družbeno angažirani, danes ste zelo blizu vstajniškemu gibanju, ki se zbira na slovenskih ulicah. Zakaj čutite tako afiniteto z njim?
Zaradi potrebe, da bi tudi sam izrazil nestrinjanje z nekimi potezami politike in političnih strank. Da bi pač po svojih močeh prispeval k temu, da se politika ponovno vrne k ljudem, ki živijo čedalje vse bolj
mukotrpna življenja. Prepad, ki je zazijal med političnim razredom in ljudmi, je postal prevelik, predvsem mlada generacija je pod hudim pritiskom in v stiski, enako tudi starejši, pravzaprav vse šibkejše kategorije prebivalstva. Zaradi tega se mi je zdelo nujno izraziti solidarnost, moram pa povedati, da že zlepa nisem tako užival v tovrs-
tnih družbenih akcijah. Z razliko od prejšnjih gibanj, ki so bila dolgočasna, čeprav nujna, je to gibanje izjemno duhovito, inventivno, sposobno v nekaj sekundah iz žalitev in ponižanj, ki so jih na nas naslovili politiki, graditi šale ... Očaran sem nad to ustvarjalnostjo in duhovitostjo, ki kaže, da je pravica in resnica na tej strani.
Ali lahko tudi poezija nagovarja te protestnike?
Zelo veliko je poezije, od besedil rok skupin, ki sodelujejo, do številnih pesnikov, ki smo sodelovali večinoma s kakšno satirično, parodično poezijo. Lep in pomemben trenutek pa se mi je zdel, ko sem na drugi vstaji prebral množici na Trgu Republike popolnoma lirsko pesem o tem, kako se počuti nekdo, ki mora zapustiti domovino. Pesem se konča z verzom, da je od selitve težja samo še vrnitev. Nastopila je neka nenavadna tišina, zato ker danes mnogi mladi ljudje žal razmišljajo tako. Ta pesem se jih je v tem smislu dotaknila, bila pa je tudi znamenje, da je ta množica, ki jo obtožujejo van-dalizma in celo terorizma, nenavadno občutljiva in sposobna prisluhniti tudi lirski poeziji. Da gre za nenavadno visoko kulturo ...in to se mi zdi seveda zelo dobro.
Poljanka Dolhar
S poljubom se v življenje vrača pesem, pravi tržaški pesnik Marko Kravos. Z njegovim verzom sta Slovenski klub in Zveza slovenskih kulturnih društev naslovila današnjo pesniško matinejo ob Kosovelovem kipu v Ljudskem vrtu, ki bo posvečena ravno Kra-vosovi 70-letnici in izidu njegove nove pesniške zbirke. Pesnik bo ob 10.30 nagovoril prisotne, izbor njegovih pesmi bosta prebrala Ili-ja Ota in Tina Sosič, glasbeno kuliso so zaupali Jariju Jarcu.
Pesniški dogodek v Ljudskem vrtu se uvršča v niz dogodkov Pomlad odprtih vrat, ki ga skupaj prirejajo NŠK, Tržaška knjigarna, SKGZ, Slovenski klub, SPDT in ZSKD. Vsi imajo namreč sedež v stavbi v Ulici San Francesco 20, ki bo tokrat izjemoma odprta tudi na soboto. Ob 12. uri bo v Tržaški knjigarni otroška delavnica Škro-bek kuha v priredbi ZTT, ob 15. bo na dvorišču stavbe glasbeno-pes-niški dogodek, ki ga bodo oblikovali dijaki svetoivanske NSŠ Ciril
finžgarjev dom - Srečanje z zaporniškim duhovnikom
Friškovec: Problem ni delati za mlade, ampak z mladimi
»Dober večer drage obsojenke in obsojenci« se glasi pozdrav zaporniškega duhovnika, ki vsak teden prevozi 2000 kilometrov, da bi obiskal vseh šest zaporov v Sloveniji, na trinajstih različnih lokacijah. O sebi pravi, da ni motivator-ski govornik in ni na svetu zato, da bi spreminjal druge. Gospod Robert Fri-škovec, ki že takoj pove, naj ga kličemo kar Robi, je prvotno mislil, da bo imel »navadno« življenje: se bo poročil, imel otroke in službo. Danes se ukvarja z osmimi različnimi programi, ki jih je podrobno predstavil.
Poleg tega, da obiskuje zaprte osebe, se ukvarja tudi z žrtvami kaznivih dejanj, ki se počutijo izkoriščane. Pri tem delu je težko, ker se pogosto znajdemo v frazah, na primer »Potrpi, pa bo«, a stvari niso tako preproste. Tretji program je za družine zapornikov in žrtev kaznivih dejanj, saj to sproži v starših tipično vprašanje: »Kaj smo naredili narobe?«. G. Friškovec je obrazložil še program za delavce v zaporu, saj stalno »srkaš« iz službenega okolja in se ti to v življenju pozna. K temu so nagnjeni pretežno vsi, ki so v svojem poklicu v stiku z ljudmi in se zaradi tega počasi izčrpajo.
Posebno zahteven je program za ljudi po prestani kazni. Vsi se bojimo vstopiti v zapor, ker imamo filmsko predstavo slednjega. Kot je ironično dejal Fri-škovec, so potencialni kandidati zunaj, zato je pa njega strah, ko pride iz zapora na ulico, saj mu lahko kdo skoči za vrat. Ljudje smo na splošno proti zapornikom in ko enkrat prestanejo kazen, se vsi zgražajo, naj pač grejo delat. Vprašanje pa je, kam, saj zapornikov nihče ne zaposli, ko izve za njihovo preteklost. Friškovec je dejal: »V zaporu moram biti najprej človek, šele nato sem kristjan in duhovnik.«
Ukvarja se tudi s študenti prostovoljci v t. i. družabništvu. Program zase so zaprti Slovenci po svetu. Trenutno je slednjih 260. Zaprti pa so vsepovsod: od Celovca in Nemčije do Peruja, Venezuele, Nove Zelandije, po vsej Italiji, v Gorici in v Trstu. Poleg tega je še program ob-navljalne pravičnosti oziroma posredovanja med odgovorno in oškodovano osebo ter ozaveščanje žrtve.
Drugače g. Friškovec predava, se srečuje z mladimi, posreduje med star-
ši in otroki, a se nima za profesionalca.
Društvo Finžgarjev dom je priredilo že četrto srečanje v okviru niza o Odnosih v družbi in družini, številne prisotne v openski dvorani pa je pozdravila predsednica Lučka Peterlin, ki je tudi predstavila gosta. Naslov srečanja se je glasil »Mladi odhajajo ... Kaj lahko storimo?«
Karizmatičen, živahen in temperamenten duhovnik je predstavil problematiko z različnega zornega kota, kot smo ga običajno navajeni. Osredotočil se je na bistvo, in sicer na pomanjkanje sti-
kov. Sam je mnenja, da v cerkvah nismo imeli potrebne občutljivosti, in to se nam sedaj vrača. Opozoril je na dejstvo, da so že v klinopisu v Babilonu našli zapis »Ah, ta današnja mladina«, tudi Sokrat je pisal o njej, da je neolikana in nespoštljiva. Če so današnji mladi drugačni, pa to še ne pomeni nujno slabši. Duhovnik je prisotne vprašal: »Ali se res slišimo v današnjem življenju?« V mladih nekaj vre, mi pa dajemo gor pokrov.
Druga problematika je vezana na stiske mladih, saj ne znamo biti soodgovorni za oblikovanje našega sveta. Izvor in prostor reševanja stiske identitete in sprejemanja samega sebe je družina sama. Friškovec je predavanje zaključil z mislijo, da so »mladi tudi zelo fajn«, saj spoštujejo iskrenost in pristnost ter ohranjajo močan čut za pravičnost. Rešitev je »ne delati za mlade, ampak z mladimi«. Je to problem ali izziv? (met).
občni zbor - Zamenjal je Patrizio Vascotto
Marino Vocci novi predsednik Skupine 85
Pred kratkim je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu občni zbor Skupine 85, ki je tudi v zadnjem razdobju, kljub naraščajočim finančnim težavam, uspešno opravila svoje dragoceno delo na področju kulture ter zbliževanja med različnimi etničnimi in jezikovnimi skupnostmi na Tržaškem. Občni zbor je potrdil zamenjavo na vrhu: predsedniško mesto Patrizie Vascotto, ki je deset let nadvse zavzeto in uspešno vodila organizacijo, je prevzel Marino Vocci (na sliki).
Sicer pa je občni zbor pozitivno ocenil opravljeno delo ter program za tekoče leto, ki poleg ustaljenih pobud obsega nekaj novosti. Med predvidene takoimenovane »zgodovinske« pobude gre prišteti sodelovanje na Forumu Tomizza, ki bo letos doživel svojo štirinajsto izvedbo in bo posvečen romanu La miglior vita (Boljše življenje), ter sodelovanje na Mednarodnem literarnem festivalu Vilenica. Ob tem se bodo nadaljevali tudi tradicionalni itinerariji po Trstu, ki bodo posvečeni ne le literarnim in drugim kulturnim zanimivostim, temveč tudi vodi, ve-
tru, morju in soli ter manj znanim verskim posebnostim v Istri.
Med novosti gre omeniti, da bo Skupina 85 v teku tega leta sodelovala pri pobudah s Skladom Langer iz Bocna ter z Združenjem Ma-revivo pri organizaciji pobude »Jadransko morje, zgodba napisana na vodi«. Šlo bo za vrsto srečanj o odnosu mesta Trst s svojim morjem.
Kot rečeno, je Patrizia Vascotto iz osebnih razlogov zapustila predsedniško mesto, a bo še naprej prisotna v odboru, v katerem so še Lucia Bonetti (tajnica), Miran Dolhar, Marina Guglielmi, Dušan Kalc (podpredsednik), Boris Kuret (blagajnik), Pierluigi Sa-batti in novi predsednik Marino Vocci.
in Metod. Ob 15.30 bo v čitalnici NŠK predstavitev spletnih projektov Primorci.si in Kamra, ob 17. pa bo v režiji SKGZ-ja potekala delavnica za mlade Re-organizira-nost?! V stavbi bodo na ogled tudi nekatere razstave.
V znamenju pomladi in poezije pa se bodo zvrstili še drugi dogodki. V kavarni San Marco se bosta ob 18.30 predstavila slovenski pesnik Boris A. Novak in turški avtor Tozan Alkan.
Pesniško-pomladni praznik bo tudi na Trgu Volontari giuliani, kjer so med 14.30 in 19. uro predvidena branja, otroške, jezikovne in vrtnarske delavnice. Ustvarjalno bo tudi v Devinu, kjer bo danes in jutri potekal niz Pomlad na gradu. Predviden je dvodnevni slikarski ex-tempore, razstava kulinaričnih izdelkov, bolšji sejem, dobrodelni koncert za Emilio (danes ob 16.uri), glasbeni ape-ritiv z dvema violinistkama (jutri ob 11. uri) in še marsikaj.
Knjiga o Bazovici
Jutri bo v dvorani Gospodarske Zadruge v Bazovici prireditev ob predstavitvi knjige Bazovica skozi čas. Dogodek je krona praznovanj ob 150-letnici posvetitve bazovske cerkve in 120-letnici ustanovitve župnije. V obsežni dvojezični publikaciji je poleg opisa zgodovinskega dogajanja in nastanka cerkve in župnije bogat izbor fotografij in poročil o dejavnostih z vseh področij v vasi in župniji, ki jih je zbral župnik Žarko Škerlj. Tako je uresničil zamisel pokojnega župnika Marijana Živica, ki je takrat poveril raziskovalno delo prof. Tomažu Simčiču, oblikovanje pa arh. Borisu Grgiču, ki sta sodelovala tudi pri realizaciji te knjige. Na prireditvi bodo sodelovali glavni oblikovalci, ki bodo v pogovoru z Vladimirjem Vodopivcem obrazložili svoj pristop do tega knjižnega izziva. Na večeru bodo domači zbori poskrbeli za glasbeno kuliso in zaželeli srečno pot važnemu dokumentu, ki bo gotovo obogatil domače knjižnice.
Revija Vsi smo prijatelji jutri v nabrežinski telovadnici
SKD Vigred in KD Rdeča zvezda prirejata jutri ob 18. uri že 21. revijo otrok in mladih Vsi smo prijatelji. Na priložnostnem odru nabrežinske telovadnice se bodo zvrstili otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred - Kraški fenomeni, otroški pevski zbor Združenja staršev Romjan, glasbena skupina Alba, Romjanski muzikanti, ritmična skupina Kontovel, baletna skupina Releve' (SKD Igo Gruden), ansambel To smo mi, ma-žoretna skupina Kras (Doberdob), otroška in mladinska plesna skupina Vigred, pevski zbor osnovne šole V. Ščeka (Na-brežina), plesna skupina SKD Tabor, mladinski orkester Godbenega društva Na-brežina, ansambel Upnska mularija, plesna skupina Škamperle, ansambel Rock na bndimi, mažoretna in twiarling skupina Prvačina, ansambel Hackers in plesna skupina Take dance ASKD Vipava. Prireditev bodo tokrat povezovali člani dramskega odseka SKD Vigred Mi se gremo gledališče. Prostovoljne prispevke bodo organizatorji tudi letos namenili združenju Agmen, ki pomaga otrokom z rakastimi obolenji. Kakor je že tradicija, bodo ob koncu vesele prireditve vsi skupaj spustili v nebo pisane balončke s pismom prijateljstva. Pobuda je namreč pravi praznik otrok in mladih, ki delujejo po raznih društvih, in želi že najmlajšim predstaviti vrednote spoštovanja drugih in drugačnih ter medsebojne solidarnosti.
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 23. marca 2013
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Čista lopata
in prvi madež na novi vladi
Darja Kocbek_
Pet let po spektakularnih hišnih preiskavah in pridržanjih je v četrtek s sodbo višjega sodišča v Ljubljani zadeva Čista lopata dobila pravnomočni epilog. To je prvi večji primer korupcije v Sloveniji, ki se je končal z obsodbo obtoženih, ki so v javnosti znani kot slovenski gradbeni baroni. Na zaporne kazni so bili pravnomočno obsojeni nekdanji predsedniki uprav treh največjih gradbenih podjetij SCT, Pri-morje in Vegrad. Vse tri družbe so zdaj v stečaju. Nekdanji prvi mož SCT Ivan Zidar, nekdanji prvi mož Primorja Dušan Črnigoj in nekdanja predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak so bili obsojeni na leto in dva meseca zapora. Zidar in Črnigoj morata poleg tega plačati še po 10 tisoč evrov kazni, Tovšakova pa 11 tisoč evrov.
Čista lopata je afera o dogovarjanju pri pripravi ponudb in o podkupovanju na javnem razpisu za dograditev kontrolnega stolpa na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. V javnost je prišla februarja 2008 po odmevnih aretacijah, sojenje obtoženim pa se je začelo oktobra 2010. Zidar, Tovšakova in Črnigoj so zaradi suma goljufij, zlorab položaja in drugih podobnih kaznivih dejanj v še več sodnih postopkih.
Ivan Zidar je še v sedmih sodnih postopkih, zoper njega so vložene štiri obtožnice zaradi očitkov o storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic. Zoper Hildo Tovšak je vložena še ena obtožnica, s katero ji tožilstvo očita poneverbo in neupravičeno uporabo tujega premoženja. Tožilec ji med drugim očita tudi neupravičeno uporabo in prilastitev sredstev iz Vegra-dove blagajne vzajemne pomoči v znesku okoli 220.000 evrov. Del tega de-
PISMA UREDNIŠTVU
Čimprej preveriti možnosti za ponovno odprtje OZ pri NŠK
Odsek za zgodovino pri NŠK je bil v zadnjih mesecih zaradi znane zgodbe o krčenju finančnih sredstev ena izmed najbolj kritično izpostavljenih slovenskih ustanov, nedavno zaprtje sedeža iz varnostnih razlogov pa bi lahko tej ustanovi, v podporo katere se je že izrazilo na stotine uglednih osebnosti in institucij, zadalo smrtni udarec.
ZO je del NŠK, ki sodi v seznam primarnih organizacij. Zaradi kriznega stanja in uvedbe dopolnilne blagajne je ustanovo že zapustil dr. Kalc, eden izmed najbolj kvalificiranih zgodovinskih raziskovalcev v našem prostoru, ostali uslužbenci pa še vedno ne vedo, kaj jih čaka.
Dejstvo, da je letos država že nakazala sredstva iz zaščitnega zakona za leto 2013 v edinem obroku in nekoliko višjem obsegu, dopušča možnost optimističnega razmišljanja v smeri reševanja ali vsaj blažitve najbolj perečih problemov naših ustanov, tudi spričo dejstva, da ostaja posvetovalna komisija za vprašnaja slovenske manjšine operativna brez prekinitve do konca letošnjega leta.
Mislim, da bi morala posvetovalna komisija prevzeti pobudo za vrsto srečanj z vodstvi tistih ustanov, ki jih je finančna kriza najbolj prizadela (NŠK, Dijaški dom Gorica, Primorski dnevnik
narja so delavci zbrali za pomoč družinam dveh umrlih delavcev.
Tovšakova, ki se v četrtek v tem sodnem postopku zaradi slabega počutja ni zagovarjala, je že približno mesec dni v priporu zaradi suma novega kaznivega dejanja. Tožilstvo ji tokrat očita izkoriščanje delavcev in trgovanje z delovno silo za gradnjo šestega bloka TE Šoštanj, ki je zdaj največji gradbeni projekt v Sloveniji. Tovšako-va je sicer še v več postopkih preiskave zaradi sumov kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter poslovne goljufije.
Proti Dušanu Črnigoju se je pred dvema tednoma začelo sojenje na no-vogoriškem okrožnem sodišču. Obtožnica ga bremeni zlorabe položaja in pravic. Družbi Primorje, ki jo je vodil, naj bi povzročil za skoraj 1,5 milijona evrov škode, ko je leta 2001 družbi Vital več kot 95.000 delnic koprske družbe Stavbenik prodal za tretjino vrednosti.
Prav tako v četrtek je začela delati nova levosredinska vlada, ki jo vodi predsedujoča največje parlamentarne stranke levosredinske Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek. A še preden so Bratuškova in ministri prisegli in prevzeli posle, je nova vlada imela že prvo afero. Ta je povezana z gradnjo in ministrom, ki je pristojen za to področje. Mediji so namreč razkrili, da ima minister za infrastrukturo in prostor Igor Maher nad Sečoveljskimi solinami črno gradnjo, ki mu jo je upravna enota Piran v sredo tik pred prisego nove vlade omogočila legalizirati.
A to ni bilo edino sporno dejanje. Maher je novinarjem zatrjeval, da od takrat, ko je pred enajstimi leti zem-
ter Novi Matajur, Kulturni dom Gorica ter SSG, če sodim po tem, kar je bilo objavljenega v zadnjem obdobju) in oblikovati nek enoten predlog za porazdelitev sredstev, ki bi v danih okoliščinah izhajal iz potreb najbolj prizadetih osebkov. Na dlani je, da so tudi finančne razsežnosti problemov (Primorski dnevnik je v tem smislu neprimerljiv z ostalimi) med seboj zelo različne, splošno stanje pa bi v danih okoliščinah po mojem narekovalo, da bi si posvetovalna komisija prevzela nekoliko drugače in manj rutinsko kot je bila do tu praksa, z neposrednimi srečanji z ustanovami, nato pa izdelala enotni predlog za porazdelitev sredstev, ki bi ga morala seveda nekoliko drugače upoštevati tudi deželna uprava (sedanja ali bodoča).
Igor Kocijančič
Zaprtje OZ pri NŠK
Zaprtje Odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice v Trstu je prava priložnost, da spet enkrat preberemo, kaj piše v 19. členu Zaščitnega zakona za slovensko manjšino št. 38 z dne 28. februarja 2001: » [...] V poslopju v Ul. Filzi 14 v Trstu, nekdanjem Narodnem domu, [. ] se namestijo kulturne in znanstvene institucije slovenskega jezika (začenši z Narodno in študijsko knjižnico) [...]«.
Igor Gabrovec predlaga v včerajšnjem PD, da bi se Odsek začasno naselil v stavbi Primorskega dnevnika, dokler ne bo popravljen Narodni dom
ljišče kupil, na njem ni ničesar spreminjal, zato ni črnograditelj. Toda kaj hitro so fotografije geodetske uprave pokazale, da ni govoril resnice. Mesto, kjer danes stoji njegova gradnja, je namreč bilo prazno do leta 2006, kar pomeni, da je ni postavil prejšnji lastnik. Maherja je za ministra predlagala stranka Državljanska lista.
Da je objekt, ki ga ima Igor Ma-her nad Sečoveljskimi solinami sporen, je bilo znano pred sejo državnega zbora, na kateri so poslanci odločali o novi vladi. Da je morebitni črnogradi-telj, so mediji razkrili dovolj zgodaj, da bi predsednica vlade Alenka Bratušek od Državljanske liste lahko zahtevala njegovo zamenjavo, a se za to ni odločila.
Iz Mreže za neposredno demokracijo, enega od organizatorjev državljanskih protestov, ki od lanske jeseni potekajo po slovenskih mestih, so novo vlado takoj opozorili, da je bil shod pred parlamentom ob njeni zaprisegi sporočilo, da vstajniki s protesti ne bodo odnehali, kajti v parlamentu še vedno ostaja večina poslancev, vključno z novo predsednico vlade, ki niso obsodili korupcije, ampak so jo z izglasovanjem strankarske zaupnice celo podprli.
Koalicijske partnerice Pozitivna Slovenija, socialdemokrati, Državljanska lista in Desus so v koalicijski pogodbi med prednostne naloge vlade bolj mimogrede uvrstile tudi boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji. S primerom Maher so državljanom, ki sedanji politični eliti itak tako rekoč več nič ne verjamejo, še pred prevzemom oblasti sporočile, da s to zavezo ne mislijo resno.
Mfi
pri Sv. Ivanu, kjer se obnovitvena dela sploh še niso niti začela.
Pa se vprašujem, zakaj začasne rešitve in zakaj ne Narodni dom. Zakaj se sami od sebe odpovedujemo pravici, ki je zapisana v zaščitnem zakonu. V drugem odstavku 19. člena je tudi navodilo, kaj storiti, ko bi se institucije ne dogovorile za rešitev v roku 5 let. V naslednjih šestih mesecih bi bilo vprašanje rešeno z odlokom predsednika ministrskega sveta. Kaj je bilo storjenega v tej smeri, vsaj z naše strani?
Po vseh tektonskih premikih, ki so se zgodili v zadnjem mesecu od Koroške do Rima in Vatikana, hočem verjeti, da se bo čim prej kaj premaknilo tudi v slovenskem političnem in družbenem vrhu pri nas. Zakaj smo živi le takrat, ko tožimo, protestiramo in se kregamo? Ko pa je treba konstruktivno sestaviti skupen načrt za skupno korist, takrat nas ni nikjer in sploh ne vemo, kaj bi počeli s pravicami, ki jih imamo v svojih rokah. Pa naj gre za Narodni dom v Trstu, za Trgovski dom v Gorici, za določitev primarnih potreb naše nacionalne skupnosti itn.
Vera Tuta Ban
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
SKLAD MITJA ČUK SVETUJE
Otroški možgani
Pred nekaj leti so znanstveniki ugotovili, da možganske povezave novorojenčkov niso že vnaprej dolgoročno programirane, pač pa da so še kasneje v življenju mogoča reprogramiranja in spreminjanja. V najnovejšem času so tudi odkrili, kako ti procesi dejansko potekajo v strukturi možganov. To odkritje je popolnoma spremenilo pogled na otroke in njihovo rast in vzgojo, saj danes vemo, da izkušnje sproti spreminjajo strukturo možganov in jo oblikujejo. Otroški možgani so torej bolj »gnetljivi«, kakor se je mislilo doslej in s sodobnimi instrumenti je mogoče pokazati, kako izkušnje vplivajo na strukturo možganov. Npr. sposobnost koncentracije se razvije le, če se ima otrok priložnost v miru ukvarjati sam s seboj; občutek za govor pa se pri otroku razvije, če se z njim drugi veliko pogovarjajo. Nemški nevrobiolog Gerald Huther je pred leti pojasnil v intervjuju za revijo Eltern, da so naši možgani zgrajeni kot čebula: v notranjosti se nahaja možgansko deblo, ki uravnava življenjsko pomembne procese, kot so dihanje in prebava. Naslednja »plast« je limbični sistem. Tja prihajajo v snopih informacije iz možganskega debla, ki jih dojemamo kot čustva. Plast na najbolj zunanji strani, imenovana korteks ali možganska skorja, nadzoruje zavest. Tej plasti se moramo zahvaliti, da npr. lahko nadzorujemo strah, ko iz izkušnje vemo, da moramo biti kos neki situaciji. Takrat namreč možganska skorja pošlje impulz, ki preko čustvene ravni doseže možgansko deblo. Takrat se srčni utrip umiri, znojenje poneha .
Otrokovi možgani se razvijajo predvsem na ravni zavesti. Nevrobio-log Huther razlaga, da ima novorojenček le obe spodnji plasti možganov, tretja plast »zavest« se mora šele oblikovati. Otroku, ki veliko časa presedi pred televizorjem, se možgani razvijejo na drugačen način. Prav zaradi tega ni vseeno, če štiriletnik popoldneve pre-sedi pred zaslonom ali se igra z vrstniki na prostem. Otrok z drugačnimi možgani je tudi drugačen človek. Znanstveniki ugotavljajo, da so danes otroški možgani drugačni kot v preteklosti. Zmanjšala se je večplastnost in zapletenost povezav živčnih celic v možganskem centru za govor, očitno zaradi tega, ker se veliko mladostnikov sporazumeva v razmeroma enostavni govorici. Poleg tega se je v dobi SMS-jev, kjer so zlasti dejavni palci, zelo povečala njihova dejavnost, zaradi česar postaja palcem odgovarjajoče področje v možganih otrok in mladostnikov čedalje obširnejše. Ali je v življenju res pomembna povečana gibljivost palcev? Vsa raziskovalna dejavnost spodbuja starše, naj premislijo, kaj je resnično pomembno za pet-, deset- ali dva-najstletnika? Ali mora res otrok zahajati k zgodnji angleščini, v plesno šolo in h glasbenemu pouku?
Kaj pa sposobnost sproščanja ob tako veliki ponudbi izven šolskih dejavnosti? Kako je s sposobnostjo se nečemu resnično čuditi? Mnoge podrobne raziskave ugotavljajo, da se otroci veselijo, kadar jim nekaj uspe, vendar pri tem ne gre za izredno storilnost ali visoke ocene. Dolgoročno je lahko srečen in zadovoljen človek, ki ima dovolj domišljije in samozavesti in je sposoben empatije. Možgani potrebujejo za svoj razvoj poleg faze nav-zemanja tudi fazo miru. V možganih preobremenjenih in nemirnih otrok odkrivajo izvedenci številne področne spremembe, zaradi katerih so možganske faze miru skoraj onemogočene. Podobne spremembe so znanstveniki odkrili tudi pri mladostnikih, ki dnevno presedijo dolge ure pred računalnikom.
Otroški možgani potrebujejo rešljive probleme. Raziskave so pokazale, da v možganih otrok, ki se spopadajo s problemom, za katerega ne vedo rešitve (denimo mala skavtinja,
ki odhaja prvič na tabor in se v strahu sprašuje, kako bo ponoči spati z drugimi otroki v istem šotoru), nastajajo določeni procesi. Z magnetno resonančnim tomografom beležijo isto možgansko dejavnost, predvsem neko nespecifično obširno vzburjanje samega sebe, ki nastaja pri strahu in stresnih situacijah zaradi povečanega nastajanja prenašalcev informacij v limbičnem sistemu. Izkušnja biti sam kos težavam pa gradi nove živčne poti. Preveč zaščiteni otroci navadno kasneje v življenju doživijo mnoge težave. Sicer je res, ugotavlja nevrobiolog Gerald Huther, da živimo danes v času, ko so številni ljudje prepričani, da je najbolje, če se človek neprijetnim stvarem izogne. Vendar pa imajo otroci, ki so odraščali v zaščitenem okolju, kasneje težave, ker se v njih ni razvilo dovolj zaupanja v lastne sposobnosti, ker v njihovih možganih manjkajo tiste povezave, s katerimi bi lahko reševali sami svoje probleme. Deklici, ki se boji odhoda na tabor, mama lahko pomaga tako, da za eno leto prenese ta odhod, tako da ima v tem obdobju mala skavtinja priložnost zgraditi svojo strategijo, kako se počutiti prijetno tudi v tujem okolju. Tudi če npr. zaupa svoje občutke negotovosti svojim prijateljicam in zmanjša svoj občutek strahu zmanjša. Od dejavnega obvladovanja do novih živčnih poti pa potrebujejo otroci vedno nove, večplastne in raznolike načine reševanja problemov. Samo na tak način se veča njihovo spoznanje, da iz težav, v katerih so se znašli, lahko sami najdejo pot.
Strah ovira razvoj otrokovih možganov. Odrasli so sposobni, ko pride do paničnega navala čustev, npr. zaradi časovne stiske pri službenih obveznostih ali v drugih okoliščinah, vrniti se zopet nazaj v normalno stanje, kjer se zapletene možganske povezave vrnejo v običajne mirnejše razmere. Otroci pa tega še niso sposobni. To prehajanje se mora pri njih šele razviti. Če pa so pod pritiskom, ali se bojijo, do tega razvoja ne more priti. Tako se lahko zgodi, da panika, ki zajame mater, lahko popolnoma prevzame otroka, vendar za razliko od matere, ki se po prvih trenutkih pomiri, je otrok še dolgo za tem vznemirjen.
Tako je nadvse primerno, da se o takih paničnih trenutkih npr. mati pogovori in otroku pojasni, da je na nekaj pretirano reagirala, ga objame in mu zagotovi, da ni tako hudo, kakor je bilo videti. Če se namreč otrok preveč vznemiri in se ne more pomiriti, ker ga nihče ne skuša potolažiti, bodo poti strahu v limbičnem sistemu čedalje ostreje zarisane in otrok ne bo mogel izoblikovati zavestnega obvladovanja, ki je pomembno za nadzorovanje strahu. Tako se lahko zgodi, da panika in dvom v samega sebe prevladata in ostaneta včasih zasidrana v človeku za vse življenje.
Danes magnetno resonančni to-mografi potrjujejo to, kar psihologi in pedagogi že dolgo vedo: nove učne izkušnje bodo posebno učinkovite, če se bodo dogajale v ljubečih in spoštljivih okoliščinah, ker bodo nadgrajevale že obstoječe znanje in se bodo bolje usidrale v spomin.
Kaj pa dejansko je ljubeča vzgoja? Izvedenci menijo, da se najbolj približamo idealni vzgoji, če otroke od vsega začetka obravnavamo kot to, kar dejansko so - majhne osebnosti. Tem malčkom pomaga, če se jim izkušnje in občutki urejajo in pri tem so najbolj pomembni starši, ki naj dajejo pravo usmeritev. (jec)
1 G
Sobota, 23. marca 2013
KULTURA
/
chamber music - Tretje srečanje niza 18. ob 18. uri na prefekturi
Kvartet Hermes v Trstu
Če smo prejšnji teden obžalovali upokojitev Tokijskega kvarteta, nas je ne samo potolažilo, marveč naravnost navdušilo srečanje z mladim kvartetom Hermes: sestav lahko mirne duše uvrstimo med naslednike velikih svetovnih kvartetov, kot so ugotovili člani mnogih žirij (od NewYorka do Lyona in Ženeve) , ki so ansambel nagradile z najvišjimi priznanji. Da je globalizacija na glasbenem področju že dalj časa pozitiven dejavnik, ki premeša najrazličnejša kulturna zaledja, potrjujejo imena mladih glasbenikov: če je bil kvartet iz Tokia v poslednjem obdobju le za polovico japonski, je kvartet Hermes, ki se je združil pret petimi leti na konservatoriju v Lyonu, vse prej kot pristno francoski, kajti le prva violina, komaj štiriindvaj-setletni Omer Bouchez, zastopa Evropo, korenine ostalih članov - druge violine Elise Liu, violistke Yung-Hsin Chang in čelista Anthonyja Konda pa najdemo na Daljnem vzhodu.
Odlični mladi kvartet smo spoznali v dvorani tržaške prefekture, kjer je za društvo Chamber Music oblikoval tretje srečanje niza 18. ob 18. uri: zelo vabljiv je bil program, ki je predstavil največji umetnini francoske literature za godalni kvartet, in že prvi akordi De-bussyjevega Kvarteta v g-molu op. 10 so nam obljubili žlahtno glasbeno doživetje. Težko je najti sestav, v katerem bi vsi člani muzicirali na enakem nivoju, v tem primeru pa je bilo res težko izbirati med sijajnim violinistom Bouchezom in njegovo temperamentno in suvereno ko-
Kvartet Hermes je po svojem sestavu odraz globaliziranega sveta
legico Liujevo, med toplino in muzi-kalnostjo violistke in žametno mehkobo čelista. Kvartet Hermes še vedno nadgrajuje svoje znanje s pomočjo izvrstnih mojstrov, izoblikoval pa je smisel za skupno igro, ki se preliva v pestri in tankočutni barvni paleti z velikim občutkom za fraziranje, ki ima vseskozi eleganten priokus francoskega pečata. Zlita igra vsebuje tudi mladostniški zagon, ki se vzburi ob slehernem izzivu in poslušalca priveže k absolutni pozornosti ter ga pelje skozi razgibano parti-turo, ki so jo godalci razčlenili s poglobljenim pristopom, tako v romantično spevnih kot v ritmično poskakujočih odlomkih.
revije - Sveže iz tiskarne
Prva letošnja številka Mladike s pestro vsebino
Konec februarja je v Trstu izšla prva letošnja številka tržaške revije Mladika. Na platnici bralce pozdravlja portret pisatelja Borisa Pahorja, prejemnika 34. Tischler-jeve nagrade v Celovcu.
Uvodno misel v revijo je zapisal Tomaž Simčič, ki razmišlja na temo »Kje se je izgubilo krščansko-socialno gibanje?«. Pisec ugotavlja težave z dejanskim uresničevanjem socialnega nauka Cerkve, predvsem zaradi pomanjkanja javnih delavec oziroma politikov, ki bi ga bili sposobni prevesti v stvaren političen program in sprejeti potrebne ukrepe.
Literaturo za to številko so prispevali Manka Kremenšek Križman z novelo Spe-njač, ki je bila priporočena na 40. literarnem natečaju revije Mladika, Irena Žerjal z novim delom romana v nadaljevanju Peta Avenija in smrtne zagate ter pesmi Vla-dimirja Kosa O nekem tihem dejstvu in Čas ne stane.
V spominih na življenje v Nemčiji Petra Merkuja je tokrat govor o obisku hi-drocentrale La Muela v vzhodni Španiji. V rubriki Zgodbe XX. stoletja je objavljen peti del Izgubljenega otroštva Lucie Pod-gornik: avtorica se spominja svojega bivanja v zavodu med drugo svetovno vojno in obiska nekaterih pripadnikov gibanja Decima MAS. Ob 500-letnici posvetitve repentabrske cerkve 27. novembra 1512 Branka Sulčič objavlja prvi del zapisa o tem tržaškem romarskem središču s posebnim poudarkom na tedanjem škofu Petru Bonomu, ki je cerkev posvetil.
Ob letošnjem letu vere, ki ga je razglasil papež Bendikt XVI., je nekaj utrinkov zapisal openski pomožni župnik g. Jože Bajzek. Erika Jazbar je avtorica obsežnega intervjuja z gospodom Lovrom Pe-tričičem, 85-letnim beneškoslovenskim duhovnikom, ki je deloval kot dušni pastir na Koroškem.
Ob robu lanske polemike med Borisom Pahorjem in Dimitrijem Ruplom Martin Brecelj objavlja razmišljanje na te-
Samo deset let kasneje je nastal Kvartet v F-Duru izpod peresa Mauri-cea Ravela: oba francoska mojstra sta se le enkrat preizkusila v tej čudoviti glasbeni zvrsti, a obakrat sta se rodila uni-
mo Obmejna književnost in avantgardi-zem. Magda Jevnikar piše o prvi monografiji v slovenščini, ki je posvečena delu in liku slikarja Zorana Mušiča. V bližnjo preteklost sega članek Boruta Rutarja, ki je posvečem pisni zapuščini članov TIGRa med letoma 1945-1990 in njihovim naporom za objavo po letu 1991. Na zadnjih straneh revije so bogata Antena in novice Knjižnice Dušana Černeta.
Tokratno mladinsko prilogo Rast, ki jo urejata Jernej Šček in Neža Kravos, so oblikovali Jernej Šček z uvodnikom Hitimo, drvimo, bežimo - hiperaktivnost ali volja do življenja?, Samantha Gruden, ki je intervjuvala mladega slikarja Matijo Grgiča, Neža Kravos s člankom o pasivni hiši, Helena Pertot, ki je predstavila film Giuseppeja Tornatoreja The best offer, Ema Kravos s člankom o vegetarijanski hrani, Matej Kosmač, ki poroča o občnem zboru SKK-MOSP, in Nika Čok s pesmijo Jaz in ti, ki jo je ilustrirala Mojca Žiberna. Julija Berdon ponuja v prilogi nekaj pomladnih receptov, začinjenih s cvetjem, Valentina Oblak pa piše o potrebi, da se kultura približa mladim.
kata, ki sta ubrala čisto neodvisno pot, daleč od nemško-avstrijskih modelov, ki so zakoličili pravila ob koncu 18. stoletja in kraljevali skozi 19. stoletje z bogatimi in zanimivimi preobrazbami. Ravel je svoj edini kvartet posvetil svojemu mentorju Faureju, sledil pa je De-bussyjevemu modelu, a ne kot posne-malec, temveč kot nosilec novih, izvirnih idej, ki so slonele na podobni strukturi, a se razvile in zabrstele s prosojnostjo in očarljivostjo, ki sta značilni za francoskega mojstra: čiste melodije, ki se stapljajo v čudovitih harmonskih preobrazbah in dobivajo venomer nove odtenke, je kvartet Hermes podal s čustvenim pristopom, z zvočno uravno-vešenostjo, ki je povezovala nosilce tematske zasnove v enovit interpretacij-ski načrt.
Navdušeni in povsem zasluženi aplavzi so kvartet večkrat priklicali na oder, naposled pa iztržili dodatek, blagi Largo cantabile iz Haydnovega kvarteta v G-Duru.
Katja Kralj
Umrl je Chinua Achebe, oče moderne afriške literature
V 83. letu starosti je v četrtek umrl nigerijski pisatelj Chinua Achebe, ki velja za očeta moderne afriške literature. Achebe, tudi avtor romana Razpad, je umrl v bolnišnici v Bostonu v ameriški zvezni državi Massachusetts.
Achebe je bil širši javnosti poznan predvsem po romanu Razpad iz leta 1958, ki je v slovenščini leta 2007 nazadnje izšel pri založbi *cf.. V romanu Razpad se je Achebe ukvarjal z vsemi temami, ki jih je pozneje prevzela bogata afriška književnost: kolo-nializem/predkolonialno obdobje, modernizem/tradicija, nove/stare vrednote, "tribalnost", večženstvo, rituali, so o knjigi zapisali v založbi *cf.. Kot je še mogoče izvedeti na spletni strani založbe, je knjiga sicer v slovenščini že izšla leta 1964. Achebe je bil velik kritik korupcije in vlade v Nigeriji. Med nigerijsko državljansko vojno med letoma 1967 in 1970, v kateri je bilo ubitih okrog milijon ljudi, je močno podpiral Biafro. Dogajanje je opisal v knjigi spominov, ki je pod naslovom "There Was A Country: A Personal History of Biafra" (Bila je dežela: Osebna zgodovina Biafre) izšla lani. (STA)
TOMIZZEV DUH
Boljše življenje -za časa življenja!
Milan Rakovac
Mal me la vedo e bruta me la sentó; štijuči statistiku Komisije EU, da je nego 40.000.000 siromahi! Ao?! Ma EU škrbi za suoje siromahe, tako da brižan čovik dobije 9 euri na lito - ma vero pak je pronto per la Miglior vita! I ča, ter svi smo pena čekali da budemo u EU, tako če sad i Hrvatska moči reci, kako i Slovenija prija nje: diremo anche noi altri -Croazia passo a la miglior vita! Almeno milijun od četiri i po u Hrvatskoj je si-romahov: no problem, dobiješ devet eu-ri, kupiš loto, dobiješ devet milijuni, e fe-sta! A za ča drugega gremo u EU tako veselo, največ zemlje bivšeg real-socijaliz-ma, nego da nan življenje bude bolje. Ča da če biti? Samo da nan La miglior vita i nami ne bude kako iz starinskih ana-grafi, tamo su nas naši velečasni sve čiste zapisali kad umremo da smo pasali u bolje živlienje.
Boljše življenje? Tomizza tragedijo malega človeka Istre, zgodovino mar-ginalcev, grenko izpisuje z besedami vaškega župnika, ki o smrti poroča: passo' a la miglior vita, prešel je v boljše življenje ... Izbrskam pesem o Boljšem življenju, vanjo sem vtkal konkretne zapise iz cerkvenih knjig iz Tomizzevega »Boljšega življenja«, par stihov morda:
»Ma si bila štimana i pripoznana,/ o Magdalena Nepomučena?/ Si bila na-murana siromašica brižna,/ mučena i tu-čena?/ Din don, din don, don din, don din./ V boljše življenje se je preselil Žva-ne, sin Žvaneta Poropata od Matije Cigana,/ star šest let, bežen popotnik in berač ./ Helena, hči Simona Kluna, stara šest let, beračica, je po dveh mesecih bolezni umrla v bajti gospoda Nikole Ra-dovana .../ V nebo je vzletel Frane, nezakonski sin Marije Donis od Mateja, doma iz Krasice.../ in Andjelo Krivičič Be-nedetov v starosti deset let .../ Magdalena Petohleb, šepasta in pokvečena bera-čica se je preselila v boljše življenje . / Magdalena Nepomučena se je preselila v boljše življenje sedmega dne svoje bolezni in zapeke, vročice in žeje .../ O, Magdalena Petohleb!/ O, Magdalena Nepomučena!/ Disharmonična quinta u tanananaj/ con brio razvučena u beskraj sječanja,/ Tomizza lista mrtve pretke,/ i u knjigu upisana ta neznana žena,/ te Ne-pomučena, ta Madgalena ... «
Se nam spet obeta ta lagodna, človeška, skoraj lepa selitev v Boljše življenje? Vladarji sveta res verjamejo, da nas je moč potolažiti z boljšim življenjem, ki bo boljše od slabega, ki ga živimo? Na drugem svetu? Bodo duhovni spet zapisovali smrt kot odrešitev iz bede? Kot bi se revščina iz minulih stoletij znova valila na nas, kot da ne veljajo več ne moralni oziri, kaj šele socialne pravice in humani zakoni. Bankokracija pa neizprosna, nepopustljiva, nedotakljiva, ščiti svoj edini cilj - profit.
Prvovrstna analitičarka in nepopustljiva kritičarka je v Mladini zbrala nekaj stališč nespornih avtoritet o vse večjem siromaštvu in o vse večjem številu revežev v razvitih državah Evrope in Amerike: »Yves Daccord, generalni direktor mednarodnega odbora Rdečega križa, opozarja, da v Evropi še nikoli po drugi svetovni vojni ni bilo toliko ljudi odvisnih od pomoči humanitarnih organizacij in javnih kuhinj. Tudi v bogatih članicah EU, kot so Belgija, Nizozemska, Finska, Nemčija in Luksemburg, je vse več ljudi odvisnih od brezplačnih obrokov v javnih kuhinjah, je dejal za belgijski dnevnik De Standaard. V Belgiji vsak dan prejme humanitarno pomoč v živilih 121 tisoč ljudi, kar je enkrat več kot pred izbruhom finančne in gospodarske krize leta 2008 ... Max Eternity, umetnik in aktivist, na spletni strani Truthout opozarja, da je povečevanje revščine rezultat različnih politik, ki ves čas "proizvajajo" berače, namesto, da bi pomagale k njihovemu zmanjševanju. Joseph Stiglitz, ameriški nobelovec za ekonomijo, ugotavlja, da se blaginja za tipično ameriško družino že dvajset let ni izboljšala. Na drugi strani 1 odstotek najbolj premožnih v enem tednu zasluži 40 odstotkov več kot 25 odstotkov najrevnejših državljanov zasluži v celem letu. »Postali smo razklana družba. Amerika je vzpostavila čudovit gospodarski stroj, a večino bonitet so dobili najpremožnejši,« pravi Stiglitz ... »Če na revščino gledamo zgolj skozi kapitalistično lupo, revščino vidimo kot neuspeh posameznika, ne kot sistemsko bolezen. To prepričanje je tudi osnova za oblikovanje vladne politike.«
Vladajoča politika razvitega sveta danes revščino tolmači kot družbeno bolezen; toda ta bolezen je zgolj rezultat bolezni za katero boleha ta ista nomenklatura! Resnično: koliko gneva je treba človeku, da se premakne? Veliki hrvaški pesnik Antun Gustav Matoš pred stotimi leti zapiše: »Moja čaša/ Nesreče je puna kao narod moj,/ Otrova je puna kao mišji boj/ Plitkih novinara, ludih poslanika/ Trošnih perjanica, pučkih sramotnika.«
O čem danes pišejo prva peresa sveta? Ko se ozremo okoli sebe, sploh vidimo še kaj drugega razen odseva lastnega obraza? Tudi sam se nenehno zaletavam v reveže iz »tretjega sveta«, včasih me nesrečni berači zmotijo - ampak že jutri sem lahko sam med njimi! Tu vidim problem evropske, krščanske, demokratične civilizacije: brezčutnost, brezbrižnost, obračanje glave vstran. In, kar je hujše od ravnodušja; ta ista civilizacija zna izvrstno organizirati prehrano in cunje za siromake (EU pravkar pripravlja povečanje pomoči za revne), ne zna (noče, ne more, ne sme) pa spremeniti ekonomskih pravil, tako da bi ti isti revni lahko prišli do dela in zaslužka.
Milovan Dilas je po znamenitem letu 1968 za Newsweek izjavil: »Com-munism is a spent force, komunizem je izčrpana sila.« Tudi sami komunisti smo to čutili, i vendar je ob padcu Berlinskega zidu samo Kissinger (!) opozoril Zahod, da bi to lahko imelo hude posledice. Kot se je tudi zgodilo. No, tudi real-socializem je moral propasti, čeprav je pomenil edino zavoro liberalnemu kapitalizmu. Zagotovo pa je danes »Ca-pitalism a spent force«; edini pravi problem je, da nikakor noče odmreti in trdovratno vztraja pri proizvodnji bede kot kolateralne in nujne spremljevalke razvoja. Štirideset milijonov revnih državljanov EU pa ni več obrobna zadeva, tega tudi ne morejo rešiti ljudske kuhinje in dobrodelne organizacije. Če ustroj ne deluje, ga je pač treba zamenjati. Prvi svet (EU + ZDA) z denarnimi infuzijami rešuje neozdravljivo bolan sistem. Ta se bo sesul sam od sebe, če pa ne, mu lahko pomagamo, dovolj je le, da vsakdo od nas migne s prstom. Nemara tako pridemo do boljšega življenja - dokler smo še živi.
/
ITALIJA, SVET
Sobota, 23. marca 2013
1 1
rim - Napolitano poveril poizvedovalni mandat voditelju Leve sredine
Bersani bo preveril, možnost sestave vlade
Predsednik Republike Giorgio Napolitano po podelitvi mandata Bersaniju
ansa
RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj Pieru Luigiju Bersaniju poveril mandat za sestavo nove vlade. Kot je dejal, pričakuje, da bo Bersani preveril, ali v parlamentu uživa zadostno podporo za oblikovanje nove vlade, ki bi v parlamentu dobila zaupnico. »Bersanija sem prosil, naj preveri, ali v parlamentu uživa zadostno podporo za oblikovanje vlade. Poročal mi bo čim prej,« je dejal Napolitano, potem ko je v četrtek končal dvodnevne posvete z voditelji političnih strank. »To je začetek odločilne faze, da Italija dobi novo vlado,» je dejal in posvaril pred «sterilnimi zavlačevanji». Kot je poudaril, ni več mogoče ignorirati družbenega nezadovoljstva in izraze nezadovoljstva do strank, ki se je pokazalo tudi na zadnjih parlamentarnih volitvah konec februarja.
Dodal je, da je sam naklonjen ve-
Massimiliano Latorre in Salvatore Girone
ansa
new delhi - Italija je dvakrat prelomila dano besedo
Italijanska specialca vrnjena v Indijo Plaz kritik na zunanjega ministra Terzija
NEW DELHI - Italijanska vojaka specialni strelskih enot sta se včeraj vrnila v Indijo, kjer ju čaka sojenje zaradi umora dveh ribičev. Rim je namreč v četrtek popustil v diplomatskem sporu z Indijo in dvojico, ki se je v domovino vrnila zaradi volitev, odločila vrniti. Indijska vlada je pred tem zagotovila, da ju ne bodo aretirali ter da ju v primeru obsodbe ne čaka smrtna kazen. Vojaka Massimilano Latorre in Salvatore Girone se bosta najprej zglasila na policijski postaji, nato pa bosta odšla na italijansko veleposlaništvo, poročanje indijskih medijev povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Indija je vojakoma zaradi parlamentarnih volitev konec februarja dovolila vrnitev v domovino za štiri tedne, vrnila pa naj bi se do danes. Ta to je indijskim oblastem jamčil italijanski veleposlanik. A italijanska vlada je najprej sporočila, da obtoženih ne bo vrnila in je s tem sprožila diplomatski spor.
Vlada v Rimu pa si je v četrtek vendarle premislila in sporočila, da je od indijskih oblasti prejela »zadostna zagotovila« glede ravnanja z vojakoma in zaščite njunih temeljnih pravic. Z novo odločitvijo vlade naj bi se strinjala tudi vojaka.
Kot je včeraj pojasnil indijski zunanji minister Salman Khurshid, so Italiji zagotovili, da vojakov ne bodo aretirali. Poleg tega je »narava domnevnega incidenta« taka, da mu ne sledi smrtna kazen.
Italijanska vojaka se morata pred sodiščem zagovarjati zaradi obtožb o umoru ribičev, ki sta ju ustrelila ob jugozahodni obali Indije februarja lani, ko se je italijanskemu tankerju, ki sta ga vojaka varovala, približala ribiška ladja. Vojaka trdita, da sta ribiče zamenjala za pirate.
Italija je vztrajala, da bi morali vojakoma soditi v njuni domovini, češ da se je incident pripetil v mednarodnih vodah, vpletena pa je bila italijanska ladja. Indija nasprotno trdi, da se je incident zgodil v indijskih teritorialnih vodah.
Ravnanje italijanske vlade je v državi sprožilo plaz kritik, ki jih je bil deležen zlasti minister za zunanje zadeve Giulio Terzi
liki koaliciji med Bersanijevo levosre-dinsko koalicijo in desnosredinsko koalicijo Silvia Berlusconija, da pa so ovire za njeno oblikovanje velike. Bersani sicer zavrača oblikovanje velike koalicije že od začetka. Napolitano je še pozval k duhu nacionalne ko-hezije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Bersani je že povedal, da se bo takoj sestal s poslanci, da bi dobil večino, dodal pa, da si bo vzel čas, ki ga potrebuje v težkih razmerah. Dodal je, da bodo v središču pogovorov reforme.
V gibanju Pet zvezd Beppeja Grilla medtem zatrjujejo, da ne bodo podprli nobene vlade, razen takšne, ki bi jo vodilo gibanje. Kot izpostavlja AFP, nova vlada potrebuje večino v obeh domovih parlamenta. Delitve med strankami so sicer vzbudile strahove, da bi Italija lahko znova zapadla v krizo, medtem ko narašča napetost v območju evra zaradi težav Cipra.
Če Bersaniju ne bo uspelo oblikovati vlade, bi lahko znova oblikovali tehnično vlado, podobno tisti odhajajočega premiera Maria Montija, morda pa vmesno kombinacijo, ki pa je ne bi vodil Bersani. Vse stranke se sicer strinjajo, da so pred državo nujna gospodarska vprašanja, saj se sooča z najdaljšo recesijo v zadnjih dveh desetletjih.
Medtem je Berlusconi včeraj ponovil, da brez Ljudstva svobode ni mogoča nobena večina, Bersani naj vzame v vednost dejstvo, da obstajajo tri politične sile na bolj ali manj enaki ravni in ena izmed teh mu je sodelovanje že odpovedala, je dejal Berlusconi in dodal, da bi bila državi narejena velika škoda, če bi Bersani vztrajal pri svojem trmoglavem stališču.
Pozneje je Berlusconi še dejal, da se osem Besanijevih točk večinoma ujema s predlogi Ljudstva svobode.
Voditelj Severne lige Roberto Maroni je po Twitterju sporočil, da bo Liga skupaj z LS ocenila Bersanijeve predloge in se nato izjasnila.
nikozija - Parlament naj bi razpravljal o kompromisnem predlogu
Zopet aktualno vprašanje zaplembe dela bančnih vlog
NIKOZIJA - Ciprski parlament naj bi včeraj razpravljal o novi različici rešilnega načrta, a se sinoči razprava še ni začela. Po navedbah vladnih virov je sicer zopet aktualno vprašanje zaplembe dela bančnih vlog, tokrat sicer le tistih, ki so večje od 100.000 evrov.
Bonitetna hiša Moody"s je medtem znižala bonitetno oceno treh največjih ciprskih bank. O podrobnostih tako imenovanega načrta B naj bi pred začetkom seje parlamenta na srečanju pri predsedniku države Nikosu Anastasiadesu razpravljali voditelji ciprskih strank. Anastasiades je pred tem na svojem računu na Twitterju izrazil resnost situacije z besedami: »Državo moramo rešiti«, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Pred ciprskim parlamentom so se sicer zbrale množice ljudi, predvsem zaposlenih v bankah, ki jih skrbi propad njihovih delodajalcev. Okoli 30 mladih, pokritih s kapucami, je pred policijskimi barikadami zažgalo evropsko zastavo.
A parlament kljub prvotni napo-
Demonsrtranti pred parlamentom ansa
vedi, da bo ob 19. uri začel razpravo o novem predlogu, dokumenta še ni obravnaval. Za danes je sicer napovedano potovanje Anastasiadesa in voditeljev nekaterih strank v Bruselj, ki pa naj bi se tja podali komaj po tem, ko bo parlament prižgal zeleno luč za tako imenovani načrt B.
Podrobnosti kompromisnega predloga niso bile javno objavljene, je pa vlada v četrtek razkrila, da razmišlja o vzpostavitvi posebnega investicijskega soli-
darnostnega sklada. Ta naj bi po poročanju medijev med drugim nacionaliziral sredstva iz pokojninske blagajne ter izdal obveznice na račun prihodnjih dohodkov od prodaje naravnega plina, ki se nahaja ob ciprski obali.
Vprašanje pa je, ali se bi lahko s takšnim načrtom strinjala trojka, ki jo sestavljajo Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) ter Mednarodni denarni sklad (IMF). Nemška kanclerka Angela Merkel na primer po poročanju virov ostro zavrača možnost, da bi Ciper za svojo rešitev zastavil pokojnine državljanov.
Potem ko je ciprski parlament v začetku tedna odločno zavrnil predlog, v skladu s katerim bi obdavčili vse bančne vloge, večje od 20.000 evrov, se je prispevek iz naslova bančnih vlog znova povrnil na dnevni red. Morda je ponoven premislek sprožilo tudi dejstvo, da Rusija, čeprav imajo njeni bogataši na otoku parkirane velike vsote denarja, zaenkrat ni pripravljena priskočiti na pomoč. (STA)
Fitch negativno o Veliki Britaniji
LONDON - Potem ko je minuli mesec Velika Britanija izgubila najvišjo bonitetno oceno pri bonitetni hiši Moody's, bi jo lahko kmalu še pri bonitetni agenciji Fitch. Ta je namreč včeraj sicer ohranila najvišjo oceno za dolgoročni dolg države AAA, a je njene obete spremenila v negativne. Za to se je odločila zaradi slabih napovedi Otoka glede državnega dolga.»Zadnje gospodarske in javnofinančne napovedi, ki jih je objavil britanski urad za proračun, kažejo, da bo britanski dolg vrh dosegel pozneje, državni dolg pa bo višji, kot smo pričakovali v Fitc-hu,« so pojasnili v bonitetni hiši.
Velika Britanija namreč po novem napoveduje, da bo državni dolg naraščal vse do leta 2016 ali 2017, ko bo dosegel 100,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Šele nato se bo začel znova zniževati, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kitajski premier na obisku v Rusiji
MOSKVA - Novi kitajski predsednik Xi Jinping je včeraj prispel v Moskvo na srečanje z ruskim gostiteljem, predsednikom Vladimirjem Putinom. Ob začetku srečanja je Putin ocenil, da so rusko-kitajski odnosi med najpomembnejšimi v svetu. Zato bi morali okrepiti tudi dvostranske stike, se je zavzel. Kot pa je ob začetku srečanja s Putinom povedal Xi, je cilj njegovega obiska okrepitev strateškega partnerstva z Rusijo. Državi naj bi tokrat sklenili okoli 30 dvostranskih sporazumov. Po ocenah strokovnjakov so odnosi med Rusijo in Kitajsko na tako visoki ravni kot še nikoli, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Na srečanju med voditeljema dveh velesil bodo v ospredju predvsem pogajanja o dobavah ruskega plina Kitajski, ki potekajo že vrsto let in so še vedno v zraku. Dogovor preprečujejo predvsem razlike v predstavah, kakšna naj bi bila cena za plin. Rusija si poleg tega želi okrepiti tudi izvoz svoje nafte na Kitajsko. Ta pa bi v zameno ruskemu državnemu naftnemu koncernu Rosneft odobrila milijardni kredit.
Ob dvostranskih gospodarskih zadevah se bosta Putin in Xi sicer posvetila tudi perečim problemom v mednarodni skupnosti.
I
I
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
39.776,75 € -168,21 SOD NAFTE
(159 litrov)
107,47 $ +0,12
EVRO
1,2948$ +0,30
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
22. marca 2013
valute	evro (povprečni tečaj) 22.3 21.3	
ameriški dolar	1,2948	1,2910
japonski jen	122,85	122,95
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,832	25,813
danska krona	7,4527	7,4531
britanski funt	0,85280	0,85165
madžarski forint	307,25	305,42
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7023	0,7017
poljski zlot	4,1803	4,1828
romunski lev	4,4283	4,4180
švedska krona	8,4232	8,3654
švicarski frank	1,2212	1,2225
norveška krona	7,5395	7,5480
hrvaška kuna	7,5945	7,5950
ruski rubel	40,0100	39,9375
turška lira	2,3558	2,3425
avstralski dolar	1,2412	1,2375
braziljski real	2,6072	2,5726
kanadski dolar	1,3259	1,3211
kitajski juan	8,0433	8,0273
indijska rupija	70,3610	70,0300
južnoafriški rand	12,0706	12,0050
1 2 Sobota, 23. marca 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
Blokirana sredstva za gradnjo šolskega pola
Slovenski šolski pol v Romjanu res ni rojen pod srečno zvezdo. Dolgo let je namreč minilo, preden bi lahko razpolagali z zemljiščem, kjer naj bi nova stavba zagledala luč, in dolgo je bilo treba čakati tudi na prepotrebno finančno pomoč ter na izbiro izvajalca gradbenih del. Danes, ko je kazalo, da je najhujše za nami, pa so se pojavile spet nove težave, tokrat v zvezi s t.i. paktom stabilnosti. Slednji namreč v enem izmed svojih členov predvideva, da občine z nad tisoč prebivalci v tem sončnem letu ne morejo porabiti upravnih preostankov iz prejšnjih let.
Spet je torej v ospredju pomanjkanje finančnega kritja, s katerim bi lahko gradbeno podjetje nadaljevalo dela, ki so posledično izredno upočasnjena. Gradbišče baje že več tednov sameva. Povsem jasno je, da ne bo poslopje nared za začetek novega šolskega leta 2013-14, kot je bilo napovedano. Dela, ki so se začela junija lani, so sicer doslej potekala nemoteno in stavba je dočakala celo postavitev strehe. Kaj bo v prihodnje, pa lahko za enkrat le ugibamo. Tisti razredi, ki so se začasno odselili v župniški oratorij pod cerkvijo, bodo najbrž morali tam ostali tudi v prihodnjem šolskem letu.
Ronški podžupan in občinski od-
prej do novice
www.primorski.eu1
bornik za javna dela Livio Vecchiet je bil včeraj ogorčen zaradi nove ovire na poti do realizacije šolskega pola. Denar obstaja, je pojasnil, vendar ne moremo do njega. Na potezi je sedaj deželna uprava, ki bi morala spremeniti postavko v paktu stabilnosti, ki dejansko hromi vsakovrstno dejavnost v posameznih občinah, in torej odmrzniti blokirana sredstva. Ko do tega ne bo takoj prišlo, je ocenil Vecchiet, tvegamo, da bodo morala številna podjetja prenehati z delovanjem, ker ne bomo znali od kod črpati denar za poravnavo njihovih računov.
Gradnja novega šolskega pola bo skupno stala skoraj 1,9 milijona evrov. Dežela se je pri tem obvezala, da bo za obdobje desetih let vsako leto redno prispevala 140 tisoč evrov (za skupno 1,4 milijona evrov) in dodatnih 40 tisoč, prav tako vsako leto za deset let (za skupno 400 tisoč evrov). Manjkajočo vsoto, 123.092,34 evra, pa bo krila ronška občina.
Gradnja novega slovenskega šolskega pola se vključuje v širši občinski projekt obnove vseh šolskih poslopij v ronški občini. Nova šolska zgradba, ki naj bi obsegala 1398 kvadratnih metrov površine, naj bi ustrezala energetskim standardom razreda A. V njej so načrtovali ureditev šestih didaktičnih učilnic (vsaka bo merila 47 kvadratnih metrov), štirih dvoran za strokovne aktivnosti in laboratorije, učiteljske zbornice in večjo šolsko
nova gorica - Sestanek lastnikov
»Podjetje Hit upravljata predstavnika zaposlenih«
Po mnenju županov je treba čim prej sklicati skupščino podjetja
Novogoriški župan Matej Arčon je zaradi zadnjih dogodkov na Hitu včeraj sklical sestanek z lastniki družbe. »Naše skupno stališče je, da je treba čim prej sklicati skupščino podjetja. Vsi smo tudi soglašali, da se nove uprave Hita ne imenuje, dokler nadzorni svet Hita ne bo v polni zasedbi,« je povzel sklepe sestanka Ar-čon. Nadzorni svet pa bo od ponedeljka dalje deloval le še s štirimi od šestih članov. Predsedniku tega organa Andreju Cetinskemu namreč v ponedeljek poteče mandat, kar je novo presenečenje.
Kapitalski del bo v nadzornem svetu Hita tako zastopal le še predstavnik lokalnih skupnosti Marino Furlan, ostali člani so predstavnika zaposlenih in član, ki ga je imenovalo ministrstvo za finance. Manjkata torej predstavnika Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod). »V tem trenutku Hit upravljata predstavnika zaposlenih,« opozarja Furlan.
Kot je včeraj v Novi Gorici pojasnil predsednik uprave Kapitalske družbe Bachtiar Djalil, ki se je udeležil sestanka pri županu, sta Kad in Sod pri svojem delovanju zaradi določil zakona o slovenskem državnem holdingu trenutno omejeni. »Za kakršnekoli upravljavske aktivnosti zakon od nas zahteva soglasje državnega zbora na predlog vlade. Predvidevamo torej, da bodo ostali delničarji zahtevali sklic skupščine, kar jim je po
zakonu omogočeno, tako da bomo nato v nadaljnjem postopku v skladu z zakonom tudi mi poskušali pridobiti ustrezna soglasja,« je povedal Djalil. Ker Cetin-skemu v ponedeljek poteče mandat, bo funkcijo predsednika nadzornega sveta prevzel Furlan, ki je bil na položaj imenovan na dopisni seji v tem tednu. »Po statutu družbe je namreč predsednik nadzornega sveta lahko samo predstavnik kapitala,« je pojasnil Arčon.
»Ostaja velik problem, kako priti v najkrajšem času do polne zasedbe nadzornega sveta in kakovostne uprave, ki bo uspešno vodila Hit,« dodaja Furlan. V soboto bo objavljen razpis za nov upravni odbor, saj je okrnjen nadzorni svet postavil Dimitrija Picigo na mesto predsednika uprave le za dobo šestih mesecev in mu precej omejil pooblastila. »Se pravi, da si je tričlanski nadzorni svet na nek način vzel tudi kontrolo nad upravljanjem tega podjetja,« svari Arčon. »Pogovarjali smo se tudi o nadaljnji usodi Hita. Treba je speljati postopke v smeri spremembe zakonodaje in iskati strateškega partnerja za to podjetje. Od novega ministra za finance in predsednice vlade pričakujemo, da bodo delovali v tej smeri. Menimo, da je zelo pomembna sprememba kar se tiče davkov, na kar opozarjamo že 10 let. Sicer novega investitorja ne bomo dobili,« je še opozoril župan. (km)
Gradbišče že nekaj tednov sameva
Vabilo k nakupovanju
Ob bližajočih se velikonočnih praznikih so si pri konzorciju Vivacentro, ki združuje tržiške trgovce, zamislili prav posebno pobudo, ki naj bi še dodatno obogatila mestno ponudbo. V sodelovanju in ob umetniškem svetovanju deželne gledališke ustanove (v sklopu projekta gledališče za šole) bo prihodnjo soboto, 30. marca, ob 16.30 na Trgu Cavour, to je pred občinsko galerijo sodobne umetnosti, zaživela gledališko-lutkovna predstava »Arlecchino vagabondo alla ricerca della luna tonda« Giannija Franceschinija. Avtor se je z njo predstavil že na številnih italijanskih in mednarodnih festivalih ter povsod požel velik uspeh. Pri konzorciju Vi-
bonaventura
vacentro pa so pozorni tudi do samega življenja v mestu, predvsem do lažjega premikanja po njem. Na podlagi konvencije z občinsko upravo bodo trgovci že od ponedeljka svojim strankam delili brezplačne karte za parkiranje. Kdor bo v trgovini potrošil vsaj 50 evrov, bo prejel parkirno karto v vrednosti 7,75 evra, ki jo bo lahko seveda uporabil za parkiranje po mestu.
Ko smo že pri nakupovanju, velja opozoriti tudi na nekatere goriške trgovce, ki so se samostojno odločili, da bodo rolete svojih trgovin dvignili tudi na običajno dela prost dan, to je v nedeljo. Jutri bodo torej omogočili svojim strankam, da mirno obiščejo njihove trgovine in poskrbijo morebiti še za kak velikonočni nakup.
trzic
Po padcu s kolesom
S krvavim obrazom zaprosil za kozarec vode
Mladeniča so odpeljali v tržiško bolnišnico
V sladoledarni v središču Tržiča sta sredi včerajšnjega dopoldneva mladostnika zaprosila za kozarec vode, ker je eden izmed njiju imel okrvavljen obraz, pa je upraviteljica takoj klicala na pomoč službo 118. Mlada fanta - nižješolca, ki bi morala biti ob tisti uri v šoli, sta ob prihodu reševalcev povedala, da sta padla, medtem ko sta se s kolesom spuščala s hriba Rocca proti središču Tržiča. Eden se je ranil v obraz, drugi je imel poškodovano roko in je bil ob prihodu reševalcev v šoku. Kljub poškodbi sta
uspela priti peš in s kolesom ob sebi do sladoledarne v Ulici Duca dAosta, ki jo eden izmed dveh pogosto obiskuje in ga upravitelji na videz poznajo.
»Ko sem ju zagledala, sem se prestrašila, saj je bil eden od njiju ves krvav. Zato sem takoj klicala na pomoč,« je povedala upraviteljica sla-doledarne. Oba poškodovanca so odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so jima nudili zdravniško oskrbo; mladenič s poškodovanim obrazom naj bi doživel lažji pretres možganov.
nova gorica
Enega obdelal s solzivcem, drugemu zlomil nos
Minuli teden so novogoriški policisti prijeli 20-letnega mladeniča iz Nove Gorice, ki ima na vesti več kaznivih dejanj. Najbolj sveže je tisto, zaradi katerega so ga minulo soboto ponoči prijeli: 35-letnemu italijanskemu državljanu je v Novi Gorici ukradel avto, in sicer tako, da je pristopil k njemu, odprl vrata in ga še sedečega za volanom poškropil s solzivcem. Ko je žrtev planila iz avtomobila, je ropar sedel vanj in se odpeljal. Še pred tem pa se je nekega večera spravil nad starejšega Italijana, a je temu kljub udarcem in poškodbam uspelo pobegniti s svojim avtomobilom. Kazenska ovadba pa ga čaka še za napad na žensko, ki se je je lotil s steklenico, in za kraje bencina.
35-letni italijanski državljan je minulo soboto nekaj pred polnočjo obvestil novogoriške policiste, da ga je v središču mesta napadel neznanec in mu ukradel avtomobil. Policija je takoj začela z iskalno akcijo. Tri ure pozneje so policisti avtomobil izsledili. Ko je tat može postave opazil, se jim je skušal izogniti z divjo vožnjo po mestnih ulicah, nato pa je vozilo ustavil in skušal pobegniti peš. Kmalu ga je prestregel policist s službenim psom in mu odvzel prostost. Policisti so kmalu ugotovili, da je tat njihov »stari znanec«. Zaseženi predmeti, ki so jih našli pri njem, so potrdili sume iz preiskave, ki so jo v tem času že vodili zoper njega zaradi podobnega kaznivega dejanja.
Moški je namreč 1. marca na podoben način poskusil izvesti rop. V večernem času je prav tako v središču Nove Gorice napadel starejšega italijanskega državljana in ga tudi hudo telesno poškodoval. Nasilnež se pri tem ni oziral na zdravstveno stanje žrtve, ki boleha za Par-kinsonovo boleznijo in se zaradi tega težko giba. Ko je italijanski državljan prišel do svojega osebnega avtomobila, je do njega v trenutku, ko je nameraval sesti vanj, pristopil 20-letnik in od njega zahteval denar. Ker je starejši moški zahtevo zavrnil, ga je napadalec z rokami večkrat udaril po glavi. Zlomil mu je nosne kosti ter mu povzročil številne rane in podplutbe po obrazu. Navkljub udarcem, je žrtvi vseeno uspelo sesti za volan in odpeljati naravnost v Italijo, kjer je poiskala ustrezno zdravniško pomoč. Novogo-riške policiste so o napadu kasneje obvestili italijanski kolegi.
Po končanem postopku so novo-goriški policisti 20-letnega nasilnega roparja s kazensko ovadbo izročili dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Novi Gorici, ki je zanj odredil hišni pripor.
Novogoriški policisti so 20-letnika že ovadili na Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici zaradi suma storitve kaznivega dejanja ropa, ki ga je storil konec lanskega leta v centru Nove Gorice. Takrat je zasledoval in napadel žensko, ki se je v nočnem času vračala domov z dela. Po glavi jo je večkrat udaril s steklenico in jo pri tem razbil. Medtem je pograbil njeno torbico in pobegnil, vendar so ga kmalu zatem prijeli. Od začetka letošnjega leta pa do zadnjih ropov, so ga policisti ovadili še za dve tatvini osebnih avtomobilov ter kraje goriva na bencinskih servisih, saj je v ukradena vozila točil gorivo, denarja zanj pa ni imel in se je enostavno odpeljal ne da bi poravnal račun za natočeno gorivo. Sicer pa novogoriški in ajdovski policisti zoper njega pripravljajo nove kazenske ovadbe zaradi tatvine še enega vozila ter tatvin goriva. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 23. marca 2013
13
gorica - Predstavitev knjig Tamini Widad in Lise Corva v Ubik
Vračanje v romantiko po feministični revoluciji
V okviru literarnih pogledov Ženski listi je v četrtek v mestni knjigarni Ubik potekala vzporedna predstavitev romanov dveh pisateljic. Na zadnjem srečanju, ki so ga priredili Posoška državna knjižnica, združenje Dante Alighieri in društvo Fidipa, sta se občinstvu predstavili Lisa Corva in Widad Tamini: prva je izdala knjigo z naslovom »Ul-timamente mi sveglio felice«, druga pa »Il caffe delle donne.«
Večer je uvedel in udeleženke oz. poslušalce pozdravil ravnatelj državne knjižnice Marco Mennato, z avtoricama pa se je pogovarjala novinarka in obenem tudi sama pisateljica Rossana Vesnaver. 32-letna Tamini Widad je iz mešanega palestinsko-judovskega zakona, s tržaškimi koreninami. Nekoliko starejša Lisa Corva pa je rojena v Trstu in je večji del življenja prebila v Milanu. Kaj pa ju druži? Obe knjižni pripovedi se namreč vrtita okrog sre-banja kave, obe pisateljici sta poročili Slovenca in obe živita z družinama v Ljubljani. To pa je že vredno posebne pozornosti.
Junakinja, ki se »zadnje čase prebuja srečna,« je milanska, poslovno uspešna ženska z dvema prenosnima telefonoma, z zapletenim odnosom s post hipijevsko mamo, nohte si barva značilno modro, moške spoznava v glavnem virtualno preko spletnega socialnega omrežja, življenjsko praznino pa teši s pitjem črnih kav, ki jih prekomerno sladka, da vsaj deloma zadosti pomanjkanju velikega čustva. Na face-booku jo pritegne Tržačan, zaradi katerega pripotuje v »mesto ob zalivu,« izkaže pa se, da se on raje navezuje isto-spolno. Kako se je le mogla tako zmotiti v oceni in občutkih? Avtorica prišepne bralcem, zlasti ženskemu delu, da
Z leve: novinarka Rossana Vesnaver se je pogovarjala z avtoricama Tamini Widad in Liso Corva
bumbaca
bi s pogostejšim dvigom pogleda z dlančnikovega ekrančka v bližnjo okolico lažje opazili, kdo nas vse obkroža in se zanima za nas.
Tamini Widad nas preko srebanja kave popelje v neravnotežja mlade pro-tagonistke, ki na Srednjem Vzhodu preživlja odraščanje v ženskem družinskem krogu, kjer se privadi vseh gospodinjskih veščin, zlasti pa ponižnosti. Nato odide v Zahodni svet, a si čez nekaj let, po neuspelem materinstvu, zaželi povratka v kolektivni obred »turške kave,« v nasprotju z italijanskimi nevrotičnim razlikovanjem med črno, dvojno črno, izcedkom, kapučinom, z vročim ali s hladnim mlekom, makia-
tom, koretom ... Ves čas koleba med dvema protislovnima moškima likoma, ki predstavljata dve različni kulturi -vzhodno in zahodno. Končno razreši razklanost v sebi ob spoznanju, da bo lahko nosila v sebi srednjevzhodne korenine, kljub odločitvi za Zahod.
Oba romana predstavljata vračanje v romantiko po preseganju podrejenosti, po feministični revoluciji, po osvojitvi ekonomske, družbene in psihološke neodvisnosti. Sedaj je ženski svet spet pripravljen iskati polnost v kakovostnem partnerskem odnosu.
Na novinarkino vprašanje, ali je po Milanu, Trstu, Srednjem Vzhodu in še čem v knjigah prisotna tudi Ljubljana,
sta obe avtorici odgovorili, da je v knjigah ni, obenem pa sta iz realnega osrednjeslovenskega sveta izluščili za italijansko Gorico odmišljene odtenke: »Slovenke so organizirane ženske, diplomirajo povprečno pet let pred moškimi vrstniki, v hiši podpirajo tri vogale (kdaj smo v otroštvu to že slišali?!), predsednica vlade je ženska, a ideal iz vseh vidikov je Kresalova, Mazejeva je šampionka. Stvarnost izvira iz vzgojnega in družbena procesa - socializma, zaradi katerega Slovenkam ni bilo treba skozi v prejšnjem odstavku navedeno zaporedje in so tako pridobile vsaj tri desetletja v sestavljanju svoje ženskosti.«
Aldo Rupel
Sredi mesta postavili Silvanovo drevo
Prihod pomladi so včeraj pri Ustanovi Silvana Furlana skupaj z no-vogoriško mestno občino in s številnimi partnerji, ki pripravljajo dogodke ob Letu Silvana Furlana, zabeležili s simbolno postavitvijo Silvanovega drevesa. Leseno premično drevo služi kot usmerjevalnik na prireditve, ki se bodo do konca letošnjega leta odvijale v čast filmskega pedagoga, scenarista, režiserja, filmskega kritika Silvana Furlana, ki je pomembno prispeval k razvoju filmske kulture na Goriškem.
Med bližnjimi dogodki je čez-mejni projekt GONGlab, v okviru katerega se bo odvilo več dejavnosti na obeh straneh meje. Projekt je leta 2012 zasnovala goriška Hiša filma, njegov namen pa je oblikovanje čezmejne izobraževalne platforme, ki bo omogočala posredovanje izkušenj in znanja vseh vpletenih partnerjev mladim iz Gorice in Nove Gorice. Mlade želijo spodbujati k dejavnemu sprejemanju in vrednotenju filmskih vsebin, jim omogočiti raziskovanje filmskih pristopov in estetik ter ponuditi priložnost, da izrazijo svoja čustva in razmišljanja. Organizacijam, ki delujejo znotraj Hiše filma (Kinoatelje, Transmedia, Mediateca.GO in združenje Sergio Amidei), so se pridružili še slovenski partnerji Zavod Ki-noatelje, Ustanova Silvana Furlana in Zavod Otok. V okviru projekta GONGlab bodo med drugim pripravili strokovno srečanje Mala filmska šola (živi naprej), ki bo 16. aprila v novogoriškem Kulturnem domu. (km)
jamlje - Društvo Vipava po sledeh prve svetovne vojne
Odpravljajo se na pohod po hribu, na katerem je bil ranjen Mussolini
Športno-kulturno društvo Vipava s Peči prireja jutri že deseto leto zapored pohod Po sledeh prve svetovne vojne. Za letošnji cilj so izbrali koto 144 nad Jamlja-mi, ki je poznana tudi z imenoma Vrtače - Gorjupa kupa. Zbirališče bo ob 8.45 na parkirišču blizu plinovoda pri Jamljah, ki mu domačini pravijo Ljusce. Kdor prihaja iz Trsta, naj zavije levo na parkirišče kakih 200 metrov po križišču s priključkom za avtocesto (cesta skozi Sabliče), kdor pa prihaja iz Gorice, naj zavije desno kakih 200 metrov po Jamljah.
Pohodniki si bodo najprej ogledali tri večje kaverne, ki so služile kot zatočišče av-stro-ogrskim vojakom. Nahajajo se ob vznožju Vrtač in na njih so na vhodu vklesani napisi Grotte Fillinger, A. Beran in J.R.2. Dalje se bodo povzpeli do vrha kote 144, kjer stojijo obeležja, postavljena po vojni, ki slavijo italijansko zasedbo tega hriba. Med boji za osvojitev kote je bil februarja leta 1917 ranjen takrat še desetar Benito Mussolini. Z vrha bo sledil pohod delno po nemarkirani stezi. Izletniki se bodo spustili po severni strani do manjše jame, kjer je mogoče razbrati zanimiv napis dveh italijanskih vojakov. Sledil bo ogled velike italijanske kaverne z več vhodi. Leta 1917 so ta podzemeljski kompleks izkopali italijanski minerci. Udeleženci si bodo nato ogledali topniško postojanko in ostaline pokopališča, na katerem so bili pokopani italijanski vojaki. Sprehodili se bodo nato po poti, ki povezuje Doberdobsko
Pohodniki se bodo sprehodili mimo številnih napisov in drugih ostalin iz prve svetovne vojne
foto m.juren
jezero s Prelosnim. Eden izmed naravnih jarkov kote 144 bo pohodnike pripeljal do lepo urejene kaverne, ki je leta 1917 služila poveljstvu 7. regimenta bersaljerjev. Od tu bodo hodili še kakih 300 metrov in izleta bo konec.
Pohod ni pretirano zahteven, trajal pa bo dobre tri ure in pol. Organizatorji
svetujejo primerno obutev ter ročno svetilko za ogled notranjosti kavern. Srečanje se bo kot po navadi zaključilo s kosilom -»paštašuto«, ki jo bo društvo Vipava ponudilo vsem pohodnikom na svojem sedežu v Ronku na Peči. Za informacije je na voljo telefonska številka 328-2180158.
Mitja Juren
gorica - Razstava reklamnih plakatov
Zgodba o talentiranih podjetnikih in umetnikih
K uveljavitvi raznih blagovnih znamk prispevala litografska delavnica Passero-Chiesa
Singer, Delser, Sidol, Dreher, Mo-retti ... Čeprav mlajšim pomenijo ta imena malo ali nič, večino ljudi tudi danes nagovarjajo s priokusom še neoddaljenega preteklega časa, redki pa vedo, da k uveljavitvi in razširjenosti omenjenih blagovnih znamk je veliko prispevala litografska delavnica Passero-Chiesa iz Vidma s podružnico v Tržiču. Dragocen fond reklamnih plakatov in skic - skupno okrog 340 enot -, ki so nastali v videmskem in tržiškem obratu nekdaj zelo uspešnega podjetja Passero-Chiesa, domuje v Gorici, potem ko ga je zaradi sociološke in umetniške vrednosti med letoma 2005 in 2006 odkupila Fundacija Goriške hranilnice. Gradivo so popisali in preučili, sedaj pa ga prvič postavljajo na ogled. Razstavo z naslovom »Réc-lame - Manifesti e bozzetti del primo '900 dal Fondo Passero-Chiesa« (Réclame - Plakati in skice z začetka dvajsetega stoletja iz Fonda Passero-Chie-sa) bodo odprli v četrtek, 28. marca, ob 17.30 v galeriji palače v Gosposki ulici, kjer ima fundacija svoj sedež.
Predsednik fundacije Franco Ob-izzi, ki bo v kratkem zapustil predsedniško mesto, pojasnjuje, da so se odločili za odkup fonda, potem ko je spomeniško varstvo zaščitilo gradivo zaradi njegove vrednosti in določilo, da gre lahko v prodajo le v celoti. Leta 2005 so tako na dražbi odkupili 99 pla-
katov in skic, nasledne leto pa od goriške knjigarne-antikvariata še dodatnih dvesto. Avtorici razstave Annalia Delneri in Isabella Reale pravita, da se v fondu zrcali preko 120 let prepletanja umetnosti in podjetništva ter da gre za naravnost očarljivo zgodbo o talentiranih podjetnikih (zlasti Enrico Passero in Giuseppe Chiesa) in ravno tako talentiranih umetnikih, ki so s pristnim umetniškim navdihom oplodili reklamno grafiko (Antonio Bau-zon, Tullio Crali, Argio Orell, Pietro Antonio Sencig, Cesare Simonetti, Lojze Spazzapan ...). Plakatom in skicam bodo dodali še nekaj litografij na pločevinasti podlagi, po izdelavi katerih je slovela tržiška podružnica podjetja Passero-Chiesa. Te prihajajo iz zasebne zbirke Marina De Grassija, ki je prepričan, da goriška razstava krepko presega krajevne okvire.
14
Nedelja, 24. marca 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
doberdob - Kraški krti gostili občni zbor JZS
Za tesnejše sodelovanje med podzemnimi kolegi
Ob posameznih poročilih strokovnih služb so podelili priznanja in značke članom
Sobotni sončni dan je bil za naše jamarje prav poseben dan, saj so na turistični kmetiji Kovač v Doberdobu gostili vse člane Jamarske zveze Slovenije. »V veliko čast nam je bilo, da se je osrednja slovenska jamarska organizacija namreč odločila, da bo pri nas priredila redni občni zbor,« nam je včeraj povedal predsednik Kraških krtov Edvard Gergolet. Lani so namreč goriški speleologi praznovali 40-letnico delovanja, tako da je bila izbira lokacije za občni zbor tudi nekakšna pohvala za doslej opravljeno delo in trud, ki ga goriški Krti vlagajo v raziskovanje podzemlja.
Delovni dan se je začel že v zgodnjih dopoldanskih urah, ko je udeležencem dobrodošlico izrekel predsednik Gergolet, za njim pa sta svoj pozdrav prinesla tudi sovodenjska županja Alenka Florenin in pa predsednik deželne spe-leološke zveze Franco Gherlizza. Slednji je med drugim spodbudil tesnejše sodelovanje s slovenskimi kolegi, predvsem na področju izobraževanja oz. usposabljanja, reševalne službe in pa turistične promocije našega bogastva. Med udeleženci so bili tudi člani jamarskega odseka Slovenskega planinskega društva Trst in društva Grmada iz Mavhinj, ki so tako kot Kraški krti člani Jamarske zveze Slovenije.
Predsednik Jamarske zveze Slovenija Vido Kregar se je v svojem poročilu zaustavil pri splošnem delovanju, ki poteka, kljub nihanju aktivnosti in finančnim težavam, kar zadovoljivo. Sledila so poročila vodij strokovnih služb, se pravi jamarske reševalne službe, službe za izobraževanje, za kataster jam, za varstvo jam, tehnične komisije, ter tistih, ki skrbita za stike s tujci in za spletno stran. Tudi Kregar je izrazil željo po tesnejših sodelovalnih odnosih z zamejskimi kolegi. V razpravi so prišle na dan tudi polemike, se pravi kritike predvsem na račun vodstva katastra, ki je žal okrnjeno, kar se pozna v delovanju službe. Prav tako je beseda tekla o novem statutu.
Sobotni občni zbor pa je bil tudi priložnost za slovesno podelitev priznanj posameznim včlanjenim društvom oziroma zlatih, srebrnih in bronastih značk članom za njihove posebne dosežke na področju jamarstva.
tržič - Smrt
Podžupanov oče žrtev azbesta
Azbestu je treba pripisati smrt še enega Tržičana. Včeraj je zaradi mezote-lioma umrl Vini-cio Greco, oče tržiškega podžupana Omarja
Greca. Vinicio se je rodil leta 1944 v kraju Novoli piccolo pri Lecceju. Ko je dopolnil osemnajsto leto starosti, se je preselil v Tržič, kjer se je zaposlil v ladjedelnici. Najprej je delal za razna podizvajal-ska podjetja, potem se je zaposlil v družbi Fincantieri. Po poklicu je bil varilec, delal je na ladjah, pogosto sredi azbestnega prahu. Poročen je bil z Luciano Tantin iz Pancana, ki mu je leta 1975 povila sina Omarja. Bolezen je odkril pred dvema letoma; ker je bilo uradno potrjeno, da je bil mezoteliom vezan na vdihovanje azbesta, bodo v prihodnjih dneh na njegovem truplu opravili obdukcijo. Pogreb bo sredi prihodnjega tedna.
Vinicio Greco
Udeleženci srečanja na kmetiji Kovač (zgoraj); predsednika Kraških krtov Edvard Gergolet in Jamarske zveze Slovenije Vito Kregar (desno)
foto kraški krti
Dnevni red občnega zbora je bil sila natrpan, tako da se je ta zavlekel v pozne popoldanske ure. Napovedani sprehod oz. ogled naravnih lepot in ka-vern doberdobskega Krasa je zato odpadel, po poznem kosilu in kozarčku domače kapljice pa so se udeleženci poslovili. (sas)
gorica - Glasba
Spoznajmo keltsko harfo
Danes v trgovini Pecar
V znani goriški trgovini glasbil Pecar (v Ulici Contavalle) bodo današnji dan posvetili keltski harfi z namenom, da inštrument in njegovo poučevanje predstavijo širši javnosti.
Ves dan bo po urniku trgovine na ogled kakih dvajset harf, ki jih je izdelalo podjetje Salvi iz Piasca v pokrajini Cuneo. Kraja, ki nima drugih atrakcij, se drži sloves ravno zaradi delavnice keltskih harf. Vrhunec dneva bo v popoldanskem času z začetkom ob 16. uri. Uvodoma bo o harfi in možnostih učenja spregovorila profesorica Tatiana Donis, ki poučuje harfo na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Ko-mel v Gorici in na Glasbeni matici v Trstu; sledil bo kratek prikaz znanja najmlajših gojencev iz njenega razreda na šoli Komel, nato pa še polurni nastop zelo uspešne skupine harfistk Girotondo d'arpe, ki jo sestavlja sedem uigranih deklet. Vstop bo seveda prost.
gorica - Srečanje z Markom Sosičem
Od literature in družbe do razpada Jugoslavije
Z Markom Sosičem se je pogovarjala Veronika Brecelj
bumbaca
Gost niza »Srečanj z avtorji« v goriškem Kulturnem domu je bil v četrtek znani tržaški pisatelj ter gledališki, televizijski, radijski in filmski režiser Marko Sosič. Srečanje z nadvse plodnim avtorjem in literarnim ustvarjalcem, ki je ob tej priložnosti predstavil tudi svoj najnovejši roman »Ki od daleč prihajaš v mojo bližino«, sta priredila Kulturni dom in Zveza slovenskih kulturnih društev, pokroviteljstvo pa so zagotovili SKGZ, goriška pokrajina in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Slovenije.
Srečanje je uvedel ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, ki je z zadovoljstvom ugotavljal, da je do prireditve - čeprav naključno - prišlo ravno na mednarodni dan poezije. Avtorju je čestital za novo knjigo, ki se vključuje v sklop umetniške ustvarjalnosti na naših tleh in vrednoti ta naš prostor, z željo po preseganju njegovih dokaj ozkih okvirov. Prijeten in privlačen klepet s Sosičem je vodila tržaška profesorica
Veronika Brecelj. Kot izhodišče sta seveda izbrala nov roman, vendar je njun pogovor segel tudi na druga področja literature in umetnosti ter se dotaknil družbenih vprašanj, ki tako ali drugače vplivajo na kulturno razgledanost in rast sleherne skupnosti. Beseda je tekla o meščanskem okolju, o svetu neznanja, ki botruje hudobiji in zlu, ki se nabira v človeku. Gosta sta se spraševala, ali je zahodnjaški model življenja res najboljši oz. če je vse to, kar doživljamo, lažno? Pogovor je nanesel tudi na razpad Jugoslavije z vojnami in genocidi, na katere ne bi pred tridesetimi leti niti pomislili. Kdo ve, če nas je naglo razkrajanje skupne države česa naučilo... V klepet so se vključili tudi nekateri poslušalci z argumenti, ki so privedli do spoznanja, da je kultura tista zvrst, ki človeku odpira vrata razmišljanja in ga vodi stran od nepismenosti, v katero ga je pahnila politika sodobne, na videz odprte in civilizirane družbe. (vip)
gorica - Glasbeni večer v kavarni HiC
Kot v irskem »pubu«
Po lokalih vse manj glasbe v živo zaradi najrazličnejših dajatev in pristojbin
Pred dnevi se je goriška kavarna HiC spremenila v pravi irski »pub«, v katerem so točili pivo Guinnes. Za posebno vzdušje je brez dvoma poskrbel nastop glasbene skupine Failte Beoir, ki je gostom ponudila večer značilne irske glasbe. Glavni pečat glasbi z zelenega otoka vsekakor dajejo dude s piščalmi ali trobljami, spremljavo pa večinoma opravljajo razne vrste tolkal, med katerimi izstopa značilni mali boben »bodhran«. Skupina se je izkazala kot zelo dobro uglašena in uigrana, tako da je bil marsikdo od gostov prepričan, da ima pred seboj prave irske glasbenike. V resnici gre za skupino Go-ričanov, ki jih je pritegnila tovrstna glasba in so se ji posvetili z veliko zagnanostjo. Glavni ton nastopom vsekakor dajejo dude, ki jih mojstrsko obvlada Alan Petrei, Tržačan irskih korenin. Ime ansambla pa v irski keltščini (zelo podobno je tudi škotski inačici) pomeni Dobrodošlo pivo! Ob glasbi in pivu so gostom delili tudi nekaj tipičnih irskih jedi, tako da je bil večer prijeten v vseh pogledih. Našla se je tudi skupina deklet, ki je ob zvokih dud in tolkal zaplesala nekaj irskih plesov. Najbrž je šlo za skupinico, ki se je zapletenih korakov irske folklore naučila na kakem tečaju.
Ob podobnih večerih, ki nedvomno predstavljajo hvalevredno pobudo, si obiskovalec ne more kaj, da ne bi pomislil, zakaj se gostinski lokali skorajda ne odločajo, da bi v svojo ponudbo vključili tudi glasbene točke v živo. V nekaterih
Skupina Failte Beoir v baru HiC
foto vip
državah, zlasti na Balkanu, je glasba v živo tako rekoč prisotna v vsaki, še tako zanikrni krčmi. Pri nas pa je tovrstna praksa skorajda nepoznana. Škoda, kajti tudi pri nas je veliko glasbenikov, ki bi si na takih, nezahtevnih nastopih, pilili glasbeno in pevsko znanje, obenem pa bi tudi gostu pripravili svojevrstno vzdušje, ki bi ga s petjem ali s plesom pomagal ustvariti tudi sam. Vse skupaj zgleda precej enostavno, pa ni! Poleg volje gostinca, ki pri teh izbirah nedvomno odigrava glavno vlogo, se v celotno zadevo žal vplete neizprosna birokracija, ki ji vsak gostinec ni kos in se zato raje odpove še tako lepim zamislim. Kot vedo povedati mnogi ka-varnarji in gostilničarji, so za take pobu-
de potrebna številna dovoljenja z žigi in kolki, vsak glasbeni utrip pa je podvržen še dajatvam in pristojbinam vseh vrst, ki gostincu poberejo že itak nizek zaslužek. Škoda, kajti glasbeni in nasploh umetniški večeri nemalo prispevajo h kulturni bogatitvi širšega kroga ljudi, predvsem tistega dela prebivalstva, ki bolj poredko-ma zaide v gledališče, na koncert ali na odprtje kake likovne razstave. Ne gre prezreti niti dejstva, da bi glasba in druge oblike umetnostnega izražanja v gostinskih lokalih poživile mesto, ki ga je sedanje krizno stanje še bolj pahnilo na rob popolnega mrtvila. Zato se nam katera koli pobuda za izstop iz otopelosti zdi dobrodošla - Failte, kot bi rekli Irci! (vip)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 23. marca 2013
15
Podražitev zavrnjena
Novogoriški mestni svetniki so na četrtkovi seji zavrnili povišanje cen komunalnih storitev. Podjetje Komunala je lani decembra najprej pripravilo predlog o 100-odstot-nem povišanju, a ga je tedaj župan Matej Arčon umaknil z dnevnega reda seje. Komunala je pred svetnike v četrtek prišla z novim predlogom o skoraj 68-odstotnem povišanju, a so ga svetniki zavrnili. Cene za komunalne storitve tako za občane na Goriškem še ostajajo nespremenjene. Direktor Komunale Andrej Miška je nad glasovanjem novogoriških svetnikov neprijetno presenečen. »Mestni svet je praktično brez pametne obrazložitve gladko zavrnil naš predlog in tudi ni poiskal nobene ustrezne rešitve,« je po seji povedal Miška. Komunala je cene svojih storitev nazadnje usklajevala pred dvanajstimi leti, v tem času pa se je bistveno spremenil obseg njihovega dela. Kot je že dan pred svetniško odločitvijo poudaril Miška, bo takšna svetniška odločitev gotovo vplivala na poslovanje podjetja, ki je lansko leto zaključilo z 88.300 evrov izgube. (km)
Igra in dražba
V	goriškem gledališču Verdi se v ponedeljek, 25. marca, ob 20.45 z igro Jasmine Reza ART zaključuje letošnja prozna sezona. Po predstavi bodo na dražbi prodali belo sliko, ki bo protagonistka igre; platno bodo podpisali trije nastopajoči igralci Alessandro Haber, Alessio Boni in Gigio Alberti, izkupiček pa bodo namenili organizaciji Emergency.
Mandala v Krminu
V	muzeju teritorija v palači Loca-telli v Krminu bodo danes ob 18. uri odprli razstavo z naslovom Mandala. Na ogled bodo postavili likovna dela, ki jih je naslikal Nel-lo Taverna.
Čiščenje ob izlivu Soče
V	naravnem rezervatu ob izlivu Soče bo danes ob 9.30 čistilna akcija, ki jo prirejata zadruga Rogos in štarancanska občina. Ob zaključku bodo prireditelji poklonili kosilo udeležencem. Ob 15. uri bo tečaj opazovanja ptic - »bird-watchinga«.
Pomladni dan v muzeju
V	okviru Pomladnega dne združenja FAI bo danes med 10. in 12. uro ter med 14. in 17. uro, jutri pa med 10. in 17. uro mogoče obiskati muzej v nekdanjem samostanu sv. Klare v Gorici. Oglede bodo vodili dijaki licejev Duca Degli Abruzzi, Slataper in Paolino dAquileia.
Dual-O ob jezeru
Združenju Semiperdo orienteering iz Maniaga in Gorizia Triathlon sta prireditelja tekme v orientacijskem teku in kolesarjenju Dual-O, ki bo jutri ob 10. uri v Doberdobu. Tekmovalna trasa bo začrtana na območju rezervata Prelosnega in Doberdobskega jezera. Zadnje vpise bodo zbrali med 8.30 in 9.45 v centru Gradina.
Nočna zapora
Na hitri cesti Gorica-Vileš bo v noči s ponedeljka, 25. marca, na torek, 26. marca, nočna zapora zaradi gradbenih del. Zaprt bosta odseka med Vilešem in Gradiščem v smeri Gorice ter med štandre-škim krožiščem in Vilešem v smeri Vileša.
doberdob - Kulturni večer
Dan maternega jezika v Ostržkovi družbi
Nastopajoči otroci
V župnijski dvorani v Doberdobu so pred dnevi priredili kulturni večer, posvečen svetovnemu dnevu maternega jezika, ki ga je UNESCO razglasil za 21. februar. Uvodoma je pod vodstvom Zdenke Komel zapel šolski pevski zbor iz Mirna in Bilj. Slavnostna govornica je bila učiteljica Branka Žižmond, ki poučuje v Kostanjevici na Krasu. »Kaj vse smo preživeli Slovenci, odkar živimo na tej zemlji: zapostavljanje, poniževanje, potujčevanje, pa vendar smo ohranili svoj jezik, svoje običaje, svojo kulturo, svoje slovenstvo. Zavest materinščine ne oblikuje človeku narodni ponos in navezanost na domovino. Zato je boj zavednih ljudi za narodnostne pravice vedno povezan z materinščino,« je poudarila govornica in opozorila, da se je slovenski jezik ohranil navkljub vsemu, še vedno pa je osnovna pravica do materinščine marsikje okrnjena. »Vsi mi, ki živimo v Sloveniji in zunaj meja si moramo prizadevati za lepšo in boljšo materinščino. Če jezik zanemariš, se začne majati narodnostna pripadnost. Še zlasti zamejski Slovenci se zavedate, da je vaš boj za pravico do materinščine v javnosti boj za obstanek - za biti ali ne biti. Naj bo jezikovna majhnost prednost - nekaj enkratnega. Ob bok materinščine postavimo knjige v slovenskem jeziku. Kar je zapisano, ne umre! Knjiga je najzgovornejša priča, da se narod zave-
foto r.g.
da sebe, da živi in hoče živeti,« je poudarila Žižmondova. Za njo je prisotne nagovorila vodja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti novogoriškega območja Maja Jerman-Bratec, ki je zelo počaščena, da Slovenci izven matične države tako skrbno negujejo svoj materni jezik.
Po nagovorih je povezovalec večera Oshbej Gergolet napovedal gledališko glasbeno predstavo za otroke Carla Collodija Ostržek. Pod mentorstvom in priredbo Emila Abrška so dijakinje Anuša Kodelja, Maja Petrovič in Ana Marija Belingar - igralke Gledališča na vrvici iz Nove Gorice - uprizorile pravljico, ki je bila prejšnjo sezono najboljša izvedba, pravi hit mladinskih gledališč na Novogoriškem. Za konec so na oder prišli še doberdobski Veseljaki in večer zaključili s petjem pod vodstvom Lucije Lavrenčič. Ker je komaj minil mesec slovenske kulture, dan maternega jezika in Prešernov dan, so mladi pevci zapeli Zdravljico, kar so prisotni v dvorani počastili tako, da so spoštljivo vstali.
Župnijski svet in družina Romana Gergoleta sta tako zaokrožila deseto prireditev, od katerih je bil dan maternega jezika letos druga. »Upamo, da bo to postalo tradicija, saj potrebujemo narodno zavest, ljubezen do maternega jezika in sodelovanje z matico,« poudarjajo prireditelji kulturnega večera. (rg)
~M Gledališče
»UN CASTELLO DI MUSICAL & RI-SATE!« v organizaciji združenja Ter-zo Teatro bo danes, 23. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici z gledališko predstavo »Profumo di mistero« v izvedbi gledališke skupine Luci della Ribalta iz Bocna.
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 23. marca, ob 10.30 gledališka igralnica z Nevenko Vrančič »Lonček kuhaj« in ob 20. uri »Ljudožerski ples»; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
~M Koncerti
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ bo nastopil 27. aprila ob 18. uri v dvorani Stoži-ce v Ljubljani ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF. Pred-prodaja vstopnic poteka na sedežih Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu in Čedadu ter v goriškem uradu na korzu Verdi 51 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz; informacije na trst@zskd.org, gori-ca@zskd.org, kdivantrinko@libero.it ali po tel. 040-635626, 0481-531495, 0432-731386.
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE - GORICA, župnija Sv. Andreja ap. - Štandrež, ZCPZ - Gorica v sodelovanju s SSO vabijo v nedeljo, 24. marca, ob 18. uri v cerkev Sv. Andreja ap. v Štandrežu na postni meditativni koncert z naslovom »In spet sem vitki vrč za božjo kri«. Nastopila bosta
Čestitke
Noni ANI želimo vse najboljše! Anja in Nejc ter vsi, ki jo imamo radi.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU
MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
U Kino
■
■
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.20 - 22.10 »I Croods«. Dvorana 2: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Ben-venuto Presidente«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Gli amanti passeggeri«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.20 - 22.10 »I Croods«. Dvorana 2: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Ben-venuto Presidente«. Dvorana 3: 17.50 »I Croods« (digital 3D); 19.50 - 22.00 »La frode«. Dvorana 4: 17.30 »Il grande e potente Oz«; 20.00 - 22.00 »Buongiorno papa«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Gli amanti passeggeri«.
M Izleti
David Bandelj na orglah in Lucrezia Bogaro z recitacijo.
30. SOVODENJSKA POJE bo potekala v nedeljo, 7. aprila, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Organizatorji toplo vabijo vse ljubitelje petja.
GRAJSKE HARMONIJE - večeri komorne in solistične glasbe na gradu Kromberk: v petek, 19. aprila, ob 20. uri koncert dua Arparlando (Tina Žerdin in Christine Leibbrand - Kue-gerl, harfa); informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 003865-3354016, blagajna@kulturni-dom-ng.si, vstopnice uro pred koncertom na gradu Kromberk.
H Šolske vesti
LUDOTEKA PIKANOGAVIČKA za
otroke 2. in 3. letnika vrtcev ponuja animacijo, glasbo, gledališko dejavnost, pravljični kotiček, ustvarjalne delavnice, ples, predvsem pa veliko igranja in zabave. Dejavnosti bo vodila Damjana Golavšek, glasbenica, igralka in avtorica gledaliških predstav. Delovala bo vsako sredo od 27. marca do 15. maja, od 15.30 do 17.30 v Dijaškem domu. Prevoz iz vrtcev v Dijaški dom je zagotovljen; informacije in prijave do zasedbe mest po tel. 0481-533495.
PREDAVANJE ZA STARŠE z naslovom »Vpliv televizije, video igric in interneta na otroka: na kaj moramo biti starši pozorni« bo potekalo v Dijaškem domu v ponedeljek, 25. marca, ob 17.30 (v italijanščini). Srečanje bo vodila psihologinja Susanna Pertot. Poskrbljeno bo za varstvo otrok (s predhodno najavo); informacije po tel. 0481-533495.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane in prijatelje, da je za izlet v Pariz od 18. do 24. maja prostih še nekaj mest. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu, na račun 300 evrov; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.). Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino.
SPDG priredi v prvem tednu julija osemdnevni izlet na Slovaško in Poljsko. Prevoz z avtobusom. Predvideni obiski in vzponi na nekaj vrhov v Tatrah. Koordinator: Vlado Klemše (tel. 0481-882079). Prijave do konca marca.
VINITALY: ONAV (Vsedržavno združenje pokuševalcev vin) prireja v nedeljo, 7. aprila, obisk sejma Vinitaly v Veroni; informacije in vpisovanje po tel. 0481-32283 ali markovicdanie-la@yahoo.com.
SPDG prireja v nedeljo, 24. marca, pohod Cerje-Trstelj. Hoje je tri ure in pol. Zbirališče pri gostilni Miljo pri Devetakih ob 8. uri. Izlet vodi Srečko Vizintin (335-5421420).
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV prireja dva enodnevna avtobusna izleta: 5. maja v Padovo, v sklopu kongresa krvodajalcev, ter 22. junija v Gardaland. Informacije in vpis v sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17.00 do 18.00.
□ Obvestila
ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO vabi danes, 23. marca, na tržnico, ki poteka vsako 4. soboto v mesecu na Travniku v Gorici.
OBČINA ŠTEVERJAN v sodelovanju s civilno zaščito, lovskima družinama iz Števerjana in Jazbin, društvoma F.B. Sedej in Briški grič ter osnovno šolo A. Gradnik organizira ekološki dan danes, 23. marca. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred občinsko hišo.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo zaradi izrednih vzdrževalnih del na prometnici Pot na Roje - Gorica cesta zaprta dne 25. in 26. marca.
SKGZ vabi v torek, 26. marca, ob 20. uri na sejo pokrajinskega sveta, ki bo potekala v Tumovi predavalnici goriškega KBcentra (Verdijev korzo 51, 3 . nadstropje). Seja je razširjena tudi na člane pokrajinskega tajništva, Zbor članov posameznikov in uslužbence goriških ustanov.
BARVANJE PIRHOV: veselo popoldansko ustvarjanje bo v četrtek, 28. marca, od 15.30 do 18. ure v kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu. Vsak udeleženec naj prinese s seboj 4 kuhana jajca; informacije po tel. 334-2294517.
»ZUMBA WITH SASA«: vsako sredo od 19. do 20. ure sprostilna plesna-fitness vadba za vse, ki pomaga k dobri volji in boljšemu počutju. Prva lekcija bo v sredo, 3. aprila, v kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu. Zumbo prirejata KD Briški grič in KD Paglavec; informacije: tel. 334-2294517.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica obvešča, da bo letni redni občni zbor v sredo, 17. aprila, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Drugi sklic bo ob 20.30.
0 Prireditve
KULTURNO ZDRUŽENJE NOI... DELL'ARTE iz Gorice prireja v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji umetniška laboratorija za otroke med 6. in 12. letom starosti v prostorih Pinakoteke v palači Attems na Trgu de Amicis 2 v Gorici: danes, 23. marca, med 14.30 in 16.30 z naslovom »Gioielli eco_preziosi« in v soboto, 30. marca, med 14.30 in 16.30 z naslovom »Un mare di carta«; obvezna rezervacija po tel. 347-1733342, noi-dellarte@libero.it, www.noidellarte.it.
V	KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo ob 10-letnici delovanja danes, 23. marca, ob 21. uri DJ Sleazy in DJ Satriale; ob 23.30 koncert skupine Stroj-machine; več na www.mostovna.com.
V	CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo 25. marca med 16.30 in 18. uro srečanje v sklopu niza »Linea di scon-fine« z naslovom »Coaching e potenzialita«. Vodila bo Monica Scozzai; vstop prost.
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na sklepno prireditev ob marčevskem mesecu žena v grad Kromberk v torek, 26. marca, ob 20. uri. Ob materinskem dnevu bo goriški literarni klub GOvoRICA pripravil pogovor o solkanski ro-manopiski, materi in ženi s konca 19. stoletja Pavlini Doljak Pajkovi, ki ga bo vodila Darinka Kozinc.
V	DVORANI JEHOVIH PRIČ v Ul. padlih borcev 2A v Šempetru bo v torek, 26. marca, srečanje z naslovom »En človek je umrl za vse«. Svetopisemski odgovori bodo podani v slovenščini ob 18. uri in v italijanščini ob 19.45.
V	DOMU ANDREJA BUDALA v Štandrežu bo v sredo, 27. marca, ob 19. uri predstavitev publikacije o hišnih in le-dinskih imenih v Štandrežu v sklopu projekta »Povej, k ku je blo an bot«, ki so ga pri društvu Oton Župančič izvajali v lanskem šolskem letu 2011-12 v sodelovanju z učenci 4. in 5. razreda osnovne šole F. Erjavec iz Štandreža. Na predstavitvi bodo sodelovali osnovna šola iz Štandreža, člani KD Oton Župančič in pevska skupina Sraka.
Pogrebi
DANES V TRŽIČU: 11.00, Ugo Valde-marin s pokopališča v cerkev Sv. Jožefa in na novo pokopališče v Šta-rancanu; 12.30, Anna Maria Agnesin vd. Gonano iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika.
DANES V ŠKOCJANU: 10.50, Arrigo Pagotto s pokopališča v Beglianu v cerkvi in na pokopališču.
Ob boleči izgubi PEPOTA FLORENINA izrekajo iskreno sožalje svojcem
uslužbenci, svetovalci in odborniki Občine Sovodnje ob Soči
1 2 Sobota, 23. marca 2013
APrimorski
r	dnevnik

Sieni nikakor ne gre več od rok
ISTANBUL - Montepaschi Siena je odlično začel 2. fazo evro-lige, zdaj pa mu že lep čas ne gre od rok, saj je izgubil štiri od zadnjih petih tekem. Dna se je dotaknil sinoči, ko je v Turčiji z 72:70 klonil pred Bešiktasom, ki je dosegel še le prvo zmago v 12 nastopih. Da se zanesljivo uvrsti v playoff morajo igralci toskanskega moštva zdaj osvojiti obe zadnji tekmi, doma prioti Barceloni in v Vitorii proti Caji. Ta tekma bo zdaj najbrž odločilna.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Cunego 1., Mugerli 3. v Italiji
MILAN - Slovenski kolesar Matej Mugerli (Adria Mobil) je v času glavnine osvojil tretje mesto na četrti etapi kolesarske dirke Coppi e Bartali. Na 157 kilometrov dolgi preizkušnji med krajema Zola Predosa in Piane di Mocogno je zmagal Italijan Damiano Cunego (Lampre) pred rojakom Maurom Santambrogiem (Vini Fantini). V skupnem vodstvu je Italijan Diego Ulissi (Lampre), danes pa bo 14,3 kilometra dolga posamična vožnji na čas.
nogomet - Po porazu proti Islandiji Slovenija brez možnosti za Brazilijo 2014
Zastor je padel
r. kneževič
«Katancu je treba dati čas«
Radenko Kneže-vič, napadalec Krasa, ki je v začetku kariere zbral tudi več nastopov za reprezentanco Slovenije mladih (proti Češki je tudi dosegel gol), meni, da je treba dati Srečku Katancu čas.
»Težko je v tako kratkem času spremeniti ekipo. Katanec šele preizkuša igralce, v bistvu že razmišlja o naslednjem reprezentančnem ciklu, zadnje kvalifikacijske tekme bo izkoristili, da preizkusi, kateri igralci ustrezajo njegovemu konceptu. Red in disciplina sta njegovo vodilo. Zaenkrat se je odločil za mešanico izkušenih igralcev in mladih. Prednost daje tistim, ki v klubih več igrajo, kot na primer Novakovič, kljub temu, da igra on na Japonskem v drugi ligi. Zagotovo se ne bi vrnil na čelo reprezentance, če ne bi verjel, da lahko spet ustvari konkurenčno ekipo, kakršno je v časih velike evforije slovenskega nogometa že vodil,» pravi Kne-ževič.
Glede sinočnje tekme ga moti, da so igralci, kljub Katančevim svarilom, po njegovem mnenju vendarle preveč podcenjevali nasprotnike, kar kažejo nekatere napake v obrambi, pozitivno pa je bilo, da so vendarle pokazali nekaj lepi skupinskih akcij in precej streljali proti vratom. Najbolj všeč mu je bil Novakovic. »Zadel je, sodeloval v igri in bil zelo motiviran!«
zagreb
Preventiva
incidente
ZAGREB - Hrvaška policija je pred in po današnji nogometni tekmi visokega tveganja med Hrvaško in Srbijo, ki se je v Zagrebu končala z zmago domače izbrane vrste z 2:0, začasno odvzela prostost 65 osebam, v glavnem zaradi neprimernega obnašanja, metanja pirotehničnih sredstev, čezmernega uživanja alkohola in ponarejanja vstopnic. Kvalifikacijsko tekmo za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Braziliji si je na zagrebškem stadionu Maksimir ogledalo 35.000 gledalcev. Del je izžvižgal srbsko himno in prepeval nacionalistične pesmi, do izgredov pa ni prišlo. Srbov na tekmi po predhodnem dogovoru med zvezama ni bilo.
Kar zadeva drugih tekme preseneča neodločeni 1:1 Španije proti Finski
Skupina E
Slovenija - Islandija 1:2, Norveška - Albanija 0:1, Ciper - Švica danes ob 17.30
Švica	4 3 1 0 7:1 10
Islandija	5 3 0 2 6:5 9
Albanija	5 3 0 2 6:5 9
Norveška	5 2 1 2 6:6 7
Ciper	4 1 0 3 4:8 3
Slovenija	5 1 0 4 4:8 3
PRIHODNJI KROG (7.6.) Albanija - Norveška, Islandija - Slovenija, Švica - Ciper
Slovenija - Islandija 1:2 (1:0)
Strelca: 1:0 Novakovic (34.), 1:1 G. Sigurdsson (55.), 1:2 G. Sigurdsson (78.).
Slovenija: S. Handanovic, Brečko, Cesar, Ilic, Jokic, Krhin (od 79. Dedic), Kur-tic, Radosavljevic, Birsa (od 52. Lazarevic), Ljubijankic (od 65. Matavž), Novakovic.
Islandija: Halldorsson, Saevarsson, Ottesen Jonsson, Bjarnason, Sigthorsson (od 90. Danielsson), G. Sigurdsson, Finn-bogason (od 46.
Gudmundsson), R. Sigurdsson, Gunnarsson, Halllfredsson (od 76. Gud-johnsen), A. Skulason.
LJUBLJANA - Slovenska vrsta si je pred tekmo želela tri točke, ki bi jih obdržale v igri za Brazilijo. Kljub dobremu začetku in vodstvu po polčasu po zaslugi Milivoja Novakovica pa so Slovenci tudi tokrat ostali praznih rok. Njihov krvnik je bil Gylfi Sigurdsson, ki je dvakrat ma-tiral Samirja Handanovic, tako da je Slovenija praktično že izpadla iz igre za mundial.
Katanec je tekmo začel s kar precej spremenjeno postavo v primerjavi s februarsko prijateljsko tekmo. Slovenija je od začetka prevzela pobudo, udarila pa je šele v 34. minuti. Novakovic je po slabem izbijanju žoge islandske obrambe z desne strani kazenskega prostora lepo zadel nasprotni kot islandskih vrat.
Kmalu po začetku drugega polčasa je Katanec opravil prvo menjavo, ne popolnoma pripravljenega Birso, ki je vidno šepal, je zamenjal Dejan Lazarevic. V 55. minuti pa so Islandci izenačili. Prosti strel s 25 metrov je izvrstno izvedel nogometaš Tottenhama Gylfi Sigurdsson, ki je zadel levi zgornji kot vrat vratarja Handa-novica. Pet minut pozneje so imeli gosti s severa Evrope novo izjemno priložnost, a je slovenski vratar dobil dvoboj iz oči v oči s Kolbeinnom Sigthorssonom.
Katanec je nato v igro poslal še Tim Matavža, slovenska ekipa je znova ogrozila vrata v 70. minuti, ko je Novakovic po prostem strelu z roba kazenskega prostora dobro meril po tleh, a je izvrstno posredoval islandski čuvaj mreže, tako kot po strelu v tej akciji malce sebičnega Lazare-vica v 74. minuti. Lazarevic je znova ogrozil gostujočega vratarja minuto pozneje, ko je s 15 metrov znova sprožil, vendar je Hannes Thor Halldorsson njegov poskus ukrotil.
V 78. minuti pa so gosti povedli, ko je Gylfi Sigurdsson na robu kazenskega lepo prišel do strela in ugnal nemočnega Handanovica. Katanec je takoj reagiral in v igro v napad poslal še Zlatka Dedica. Slovenci so v zaključku tekme pritisnili proti islandskim vratom, sprožili še nekaj bolj ali manj nevarnih strelov, a se izid ni več spremenil.
Valter Birsa je kljub poškodovanemu gležnju igral 52 minut
ansa
minljiva slava
Caprijatijeva tokrat v vlogi nadlegovalke
MIAMI - Nekdanja ameriška teniška zvezdnica Jennifer Capriati bo morala zaradi domnevnega napada na nekdanjega partnerja na sodišče. Capriatijeva je na Valentinovo v fitnes klubu v Palm Beac-hu na Floridi napadla moškega, s katerim sta bila vse do lani par. Žrtev napada je medijem potrdila, da je zvezo s Capriatijevo prekinila lani, od takrat naprej pa ga je 36-letna nekdanja igralka vseskozi nadlegovala. Capriatijeva je imela izredno bogato teniško kariero, zmagala na večjem številu turnirjev za grand slam in leta 1992 osvojila tudi zlato olimpijsko medaljo. Obenem ima tudi že izkušnje s prestopništvom, saj jo je sodišče že obravnavalo zaradi kraje v trgovinah in zaradi posesti marihuane.
VN Malezije ob 9. uri
SEPANG - VN Malezije, konec tedna druga dirka letošnje formule ena, ima povsem drugačne značilnosti kot uvodni nastop v Melbournu. Gre za hitro progo, ki bo še bolj obrabila gume, zelo zahtevno za pilote in mehanike je tudi s fizičnega vidika, večkrat uliva dež. Na prostem treningu je bil najhitrejši Kimi Raikkonen (Lotus), a so mu bili Sebastina Vettel (Red bull), Fernando Alonso in Felipe Massa (Ferrari) Dirka se bo v nedeljo začela ob 9. uri.
VATERPOLO - Moška A2-li-ga, zadnji krog 1. dela, danes ob 17.30 Brescia - Pallanuoto TS, četrtkov izid: Pallanuoto TS - Pado-va 11:9.
ROKOMET - Danes ob 18.30 v Trstu, Čarbola: Pallamano TS -Meran.
planica - Finale smučarskih poletov
Slovenija ima ekipo!
Avstrijec Schlierenzauer z zmago osvojil mali kristalni globus za najboljšega letalca - Slovenski junak dneva je Peter Prevc
PLANICA - Avstrijec Gregor Schlierenzauer je pred okrog 12.000 gledalci zmagal na prvi tekmi finala svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici. Skupni zmagovalec pokala je z jubilejno 50. zmago še tretjič v karieri osvojil tudi mali kristalni globus za najboljšega letalca. Slovenski junak dneva je bil Peter Prevc, ki je z drugim mestom prvič dočakal posamične stopničke. «Dolgo časa sem čakal te stopničke in jih končno dočakal. In to ravno pred domačimi navijači. Saj sem rekel: kdor čaka, dočaka,» je s širokim nasmeškom svoje prve posamične stopničke v svetovnem pokalu pospremil Prevc.
Najizkušenejši član slovenske vrste Robert Kranjec, ki je pred tekmo jasno napovedoval lov na zmago, saj je imel še možnost za mali kristalni globus v poletih, je bil peti. «Danes je zmagal najboljši in lahko mu le čestitam. Že prej sem po točkah veliko zaostajal, a sanjati je dovoljeno,» je po tekmi povedal Kranjec, ki tako ostaja prvi dveh osvojenih malih globusih, in o nastopih dejal: «Ker včeraj nisem imel dobro naravnanih občutkov in nisem nobenega poskusa zares skočil, sem danes računal na poskusni skok, a ga nisem dočakal. Moj prvi je bil tak, kot bi moral biti poskusni, v finalu sem sicer napadel in naredil zelo dober skok v slabih pogojih, a sem bil že preveč zadaj.»
Odličen slovenski izkupiček sta dopolnila še s šestim mestom Jurij Tepeš, ki je v finalu poletel do 223,5 metra, in Andraž Pograjc s 17. mestom, kar je dober obet pred današnjo ekipno tekmo pod Poncami.
«Današnji dan je bil za nas res vrhunski. Vidi se, da imamo ta čas spet odlično ekipo, zelo močno, tako da gremo jutri spet na zmago. Veseli me, da imamo z Andražem spet močnega četrtega člana ekipe, zato se veselim sobotne tekme,» je bil zadovoljen glavni trener slovenske vrste Goran Janus.
Danes bo prva serija ob 10. uri, uro pozneje pa finalna serija. Jutri bo še druga tekma posameznikov, s katero se bo sklenila sezona 2012/13.
Vrstni red: 1. Gregor Schlierenzauer (Avt) 412,2 (217,5/213,5); 2. Peter Prevc (Slo) 405,9 (214,0/215,5); 3. Piotr Zyla (Pol) 402,5 (212,5/216,5); 4. Noriaki Kasai (Jap)
399.1	(202,5/215,5); 5. Robert Kranjec (Slo)
396.2	(208,5/214,5); 6. Jurij Tepeš (Slo) 393,7 (198,5/223,5) Svetovni pokal, poleti (6 od 7): 1. Schlierenzauer (Avt) 520; 2. Kranjec (Slo) 367; 3. Stjernen (Nor) 293 4. Prevc (Slo) 236.
/
ŠPORT
Sobota, 23. marca 2013 17
nogomet - Kras Repen v D-ligi pred odločilnimi tekmami v boju za obstanek
Še zadnja priložnost
Domači šport
Danes
Sobota, 23. marca 2013 ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.30 v Trevisu: Volley Treviso
-	Sloga Tabor Televita
MOŠKA C-LIGA - 19.00 na Opčinah: Sloga Tabor
-	Volley club; 20.00 v Štandrežu: Val Soča Imsa -Fincantieri; 20.30 v Gorici, Špacapan: Olympia -Vivil; 20.30 v Morteglianu: Mortegliano - Soča Val ZBDS
ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet C -Azzano Decimo
ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Sovodnjah: Govolley -Fincantieri; 21.00 pri Briščikih: Zalet D -Fontanafredda
1.	ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Štandrežu: Val -Mossa; 20.30 v Trstu, 1. maj: Zalet Kmečka banka
-	Zalet Rumene
2.	ŽENSKA DIVIZIJA - 15.30 v Trstu, Ul. Miani: Virtus
-	Zalet Dvigala Barich
UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 v Trstu, Ul. della Valle: Brunner - Zalet Kinemax; 16.00 na Proseku: Zalet Zelene - Azzurra; 19.00 v Trstu, Galilei: EVS - Zalet plave
UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 v Trstu, Ul. Veronese:
OMA - Breg
KOŠARKA
DEŽELNA C-LIGA - 17.30 v Vidmu, Benedetti: UBC
-	Bor Radenska
DEŽELNA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Kontovel
-	Monfalcone
UNDER 14 MOŠKI - 16.00 v Trstu, Ul.Veronese:
Azzurra RDR A - Sokol
NOGOMET
DRŽAVNI MLADINCI - 15.30 na Rouni na Proseku: Kras - Trissino Valdagno
DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Križu: Vesna - Pro Romans Medea
ZAČETNIKI - 16.30 v Pierisu: Pieris - Sovodnje; 17.00 v Trstu, Ul. Petracco: TS Calcio B - Kras B
Jutri
Nedelja, 24. marca 2013 KOŠARKA
DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Oderzu: Oderzo -Jadran
DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v Pordenonu:
Roraigrande - Breg
NOGOMET
D-LIGA - 14.30 v Legnagu: Legnago - Kras Repen ZAČETNIKI - 10.30 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi B - Kras A ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Dolini: Zalet Alta Informatica - CGS
POKRAJINSKI FINALE UNDER 18 ŽENSKE - 10.30 v Repnu: Zalet - Virtus (finale ob 18.00) UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel - Olympia
Zvezni igralec Krasa Fabio Giordano
Vzvratno štetje se je začelo. Do konca sezone je še sedem tekem, 21 točk. Prihodnji dve tekmi - jutri gostovanje v Legnagu, v četrtek pa v Repnu proti Montebelluni - sta že odločilni. San Paolo iz Padove je namreč v sredini zaostali tekmi z 1:0 v gosteh premagal Union Quinto in tako prehitel Montebelluno, ki ima 37 točk na lestvici (17 več od Krasa). Kras bi moral v prihodnjih dveh krogih obakrat zmagati in upati v dvojni poraz Mon-tebellune (jutri igra doma proti Saci-leseju). V zadnjem delu prvenstva bi moral Kras razpoloviti zaostanek od moštva Montebellune. In seveda prehiteti Sanvitese. Izjemno težka naloga.
V taboru Krasa so precej zaskrbljeni, saj se je na sredinem treningu zvil gleženj Giordano, ki je bil v zadnjih krogih v dobri formi. Skoraj gotovo ga jutri ne bo v začetni postavi. Povrh tega trener Branko Zupan ne bo imel na razpolago diskvalificiranih Simonina in Capalba. Mladi Sain se je medtem odločil, da do konca sezone ne bo več igral nogometa. »Smo v težavah. Kljub temu pa moramo v Le-gnagu ciljati na vse tri točke, drugače bo nemogoče uloviti druge tekmece v boju za play-out,« je zaskrbljen predsednik Krasa Goran Kocman.
košarka - Državna divizija C
Oderzo naj pleše v ritmu Jadrana
Zmagati vse tekme do konca rednega dela, kar bi navrglo končno 3. mesto po rednem delu in odlično izhodišče z drugega mesta pred končnico, je zdaj cilj košarkarjev Jadrana. Ena višjih ovir (nizkih v ligi sicer skoraj ni) je jutrišnje gostovanje proti Oderzu, ki je potencialno eden možnih nasprotnikov združene ekipe v četrtfinalu končnice. Gre za izjemno izkušeno ekipo, ki razpolaga s kvalitetnimi igralci, sposobnimi polniti nasprotnikov koš. Šibke točke so »kratka« klop, visoka povprečna starost in ne ravno velika želja po garanju v obrambi. Recept trenerja Jadrana Mure pred tekmo je torej skoraj sam po sebi umeven. »Kakšen bo ritem tekme moramo določiti mi. In seveda se bomo opredelili za visokega. Če bomo v obrambi igrali kot znamo, če bomo pritiskali 40 minut, igrali 1:1 kot je treba, verjamem, da bomo v Oderzu zmagali, čeprav proti takim nasprotnikom nikoli ne veš, kaj te čaka,« je optimist Mura, ki poudarja tudi, da v nobenem primeru ne bodo kalkulirali z vprašanjem, koga morebiti »izbrati« za prvega nasprotnika v končnici.
Jadran bo v sosednji Veneto odpotoval brez diskvalificiranega Spigaglie.
DEŽELNA C-LIGA
Bor danes v Vidmu, Breg jutri pri vodilnem
Bor Radenska bo danes v okviru 10. kroga povratnega dela deželne C lige igral že ob 17.30 v Vidmu proti ekipi UBC. Nasprotniki imajo na lestvici 22 točk, torej dve več kot Popovičevi fantje. Gre za zelo solidno ekipo, ki je me-
šanica izkušenih in mladih igralcev. Nosilci so nekdanji prvoligaš, play-maker Fazzi, branilci Bortoluzzi, Pais in Visc-hi ter krilni centri Rovere, Chierchia in Naglic. Borova četa je končno trenirala kompletna in tudi na gostovanju bi morali biti na razpolago vsi igralci.
Breg (na sliki) bo igral šele jutri, v Pordenonu pa se bo pomeril z vodilnim Roraigrandejem, ki mu po zmagi v neposrednem dvoboju prejšnjega kroga zdaj diha za ovratnik tržiški Falconstar. Roraigrande je igralce Brega premagal že na prvi tekmi v Dolini, ko je bilo dokaj vroče, saj so si trije igralci (za Breg brata Grimaldi) prislužili skupno kar za devet krogov diskvalifikacije. »Na tej tekmi bomo še nekoliko bolj motivirani, kot na drugih,« pravi zdaj odbornik Walter Mocor. Če bo Breg, kot kaže, nastopil jutri v poponi postavi (to se je v letošnji sezoni zgodilo doslej le enkrat), je lahko enakovreden Pordenonča-nom, ki od konca januarja za nameček igrajo brez svojega najboljšega posameznika Truccola.
D-LIGA - Kontovel bo končal redni del z nastopom proti močnemu Monfalconeju. Tekma že ni več pomembna, ker so si naši igralci uvrstitev v končnico zagotovili že prejšnji teden.
odbojka - Olympia - Vivil in Val Soča - Fincantieri
Zadnji vlak v C-ligi
Ženske: Oba Zaleta in Govolley tokrat na domačih tleh
Na relaciji med Gorico in Štandrežem bo danes ključni krog v moški odbojkarski C-ligi. Mladi igralci goriške Olympie imajo teoretsko še vedno možnost, da se potegujejo za napredovanje v državno B2-ligo, vendar morajo zato danes v dvorani Mirka Špacapana nujno premagati Vivil, istočasno pa je potrebno tudi, da jim na roko pride Val Soča Imsa z zmago proti vodilnemu Fincantieriju.
Tako proti Vivilu kot proti Fincantieriju je Olympia v prvem delu izgubila, vendar se je obema krčevito upirala in bi se lahko bilo obrnilo tudi drugače, zato je prav, da varovanci trenerja Mar-kiča poskusijo storiti vse, kar je v njihovi moči, da danes vnovič presenetijo. Trenirajo zavzeto, so ambiciozni, zato lahko pričakujemo, da se bodo izkazali tudi tokrat.
Ali ima Val Soča še dovolj moči, da se po »usodnem« porazu v Villi Vicentini postavi po robu Fincantieriju? Trener Makuc priznava, da je bil udarec hud in da se je to med tednom poznalo tudi na treningih, vendar pričakuje od svojih fantov reakcijo ter obljublja, da bodo tekmo začeli z najboljšo postavo.
V	skupini za obstanek bo Sloga Tabor gostila Volley club, ki ni nepremagljiv, težja pa je naloga Soče Val Zadružne banke Doberdob Sovodnje v Morteglianu, čeprav nastopajo zdaj igralci Maura Ku-štrina bolj pogumno.
V	ženski C-ligi bodo igralke Zaleta C drugič zapored igrale na domačih tleh, njihov nasprotnik pa bo Azzano, ki je zadnji v skupini za obstanek in so ga dvakrat premagale že v rednem delu. To je to-
rej za naše igralke odlična priložnost, da se z novimi tremi točkami (in šesto zaporedno zmago) še za korak približajo predčasnemu obstanku v ligi.
V ženski D-ligi čaka igralke Govolleya v Sovodnjah obvezna zmaga proti Fincantieriju, boj za obstanek v skupini F pa bo še trd, saj Goričanke zaradi slabega obiska na treningih (posledica težav in službenih obveznosti) niso več v formi, ki so jo imele pred novim letom. Igralke Zaleta D bodo gostile Fontanafreddo, ki je v skupini G za obstanek na drugem mestu in ga bo najbrž zelo težko presenetiti.
UNDER 15 MOŠKI
Olympia v »final four«
Ausa Pav - Olympia 1:2 (25:13, 25:27, 23:25)
Olympia: Buttignon, Franzot, Lupoli, Waschl, Komjanc, Cotič, Margarito, Pellis, Terpin, Lavren-čič, Pahor.
Na povratni tekmi v Červinjanu, ki je veljala za prvo mesto vskupine A, je Olympia zmagala in si tako zagotovila direkten nastop na finalnem čet-veroboju, ki ga bo 28. aprila verjetno tudi organizirala. Po slabem prvem setu je Olympia reagirala, kljub temu pa je Cervignano v končnici vodil s 24:22. Tedaj je Lupoli nanizal tri direktne točke na servisu in omogočil zmago. V tretjem setu je Olympia stalno vodila, Cervignano se ji je približal v končnici, na koncu pa so bili odločilni napada Franzota in Komjanca ter as Lavrenčiča.
odbojka - Moška B2-liga
Sloga Tabor pri nekdanjem Sisleyu po točke
Volley Treviso, pri katerem bodo že danes popoldne gostovali odbojkarji Sloge Tabor Tele-vita, je polnopravni naslednik nekdanjega svetovnega velikana Sisley. Namesto v A1-ligi nastopa v B2-ligi, a je obdržal strukturo in mentalite-to prvoligaša, njegovi igralci pa so pod vodstvom izkušenega trenerja Zanina še naprej mladi upi italijanske odbojke. Trije izmed njih so člani začetne postave državne reprezentance under 18, to so podajalec Argenta, krilo Mazzon in korektor Bor-tolato. Prav zaradi potreb reprezentance so tekmo prihodnjega kroga proti Casalserugu odigrali že v četrtek zvečer in zmagali s 3:0. Trentino Volley, ki ima v ekipi prav tako nekaj mladinskih re-prezentantov pa je z enakim izidom odpravil Ar-gentario. Čeprav ima Volley Treviso na lestvici (s tekmo več) kar sedem točk manj od slogašev, je na prvi temi v Repnu presenetil našo ekipo in zmagal s 3:2. Odbojkarji naše ekipe zato kujejo danes maščevanje.
»Želimo obdržati visoko uvrstitev na lestvici in do konca sezone igrati čim bolje, zato je naš cilj, da tudi v Trevisu osvojimo točke. Proti Tre-visu smo v Repnu igrali povprečno, kljub temu pa se zavedamo, da nas čaka tudi danes težka tekma. Mladi igralci Trevisa se med samim prvenstvom stalno izboljšujejo, saj trenirajo profesionalno, doma pa so še posebej nevarni, zato moramo igrati učinkovito,« pravi trener Battisti.
Sloga Tabor bo nastopila z vsem devetimi igralci, koliko jih zdaj nastopa v gosteh.
andrej suligoi
Po Parenzani
• ■ • v
cilja še na težko Stezo 3
Andrej Suligoi je rekreativec v pravem pomenu besede. »Rekreacija je zame zabava in sprostitev. Čas, ko se lahko po službi oddahnem in napolnim baterije,« je dejal 35-letni Openc, uslužbenec Servisa. Andrej je v višješolskih letih (in prej) igral namizni tenis pri zgoniškem Krasu. Andrej je tudi tabornik in podpredsednik tržaškega društva uporabnikov računalniškega sistema Linux Lug Trieste.
Koliko časa posvečaš rekreaciji?
Pozimi dvakrat do trikrat tedensko. Poleti pa tudi do štirikrat. V glavnem kolesarim. Raje imam gorsko golo, ker se mi zdi vožnja s cestnim dolgočasna. Z gorskim kolesom pa uživam v naravi. Poleti pa si večkrat privoščim več dni v slovenskih gorah. Pre-pešačil sem skoraj vse vrhove Julijskih Alp, ki so na planinski transverzali.
Katere daljše ture se najraje spominjaš?
Lani sem kolesaril od Trsta do Poreča, po slavni Parenzani, ki je dolga 128 kilometrov. Turo sem razdelil na dva dneva. Prvi dan sem se ustavil v Motovunu, kjer sem tudi preluknjal zračnico. Prvi del proge, po Italiji (500 m, začetek je pri Ospu pri Miljah) in po Sloveniji je v celoti asfaltiran. Hrvaški del pa je makadamski. Vsekakor je ta proga res raznolika in lepa.
Ali si že nastopil na kaki rekreativni tekmi?
Nisem, ker so drugi hitrejši in močnejši (smeh). Razmišljam pa, da bi nastopil na tekmovanju po stezi 3, ki se vije od Peska do Ja-melj. To tekmo organizirajo vsako leto na prvo decembrsko nedeljo. Ne vem pa, ali mi bo uspelo nastopiti že na letošnji izvedbi, saj je treba kar nekaj trenirati. Tam nastopajo sami prekaljeni mački.
Koliko pa so dolge domače kolesarske ture?
Kolesarim v glavnem po Krasu. Med tednom grem na okrog 15 kilometrov dolge ture. Ob sobotah in nedeljah pa na malo daljše. Tja do 40 kilometrov.
Ali imaš mogoče letos še kake druge načrte?
Še ne. Mogoče bom znova kolesaril na Parenzani.
Ali paziš tudi na zdravo prehrano?
Ne. Jem in pijem malo vsega. Dieta je za bolne.
1 8 Sobota, 23. marca 2013_VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
Nad našo deželo bodo danes, v višjih plasteh ozračja začeli poostopoma dotekati boljvlažnijugozahodnitokovi; jutri se bo nad Tirenskim morjem poglabljalo ciklonsko območje; ob tem bo torej v višinah dotekal vlaženzrak, v prizemlju pa severovzhodnik, ki bo za ta letni čas prinašal zelo mrzel zrak.
V večjem delu dežele bo dopoldne pretežno jasno vreme; od popoldneva ali večera pa se bo postopoma pooblačilo. Ob morju in na vzhodnem pasu bo zjutraj sprva pihala zmerna burja, ki bo potem slabela.
Danes bo zmerno do pretežno oblačno. V zahodni Sloveniji bo proti večeru že možna kakšna kaplja dežja.
Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 0, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske do -6, ob morju okoli 2, najvišje dnevne od 5 do 9, na Primorskem do 13 stopinj C.
Povsod po deželi bo oblačno s padavinami, ki bodo verjetno v glavnem rahle. Meja sneženja bo na okoli 300m nadmorske višine. Možen bo tudi dež s snegom ali tudi sneženje do nižin in do obale, zlasti v večernih urah. Na vzhodnem pasu bo tudi nevarnost žleda in poledice.
Jutri in v ponedeljek bo oblačno. V večjem delu Slovenije bo rahlo snežilo, le na Primorskem bo večinoma deževalo. Zelo hladno bo in vetrovno. Na Primorskem bo jutri zapihala burja, ki bo najmočnejša v noči na ponedeljek in v ponedeljek.
Danes: ob 2.30 najnižje -22 cm, ob 8.13 najvišje . 37 cm, ob 14.28 najnižje -53 cm, ob 20.51 naj— višje 42 cm.
Jutri: ob 2.51 najnižje -29 cm, ob 8.40 najvišje 40 cm, ob 14.50 najnižje -55 cm, ob 21.11 najvišje 48 cm.
Morje je skoraj § mirno, temperatura morja 9,5 stopinje C.
ss jutri
Kanin - Na Žlebeh . . .450	Piancavallo . . . .T;".". . .150
Vogel ................255 Forni di Sopra .......130
■ g Kranjska Gora .......100 Zoncolan............170
cc Krvavec..............180 Trbiž .................150
Cerkno...............130 Osojščica ............130
Rogla ................150 Mokrine .............250
Umrl G. Lowe, zadnji član prve odprave na Everest
LONDON - Po dolgotrajni bolezni je v 89. letu starosti v britanskem Der-byshiru umrl Novozelandec George Lowe, zadnji doslej živeči član uspešne premierne odprave na najvišjo goro sveta, Mount Everest. Lowe je bil leta 1953 član odprave, v kateri sta se kot prva na 8848 metrov visoki vrh povzpela njegov rojak Edmund Hilary in šerpa Tenzing Nor-gay.
Lowe je bil tudi član uspešne odprave, ki je prečila Antarktiko preko južnega tečaja. Obe ekspediciji je Lowe ovekovečil tudi s slikami in filmom. Pozneje se je z Nove Zelandije preselil v Veliko Britanijo, kjer se je zaposlil kot učitelj.
Namesto pomladi na Severnem Irskem težave s sneženjem
LONDON - V Veliki Britaniji bi se morali včeraj veseliti začetka pomladi, a jim je vreme zagodlo, tako da je zaradi obilnega sneženja več deset tisoč domov ostalo brez elektrike. Najhuje je bilo na Severnem Irskem, vremenoslovci pa za danes v najbolj prizadetih delih države napovedujejo od 20 do 40 centimetrov novega snega, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zaradi snežnega neurja z vetrom do 88 kilometrov na uro je v noči na petek brez elektrike na Severnem Irskem ostalo več kot 40.000 gospodinjstev, močno sneženje pa je poškodovalo električno omrežje. Več kot tisoč šol po državi je zaprtih, o poplavah zaradi močnega dežja pa poročajo iz Cornwalla na jugozahodu Anglije.
KOSOVELOV DOM SEŽANA
in
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
obveščata, daje objavljen javni razpis za 4. festival otroške popevke Brinjevka 2013.
Rok za prijavo je petek, 19. april 2013.
Več informacij najdete na spletni strani www. kosovelovdom.si.
Festival Brinjevka nastaja v sodelovanju s slovenskim radijskim in televizijskim programom Regionalnega RTV centra Koper Capodistria.
prebold - Na današnjem festivalu potic
Med sto poticami tudi velikanka za Guinnes
PREBOLD - Na 10. festivalu potic v Preboldu, kse je začel včeraj in poteka še danes, bo razstavljenih okrog 100 različnih potic, med njimi tudi potica velikanka, ki se bo potegovala za vpis v Guinnes-sovo knjigo rekordov. To potico je spekel Andrej Voh s kmetije Podpečan v Galiciji.
Peka potice pa je v sredo potekala v eni izmed pekarn v Šempetru v Savinjski dolini. Kot je povedal Voh, so za potico velikanko porabili 10 kilogramov gladke in tri kilograme ostre moke, 10 kilogramov orehov, 70 jajc, devet litrov mleka, po tri kilograme sladkorja in masla, štiri kilograme rozin in 40 dekagramov kvasa. Priprava in peka potice pa je trajala okoli štiri ure. Voh je tudi dejal, da so prijavo za Guinnessovo knjigo rekordov že dobili potrjeno. »Zdaj upamo, da bo potica res dovolj zanimiva, da bo prišla v to knjigo,« pravi Voh. Poudaril je, da mu
ne gre za postavljanje rekorda, temveč želi svet opozoriti na čudovito sladico, ki jo pripravljamo v Sloveniji, in to je edina pot, da jo celemu svetu tudi predstavi. Model za potico velikanko je naredil Boštjan Dobovšek z Grosuplja.
Potice na festivalu, ki jih bodo potem razdelili domovom starejših na Polzeli, Grmovju, Preboldu in Vranskem, bo ocenjevala strokovna komisija v kategorijah: orehova potica, smetanova potica in potice z dodatki ter orehov kolač. Podeljen bo znak kakovosti za prejemnike trikrat zlatega priznanja. Kot navaja organizator festivala Društvo podeželskih žena preboldske občine, je potica slovenski simbol, saj tako dobrih potic, kot jih znajo pripraviti slovenske gospodinje, ne najdemo nikjer drugod. Festival potic je že tradicionalna prireditev, ki poteka v Preboldu v petek in soboto pred cvetno nedeljo.
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 23. marca 2013
19
Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
^ Rai Due
^ Rai Tre
V Italia 1
7.00 Risanke 11.00 Nad.: Robin Hood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: In viaggio per il colledge (kom.) 15.20 Film: Cadet Kelly -Una ribelle in uniforme (kom., i. H. Duff) 17.25 Nan.: La vita secondo Jim 17.50 Magazine Champions League 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Life Bites 19.15 Film: Richie Rich - Il piu ricco del mondo (kom.)
6.30 Variete: Unomattina in famiglia 10.05 Linea Verde Orizzonti 10.55 ApriRai 11.10 Unomattina Storie Vere 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Easy Driver 14.30 Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L' Eredita 20.00 23.10 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.101 migliori an-ni 0.00 S'e fatta notte
21.10 Film: Harry Potter e il calice di fuoco (fant., VB/ZDA, '05, i. D. Radc-liffe, E. Watson, R. Grint)
6.30 Il Divertinglese 7.00 9.20 Risanke: Cartoon Flakes Weekend 9.00 Art Attack 9.45 Voyager 10.30 ApriRai 10.40 Sulla Via di Damasco 11.10 Variete: Mezzogiorno in fa-miglia 13.00 Dnevnik 13.30 Dribbling 13.45 Pit Lane 13.55 Avtomobilizem: Formula 1, Velika nagrada Malezije (Kuala Lampur), kvalifikacije 14.55 Nan.: Senza traccia 15.40 Nad.: Nora Roberts 17.10 Sereno Variabile 18.00 Dnevnik 18.05 Film: Amore senza pieta (triler) 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 22.40 Nan.: NYC 22 23.40 Rubrike
La l
LA
7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.05 L'aria che tira 12.00 Aktualno: Bookstore 12.40 Nad.: Le strade di San Francisco 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Film: Soldati a caval-lo 16.55 Nan.: The District 17.55 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 21.30 La7 Doc - La scelta del papa 23.00 Film: Nel nome del padre (dram.)
^ Tele 4
6.50 La grande vallata 7.40 Film: Il fug-giasco (dram., '47) 9.15 Paese Reale 10.15 Nan.: L'ispettore Derrick 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia, sledi Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale, sledi Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.55 Tv Talk 17.00 Dok.: Timbuc-tu: I viaggi di Davide 17.25 Film: Live is Life (kom., '10) 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Che tempo che fa 21.30 Metropoli 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.45 Il giallo e il nero
u Rete 4
7.10 Nan.: Mystere 9.05 Nan.: Carabinieri 10.05 Donnaventura 10.50 Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.05 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Nad.: Po-irot 17.05 Nan.: Monk 18.00 Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Tempesta d'amore 20.40 Nan.: Walker Texas Ranger
21.30 Film: Sfida tra i ghiacci (dram.,
'93) 23.30 Nan.: Life
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 9.05 Nad.: Zoo Doctor 10.00 Me-laverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Cougar Town 14.10 Talent Show: Amici 16.00 Aktualno: Verissimo (v. M. De Filippi) 18.50 Kviz: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia -La voce dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Italia's Got Talent
Koper
14.00 Čezmejna Tv 14.20 Euronews 14.30 Boben 15.20 Dok.: K2 15.50 Ciak Junior 16.20 Arhivski posnetki 17.15 23.30 Vse-danes - Aktualnost 18.00 Na vrtu 18.40 Primorska kronika 18.50 Presek 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Tednik 20.10 Koncert 22.15 In orbita 22.45 „Q"
Tv Primorka
11.00 Dnevnik, Tv Primorka, vreme, Kultura, Napovedujemo... 11.30 Tv prodajno okno 12.00 Videostrani 16.30 Tv prodajno okno 17.00 ŠKL 18.00 Rastemo z Lungom 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 21.00 V Brda prihaja pomlad in 2. briška poroka 21.30 Besede miru 22.00 Tedenski pregled, sledi Tv Prodajno okno 22.30 Glasbeni večer
pop Pop TV
7.00 Risane in otr. Serije 10.40 Serija: Igra laži 11.35 Dok. serija: Kuharski dvoboj tor-tic 12.30 Dok. serija: Prenovimo sobo 13.00 Dok. serija: Preobrazba doma 14.00 Film: Čudežno prebujenje (dram., '05) 15.50 Serija: Nadarjeni mož 16.45 Film: Mali junaki (druž., '92) 18.20 Pozor, priden pes! 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Vid in Pero šov
7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Rotocalco Adn-kronos 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Il portolano 13.00 Le ricette di Gior-gia 13.20 17.00, 19.30, 20.30, 23.02 Dnevnik 13.45 Variete: Festa in piazza 17.30 Aktualno: Happy Hour 18.00 20.00, 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 19.00 Tg Con-fartigianato 23.30 Trieste in diretta
Jr Slovenija 1
7.00 Zgodbe iz školjke 7.30 10.25 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.35 Kviz: Male sive celice 10.20 Infodrom 10.45 Nad.: V boju s časom 11.15 Film: Izgubljen v Afriki 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.50 Na lepše 15.15 Alpe-Donava-Jadran 15.55 Dok. serija: Zdravje Slovencev 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Ledena Zemlja 18.30 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.30 Film: Zanjo vse 23.10 Poročila 23.40 Nad.: Oglaševalci
(t Slovenija 2
6.55 Skozi čas 7.35 Posebna ponudba 8.05 Pogledi Slovenije 9.30 18.15 Nordijsko smučanje - finale svetovnega pokala: smučarski skoki - ekipna tekma, prenos 12.00 Formula 1: Velika nagrada Malezije - kvalifikacije, posnetek iz Kuala Lumpurja 13.05 Nogomet: FIFA magazin 14.10 Slovenski utrinki 14.40 Umetni raj 15.10 Osmi dan 16.05 20 let knap 'n' rolla, koncert skupine Orlek 19.05 Košarko čutim 20.00 Slovenski izbor za tekmovanje Evrovizijski mladi plesalci 2013 20.30 E. Clug: Tango, plesna predstava Baleta SNG Maribor 21.30 Bleščica 22.05 Na lepše 22.30 Pogum - Pesmi Danila Kocjančiča
Jf* Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 7.50 Slovenska kronika 8.15 21.30 Žarišče 12.40 23.10 Satirično oko 13.30 Dnevnik 14.00 Poslanski premislek 14.10 Tedenski preged 16.15 22.05 Na tretjem... 17.30 Poročila 17.45 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Sadovi Evrope 20.00 Satirično oko 20.25 Politik, to sem jaz! 20.55 0.00 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip
21.00 Film: Pozabi Saro (rom., ZDA, '08, i. Kristen Bell) 23.05 Film: Ray (bio-gr., ZDA, '04, i. J. Foxx)
Kanal A
8.10 Nan.: VIP 10.55 Astro Tv 12.25 Faktor strahu ZDA 13.20 Film: Smrtonosno vreme 14.55 Film: Aljaska 17.00 23.35 Dok. serija: Zakladi s podstrešja 18.00 Svet 18.30 Nan.: Sanjska upokojitev 19.00 ŠKL, športni magazin 20.00 Film: Nilski dragulj 21.55 Film: Študentska izmenjava
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Malo za štalo, malo za hec; 11.15 Studio D - Tedenski intervju; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Oscar Wilde: Slika Doriana Graya - radijska igra, režija Igor Pison - 2. del; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Osebnost Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna;

Sobota, 23. marca La 7, ob 23. uri
VREDNO OGLEDA
Nel nome del padre
Irska 1993
Režija: Jim Sheridan Igrajo: Daniel Day-Lewis, Pete Postlehwaite in Emma Thompson
Irska v času IRE.
Gerryja oče Giuseppe pošlje iz rodnega Bel-fasta v London k teti tudi zato, da bi ga oddaljil od vsega, kar se začetek sedemdesetih let dogaja na Irskem.
A Gerry se čisto slučajno znajde na zgrešenem mestu ob nepravem trenutku. Britanska vojska ga obsodi za teroristični bombni napad na pub v Guildfordu, skupaj z njim pa se na sodišču znajdejo tudi njegovi prijatelji in sorodstvo, skupaj z očetom. Ker je bil ob nečloveškem mučenju prisiljen podpisati izjavo o krivdi, se tako, prav z očetom, znajdeta za zapahi.
Očetovo zdravstveno stanje se iz dneva v dan slabša. Žarek upanja vlije le odvetnica Gareth, ki ni popolnoma prepričana v verodostojnost sodbe. S svojim dejanjem prebudi tudi javnost. Ena izmed številnih filmskih upodobitev Irske v času IRE je bila posneta po avtobiografiji Gerryja Conlon. Pri glasbeni kulisi sta sodelovala Bono in Trevor Jones.
9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 12.01, 13.35 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Istra - Evropa; 14.00 Slot Pa-rade/Anteprima classifica; 14.35 The chil-lout zone; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00-19.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik -Šport: Rosso di sera; 20.00 Prosa; 20.30 Nel paese delle donne; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Glasbena lestvica; 22.30 So-noricamente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Dobro vprašanje; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noetova banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 18.05 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
/'Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
RAMSJO/FAKTUM
Kuhinja Bela tehnika vključena
Vrednostni kupon
15% v vrednosti C385
š j
KUHINJA JE NASA MOČNEJŠA STRAN.
www.ikeajt/vjllesse
IKSt Za č,ane IKEA FAMILY imam°
FAMir posebno ponudbo.
Od 15. marca do 31, maja 2013 dobijo člani IKEA FAMILY ob nakupu kuhinje za vsaj 2,00Q€, vrednostni kupon v vrednosti 15% ;ne$ka porabljenega za nakup. Za več podrobnosti ter pravila promocije obiščite www.IKEA.it/villesse