•ta/. ti 3. iZHAjA VSAK DAN nedeljsa ia praznikih t>b 5., cb ponedeljkih o£j 9. zfuirtj. Ase*, »o prodajajo po 3 nvč. (6 stat.) v mnogih < : ;J:arnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, J tfcejni, .Sežaai, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-o- ni, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po o nvć. (10 stot.) OSLABI e=r F.AČUUAJO HA foeiUPJlETRE v širokostl 1 -.al' r.c. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. m«, •nt t> ice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zarodov po iO k-', ttitn. Zu v teksta livta do 5 vrst 20 K, vsuka »t^daljia vr^ta K Mftli oglasi po 4 ttot. beseda, anj-pa 40*tot Oglase sprejema lnseratni oddelek cprav« , • iwjost:u. — Plačuje se izključno le upravi ^Edinosti". P'ta^lj!5.jo in tožijivo v Tr«tu, Trfct, v torek 23. aprila Tečaj XXXV;B Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko. „V edinosti je meft9 NAROČNINA ZNAŠA *m celo leto 24 K, pol leta ra K. 3 O K; u •»• roćbe brez doposlaue naročn>n»" .a ap ne otirm. iMtiniB* m* nclsljak« Ud»nJ« „EUTIJOSTI" stkii i ar Mlo l«to Krov 5*30, pet leta liron 2 «0. Vgl dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefr*ak»-▼an» pisma s« nt iprejemj« In rtkopisl s« fifl vr»3aj«. Naročnino, oglase in reklamacije js pošiljati na upraT o Lina, UREDNIŠTVO: uiloa Giorgio Gafattl 2<» (Naredni de*). Iw3)atelj in odgov« rni urednik š TE F.-iN GODIM- L^OnIk konsorcij lista „Edinost*. - Natisnil.-i Tiskarna „t.diaoaA*, ▼piaaoa zadruga z omejenim porošcrom v Tts»b. niica Giorgio Galatt: itev. 20. PoItno-hranllniJnl račun $»<•%». 841-652. TELFFOff it. V BRZOJftUNE VESTI. Madjarska gonja proti grofu StOrgkhu. DUNAJ 22. Midjarska go'-ja proti ministrskemu predsedniku grofu Sriir^khu zaredi njegovega znanega govora o koniissri-jatu «a Hrvatskem postaji čim očitnejša in ja^sejša. — Madjari zantevajo zadoščenje oč avstrijske vlade in sicer v obliki preklica ali pa odstopa SiiKgkhcvega kabineta. Posledice za Jugoslovane. LJUBLJANA 22. Z czirom na vesti o ir.adjarskih intrigah proti ministrskemu predsedniku grofu Sturgkhu, skuša „Slovenec" pojasniti resnost položaja in stališče Jugoslovanov, ki naj bi je zavzeli nasproti vladi. Ust pravi: Če bi če mažarske nakane posrečile, bi nastai v avstrijskem parlamentu položaj skrajno kritičen. Jugoslovani bi bili prisiljeni ▼ tem slučaju nastopiti z vsemi sredstvi skrajne opozicije bodisi proti grofu S itrgkhu v slučaju preklica, bodisi v slučaja njegovega padca proti kateremukoli njegovemu nasledniku. — Usoda avstrijske zDorsice bi bila v tem slučaju zapečatena, kajti opozicija bi bila skrajna, se ne bi ustavila pod nobenim pogojem in tudi ne bi poznala nobenega obzira, V tem slučaju bi se pridružili skrajni opoziciji najzmerneji in najkonservativneji elementi „Hrvatsko-sloven-skega kluba". S. L. S. proti obstrukciji Jugoslovanov v parlamentu. LJUBLJANA 22. Z ozirom na obstruk-cijoiistlčno razpoloženje nekaterih jugoslovanskih krogov, ki žele, da bi zastopniki Jugoslovanov pričeli v avstrijskem parlamentu z najodločnejšo obstrukcijo zaradi zakonolomstva na Hrvatskem, utemeljuje današnji „Slovenec" stališče S. L. S. nasproti obstrukciji. Pravi: Kakor izvemo iz zanesljivega vira, Slovenske ljudske stranke za tako početje kratkomalo ni dobiti. Obstrukcija v sedanjem trenotku se smatra kot skrajno kvar-Ijiva. Koristila bi samo Madjarom. V ogrskem državnem zboru bo, kakor vse kaže v kratkem prenehala obstrukcija. Lukacseva vlada se ustanovi s pritrjenjem Justha in Košuta. V treh ali štirih tednih reši ogrski državni zbor brambno reformo. Kakšen triumf bi bil za Madjare, ako bi mogli karati na obstrukcijo v avstrijskem državnem /boru, ki bi imela v posledici uporabljanje § 14., kar je pravzaprav istovetno s sisti-ranjem ustave. Porogljivo bi se morali smejati Maojari, da je ustavljeno ustavno življenje v Avstriji, koder je ministrski predsednik ravnokar protestiral zoper sistiranje ustave na Hrvatskem". Operacija ministra Trnke. DUNAJ 22. Minister javnih del Trnka se Je moral podvreči neki operaciji na vratu. Operacija se je dobro obnesla. Ministrovo zdravstveno stanje je boljše. Konec komisarijata na Hrvatskem? BUDIMPEŠTA 22. Novoimenovani hrvatski minister Geza pl. J o s i p o v i c h le izjavil nasproti nekemu žurnalistu glede odprave komisarijata na Hrvatskem sledeče: „Smatram za eminentno važen interes ogrske države, da izgine iz njenega ozemlja (?) kraljevi komlsarijat odnosno, da ne traja noben trenotek dalje, v kolikor to ni neobhodno potrebno". Volitve v srbsfc .« skupščino. BELGRAD 22. Dosedanji izid volitev • v skupščino je sledeči: ■ 83 staroradikalcev, ! 8 staroradifcalnih desldentov, 39 mlado-I radikalcev, en mladoradikaici desident, 10 t narodnjakov, 11 naprednjakov in 2 socialista, j Skupščina šteje 166 članov; večina znaša i torej 84 glasov. Večina je torej odvisna od | izida ene nadomestne volitve, ki se ima še vršiti. Sicer pa pride bržkone do koalicije med staro- in mladoradikalci ter starodikal-nimi desidenti, tako da ostane še dalje na krmilu Milo van o viče v kabinet. ZmeSnjave v Maroka. PARIZ 22. Iz Tf?ngerja poroča „Petit Parisien" : Med onimi pri zadnjem uporu ubitimi civilnimi osebami se nahajajo tudi „Matinov" poročevalec, njegova soproga, vojaški tolmač Renan in neki trgovec, ki so skup zajtrkovali, ko je v Feiu izbruhnila splošna ustaja domačinov proti Francozom. K masakraclji Francozov v Fezu do-dostavlja „Matln", da je francoski poslanik Regnault prepovedal nekemu poročevalcu oddajati poročila potom brezžičnega brzojava. List dalje pravi, da je vest o masa-kraciji francoskih častnikov, vojakov in civilistov vzbudila v francoski Javnosti globoko razburjenje. Napravile so se težke pogreške. Masakraeija bi se bita lahko pravočasno zabranila. PARIZ 22. Francoski general M o i n i e r je dospel v Fez. V mestu sedaj vlada popoten mir. Skupne francoske Izgube znašajo 25 mrtvih in 60 težko ranjenih. Uporne čete so tudi napadle Judovski del mesta in ga oropale. 100 Judov so uporniki hudo masa-krirali in pomorili. General Moinier je Jude pomiril in jim obljubil svojo pomoč proti upornikom. PARIZ 22. General Moinier brzojavija vojnemu ministrstvu: V Fezu Je zopet po-polen mir. Naše izgube med ustajo in v nato sledečih bojih znašajo 5 častnikov in 14 mož mrtvih in 74 ranjenih. Dalje je bilo 13 francoskih državljanov ubitih. Sporazum med Anglijo in Nemčijo. LONDON 22. Sporazumna pogajanja med Anglijo in Nemčijo se prihodnje dni nadaljujejo. Obe vladi bodete skušali uravnati medsebojno vprašanje kolonij. Grozna avtomobilska nesreča v Ljubljani. LJUBLJANA 22. Včeraj ob 10 55 ponoči se je dogodila pred topničarsko vojašnico grozna nesreča, ki Je zahtevala mlado človeško žrtev. Trgovec in lastnik avtomobila Karol Čamernlk je včeraj na podvečer odpeljal večjo družbo s svojim avtomobilom na Posavje, kjer se nI dolgo časa mudila. Nazaj grede je prišel po dunajski cesti pri topničarski vojašnici avtomobilu nasproti neki kmetiški voz, ki ni imel luči. Gospod Camernik je sicer skušal avtomobil še pravočasno kreniti na stran, pa se mu ni posrečilo, vsled česar je z vso močjo sunil ob voz. Vsled močnega sunka so se vsi izletniki, med katerimi so bili klepar Janez Ro-jina iz Spod. Šiške in njegova soproga, krojaški mojster Josip Rojina iz Ljubljane ter 14 letsa gospodična Marija Keržič, edina hčerka gostilničarke Keržlč v Šiški, prevrnili na cesto in se močno poškodovali. PODLISTEK Vitez iz Rdeče Jjiše. (Jja chevolier de Maison Rouge.) 74 tvoman iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumasstar Genevieva se je bila ozrla, ko je čula vum, in onemela je popolnoma, ko je zagledala Maurica. .Gospod" je dejal mladi republikanec s hladnim naglasom onemu, ki je imel v rokah njegovo življenje, „gospod, Vi ste vitez iz Rdeče kiše!" „In če bi bilo res tako?" je odvrnil vite z. „Oh, če je tako, potem ste Vi pogumen človek in potemtakem miren mož, s kateri« bi rad spregovoril par besed." „Le govorite," je dejal vitez in je še vedao tiščal svoji pištoli na Mauricevih prsih. Vsled silnega sunka je M. Keržič odletela iz avtomobila ter padla naravnost z glavo na cestni fconfin, kjer je obležala v' popolni nezavesti. Nudil se je naravnost pretresljiv prizor. Mariji Keršičevi je bila popolnoma na dva dela razcepljena spodnja čeljust, na desni strani ji je počita lobanja. Iz ušes, nosu, ust in očes ji je tekla kri. Njeno obličje je bilo popolnoma razmesarjeno. Nezavestno so jo odnesli na marodni oddelek topničarske vojašnice, kjer pa je kmalu umrla. Težko ranjeni pa so bili tudi ostali izletniki. Karel Čamernik in Josip Rojina sta si močno pretresla možgane. Janeza Rojino in njegovo gospo pa so morali odpeljati v bolnišnico. Grozno nesrečo je edinole zakrivil malomarni kmetiški voznik, čegar ime pa še ni znano. Samomor mladega zdravnika. DUNAJ 22. Danes dopoldne so našli daleč v notranjosti Pratra ležati dve osebi v popolni nezavesti s krvavečimi ranami na čelu. Moški, elegatno oblečen in z inteligentnim obrazom, je kazal na sebi zadnje boje s smrtjo. Bil je težko ranjen. Lažje pa je bila ranjena poleg njega ležeča elegantna gospa v najlepši dobi ženske starosti. Imela Je le malo rano na čelu in Je bila v napolu zavesti. Zraven moškega so našli v travi lep, čisto nov revolver, vsled česar so takoj sklepali, da sta si hotela mlada človeka končati življenje. Na lice mesta došla sodna komisija je konstatirala, da je bil težko, smrtno nevarno ranjeni mož samski, 30-letni dr. Munck, zdravnik v mestu Liberec na severnem Češkem. Lahkcranjena gospa pa je bila spoznana za soprogo liberškega odvetnika dr. Katza. Komisija je dalje odredila, da so takoj odpeljali dr. Muncka v Rudolfovo bolnišnico, kje je pa ob 1. popoldne umrl. O vzrokih samomora je policija dognala, da je imet mladi zdravnik dr. Munck daljše ljubezensko razmerje s soprogo dr. Katza, ki je te dni prišel na sled temu razmerju. Ko sta to zvedela mlada zaljubljenca, sta sklenila skupno končati svoje življenje. Nanagloma sta odpotovala v soboto na Dunaj. V nedeljo sta si še ogledovala pra-tersko veselo življenje in sla sklenila danes ' zjutraj oditi v skupno smrt. Skupni samomor 1 pa je deloma ponesrečil, ker je g.a dr. Katz le lahko ranjena. Krvava stavka. 270 mrtvih. PETROGRAD 21. V dolini sibirske reke Lene se nahajajo mnogoštevilni zlati rudniki, ki so večinoma last ruskega carja. Ker je bilo delavstvo vedno v tth rudnikih do skrajnosti izkoriščano, so stopili pretkli teden delavci v stavko, da protestirajo proti nečloveškemu izkoriščanju. Delavsko gibanje pa Je zadobilo jako resen značaj. Delavci niso hoteli iti na delo, čeprav so jih podjetniki 8 silo skušali spraviti v rudnike k delu. Nasilnosti podjetnikov so provzročile j slednjič, da je prišlo do veletragičnlh spo-1 padov med vojaštvom, ki je bilo poklicano i na lice stavke, in delavstvom. Ruske oblasti! so dal e podnetile razburjenost rudarjev s tem, da so dale aretirati voditelje stavke. Delavci so se zbrali pred jetnišnico in so demonstrirali povsem mirno proti zaporu svojih tovarišev. Nenadno Je pričelo vojaštvo streljati, ne da bi dalo preje kakršnokoli svarilo. Učinek je bil strašen. Streli so „Vi.me lahko ubijete; toda ne ubijete me, dokler ne čujete vzklika iz mojih prs, ali pa bolje, ne umrem, ne da bi prej čuli. Ako pa zakričim, spremeni tisoč ljudi, ki so obkolili to hišo, vse v pepel; umaknite svoji pištoli in poslušajte, kaj porečem dami !M „Genevieva!" je rekel vitez. „Meni 1" je šepetala mlada ženska. „Da, Vam." Genevieva je, bleda kakor kip, prijela Maurica za laket. Mladi mož jo je pahnil od sebe. „Veste, kaj ste mi zagotovili, madama," je dejal Maurice z globokim zaničevanjem. „Sedaj vidim, kako ste govorili resnico. Vi res ne ljubite gospoda Moranda." „Maurice, poslušajte me I" je vzkliknila Genevieva. „Ni mi treba ničesar poslušati," je dejal Maurice. „Varali ste me; mahoma ste pretrgali vse zveze, ki so spajale moje srce z Vašim. Rekli ste mi, da ne ljubite gospoda Moranda; toda povedali mi niste, da ljubite drugega." „Gospod," je vzkliknil vitez, „čemu govorite o Morandu, ali bolje, o katerem Mo-randu govorite?*1 „O kemiku Morandu." „Kemik Morand stoji pred Vami! Kemik Morand in vitez iz Rdeče hiše sta ena in ista oseba." In iztegnil je roko proti zraven stoječi mizi in si za hip nadel črno lasuljo, ki ga je bila toliko časa skrivala pred očmi republikanca. „Ah!" je dejal Maurice še z večjim zaničevanjem; „razumem, da niste mogli ljubiti gospoda Moranda, ker ga sploh ni bilo. Ta izgovor je pač spreten, toda nič manj vreden zaničevanja." Vitez se je zganil s pretečim obrazom. „Gospod,u je nadaljeval Maurice, „ali me pustite trenotek samega z damo, govoriti imam ž njo. Ako Vam je drago, lahko prisostvujete temu pogovoru; saj ne bo trajal dolgo, jamčim Vam za to/' Genevieva je mignila vitezu, naj potrpi. „Tako torej, Genevieva," je nadaljeval Maurice, „izpostavili ste me zasmehu svo-[ jih, zaničevanju mojih prijateljev! Ker sem bil slep, ste se me poslužili pri vseh svojih zarotah 1 izkoriščali ste me, kakor se izko-1 rišča slepo orodje. Čujte, to je sramotno j I dejanje 1 Kaznovani morate biti za to, ktjtil ubili 270 delavcev, 250 pa so jih ranili. Med mrtvimi je tudi pet žen. Vojaki so porabili vse strelivo. PETROGRAD 22. Vkljub temu, da ruska vlada strogo prikriva nečloveško ravnanje ruskega vojaštva, so se vendar izvedele nekatere podrobnosti o krvavi stavki. Vzrok, da so tako velikanske izgube človeških žrtev, je pripisovati okolnosti, da je ena stotnija vojakov začela iz oddaljenosti 150 korakov streljati na 3000 mož broječo "povorko stavkujoč-h, ki so se bližali jetnlš-nici. Ljudje se niso mogli zaradi ozkega prostora nikamor ganiti in Je nastala splošna zmedenost med delavstvom vsled nenadnega streljanja vojaštva. Štrajk pariških šoferjev končan. PARIZ 22. Stavka 5000 pariških šoferjev je bila danes končana; Jutri šoferji nastopijo svojo službo. Stavka je trajala 3 in pol meseca in je bila brezuspešna. Stavka anarhističnih rudarjev. MOSTI (na sev. Češkem) 22. Tukajšnje anarhistične organizacije rudarjev nameravajo predložiti lastnikom rudnikov zahteve po zboljšanju gmotnega položaja rudarjev. Če jim lastniki odbijejo zahteve, nameravajo prihodnji mesec pričeti s stavko. Novi ogrski kabinet. BUDIMPEŠTA 22. Novoimenovoni člani ogrskega kabineta odpotujejo Jutri ali v sredo na Dunaj, da polože cesarju običajno službeno prisego. Ministrski predsednik dr. Lukacs se bo prihodnje dni pogajal z voditelji opozicije zaradi čim hitrejše uravnave diferenc med vlado in opozicijo v vprašanjih brambne reforme. BUDIMPEŠTA 22. Ministrski predsednik Lukacs je imel danes s poslancem Kossuth-om in posl. Justh-om daljše konference zaradi rešitve brambne reforme in zaradi volilne reforme. — Oba voditelja sta izjavila, da predložita želje in namene ministrove svojima kluboma v posvetovanje. BUDIMPEŠTA 22. Državni tajnik v notranjem ministrstvu dr. Jad affy |e iz zdravstvenih ozirov prosil za vpoko|enje. Markov stolp v Benetkah. BENETKE 22 Danes so se pričele na več dni določene slavnosti povodom posve-čenja nanovo sezidanega Markovega stolpa. Pri slovesnostih zastopa kralja vojvoda de Genua. _ Italijansko-turška vojna Gospodarski učinki zapretja Dardanel. MANNHE1M 22. Na tukajšnji borzi zz poljedelske produkte so vesti o zapretju Dardanel vzbudile splošno paniko, ker je nemška trgovina z žitom precej zainteresirana. Borza Je zaprosila pomoč nemškega zunanjega ministrstva, da posreduje v prilog rednemu paroplovnemu prometu. BEROLIN 22. Na akcijo raznih borz in paroplovne zveze „Hansa" je tajnik nemškega zunanjega ministrstva K i d e r 1 e n-W i c h t e r odgovoril in Izjavil, da se Nemčija kot neutralna država ne more vmešavati v vojne operacije dveh velesil. Vlada se potrudi, da s primernimi koraki in razmeram primemo varuje nemške interese. BRAILA 22. Zaradi zapretja dardanelske ožine počiva žitna trgovina v Brajli in Ga lacu. Pristaniškim delavcem grozi kriza. ODESA 22. V Kerzomu vlada zaradi zapretja Dardanel splošno razburjenje, zlasti ta gospod me ubije pred Vašimi očmi, toda, predno mine pet minut, bo tudi on ležal pred Vami, ali, če ostane živ, se to zgodi le zato, da žrtvuje svojo glavo na mo-rišču." „On, umreti 1" je vzkliknila Genevieva; „on naj žrtvuje svoje življenje na morišču 1 Vi torej ne veste, Maurice, da je on moj zaščitnik, zaščitnik moje družine, da bi dala svoje življenje za-nj, da umrem, ako umre on, in da je on moja vera, če ste Vi moja ljubezen ?" „Ah 1" je vzkliknil Maurice, „Vi boste morda neprenehoma zatrjevali, da me ljubite ; res, ženske so preslabotne in prebo-jazljive." Nato se je obrnil k mlademu aristokratu in dejal: „Naprej gospod, ali me ubijete ali pa morate umreti." „Zakaj ?" „Ker Vas dam zapreti, ako me ne ubijete." Maurice je iztegnil roko, da bi ga prijela za vrat. „Nočem se prepirati za svoje življenje," je dejal vitez, „glejte I" ln vrgel ie pištoli na neko stolico. (Dalje.) Stran II. »™DINOOTc St. 11S. V TfStu. dne aprila 1912 a a žitni borzi. Žitna trgovina počiva. Pristaniška dela so v mnogih krimskih iukah ustavljena. Pričakujejo, da nastane splošni polom nekaterih žitnih in eksportnih tvrdk. CARIGRAD 22. Zapretje Dardanel pro-vzroča plovitvi velike preglavice. Preko petdeset parnikov je v pristanišču. V osebnem, blagovnem in poštnem prometu Je nastopila stagnacija, vendar so odrejene mere, da se promet napelje na indirektna pota. Železniške družbe so vladi obljubile olajšave za prevažanje žita. Mestne oblastnije se neprenehoma pripravljajo, da bi preprečile draginjo živil. Na carigrajskem trgu Je baje še na razpolago 30.000 vreč moke. Ker Je promet s Trstom ustavljen, je nastala tudi velika draginja sladkorja. Arabci proti Italijanom. CARIGRAD 22. Šejk Senusov je založil v neki egiptovski banki 700 000 fantov šter-iingov (16,800.000 kron) za vojne operacije proti Italijanom. V najkrajšem času dospe šejk s 50.000 Senusi v Tripolis in se pridruži rednim turškim četam. Polom v Pufi. Pula 20. aprila 1912. Za danes Vam ne morem poročati nič novega, pač pa bomo v nekoliko dneh zopet čuli kaj novega. Preiskava proti areti-rancem napreduje zelo počasi in to radi tega, ker Je dodeljen samo e n sodnik za to ogromno in jako komplicirano preiskavo. Sedem aretirancev — med njimi tudi Borri — ie sicer že v zaporih okrožnega sodišča v Rovinju, toda devet jih je še vedno tu v Puli. Za tako število in pri tako ogromnem materijalu Je en sam preiskovalni sodnik odločno premalo. Trebalo bi najmanje še enega sodnika. Sicer bi se mogla preiskava vleči tudi še dve leti. Aretiranci so popolnoma potrti. Posebno dr. Pesar.te in Bigatto, ki vedno jočeta. Brozina se je hotel že dvakrat obesiti, a vsakikrat so pravočasno preprečili to namero. Galante — ta najlepša cvetka puljske ka-more — Je vesef, ali se vsaj dela veselega, kajti žvižga in poje neprestano. Oiajšal si je vent, ker je izpovedal svoje grehe. Edini Privillegio — ta nositelj venca ca grob matere Oberdankove — še vedno tai. Nu, počasi izpove gotovo tudi on kaj. Zadnji dogodki In JnsoslooonsKo vpraianje. Vspričc zadnjih dogodkov na Hrvatskem je jugoslovansko vprašanje ponovno z vso silo stopilo na dan. Absolutizem na Hrvatske u\ je vzbudil v jugoslovanskih deželah odpor, ki mora pripraviti merodajne kroge na Dunaju do prepričanja, da proti Jugoslovanom ni možno več vladati. Gospoda državniki na Dunaju so napravili račun brez krčmarja. Mislili so, da z izročitvijo Hrvatov Madjarom na milost in nemilost, potolažijo razburjene duhove onkraj Litve in rešijo s tem krizo, kakor je bila doslej navada. Komedija z znano resolucijo in pravljico Khuen-Hedervaryja o odstopu cesarja je imela upogaiti ogrsko obstrukcijo. Ali ganljha pravljica ogrskega minister-skega predsednika ni imela uspeha; neverni Tomaži v ogrskem parlamentu niso odnehali in Khuen Hedervary je te dni definitivno sfrčal. Kaj so pa dosegii z absolutizmom na Hrvatskem ? Nič druzega, nego da so napravili iz hrvatskega splošno avstrijsko vprašanje, poojstrili krizo do skrajnega in kompromitirali in oškodovali Avstrijo neizmerno pred vsem svetom. Brambene reforme niso rešili, marveč so s tem. da so potisnili jugoslovanske poslance v avstrijskem državnem zboru v skrajno opozicijo, ie Še poslabšali položaj tako, da nastaja vprašanje, če bo pri teh motnih razmerah sploh še kedaj rešeno vprašanje brambene reforme ? Sploh je doživela ta proslula avstrijska protislovanska politika to leto tak polom, k kor Še nikoli. Vsi važni dogodki zadnjh dnij silijo nas Jugoslovane k resnemu razmišijevanju o nači minolosti, zatem o naši sedanjosti in bodočnosti; silijo nas, da napravimo račun o svojem dosedanjem delu za kulturno, politično in gospodarsko jedinstvo našega naroda. Važno je vprašanje, ali smo sploh kedaj smotreno in {edinstveno delovali vsi za veliki cilj, za jedinstvo vseh Jugoslovanov v Avstriji ? Ali smo se sploh resno potrudili, da 8 milijonom Jugoslovanov monarhije priborimo tisto moč in pozicijo, ki mu po njega geografični legi pristoja? Odgovoriti si moramo: ne! Ako bi se komu ta sodba zdela preojstra, naj se spomni dejstva, da nismo prišli še niti tako daleč, da bi bili vsaj na Dunaju združeni v enem klubu. Delovale so posamične osebe in še d-Ju jejo za ta veliki cilj, piše se fn govori se mnogo o Jugoslovanski vzajemnosti, posebno ponavljajo to pesem o priliki banketov in veselic, na katere se pa pozablja ob prvi pribki. A pustimo to na strani, in mislimo raje m bodočnost. Dogodki nas neodoljivo si- lijo, da razmišljamo o sredstvih, s katerimi bi ne le utrdili svoj narodni obstanek, ampak tudi dosegli označeni cilj skupni cilj. Politično društvo „Edinost" v Trstu je zadnje dni priobčilo poziv, v katerem poživlja vse jugoslovanske državne poslance v Trst na kongres, ki naj razpravlja o jugoslovanskih razmerah. To bi bil čin veli-kanskega pomena za nadaljnl razvoj jugoslovanskega vprašanja. Po uresničenju te ideje pa ne sme ostati le pri tem prvem koraku, ker mi se ne smemo samo družiti le tedaj, ko nam voda sili v grla, da se po prestani nevarnosti zopet razdružimo: mi moramo nadaljevati delo, dokler ne bo dosežen cilj. Temu kongresu naj bi sledili drugi, ki naj bi jim bila naloga, da natanjčno prouče jugoslovansko vprašanje in postavijo temeljni načrt smotrenega dela, za gospodarsko, politično in kulturno osamosvojitev jugoslovanskega naroda. Redni jugoslovanski shodi naj spopol-njujejo to delo. Jugoslovanska ideja naj zaseže v najuborneišo gorsko kočo in naj vzbudi velikana, ki je spal dovolj predolgo. Našo stremljenje mora zavzeti konkretne oblike. Zadnji dogodki naj pomenijo za nas začetek neizpresnega boja, za politično, gospodarsko in kulturno jedinstvo Jugoslovanov 1 Kocka je padla. Ogri so nam zalučali rokavico in mi sprejmimo ta boj! —c,—r. Bosenska uprava. Skupno finančno ministrstvo predloži tudi letošnjim delegacijam običajno, z raznimi statističnimi podatki opremljenjeno poročilo o upravi anektiranih dežel Bosne in Hercegovine. Uvodoma konstatira to poročilo, da štejeta Bosna in Hercegovina po zadnjem ljudskem štetju I. 1910. 1,898.044 prebivalcev. Povprečni letni prirastek prebivalstva znaša okrog 14%. Poročilo kon tatira, da od 1. 1909. sem narašča izseljev nje med bosenskim prebivalstvom. Leta 1910. se Je izselilo 17 200 oseb ((. 1908. Ie 680 in I. 1909. Že 3000). Izseljenci so po večini mo-hamedanci, ki so se začeli takoj po aneksiji izseljevati v Turčijo. Dalje se poročilo obširneje bavi tudi z zboljšanjem gospodarskega položaja bosenskih kmetov, šolskim vprašanjem ter s povzdigo poljedeljstva in gozdarstva; poročilo tudi konstatira, da se je v anektiranih deželah povzdignila industrija, dalje trgovina in obrt, tako da je postal fi-nancijelni položaj dežele ugoden. Delavne moči so v Bosni cene in v veliki izberi. Glede bosenskih deželnih železnic omenja poročilo, da so inele deželne železnice v minulem letu povprečno okrog 706.365 kron čistega dobička. Ugodno se razvija tudi rudarstvo, zlasti premogarstvo. Ukrajinski „Sič" in sokolske slav-nosti v Pragi. Lvov 2 2. Ukrajinska telovadna orga-„SiC*, ki šteje 800 podružnic in okoli 35.000 članov, se je druga leta udeležila sokolskih zletov, med drugimi onega v Zagrebu ter tudi, po posebni deputaciji, sokolskih slav-nostl v Celju; letos pa ni bila povabljena na zlet v Pragi. Zaradi tega vlada tudi med ukrajinskimi narodnimi krogi veliko nezadovoljstvo. Ti krogi povdar|alo, da |e ravno „Sič" najboljša slovanska telovadna organizacija in da pri „Siču" sodelujejo oni ukrajinski poslanci, ki se prištevajo med prave slovanske politike. „Sič" sedaj dolži nekatere češke politike, da so z ozirom na politično narodni razpor med Rusi in Ukrajinci posredovali pri češki „Sokolski zvezi-, da ni povabita „Siča". „Sič" sedaj apelira na češki narod, da naj popravi to pogreško in povabi tudi ukrajinsko organizacijo k sokolskim slavno-stim v Pragi. _ Domače vesti. Zveza tržaSkih (italijanskih) učiteljev je imeia v nedeljo svoj občni zbor. Poročilo v „Piccolu" smo čitali z zanimanjem. Karakterltično je res, kako so ta gospoda kričati radi nedostatkov m krivic, ki se baje gode njim in šolstvu, in so ob enem hvalili njih, ki so jedini krivci na teh nedostatklh. Še več: ne le da niso pokazali s prstom na krivce, marveč so jih Še razbremenjali s tem, da so namigavali, da krivci morajo biti izven — mestnega sveta. To ni le farizejstvo, ampak je direktno stra-hopetstvo. Tako so vam n. pr. rekriminirali, da Še ni odobren deželni šolski zakoni Za božjo voljo: ali žive ti ljudje z glavo v vreči, ali so prespali dogodke zadnjih par desetletij ob vprašanju deželnega šolskega zakona? A če ni temu tako, potem moramo napisati še hujšo sodbo o teh gospodih. Reči bi morali, da vedoma potajujejo notorično resnico. Kdo je neki kriv, da nimamo Se deželnega šolskega zakona ? Mari vlada, ki vedno pritiska, da bi deželni zbor ustvaril takov zakon ? Mari Slovenci, ki jim je to že stara odločna zahteva ? Kje bi bili torej tisti krivci izven mestnega sveta, oziroma dežel- nega zbora (saj so tu in tam iste osebe), ali še točneje rečeno: izven gospodovalne stranke ? I Mari je vlada kriva, da večina skleoa zakone, ki so v kričečem nasprotju |ne-le z najelementarnejo pravičnostjo, mar-več tudi s splošnimi državnimi zakoni?! Mari je vlada kriva, da vsak zakon, ki ga ustvarja rečena večina, ima le služiti tendencam italijanske in strankarske — politike ? 1 Takih zakonskih načrtov seveda jednostavno ne more in ne sme predlegati v cesarsko odobrenje, ker bi s tem kršila ustavo in zakone, ki jih mora spoštovati in ščititi že po položeni službeni prisegi. Tako Je z deželnim šolskim zakonom, tako je s pre-uredbo zemljiške knjige. V obeh slučajih bi hotela imeti večina zakon, ki naj bi ne zadoščal praktični potrebi in pravicam in koristim vsega prebivalstva, marveč naj bi le služil namenom gospodovalne stranke. Izključeno je, da bi gospoda italijanski učitelji ne vedeli tega. Njihovo stokanje radi deželnega šolskega zakona znači torej le grdo farizejstvo. Ravno tako farizejstvo so zagrešili gospodje se svojo sicer povsem opravičeno lamentacijo, da mestni svet pač daja tisočake podpore za gledališče Verdi, dočim nimajo denarja — kakor se je izrazil prof. Granella — za njih, ki trpe in delajo na šolskem polju. No, ravno gospoda italijanski učitelji so n|im, ki dajajo podporo gledališču Verdi, vsikdar najzvesteji oprode ia so bili to tudi — na nedeljskem zborovanju. Kako naj drugače razumemo frazo prof. Granello, da so naše (italijanske) šole ogrožene tudi politično?! Na dlani Je, da so s to frazo hoteli demonstrirati proti vsaki najopravičeneji aspiraciji slovenskega meščanstva na polju šolstva, s čemer so le prihiteli na pomoč ravno politiki tistih politikov, ki dajajo podporo gledališču Verdi, dočim nimajo — tako so trdili na nedeljskem zborovanju — denarja za opravičene zahteve učite!jstva. Ne, gospoda to ni — moško, če kdo Jadikuje radi razmer, a si ne upa pokazati tudi krivcev, in si marveč skuša pomagati iz zagate s tem, da meče krivdo na druge — ne krivce I Pod zaključek zborovanja pa je vendar padla vsaj ena umestna, poštena beseda. Ali prišla je iz — ženskih ust. Vrtnarica Ida de Bacco je namreč predložila resolucijo, v kateri opozarja na nujno potrebo otroških vrtcev v raznih okrožjih mesta in posebno v novem mestu. Rečena gospica je tu opozorila na tisoče zanemarjene italijanske dece po našem mestu in je s tem — če tudi nehote in ne da bi se zavedala tega — izrekla zasluženo obsodbo o občinski upravi, ki pač troši tisoče za otroške vrtce z nemoralnimi nameni, za lov slovenskih duš, za grabljenje tuje lasti, dočim popolnoma zanemarja vzgojv svojega lastnega ljudstva in pušča njegove otročice, da rastejo v nevednosti in podivjanosti, tako da Je prišlo že tako daleč, da Je siromašno slovensko l.udstvo na Krasu glede obiska šol visoko nad širokimi italijanskimi masami v Trstu ! Resolucija gospice de Bacco vsebuje resnico, ki ni častna ne za naše mestne upravitelje in ne za njih, ki ie poslednje podpirajo. In med temi so v prvih vrstah ravno gospoda učitelji, ki so na zborovanju minole nedelje tako milo rekriminirali. Zato — farizejstvo! Kje je ostal smisel za umetnost. Včeraj, v nedeljo popoludne, sem si Šel ogledat umetniško razstavo na Goldonijevem trgu št. 6. Ker se Je že nekoč grajalo v „Edinosti", da je poset te slovenske razstave naravnost nečuveno mal, sem 3i predstavljal, da bora gotovo naletel na večje število obiskovalcev, posebno, ker je nedelja in vreme ne ravno vabljivo za izlete izven mesta. Toda motil sem se! Bil sem popolnoma sam, ne pred menoj in tudi za mano ni nihče prišel. To dejstvo me je naravnost razžalostilo. Informiral sem se pri gospodični blagajničarki in zvedel sem, da kljub temu, da je razstava odprta že tretji teden, se je prodalo vstopnic šele prvih sto. Ker v prvem hipu nisem znal drugače prispeti, vzel sem nekaj več vstopnic, tem potom pa apeliram na slovensko občinstvo, da pokaže, ali sploh zna ceniti pomen umetnosti, ali pa je zanjo brezbrižna in nepojmljiva. Ker spada kritika umotvorov strokov-njaškemu peresu, si dovoljujem le omeniti, da so me nekateri Zajčevi osnutki naravnost presenetili, dočim sem moral občudovati Santela, Blažeka, ter Veselega, H si je stekel poleg umetniške strani Še velike zasluge, da je sploh prišlo do kakšne razstave slovenske umetnosti v Trstu. Ako sta se posebno Vesely In Zajec toliko žvrtvovala, da sta sploh priiedila razstavo in z delom in trudom prispela k temu, da imamo ▼ Trstu teko ljubko raz-stavico, mislimo, da bi naše občinstvo moralo ta trud ne samo upoštevati In ga po možnosti poplačati, ampak moralo bi predvsem pokazati, kako zna ceniti tako kulturno delo. Dosedaj se seveda to ni pokazalo niti v najmanjši smeri. Zato Je pač umfjivo, da o g. Zajcu že čujemo, da namerava odii / Pariz, dočim Vesely, razočaran nad nepoj-movanjem tukajšnjega občinstva, čaka dneva, da bo zopet mogel zapustiti Tst. Slovenski Trst zares krasno napredaj?, na vseh poljih se kaže napredek, toda, kar se tiče upodabljajoče umetnost', vidimo, da slovensko občinstvo vsaj do danes ni nailo pravega umevanja. Upajmo, da se tudi ta slaba stran odpravi, da tudi tu vzbudimo smisel za umetnost ter pomoremo moralno k uspehu te razstave, katera je bila prvotao namišljena kot stalna, pa se bo vsled ae-oblska morala najbrže v kratkem zapreti. Prijatelj umetnosti Narodni fanatizem v trgovinah. Prejeli smo: Kar moramo mi doživljati po nekaterih italijanskih trgovinah, to je narav nost neverjetno, nezaslišano, infarano. Te dni sem bil šel v papirnico Hafnerjevo v ulici Belvedere, da si kupim svinčnik. Zahteval sem v slovenskem jeziku. Zaposleni pomočnik pa me je apostrofira! odurno : cosa la vol?! Ponovil sem svojo zahtevo zopet — seveda — v slovenskem Jeziku, a zopet mi ni hotel postreči. In ko sem ga vprašal, mari ni njegova dolžnost, da se uči slovenski, da bo mogel biti na uslugo tudi slovanskim odjemalcem, je odgovoril drzno : ml pario quel che volio ml! A da bo predrznost še huja, me je nazval za — muŠa, me obsul še z drugimi psovkami ter me podil ven. Karekterično za fanatizem teh ljudij je, da |e mož vsaj kolikor toliko moral znati slovensko, ker Je reagiral na vsako moje vprašanje, seveda italijansko in tudi nemško. Narodni fanatiki v trgovinah — to Je znak dekadence naših ital lanskih kričačev. Naj le! Posledice bodo morali nositi sami. Slavnost razvitja zastave šentjakobske Čitalnice se bo vršila dae 2. junija. Vsem je gotovo še dobro v spominu, kako veličastno slavnost Je nameravala Čitalnica prirediti lani ob priliki 10-Ietiiice obstanka društva Znano je tudi, kako je spremljala vso to namero smola. Lani prenešeno slavnost želi Čitalnica prirediti letos čiin sijajnejše ter se nadeja zatrdno, da se vsa br. društva, ki so lani obljubila svoje sodelovanje, cd:ovejo tudi letos prošnji; nadeja se pa tudi. da se tem pridružijo še druga društva, ki se lansko leto niso mogla priglasiti. Prijave naj se blagovolijo poslati do 15. maja, da bo možno pravočasno sestaviti sporeJ Zaradi zapretja Dardanel je ravnateljstvo avstrijskega Ueyda ukrenilo sledeče: Parnik wPalacsy- (cargrajska brza proga) se vrne z vsem blagom, ki je določeno za Carigrad in izkrce*altšča od Carigrada dalje, iz Pireja v Trst. Parnik .Urano" (tesalska proga) bo nadaljeval vožnjo do Dedeaguča in če se tamkaj ne dobi drugih ukazov iz Carigrada, vrne po tesalski progi A. Parnik „Carinthia" (grško-orijentalska proga) bo redno izvršil vožnjo do Srairne, bo v Smirni čakal do sobote poročila, ali je pTevoz skozi Dardanele prost ali ne, ia se potem, če se situaciji ne izpremenl, vrne v Trst. Svinjerejcem v Rojanu in v bližini naznanja g. Primožič Anton, posestnik v Rojanu (Piimalno) št. 718, da ima tiega mrjasca angleško - severnonemško križane pasme za plemenje. Ta pasem, ki Jo Je uvedla kmetijska družba v tržaško okolic« , se je obnesla prav dobro in je torej pripo ročati svinjerejcem v Rojanu in v bližini, da se v svrho zboljšanja svinjereje poslužujejo Jedino te tepe živali. Odprema poštnih pošiljatev za Turčijo. Vsled zabranjenja prehoda Dardanel je do nadaljnega odprema voznopoštnih pošiljatev za c. kr poštne urade v Carigradu-Dardanelah in Črnem morju črez Trst ustavljena. _ Tja namenjene omote se bode preve-žalo le črez Konstanco proti pristo|bini, ki je odmerjena za to pot. Voznopoštne po-šiljatve na avst. poštne urade v Teaaliji, Mali Aziji in Siriji se bodo odpremale le črez Trst. Pisma za Carigrad, turško obal Črnega morja in Tesalijo se bo odpremalo po suhem črez Carigrad oz. Solon, one za Smirno čez Pirej. Odprema pošte za turške poštne nrack ostane neitpremenjena. S Katinare. Umrla je tu po daljši bolezni 7-letna učenka Valerija Metlika. Pokojna deklica je bila jako pridna in vsem priljubljena učenka. Pogreba, ki se je vršii v nedeljo, se je udeležila Šolska mladina pod vodstvom gg. učiteljev, oziroma učiteljic Njhov nastop je napravil najbolji vtis na ljudstvo. — Tudi druzega občinstva je bilo mnogo na pogrebu, kar Je v veliko tolažbo žalujočim starišem. Razdelitev otrobov govedorejcem v tržaški okolici! Kmetijska družba za Trst in okolico naznanja okoličanskim gotedo- Sukna, ta gospode iu dame. Iodo<' in modno blag« KAREL KOCl/^N. tovarna nukna v Humpolcu (6o4ko; Uinrri franka. ako ste nahodni, hripavi ali prehlajeni in težko dihate, FELLER.JEV FLUIl> z znamko ELSAFLUID. Mi smo se sami prepričali pri prsnih bolečinah, bolečinah v vrata itd. itd. o njegovem zdravilnem, osvežujočem uplivu ki odstranja fcačelj. Poiztom tucat 8 K PO vin. >zde!ovalee edino E. V. Feller v Stubioi. Elsu'rg *J64 (Hrvaukt »tra* III. V POHIŠTVO d vrata l za j iT. rejcem, da državno podporo K 5000 za na- železno navoro. Ena blagajna je bila pre- kup krme v tržaški okolici porabi na ta! maknjena. način, da razdeli govedorejcem otrobe po j Kolikor se da sklepati iz vsega, so zli-znižani ceni t. j. 5 KI vreča s 50 kgkovcl opusiili svoj namen, ker je bilo nji-otrobo/, ki stanejo drugače 17 K 1 kviatal.! hovo orodje preslabo, da bi se bili mogli Z razdelitvijo je začela v sledečih okrajih. | ž njim lotiti blagajne, razbijati se pa niso upali Za Prošek, Kontoveij in Sv. Križ, kamor ker so se bali, da bi jih ne bil kdo zalotil odpade skupno 300 vreč otrobov, se dele j pri delu, kajti v menjalnici gori celo pri g. Al. Goriupu, veletržcu na Prošeku. j luč in vrata na Borzni trg imajo odprti o, Za Škedenj in Sv. Mar. Magd., kamor da službujoči stražnik vsak čas lahko vidi, odpade skupno ICO vreč otrobov, pri gosp. kaj se godi v menjalnici. Na vsak način so Petru Sancinu (Beka), posestniku v Škednju; vlomilci odšli z dolgim nosom, in to v četrtek dne 25 t. m. Bog zna kakega „kšefta" pa bi tudi Za Lonjer-Katinara, kamor odpade ne biii napravili, četudi bi se jim bilo po-skupno 100 vreč otrobov, pri g. Čok Drag., srečilo vlomiti eno ali drugo blagajno, kajti Županovemu, posestniku v Lonjerju. j vsak večer se, predno se zapre menjalnica, V ostalih krajih tržaške okolice se bo prenese ves denar in vrednostni papirji v vršila razdelitev otrobov pozneje. Te ugod-; blagajno banke, ki se nahaja v prvem nad-aosti so udeleženi udje, kakor neudje kmet. stropju in ostane v menjalničnih blagajnah družbe. V svrho olajšanja razdelitve otrobov! le drobiž. Vlom v bančnih prostorih pa je so govedoreje! napiošeni, da se čimpreje nemogoč, ker straži v teh prostorih pet zglase pri navedenih, katerim se plača tudi čuvajev in so bančni prostori p ieg tega še j kupnino in to takoj pri prejemu. i električno zvezani s policijskim ravnatelj- Podružnica kr. hrv. zem. kazališta, j stvoi£\t . * . . .. ... .. v Trstu. Kakor smo že javili začne v če- , Polzkušeni vlom so ovadili policiji ki trtek svoje gostovanje podružnica Kr. hrv.!f,e le P0«* vodstvom višjega svetnika Con-zem. gledališča iz Zagreba v Trstu. Ni treba ogledala celo stvar. Blagajno in vri navajati, da je ta gledališka družba na višku!50 fotografirali. Policija pridno išče sledu an da so predstave, ki jih družba prireja,' neznanimi zlikovci. res umetniške. Svoje gostovanje začnejo s ■ »Kdo bo pral ?" To vprašanje sta re- j prekrasno Ogrizovičevo dramo „HasanagI-1 šila dva mornarja na precej nenavaden na-j niča*. Ta drama je prevedena tudi na nem- čin. Bila sta to namreč 23 letni E^gen škž jezik in je eno izmed najiepših del v Jurić iz Šibenika in Rok Baraca, ki sta bila jugoslovanski literaturi. Abonma na 3 pred- zaposlena na nekem prevoznem čolnu tvrdke stave sprejema Slovanska knjigarna Josip za pristaniške gradnje „Adriatica" v prosti Gorenjca. Upali je, da se tudi Slovenci ude- luki. Oba sta hotela prati svoje perilo, imela ležijo teh predstav, ki nam bodo gotovo sta pa samo en škaf in sta se sprla zaradi nudiie to, kar je najboljšega v hrvatski in njega, nazadnje pa še stepla. Jurič je bil srbski literaturi. * hujši in je najprej pošteno obdelal svojega .. . . . . s su *a. si nasprotnika s pestmi, potem je pa še po-Rad« prodajanja pokvarjenih živil nekQ ' ^fzb|l J^ SVQ^mu Okrajna sodnija za kazenske stvari v Trstu jj,varj§u zojy in mu končno pripeljal še ieutek0m,n oa 9i! m ^eSeCeVJ Par krepkih po hrbtu. - Baraca je bil februar 1912 vsled ovadbe mestnegaima- ranJen na večjjh krajlh Evgena Jur|ća so j gisirata obsodila 627 oseb v kazni, kl va- | aredraii i rirajo med 24 urnim do entedenskim zapo- j Zaradi vloma v Levijevo skladišče; T 1 "TI rom in denarno kaznijo med eno do 60 K. je po|jdja včeraj aretifala v'sega skupaJ 39 J^eOIiarClO UCIHia Družba sv. CM v Ljubljani nabira za oseb bodisi ker jih je imela na sumu zaradi j takozvani obrambesi sklad ter hoče nabrati omenjenega dejanja, bodisi ker so imele pri j 1 rst, ul. delle Acque 4. na ta način glavnico K 200.000. Do sedaj sebi orožje. V zaporu so pridržali 29 oseb.; ,r ... - , :u xA „^u se je nabralo i. s. leta 1909 29.143 K 13 v, Kolikor smo mogli poizvedeti, je varnostna' VeilKa lZDeia mOSKlfl, ZeDSKlII leta 1910 56 767 K 16 v, leta 1911 27.229 K oblast že na sledi zločincem in se sme upat«, i jn otročkih fpvlipv 83 v, leta 1912 jan. inkl. marcij 6 807 K da Jih v kratkem izroči pravici. AU v^vij*,*. H v, skupaj 119.947 K 20 v, nabrati je to-i Zdravstveno stanje Levijevo se je ne-: SprejeiHBjO S6 naroČila iH lOĐra^Ha PO Zmeril'll Cenab rej še 80.052 K 80 v. i koliko zbolšalo. S ^^^^ ---- . Policijsko ravnateljstvo je zasledilo vče- ~—— Tržaška mala kronika. g^Hc^^ SOLIDNO: in : ELEGANTNO MP PO ZMERNIH CENAH RAFAELE IT ALi A TP.ST - V-A MAICANTON - TftST Mnenje g. dr. Reich-Rohrwig~a primarija moravske deželne bolnišnice. \EnUAVAJLL Trst. Potrjujem, da sem jako zadovoljen z Vašim Izdelkom Žele z nato Kina- vino Serravallo (Vino dl China Ferruglnoso Serravallo) ter ga prepisujem jako rad v slučaju malokrvnosti. MILAN, 29. septembra 1908. Dr. REICH-ROHR WIG. Novi dohodi za pomlad In leto ! BOM Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici naznanja plav. občinstvu, da je preskrbela Bvoje prodajalne : v TKSTU. Via Barriera vecchia 38 in Via del Kettorl 1 in V GOHICi, na Starem trgu 1 (na vogalu Rabatišča) s svežim poletnim, črnim in barvanim obuvalom ličnega kroja in dela ter finega in trpežnega usnja. Čevijarnica Nevarna grožnja. Anton Milutin, 23 Ridanov/ća, ki je pustil na dvorišču svoje iet star težak, ki je doma iz Šibenika v čevlje. Dalmaciji, je prišel na krov L!oydovega par- j -- nika „Achitle*, ki je zasidran v prosti luki, Koledar In vreme. — Danes: Ad-in se je spri tamkaj nekaj z mornarjem An- albert škof, Vojteh. — Jutri: Jurij muč. tonom Dabovićem, ki služi na parniku. Da-1 Temperatura včeraj ob 12. opoldne bević je pozval nato Milutina, naj se spravi -f 15 9 C°. — Vreme včeraj: Jasno, s parnika, toda ta se je izpočetka upiral, j Vremenska napoved — o*—™ za Primorsko „Grem kupit par čevljev." — „Ako hočete biti dobro psatrežen, Vam svetujem, da greste v ulico Riborgo št. 31 (;A1 buon Operaio*) tam dobile vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI končno pa vendar šel na suho. Prej pa je Tupatam oblačno, k dežju se nagibajče vre- J K SVOJIM! — Priporoča se lastnik še zagrozil Daboviču, da ga bo ubil. Ko je me. Temperatura neizpremenjena. Lokalni stopil na suho, je hitro pograbil par kam- vetrovi. _ nov in |ih vrgel proti Daboviču, ne da bi' ga bii zadei. j Naše gledališča Milutina so aretirali, a pomiril se vzllc . ® - *----* -- * — 1 — • Dramatično društvo M. 1VANČ1C. Dp. Pecnik (PETSCHNJCG) Crst, via S Caterina štev. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: Kalmanove 8—9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in Velike kbera oioškib ia tecani: ćeTijfcT. - Poprave ee lifrSujejo točno m solidno m^ pc mimh cenah BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, ulica San francesco d^ssisi L Specijalist za popravljanje roulet 11a oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmetl. Jamči za ptpolno del« Is ss se bo|i ksskareaos ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN specijauht za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št 12 od ll1/« do l1/! in od 4Vi do 51/« popoldne. TELEFON 177/IV. temu ni, temveč se je tudi na stražn ei ve- i Dramatično društvo je angažira-o kot j del zelo predrzno in je vpričo stražnikov še prvo operetno pevko za bodečo sezono; ponovil svoje grožnje, da bo ubil Daboviča. gospico Reziko Thalerje v o. Tatvine. Aretiran je bil 29 letni težak — ; . t fosip Baš, doma z Nabrežine, pristojen pa = V nedeljo zvečer je zaključilo naše g,e 'v- Litijo, ker je na parniku „Silesia- ukradel blišče s^ono s ponovitvijo Kalmanove »MnjT%lP/~ posodo z ananasom Baš je bil svoj čas iz- ?Pe/ft« Jesenskih manevrov- Obenem pa vodne (spolne) bolezni 1. ■ n iz Trsta ie bl!a ta Predstava tudl častni večer na- . ^■■■MHOB■H^HHHHHB Na ovadbo Silvestra Saviolija je bil fega vrlega gledališčega kapelnika g. Mirka | " aretiran 28 letni zidar Giuseppe Marchetti, PollC®' , , * ^ 2»«0fltS ODUVala doma iz Montegrimana v provinciji Pesaro i Vsak^^ kdorJe LaafnT delalaioa .... v Italiji, v Trstu pa stanujoč v ul. Crosada f,ax2VOl t^aškega slovenskega gleda- 12. Savioli, ki je tudi Hali an, je ovadil Mar- »^a, pač dobro ve, kako ozko |e z vezan ^Ci^TSM I g. chettija, da mu je ukradel bankovec za 50 ta napredek z osebo, z neumornim in po- ^ tL ¥ ^lll Pilil lir. Ko so natančneje preiskali Marchettija, žrtvovalnim delom g. Poliča Ka| smo pa *mm*nma it so našli ukradeni bankovec pri njem in si- ie pred kr.tkim na našem odru Par Jffa Q|t (Jfp^g ClVdllCCl 31 rer skrit v čevlju. Ljubeznivega bratca iz takoimenovanih narodnih igric s petjem,: --- i'iažene dežeie so poslali v zapor. ^ danes pa lahko rečemo, da imamo opereto,; % Leopold Štolfa, 31 leten kamnosek Iz « se da meriti z opereto marsikaterega • Volčjegagrada, ki pa stanuje v Trstu v ul. j večjega odra. Da imamo to, je gotovo v, Fameto št. 21, je bil aretiran, češ, ker je Pr^!/r8tl' ako ae edlno zaslu8a caSeSa ,t ukradel nekemu Josipu Uršlču, kmetu iz j Brja, steklenico - tropinovca. tl Naj si že misli kdo o opereti kakor 1 , , r „ ^ , koli, na tudi viha nos nad „profanaet o Poskušen ulom v ftlijalko banke „Union44. Predrznost tržaških svedrovcev presega v zadnjih časih res že vse meje in : eStctičnl htpohondri, zlasti pa oni glasbe to predrznost so prav posebno pokazali ki »h ^^ ge ni dojete|a redka srees,; preteklo noč, o so vlomili v menjalnico s ali pa tudi nesreea — morda i zanje i za I banke „Union-, ki ima svoje prostore v!drugrt da w mogu wPred obilno zbranim ; ul. Commerclale 328 (Pendlce dl Scorcola) Tergesteju, ul. dellai Borsa št 3L Menjalnica j o5čtnstvom- zav|h{et| kapelnlško taktirko ter t Priporoča cenj. občinstvu svojo novo je nameščena v pritličju, tam k5er je imela j u}cazovatl sopranora in basom, altom in te- pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat, svoj čas svojo menjalnico tvrdka ^Bolaffio. norjem la zraven Je ceU vrstl inštrumentov, dan svež ^ in siadčice. Prepečenei in! od brnečega basa pa tja do bušečih poza- konfektura. — Likerji In raznovrstno vino; ven in grmečih bobnov; za naše gledališče - v steklenicah. pomeni opereta, kakŠrno imamo, tak napre-|- dek, da ga moremo edino le pozdravljati in to z največjim zadovoljstvom. Tudi v opereti je prave umetniške lepote, samo najti je je treba znati, česar pa seveda nikdar In nikoli ne najde tisti, ki si nalašč devlje roko predoči, da ne bi vide1, kar jih vidi toliko in toliko. Za naše gledališče pa je opereta absolutna potreba — v koliki meri, o tem bi se seveda dalo govoriti, in izpregovorimo o tem ob priložnosti, kajti neizpodbitna resnica je pač, da fe opereta dala in bo §e dajala vsaj nekaj časa našemu gledališču glavni temelj za njegov r______ nadaljni razvoj, namreĆ — obasstvo. Treba poleg feljuč^Jj^ le nekoliko trezno računati, Ta stvar je v/e^er ia ' i.v*. naj tuai vina nos naa »proianacijo- .------------- ^ i Nova mm in sMCiCam ? Trstu meje in hinnlmnHri viseti n9 nnl ahch^. r - A. JERIČ • Trst Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki. Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače ga maše, čepice Iz Ciste volne, rokovice. Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovice Za člane športnih in planinskih drofite* POSEBNE CENE. Športno trioiilna JtruKei uiica S. AntoBio 12 (nasproti Kred. pislojjo) Bogomil Fino = =r urar in zlatar — = / ,c Glavni vhod v menjalnico je z Borznega tr, stranski vhod pa je iz veže v hiši št. 3. v ul. della Borsa. Vhod iz veže je zavarovan najprej z močnimi lesenimi vrati, ki se zapirajo z angleškimi ključi, potem so pa Še železna vrata, ki so tudi opremljena z angleškimi ključalnicami. Prošlo noč so torej seveda neznani zlikovci, kajti svojih vizitek niso oddali pred vlomom na policiji, s ponarejenimi ključi odprli ta dvoja vrata in so tako vdrli v menjalnico, kjer se nahajate dve blagafni Wertheimovki, zunaj in znotraj opremljeni z močnim jeklenim oklopom. Svedrovci so očlvidno nameravali vlomiti te d/e blagajn), ali pa vsaj eno, ar se jim pa ni posrečilo. V ?T»enialn*d so našH zfutr^i r: je t» ;;t;r A v> r-.\!ke, v»e po konkitreftfnih cenah' SIMON PRAPROTNIK stavbni in pohištveni mizar t Ljubljani, Jenkova ulica 7 ima v zalogi veliko izbero vsakovrstnih omar za led v pogubnih velikostih za pivovarne, restavracije, delikatesne trgovine, mlekarno itd. in jih priporoča svojim cenj. odjemalcem po najnižjih cenah. Točna postrežba ~ Ceniki na zahtevo zastonj In fcOŠtnine prosto na razpolago* Btran IV. »EDINOST« št. 113. V Trstu, dne 23. aprila 1912 Recimo, da je v Trstu 70.000 Slovtn- npii&HonA uaoti cev ; toda koliko teh Slovencev |e zahajalo ,t3 ▼»»M* ^red leti v slovensko gledališče? Malo| in Tržaška podružnica SPD vabi vs? e t) \edno isti. Odkar pa imamo opereto, gg- odbornike k važni odbirtvi seji, ki bo id< - o pri vsaki predstavi, ne samo pri danes v torek zvečer ob 8.30 v društveni i pereti, temveč tudi pri drami, novih ljudi, sobi. i-ovega občinstva, ki je je pritegnila k! Rojanska ljudska knjižnica bo odslej riašemu gJedal.šču, edino le opereta. Začeli zcpet poslovala in sicer vsak torek in peso prihaati k opereti, a ostali so zvesti po- tek cd 71/, do 81/, zvečer v istih prostorh, tem tudi drami, gledališču sploh. kakor prej. — Prvič danes, v torek, 23. r. ir In da je stvar tž*ka, da se kaže torej. Knjižničar, našemu gledališču z ozirom na povdarjano Šentjakobska Čitalnica vabi gg. cd-tudi v prihc dnjosti gotov lep razvoi, se ima bornike k važni seji, ki se vrši danes'torek naže gledališče, kakor že rečeno, pred vsem ob 8. uri zvečer. Podpredsednik zahvalit« vztrajnemu, res požrtvovalnemu. Dramatično društvo. Danes zvečer ob delu svojega kapelnika g. Mirka Polica, 9. uri v kavsrni „Balkan« seja z važnim je omogočil opereto na našem odru in dnevnim redom. Radi nujnosti predmeta se jo-tudi dvignil do sedanje njene višine. prosi poinoštevitna udeležba gg. odbornikov. c hL fsar ^ neka?' in to ce!o Slov. del. izobr. društvo ima svojo res dobro, ni majhna stvar, zato pa gre odberovo sejo danes n pol 8. uri zvečer, .udi g. Poliču na njegovem delovanju od- Stadion 19 krito priznanje vseh pravih prijateljev na-j Odbornice .Ženske podružnice CM« sega gledališča. in vse one, ki imajo nabiralne pole, so na- Pokazalo se je pa tudi to v nedeljo Prošene, da pridejo v sredo ob pol 5. uri zvečer, na častnem večeru g. Poliča, ko je pop. v Slovansko Čitalnico k važnemu se-nrSe občnstvo napolnilo gledališče prav do stanku zadnjega prostora, da tako izkaže nje-; Pevsko društvo „Trst- naznanja gg. govim zaslugam primerno čast. pevkam in pevcem, da odpadejo ta teden : c J! PriPravil za SV°J častni ve" vse pevske vaje. Obenem so člani napro-cer nekaj posebnega, več|o koncertno točko, §enf, da vrnejo glasbene skladbe: „Povodnji . ainiovega .mož". Sprejemajo se novi pevci. Prihodnja „POVODNEGA MOŽA", ! vaja za moški zbor bo v torek, dne 30. t. komad, ki ga je prtd nedolgim časom izva-ira* ob 8 zveier- Sedež društva: „Delavsko ;a!a ljubljanska „Glasbena Matica" podporno društvo", ul. Giorgio Galatti 20 Delo samo na sebi je čedno, prav pri-1(Narodni dom ) merno za večje zbore z dobrimi solisti, ima I Zdravilno pivo dvojnega kvasa Odlikovano na : 7 razstavah. : Va! jdrpvnlkf ga priporočajo. S. STEFA Odlikovano na : 7 razstavah. : Glavna zaloga v Trstu, via Vaidi ivo Št. 32. —Telefon Št. 220I. ■CD de (sruaic& - Trst via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. Odlikovana tounrna Uffl ceul in cementnih ploft teracos In umetnega Komna.. ■ t t ■ • • • • Sprejema vsakovrstno delo v fercentu. Cene zmerne, delo tor no. lii II li TEODOR KORN Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAJtUVKSTNA == DEIi I?l POPRAVE v PO NlZ'lia CE3TAH. ti; is :: Delo dobre tn zajamčeno. TelBl. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenka. I pa napako, ki je precej huda, namreč originalnega je pač res malo v njem. Nekako Roč v Istri — išče — občinskega zdravnika Plača po dogovoru, ne izpod K 3000. Nar. del. organizacija. — Krajevna skupina zidarjev NDO tako po domače narodno zveni stavek za i sklicuje za daaes, 23. t. m., ob 7 zvečer stavkom, potem zaslišiš košček italijanske javen shod v „Kons. društvu" v Rojanu pesmice itd; celo glavni motiv povodnega Zidarji I Udeležite se shoda polnoštevilno! moža se čuje nekam znano. Priznati pa se* — Krajevna skupina mestne plinarne Zahteva »e poznanje 1 slovanskih jezikov mera delu, da je precej težavno za izvajanje NDO sklicuje za jutri, v sredo, 24. t. m., Imeti mora farmacevtiško omaro, zlasti v nekaterih zapletih. Res dobro ie iz-i ob 6 In pol sestanek ▼ prostorih NDO pri ~ . r ... lažen i v zboru i v orkestru oni vihar in!Sv. Jakobu. __Za »"formacije se je obrniti na gosilMnavdala plesa,ce'ko *obstane,° j Gospodarstvo. varstv° °bčine Roč v Istri" Izredno visoko lego je dal skladatelj j Živnostenska banka podružnica v tenorjevemu solu. Skoraj vse se giblje nad Trstu otvori s 1. majem letos ekspozituro črtami in je treba izredno dobrega solista, f v Oradežu da zmaga vse to. In človek bi niti ne pri- j as Selile zohotehiitk biv^i : prvi zobotehnit Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 In od 3—6. Trst, l iiizzA C. iioldoul št. 5. II gla- SINILI MLASIO MAU OOLASl M ratoufa po 4 Ust. b—io. nastao tlaku« kt-\ m računajo •■krat wt Nitji pclstolMu »aia 40 rtcif. a m takoj tiaar. otfdalka- PlaCa iako val tenorjevega sola, temveč mnogo baritonovega ali celo basovega, saj bi bil' tako veliko primernejše izražen demonski; značaj povodnega moža, kakor pa z onimi skoraj nedosegljivimi in nepremagljivimi vi-sočinami, ki že same po stbi označajo neko ! veselo lepoto ali radostno vzvišenost. j__ Spuščati se v podrobnejšo oceno dela' lIHnvor mlad T Btaln' Blužbi že,i znaoiaz n£im ne kaže; naše mnenje je pač, da se UUUVou niidU izobraženo gospod čuo Btaro najbrž „Povodni mož" ne vzdrži na naših 25-30 let> ali »d0*0 bre* otrok, riamo resne Po- J koncertnih Odrih nudbe pod 5ifro .Bodočnost" naj ae poSljejo do 28. j f t. m. p Bte restaate, glavna poata, Trat._f 63 Izvajanje „Povodnega moža« v nedeljo . . f . « že" Pon>fitf« zvečer je buo v splošnem prav zadovoljivo. CA lol SiaiO U6KI8 mladeničem od 24-Pomnoženi mešani zbor pevskega društva 34 let ftarim s primerno službo. Le re*ne ponudbe, „Trst", oziroma gledališki zbor se je držal ^o mogoče a sii*o, je poslati ™ in««™^ dobro, treba bi bilo le nekoliko finejših lek Ed,c0'"1 pod PorokaU Pristna irnsba sukna pomladna in poletna sezona 1912. 0dre?sk 3*10 m delo f i cdrezr* 7 t on za loopl. moško ob.! { JJ (auVnja, telovni*, hlače) 1 odrezek 17 kron -j-4"+tiaEao-i--f + ll odrezek 20 kron Odrezek za ualcnako obleko 20 kron, kakor tud površnike, tur. lodne, srilene kamgovu.e itd. pošilja po tov. cenah real a in aolid; a, dobro znana zaloga aukna SleSGl - imhof - Brunn (Brno). Vzorci gratis in franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, naročen a'j Hukna n&r>.vnoHt pri tvrdki Slogel - Imhof na tovarni^seui mestu eo velike stalne, nizka cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi mal h nar čil v sveiem blagu. Inaeratni odde 870 ■ijans. Alt in tenor naj bi bila nekoliko ObdelanO 26mlliŠČ0 9 žnJe»«»«l«»®MkeiBn zoorovodta 'n^f o k0t k0B1cert«' ffJg„Su» U zoorovodja, prav lep uspeh, kar je priznalo t.di občinstvo z živahnim odobravanjem, Modeme Spalne S0b6 Z*?l7£To med katerim je bil izročen g. Poliču srebrn deic izdeluje m. Majcen, mizar, ulica Sftved^s lovorjev venec „Pevskega društva Trsta ogel Torguato Ta*a >. 5.^8 svojemu kapelniku-. Imam Trliko mDOŽ1EO ^vratnega vina in sicer: Po prvem dejanju „Jesenskih manevrov* ■ ni alfi KrtSki teran, proaekar, telo ^ipavoko in jc bil g. kapelnik zopet poklican na oder, ,?ontv* napravljeno a kupljenega dobrtga grozdja, u;.. Jf„ tS u ^u u • « Iatr-ko vino. Predaja ^e na drot no m t di od 56 1 kjer mu je bila ob burnem odobrovanju Baprej ra debelo ro zmernih cnah. Uljudno izročena cela vrsta krasnih darov: lovorjev priporoča R. Maiaian ra ^rčinah. 827 venec Dramatičnega društva-, ki je dodalo p ri • ee ^„zn. vi ak. aodi v dobrem atanu tudi več zvezkov muzikalij, in lovorjev venec rrOUaJU orkestra; potem Beethovenove simfonije in g oo :: V dobropoznani manifakturni trgovini A. Za.fred ulica Nuova št. 36 (nasproti lekarni Zanetti) se vdobiva vsake vr»te bl-iga, posebno HT Volnenega biaga za ženske obleke in tudi cvetlice ter peresa za klobuke vse po nizki ceni brez konkurence. Priporočujoč se z odličn n spoštovanjem :: Točna postrežba :: A. ZAFRED. «8 iS C «B T3 a c cd c « • O "" S > T5 c6 es 3*« OC o rs5 obroke! Velika zaloga izl mh oblek Velika izbera letnih In zimskih oblek za go^ot* in dečke, jukenj« površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbera Toioenega blaga, ><*jziuernejš6 ceue. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni Štev. 16, i. nadstropje, zraven „Buffet Automatico*. Telefon št 251, Rim. II. O se t' C, < ^ mm r<* • f4, Štiri e po tadnjem sistemu najmodern-j&i tudi za vf z -nje po kron 110 Vse zajamčene za tri leta, prekupovalcem popust. Via 8. Caterina 7, dvorišče._ Stara grška žganjarna .*. t Trato, Via Oavaaa B. Tu se dobi bogata izbira iikTorjev ; specijalitete: grftki ia franccekikctjak kranjski brinjevec, kralfci slivovec in briski tropino-vec in rute. CJeno nizke. Izbera grecčic. r laSČke ic zapečenci. Grlka maatic! iz $ija. — Be priporoma Andrej Antoaopui&. danes naprej požarja vse blago, katero se nahaja i manufakt. trgovini Kari Andrejčič v Trstu, ulica Malcanton štev. IO S9 btde prodajalo ' po selo nizkih cenah. Odprto od 9. do 12. In od 2. do 6. popol. I Cevliarnica ^Alla Sartorella" - Trst I m via liitim noom It. ia oawti »uankm a»an--- Velika Izbera v»ako>r*tiilh čevljev za moftke, ženske In otroke. Blago Izvrstno in CENE ZMERNE. Jev i