SrrW“l i*H» Posamezne številke« N avadne Din —"75, ob nedeljah Din 1*—• .TABOR* izhaja viak dan, razven nedelj« io praznikov, ol> 1®« uri % datumom na*ledn;e$ra dne ter »tane mesečno po po»ti D • aa.ino* semstvo D 18' - , dostavljen n* dom D na »knfnice D10’ — Inaerati po dogovoru. Naroča sc pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičev« ulica it«*.4. Pc^n!niT^TsTIKSTiE!o^!«?. Cena dawasn3@ stav. 75 ssara. TABOR Posamezne StevOkei Navadne Din —‘75, ob nedelfab Din 1'—. UREDNIŠTVO ae nahaja v Mari* boru, Jurčičeva ul. it* 4, I. nad* atropje. Telefon interurb* it. 276. UPRAVA a« nahaja • Jurčičevi ulici it 4, pritličje deano. T«l«-fon it- 24* — SHS poatnočekanmi račun itev* 11 >787« Na naročila brca denarja aa •• ozira- — Rokoplai «a na vračaj* Naslov Maribor, petek 26. junija 1925. Leto: VI. — Številka: 142. CURIH. Pariz 23.75, Beograd 8.90, London 25.03 %, Praga 15.25, Italija 19, New York 515, Dunaj 0.7255. ZAGREB. Švica 1123-1133, London 281.25-284.25, Berlin 13.7950-131)450 Dunaj 811V4-823 Praga 171.05-173.5, Italija 214.15-217.15, New York 57.G0 Pašič odhaja v inozemstvo. Njegov namestnik bo Marko GjuričK. Beograd, 25. jr.nlja. Pašič je današnje pred pok' - * probil v dobrem razpoloženju na te?««*! svoje vile. Vest., da se je Pašijevo zdravstveno stanje poslabšalo, ni resnična. Pašič se bo podal za en me- sec v francosko letovišče Vichy. Nado-mestoval ga bo najstarejši minister Marko Vse druge kombinacije o njegovih namestnikih so neresnične. Valiko odlikovance Sokolstva. Kralj Aleksander je podaril Sokolstvu meč caria Dušana, Nj, Vel. kralj Aleksander je podaril povodom sokolskih tekem, ki se vrše od 26. do 28. junija, kot častno darilo pravi Zgodovinski meč carja Dušana, ki se iz* čočj vsako leto onemu sokolskemu društvu, fiigar član izide kot zmagovalec pri s°kolskih telovadnih tekmah. ! Kralj in kraljica na Bledu. Ljubljana, 25. junija. Danes ob 12.35. sta dospela kralj Aleksander in kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom z dvomim vlakom v Ljubljano. Na. kolodvoru sta, pozdravila vladarja veliki župan dr. Baltio in divizijonair Stojanovič. Številno občinstvo je iskreno pozdravljajo zlasti prestolonaslednika. Dvomi vlak je nato nadaljeval vožnjo na Bled. Rumunska kraljevska dvojica pride šele v nedeljo na Bled. Razprava o novem tiskovnem zakonu. Beograd, 25. junija. Danes ob 10. ^ri je nadaljeval plenum zakonodajnega odbora speoijelno razpravo v tiskovnem zakonu. Govoril je posl, Milan G rol (da-vid.), ki je ostro kritiziral vladni osnutek. Po njegovem govoru je bila seja zaključena. Eksekutivni odbor novinarske zveze je interveniral danes pri dr. Lazi Markoviču, ki je vodil v sekciji zakonodajnega odbora prvo razpravo o tiskovnem zakonu, da vlada omili pre-drakonične določbe tiskovnega zakona. Markovič je odgovoril, da bo interveniral, ker nekatere točke niso moderne. Obenem je obljubil, da bo zastavil svoje sile, da prediloži cim preje zakon o novinarjih narodni skupščini, ki naj bi uredil gmotni in social, položaj novinarjev. Otvoritev proge Gračac— Knin. Beograd, 25. junija. Slovesna otvoritev železniške proge Gračac—Knin je napovedana na 25. juilj. S to progo je otvorjena direktna^ zveza Slovenije in Hrvaške z Dalmacijo. — Dr. J. Razlagov spomenik. Posojilnica v Mariboru Narodni dom je darovala 500 din. za Razlagov spomenik ter se iskreno zahvaljujemo za velikodušni dar. Prosimo še vse druge denarne zavode, naj vpoštevajo vposlane jim prošnje ter nam naklonijo čim izdatnejše podpore in omogočijo proslaviti 103letnico Razlagovega rojstva s postavitvijo dostojnega mu spomenika. Kupujte tudi loterijske srečke za spomenik! Pripravljalni odbor za dr. Razlagov spomenik. — Umazana afera v Gsjeku. Te dni je policija aretirala več oseb, ker so zavajale mlade deklice in jih izrabljale. V preiskavi je tudi pa.r starcev nad 80 let. Odkritje te umazane afere je izzvalo v Osjeku veliko senzacijo. — Prostovoljno gasilno društvo v Zrkovcih pri Mairhoru vabi na veliki župni sestanek, ki se vrši dne 5. julija 1925. v gostilni Alojza Sela v Zrkovcih. Spored: ob 4. uri budnica; čakanje delegatov od 7. do 8. ure zjutraj na glav. kolodvoru v Mariboru; sprejem delegatov ob K9 uri pri gost. H.lašič v Brezju; ob 9. uri začetek sv. maše z godbo; po sv. maši odhod na zborovalni prostor v gost. Alojza Sela; ob 14. uri tehnična vaja, po vaji pohod po vasi; ob 15. uri začetek veselice. Vstopnina 5 din., gasilci v kroju prosti. Prosimo vsa gasilna društva, da pošljejo svoje delegate z jutranjimi vlaki, kateri pridejo do osme ure zjutraj, ker bodo čakali vozovi na glavnem kolodvoru. Čisti dobiček je namenjen za nabavo novih cevi. Za obilen obisk prosi odbor. N ^ Doma in no svetu. —- Smrtna kosa. V Rogatcu je umrl v torek g. .Tosip Senčar, sodnik v pok., oče notarja dr. Dušana Senčarja v Prevaljah. Pokojnik, ki je iz odlične štajerske rodbiine, je bil vedno agilen nacijo-nalen delavec. — Za častno dvorno damo Nj. Vel. kraljice Marije je imenovana gospa Fr. Tavčarjeva, anana voditeljica slovenskega ženotva. — Pucelj kot novici jant pri radičev-cih. Iz Beograda poročajo, da je saimo-stojnež Ivan Pucelj zaprosil vodstvo Radičeve stranke za sprejem1 v stranko. »Slovenec« ve povedati, da bo radlčcv-pko vodstvo najprej preiskalo njegovo »volovsko afero«. Puclju bodo tedaj ra-dičevci skrtačili vest. Je bil že čas, ker bo najbrže dosti prahu. Sedaj se bodo morali tudi pudjevci odločiti, ali pojdejo za Pucljem v radlčevsko čredo, ali pa se spametujejo in odpro oči. Kdor "id a j ne vidi, naj le gre slepo za Pucljem. Seveda bodo stari radičevci tudi njemu krtačili vest, saj celo »veliki državnik« Pucelj ne more priti tako zlahka tja1, kamor spada. Mislimo, da je tako čiščenje dobro; demokrat j e smo prav zadovoljni. , — Zanimiva srbska brošura o položaju Slovencev pod Avstrijo in položaju Nemcev v Jugoslaviji je izšla te dni v založbi Manjšinskega instituta v Ljubljani (Selenbungova ul. 7.) O brošuri, ki -obsega 32 strani male kvart oblike in stane samo 5 din., bomo' spregovorili prihodnje dni k.aj več. Za sedaj samo povdarjaimo, da je bil tak spi« že dolgo potreben. Prepričani smo, da bo dobro rabil v informacijo premalo poučeni srbski javnosti. — Grof Sforza bo obtožen radi veleizdaje? Na pravkar zaključenem kongresu fašiste veke stranke ^ je bil sprejet Predlog, da se bivšega italijanskega zunanjega ministra grofa Sforza, ki je vodil pogajanja z Jugoslovani, obtoži radi veleizdaje. Dolžo ga, da je »izročil« Jugoslovanom luko Baroš in se odpovedal »italijanski Dalmaciji«. Kakor znano, jc bil zunanji minister grof Sforza vse prej kot prijatelj Jugoslovanov. — -»•*i»ko pa se zgodi, da mu bodo fašisti naprtili odgovornost, da ni prišlo vse ozemlje od Adrije do Carigrada pod oblast Italije, »naslednice svetepia rimskega carstva«. Takšen je duh Mussolinijeve Italije! — Glede zaposlenja inozemcev v mariborski oblasti bo uvedena, kakor izvorno, generalna revizija. — Polovična vožnja za državne nameščence. Direkcija dvž. železnic v Ljubljani nam piše: Ministrstvo za promet je odobrilo, da se morajo izdajati objave za polovične vozne karte državnim nameščencem, upokojencem in rodbinskim članom navedenih še nadalje in sicer do 3j. julija 1925. Ta dok se ne bo več podaljšal. — Ropar, ki krade volilne skrinjice. Volilno skrinjico z 127 gumi jastlmi kro-gljicami ter 20 ključev za volilne skrinjice je našla policija v Sarajevu pri znanem roparju Koisti Vukajinu. — Nova Jugoslovanska carinska tarifa in češkoslovaški izvoz. Po časopisnih vesteh je intervenirala češko-slovnška vlada, da naj se ne zvišajo z ozirom na novo jugoslovansko tarifo carinske postavke. ker bi to škodovalo čaškemm izvozu. Zahtevajo zvišanje carinskih tarif zlasti za železo, steklo in 'blago iz šnmota ter kaollna. — Sprejem v I. letnik učiteljišč. Z ozirom na objavo v slovenskih listih, da ee v I. letnik učiteljišč sprejemajo le oni, ki so napravili zaključni izpit na meščanskih šolah, se nam poroča od u radne »trami, da je g. minister prosvete izpremonil za ljubljansko in mariborsko oblast svoj odlok in odredit, da se za šolsko leto 1925.-26. na državna učiteljišča- ljubljanske in mariborske oblasti smejo sprejeti ob spre iem-n etn izpitu v I. letnik tudi gojenci, ki so dovršili le tri razredno rnr-šČatu.-ko šolo. To pa iz tega vzroka, ker v šolskem letu 1924.-25. meščanska šola v Sloveniji še ni bila splošno organizirana kot štirirazrodna, — Redukcija urndništva na Češkoslovaškem. Po vesteh iz Prage bo izvršila češka vlada temeljito redukcijo u-raduištva. Pri prometnem ministrstvu bo odpuščenih okrog 19.000, pri poštnem 4600,;pri finančnem 3800 uradtilkov. Celokupno število odpuščenih uradnikov znaša 33.000, Haribonke vesti. Maribor. 25. junija 19J5 m Resolucij oblastnega zbora SDS nismo mogli zaključiti v današnji številki, ker nam je primanjkovalo prostora. Objavimo jih jutri. m Zrelostni izpiti na držav, ženskem učiteljišču v Mariboru so se vršili v pe •tek, soboto, pondeljek in torek. Prija-vilo se je 3l. javnih gojenk in 1 priva-ti&tka. Pri puščene so bile vse. Rezultat ustnega izpita je sledeč: Zrelih z odliko je 12 (Befear, Borstner, Cvetko, Jarh, Dvoršck, Kjudor, Klun, Kosi Pavla in Sonja Škerlj, Strekelj, Vodenik), zrelih 19. Dvema se je dovolil ponavljalni izpit po počitmicah. Privatistka je ined izpitom odstopila. m Mladinska prireditev v Narodnem gledališču v Mariboru se v petek 26. trn. ob 15. (3.) uri ponovi. Namenjena J e deei vseh mestnih in bližnjih _ šol. Valjenji so tudi starši. Prireditelji pričakujejo tokrat boljše udeležbe, kot je bila zadnji pondeljek, ko je vreme ponagajalo. Ivomur je znano ogromno delo in trud, preden se mladina izvežba za tak nastop, se bo vabilu odzval ter s tem pripomogel h kritju ogromnih »troskov in položil svoj obulus 7,a revno deeo, m «Beneška noč* v Mariboru. Kakor smo že poročali, pripravlja naše Olepševalno in tujsko prometno društvo za nedeljo dne 8. tm. veliko vidovdansko proslavo. Prireditev bo originalna, kakor je Maribor že dolgo ni videl. Pri «Treh ribnikih* bo prirejena «Bencska - noč* z razsvetljavo ribnika, kresom ’.n umetnim ognjem. Kakor v Befirhknh na lagunah, tako bodo pri nas na ribniku vozili razsvetljeni čolni. Vrlin tega bo na razpolago plesišče, strelišče, bogati srečelov in drugo. Svirala bo godba «Drava». «Dravn.» bo tudi priredila ob D. uri koncert v parku. Opoz.nrjnmo občinstvo na to zanimivo prireditev, čije dobiček je namenjen olepšanju Maribora. Na dekliški meščanski šoli I. v Mi klošičevi ulici v Mariboru se bodo vpi sovale učenke v I.—IV. razred v torek, dne 30. tm. od 8.—12. in 15.-17. ure. Učenke naj se priglasijo v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov ter naj prinesejo seboj zadnje šolsko izpričevalo in krstni list. Vnanje učenke se lahko prijavijo pismenim potom. m Afera falzificiranili angleških bankovcev pred sodnijo. Pri razpravi pred tržaškim' sodiščem, ki je trajala 3 tedne, je bil izmed 34 obtožencev v Maribojc." znani prodajalec rib Arnold Turk radi pomanjkanja dokazov oproščen. m Rezervni oficirji, ki so člani »Kluba jugosl. rezervnih častnikov v Mariboru* in reflektirajo na uniforme, naj pošljejo n,a spodnji naslov sledeče podatke: L) Ime, voj. čin in vrsta orožja civilni poklic, kdaj sprejeti v skupno vojsko (nnštevši vojni list) in pa sedanj« stanovanje. — «Klub jugosl. rez. častnikov v Mariboru®, Mest. hranilnica; m Grajski kino predvaja od četrtka do vključno nedelje 6dejnnsko dramo »Scaramouche« iz časa francoske revolucije. m Kavarna mestni park. Danes v četrtek s vi ra pri lepem vremenu Darva od 20. do 24. ure, pri slabem vremenu kvartet Skorpik-Bernkopf (po kinu). Vi petek pri vsakem vremenu kvartet. 1326 m Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter pouk 1* knjigovodstva se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud Legat v Mariboru dne 1. julija tl. Prospekti in vpisovanje v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slo-venska ulica 7, telefon 100. Noben« podružnice! i m Velika kavarna. V petek 36. gosto-, vanje Bert Otone in novi program, *— V! Klub-Baru revija modernih plesov. 133JJ m Klub-bar. Poletni spored. Zni*an«r cene! Bert Ottens. čarovnik, moderni? plesni trio Luci, Laci, Georgette In gdč. d’ Arvier, pevka. /pori. ; Hazena v Jugoslaviji. Kraljica Mo*' rija je prevzela protektorat nad h osen« tekmo med Jugoslavijo In Češkoslovaško. - - Narodno gfedallKa j REPERTOAR p četrtek, 25. junija. Zaprto. Radi nepredvidenih zaprek odpade današnja pr©-’ mi jera. (25. tm.) »Stambnlskc rože«. —' Premijera imenovane operete 8« boj vršila jutri, v petek dne 26. junija ols 20. uri za ab. B. Petek, 26. junija ob 15. uri: »Snegplčica«,1 Mladinska prireditev. Vprizori Dešfcaf osnovna šola. Petek, 26. junija ob 20. uri »Stambulsklt roža« ab B. Premijera. ; Porotno sodlifo. Maribor, 24. j oni jat' Dane« so se pečali porotniki t detomorom. Na zatožni klopi je sedela 23-letna samska služkinja Neža Trstenjakova, doma iz Veličan pri Ptuju, ker j« zadavila takoj po porodu svojega nezakonskega otroka. Obtožnica opisuj« njeno krivdo tnko-le: Trsten jakova, ki je bila služkinja prt Nedogu v Kapeli, je imela ljubavno razmerje s Francetom Polakom, s katatiuSl je po lastni izjavi v novembru 1294 tudi zanosila. U. maja t. L je proti vafteru začutila močne bolečine v trebuhu. V) sobi jc spala na isti postelji % dfcklb Satlerjevo. Vso noč je vsied boleči® ** trebuhu zelo nemirno spala. Satlerjev* je hotela poklicati babico, kar ji je ob-dolžemka zabranila. Proti jutru okrog 5. ure so jo popadli močni trebušni krči. vsled česar je pohitela v hlev. Tu j« porodila zdravo dete ženskega spola in g* z vrvico iz ličja zadavila. Satler jeva a« je čudila vedenju prijateljice. Končno je izvedla od nje. da je porodila Ih dal je dete v hlevu. Satlerjeva je res našla dete vse blatno, toda še živo. Med umivanjem je novorojenček, ki je imel n« vratu dve rdeči poveji iu kri V itosu, vsled zadušen ja, ki je bilo posledica zadavi j en j a, umrl. Obdolženka je med preiskavo tajila, da bi bila otroka zadavila In je trdila, da je porodila stoje im da je otrok padel na tla in vsled tega umrl. Trstenjakova je bila radi opustitve potrebne pomoči pri porodu obsojena na 3 mesece zapora. Dri Draivdnik ič X»ri-javil ničnost* *T A B tf ir. V Marlborti, 'Sne 26. Junija 1925. Morilca Žlahtič in Čič pred poroto. Maribor, 25. junija. Zaloigra Miklove rodbine. (Vsem Mariboržanom in okoličanom 3e v živem spominu zavratni roparski nnioir, (ki se je zgodil v noči od 11. na 12. 'decembra lanskega leta v hiši čevljarja [Vincenca Miikla v Studencih. Miklova pomočnika sta prišla zjutraj ina delo in na svojo veliko grozo opazila v delavnici mojstrovo ženo Terezijo mrtvo v mlaki krvi. Stanovanje je bilo vse pre-metano im velik nered je pričal, da so se morale ponoči goditi strahot. reči.Mi-kla in 7letne hčerke Hermine ni bilo nikjer. Popoldan je komisija našla otrokovo truplo v blazinah; nesrečno dekletce je nekdo ubil tako kot mater. Širile eo se najrazličnejše govorice. Vse je i-Bkalo sled za Miklom; razburjena ljudska domišljija ga je videla povsodi, ali najti ga niso mogli nikjer. Preiskava v Mifclovi hiši je vedno jasneje kazala, da ee je zgodil roparski umor, kakor ga že dolgo ne pomini prebivalstvo mariborskega predmestja. Posrečilo se je priti storilcem na sled. (Razblinile so se govorice, da je morilec — sami Miki. Priče so povedale, da je Miki občeval usodnega dne z dvema neznancema iz Ptuja. Eden izmed teh je bil Ivan Zlahtič, posestnik lepe vile na Bregu pri Ptuju in mizarski mojster. Hišna preiskava je odkrila na podstrešju njegove vile razne čevlje, čevljarske potrebščine, obleko in dragocenosti. — Miklov pomočnik je prepoznal v tem mjstrovo lastnino. Zlahtiča so takoj zaprli. Medtem pa je nenadoma izginil njegov pomočnik Franc Čič, znam kriminalni tip, ki je bil poprej z Zlahtičem v zaporu in sta imela odsihdob razne »skupne posle*, ki so bili jako tajinstverni. Nadaljna preiskava je dognala, da je bil Čič z Zlahtičemi v Mariboru in da *ta skupno izvršila dogovorjeni roparski umor pri Miklu v Studencih. Čič je pobegnil v Italijo in so ga dobile naše oblasti iz rok italijanskih oblasti. V Miklovi hiši so našli dvoje parov od gnoja zamazanih čevljev. To je napotilo preiskavo v novo smer. Morilca sta se sezula in si obula čevlje iz Miklo-ve zaloge. To, da so bili čevlji zamazani od gnoja, je pričalo, da sta morala nekaj zakopati v gnoju. In res so našli pozneje v gnojišču pri Copettijevi baraki raz padajoče še Miklovo truplo. Bil je umorjen na živinski način. Našli so tudi ki a-divo, o katerem' je pozneje Čič priznal, da je z njim ubil vse tri Miklove. Naj prej sta Zlahtič in Čič zvabila Mikla iz hiše in ga pri Copettijevi baraki umorila. Potem sta šla na njegov dom, u-bila z istim kladivom ženo in otroka ter hišo oropala. Čič se je preblekel, si nadel Miklov klobuk in oblekel njegovo dolgo suknjo ter odšel v Hoče. Tudi Žlahtič ee je vrnil v Ptuj. i. Med preiskavo. Čič je med preiskavo prilično priznal svojo krivdo in se izgovarjal s pijanostjo. Izmislil si je sicer razne pretveze, a v splošnem je priznal, da je res ubil Miklove. Mojster v izmišljanju pravih pravcatih bajk pa je Zlaihtič. Seveda taji kar največ in zavrača krivdo na nekega Kosiča, ki ga sploh ni. ampak ga je Zlahtič premeteno izmislil. Zapletel je v umor tudi bivšega uslužbenca «Pe-tovije* Planinca, ki rečenega dne sploh ni bil v Mariboru. Obtožnica, ki je bila prebrana pri današnji razpravi, navaja Obsežno te Žlahtičeve trike, ki pričajo o rafiniranem in inteligentnem zločincu, kakršen je Žlahtič tudi po svoji preteklosti. Obtožnica opisuje Zlahtiča kot mojstra pH umoru, zločinca, ki je napravil načrt, Čiča pa kot pomočnika, ki je ta načrt pod mojstrskim vodstvom in z njegovo pomočjo izvršil Senzacija dneva. Živinski umor v Studencih se je prebivalstva tako dojmil, da je še danes pod njegovim vtisom. Umljivo je, da je pomenila ta razprava višek tekočega porotnega zasedanja in da jo je vse čakalo z napeto pozornostjo. Ze nekaj dni prej so bile oddane zaidnje vstopnice. — Davi ob 7. uri so najbolj radovedni ljudje že čakali pred' vrati sodne palače, ob 8. uri pa je nastal pravi pravcati na-Val, Stražniki so le s težavo krotili publiko, med katero je bila skoraj večina žensk. Trušč pred vrati je trajal skoraj do 9. ure. Dotlej ee je dvorana napolnila do zadnjega kotička. !■ iV porotni dvorani, , Kmalu po 8. uri se je izvršilo žrebanje porotnikov. Okoli pol 9. ure sta paznika privedla Zlahtiča in Čiča; ki sta •edla na obtoženiško telop. Pred njima ob levi sojbill na miiai »corpora delicti«; ldWS. .zavojčkov z ukradenim MiteloVim blagom, oblektv,čevlji, dve kladivi in drugi predmeti te vrste. Nad vsem pa je vladala najstrašnejša, nema priča: Miklova črepinja. Lobanja kaže glavo krepke konstitucije z močnim zobovjem in visokim temenom. Čelo-je popolnoma razbito do temena, zadaj na lobanji ee dobro poznajo razpoke in vdrtine, ki jih je napravilo kladivo. Vse oči so se ustavljale na tej lobanji in marsikomur je šinila groza v srce. Miki je bil navzoč in je zahteval maščevanja zase in za svoje... Porotnemu šodišču je predsedoval višji deželno-sodmi svetnik Stergar, votanta pa sta bila sodni svetnik dr. L e n a r d in okrajni sodnik Kramer. Obtožbo je zastopal višji državni pravdnik dr. Graseli, zagovorniki pa so 'bili: dr. Lipold, dr. Šnuderl in dr. Ko-miavli (slednji kot zastopnik Miklove rodbine). Izvedenca: dr. Jurečko in dr. Zorjan. Navzoča je bila tudi 9-letna Miklova hčerka, ki jo je privedel Miklov brat cd Sv. Benedikta. To, da je bivala tisti čas pri stricu, jo je rešilo žalostne usode njene sestrice Hermine. Po zaprisegi 'porotnikov in čitainju obtožnice so odvedli Zlahtiča iz porotne dvorane. Začelo se je zaslišanje Franca Čiča, Mimo in gladko je odgovarjal na predsednikova vprašanja. Srednjevelik je. star okoli 30 let, krepke postave, močnih mišic. Obraz je bolj vsakdanji, le iz oči mu sije nekaj temnega — instinkt zločinca. Vendar pa se zdi, da je v primeri z Zlahtičem manj izprijen. — Njegova izpoved ni vplivala naijslabše in je bilo čutiti, da se nagiblje k odkritosrčnosti. Ko je pozneje med opisom u-mora na željo zagovornika dr. Žnuderla očrtal svojo preteklost, je postal ginjen in je jokaje govoril o svoji nezakonski materi, o mladosti pri varuhu, o uku v mizarski delavnici v Udin-atu. Bil je frontni vojak, po prevratu pa je zašel med slabe tovariše in je storil z njimi vred več vlomov. L. 1920 so ga obsodili na 7 let ječe; Jani je bil pomiloščen, V mariborski kaznilnici ee je bil seznanil z Zlahtičem1. Po odpustitvi je nekaj časa taval po Ljubljani in Postojni, nato pa je prispel na Breg pri Ptuju in prosil Zlahtiča, da ga sprejme za mizarskega pomočnika. Poslej sta živela v dobrem razmerju. Usodna pot v Maribor. Po pripovedovanju pred porotniki ni imel Čič nobenega posebnega namena, ko je šel 11. decembra v Maribor. Mojster se je namenil tja zbog kupčije z Miklom. Čiču je izročil Zlahtič zavoj, ki bi ga naj ponesel zanj v Mairbor. Zlahtič sam je odpotoval z drugim vlakom. Cič je nato opisal, kaj sta delala čez dan z Zlahtičem. V Dalmatinski kleti sta se ga nazadnje nalezla in Cič je bojda šel iz mosta proti Copetijevi baraki, skril v gozdu zavoj, sam pa si vlegel spat. Potlej je prišel tja Zlahtič z Miklom. Možakarja sta se jela prepirati zbog usnja, ki je bilo v zavoju in nazadnje klofutati. Ko je Miki podrl Zlahtiča na tla, mu je priskočil Čič na pomoč in zdaij sta se ruvala Čič in Miki. Čič pa je vzel kladivo iz žepa in jel tolči Mikla po glavi, tako da je le-ta izgubil zavest. Zdaj je pristopil Zlahtič, pogledal Mikla in opazil, da je mrtev. Žlahtič je Čiču predbacival, češ. zdaj bo Miklova. žena mislila, da sem ga umoril jaz. Nato pa ga je nagovoril, naj spravita priče s sveta. Čič je pograbil kladivo z namenom, da to stori. Šla sta v Studence, kjer je Zlahtič predstavil Čiča kot agenta, ki želi kupiti čevlije. 0 možu sta rekla, da bo prišel vsak čas domov. Zena je šla v delavnico, Čič in Zlahtič pa za njo. Nepričakovan preobrat. Tekom preiskave in do zadnjega dne je Čič trdil, da je umoril tudi Miklovo ženo in otroka. Videlo se je, da varuje Zlahtiča. Danes pa je storil eenzacijo-nalmo priznanje, ki je vzbudilo silno pozornost v vsej dvorani. Povedal je, da mu je Žlahtič trikrat namignil, naj u-dari s kladivom Po Miklovi ženi, nazadnje ga je prijel tudi za roko in mu dal znak. Čič pa se je obotavljal, zato mu je Žlahtič izdrl kladivo iz žepa in udaril Miklovo ženo. Čič je pobegnil v spalnico in sedel na kovček. Med tem se je vzbudil otrok in Žlahtič je ubil tudi njega s kladivom. Potlej pe je vrnil k Čiču in ga zmerjal, češ, nisi za nič, jaz sean moral opraviti mesto tebe. Naito sta se domenila, da bosta vzela nekaj blaga in čevljev. Obula sta si Mitelo-. ve čevlje, nabasala kovčke iu odšla nazaj k baraki, kjer »ta zakopala Miklovo truplo ter se napotila proti Hočam. Sumljiva plemenitost. čičevo novo priznanje, ki je silno o-bremenilo Zlahtiča, je seveda izzvalo vprašanje, čemu je poprej jemal vso krivdo nase in delal Zlahtiču neumljivo uslugo. Predsednik: AH je res, kar si pri- povedoval? Čič: Da. Predsednik: Z®kaj~tega nisi poprej povedal? Čič: Bilo mi je težko. Zlahtič ima ženo, premoženje, jaz nimam ničesar, sem sam. Zame je to^vseeno, zato sem vzel nase. Predsednik: Ni vseeno. Tako plemenitih ljudi je malo na svetu. To je čudna plemenitost. Državni pravdnik dr. Graseli: Žlah tičeva žena se vam je tako usmilila, da ste hoteli na vislice. Kaj pa Miklov o-trak? Ali se vam ni nič smilil? Takrat bi lahko pokazali, da imate srce. Čič: Nisem mogel. Šel eem takoj v spalnico, ker me je postalo strah. Državni pravdnik: Potem pa ste oblekli Miklvo obleko — ali tudi iz usmiljenja do Žlahtičeve žene? Čič: Vseeno, kako govorite, tako je pač bilo! Zagovornik dr. Lipold: Pri preiskavi pa ste drugače govorili. Rekli ste še pred nekaj dnevi, da Zlahtič ni imel nič opraviti, sedaj pa se delate nedolžno jagnje. Čič: Moj zagovornik mi je povedal, da me je Zlahtič očrnil, češ, da sem jaz vsega kriv, zato sem sklenil, da povem resnico, kaj je Zlahtič storil in k čemu me je nagovarjal. Nato so na zahtevo dr. Lipolda prebrali njegove prejšnje zagovore. V prvih sploh ni hotel priznati, da bi bil u-sodnega dne v Mariboru, šele koncem decembra je priznal to.’ kar smo že omenili v poročilu o preiskavi. Ginljiv trenutek je. bil, ko so Čiča in porotnike opozorili na Miklovo črepinjo, ki kaže sledove živinskih udarcev s kladivom. Zlahtič pred porotniki. Ob tri četrt na enajsto uro je bilo zaslišanje Čiča zaključeno in so ga odvedli iz dvorane. Prišel je Zlahtič 421etni mož zdrave rasti, z bujnimi črnimi lasmi, z inteligentnimi potezama na obrazu, ki kaže tudi potuhnjenost, zakrknjenost in zlobo. Na prvi pogled miren, soliden o-'brtnik. Govori kakor bi pripovedoval prijateljem v gostilni kak brezpomemben dogodek. Opisuje odhod iz Ptuja v Maribor, kjer sta imela ž Miklom napraviti neko kupčijo z usnjem. Šlo je za neke kože in platno in Miki se je baje hudoval nad Zlahtičem, ker je dajal nekemu čevljarju Reichu boljše reči. (Vse to je Zlahtič po stari navadi kradel). Zvečer sta bila s Čičem nekoliko vinjena. Čič je spremljal Zlahtiča k Miklu in ostal zunaj. — Miki je rekel, da ima usnje skrito zunaj pri baraki in ga je povabil s sabo. Miki je vzel nahrbtnik in kladivo ter krenil z Zlahtičem. Čič je šel zadaj in je šele blizu barake prišel nekoliko naprej. Pri baraki sta se Žlahtič in Miki sprla radi platna, ki ge Zlahtič baje ni hotel dati Miklu, ampak ga je rajši dal Rajhu. — Miki je udaril Zlahtiča po glavi z nahrbtnikom, tako da so ga začele skeleti oči. Potem je pristopil Čič in se jel ruvati z Miklom. Žlahtič: Pa sta se valjala in »cukala« zadej za barako, jaz pa sem stal in ča- kal. Čul sem samo »kraval« in Čičeve besede: »Pusti me pri miru«. Čez kakih pet minut je Miki utihnil. Prišel je Čič in povedal, da je udaril Mikla po glavi in da je le-ta mrtev. Potem je Čič rekel Zlahtiču, da je treba »tega zakriti, one pa? proč spraviti.« ~~ Zlahtič ga je »kritiziral« (ta izraz mož večkrat uporablja, ker mu bržčas posebno ugaja), nazadnje pa sta Mikla zakrila. Čič je predlagal, da naj ga Zlan-tič pelje na Miklov dom. Šla sta in pri' šla v Miklovo hišo. »Oči si je izpiral«. Zlahtič je imel še vedno težave z očmi in je prosil Miklovo ženo za vodo. K° mu je dala vodo, ji je povedal, da Mikla ne bo več nazaj, ker ga je oni-le — gov pomočnik — v prepiru ubil. Zen« mu ni hotela verjeti. Čič je začel * Miklovo postajati surov in se je hudovat, Čes, zakaj je moral imeti radi Mikla tako nesrečen dan. Zena se je prerekala ž njim in odšla v delavnico, Čič Pa zft njo. Tam sta se nekaj minut pričkala, nedolžni Zlahtič pa si je v kuhinji »pral oči«. Slišal je zgolj neki »rumel« v delavnici. Čez nekaj časa se je Čič vrnil in rekel: »Zdaj morava tako^ «ar praviti, da se bo videlo, kakor da bivše to naredil Mifcl sam«. Predsednik: Ali ni Miklova žena razkazovala Čiču čevljev v delavnici? Žlahtič: Nisem nič videl, ker seio v kuhinji umival oči. Predsednik: Mar niste videli, kaj B® je tam godilo? Zlahti: Ne. »Kraval« je bil, drugeg® nič. Predsednik: Kedaj so je koinčal? Zlahtič: Čez pet minut. Čič je prjŠ®l v spalnico in začel razmetavati kovčke. Predsednik: Kedaj se je oglasil otrok? Zlahtič: Ne vem. Čič je povedal, d» je tudi otroka udaril s kladivom. Predsednik: Vi niste videli? Zlahtič: Ne. . „ Predsednik: Ste si še vedno izpirali oči? (Splošen smeh). : Na vprašanje, kaj sta delala po umoru Miklove žene in otroka, daje Zlahtič nedolžne odgovore. Ni videl nič drugega ko da je ČiČ basal Miklove reči. Sam ni storil ničesar. Predsednik: Ali tudi Miklu niste ničesar vzeli? Žlahtič: Ga nisem videl. Predsednik: Kako ne, ko pa sta ga * Čičem skupaj zakopala. Zlahtič (zmedeno): Jaz nisem nič videl. Zlahtič je prihajal vedno ‘bolj v zadrego, ko po ga je državni pravd«'" prijel radi Planinca in Kosiča, je na^' no odvrnil, da je Planinc kradel usnie’ zato je vsega kriv — tudi Miklovega *' mora. Pri konfrontaciji je vsak vstrajalpo svojem1: Čič je trdil, da ga je k umor® nagovarjal Žlahtič in da je on vseg* kriv. Zlahtič pa narobe. Zdravniška izvedenca sta podala nato poročilo o izsledkih raztelesbe in telesne preiskave umorjenih. Nato sta zagovornika predlagala, da naj se razprava, preloži lin medtem Pre' išče duševno stanje obeh obdolžence^-Sodni dvor se je umaknil k posvetovanju in obravnava je bila prekinjena. Ob pol 4. se je ražprava nadaljeval* Opoteku bomo poročali jutri. da se vsa kuhinjska posoda kakor: postekleno pločevinasto, težke znamke »Httrkuiss" ter lažje vrste jugoslovanskega kakor tudi ČehoslovaSkega proizvoda, padal ie postekleno, lito železno posodo in prvovrstno duplo težko aluminijevo posodo iz najboljših tovain, k temu porcelanasto in stekleno robo, kupi najcepele in najboljSe pri znani tvrdki A. Vitel, Maribor, Glavni trn 5- Prej« nega kupiš pri konkurenci, informiraj ao a cenah pri tej tvrdki I 400 o „B.S.A.“. Naslov: poštni pr*: dal 41, Maribor. 1309 Kantina z inventarom na pr®' daj. Ob želetnici 14. 132® Ne pozabi naročnine! Kdor rabi pisarniške noirebščine najboljše kvalitete, kapi le pri ,f72 Zlati Brišnik, Slovenska ul. JO; LED vsako množino po nizki ceni se dobi vsak čas pri IZIDORU COPETTY 872 Vojašniška ulica štev. 5. Na ialjo se dostavi tudi na dom. KoflMn$U'Xfth0Sfc GUtoJ Jtredalk: KnkoaUj Maribaolr* *ltkax»» d-JL