štev. Novo mesto, 15. junija 1^08. XXIV. letnik. DOLENJSKE NOVIC Izhajajo 1. in 15. vsacoj^a iiicscca. Cona jim je a poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol lota 1 K. Naročnina za Nenjdjo, Bosno in druge evropske državo znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J, Krajec nawl. v Novem mestu. GOSPODARSTVO. Naša vinska kupčija in vinotoči po deželi. Lanska vinska letina je bila dobra. Mnogo denarja ae je izkiipilo za prodano vino. Vendar leži še precej vina po nasii) kleteh, Ker ni kupcev, se je že marsikdo poprijel toćnje „pud vejo", da spravi na ta način svoj vinski pridelek v denar. Posebno v křikem okraju se je odprlo letos vse polno takili vinotoČev. Točenje vina „pod vejo" ni nobena vesela prikazen za naše vinstvo niti za naee gospodarstvo. Zakaj ne, si laliko vsak razlaga. Ali da je do tega prišlo in da sploh do tega pride, temu smo največ sami krivi, deloma pa tudi nasi gostilničarji. Ako se vnanji kupd ne oglašajo tako radi po našili zidanicah kakor bi bilo želeti, iskati je vzroka pred vsem v tem, ker naàa vina previsoko držimo. V resnici je cena nasemii vinu večkrat pretirana, tako da se je zbojé vinski trgovci in da nam obračajo hrbet, ko bi jili nujno potrebovali. Ako pogledamo v druge kraje, vidimo, da nastavljajo vinorejci zmernejše eene svojemu vinu, dasi je vino prav dobro in se laliko meri z našim pridelkom. Ne rečem, da je višja cena vina spričo velikih stroškov, ki jili imamo z obdelovanjem vinogradov, dandanes popolnoma opravičena, ali ravno take stroške imajo tudi po drugih krajih, na Štajerskem in drngje, in vendar ne drže vina tako visoko kakor ga držimo po našili krajih, dasi injajo tam tudi prav dobro kapljico na prodaj. Kaj bi ne bilo bolje, da bi se nastavila pri moStu zmernejša cena ? Ali je bolje, da nam leži vino do poletja po zidanicah, potem ga moramo pa pod vejo točiti? Sem in tja so krivi tudi posamezni gostilničarji, da 86 nastavijo moštu previsoke cene, in sicer zaraditega, ker fli vbijejo v glavo, da morajo dobiti vino iz tega ali onega vinograda in naj je cena tudi visoka. Navadno se zgodi, da se hočejo v takih slučajih ravnati tudi drugi vinogradniki po teh cenah in da se vsied tega sploh nastavi previsoka cena. Ako pomislimo, da bo zanaprej vinskega pridelka zmeraj več in da ga ponujajo po drugih krajih po zmernejših cenah, potem je čisto naravno, da moramo odnehati tudi pri nas, ako naj vino lažje v denar spravljamo in ako naj zapiramo pot vnanjim vinom. Druga velika napaka je to, da odpiramo pivu po naših vinskih krajih na stežaj vrata in da ga pomagamo piti kolikor se da. Kdor ne verjame, naj gre na kmete in naj pogleda, koliko piva se iztoči po raznih kmetskih gostilnah naše Dolenjske, V zadnji vasi Be že toči. Vrček za vrčkom prihaja ob nedeljah na mizo, krog katere sede — vinogradniki! Kaj je to prav? Ko hi povsod tako delali, potem bi moral domači pridelek konec vzeti. Ali drugod so bolj zavedni ljudje in se drže ^»jraje domačega pridelka. Po nemških krajih, kjer ne raste trta, kjer delajo pivo, tam se pije sploh pivo in je vino redka f)ijača. Nekako tako bi morali pri nas ceniti vino. Domače dolenjsko vino bi morali točiti po vseh dolenjskih gostilnah, doćim bi moralo pivo veljati za redko pijačo. Zalibog pa, da je ravno narobe in da se v marsikateri gostilni popije veliko veČ piva kakor domačega vina. Ker jc pivo velik in Iiud sovražnik našega vinstva, ga moramo spodrivati po naših krajih! Držimo se zata raje vina, ki je najbolj zdrav in neprecenljiv dar naŠih dolenjskih goric ! Mnogo so krivi pa tudi razni dolenjski gostilničarji, da ni kupčija z domačim pridelkom tako dobra, kakor bi morala biti, in sicer krivi zaraditega, ker hodijo vino v druge kraje kupovat. Po Dolenjskem bi se moralo načeloma točiti domače vino. Kakor točijo lielokranjci, Vipavci, Istrijanci, Tirolci le svoja domača vina, ravno tako bi se morala tudi pri nas točiti le domača vina, zlasti po naših kmetskih gostilnah. Sedaj se pa točijo vsakovrstna vina. Na Dolenjskem dobiš štajerska, vipavska, istrijanska, dalmatinska vina itd. Gostilničarji ga iščejo okrog, najraje tam, kjer ga ceneje dobe Tudi to bi moralo prenehati, toda prvi korak morajo napraviti vinorejci sami in sicer a tem, da nastavijo primerne cene. Po Dolenjskem naj se pije dolenjsko vino! Dokler ne bo obveljalo med nami to načelo, toliko časa bo treba odpirati vinotoče, ki so žalosten pojav nezdravih naših razmer v vinski kupčiji in živ dokaz, da se ne le vinorejci, ampak tudi gostilničarji premalo zavedamo svoje naloge, __—r— Politični pregled. Jubilejni izprevod dne 12, junija, katerega so se udeležili tudi naši lielokranjci v častnem številu, nad 350, se je vrŠil ob krasnem, pravem cesarsktni vremenu, Razun malih neznatnih nezgod je šlo vse čisto gladko. Največ pozornosti je vzbujala kranjska skupina, katero je občinstvo burno aklamiraio. Vse je občudovalo Kranjce, katerih je bilo nad 700, konje in vozove v slikoviti mnogovrstnosti. Predmet posebnim navdušenim aklamacijam sta bila „Zeleni Jurij" in belokranjska svatba. Dunajčani in tujci, vsi se niso mogli dovolj načuditi krasnim slovenskim narodnim nošam. Navdušeno so pozdravljali zlatoroško skupino in ribiče ter ostale. Kranjci so se častno postavili ! Potem ko je izprevod mimo cesarja deiiliral, je župan T^ueger cesarja nagovoril. Povdarjal je, kako je preteklost, sedanjost in prihodnjost korakala mimo cesarja, kar naj bo znak devizi, da bo Avstrija^ večno obstajala. Nato je zagromel proti nebu trikratni Živio cesarju. Cesar se je prisrčno zahvalil prirediteljem in udeležencem pri krasnem slavlju. 19. junija se snide krarijski deželni zbor, da se posvetuje o nacrtu volivne reforme. Danes zboruje perma-nenčni ustavni odsek. V avstrijski poslanski zbornici se nadaljuje debata o proračunu. Parlament konča razprave 24. juniju ali najkasneje 4. julija ter reši proračun. Na vrato pa več ne pride zakon o povišanju davka na Spirit. V Gorici vršile so se demonstracije LattOV proti Slovencem, ki 8i> prišli prisostvovat slovenski kolesarski dirki. I^abi so izzivali ter metali kamne na Slovence, kateri so vsled tťga tako ogorčeni, da se nameravajo ogibati vseli l&ekili trgovin. V iieki so se dne 6. t. m. zvečer vršile v gledališču „Fenice" velike protiavstryske demonstracije povodom prepovedane igre „Romanticistno". Občinstvo je demonstrativno ploskalo in psovalo Avstrijo ter ponovilo demonstracije tudi na ulici. Nova zarota proti portugalskemu kralju. Policija je zaprla več članov zarote, naperjene proti kralju Manuelu. Zarotnikov je toliko, da ne zadostujejo dosedanje ječe. Kraljevo palačo stražijo. Atentat so imeli izvršiti Josip Avila, Adao Duarte in Ivonstantia Mendes. V Ilevalu se je sesel ruski car z angleškim kraljem Edvardom. Sprejem je bil jako prisrčen. Angleški kralj se je dolgo pogovarjal z ruskim ministrom za zunanje zadeve Tzvolskym. V Maroku je doigral svojo vlado Francozom priljubljeni sultan Abdul Azis, ker ga je premagal protiaultan Mulej Ilaiid, kteri je sedaj dosel v Fez, kjer ostane dva meseca, potem se pa poda v Eiksar in v Tanger. Uspehi Mulej Hafida so pač trd oreh za francosko vlado. Zgradba nove župne cerkve v Prečni. vm. s tem delom se je i>rva polovica rodovitnega leta 1904 k zatonu. Imeli smo najlet)5c niitJe o boj^ati žetvi in sploh o srečni letini obilo sena se je obetalo, ozîmîna in atiomladna setev sti kazali krasno, sadno drevje |io vrtovih sc jc žo šibilo obilnejša sadja, izredno lepo so obetali na novo zaco|»ljcni vinogradi bogate tr^^atve, veselili smo se vsi v tej presrečni nadi, da bomo toliko lafí^je delali in prÍ8i)evalÍ za novo cerkev. Paoj! take nade se nam no izpolnijo vselej, mnogokrat nas varajo, tudi krasno solnčtio mlado jutro, ki obeta veselje, srečo, mir, blagoslov neba, nas zavedo tekom dneva nepričakovano v grozno nesrečo, v stisko, v gorje iti obup. Tako jo bilo 4. dan meseca jtdija 1904 v večer proti mraku. Nagroinadili so se na napada oblaki grozni, temni, jezni, črni, sivi tudi; godrnjali so in mrmrali, togotili sein jeziii; vihar nastane, grom in blisk z grozno točo, ki trdo t>ada kakor bi vsiital ledene orehe, jabolka izpod neba, pa imu vsakovrstno podobo, tudi taka je ko malo pitno kupice, kot otročja pest, robata in rog^jata, okrogla in kot prst podol-gasta, kamor pade, tam razbije cvetko, klasje, travo, grozdje, sadje, odbija veje, drobi stekla v oktiîh, tudi opeko na strehi; niti nedolžnim i>tičicam iti živalim pod milim nebom no prizanaša. Dober četrt ure vrSi ae ta divji lov z gromom, viharjem, točo, bliskom, zdi se nam že cela večnost, kakor mali sodni dan. Svet pa moli, joka, vije roke k milemu Bogu za rešitev. Z nočjo vred se vrača mir in tihota nastane — ozrl se vun in zdi se ti, kakor bi vso okolico zapadel pozimski sneg in ako stopaš po vrtu in po njivi, se ti zdi vso samo ccsta, posuta z ledenim gramozom, Najhuje je divjala nevihta po sredi vprek župnije, kolikor boli so od središča odda^ene vasi, tem manj so trpele, na obeh skrajnostih so bilo skoraj nepoškodovane. To jc hu(i udarec za župnijo; sena smo šc pridelali, pa nam je povodenj poplavila, ozimine prizadeti niso za seme pridelali, pomladni jiridelki so bili enako vničeui, tudi krompir ni bil za rabo, pa še tega jo bilo malo; prav hudo je bilo dobiti krme za živino, tolažili smo se s pridelkom ajde, pa tudi to je bilo malo, skoraj prav malo. Sreča je se bila, da so mnogi gospodarji imeli še precej starega žita in tako smo s skromnostjo in varčnostjo prebili zimo in pomlad do novino — no da bi se bili mnogo zadolžili. Zelo prizadeto vasi so dobile tudi po naklonjenosti slavnega c. kr. okrajnega glavarstva jirecejSnjo državno podporo v semonih in denarjih. Toda velika težava jo bila z deUtvijo, mnogi so liili žulo |trav nezsidovoijni trdeč, da se jtm .škoda ni zadostno cenila, jia da se (ieli le po prijateljih in da nekteri dobó preveč, drugi premalo, nekteri zopet nič. Tako je Idlo mnogo godnianjji in očitkov na tiho in na glas, ]»a tudi trde jeseni možje, ki so cenili škodo in delili ])od])oro, so morali marsikatero grenko zavžiti, — Xo pa v Prečni tndi nismo odveč trdovratni, spet smo se pomirili in se zjcdiniii v srčni žc^i, du bi nas taka grozna vremenska uima več ne ol)iskaIa. Tako jc prav in tudi lepo! „Xova cerkev bo letos sirota", smo si ndslili in tudi govorili. Skpraj se nismo upali rtinogo )>ro8Íti za njo darov, še bolj s strahom smo ndslili na nabavo nadatjncga materijala, o])eke namreč. Hal sem se, da tisto veselosti in srčnosti no bo, ktero smo imeli do sedaj. Pa Bog je ohranil nas .še dobro.srčiie, ni se kaj poznalo pri darovih in ])rispevkih vtem lotu. Dobivali smo nekaj več tudi od zunaj župnije od posameznih dobrotnikov kakor tudi zbirke naših rojakov v Ameriki. V nadi na boljšo letino prihodnjič in zaupajoč v božjo pomoč smo so proti jeseni 1904 posvetovali, kako in kje nabaviti trdne opeke za novo cerkev. Darovali sp: pof Ani Golob I Iv 44 v; poroka Kočman-Zadnik 4 K 4 V; Žitnik Franca ) K; g. Anton Globehiik 5 K; Janez .Ternian 4 K; Anton Sega 1 K; družba na kolodvoru Rudolfovo SiO K 62 v; veleč.g. Jakob Ogrizek 2 K; Uršula Nadu 4 K. tDttlje aleilj) Šent Rupert prijazno letovališce. VI. (Konec) Največji in najlepši je v šentruperiki okolici grad Rakovnik. Oddatjen je Ic dobre četrt ure od Sent Kuperta, Ravno pod gradom stoji novi kolodvor kot postaja Uakovnik-Sotit Rupert. Kdaj je grad sezidan, se ne da določiti, bržkone pa so bili ute-meijiteiji Turjaški ter so biii tudi dolgo časa gospodarji to graščine. Izza Turjaških so bili posestniki Rakovnika Abfalteri, a za iijimi GuSiči in gospodje Tadioloviči. Kesnejc je kujiil to posestvo Ivan Ludovik Gal, a oil naslednikov njegovih Maks Valeri grof fiarbo, zapovednik stotnijc vitežkih konjikov kranjskih. Ta novi posestnik je tudi popravil in polejišal grad, Maks Valeri grof Barbo jc poko|)an v šentrnperSki cerkvi ter mu je nailgrobiia ploča vzidana na levi strani. Od tega časa je ostal Rakovnik v posesti grofov Barbotov. Grad Rakovnik Ima prav prijazno lego nad vasjo Rakovnikom, Grad je velik in zidan v dveh nadstrojijîh. V Valvasorjevem ča-su je imel jake stolpe na štirih oglih. V'gradu je prav obsežna knjižnica, v kateri se naliaja mnogo vrodnih knjig, mod drtigimi tudi prav dobro ohranjen izvod Dalmatinovega sv. pisma, Rodovina grofov Barbotov čuva še zdaj pečatni i>r.stan papeža Pavla IT. (1464—1471), ki je bil iz rodovino Barbo. Znamenit jc tudi Franc Barbo, reški stotnik (ir>6;i —I5fi9), ki jo bil eden najbolj říorečih pospcševateljev protcstantovskega tiska hrvaških knjig z glagolskimi in eirilskimi pismeni. Bil je posestnik Kož(jaka (\Vaxenstein) v Istri, Oil tod imajo tudi pridevek WaxenSteinski še dandanes. Bilo je seveda So mnogo drugib odličnih članov te rodovine, o katerih bomo pisali morda o drugi priložnosti. Na meji mirenskc in šentrupcrške žij])e nad ]»otokoiii Gotlo stoji zdaj lep nov gradič Kot, O starem gradu ni več sledu. Ne ve se, kdaj je bil ta grad prvikrat sezidan. Ob Valvasorjevem času so ga imeli v posesti nasledniki Ivana Adama Kacijanarja, Predzaiinji posestniki so bili Hoforji, Ud njih jc ku[iii posestvo g. Dolar, ki je podrl .stari grad in sezidal novega. Gradič ima prav prijazno lego z lepim razgledom jjo mirenski dolini. l*ÍNe se nam: Iz Toplic, 10, junija. Mesec maj kot začetnik kopališke sezono je bil letos vse hvale vreden. Gostov je bilo primeromazelo veliko število iz raznih krajev in raznih stanov, največ seveda j»re!»rostega ljudstva. Doslej je vjiisanib v knjigo tujcev 156 brez vojakov, ki koncem mesca odhajajo ter delajo prostor novemu transportu. Izmed višjih oseb biva sedaj tu admiral Minutillo, kapitan Dolcnec, vodja .Jeršinovic, gos]»a Zcschko, gspdč. Parma, uradnika Perko in Zittrich iz Ljubljane, trgovec Matko Arko in tovarnar Fr. Mully od ravnotam, Gorenjci iz blejskega kota; Olifčič, žniian Burja iu tovariši so žc odšli. Mnof^i so se vrnili silno zadovoljni z (Joscženini vsiielîom k svojim rodbinam, tako (j. lir. Slane, ki jc postal znamenita reklama imših toplic, j^ostiliiičar Črvan iz Soteske, brat ililiacl Brule iz Novega mosta. Tovarnar Fr. Maily jo žo po nekoliko ko](cIih (lol)il na?!aj j^ibčnost «dov in odložil palico, brez katere ni moycl sicer nikamor od hiše. — JJiihovnikov jc doslej malo (lošlo, edini g. Korošec iz Ljubljane, žiipnik v pok. jih zastopa. Ne vemo, zakaj nas Htari jirijatetj fí. svetnik Golohič letos tako (tolfio odlaša. Pričaknjemo f^ospode mesca julija, v tcni mcscu so zadržani nekateri po' praznikih, ki jib treba še tekom junija opraviti, (Irngi po pripravi isoJ-ske mladine za prejem sv. zakramentov. Kot neko novost letošnje sezone omenjauio brivski salon I v. Svetec-a v vili žui)aiia J v. Sitarja tik mosta, izdelovanje izborne sodavice i>ri fr. ijin. Sitarju, Krasna slika „Kristusova filava^, posneta po slavneiii originali g. Renija in obešen« na mogočno smreko v parkti; slika je lastnoroimo lielo gospe pi. Moro iz Viktrinf^a mi Koroškem. Vabimo vse rojake, ki jih trsa v rokah ali noffeh, v križu ali kolenu, naj pridejo k nam za par tednov. Gotovo jim bo po-inafîano, ali saj polajšano. Posku.snja je lahka in cenena. Naznanilo. Šolsko leto se bliža koncu. Zato je potrebno, da naznanim sledočD: Ako ne jiridc še kakšna izvenredna poitioč, bo ob koncu šolskejia leta v dijaški kuhinji okrof^ 700 K znumjkalo. Iz tega pač lahko vsakdo îzj)rovidi, ri tem ljudomilem dru-štvu. Zlasti pa si je stekel g. Ivan Ferlič, kojega brata Avgusta i)rsi že krasi tudi jednako odlikovanje, neprecenljivih zaslug v obrambi premoženja svojega bližnjega. Kako požrtvovalen je g. Fcrlič, imamo premnogo dokazov, n. pr. pH velikem jiožaru pred več leti na šancah, ali pa pri požaru na ^••ki, pri katerem je on, akoravno jc bil isti dan njegov god, zvesto stal na svojem niestu in to celo noč premočen do kože. Ako je re-šJtev s])loh mogoča, treba jo na mestu takih mož. Gospodoma odlikovancema iskreno čestitamo k rqih odlikovanju z željo, da z božjo jiomočjo ostaneta Se mnoga leta čila in zdrava ter nosita znak odlikovanja s i)onosom v svojo in v čast našega vrlega gasilnega društva in v sjiodbudo mlajšim članom. (Umrl) je dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v bolnici Usmi-Ijenik bratov v Kandiji, po dolgi, mučni bolezni, jireviden s sv. zakramenti za umirajoče, občespoštovani in priljubljeni posestnik in gostilničar ]iri kolodvoru v Novem jiiestu g. Aritiiti Miillcr v 69, letu svoje dfibc. Pokojnika jirenesli so iz bolnice na njegov dom, odkoder se jc vršil dne J 2, junija ob 4, uri popoludne pogreb na novomeško pokojmlišče ob mnogobrojni udeležbi občinstva v.seh slojev. Za rajnim žabijeti soproga in hčerka, kojiitia izrekamo na,še sožalje, pokojnemu vrlemu njožu pa daj Večni uživati rajsko veselje! (Umrl) jc maja v Bohinjski Beli obče]iriljubljen učite^ g. Franc Ausser, oče preč, g, frančiškana in učitelja v Novem mestu, o. Atanazija Ausser. Rajni porodil se je dne 17. ajirila 1844 na Goričici pri Domžalah ter 3*J let blagoriosno deloval v Boh. Beti. Njegov pogreb, kojega se jc udeležila ogromna množica ljudstva iz cele okolice in okolu ;(0 gg. učiteljev in učiteljic z g. okr. šolskim nadzornikom Jancžičenj, je bil [lač najlepši dokaz, kako zelo je vse rajnega spo-štovalo in čislalo. Nagrobni govor, i)ri kojem ni ostalo nobeno oko suho, je imel starosta učiteljev okraja, g. nadučitelj Andrej Grča r iz Radovljice. Užaljeni rodbini naše sožalje! (Umrl) je dne i), t. m. v Mokronog« po kratki, a mučni bolezni občespoštovani gos])od Anton Majcen, posestnik in občinski odbornik v 49. letu svoje dobe. 1'ogreb je bil ob obilni udeležbi ljudstva v četrtek 11. junija zjutraj s sv. mašo. Svetila nm večna luči (Umrl) je zadryi dan majnika v Skocijanu občesi^oštovani hišni posestnik Franc liabzelj po zelo hudi in dolgi bolezni v 40. letu svoje starosi. N. v m. p.! (Umrla) je v Dolenji vasi pri Ribnici mati trgovca in hi.šnega posestnika v Ljubljani gosp. Ant. Kluna, gospa Ana K1 u n v 68. letu svoje starosti, (Umrl) je 27. maja v Joliet 111. j)0 dalj.ši boJrzni sodrug velike trgovske tvrdke „Bratje Sitar in Ogulin" gospod Karol Sitar, v starosti 35. let. Iransko jesen obiskal je svojo staro bolno mater v Topliirah ter učakal doma njeno smrt in se udeležil pogreba, Vrnivšega se v Ameriko, lotila se jo vročinska bolezen, katera ga je konečno položila na mrtva^ški oder. Ob njegovi gomili tuguje vdova s hčerko in bratje, ki so (»okojnega zaradi njegovega mirnega in pohlevnega značaja iskreno Uubili. Rajni je bil veren katoličan ter Slovenec z dušo in telesom. Mir njegovi blagi duši ! (Prememba jiosesti.) Hišo gosjioda Fran Perkota v Novem mestu na glavnem frgu jo kupil na javni dražbi za 22.600 K g, Franc Kenda trgovec. V hiši nabaja se že mnogo let trgovina s Siiccerijskim in steklarskim blagom ter jc last sedanjega kupca hiše, (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V incsecu maju 1908 je 209 strank vložilo 88.697 K 58 h; 'ATiA strank vzdignilo 95.023 K 51 h; 9 strankam se je izjdačalo hijiotečnih posojil 16,600 K; 371 nienic se je eskomptovalo za 120.227 K; stairjc vlog 3,323.257 K 27 h; denarni ]iromet 553.587 K 12 h. Vseh stj-ank bilo je 1143, (Likvidacijski odbor I. dol. Narodnega doma v Rudolfovem) je v svoji seji dne 29. maja 1908 izžrebal sky dečih 20 v ])lačilo zapalih delnic: 1.) Fol. 16, pag. (>; 2.) iol. 26, pag. 11; 3.) fol. 31, pag 14; 4.) fol. 37, pag. 19; .'">.) fol. 38, pag. 20; C.) fol. 67, pag. 35; 7.) fol. 71, pag. 46; 8.) fol. 7(1, pag. 53; 9.) fol. 77, pag. 53; 10. fol. 96, pag, 70; 11,) fol. lO;», pag 92; 12.) fol, 110, i>ag. 93; 13.) fol. 125, jmg. 110; 14,) fol. 131, pag. 115; 15.) fol. 134, pag. 117; 16,) fol. 144, pag. 127; 17.) fol. 145, pag 128; 18.) fol. 151, pag. 133; 19.) fol. I(Í8, pag. 149; 20.) fol. 191, pag. 172. (Načelnikom zdravstvenega okrožjavTojilicah) je izvoljen g, Zhuber pl. Okrog iz Soteske, namestnikom pa g, V. Sitar iz Toplic. (V okrajni cestni odbor v Trebnjem) izvoljen je bil g. Ivan Bukovec iz Mrzle luže predsednikom in g. Ivan Novak iz Račjega sela podpredsednikom. (Prostovoljno gasilno društvo v Valtivasi) bode dne 28. junija t. 1. blagoslovilo svojo brizgalno, katero se vrši po sledečem vsporedu: 1.) Vsprejem društev in gostov ob ii" dopoldne na kolodvoru Straža; 2.) ob H. uri sv. maša in tilago-slovljengo brizgalnc; 3.) vrtna veselica, pri katerej sodeluje novomeška godba. Gostilna društvena, ter je čisti dobiček namenjen za pokritje dolga. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. (Brzojuv iz Vipave.) G. dekan Erjftvoc iiiiirl. L*ogrob lio v torek ol) uri zjutraj. - Gahoršćek, kii[)ian. (Jiil)ilejna slavnost) vojaSkciïa veteranskega društva v Novem tnesLn vr.šila sc je ob jako lepem vremenu na Hijajcn način. Na povabilo, koje se je rtopoalalo vsern novoiiioSkim društvom, udeležilo so jo iste iirostovoljno j^agilno društvo korporativno ter se je ob tej priliki vršilo tudi odlikovanje udov toi^a liruitva fig. Ivana F orlića in Alojzija Matolia. Toúoo četrt na devet odkorakala sta z mestno in tne.ščan9ke jjardo godbo na čelu, oba drnštva z orožniki, kteri ao ae te^a slavlja tudi udeležili in četa starih vojakov pod vodstvom g. Fr. Iviissel, k božjemu grol)u kjer je imel franči.škan in-oč. g. o. Atanasiij A ii s s e r pridigo, v kateri je v izbranih besedah razložil pomen danaSnje slavnosti in se spominjal slavnih in žalostnih trenotkov nasoga prcsvitlega cosarja. Po jtridigi bila je sv. maša, pri kateri jc svirala omenjena godba. Pri sv. opravilu bila sta,.navzoča |)olog nin()gol)rojnega občinstva iz mesta in iz deželo niil. gospod pro.št dr. Sob. Elbcrt in visokoroilni gospod okrajni glavar baron Vitjem Hechnach. Po opravljenem sv. opravilu korakali so vsi ufle-ležcmci na glavni trg, kjer jo po primernem nagovoru g. okraj-neffa glavarja, mil. g. jirošta in g. župana S. pl. Sladoviía, pripel gosi», okrajni glavar s svetinjo za 25 letno službovanje pri gasilnem društvu odlikovanima svetirqe na prsi z žc|jo, da vstrajata ne le šo ampak .še več let pri tomu človekoljubne m društvu ter nosita znak njih vstrajnosti v svoj in ponos celega društva. Gospod načelnik gasilnega društva go9p. Gustav Luser so nato zahvali navzočim za njih jtrisotnost in pozove vse, da zakličejo trikratni Živijo'- našemu vladarju. Ko konočno ao g. podnačolnik vet. društva Fran Možina v krepkih potezah omeni pravi )omen današnje slavnosti in konča s trikratnim „Živio" prosv tlemu cesarju, defilirati društvi pred odi i kovancema. Po končani dopol-(lanšnji slovesnosti zbrali so so člani obeh (iruštev na povabilo gasilnega društva na vrtu gostilne g. Tucek k malemu zajntrku. Slavnostni koncert ob 4. uri pojioludne na vrtu gostilne gosp. Ig. Košaka, pošetilo je pa toliko odličnega občinstva vseh stanov, da je bil dokaj i)rostoron vrt gostilne natlačeno >oln in so mnogi sjdoh radi pomanjkanja prostora koncorta udeležit niso mogli. Mej odličnimi gospoiii iiosotila sta slavnostni koncert tudi mil. g. prošt dr. Seb. Elbert in okrajni glavar visokoroilni g. V. Rechbach. Pri prireditvi te slavnosti se jc zopet jasno pokazalo, kako veliko simpatijo uživa naše vrlo veteransko društvo mej vsemi sloji našega me.ščanstva in uverjeni smo, da so polagoma povzdigne in pomnoži k^ub mnogim zaprekam. V to pomozi Bog! (V kopališču v Novem mestu) je kopanje razdeljono po glodečom redu: Od fi.—8. ure zjutraj gospodje; od tí.—11. ure (lame; od 11.—12. ure gospodje; od 1. —3. ure ucond ljudskih šol skozi cel todon brez pl a č n o ; od 3,—5. ure dame ; oil 5.—7. ure gospodje; ob četrtkih od 5.—7. ure zvečer dijaki nižje gimnazije brezplačno; ob sobotah od 5—7. ure zvečer pa dijaki višje gimnazije brezplačno. (Odredba) slavnega mestnega županstva, da namreč dovoljuje uconccm in dijakom kopanje breziilačno ob gori navedenih urah, jo povsem hvale vredna. Želoti je tedaj, da se mladina tudi poslužuje takih dobrot ter se ob enem zaveda hvaležnosti s tem, da no prekorači moje za kopanje odločenega časa. — Pri tej priliki usojamo si opozoriti na te dijaške ugodnosti v novonie.škem kopališču tudi slavno županstvo Šmihel-.Stoi)ii;o a proirijo, da bi hotelo učencem in dijakom strogo prepovedati, so ob kandijanski strani na prostem koiiati. Uganjajo se namreč čestokrat človeški čut zares razžaljive burke in nesramnosti v opravičeno ogorčenje me.ščauov, ki to opazujejo čez Krko. S takšno prepovedjo bi so prišlo v okom grdemu pridušargu, kletvini in nespodobnemu govorjenju na oni strani, a na drugi strani bi se s tem preprečila tudi marsikatera nesreča. (Velik izlet na Gorjancc,) o katerem so že splošno povprašuje, namerava so vršiti iz Novega mosta 12. julija, ozir. 11. julija, seveda le ol) lepem vremenu. V nedeljo bode ob 9. uri sv. maša pri sv. Miklavžu. Od tukaj polotimo potom na najvišjo točko Gorjancev k »veti Jori. Nataučneja pojasnila jtrineseino v prihodnji številki. Pot ni težavna, toroj se lahko brez skrbi gospe in gospodične pridružijo izletnikom. ► (Goljuf v habitu usmiljenih bratov.) V prodajalno tukajšnega urarja g. Al. Rajca stopi dne 10. t. m. ob 9. uri zjutraj urarju po])olnoma neznan usmiljen brat io v pogovoru pove, da je premeščen iz Gradca v Kandijo in da mu je novi g. prijor tukaj.šne bolnice, kteri je jako dober in (jubezrgiv človek, po dolgem moledovanju vendar enkrat dovolil, omisliti si novo uro z verižico in ob jednem prinesti še za dva druga so- brata dve verižici in sicer na prijorjev račun, ktcrega plača isti v teku današnjega ali druzega dno. Staro uro pa dá brat Gilbert, kakor so je samega sebe imenoval, urarju na račun nove. Ker čč. gg. usmířeni bratje ves čas svojega bivanja v Kandiji vso urarsko potrebščine prt gosp. Rajcu naročajo, dá isti Itratu sreljrno uro v vrednosti 30 kron z K) kron vredno double-veri-žico in zahtevani dvo srebrni verižici, nakar brat odide. Ker jo pa neznan brat prej v pogovoru na urarjevo vpra.šanje, ako gre na biro, rokol da ne in da gre domu, tedaj se )ia obrnil namesto proti Kandiji na nasprotno stran, in pri prodaji nič barantal ni, pa tudi ne prašal, za koliko vzame urar staro uro na račun, jel je urar sumničiti, da utegne to biti kak sleimr. Brž ukaže vajencu, svojemu štirinajstletnemu bratu, naj gre za njim in ga oi>azuje, bo Ii Sel v bolnico ali ne, in ako ne pojde, da že ve, kaj ima storiti. Zasledovalec šel je za bratom po več ulicah, ktere je isti najbrž z namenom prehodil, da otežkoči sled, in se slednjič poda na cesto proti kolodvoru. Fantič seveda za njim. Kmalo za krajem, kjer so konča pri cesti novonasajeni drevored, lia nakrat proskočí brat obcestni zid, in ko pride zasledovalec na isto mesto, pogleda, kam je sel brat in vidi, da slači Iiabit. Dokaz, da nima pravega usmiljenega brata pred sabo, stori dečka pogumnejŠega, in ta se s[}usti do bližnjo stezo, ktora pelje od ceste konoc železniškega tira do Krko, in tako prestrižo sle larju pot. .Mej potom poprosil jo nekega pekovskega vajenca, naj večkrat zažvižga. Ko pride na travnik pri Krki, vidi oil daloč proti njemu korakati možkega z dežnikom v roki, kakoršnega je imel tudi brat, in ko se mu približa, ga spozna, vrhu tega pa .še gleda laži-bratu iz nahrbtnika habit usmitjonih bratov. Dečko se pogumno postavi pred igega ter zahteva oaleparjeno blago nazaj. Sle )ar so izprva izgovarja, da on ni isti, za kterega ga ima, in slei tgič priraG za ročaj lovskega noža, kteri mn je visel na eni strani, pri tem pa opazi dečko, da iojiovu visi na drugi strani nekaj v usitju revolverju podobnega, ter hitro stopi par korakov nazaj in sleparju grozi z besedami: „Dajte blago nazaj, če ne bo druga, orožniki so blizo — nato so zasli.^i žvižg pekovskega vajenca — „saj žo žvižgajo!" To je pomagalo. Slepar urno potegne iz žepa prisleparjono blago, ga odda pogumnemu fantiču in odkuri urnih korakov v smeri proti kolodvoru. Stražnik, kterega deček nazaj grede sreča in mu vso pove, zasleduje takoj slejiarj«, a brez uspeha. Uro, kojo je slepar, ki je veliko suho postave ter golobrad, hotel zamenjati, dobi isti takoj nazaj, ako pride osebno po njo. — Govorica gre, da slepar ni bil sam, ampak v spremstvu dvoh drugih, ktera sta ga čakala na potu i)roti Mučni vasi. Ker jo skoraj gotovo, da poskusi goljuf svojo srečo še drugej, opozarjamo ljudstvo, naj dobro pazi, da no sode na limanice toga tička-sleparja. Posebno pa opozarjamo občinstvo, naj bode previdno, ko pobira usmiljeni brat milodare po deželi. Naj ae vsikdar zahteva kiijižica v pogled, v kateri so nahajati dovođenje in slika ilotičnoga Č. g. brata. Kajti kaj lahko bi so ]>ripetilo, da bi tudi kakšni goljuf pol)iral darove v imenu bolnišnice. Toraj providnost! (Računskih listkov) Oiril-.Metodovo družbe so naročili v aprilu in maju pri tuk. podružnic : gostilna ň tem bur 1000, Tučkova 400 in kavarna 100. V juniju jih jo na novo uvedla tudi gostilna .Takse. — Pri tej pri iki dajo tuk. podružnica vsem odjemalcem sledeče v vednost: Da no bo treba strankam vselej posebej i)isariti jio listke v ljju!)ljano ter si delati s tem neprijetnih [lisarij in nepotrebnih stroškov, si jo nakupila tuk. podružnica toliko zalogo listkov, da jih jc vedno lahko pri nji dobiti brez drugih stroškov in sitnosti. Oddaja jih, kadar kdo želi, njen blagajnik g. prof. Maselj. Lo)» dokaz imrodno zavednosti Novo-meščanov in Kandijancev je, da sta žo samo dve gostilni v tem kratkem času razpečali 14O0 listkov. Naj Iti bila ta dva kraja Dolenjske za vzgled vsoj ostali Dolenjski tčr našla «bilo posnemovalcev. (Dva dijaka rešil gotove smrti.) Binkoštni pondoljek dne 8. t. m. popoludno iskal je prvošolec Stalzer na jezu jtrl mlinu gosp. F. Seidl-a v Starem bregu poleg Novega mesta školjko, pri tem mu pade klobuk v Krko. Ko po.Heže za klobukom, se prekucne v vodo in so jame topiti, a blizo nahajajoči se če-trto.šolec Ivan Mlakor, sin tukajšnjega gosp, oficijaia, ne pomišya dolgo ter skoči za njim v vodo, da ga reši, pa Stalzer so ga je tako trdno oklenil, da so mu jele moči pešati. In res l)ilo lit po obeh, ako ne bi bil slučajno tukajšnji trgovec gos]». Karol Barborič pri mlinu, odkoder pa ni videl dečkov, ampak lo slišal njih obupne glasove. Ko se gosp. liarborič s par koraki približa in zagleda nevarnost, v kateri sta se nahajala dijaka, — ktora sta ao tudi vžc oddaljila kacih 15 metrov od brega, stočo in vrže mej potom vrhno obleko raz aebe ter skoči jio-gumno v vodo. — Ko ju dohiti, potegne dečka vsaksebi in spravi vž, 8tev. i)()lp:njskk novice. 99. najl>rvo plaviinjii nove.ščesia Stalzcrja na suho, ktercmu bc ni niC posebnega zj^odilo, ker je l»il višji nail Mlakerjeni. Ko se obrne, vidi, da 80 Mlaliorja vžc ])oi>oli]oma popustile moii, urno splava rvi ugodni priliki sadno razstavo v Novenimestn. Ker sadje letos epo kaže, je upati, da bo podružnični odbor izvršil ta skle;» in da bo priredil jeseni v Novenimestn sadno razstavo. V zvezi s sadno razstavo se ima prirediti tudi grozdna razstava. — (Letošnja sadna letina) obeta biti dobra. Zlasti nekatere vrste jabolk so polne ko brinpe. Ker so jabolka poleg češpol), ki so letos ttidi polne, najvažnejši sad za naše kraje, je potrebno, da jih jeseni tndi kolikor mogoče v prid obrnemo. Na vsak način je delati na to, da spravljamo lepo in trpežno sadje tudi za zimo in da ne stolčemo vsega v mošt. Jeseni je pri nas o dobrih letinah vse polno sadja, ])o zimi ])a nič, zato ker so vse stolče v mošt. Pred vsem nam jo delati na to, da bo sadje »roda, in Če to ni mogoče, da se saj vse lepše in bope sadje ]rani za zimo in da se takrat prodaja. Po zimi ima sadje lepo cono, ali žalibog, da ga tudi v najboljših letinah ae dobiš izlahka. Zlasti voščenke, mo.šanckarje, tofelčke in druge trpežno vrste kaže spravljati in prodajati po zimi, ko je cena visoka. GoNpodarnke stvari. — (Kmetijski ]>ouk.) V nedeljo dne 28. t. m. bo kmetijski pouk v St. Lovrencu ob Temenici in sicer jmpoludne ob Si. uri. Predavanje priredita vodja g, Rohrman in pristav g. ZdoISek. — (Poletno čiščenje sadnega drevja.) Sedaj je čas, da BO .sadno drevje pregleda in očisti vseh nepotrebnih pognankov. Iz tal in po deblu nastale mladiko naj sc odstranijo, ker se 8 takimi pognanki slabi vsa dniga rast in zmanjSuje rodovitost drevja. — (Pomanjkanje krmo vsled letošnje stiše.) liCtos Jt! prva košiýa v obče mnogo slabši kakor druga lota. Vsled tega ho krme manjkalo. Res da utegnemo pri otavi kaj več dobiti, alt košnja otave ni nikdar tako izdatna, tla bi to popravila, kar manjka pri senu. Letos na celo ne, ker je i»rva košnja prezorela in se to pozna tudi pri otavi. Ker jo prve košnjo ])remalo, zato je že sedaj skri)cti, da si kako drugače pomagamo do krme. Priporo-iiaino g0S])0tiarjem, da sejejo po strnišču več zelene turšico in da te prostore dobro pognoje, da bo kaj veČ pridelka, Zelena turšica "aje v tem času bogate pridelke in se da tndi spraviti čez zimo. Razne stvari. * (Raznotero.) V celuloidni tovarni na Otakringu na Dunaju je bila velika eksi»lozija, pri katrori je bilo ubitih 18 oseb. Svojcem žrtev požara jo cesar daroval 6000 kron. V Duplici pri Kamnikn se jo obesil 9, t. m. 31 lot stari, oženjeni tovarniški delavec Jožo Križelj. — Kolera se je jiojavila tia Poznanjskem, umria je na Tijcj vže ena ženska,—Pri grozni železniški nesreči, ki se je zgodila v Roccapietri pri Novari na Italijanskem so bile «smrčene .štiri, ranjenih ]m 83 oseb. — Skala je odtrgala in potegnila v vodo Asch i>ri Jirogcncu tri vozove nekega vlaka. Dvo osebi jwgrešajo, 20 jih je pa ranjenih, — V Parizu je umrla notarjeva'soproga Provigny ter zapustila pariškim revežem 10 milijonov frankov. Premoženja je imela 100 milijonov frankov. —- V katoliški cerkvi sv. Pavla v Berolinii so neznanci na desetih krajih zanetili ogenj, kterega so še o pravem času zapazili in zadušili. — V Ljubljani so jo obosil v hlevu v konjušnici dragonec Sršen, kterega so še pravočasno rešili. — Deželna brámba obhajala je binkoštni ])ondeljok stoletnico svojega obstanka. — V Rerresu je umorila bulgarska četa H grških pastirjev — V (^elju se je na i)okopa!išču obesil (iO letni starček, tik Majiličevega paromlina ])a so našli mrtvega neznanca s prerezanim vratom. — Strela jo v Bujah pri Košani udarila v cerkev, jo močno poškodovala in ubila enega možkega, ki je zvonil jíroti Um, druzega pa poškodovala in omamila, — Vlak je povozil na postaji Sapijane triletnega sinčka načelnikovoga ter mu odrezal sprodiqi del glavT;. Bil je takoj mrtev. — * (Pozor izseljenci!) 0]»ravnik Ivan Plister, zdaj v Klettenbergu na AVestfalskem, vabi potom tirolskih časopisov podjetno poljedelce in obrtnike, ki imajo vsaj kakih 800 K, v neko zdravo in rodovitno deželo, kjer^ si lahko v kratkem pripomorejo lio blagostanja in premoženja. Če se potem kdo ]»ovpraša, kje bi to bilo, mu pove, da jo ta kraj Patagonija v Argentiniji. Za našo ubožne izselnike pa ranmero v tej deželi nikakor niso take, kakor jili opisuje imenovani agent v svojih vab^ivih obljubah. Rodno so namreč kaže, da se je agent i»08Íuževal neresničnih obljub, lia je zvabil izselnike v kraj, kjer so vsied ncugodnili razmer izgubili Se tisti mali imetek, ki so j^a s seboj iirineali, zato sc resno svari prod nasetjevanjem v Patafronijo. * (Kako ae pije vino v italijanski Furlaniji.) Lansko leto, imeli so kakor po ccli Italiji, tako tudi v italijanski Furlaniji ali Benečiji, izvanredno obilno vinsko letino. Posledica temu je, da je tam vino jako po ceni, nevrjetno po ccni. AIož, kateri je pred par dnevi šele od tam v Novomeato priSel, pri-povedujo, da sc po kmečkih krčmah ne toči vino na litre, ampak — na ure. To pa takole. Ko pride pivec v krčmo, zapiSe krčmar 8 kredo dotično uro na mizo. Pivec [dača na to 10 centcziniov, po naši veljavi 10 vinarjev, in za ta znesek pije potem eno celo uro, vina kolikor hoče, oziroma, kolikor «■od more. Pri nas pa stanu liter 9r> vin. Letos kaže po celi Italiji trta tako dobro, da vinogradniki zarod kar raz trt izrezujejo in to do polovice. To delajo zato, ker imajo lanskejra vina še čuda, in ker so trte se zarodom tako obložene, da vsega iz njega nastalega grozdja niti nositi ne bi mogle, kara sele ves pridelek spraviti. Najstarejši možje neki trdijo, da tako kakor letos, trte se nikoli niso bile obložene. • (Huda toĚa) razdjala je binko.štno nedeljo na Kraau letošnjo letino |iopolnonia. Kar ni poljedelakili pridelkov ter koíiqo že prej strašna saŠa uničila, razbila je [la omenjenega dne toča trte ter sadno drevje tako, da je ob vso letno. Ubogi ljudje! Loterijske številke. GRADEC. 13, junija 81 80 ii 52 M TRST, a. junija 5« 84 70 11 Zahvala. (ISil), Zn ixkasanr). iskreno suËDtje iiiivnjuin bi>leKtn iti Pitirti iskreni) ijiibljeuef^a arijnutn osiromii uic^ta. hnta in stritn, koh^uiÍii Antim Muller-ja posestnika in gostilničarja kakor tnili za irniogDhr.ijni), 6»Ktnn Biiremiitvo jiri jiti^reliu drazec^a nuni rajuk^i^a. isrekaiim tem iiotum nnjiikreDpjHD zflliTalo, RUDOLFOV«, 13 junija 1908. Žalujoči ostali. Sniešnice. (Post.) Ona: „.Tutri je post, kaj naj skuham moj dragi?" — On; „Veš kaj, samo Sest cmokov namesto osem kakor po navadi,,pa glej, da bodo ti-le en malo večji!" — (Čemu rabi vajenca.) A.; „Kam tako hitro mojster?" — B. : „Časnikarju nesem naznanilo, ker rabim še enega va-jentia!" — A.: „Kaj imato toliko dola?" — B.: „Kaj Sc, — to ravno ne — ampak dvojčke smo danes dobili!" (Opravičena jeza.) Gospod (kojemu je nekdo na nogo stopil): „Oprostite, jaz imam doma najmapj šest parov čev^ev, ali morate ravno na te stopiti, ktere sem danea obul?" (Dobra kurjava.) A.: „Přetečeno zimo sem porabila več metrov drv več, kakor druga leta." — B.: „Jaz tega ne smem trditi, nasprotno precej manj, kajti ako je bilo meni in moji soprogi premrzlo, sva so jta stepla." (Pri fotografu.) „Kaj s ključem v roki naj vas slikam?" — „Seveda, da svet vsaj vidi, da sem jaz gosjtodar v hiši !" (Zakaj so jajca tako majhna.) Pekova žena: „Vas li ni sram, tako majhna jajca tako drago prodajati?" — Kmetica: „To ni nič čudnega, kajti krmila sem kokoši z va.šimi žemljami in vsled tega ni mogoče, da bi večja jajca nesle.' (Na ženskem shodu.) Predsednik iz vsega grla: „Častite zborovalko, vsi naenkrat vendar ne moremo govoriti — polovica vsaj mora poslušati]" (Časovno.) Žena: „Ali naj naša Mici .studira zdravilstvo, ali naj se poimme slikarstva?" — Mož; „Hm — kje pa misliš žena, da bode najmanj škode naredila?" (Kesnično.) ()če išče zjutraj po vseh žepih in ne najde niti vinarja. — Ko Stanko to vidi, reče očetu: „Oče, ne iščite, vsaj so že mama vse progledali!" (Prijateljstvo.) Prijatelj povabi prijatelja na sladko sli-vovko. Ko prideta pozno v noči domov, ju je žena oba prav oštela. — Nato prijatelj presenečeno reče prijatelju: „Grdo sem opeharjen! Na sladko slivovko si me povabil, a dobil sem pa le grenko!" (Izvrsten lovec.) Soproga: „V resnici, ti si ros dober strelec, kar dve raci si ustrelil, so pa tudi divje?" — Soprog: „Žalibog, race niso divje, a kmet, kojemu sem jih vstrolil, je grozovito divjal." Listnica uredništva: p. n. A, P. v SarajeTo: Hvaletno prejeli 6 K kot nwočnino xa letei 1908 Id 190» tct Tknjižili. Puzdrar! Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. o. đr. Trenz t Šeiit Jerneju 6 inernikoT kromiitrja; g. Pr. Možin», po-eeitnik 3 K; g. Mihael Mramor, poieetoik 10 K; veleĚ. g. žnpnik k. Šroí-đgmik 10 K; veleí. g. át. Trškan, kaplan 4 Kj vileii. g. 1. Šalehar juni. 10 K; g. Zaptttjćič Fr, poeeataik pri koiudToru t Mirni p«âi 6 K; g. ravnatel. Fr. Bresnik 10 K; Teleć. g. dekan J. Nagode 10 K; veleč. g. Jak. Pavlovčič župnik 6 K; slavna poiojiluica v Kandiji 200 K; dobrotniki ij Noiega meeta in Eandije la jnoij 6! E 60 h. Zahvala. 1'utrti TBled «mrli naiefça aiua, iiiirunia brata, Koi!(itjdi Vladiinirjii Scliwoificr stud. iur. le zahv&ljiijemn r.a izkaxann BuKnlje ^ pred metti gi;. ilijakotii in pevcem, nradniitva in p, gg. dubumikoiti in vnem, ki fa ga spremili k večnemu pitùitku. SOVOMESTÍJ, 8. junija IM.S. Rodbina Schwciger. s tem se v^udno zahvaljujem^ cenjenim občanom in jiosebno še slavnemu občinskemu odboru Hmihol-Stopičc za odborni,^ko čaat ter naznanjam, da z današnjim dnevom prostovoljno izstopim iz občinskega odbora. Kandija, 10. Junija 1908, Jožef Windlscher, (103) mezar, po?Mtriik ia gostihiičtr. Učenci, ki želé vstopiti v 1. razred novoine-ške gimnazijo, naj se v spremstvu starišev ali varuhov oglasijo pri gimnazijskem ravnate^.stvu. Vi»iaovanje se prične 3. julija ob 3. uri popoldne. Vsprejemni izpiti se bodo vršili v soboto, dno 4. julija dopoldne in popoldne. Pri vpisovanju se zahteva krstni list in odhodno spričevalo iz ijudsko šole. Z ozirom na starost mora učenec ali žc 10 let star biti ali v tekočem solarnem letu izpolniti deseto leto svoje starosti. (i2i-2-n Kvarte za Igrati dobe 80 v knjigarni Urb. Horvat (prej F, Tandler) v Novem mestu na glavnem trgu. — Razumen deček od 14 let naprej bc sprejme v učenge mizarske obrti s stroji pri MalovlĚu v Novem mestu. (iso-o-i) Dražbeiii oklic. 18 Po zahteTHiiju Viktgria Bolaftio, «iovca v Spod. Žilki, «astopane^ft po g. đr, Alliiim Snyorju, odvitiiikti v Ljubljani, bo dne 30. rožnika 1908 dopoldne ob 10. uri pri Bitoda] oiiiaiiienjeni sotlniji v iubi St. 6 dražba; 1.1 ZemljiSia rl. St. 2í)4, k. o. Hmelíií, ubstojeCej^ft Í2 staibene parcele 2G« in na tej pwUvijcne hiSe St. O v CeruTcu, blev», kleti, koBoka in Bvi-iijalioT, vrtu pare, 27^9, njiv par«. 2915, 291C/2, 3917/1, 307Í), 3032, 3094, 8121, 271Î1, trnvuikoT paru 1:876, 2»l8, pašnikov pare. 2673, a74H/i, 3748/9, 29tj5, 3MĎ/4 iii KozdiJT pare. 2633, 2637, 2610, 2680, 2687, 2688,2717,2787, 2818, 311IS/2. 2 i ZemljiSúa vi. St, 260 tat. obi. Hmelíií, uhstojeřůga ix Tiuogradov parc. 1431, 1433, njive parc 31^8. travnikov parc. 14.32, 287fi/I, 3129, iro^dov paru. 3026, 2635, 2718, 2S2B, 3879, 3116/6 ter nainikov parc, Ï668, 2748/3, 2863, B115/2a. < < < i i 3.) ;!einljiS5a vl iSt. «07 k. o. Hineli-ii, obstnjeSega Ie ajive parc. 3106. NeprKmiûDinam, ki j h je prodati na draišbi. so določene vrednosti ad 1: TISO K, ad 2: IGIO K, ad H: 130 K, sknpaj 8870 K Najmanjši poDudek enaSa ad 1; 4763 K 33 h, ad 2; 1073 K 33 li, ad S 1^86 K 67 h, skupaj 6913 K 33 li pi)atoječo iz ilvcL hiš na dva konca. Okoln hiš so sadni vrtovi in vrtovi za zeletijavo. ^iravcn spada vso gospotlarsko poslopje v (iobrcm Rtaiiu, in vodnjak. Posostvo je novo, stoji na Icjicm prstoru pri fari v StO])ii;ah in jc v dobrem stanu ter pripravno tudi za, kakei^^a rokodelca. — Več pos'c IVIarija Novak v Stopičah št 19, posta Novoinoato. (130-2-1) Tovarna za lep (Leimfabrik) v Ljubljani sprejme proti dobri plači zanesljivega . ■ (123-2-1) h konjem za prevažanje tovora. Vstop takoj. Zaradi starosti posestnika je na prodaj (127-2-11 i posestvo na katerem se redi lahko sedem glav živine. Zraven jo tudi dovolj po^a in Ko^^la. Natančneje iiodatke sc izvo pri posestniku Franc Rošfoharju Brezjem št. 12 pn Št. Pavlu v Heichenburgu. Štajersko._ Proda so • tab^raalselj • : v renesančnem slogu, delo mojstra Vurnika- Župni urad v Stopičah. (iiîG-a-i) Učenca (124-3-1) takoj 8projine JOS- VOVK, pek v Kandiji pri Rudolfovem. Hiša se da v najem takoj ali proda polcipr zgradbe nove Belokranjske železnice; inia 3 sobe, kiihinjo, klet, hlev, prostoren vrt, njive, travnike in (foxde. Stoji blizo bolnišnico v Kandiji. — Već pove Fior. Kalinger na Drski St. Iň. ])o5ta Rudolfovo. Izvrsten kovač (120-2-i) dobi v najem z vsem kovaškim orodjem dobro preskrbljeno kovačnico pri Antonu Zupančiču v átravberku, fare Št. Peter pri Novem mestu. WW V najem oddajata v Rudollovem na giavnem trgu lepo, veliko špecerijsko in železninsko že nad 50 let staro apeijâfie prejšnega posestnika A. Guština z dvema velikima portaioma. zraven več prostornih magacinov in obokanih kleti in električno razsvetljavo z vso opravo. Eventueino se tudi celo posestvo po ugodnih pogojih proda ali pa z lepim posestvom na deželi zameni; hiša je na najlepšem prostoru, z dvema velikima stanovanjema z vso pripravo. Natančneja pojasnila pri lastnikih ■ ■■ ■ = (101-0-3) Kopač-Paučič v Rudolfovem. Lepo, malo na ÍI Na Spodnjem Štajerskem, Grobelno ob južni železnici in rog-ački železnici, arondirano s krasnimi poslopji. Zemljišča, njiv» travnikov in hoste je do 8 oralov. — Natančnejšega izvestja daje dr. Ludovik Filipič, odvetoik v Celju. (108.3-3) Podpisani iščem Ô del; katere takoj sprejmem; objednem tudi jirosim, da mi vsak jjreje naznani, kakSnofça dela je zmožen. (l02-3-S> Sprejmem tudi dva učenca, Jakob Mikolič, krojaški mf^jster v Rudolfovem. nabilo za nahup istr. vina. Fino pristno garantirano vino,-več tisoč hektolitrov, belo, rudeče, in črno od 3fi v naprej postavljeno na tukajšnji drž. kolodvor proti gotovomu plačilu, je za prodati in se eksjiedira iz vzorne kleti kršč. vinarske zadruge v Vodnjanu. Cene za vagone po dogovoru. Tro-pinovec in droženka (istr. konjak) I"' od 70 do 80 novč. liter. ^^B Za kršč. vinar, zadrugo: (131-1-13) Ivan Pujman, poslovodja, Dignano, Istra, =Vsol{QVPstne slaniiiil{e= priporoča slavnemu občinstvu in gospodom trgovcem {SÍ5-3-3) Franjo Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, p. Domžale. Cene primerne, postrežba točna,ina zahtevo cenik brezijlačno. 102. DOLENJSKE NOVICE. Najprimernejša darilo za sv. birmo so gotouo lïaterih imata v največji izlieri in po niziti ceni iinjisarni 1 Hrajec nasi, in II. Horvat v Hmlolfovem. Zemllišče za stavbo aH pa tudi /,c po[)oliio posestvo s hiso, pripravno za trgovino, se žeti kupiti na prostoru tik bodoče nove železnico Novomcsto-Belokrajina. — Pismeno ponudbe s jtriloženo znamko 10 vinarjev na upraništvo „Dol. Novic". 82-G 5) sestfa M Štirs fP U L 73 oralov z velikim stanovi-ščeiu in hlevom (10 glav živine), 13 oralov njiv in travnikov, gozfla črnc)?a lesa jo 60 oralov. Cena 28.000 kron. — To (lo.scstvo leži v KonjiSkeni okraju na Pohorski Planini, 3 ure od železnice. II. 146 oralov, 25 oralov travnikov in njiv, drugo je fïozd (.šuma) črnega lesa, — Stanovisčc in hlevi v dobrem stanu. — ])ve žatri, jedna z cirkularjem. Cena 80.000 kron. — To posestvo leži v Riliniškcm okraju pri Mariboru, dve uri od južne železnico na Pohorski Planini. III. 112 oralov samejra črnega lesa. Cena 80.000 kron — na Pohorski Planini pri Mariboru, tri ure od južne železnico. IV. 59 oralov, kiiteri odpadajo na travnike i;^ oralov, vinograde tri orale, njive štiri orale, velika, novo zidana hi.sa in hlevi, eno uro od Polićan na južni železnici. Cona 40.000 kron. Tudi 80 tukaj druga večja posestva, pa tudi vinogradi na prodaj (novo napravljeni). 007-9-2) Popraša se pismeno na: ------- -r-------—^— .■ - — „Posestvoprodajalec' Poštni predal .'iT, fi3 (Postfach 6,3) — Celje. Najcenejša, različna darila za birmo — pri Alojziju Rajec, urarju, optikerju in juvelirju — Rudolfovo, {glavni trg fpri železnem mostu). {H4-0-2) i Papna opeharna I IP«" V Žabji vasi pri Novem mestu - priporoča - v poljubni množini na- vadni, zarezani in prešani, kakor tudi izvrstno S'fea'^T&OJa.O OpolíNO. (S4-G-5 NaroČila sprejema: losip Ogareutz, Novo mesto. Priporočam svojo veliko zalo^jo čez 4000 hI kupljenega ^ vina =i [samo lastni jiridelck vinof^radniške druStvene kleti lîuje-Istra. Vino je belo. beli nic-škatelec, rdeče f'ala cviček) in črno V^se říarantirano pristno po jako iifrodnih cenah, tako da jo izključena vsaka konkurenca. f3o-6-;i) Jos. Jakaz — liudolfovo. dobQïT mlin na Primoatku, vedno 7. veliko vodno močjo, lci>i travniki, stelniki, njive, hrastovi in jelovi ROzdi, jhkI, kozolec, se posamezno ali skupaj proda po nizki ceni. Polovica ktijmine lahko ]to 47«"/« vknjižena ostane. Dalje se izve pri lastniku Friderik Skušek, Metlika, (no-8-9) iz hribskih malin, jako okusen, ima v veliki množini : lekarna J. Bergmann — liudolfovo, = 189-0-3 J Mlin v Kandiji pri Novem mestu (nekdaj Oblakov mlin) na prodaj. Isti je na 4 kamne in stoji na vedno močni vodi. V ])rveni nadstropju ima 4 sobe in spodaj &q eno stanovanje. >iravcn te zidane liise je .šo ena hiša po.sebej. Nadalje ste 2 kleti, hlev, H svinjakov, vrt in njiva, vse v najboljšem stanu. Natančneje pove Jurij Lumpert ravnotam. ^ smefinne lu resniii: kujin- ^m m m jeiti iiii iinjviiSji cetii. 'g ^^ I -r I ^ ^^ Ir.iklnj«m vHii TlaBi)]jar»tkA ileln. V xitlof^l iijiaiii fina conletiiA ml>n, prAve fraii* ciiKke parfume itil. BAY-RUM i'k[ii'{iin priiti izpadanji] Im iii priait, nillikovana x 10 xlatimi kolajnnini. HAARPETROL xa. rant po-mlailka, MJSIOL it oreliOTPga ÍKvieúka za, lase in hrmle ři)il