Gospodar in gospodinja
LETO 1941
4. JUNIJA
ŠTEV. 23
Pravočasna košnja
Čas košnje je iu. Naši kmetje spet tekmujejo, kdo bo prej pokosil, lepše posušil in spravil domov lepše seno. Pri nekaterih delih je prevelika hitrica škodljiva. Tam, kjer žanjejo žito še ne popolnoma zrelo, kakor pravijo ljudje vse drugo zeleno, le ajdo belo, tam si s hi-trico prav gotovo škodujejo. Pri košnji travnikov pa se nam ni treba bati, da bi kosili prekmalu. Navadno pri nas prepozno spravljajo, le malokje pravočasno.
Najboljši čas košnje je takrat, ko cvete večina trav. Mero nam lahko daje pasja trava. Ko začne cveteti ta trava, je čas košnje tu in je treba čim prej začeti. Ob tem času imajo trave največ redilnih snovi, ki so prav lahko prebavne. čim začno trave nastavljati seme, postanejo hranilne snovi manj prebavne, počasi olesene; kdor prepozno kosi, spravlja slamo namesto sena. Res se prezrela trava manj osuši, toda dobiček je le navidezen. Čeprav je kup večji, je hranilna vrednost manjša, kot bi bila, če bi bilo seno pravočasno spravljeno.
Zgodnja košnja je tudi zelo učinkovito sredstvo za zatiranje plevelov. Trave imajo lastnost, da se boljše obrastejo in bolj močno poganjajo po zgodnji košnji, pleveli pa večinoma ravno nasprotno. Če se stalno zgodaj kosi, pleveli sčasoma shirajo in se porazgube. Na vsak način moramo kositi, dokler pleveli ne napravijo semena, ker se na ta način odstranjuje nevarnosta razširjanja. Res, da tudt trave ne morejo napraviti semena v tem ' Času. Toda sam sebi bi škodoval, kdor bi zato odlašal s košnjo, da bi semu trave same zasejale. Mnogo bolj pametno je pridelati seme trav za podsejavanje na posebni parceli, ali ga kupiti in z njim podsejati.
Z zgodnjo prvo košnjo si tudi omogočimo pravočasno zgodnjo košnjo otave. Kuko važno je to za kmeta! Jesensko vreme je prav pogosto deževno; deževje ob času košnje in sušenja pa nam je
silno škodljivo. Kdpr ima možnost jeseni spravljati seno v lepem vremenu, je lahko zadovoljen. Na to je treba misliti že pri košnji in zato opraviti čimprej
Tudi na pravilno sušenje moramo polagati vso skrb. Od pravočasne košnje in pravilnega sušenja je odvisna kakovost sena. Dež ob času sušenja nam more zelo zmanjšati vrednost krme. Posebno je škodljiv dež, kadar namoči že bolj osušeno seno. Dež izpere mnogo redilnih snovi in povzroča odpadanje listov, ki so ravno največ vredni. Zgodaj košena trava se bolj počasi suši, vendar je po dveh sončnih dneh kar dobra za na skedenj. Če seno ni prav dobro suho, ga je treba razmetati na široko; saj je v začetku še dovolj prostora in se pod streho do kraja posuši. Tudi je zelo priporočljivo med ne popolnoma suho seno primešati nekaj živinske soli. Sol varuje krmo, da se ne pokvari, živina pa tako seno prav slastno žre in ji ni treba soli posebej pokladati, dokler se hrani s soljenim senom.
Večinoma bomo posušili prvo seno kar na travnikih; kdor ima dovolj prostora v kozolcu, ga bo seveda izrabil, ker seno, sušeno v kozolcu, prav nič ne zaostaja za onim, ki je sušeno na prostem. Celo boij^e je, ker mu odpade manj lističev, ki posebno deteljam tako radi odpadajo. V slabem in deževnem vremenu pa posušimo čim več sena v kozolcih.
Po košnji, čim je seno spravljeno, je zelo dobro za novo obrast in hitro rast politi travnike z gnojnico. V suhem vremenu je dobro gnojnico razredčiti z vodo, prvič zato, ker nihče nima toliko gnojnice, da bi lahko povsod pognojil, drugič pa tudi zato, ker je sama gnojnica v suši premočna in bi lahko tudi škodovala. V prvi vrsti uporabite gnojnico za polivanje po sadovnjakih. Polivanje z gnojnico bo tu pripomoglo ne samo do hitrega rasta travi, zelo pomaga tudi sadnemu drevju, plodovi se jako zdebelijo in dobe lepšo rdečo barvo kot sicer, '	S. L.
Škropljenje krompirja
S škropljenjem krompirja proti krompirjevi plesni so imeli povsod zelo lepe uspehe. V Švici so na poskusnih parce-lah, velikih 10 m», pridelali po 18 kg krompirja brez škropljenja, na tistih parcelah pa, kjer so škropili, so pridelali 30 kg na 10 ms. Če preračunamo to na površino 1 ha, dobimo tole sliko: Na 1 ha, kjer niso škropili, so pridelali 180 q krompirja, če pa so škropili, so pridelali na 1 ha enake zemlje 300 q, torej 120 q več. Pri poskusih na Tirolskem so pridelali brez škropljenja 105 q na ha, z 2-kratnim škropljenjem pa 212 q, torej še enkrat več. Pri večkratnih ponovnih poskusih so ugotovili, da je razmerje med pridelkom neškropljene in .škropljene površine kakor 100 : 160, to se pravi: na površini, kjer pridelaš 100 q krompirja, bi pridelal 160 q, če bi pravilno in ob pravem času škropil proti krompirjevi plesni. Premislite vsi, ki vam ta bolezen zmanšuje pridelke, če se škropljenje izplača. Primerjajte sedaj vrednost večjih pridelkov z izdatki za škropljenje.
Za 1 ha boste porabili za temeljito škropljenje približno 600 litrov bordoške brozge, t. j. 6 kg modre galice in približno toliko apna. Za deto je treba računati enega delavca pol dne. Za trikratno škropljenje bi znašali stroški: za 18 kg modre galice po 10 din = 180 din za apno cirka 10 din en delavec in dan in pol 90 din obraba škropilnice_ 20 din
skupaj . . . 300 din
Stroški so torej zelo majhni in jih niti primerjati ne smemo z večjim pridelkom, če ne se nam bo zdelo neverjetno. Največja težava je sedaj dobiti galico, ki jo še za vinograde primanjkuje. Vendar se bo gotovo še dobila tu in tam kakšna manjša zaloga, če več ne, vsaj toliko, da napravite poskus.
Navodilo za škropljenje: Bordoška brozga se uporablja 10% in se napravi na isti način kot za škropljenje vinske trte ali sadnega drevja. V leseni posodi raztopimo v 501 vode 1 kg modre galice, in sicer tako, da jo obesimo v vodo v vrečici. V posebni posodi, ki naj drži nekaj nad 100 1, pripravimo v 50 litrih
vode apneno mleko od 1K kg gašenega apna (ali % kg živega apna). Apneni be-lež je treba precediti, da se ne maše cevi in razpršilniki pri škropilnicah. Med mešanjem vlivamo počasi raztopino galice v apneno mleko. Ker se zmes kmalu pokvari, jo je treba pripravljati sproti in še isti dan porabiti. Naenkrat se lahko škropi štiri vrste krompirja, če gre škro-pilec po sredi in škropi dve vrsti na desno, dve na levo. Treba je paziti, da so listi enakomerno ovršeni, posebno je važna spodnja stran listov. Če je dež izpral škropivo še preden se je posušilo, je treba ponovno škropiti.
Pri vsem tem je najvažnejši čas škropljenja. Bakreno-apnena čorba je obrambno sredstvo, ki preprečuje pojav bolezni, ne more je pa zatreti, ko se je že pojavila. Zato moramo na vsak način gledati, da škropimo pravočasno, da se bolezen ne razširi. Pri tej bolezni moremo po vremenu sklepati, kdaj se bo pojavila. Kadar je ves dan toplo vreme in med tem pade precej dežja, lahko računamo, da se bo v treh ali štirih dneh pojavila plesen na krompirju. Po toplem deževnem vremenu moramo takoj na delo, da obvarujemo krompir pred napadom plesni. Pri nas nastopa prva večja okužitev okrog srede junija. Prvo škropljenje je treba izvršiti kmalu po osipa-nju, še pred cvetenjem, če je vreme tako, da pričakujemo okužitev. Glede vremena se moramo ozirati samo na vlago. Toplote je v tem času vedno dovolj in odloča o razširjanju bolezni samo dež. Škropite, čim neha deževati.
škropljenje pomaga približno za tri tedne. Potem je treba ob vremenu, ki je nevarno za razširjanje bolezni, ponovno škropiti. Dvakratno ali trikratno škropljenje pa zadostuje popolnoma. Če se namreč bolezen pojavi kasneje, nam ne napravi toliko škode. Prve okužbe so najbolj nevarne. Listje, namenjeno za preskrbo rastline s hrano, propade. Rastlina zato strada, ne more roditi plodov. Če se listje začne sušiti, ko so gomolji že precej debeli, nam ne napravi tako občutne škode.
Škropljeni krompir se čim dalje proti jeseni, tem bolj loči od neškopljenega. Ko se neškropljeoiemu že skoraj čisto
posuši listje, ostane pri škropljenem še dodobra zeleno. Ni čudno, da tako nabere krompir dosti več rezerv, hrane, ki jih spravi v gomolje. Stremeti moramo
za tem, da rastlini z vsemi sredstvi pomagamo v borbi proti škodljivcem, da more zbrati in napraviti čim več hrane, saj jo napravlja za nas.	S. L»
Kurntca
Kurjereja ti bo v veselje in dobiček samo v slučaju, ako ti dado kokoši primerno Število jesenskih inozemskih jajec, ki imajo veljavo in lepo ceno. Zimskih jajec pa ne pričakuj, ako nimajo tvoje živali dobrega hleva, prostorne, tople, svetle in snažne kur-nice. Tisti brlogi nad svinjaki ali pa bivanje po govejih in konjskh hlevih, kakor je to pri nas kar vsevprek običajno, to nikakor ne zadostuje.
Vzoren kokošnjak večkrat vidite razstavljen v oddelku >Naš lese na ljubljanskem velesejmu. Z veseljem so si ga ogledovali perutninarji. Naj podam tukaj glavna načela, po katerih naj bi bile zgrajene naše kurnice.
Napravljajte kokošarne kolikor le mogo-ïe poceni, iz lesa, a bodo naj ločene od drugih hlevov in živali. Lahko so popolnoma famostojne stavbe ali pa jih prislonile ob kako že obstoječo stavbo: ob hlev, pod drvarnico in podobne stvari. Včasih boste kak neizrabljen prostor z malenkostnimi stroški lahko preuredili v dober kokošnjak.
Pročelje, prednja etran kurnice naj ima prav velika okna, porazdeljena na majhne predele, in naj gleda proti jugu ali jugo-vihodu. Na notranji strani od steklenih oken napravite še poseben lesen okvir, na katerem je razpeta precej močna in gosta ličnata mreža. Mreža služi za to, da imate ob vročem času lahko odprta okna in ven-dar ne more v kurnico nobena roparica, mačka, lisica ali nočna ujeda izmed ptic. Kad spodnjimi glavnimi okni naj bodo še druga enako široka, toda nizka zgornja okenca, ki se seveda odpirajo zase in slu-i:jo rednemu in potrebnemu zimskemu pre-ira?evanju. Vrata za vhod so najprimernejša v stranski steni, če pa tako nanese, so lahko tudi na južni, pročelni strani. Paziti moramo samo, da napravljamo vrata in okna tako, da nikoli ne nastane prepih.
Ako hočeš imeti v kurnici več oddelkov - če bi n. pr. želel ločiti prostor, kjer so gnezda za nesenje jajec in valjenje od prostora, kjer živali spe ali brskajo tudi podnevi ob najhujšem zimskem mrazu — upo-fabljaj tudi tukaj le mrežaste stene, kajti
lesene stene ti hlev preveč zatemnijo. V ozadju naj bo nekako en meter od tal iz prostih desk sestavljena plošča za blato v vodoravni legi, 25 cm nad njo pa grede, na katerih kokoši spijo. Grede naj ne bodo v stojalih nič pribite; zato jih lahko vsak čas neseš ven in osnažiš ter namažeš, če treba s katranom. S tem načinom prenočevanja kokoši si prihraniš mnogo dela, pa tudi na-stilja m prostora. Vse grede morajo biti seveda v enaki višini, da ni med kurami zvečer nepotrebnega tekmovanja in prerivanja in prepira za najvišji tron. Grede naj bodo četverooglate, okrog 5 cm v kvadrat in gornja dva robova naj bosta posneta, da se prsti kokoši lepše oprimejo podlage in žival varnejše počiva.
Ogrodje kurnice naj bo iz 10 do 14 cm debelih stebričkov in leg in naj stoji na kakih 15 cm močnem temelju iz betona. Od zunaj in znotraj obijemo ogrodje s pokončnimi 2 do 2K cm debelimi deskami, ki se dobro prilegajo druga drugi, in špranje zakrijemo - še s posebnimi krovnimi letvami (lajštami) od zunaj. Prazni prostor med obema stenama je dobro izpolniti z ječmenovimi plevami ali kakim drugim materialom (šotnim zdrobom, pepelom, premogovo žlindro, žaganjem) v svrho boljšega osamljenja (izolacije) in toplote.
Streha je najboljša ploščata, navzdol nagnjena, tako zvana pultna streha, ker je najcenejša in se pri kokošnjakih prav dobro obnese. Napravljamo jo po istih načelih ka-ker stranske stene. Gorenjo stran strešnega ogrodja obijemo z močnejšimi deskami, do 2 M cm debelimi, spodnjo stran (strop od znotraj) pa z nekoliko šibkejšimi (kak 1И do 2 cm), čez vrhnje deske pa pritrdimo še strešno lepenko.
Tlak sam na sebi ni nujno potreben. Toda če hočeš biti varen pred mrčesom in podganami in nalezljivimi boleznimi (belo grižo piščancev in drugimi), potem ti nujno svetujem, da napraviš tlak iz žgane opeke, vložene v cementno malto ali pa navaden betonski tlak. Tak tlak lahko vsak hip pošteno očistiš in razkužiš, obenem je pa

tudi trpežen. Tlak iz desak ni za kurje hleve.
Kako velika naj bo tvoja kurnlca? Kur-nica za kakih 30 kokoši ima notranji premer 2.70X1-80 m, za 50 kur mora biti primerno večji. Ne napravljajmo pa na enem dvoru večjih kokošnjakov kot za 50 kur. Notranja višina kurnice naj bo: na sprednji, pročelni strani 1.80—2 m, proti zadnji strani pa vsled potrebnega padca primerno nižja, morda 1.70—1.80 m. Tako ima gospodinja z metlo v roki popolnoma v oblasti vso notranjščino. Vse notranje stene morajo biti gladko pooblane, zunanje pa prevlečene s firnežem ali pa cenejšim katranom zavoljo večje trpežnosti ali pa prepojene g kar-bolinejem.
Če hočeš napraviti večji ali manjši ko-košnjak, pomni, Ца sedi na vsakem metru grede (komodno) lagodno štiri do pet kokoši. Nekateri priporočajo gredo (late) za počivanje kokoši, ki imajo za prerez ne kvadrat, ampak pravokotnik, 5 cm širok in S cm visok. Na pročelni (sprednji) etrani
naj bosta glavni 1 okni veliki okoli 90X00 cm, zgornji okenci za vetrenje (ventilacijo) pa naj bosta ravno tako široki (90 cm), visoki pa вато 35 cm; Votlina, skozi katero kokoši odhajajo iz kurnice in se vračajo vanjo, je lahko na sprednji (južni) strani ob , tleh, na desni ali levi strani pročelja, ali pa v stranski steni; seveda jo je treba vsaki večer zapreti.
V kurhico spadajo tudi gnezda, bodisi ' zaklopno, da lahko kontroliraš svoje kokoši glede števila jajec, aH pa navadna, potem posoda s talno, čisto pitno vodo — gnojnica je strup za kokoši in tudi njih zarodi —, posoda za krmljenje, narejena tako, da je živali ne morejo ponesnažiti. Izhodna lina na spodnji strani glavne fronte ima tu in tam avtomatsko odpiralo, da gredo kure lahko na vse zgodaj na pašo, ne da bi jim morala gospodinja hoditi šele odpirati. Načrt kokošnjaka za 35 kokoši in stroškovnik zanj dobiš v knjigi »Kmetijsko kokošarstvoc od inž. Wenko-ta na str. 123—125. oofr.
Vzrefa
Redkokdaj se sliši o pravilni vzreji žrebet. Pravilna, idealna vzreja žrebet je možna samo tam, kjer so na razpolago pašniki, na katerih prebijejo žre-beta večji del leta. Takih pašnikov pa pri nas manjka. Zato si bomo ogledali vzrejo žrebet v hlevu.
V splošnem so bolj priljubljena zgodnja žrebeta (povržena v januarju ali februarju); kajti kobile od takih žrebet se lahko uporabljjajo že za pomladanska poljska dela. Za žrebeta pa so ti meseci boljši v toliko, ker so navezani v prvih tednih svojega življenja izključno na vzrejo v hlevu, kjer se lahko iz-begne prepihu in raznim presenečenjem, ki se cesto dogajajo v aprilu in maju. Zgodnja žrebeta prej dorastejo za vprego in za prepuečanje, tako da prav za prav profitiramo od zgodnjih žrebet napram poznim skoraj celo leto.
Žrebe mora imeti od prvega diha svetlobo in zrak ter se mora takoj pričeti utrjevati. Kdor nima svetlega, zračnega, prostornega in hladnega hleva, naj pregradi za žrebetno kobilo kje drugje kako lopo. Tu je treba pripomniti, da se mraza nizdar ni treba bati, pač pa je treba izbegavati vsak prepih. Razumljivo, da je
žrebet
Ћ
v hladnih hlevih odnoeno pregradah tre* ba skrbeti za izdatno, suho steljo.
Žrebe ostane 4—5 mesecev pri kobili, kateri je treba pokladati izdatno in moč- ; no krmo, da more z mlekom prehraniti žrebeta. Pogosto se opaža, da hodi žrebe skupno z materjo na delo. To ni pripo- ; ročljivo, ker se pri tem preveč utruja. Pač pa mora imeti žrebe vedno dovolj gibanja, t. j. v hlevu mora imeti dovolj prostora, ob lepem in mirnem vremenu pa naj se spušča tudi na prosto.
Množina krme za žrebeta se ravna po mlečnosti kobile, nikdar pa naj ne presega 5 kg dnevno. Obrok krme naj bo sestavljen iz tri četrtine krepkih krmil (ovsa, ječmena itd.) in le četrtine krme naj bo seno. Korito, iz katerega žrebe jemlje krmo, naj bo dovolj nizko. Nikakor pa naj se ne steza kvišku, kar je zelo kvarno za razvoj hrbta. Kadar odhaja kobila na delo, naj se naspe žre-betu v korito krme. Toda kar mu ostane, naj poje kobila, ko se vrne z dela, tako da ima žrebe vedno svežo krmo. Stara hrana namreč povzroča v mladem želodcu vrenje, ki preide v koliko in drisko ter često celo v pogin. Prve tedne naj žrebe sesa pogosteje in Če s kobilo
delamo, jo je Treba Večkrat {vsake dve uri) pripeljati domov, da se mladič napije mleka. Tu je treba paziti, da žrebe lit dobi segretega mleka. Zato je treba mulo poirtolzti od dela segreto kobilo (na zemljo), da se odstrani razgreto mleko.
Po odstranitvi je zelo koristno dajati žfebetom okrog 5 litrov posnetega mleka. Ako se pasejo, je potrebno kljub temu dajati 2 krat na dan (zjutraj in ivečer) malo krepke krme.
Kjer imajo pašnike, naj bodo do jeseni žrebeta na pašniku. Pa tudi pozimi naj ima dovolj prostorne hleve, da se lahko razgibljejo. Priporoča se, da se dnevno razgibljejo tudi na prostem, in to ob vsakem vremenu, da se utrdijo.
Enoletna žrebeta naj se krmijo s senom, dodaja pa naj se tudi nekaj krepkih krmil in nekoliko pese ali korenja. Ako Se bodo preko poletja pasla, naj se neposredno pred pašo obrok krepke krme malo zmanjša. Sploh pa naj žrebeta, dokler rastejo, ne bodo nikdar preveč debela, ker to gre vse na račun kosti in zglobov na nogah, katere morajo biti pri konjih kfepke. Razen tega predebele živeli prehitro dovršijo svojo rast in Ostanejo manjše. Enoletnim živalim se pnšl r.e dodaja nič. Ako pa so v hlevu, jim je treba pokladati do 3 kg krepke krme in skupno do 15 kg sena, slame, detelje, pese. korenja itd.
Dveletni konji naj se še prav tako gibi je jo kot prej. Krma pa je lahko bolj voluminozna. sestoječa v glavnem Iz вепа in slame. Dveletni konji se lahko že uporabljajo za lahka dela, vendar se za
Kal \e
Borza je prostor (trg), v katerem se ob določenem času shajajo prodajalci in kupci v svrho sklepanja trgovskih poslov. Predmet borznih kupčij je blago, tuj denar, vrednostni papirji (delnice, menice itd.), Borze ločimo v popolne borze, In so one, ki imajo pravico trgovati z blagom in vredostnimi papirji, ter nepopolne, ki trgujejo z enim ali drguim predmetom. Ker so borzijanci imoviti ljudje, s) borze nastanjene v lepih palačah.
Borze so se razvile najprej v Italiji nekako v 12. stoletju Bavile so se s prodajo in nakupom tujega denarja in menic. Pozneje se je preneslo težišče trgovine na Nizozemsko in Anglijo. Tu so se
pozna žrebeta to nikakor ne priporoča. Mlade kobile se prvič lahko pripuščajo za pleme že z dvema letoma le, ako so najkasneje bila povržena do srede februarja, kasnejše žrebičke pa se smejo pripuščati šele s tretjim letom.
Važno poglavje pri vzreji žrebet je negovanje kopita; kajti od zdravega, lepo razvitega kopita zavisi vsa kasnejša sposobnost konja za delo. Nega kopita naj se začne že v drugem mesetu starosti. Pri tem naj nas vodi načelo, da se žabica (strela) in spodnja ploskev kopita dobro razvijata. Pri mladih žrebetih je nevarnost, da postanejo kopita ozka in podolgovata. Da se to prepreči, je treba kopita stalno spodrezavati ne samo po konceh, ampak tudi spodaj. Najbolje bo to napravil podkovski mojster. Izpodre-zavati je treba kopito tako, da pride žabica v dotiko z zemljo, ker se kopito samo tako more pravilno razvijati in postati široko. Ako se ne negujejo kopita pri žrebetih, bomo dobili konje s krivimi nogami in s slabo razvitimi kopiti, torej za delo slabo sposobne.
Opisana vzreja žrebet vélja v glavnem za delovne konje in kobilice; vzgoja žreboev pa je nekoliko drugačna. Dokler konji rastejo, naj se vedno dovolj jjibljejo in naj ne postanejo nikdar predebeli.
Vrednost konj raste Iz dneva v dan in vedno bolj se iščejo konji na trgu. Vzgajajmo čim več mladih konj, vendar naj bo ta vzgoja pravilna. Mnogokrat namreč pokvarijo konjerejci sami Z nepravilno nego v mladosti.	F. J.
borza?
šele razvile borze do velikega vpliva. Znan so borze v Amsterdamu, Antverpnu in Londonu, ki so obvladale vso tedanjo trgovino. Pozneje so se borze razvile v Franciji in Nemčiji. V Trstu je bila ustanovljena borza leta	v Ljubljani pa po svetovni vojni.
Pomen borz je v tem, da se pri njih osredotočijo vse ponudbe in povpraševanja po blagu. Zato se na borzah določajo tudi cene blagu, kar je merodajno za cele dežele. Običajno se objavljajo v dnevnem črisopisju cene najvažnejših predmetov. Ker je vsa velika trgovina združena na borzah, more tako kupec kot prodajalec najti svojega odjemalca. .V borznih
kupčijah se zrcali vsak utrip gospodarskega življenja. Iz obsega borznih kupčij se vidi, ali gospodarsko življenje napreduje ali nazaduje.
V dobi svobodnega tekmovanja med nestevilnimi podjetji je bila borza prostor, kjer so se vršila tekmovanja pri ustvarjanju cen. S časom, ko so se začeli proizvajalci istovrstnega blaga združevati v kartele in truste zaradi omejitve medsebojnega tekmovanja, je pomen borz padel. Kajti tudi kupci so se medsebojno dogovarjali glede višine cen. Padlo je medsebojno tekmovanje. Mogočni finančniki pa so skušali dobiti borze pod svoj vpliv. Z ustanavljanjem bank, kjer so imela velepodjetja glavno besedo, se je važnost borz zmanjšala. Tako se vrše nakupi vrednostnih papirjev po bankah itd. Borze so kmalu občutile moč bank. Ven-adr je vpliv borz še vedno velik na gospodarsko življenje.
Po svoji ureditvi so borze ali povsem zasebne ustanove,, kakor n. pr. v Angliji in Ameriki, ali pa je njihovo poslovanje urejeno z zakonom ter vrši država nadzor nad poslovanjem borz. Obe vrsti borz imata svoja pravila, po katerih se upravljajo po načinu samouprav. V pravilih
je določeno, kdo more biti član borze, kakšni so borzni običaji in kako se urejajo spori.
Glede na poslovanje razlikujemo v glavnem dve vrsti borz: borza z blagom in borza za vrednostne papirje. Pri prvih se trguje z blagom, kot n. pr. moka, železo, sladkor, petrolej, premog, kava itd. Kjer je borzne življenje zelo razvito, imamo borze le za posamezno vrsto blaga. N. pr. borza za petrolej v Newyorku, borza za premog v Londonu, borza za sladkor v Pragi, borza za volno v Liver-poolu. Pri drugih vrstah borz se trguje z vrednostnimi papirji: delnice podjetij, za-dolžnice, valute ter z zlatom, srebrom, menicami in čeki.
Na borzah je mogoče prodajati blago, ki ga prodajalec še nima, ker upa, da ga bo mogel pozneje cenejše kupiti, da bo izpolnil svojo obvezo. More se prodati blago, ki ga še ni, n. pr. pšenica bodoče žetve. Posamezne vrste borznih kupčij so zamotane in zahtevajo veliko znanja in spretnosti. Ni vsak sposoben, da špekulira na borzi. Tudi ne more trgovati na borzi oni, ki ni član borze. Pri vrednostnih papirjih se morejo sklepati kupčije le potom borznih mešetarjev.
KUHINJA
Goveja juha. Pri sedanjem pomanjkanju mesa moramo kuharice dobro premisliti, kako urediti, da kljub majhni količini mesa napravimo dobro in okusno juho. Kako si pomagamo? Za kuhanje namenjen kos mesa razrežem na več kosov, ker na ta način izsrka voda več redilnih snovi iz njega. Res da meso nima več toliko redilnih snovi v sebi, a zgubile se niso, pač pa so se preselile v juho. Dobra juha je pač glavna jed pri kosilu. Lahko prilijem juhi proti koncu kuhanja nekaj zajemalk krompirjevke, to je voda, ki se odlije od kuhanega olup-Ijenega krompirja. Meso pristavim v mrzlo vodo. Juho osolim takoj, ker oso-ljena voda meso hitreje zmehča. Juha naj kar hitro zavre, potem naj vre toliko, da se giblje. Juhi pridam korenino osnaže-nega peteršilja, odrezek rumene kolerabe, en ostrgan korenček, odrezek zeljnatega ali ohrovtovega štorička, vejico zélene, vejico majarona, nekaj šalotk ali odrezek čebule, nekaj zrn popra, malo muškata
in prav majhen odrezek lavorjevega zrnja. Juha naj vre 2—3 ure. Drugi dan razsekam kosti, ki so se kuhale v juhi in jih kuham z vsemi pridatki, ki so za juho, še dobro uro. Lahko tej juhi prilijem krompirjevko in jo proti koncu kuhanja zboljšam z dodatkom koščka surovega masla, če tega ni, jo pa malo zabelim z razbeljeno mastjo. Kuhano juho precedim in zakuham s poljubno zakuho. Zakuhe z jajcem zboljšajo juho, Riž, ješ-prenjček in zdrob jo oslabe. Zato je priporočljivo, da se riž pred zakuho malo opraži na masti ali na surovem maslu. Ješprenjček zahteva suho svinjino, zdrob pa pridevek jajca. Zdrob se lahko pomeša z jajcem ali pa se proti koncu vrenja vlije raztepeno jajce v zakuho .
Krompirjeva pogača. Kakega pol kilograma surovega krompirja razrežem na tanke rezine, dobro operem, denem na razbeljeno surovo maslo ali na mast in na obeh straneh lepo svetlo-rjavo opra-žim. Tako pripravljen krompir polijem s sledečo tekočino: v štiri stepena jajca primešam malo sesekljanega zelenega pe-
teršTIja, sesekljane čebule, ščep popra in žlico moke. Potem denem za toliko časa v precej vročo pečico, da se na obeh straneh bledo-rjavo opražL Rjavo opraženo pogačo denem na segret krožnik ali na segreto skledo in potresem z dvema žlicama sira parmezana. Zadostuje tudi navaden zriban sir. Pogačo podam kot samostojno jed.
Krompir s kumino. Bolj drobne krompirje operem, okrtačim, s snažno ruto zbrišem in prerežem čez pol. Posamezne kose namažem z oljem, v mešanici soli in kumine povaljam in spečem na pekači v pečici. Pečem krompir 40 minut.
Kolački h ovsenih kosmičev. Za te kosmiče rabim 40 kd kosmičev, 3 jajca, eno naribano zelenino korenino, dve sesekljani čebuli, sesekljan zeleni peteršilj, malo paprike in maščobe. V liter vrele vode stresem kosmiče in jih med pridnim mešanjem toliko časa kuham, da nastane iz njih precej gosta kaša. Zeleno čebulo in drugo zmešam z raztepenimi jajci. Potem oblikujem iz te mešanice majhne hlebčke in jih na pomazani pekači na obeh straneh lepo rumeno zapečem.
Domača lekarna
Zdaj je čas za nabiranje zdravilnih zelišč. Zdravila iz lekarn so zdaj dražja kakor prej. Zato je letos še posebno potrebno, da se založimo z zelišči. Pomanjkanju. ki trka na naša vrata in spremembi hrane bodo sledile bolezni, kakor je bilo vedno po vojnah. Narava nam je odprla svojo lekarno, spravljajmo hvaležno njena zdravila. Kdor nabere več kakor potrebuje, lahko proda. Mladi pelin ima zdaj največ snovi v sebi. Nasu-Jitno ga ali iztisnimo sok iz njega in mu primešajmo žganja. Pelinovo vino je za opevane želodce in kri. Dekle, ki je izgubilo skoraj vso kri in je bilo izročeno smrti, se je pozdravilo, ko je uživalo vsake pol ure žlico pelinovega čaja. Dr. Slajmerja so klicali nekoč na kmete. Ko je pregledal bolnika, je naročil, naj dobi takoj pelinovega čaja in je bil zelo ogorčen, ker niso imeli v dotični hiši pelina. Kmečki gospodar se je peljal v Ljubljano, ker je čutil bolečine v želodcu. Zdravnik mu je zapisal pelin, ki mu raste doma... Župnik Kneipp je hvalil pelin, da preganja napetost, krepi prebavo in izčisti želodčni sok, pomaga za zlatenico in je-tične bolezni. Uživa lahko sparek (čaj), štupo posušenega pelina ali tinkturo, če ne moreš požirati, prevri dve pesti pelina in dve pesti ovsa na vinu. daj vroče v dve vrečici, eno položi na hrbet med rameni, drugo na želodec, zavij se in po-
čivaj. Stara knjiga priporoča: pelin greje, čisti in daje moč, prežene bolečine, odvaja žolč iz trebuha in gnile snovi iz snovi. Pelinov cvet prevri na vinu in pij gorkega, prežene klanje, vetrove, gliste, zapeko, uredi žolč in perilo, premaga strup zobnika in mišjeka. Za dolgotrajno mrzlico pij pelin, če ti diši iz ust po gnilem, kuhaj pelina in limonine lupinice na vinu in ga uživaj večkrat po žlici Bolečine v želodcu in trebuhu minejo, če utiraš pelinovega olja. Če boli glava od nahoda, namoči robec v gorak pelinov oparek in obvezi glavo ali navezi zelenega pelina. Malo pelinovega soka zmešaj z medom in namaži nekajkrat na dan na veke. To okrepi opešane očesne živce. Če pride kaj tega v oči, malo žge, a ne škoduje.
Sestavo, ki čisti kri in je koristno posebno starejšim osebam: V platnen žaklii-ček daj 6 pesti pelina. 3 pesti vinske rute, žlico stolčenega popra, deni v glinast lonec in zalij s poldrugim litrom vina; kuhaj eno uro in odlij v steklenico. Tega jeralji teden dni po šiljcu, kadar greš spat in preden vstaneš. Za dober pelinovec namakaj suhih pelinovih glavic do polovice steklenice in zalij z dobrim vinom, postavi v klet. Žlico tega primešaj kupici vina. Ali pa posuši in razrezi pest pelina, korde benedikte in pest tavžent rože. Zalij to z žganjem, nareži vanj še celo pomarančo in 30 gramov presnega velikega korena, postavi za 4 tedne v klet, potem odlij.
Kruhovka za opešance. Ostanke črnega črnega kruha posuši do dobrega, stofci zmelji na drobno, deni v pečico, da se zarumeni nekoliko in spravi na suhem. Razpusti mast in prepraži to kruhovo moko (za vsak krožnik deni žlico), zavri posebej malo kumine. konček sira. malo majarona in lovorja, zalij in posoli. Juho poboljšaš lahko z jajcem. Ker je hitro kuhana in krepčilna, je primerna tudi za potnike.
Zdrav nadomestek prave kave je koruza. V Prekmurju je tako v navadi, kakor pri nas ječmen. Ukrajinci pražijo koruzni kruh za kavo. Koruzna kava je prijetna in nasitna, ne napenja in vpliva dobro na delovanje prebavil. Ne potrebuje dosti sladkorja. Drobna koruza je najbolj primerna za žganje in mletje. Zaradi barve potrebuje pri kuhanju malo cikorije, primeša se lahko ječmenu ali drugim kavinim nadomestkom.
Smrekova tinktura. Na vršičke nalij žganja in pusti mesec dni na soncu, potem odlij. Na liter vršičkov liter žganja.
Smrekovo mazilo. Kuhaj salo in vršičke, dokler ne porumeni.
Ne prezrite »Mali oglasnik«
PRAVNI NASVETI
Prodano vino. Z. F. Tako, kot ste se za vino pogoditi, tako morata oba tudi pogodbo iipolniti. Če prodajalec vina zdaj noče dati, dajte mu primeren naknadni rok za izpolnitev pogodbe. Po preteku tega roka lahko kupite isto vino drugod in vam mora zamudni prodajalec nadoknaditi škodo zaradi porasta cene drugod kupljenemu vinu.
Stanovanje preužitkarice. M. Ž. D. Za sebe imate izgovorjeno dosmrtno stanovanje. V tej sobi pa imute še hčer, ki vam pomaga pri delu. Sin grozi, da bo morala sestra zapustiti sobo, ker nima pisanega stanovanja. — Kot priletna užit-Karica. ki ne zmorete več sama vseh del, imate pravico, da imate pri sebi primerno osebo za vašo pomoč: bodisi tujo ali domačo. Ta oseba smè stanovati v sobi užitkarice, če je to užitkurjci potrebno. Če vam torej hčerka pomaga pri delu in ie vam potreDna kot pomočnica pri delih, ki jih sama več ne zmorete, imate pravico, da imate svojo hčerko pri sebi na stanovanju. Zato sin ne bo mogel sestre odgnati z doma. če se sestra sicer pravilno na domu obnaša.
Posledice tožbe zaradi taljenja časti. V. S. Vi ste najeli odvetnika, da je za vas vložil ovadbo proti nasprotniku in ste zato predvsem vi dolžni, da svojemu zastopniku plačate njegove stroške. Ko se je pri naroku z nasprotnikom sklenila poravnava te vsebine, da preklicuje nasprotnik žaljivke in da se zaveže plačati vaše pravdne stroške v znesku 300 din, ste imeli na temelju te poravnave pravico od nasprotnika izterjati plačilo pravdnih stroškov. Če nasprotnik stroškov ni plačal in je vaš zastopnik nasprotnika tudi rabil, vendar brez uspèha, ste pač vi dolžni, da svojemu zastopniku poleg že določenih pravdnih stroškov plačate tudi vse izvršilne stroške. Zato vas vaš zastopnik upravičeno terja na plačilo vseh teh stroškov, vi pa imate pravico od nasprotnika zahtevati povračilo istih. Vaš odvetnik pa ni dolžan, da čaka na plačilo, dokler vi ne izterjate stroškov od nasprotnika, odnosno da čaka, da se ti stroški sploh izterjajo, pač pa sme od vas takoj zahte'vati plačilo za svoje delo, ki ga je po vašem naročilu za vas že izvršil.
Neizpolnjena obljuba. R K. B. Mati vašega fanta vam je obljubila, da vam bo dala eno njivo in en gozd. Dogovorili 5te se že. da pojdete k notarju, in to pred poroko. Ko bi pa morali iti, se je pa pričela izgovarjati z l>oleznijo in je rekla, da bo šla drugič. Sedaj pa noče o obljubi ničesar več slišati in trdi, da bo prisegla, da ni ničesar obljubila. Vprašate, ali bi jo lahko prisilili, da izpolni obljubo? —
,Če, bi sodišče smatralo omenjeno obljubo
za darilno obljubo, boste težko kaj do- 1 segli, ker je za darilne pogodbe brez izročitve darovanega predmeta potrebna notarska oblika. Drugače bi pa bilo; če ste vi le zaradi navedene obljube kaj od svojega posestva izročili sinu navedene matere in bodočemu vašemu možu. V tem primeru bi se dalo govoriti o nekaki od-platni pogodbi in bi morda pred sodiščem uspeli. Točen nasvet vam je pa težko dati, ker se ne ve, vkoliko se vam bo posrečilo vaše trditve dokazati.
Stanovanjska zaščita še vedno velja. N. K. še vedno je v veljavi uredba, ki , prepoveduje odpovedovanje stanovanj in poslovnih prostorov razen iz v njej navedenih razlogov. Če stanovanje res rabite za sebe ali svojega oženjenega sina ali omoženo hčer, ga po uredbi smete odpo-vedati. Ravno tako tudi v primeru, če najemnik ne plača najemnine najdalj v me-secu dni od dne, za katerega je bilo pla- /j Čilo dogovorjeno. Od osebe, ki je bila v , vojaški službi, se ne more, dokler je bila v tej službi, in še tri mesece po odpustitvi iz te službe, zahtevati plačilo dolžnih najemnin.
Pobegla žena. K. J. K. Mlada žena, s katero ste bili poročeni šele nekaj mesecev, se vas je naveličala in šla brez ' vzroka proč. Grozi vam s tožbo za pre- v živnino in da bo tudi otroka, ki ga pri- .'i; čakuje, poslela vam v oskrbo. Vprašate, 3 če boste res morali vzeti otroka brez žene in celo za ženo plačevati preživnino? — Poročena žena ne sme zapustiti samovoljno moža. Če je odšla, jo lahko z po- j sredovanjem sodišča prisilite, da pride nazaj in če se pozivu brez utemeljenega razloga ne odzove, je s tem sama pod .la razlog za ločitev iz njeue krivde. — Za otroka boste morali kot oče na vsak način skrbeti in za njegovo preživljanje. Če bosta z ženo dejansko ločena, bo v sporu pač varstveno sodišče odločilo, pri kom 1» otrok živel, ali pri očetu, ali pri materi, ali v kakem zavodu. Stroški za to pa gredo v breme očeta. — Če bo hotela žena od vas preživnino zase, vas bo morala tožiti na ločitev zakona. V pravdi l>o morala dokazati, da je bilo skupno življenje z vami nemogoče. Vi boste pa lahko do- <]. kazovali, da je žena bila kriva vsem razprtijam. Sodišče bo zaslišalo vse od vas oheh predlaganih prič in izreklo, kdo je kriv: ali žena, ali mož, ali pa oba. Če lio izrečena ločitev zakona le po vaši krivdi, boste morali ženi plačevati preživnino. Če bo pa zakon ločen iz obojestranske krivde, torej tudi zaradi ženine krivde, po' tem žena nima pravice zahtevati od moža preživnine. — Svetujemo obema, da se premagujeta in začneta z novim skupnim življenjem, preden se podasta na skrajmj neprijetno pot,