MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uradnlitvo In upravat Maribor. Ooapoaka id. tt / Talofoo uradnlitvn 9440, upravo 246fi Izhaja razan ncdalja In praznikov vsak dan ob 10. ul / Valja masaCno prajamaa v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani $ PoSbtl čekovni račun SL 11.400 JUTRA 99 Nastop in pokret irskega fašizma POMEN GIBANJA ZA IRSKO IN OSTALO EVROPO. Za Avstrijo, kjer je samo nagla akcija ancelarja dr. D o 11 f u s s a zaustavila asizem že na zmagoslavnem pohodu, pa |j®varnost s tem še zdaleka ni odstranje-a, je prišla na vrsto najbolj vidno I r -. a- Dasi je irski »zeleni otok« v prime-j’1 2 drugimi evropskimi deželami maj-en in meri skupaj s Severno Irsko, ki Pripada popolnoma Angliji, komaj 82.000 vadratnih kilometrov (svobodna Irska -300 kvadratnih kilometrov, ali tretji-o Jugoslavije) in živi na njem samo Uudi (svobodna Irska ima le >• (2.000 prebivalcev), je vendar že de-zlasti pa v povojni dobi središče 'ahnega zanimanja kulturnega sveta. °Dularen je postal v Evropi in Ameriki P° svojem krvavem in nekrvavem boža odcepitev od Anglije, odnosno im-N-rija Velike Britanije. Irski narod, ki jc j^ioniec starih K*e 11 o v in je bil že sko-, l Poangležen, je dosegel po štiriletnem ^ vavem uporu leta 1922. položaj d o m i-'°ha po vzorcu Kanade. Vlada ekstre-!d |ra de Val er e 01 Irsk je pa proglasila la-. “ko za svobodno republiko, česar ■j’ ? ja seveda še do danes ni priznala, ako je Irska sedaj de lacto republika, e iiire pa angleški dominion. °oj za juridično priznanje popolne ir-V;e neodvisnosti in republikanske vlada-'ae §e ni končan, pa se pričakuje že dru-|J. b°i fašizma za vlado in vlade proti I 'zrnu. Irski fašizem je star že nekaj ■ a je bil sprva nepomemben; šele v k; mesecih je s spretpim demagoš-1,1 izrabljanjem stisk, zlasti gospodar- ki so nastale iz gospodarske Dublinom in L o n d o - in soc °ine med “m, osvojil širše množice. Tako je po-voditelj »modrih u u f f y nenadoma srajc« nevaren. general Pozabiti je ne smemo pri tem tudi dejstva, da mu J* uspeha mnogo pomagal voditelj nreHIC'ie proti de Valeri- b5vši ministrski k0 asadnik C o s gr a ve s svojo Stranci'3.smodre srajce« se sicer ne identifi-DjeJ° ? stranko Cosgravea in tudi ne z Spr • V'rn p'rogra,norn *n politiko, vendar t[njf]ernaj°. njegovo moralno in morda v a . ^nterialno podporo in jo — i z i g r a-niovi° pa^ vern' n^enci vseh fašiz-Toko so »modre srajce« postale do .' de Valere čez noč tako nevarne, oj, Je moral seči po izircdnih sredstvih 0me:v po obsednem stanju in znatni •,!tvi demokratičnih svoboščin. Ne . _ in .^st Pa s tem še vedno ni odstranjena j0> Aktivna poročila iz Dublina pravi-hojj Sibanje prav v zadnjih dneh š na rašča se Kaj hočejo ti irski fašisti, ni docela znano; dočim trdijo sami, da so edini pristni in stoodstotni nacionalisti (kako naj bodo bolj ko de Valera?), pravi de Va-lera, da so izdajalci domovine in »svete irske stvari«. Obdolžil jih je celo, da so agenti Londona, in bi se radi polastili vlade zato, da bi ustregli željam Anglije in priznali irsko odvisnost od Londona. Tako hudo pa menda ne bo. Če jih London morda res podpira, sprejema to podporo prav tako nevezano, kakor jo sprejemajo od Cosgra veja. Naposled bi, če bi zmagali, izigrali najbrže oboje. Pro-gramatično so pa proti parlamentarni demokraciji za diktaturo fašizma na poznejši stanovski podlagi, za totalizirano državo v Hitlerjevem smislu in za nacionalno vzgojo v duhu Mussolinija. So torej pristni fašisti in zdi se, da je 0’Duffyju več za to, da bi postal irski Mussolini ali Hitler, kakor za — program. Gibanje je torej bolj nevarno načelno kakor d e-j a n s k o. Če bi zmagalo, bi bila zopet ena država več v rokah fašizma. In — vzgledi in uspehi vlečejo! Irski fašizem bi moralno okrepil tudi angleškega, portugalskega in španskega. De Valera ima zaenkrat še vso oblast v svojih rokah, oporo v svoji vladi in večino v parlamentu, kjer ga podpirajo zlasti tudi socialisti kot naravni sovražniki fašizma. »Bele srajce« podpirajo tu samo Cosgravejeva parlamentarna skupina, ki šteje okoli 70 poslancev. Vprašanje pa je, če se mu bo boj posrečil do končne zmage? Še nedavno se je zatrjevalo, da bo de Valera ustregel zahtevi 0’Duffya in Cosgraveja po novih parlamentarnih volitvah, češ, da je njegov položaj dovol, trden in se mu zato ni treba bati novega apela na narod. Po najnovejši izjavi pa kaže, da se !e ne čuti tako zelo močnega in da ne bo dovolil volitev pred potekom parlamentarnega roka, kar bo šele čez tri leta. Gotovo je namreč, da bi novi irski parlament dobil s temi volitvami morda ne številčno, zato pa bojno nevarno fašistično skupino. Tako se na irskem ponavlja zelo točno usoda Avstrije in dr. Dollfussa zadnjih mesecev. Tudi tam, kakor v Avstriji, se demokratični režim bori z vsemi razpoložljivimi sredstvi proti fašizmu, a se pri tem sam zateka k fa šističnim metodam, nasilju in diktaturi! Zdi se, da se bližamo z naglimi koraki porastu fašizma kot splošnega evropskega pojava. Bo imel Mussolini prav, ko je napovedal, da bo dvajseto stoletje — fašizma. lija potegnila Anglijo in Frani NEMČIJA IZJAVLJA. DA NI GLEDE AVSTRIJE NIČESAR OBLJUBILA. — ITALIJANSKO SPOROČILO LONDONU O NEMŠKI OBLJUBI JE BILO ZLAGANO. — V ANGLIJI IN FRANCIJI SE PREBUJAJO. M^r°ces radi požiga nemškega parlamenta ^RO-OIAFERI TRDI, DA’ JE POŽIG ZADEVA HITLERJEVCEV. GRADIVO MEDNARODNE PREISKOVALNE KOMISIJE. fe nk!_ avgusta. List »Rempart« dovoljenje obtožencem, da se morejo se- stati s svojimi zagovorniki brez navzočnosti kakih tretjih oseb, javna razprava in jamstvo za varnost zagovornikov in prič ter izročitev obtožnice mednarodni preiskovalni komisiji v svrho proučitve. BERLIN, 23. avgusta. Odgovor Ro-maiua Roilanda se zelo živahno komentira v berlinskih merodajnih krogih, ki naglašajo, da je iz tega odgovora jasno razvidna želja po možnosti izogniti se konkretnim vprašanjem. Pogoji, ki jih postavlja Romain Rolland, so namenoma formuliran! tako, da jih Nemčija prav v nobenem primeru ne more sprejeti. °bh u ?3' avgusta- List »Rempart« Vetnlka 1 ^*ane^ znanega pariškega odčara Morro-Giaferija o vzrokih po-*bora Palači berlinskega državnega P°d!a?jV ,loldrUK,i meter- Ker niki izračunali Din 200.50. In kolikoje danes pekovskih mojstrov v Mariboru tako srečnih, da bi v svojem obratu predelali na dan 200 kg moke. Prepuščamo je nastalo zopet lepo in solnčno vreme, se ni bati nevarnosti poplav. Poštna zveza med državami male an tante. Po poročilih tujega tiska se vrše! m>rno pošteni javnosti, da preceni pra- živahne priprave za sklenitev poštne zve ze med državami male antante. Gospodarski krogi pripisujejo, ustanovitvi poštne zveze držav male antante velik pomen. Smrt pravoslavnega škofa. Včeraj je v Vrnjački banji umrl šabaško-valjevski pravoslavni škof Mihajlo. Njegovo truplo bodo pokopali v Šabcu. Naša mesta se lepo razvijajo. V naši vično, kako majhen je danes zaslužek pekovskega mojstra in ali je v danih razmerah opravičena zahteva po še večjem znižanju cen kruhu. Za združenje pekovskih mojstrov v Mariboru: predsednik Jakob Koren, 1. r. Peš po Evropi. Včeraj je obiskala naše uredništvo mlada potnica gdč. Kathe Beschmannova iz Saarskega ozemlja, ki je po poklicu novinarka. Pogumna za- državi imamo 207 mest, ki so štela leta ®t°pn‘ca Pfete svetovne velesile se je po- _____________________ _ __ Cinia nrpH nrihi7«'ft EC +-<~ ---- 1921. 1 • milijon 883.293 prebivalcev. V zadnjih desetih letih pa se je število prebivalstva naših mest zvišalo na 2 milijona 577.110. »Borsen Zeitung« zopet dovoljena. Po odloku notranjega ministrstva je zopet dovoljen uvoz »Borsen Zeitung« v našo državo. Čakovec bo postal mesto. Po novem zakonu o občinah je med mesta uvrščen tudi trg Čakovec. Minister notranjih del je zadevni akt poslal občini Čakovec, ki se bo izjavila, če bo pristala na to, da postane Čakovec mesto. Podružnica železničarjev Jadranske straže v Mariboru obvešča članstvo, da dala pred približno 5. leti na potovanje po Evropi, katere je prehodila že precejšen del, večinoma peš, seveda z veliko željo, da bi videla in doživela čim več zanimivega. V dokaz svojega dolgega potovanja nosi s seboj debelo knjigo s samimi uradnimi potrdili in žigi, ki potrjujejo, da ima potnica za seboj že Luksemburško, Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Nemčijo, Švico, Češkoslovaško in Avstrijo. Iz Maribora bo nadaljevala pot proti Balkanu. Nezgoda pri slamoreznici Predvčerajšnjim je bil zaposlen pri slamoreznici 13-letni sin posestnika Franca Verner z Jan-ževskega vrha. Ko deček ni zadostno pazil na svoje delo, je zašel z desno ro- za dne 3. septembra t. 1. nameravanega 1 kn v st™; v; -i i ne bo, in sicer zaradi tega, ker priredi tega dne UJNŽB večji izlet v Rače. če bo ugodno jesensko vreme, bomo napravili izlet začetkom meseca oktobra. Izlet k Seniorjevemu domu. Ker je nedeljski izlet tako dobro uspel in se javljajo za to nedeljo nove skupine, sporočamo, da bo vozil avtobus do Ribnice in nazaj tudi to nedeljo, in sicer ob 5. uri zjutraj odhod iz Maribora, Glavni trg, vrnitev zvečer ob 21. uri. Cena za vožnjo tja in nazaj Din 36 Obvezne prijave na naslov: Lojze Strašnik, Gregorčičeva ulica 6, telefon 20-38. — Posebej opozarjamo, da prijavljeni niso vezani na določeno turo ali izlet, prijava velja le za skupno vožnjo do Ribnice na Pohorju in nazaj. Kolesarsko društvo na Pobrežju pri Mariboru priredi v nedeljo dne 17. septembra svojo dirko na vojaškem vežba-lišču na Teznem pri Mariboru. Razdelitev nec poiskati v mariborski bolnišnici. Grajski kino. Danes zadnji dan sijajni spored »Schonbrunski sen«. Martha Eggert, Hermann Thimig, Ernst Verebes in Hans Junkermann. Kot dopolnilo Richard Tauber: »Schubertove pesmi«. V celoti prvovrsten spored, ki bo zadovoljil vsakogar. Jutri v četrtek »Zvezde z ne ba«, eden najboljših in najlepših filmov. Kino Union. Od danes dalje fenomenalna opereta »Če spregovori srce...« z Gustavom Frohlichom in Gitto Alpar-jevo v glavni vlogi, popolnoma nova kopna. Film božanskega petja in glasbe ter posebno lepe vsebine. Kot dopolnilo predvajamo pri vseh predstavah film Riharda T auberja »Schubertove pesmi«. Sledi popularna Straussova opereta »Netopir« z Any Ondro in Ivanom Petrovičem v glavni vlogi. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Jo-šefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav Pl-®" senetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, s »Fran? Josefovo« vodo. Nočni vlom. V noči na pretekli torek so neznani vlomilci vlomili v Gornji Radgoni v trgovino trgovca Hrastela in odnesli raznega blaga v vrednosti 30.091'1 Din. Z bogatim plenom so v temni in viharni noči izginili brez sledu. V cerkvi si. je končal življenje. Preteklo soboto je v Šmartnem ob Paki v cerkvi izvršil samomor 70-letni vrtnar Ffb dolin Skaza. Pojedel je neki strup in je našel nirtvega v cerkveni klopi tam’ kajšnji cerkovnik. Kaj je nesrečneža P0, gnalo v smrt, ni točno znano. Nesreča v mestni klavnici. Včeraj P°" poldne okrog 14. ure so bili reševalci P0* klicani v mestno klavnico, kjer se je 24* letni mesar Adolf Rajh iz Erjavčeve ulke vrezal med delom z nožem tako globoko v desno roko, da si je prerezal žilo odvodnico. Ker je nastopilo močno krvavenje, so reševalci Rajha prepeljali V bolnišnico. Vlom ali posledice pozabljivosti? V t0*. rek zjutraj je odšla okrog 8. ure ssjutraJ z doma Ob železnici štev. 4 vdova P° železniškem uradniku, Antonija Bonov*' in po njeni trditvi dobro zaklenila stanovanje. Ko se je pa opoldne vrnila dorrriVl je našla stanovanje odprto in prav tako je bila odprta tudi omara, iz katere i| je neznan zlikovec odnesel dve mošk1 denarnici, črno in rjavo, v katerih je im®' la železniško legitimacijo, glasečo se n* njeno ime, zdravniški listek in še neka! drugih papirjev. Oškodovana je za okro? 50 Din. Policija, ki je bila obveščena ® dogodku, ni mogla na vratih najti noben'” znakov nasilnega odpiranja in zato meri' da je Bonova zjutraj najbrže pozabila za' kleniti stanovanje in je to priložnost iz' rabil kak berač ali potepuh. Mariborski sejem za živino. Na včeraj* nji sejem je bilo prignanih 10 bikov, 4 konji, 133 volov, 240 krav in 12 telet, skri paj 399 glav. Prodanih je bilo 243 glav' Cene so bile naslednje: voli debeli 4 4.25 Din, poldebeli 3.50 do 3.75 Din, vj z,a rejo 3.50 do 4 Din, biki za klanje do 4 Din, krave za klanje debele 2.50 3.50 Din, plemenske 1.75 do 2.50 Din, k10' basarice 1.50 do 2 Din, molznice 3 do 3-9° Din, breje krave 3 do 3.50 Din, mlada Živina 3.50 do 4.50 Din, teleta 4.50 do 5$ Din kilogram žive teže. Cene mesa so bile naslednje: volovsko meso I. vrste { do 12 Din, II. vrste 8 do 10 Din, meso bikov, krav in telic 5 do 7 Din, telečje m®' so I. vrste 10 do 14 Din, II. vrste 6 d° Din, sveža svinjina 10 do 16 Din k,1°' gram. Prihodnji sejem za živino v Marlb0^ bo v torek 29. avgusta. Trga za seno in slamo zaradi včer^' njega deževja danes ni bilo. Vremensko poročilo mariborske orološke postaje. Davi ob 7. uri je toplomer 12.6 stopinj C; minimalna tri11 peratura je znašala 11.9 stopinj C: bar0' meter je kazal pri 19.4 stopinjah 734. fe' duciran na ničlo pa 730.7; relativna ^ ga 86; od včeraj na danes je padl° mm dežja. Vreme je tiho in jasno. nagrad po dirki v gostilni g. Ivana Kre- P°vzr°či kozarec naravne »Franz Jose-na (Seifried) na Pobrežju. I fove« grenčice, če ga popijete vsak dan Razglednice z nedeljske manifestacije z!l^rtlJ na tešče, lagodno, milo iztreblje- l. - „ rv. 6‘auuUHCKU L O" na Krčevin ” KoSk?VobrS?’ d i6 ™sta pri Sv- DuhuTa Ostrem vrhu nie grcvesja-ip iti zje, ] -se dobe v upravi cer vanje, Tezno in Studence. »Jutra« in »Večernika«, ... „ Gosposka ulica n. u$oimmaiteCM* Na rodbinske stroške. Srečata se v mestu dva zaljubljen®9; Dolgo sta iskala prostora, kjer bi se V[e' pustila nemoteno svojim ljubezenski čuvstvom. Povsod ljudje! Pa skoči “j®' mu v glavo srečna misel: najame avt®1 Ko sedeta v avto, vpraša šofer goŠP° kam naj ju odpelje. Gospod pogleda. zi okno, in ker se ni mogel takoj s poriniti primernega kraja, ukaže, naj zap®" kar za pogrebom, ki je šel mimo nji)11 Šofer Je ubogal in srečna st* a zaljubljenca - . v objemu kipeče ljubezni pozabila na sve in sebe. Nenadoma avto obstoji. Oba stopita vsa vrtoglava iz avtomobila in ^ spod se obrne k šoferju, da mu plača, tem trenutku prihiti do gospoda uslužb®' j nec pogrebnega zavoda misleč, da iri, opravka s pogrebci, se globoko priklop? in reče: »Oprostite, gosood. vožnia na rodbinske stroške.« Veterinarska razstava in veterinarstvo POMEN IN NAMEN DELA ZA IZOBRAZBO NAŠIH ŽIVINOREJCEV. Ko je potovala po Sloveniji potujoča Kmetijska razstava, bi bilo vredno pripomniti, da je vzbujal splošno pozornost vseh obiskovalcev voz, v katerem se je Poizkušalo javnosti pokazati v prvi vrsti Nevarnosti prenašanja raznih živalskih Kužnih bolezni. Ta vagon je obsegal sa-I110 najglavnejše, tudi za človeško zdrav le silno nevarne bolezni. Je pa bil to prav Niujhen del one ogromne materije znanosti, katere naloga je, čuvati našega kme-ta-živinorejca pred raznimi težkimi izgubami in s tem čuvati naše narodno gospodarstvo. Dognano je, da so izgube, ki hh pretrpi naš kmetovalec vsako leto od raznih živalskih nalezljivih bolezni tako velike, da segajo v težke milijone, in ko hi zamogli točno oceniti vsakoletno iz-subo, ki jo naše gospodarstvo na ta na-Cin utrpi, sem prepričan, da bi presegala bednost celotnega izvoza vseh naših živali. To dejstvo daje vsakemu narodne-ttaj gospodarju veliko misliti. Veterinarji stan si je v tej zadevi na jasnem in odločno trdi, da ni temu stanju kriva državna uprava, ker je država s svojo zakonodajo poizkušala odpomoči temu zlu. Manjkajo seveda še razni pravilniki, ki bi usmerili in uravnali potek raznega po- jhobnega dela in pa zakon o ureditvi ve-^rinarske službe, ki je bistvene važno-za veterinarstvo vse države in za dobrobit našega kmetovalca. Naše vete-hnarstvo polaga posebno važnost na ta 2dkon, na katerega čaka že celo leto za-°nj, Čeprav je veterinarstvo prvo od vseh strok v tem zakonu napravilo ko-.e za socializacijo svojega stanu v r'd našega živinorejca in narodnega gozdarstva. Čas bi že bil, da pride v ro-e Našega zakonodajnega faktorja. . Za izobrazbo veterinarskega narašča-I ie v Zagrebu veterinarska fakulteta z zhornimi močmi, ki ne žalijo truda za zobrazbo mladih veterinarjev. Te moči, 1 so vzor delavnpsti so ustvarile iz nič rav za prav nekaj kar je lahko ponos ,aSe države. Žalibog se morajo stalno , °Titi za skromne kredite in prostore, njeni prostori ne zadoščajo niti za • va. fakultetska zavoda, čeprav jih je cp-3 Vrsta. Krediti za ta edini zavod v dr-j,avi so tako preskopi, da zavod komaj Nančno vegetira jn je nevarnost, da bo casoma ves idealistični elan profesor-dv radi večnih finančnih težkoč in silne-i? pomanjkanja prostorov ugasnil, kar ' bila za naš bodoči naraščaj nepregle-rj* škoda. (Samo en primer: rentgeno j*ki zavod stoji že dve leti v sirovem . JNju in ni dobiti kredita za omet zgrad * Čeprav so oprava zavoda in pa okna, vrata in podi že za vstavljanje pripravljeni!) Glavna krivda težkim izgubam našega narodnega gospodarstva je v slabi poučenosti našega kmetovalca. Tekom zadnjih let se prirejajo po občinah zimski kmetijski tečaji, ki so precej dobro obiskani, saj so naši kmetovalci dovzetni za nadaljnjo strokovno izobrazbo. V teh tečajih se opaža, da so v splošnem najbolj obiskana veterinarska predavanja. Naš kmet pozna dobro svojega veterinarja in veterinar pozna njegove hleve in njegovo živino. Zaradi tega ima kmetovalec vanj veliko zaupanje in išče njegovih nasvetov ob vsaki priliki. S pogostim premeščanjem veterinarjev se je sicer v zadnjih letih temu zaupanju precej škodovalo, ker se ni dalo veterinarju časa spoznati se dobro z živinorejci novega kraja. Zato pa je uspeh veterinarskih predavanj tamkaj, kjer kmetovalci svojega veterinarja dobro poznajo, neprimerno večji. Toda za ta predavanja manjkajo veterinarjem demonstracijska sredstva, ker mrtva beseda nima nikdar tistega uspeha, kakor ona predavanja, ki so podprta z raznimi demonstracijskimi sredstvi. V veterinarskem vozu te potujoče kmetijske razstave smo pa videli zelo nazorne slike, ki bi se morale preskrbeti vsaki osnovni šoli. Pričeti bi bilo treba z veterinarskim podukom že na osnovnih šolah, kjer bi se moral v tej smeri razširiti kmetijski pouk. Na ta način bi se sčasoma vzgojila generacija kmetovalcev, ki bi se znala drugače čuvati kužnih bolezni, kakor se pa znajo sedanje generacije, ki zanesejo prav zaradi radovednosti najpogosteje v svoje dvorce razne kuge. Seveda bi bilo treba v ta namen vzgojiti učiteljstvo. Posebno v zadnjih letih se vedno jasneje kaže potreba, da se uvede na učiteljiščih pouk o veterinarski higieni, ki pa ne bi smel manjkati niti na eni gospodinjski šoli. Tam, kjer so te šole, je dovolj veterinarjev na razpolago, ki bi ta posel prevzeli in uspehi bi bili vidni že v nekaj letih. V ta namen bi se na vseh teh šolah sčasoma nabavila potrebna učna sredstva, ki se dobe sedaj že vsa doma in jih ni treba naročati v tujini. 'Najboljši dokaz za to je oprema veterinarskega voza potujoče kmetijske razstave, ki je vsa domačega izdelka. Na ta način bi si vzgojili mladino za boj proti živalskim nalezljivim boleznim, ki nam delajo tako ogromno škodo. Tako pomoč si želi ves veterinarski stan, ki bi se tako lažje opiral na inteligentnejši kmečki stan. Da je tak pouk potreben tudi v vseh gospodinjskih šolah, je samoumevno. Brez so- delovanja javnosti je pa veterinar brez moči, posebno sedaj, ko je na vsakem glavarstvu samo po en veterinar, ki ne zmore niti vsega pisarniškega dela, s katerim je kot okrajni referent preobložen. Za prakso mu pa preostaja premalo časa. tako da je največkrat primoran zbit od dela žrtvovati za pisarniško delo še svoje noči. Tako pa bi imel v pomoč razumnejši rod. s katerega pomočjo mu bo lažje obvladati razne kuge. Zaradi tega spada pouk o veterinarski higieni na vsako učiteljišče in na vsako gospodinjsko šolo, kakor se poučuje ta predmet na kmetijskih šolah. Ker pa sedaj še vsega tega ni, se morajo prirejati razstave. O potrebi teh razstav se je prepričala med prvimi v Evropi naša država, odnosno njeni veterinarji. V ta namen se je najprej izpolni- la potujoča kmetijska razstava z vozom za veterinarstvo, ki pa ni nudila niti za prvo silo dovolj prostora. Da se pa pouči vsa javnost o važnosti veterinarstva za narodno gospodarstvo in pa za narodno zdravje, prirede letošnjo jesen ob priliki jesenskega velesejma v Ljubljani naši veterinarji veliko veterinarsko razstavo, kjer naj vidi vsak kmetovalec, ki je obiskoval kmetijski tečaj vse ono, kar je tam slišal, kjer naj vidi narodni gospodar nevarnosti raznih izgub na živini za narodno gospodarstvo, vsak in-teligent nevarnosti živalskih kug za človeško zdravje in vsi skupaj ogromen razvoj veterinarstva tekom zadnje dobe. Da se omogoči lažji obisk te razstave, bo za vsakega obiskovalca velesejma ta razstava prosta vstopnine. Dr. Josip Kunc. Šport Za red in mir na športnih igriščih. Medklubski odbor je na svoji zadnji seji soglasno sklenil, da bo v bodoče imena vseh dotičnih, ki se bodo nešportno obnašali, tako proti sodniku kot proti odborniku MO, javno objavil v službenem glasilu (»Večerniku«) ter jim prepovedal nadaljnje posečanje vseh nogometnih prireditev. - ASK Primorje v Mariboru. V nedeljo 3. septembra bo gostovala kompletna li-gina enajsterica ASK Primorja v Mariboru ter odigrala proti SK Železničarju prijateljsko tekmo. Mednarodna rokometna tekma v Mariboru. SSK Maraton je povabil krščansko-nemško telovadno društvo »Ostmark« iz Gradca za odigranje mednarodne rokometne tekme v Mariboru. Tekma bo pred vidoma v nedeljo 3. septembra. Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo 27. t. m. bodo naslednje tekme: ob 830 na igrišču ISSK Maribora prvenstvena tekma mladin ISSK Maribor : SK Rapid za pokal MOLNtP; ob 8.30 na igrišču SK Svobode prvenstvena tekma mlati in SK Železničar : SK Svoboda za oo-kal MOLNP; ob 15. na igrišču ISSK Maribora prijateljska tekma ISSK Maribor rezerva : SK Železničar rezerva; ob 17. mednarodna tekma SK Sturm (Gradec) : ISSK Maribor. V Murski Soboti bo ob 15. prijateljska tekma SK Rapid : 9K .Mura. Službujoči odborniki: na igrišču ISSK Ma ribora dopoldne g. Mazi, popoldne g. Tomažič : na igrišču SK Svobode g. Vidovič in v Murski Soboti g. Peterka. SK Železničar, rokoborbna sekcija. Zaradi renoviranja telovadnice se opozarjajo atleti, da bodo odslej naprej treningi vsak ponedeljek, sredo in petek od 20. do 22. ure v restavraciji »Vetrinjski dvor«. Načelnik. Sokolstvo Sokol Maribor I. Redna telovadba za članice bo odslej ob ponedeljkih in četrtkih ob 7.30, ob lepem vrememi na let-j nem, ob slabem v telovadnici. Sestra Vag (nerjeva. Čehi imajo raketni Čohi. Po poročilih iz Prage se je pred dnevi popolnoma posrečil prvi javni start raketnega čolna »Vodna raketa V.R.L«, ki ga je skonstruiral praški inženjer Sigmund Očenašek. S tovorom 150 metrskih j stotov je dosegel brzino 25 kilometrov na uro. Pravi pomen te iznajdbe je v I tem, da more čoln plavati v .vodah, ki so j globoke le 30 centimetrov. | Pojasnjena usoda litavskih letalcev. Po vesteh iz Kovna so dale Klavske I oblasti ekshumirati in natančno preiskati •trupli obeh ponesrečenih litavskih letal-j cev Dariusa in Girenasa, ker so se raz-; širili glasovi, da sta bila prekooceanska •junaka nad nemškim ozemljem obstretje ■ vana in sestreljena. Pregled trupel je n-; gotovil, da je bil eden izmed obeh letal-j cev zadet s tremi kroglami Vsa fitavska • javnost zahteva sedaj majvestnejšo preiskavo, da se ugotovi ali sta bila tetatea Ues ustreljena nad nemškim ozemljem. ! Revmatizem m Čebele, j V (Kanskem je pred dnevi umrl v. strašnih bolečinah 691etni Jan Vtrcecz, fii je hotel na poseben način ozdraviti svdj revmatizem. Nekje je slišal da je p& Sef* bele izvrstno zdravilo proti revmatizma Pred dnevi se je slekel do nagega, se: namazal z medom in se viegel pod njak. Čebele so ga napadle v veUkffi množicah in ga najbrže v prepričanju, ds jim je možakar pobral njihov med iz oS* njaka, strašno opikale. Ves v ranah ie»M starec prepeljan v bolnišnico, kjer Jo' kmalu umrl za zastrupijenjem krvi la<1° Jerše: Ptujski dogodki pred 25. ieti 1908 — 1933 stojimo pred 25 obletnico znanih j iških dogodkov in da osvežimo spo- i žerLna to r»reteklost, je potrebno, da se- živp v z&odovino razvoja slovenskega do£rla v. hi okolici. Ptuj in ptujski s°dki leta 1908 so značilen pojav v keuf51 za naš slovenski razvoj v veli-* abS(?, so Po revoluciji leta 1848. in po ski 2n,u petdesetih let dobili avstrij-&o sDar°di leta 1860. ustavno življenje, Ho ®*a&li kulturno in politično živah-kulturno življenje pri Slonih v) !lam kaže to ustanovitev narod-har,je za narodne pravice. Omejiti se hočemo samo na razmere in njihov razvoj v Ptuju, da moremo pravilno razumeti in presoditi septembrske dogodke leta 1908. V začetku ustavne dobe, v šestdesetih letih, ni bilo posebnega narodnostnega nasprotja med prebivalstvom ptujskega mesta. Meščani so složno živeli med seboj, pa tudi z okoliškim prebivalstvom. Občevalni jezik med boljšimi krogi je bil sicer nemški, a razumeli in govorili so vsi tudi slovenski jezik in se ga niso sramovali, ko so občevali v njem s slovenskim prebivalstvom, ki ni razumelo nemščine. To se lepo vidi iz dejstva, da je v krog Narodne čitalnice, ustanovljene 1. 1864, vstopilo lepo število meščanov, ki bi jih po kesnejšem narodnem merilu morali šteti med Nemce. Tudi ko so leta 1869. dobili Ptujčani gimnazijo, prva leta nekateri očetje niso ved-di, ali bi dali sina vpisati za Slovenca ali Nemca, pa so ga vpisaU z nemško-slovenskim materinskim jezikom, ali pa enega sina za Slovenca, drugega za Nemca. Pod nemško-liberalno vlado grofa Adolfa Auersperga (1871-1879), ki je ostro preganjala slovensko uradništvo, so se začele v Ptuju ostriti narodnostne razmere. Širiti se je začela nemška miselnost, hoteč zaustaviti naš narodni razvoj. Ta miselnost je pognala močne korenine. Iz njih je poganjal pozneje osat, ki je večkrat pretil, da zaduši zdravi domači narodni razvoj in ki še danes ni zatrt. Pod naslednjo vlado grofa Edvarda Taafeja (1879—1893), ki se je opirala na Slovane in nemške konservativce, so prišli za Slovence boljši časi. Da se Slovenci v Ptuju narodno in gospodarsko okrepe, so si 1. 1882. kupili svoj Narodni dom, v katerem bi mogli kolikor toliko nemoteno delovati. Da se gospodarsko osamosvoje, so leta 1884. ustanovili svojo posojilnico. Tako se je v osemdesetih letih narodno življenje v Ptuju visoko dvignilo, o čimer pričajo mnogoštevilne in lepe gledališke predstave in pevski koncerti, katere je prirejalo v Ptuju in po drugih štajerskih mestih in trgih Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuju. Uvažujoč pomen Ptuja in uspešno se razvijajočega narodnega dela v njem, je Družba sv. Cirila in Metoda leta- 1888. priredila svoj tretji občni zbor v Ptuju, ki je nemoteno poteke1 Dobro je bilo, da se je narodno delo V! osemdesetih letih v 'Ptuju tako globoko ukoreninilo. Zakaj bližali so se težki časi. Nemški imperializem je začel izvrševati svoje načrte, da spravi pod svojo oblast razen avstro-ogrske monanthgo tudi balkanski polotok. Nas Slovence §e zadela nemška težnja po nemškem mosta do Trsta, Da se to zgodi Ki bflo trei*» Slovence raznaroditi in gospodarsko osa mosvojitev preprečiti. Slovensko uradništvo naj bi se nadomestilo z nemškim, zlasti na vodilnih mestih. Deto slovenskih izobražencev naj bi se kolikor mogoče oviralo in gledalo, da se Sodstvo odtuji vplivu izobražencev. Pri tem raznarodovalnem ttefoi je stal Ptuj v prvi vrsti. Iz mesta so do malega izrinili slovenske uradnike in na njihovo mesto so prišli večkrat hudi nasprotniki slovenskega ljudstva. Peščici slovenskih' trgovcev in obrtnikov skoro ni bflo živeti. Da pa si voditelji nemškega gibanja pridobe tudi slovensko kmetsko prebivalstvo in ga odtuje slovenskim voditeljem, so prav v Ptuju začeli leta 1900 izdajati list »Št a j ere«, ki naj bi na eni strani poveličeval kufemne in gospodarske prednosti Nemcev, na drugi strani oa uničeval in blatil narodna prizadevanja slovenska. Toda vsak' pritisk' rodi odpor. To se je zgodilo tudi tukaj. V najlepši luči se je pokazalo to pri občnem zboru Družbe s'\ Cirila in Metoda dne 13. septerolra ' (Dalje fifjjdes} S*ar*f; SicaJa»w- 59 OCEANOPOLIS »To spreminja zadevo. Če bi se moglo zanesljivo ugotoviti, da obstojajo med princeso Intelo in doktorjem Doljanom zares intimne ljubezenske vezi in bi ta ljubezen utegnila postati nevarna državnim interesom, potem bi bil to vsekakor zadosten povod za uradno postopanje. Same govorice pa tu še ne zadostujejo. Prav tako bi bilo treba tudi vedeti, če je o ljubezni svoje hčere poučen njen oče. Kaj menite?« »Tega nevem, zdi pa se mi, da gospod predsednik niti najmanj ne sluti, kaj se dogaja za njegovim hrbtom. Iz nekega vira sem celo izvedel, da je Doljanu sicer zelo naklonjen.« »To je res. Vendar mislim, da je ta naklonjenost čisto drugačne narave in bi je bilo takoj konec, čim bi izvedel za njegovo zvezo s princeso Intelo.« »Kaj naj torej ukrenem? Po mojem mnenju bi bilo treba odkrito govoriti z gospodom predsednikom, to bi pa mogel storiti samo kdo izmed članov vlade. Najbolje bi bilo, če prevzamete to nalogo vi, gospod minister.« »Zelo nerad. Vtikati se v tako zelo zasebne zadeve drugih ljudi in mimo tega še družine predsednikove, ni prijetna stvar.« »In vendar ne bo prav nobenega dru- ilavešk* proilosti gega izhoda.« »Dobro, lotil se bom tudi te nevšečnosti, toda preskrbeti mi morate točnejših informacij kakor so zgolj govorice naše ulice. Ne bi se rad prenaglil in blamiral. Mi morete preskrbeti takih zanesljivih dokazov?« »Zelo težko. Intela in Doljan sta gotovo skrajno previdna,, in če nima on na razpolago dovolj sredstev za varno prikrivanje svoje ljubezni pred očmi nepoklicanih, potem jih ima vsekakor ona. Kako naj potem nastopim, ne da bi poizvedovanje postalo preveč vidno ali celo nasilno?« »Stvar zares ni igrača. Menim pa, da se lahko poslužite pri tem vseh sredstev, ki so vam na razpolago, seveda s potrebno obzirnostjo in velikim taktom. Dokler ne poznamo mnenja Semiša Ra-misa, ne vemo, katero pot bi bilo treba ubrati, da dospemo do končnega cilja. Zaradi tega se popolnoma zanašam na vas, gospod tajnik, in vam tudi popolnoma zaupam.« »Hvala vam, gospod minister! Storil bom vse, da si tudi še nadalje ohranim vaše zaupanje. Prepričan sem, da vam bom mogel že v najkrajšem času postreči s točnejšimi informacijami. Klanjam se!« XXXV. Ko je Moraja zapustila Nubisovo pisarno, je bila skrajno razburjena. V to njeno razburjenost se je mešalo še čtvv-stvo užaljenosti. Jezila se je na mini-sterialnega tajnika, ker je s svojim preveč uradnim pojmovanjem zadeve oviral in zavlačeval izvršitev njenih načrtov. Premišljevala je in premišljevala, kako bi se maščevala nad njim, nad Doljanom in sploh nad vsem svetom. V njeni duši je bila tedaj le še jedka zloba. »Kaj naj storim, kako naj uženem vse te čučkaste ljudi in jim vsilim svojo voljo?«, se je spraševala. »Dokazov hočejo; mar morajo res vsako stvar otipati z rokami? Mar ni zadosti, če je popolnoma vidno in gotovo, da je vse tako, kakor pravim?« Polagoma pa se je vendarle umirila in spoznala, da more samo po diplomatski poti doseči svoj smoter. Če hočejo dokazov, jim jih mora preskrbeti. Zakrknjeni birokrat Nubis jih sam gotovo ne bo našel. Zaradi tega se je z novo vnemo lotila dela. Zasledovala je Doljana na vsakem koraku, toda dolgo ni mogla najti trenutka, ki bi ustrezal njenim željam ter ji nudil potrebno dokazno gradivo za njegovo skrito ljubezen do Intele. Te dokaze ji je priskrbelo šele neko naključje. Doljan in Intela sta se navadno sestajala samo v njenih sobanah, kjer sta bila popolnoma skrita očem ostalega sveta. Princesa je le malokdaj zahajala v javnost, in niti na izprehod ni šla vsak dan. Za razvedrilo ji je služil zasebni park, ki se je širil za njeno hišo. Sicer pa tudi Hitrost potovanja po vsemirju Svetloba napravi v sekundi 300.000 km dolgo pot, tako, da bi obletela v petini sekunde našo zemljo poldrugikrat. Letalec, ki preleti v sekundi 28 m, bi priletel na luno v petih mesecih, do Venere bi rabil 5800 let, do solnca pa 17.000 let, čeprav rabi solnčni žarek za to pot le 8 in pol minute. Razdalja med zemljo in luno znaša 382.000 km, med zemljo in solncem 149.000.000 km, med zemljo in Venero pa 40.000.000 km. Če bi ustrelili iz topa in bi letela granata z enako hitrostjo, bi prispela na luno v enem tednu, na solnce pa v petih letih, do ene izmed najoddaljenejših zvezd bi pa rabila 3 do 4 milijarde let. V možnostih, računajočih z minimalno hitrostjo, k. je potrebna, da bi človek ušel privlačnosti zemlje, bi moral prevaliti 36.000 km na uro. Do Venere bi rabil s to hitrostjo 30 dni, do Marsa 44, do Saturna 3 leta, do Neptuna 9 let in pol, do Aldebarana, krasne rdeče zvezde prve velikosti v sozvezdju Bika, bi pa rabili 930.000 let. Tako dolgega dopusta bi nam seveda v nobenem uradu ne dali. Francoski raziskovalec Leoorun je razmišljal o novih prometnih sredstvih, ki bi omogočila ljudem na druga nebesna telesa. Prišel je do prav zanimivih zaključkov, seveda samo v svoji fantaziji. Če bi se posrečilo hipoma sprostiti energijo, ki jo ima v sebi 400 kg radija, bi prišli na Venero v 37 urah in potni stroški bi znašali samo dobrih 25 milijard Din. Na luno bi bilo potovanje s takim prometnim sredstvom cenejše, a državni uradniki bi morda še imeli popust. Toda nesreča je v tem, da premore zdaj ves svet samo 300 gramov Tadija in predno ga bomo imeli 400 kg, bo preteklo še mno go vode. lialijanski som Italijanski listi poročajo iz Spezzie o razburljivem doživetju ribičev, ki so imeli opraviti s požrešnim morskim somom. Danes teden ponoči se je odpeljala skupina ribičev z veliko ribiško ladjo iz Riomaggiore na lov. Ob svitu močnih acetilenk so vrgli mreže pod rtičem Montenero in z veseljem opazovali, kako se polnijo z ujetimi ribami. Naenkrat pa je menda močna svetloba privabila orjaškega, dobrih 5 metrov dolgega soma, ki se je nenadoma pognal iz morskih globin in se spravil nad ribe v mrežah. Ribiči so od strahu kar onemeli, pa so se kmalu za silo pomirili, videč, da se som za nje sploh ne zmeni. Ker so se pa bali za svojo kožo, so mimo gledali, kako morska pošast hlastno požira ujete ribe. Skrbelo jih je samo, da bi se ladja ne prevrnila in da bi som ne hlastnih po njih. Če smemo verjeti prestrašenim ribičem, je trajala pozna večerja nepovabljenega gosta skoraj dve uri. Ko je pohrustal vse ujete ribe, je mirno nadaljeval svojo pot, ribiči so si pa seveda globoko oddahnili. (Vest je taka, da jo morejo verjeti samo kobariški »junaki«.) Poroka koruznlkov. V koloniji siromakov v predmestju Budimpešte so imeli te dni redko svečanost, praznovali so poroko 52 parov, ki so živeli doslej v barakah v divjem zakonu. Vsi imajo že mnogo otrok, ki so šli s starši v dolgi procesiji pred oltar, kjer je duhovnik poročil vseh 52 parov naenkrat. Kaj takega svet menda še ni videl in razumljivo je, da Se je nabralo v cerkvi mnogo radovednežev, ki so hoteli videti novoporočence skupaj z njihovim potomstvom. Že več let si je budimpe-štanska mestna občina belila glave s tern; barakarji, ki so med njimi večinoma mestni reveži in berači. Končno je magistrat sporazumno s cerkveno oblastjo ukrenil vse potrebno, da bi dobili divji zakoni zakonito podlago. S poroko 52 parov združene stroške nosi mestna občina, poleg tega pa so dobili vsi novo-poročenci od mesta poročna darila. ni hrepenela po bučnih zabavali ... ki družbi, saj so vse njene misli bile vedno pri Doljanu in ji je njegova ljubezen popolnoma nadomeščala vse drugo. Pra_v tako je zaupala tudi njemu in se zato nikoli ni vznemirjala zaradi njegovih P°h Prav poredkoma se je zato zgodilo, da je šla na izprehod v Semisov park. Navadno je hodila s svojo komornico Su-dajo, le včasih so se ji pridrtižile še druge mladenke. Moškega spremstva ni ms rala. Ko se je pa nekega dne bližala ura. bi jo moral obiskati Doljan, si je nenadoma zaželela, da bi odšla ž njim kam ven, in si je zato izbrala samotne nasade na skrajnem koncu Semisovega parka I elefonirala mu je in mu sporočila svojo željo. Doljana je njeno povabilo razveselilo in namesto da bi se napotil P° skrivnem podzemskem hodniku v njeno, palačo, se je odpeljal v park, izstopil v sredini in se potem peš napotil do dož°' vorjenega mesta. Intela je prišla na sestanek sama, bfeZ vsakega spremstva. Objela ga je in P°' ljubila ter ga povedla med cvetočim 2f‘ mičevjem do zelene trate, sredi kateP se je dvigal vodomet z akvarijem, 113 drugi strani pa je samevala v dehteči utici samotna klop. Ta prostor je bil v neposredni bližini onega, na katerem se je bil Doljan nekoč sešel z Morajo. Nekaj časa sta molče opazovala iš3® vodometa in ribice, ki so plavale v kristalni kotanji, nato pa sta poiskala uti1-® in sedla na klop. Okoli njiju so cvetek Doljanu neznane cvetice pestrih barv if razširjale po vsej okolici omamen Grozen cestni prizor v Budimpešti- 1 e dni je skočila nekega popoIdu®v3 v Budimpešti s tretjega nadstropja 113 cesto 201etna mladenka Boriška VigV3' ryjeva in si zlomila obe roki in nogi. ‘3 dogodek je vzbudil v onem delu mes'3 veliko senzacijo, zlasti še, ker je skoči'3 deklica na cesto popolnoma naga. Pfe' peljana je bila v bolnišnico, kjer je P® dolgem trudu zdravnikov prišla k zave’ sti in izpovedala, da je bila v stanovati!3 kiparja Elemerja Bisza, ki jo je imel W prto v svoji sobi že n|d mesec dni in & je neprestano mučil, 'ker je odklanja'3 njegove ljubezenske ponudbe. Omenjen® popoldne sta se zopet spopadla in jo Bisz v hudi jezi vrgel skozi odprto okfl®' ker je hotela kričati na pomoč. Največ vdov ima Indija. Iz neke angleške statistike je razvidu0' da je v Indiji okrog 20 milijonov vdoVl od katerih je nad 400.000 starih okr0* 25 let. Strokovnjaki so mnenja, da je vzrok tako ogromnega števila vdov d®' stvo, da so moški manj odporni in da dijci kaj radi beže iz življenja. . Prezgodaj. Nevesta je silila ženina, da bi sc Ijala z avtom k poroki. Ženin je odk'3', njal vse take predloge in rekel; »če®111 Saj pridem še peš prezgodaj.« Mali oglasi Razno MARTIN SAFRAN, sobo-črkosllkar. pleskar in ličar, Maribor. Slovenska ulica 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih Izvršuje dobro in poceni 2925 OPOZORILO Varujte se moljev, zato prodajajte obnošene obleke, čevlje, godala, knjige, porcelan, starine itd. v Grajski starinarni, Trg svobode 1. Plačuje najbolje. ?5<2 BRASU-MATTE 1 trr&čic^a. din.5.- Z.ANDEBLE. POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaio-fj* p,,®va, združenih mizar- Udke ^" wVxl. 22‘ naSPrCti JOS. TICHY IN DRUG Konces. elektrotebnnično podjetje, Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 27—56. proizvaja elektrolnstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po konkurentih cenah. VAŽNO OPOZORILO občinstvu v Mariboru in okolici! Naznanjam, da izdehilem lesene hišice po najmodernejšem sistemu že za ceno od 35.000 Din naprej. Vsak interesent si lahko ogleda hišico že v naravi pri meni, kjer so na razpolago tudi vsi načrti in proračuni. Izvršujem tudi vsakovrstne nove zidane hiše, kakor tudi vs? tovrstna popravila stavb v te sarski in zidarski stroki točno, dobro, solidno in po najnižji ceni. Zglasiti se le pri podjetju Franjo Špes in sin, Tržaška cesta - Linhartova ulica 18., blizu vojaške bolnišnice. Maribor. 2065 TRAJNE KODRE izdelujem v svojem salonu z najnovejšim, svetovno patentiranim aparatom po sistemu, ki ima naslednje prednosti: 1. popolnoma varno grejenie z vročim zrakom. 2. Ožganje ali kvarjenje las izključeno. 3. Krasne naravne kodre. 4. Najboljša trajnost tudi pri slabih laseh. 5. Kljub vetru in dežju izgledajo lasje negovani. Nadaljna pojasnila in posvetovanje brezplačno in ra-devolje pri F. Schmirmaulu. Ruška cesta 2. 2930 Prodam IMAM MLEKO NA PRODAJ in želim odjemalce. Naslov v upravi »Večernika«. 3062 PRODAM JEDILNICO iz trdega lesa, krasno ohranjeno in lepo izdelano, tudi s pisalno mizo in z usnjem prevlečeno. Cena nizka. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Zelo ugodna prilika«. 5006 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik HRANILNA KNJIŽICA od Posojilnice Narodni dom, Din 27.000.— na prodaj. Pojasnila iz prijaznosti dobite v trgovini avtomobilov Kardoš. Trg svobode. 3059 SINGER krojaški šivalni stroj poceni na prodaj. Sidar, Pobrežka 9. 3060 Stanovanle IŠČEM STANOVANJE obstoječe iz velike spalnice in kuhinje ter pritiklin za takoj ali prihodnje dni. Ne predaleč od središča mesta. Eventualno vzamem tudi dvosobno stanovanje. Ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Mirno 25«. 5007 Kupim PULT. dobro ohranjen, za manufak-turno trgovino kupim. Manufaktura Sava, Marijina 24. 3058 V nalem , J BRANJARIJO. zelo dobro vpeljano, dam v najem. Naslov v upravi lista 3056 Sobo odda VELIKO SOLNČNO SOBO oddam s prvim mirni stranki. Lahko tudi kuha. Dravska ul. tol., soba 11. 3067 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Pobrežje, Zrkovska cesta 33. 3056 TRIJE DIJAKI(NJE) se sprejmejo na dobro domačo hrano in stanovanje. Fran-kopanova ul 25, I. 3065 V LEPO OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, sprejmem 3 gospode na dobro hrano ter vso oskrbo. Frankopa-nova ulica 23. 3057 LEPO. PRAZNO SOflO v s posebnim vhodom od^