V Ljubljani,
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob */*6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20 ; s pošto celoletno K 18 polletno K 9'—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 50 Za inozemstvo celoletno K 28"—.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. :
sobota dne 19. marca 1910.	Leto	I.
Neodvisen političen dnevnik.
Za ali proti Rimu?
Slovenci smo eden onih srečnih narodov, za koje duše in nebeški raj je najbolj preskrbljeno. Se več, slovenski narod si more šteti i zaslug za nebeško kraljevstvo, saj celo eksportira blagoslovljene zemljane, prave božje namestnike, tja daleko v vročo Afriko, kjer ti maziljeni Slovenci perejo in rešujejo zamazane duše črnih zamorcev.
Pač srečen narod slovenski, ki tako skrbiš za večno nebeško kraljevstvo črnih zamorčkov, bosonogih Indijancev in konservativnih Kitajcev! Vse te krajcarčke, ki jih ti ubogi slovenski kmet daruješ za svete misijone, ti Bog stotero povrne!
Časi so, tako se vsaj sliši po cerkvah, resni in Antikristus je prišel že celo v našo bližino! V neki, s pobožnostjo navdahnjen, knjigi Mohorjeve družbe, nek bogoljuben pater celo Herceg-Bosno proglaša kot terram missionis. Ubogi pater vidi med katoličani Bosne samo trpine in mučenike za edino zveličavno vero, koje prvoboritelj in pravi mučenik je — škof Štadler.
Pa še huje, dragi prijatelji, še huje se godi, čujejo se še groznejše stvari. Antikristus se je pokazal že celo med nami Slovenci samimi. Ah uboga slovenska para! Antikristus je že prepregel svoje mreže po celi tvoji zemlji, da te v svoje zanjke ujame. Najprej je poslal liberalce in socijalne demokrate, to je bilo že premalo, zato si je izvolil posebno bojno četo, ki se je njemu naravnost zapisala, prišla je namreč frama-sonska Svobodna Misel. Vendar tudi to še ni bilo zadosti. Ker pa vragu sredstev nikdar ne zmanjka, in tudi ne izbira, zato se je poslužil celo družbe slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, ter z njo začel loviti kar — nedolžne otročiče!...
Naj nam naši čitatelji oproste, da to sploh omenjamo, ker je v resnici bedasta in neumna vsa klerikalna gonja in boj za takozvano sveto vero, za katoliško cerkev, ker je naravnost nesmiselno boriti in bojevati se za Boga, ki je vendar sam vsemogočen, kakor trdijo božji namestniki sami.
Dasi je vse to na prvi pogled malenkostno in bedasto, dasi je ta boj navidezno nepomemben in nevreden izobraženega človeka, v resnici vendar ni tako. Naši či-talji si morajo namreč biti svesti, da stojimo danes mi Slovenci v sredi tihega kulturnega boja. Nezadovoljnost priprostega kmečkega ljudstva s takozvano farško komando, neza-upnost na prani prižnici, dvomi o cerkvenih resnicah so znaki verskega preobrata celo med najnižjimi sloji naroda. Še bolj pa se ta nezaupljivost stopnjuje pri izobražencih, ki so vsaj tihi ako že ne odločni nasprotniki katolicizma, seveda ako jih ne priklepa mastni dobiček in dober zaslužek h materi sveti katoliški cerkvi.
Naši čitatelji ne smejo pozabiti gonje klerikalnega, ali kakor se samo zove, kato-
liškega časopisja, ki s silo in vehemenco brani pravo krščanstvo, kojega politični vodje so bivši ateisti. Še manj pa se sme prezreti zadnje dogodke kakor Ricmanje, Sora, škofa Nagla, Jegliča in in Napotnika.
Ali kažejo mar ti dogodki kaj krščanstva! Je li krščansko, ako škof zabranjuje v cerkvah moliti in peti v materinem jeziku, ako piše škof pikantne knjižice, ki dajejo javno pohujšanje, ako slovenski škof daje zadnji blagoslov slovenskim izseljencem v Ameriki, sam pa podpira s tisočaki nemški zavod, potem pa še govori, da hoče skrbeti za gospodarsko povzdigo uboge slovenske raje!
Ako so že vodje taki, kakšna je še le njihova ožja čreda! Pa saj ni treba daleko iti. Čitajte le .Slovenca*, .Zarjo* in pa .Gospodarja”, pa boste videli to kristalno-čisto katoličanstvo.
Da, časi so v resnici resni. Ako bo naše ljudstvo tako slepo tiščalo za Rimom, dokler bo tako slepo verjelo rimskim agitatorjem, dokler se bo dalo slepo voditi od klerikalnih kolovodij, tako dolgo bodo časi resni, tako dolgo bodo časi opasni, tako dolgo bodo časi žalostni, ker dotlej bodo namreč ljudstvo izsesavali, izžemali in obirali, dotlej ga bodo izrabljali in izkoriščali.
Kakor hitro bo pa narod sam posegel globlje v ta kulturen boj, kakor hitro bo obrnil Rimu hrbet, bodo pa tudi .cerkveni vladike" z vsemi farovškimi .gospodi* postali mehki.
Naša javnost je za versko vprašanje preveč indiferentna, kar je v našo narodno škodo. Ali ni bilo umestno, ko so se uprle nekatere občine proti naredbam škofa Nagla, da se zavzame cela slovenska javnost za svoje brate, za njihovo pravo, za slovensko bogoslužje? Kje pa ste bili tedaj vi naro-dovci in rodoljubje? Ali ni to le vaša fraza ?
Kaj pa ko bi tedaj vsa slovenska javnost zaklicala: Solidarno! Od Rima proč!
Do tega tudi pride slej ko prej, ker nas naša duhovščina s svojim postopanjem in posebno s svojim brezdvomovinstvom naravnost izganja iz cerkve.
Slovanski Jug.
Prvi vspeh dr. M. Milovanoviča. Bel-grajski dnevnik .Depeša“ prinaša pod tem naslovom uvodnik, v katerem konstatira, da je prvi in največji vspeh potovanja srbskega ministra zunanjih del v Carigrad ta, da je pripravil zemljišče za potovanje kralja Petra v prestolnico ob Bosporju. In ta vspeh res ni majhen, ker on nam dokazuje, da so od-nošaji med Srbijo in otomanskim carstvom postali taki, kakor to zahtevajo koristi obeh sosednjih držav, ki imata toliko skupnih interesov. Sploh je za vse tri slobodne jugoslovanske države zelo koristno da se
približajo novi, ustavni Turški, ker postanejo s tem same močnejše, a razun tega bodo — kot zaveznice Turške — lahko močno vplivale na svojo zaveznico, da vodi pravičnejšo politiko napram onim milijonom Jugoslovanov (Srbov in Bolgarov), ki živijo v njenih mejah. Dr. Milovanovič ima vsekakor velikih zaslug pri tem, da je Turška začela z drugimi očmi gledati na svoje sosede kot je gledala do sedaj, a potovanja jugoslovanskih vladarjev v Carigrad bodo nov jasen dokaz, da zveza jugoslovanskih držav s Turško ni več lepo zveneča fraza, nego popolna realnost.
Lepa naredba, posnemanja vredna. Sedaj bodo v celi Srbiji občinske volitve in minister notranjih del je poslal vsem okrožnim načelnikom cirkularno naredbo, s katero zabranjuje političnim uradnikom vsako vplivanje na volilce. Minister zahteva v tej naredbi, da ga okrožni načelniki obvestijo o vsaki zlorabi uradne oblasti po posameznih političnih uradnikih, ki bodo strogo kaznovani, ako bi v tem oziru kaj grešili. Sloboda tiska, sloboda zborovanja in slobodne volitve, vsi ti postulati moderne družbe so že realizirani — naravno, ne pri nas, nego v .barbarski* Srbiji, kjer je su-vereniteta ljudstva prišla do polne veljave. Naše brate v Srbiji res lahko zavidamo.
Demonstracije v Ruščuku. Prebivalstvo je vsej Bulgariji vsled izgredov v Ruščuku jako razburjeno. V Sofiji so bile velike demonstracije. Policija in vojaštvo so vzdrževali red. Prišlo je do spopadov med ljudstvom in kavalerijo. Pri tem je bilo okoli šestdeset demonstrantov ranjenih, nekateri težko. Tudi več vojakov je bilo ranjenih. V provinčnih mestih so tudi bile demonstracije, toda brez nezgod.
Splošni pregled.
Državni zbor.
V četrtkovi seji se je nadaljevala debata o zakonskem načrtu zoper pijanstvo. S tem zakonom se hoče preprečiti preveliko zavživanje žganja ter se hoče z administrativnimi in kazenskimi odredbami omejiti pijančevanje. Ta načrt so skoraj vse stranke zavračale. Pritoževali so se, da hoče zakon nastopati samo zoper zavživanje žganja, dočim zavživanje drugega alkohola ingnorira. Splošno se je priznavalo, da je načrt tehnično jako slabo izdelan in da so najvažnejše točke nejasne. Vsled tega so na predlog poslanca Einspinnerja sklenili, da se načrt odkaže odseku. Na to so razpravljali o zakonskem načrtu o lokalnih železnicah. Poslanec Kuranda je ostro kritikoval načrt. Včeraj so se začele velikonočne počitnice.
Ogrska.
V ponedeljek ima magnatska zbornica sejo, v kateri se prečita kraljevo pismo o
razpustu parlamenta.	Govori se, da	bosta
baron Pronay in grof Vay protestirala zoper razpust v ex lex stanju. Ker je mesto predsednika vsled demisije predsednika Dessewfyja prazno,	bo predsedoval	pod-
predsednik baron Koloman Kemeny.
Glasilo Justhove stranke .Magyarors-zag* pravi, da se ta stranka ne bo udeležila prestolnega govora na dvoru. Stranka zastopa stališče, da se mora prestolni govor prebrati v parlamentu in da je razpust parlamenta v ex lex-stanju protiustaven.
Laška pravna fakulteta in Italija.
.Giornale d’ Italia“ poroča, da vprašanje o laški pravni fakulteti pospešuje avstrijska vlada, nemško časnikarstvo in pa nemški poslanci sosedne države. Kulturne skupnosti med Lahi	in Nemci se ne	more
zatajevati. Kakorkoli	se stvar reši, vendar
je gotovo, da ima zbližanje Nemcev in Lahov dober pomen in da bo prej ali slej rodilo sadove. Torej so tudi v Italiji šli na nemške limanice.
Nov kandidat za češkega ministra krajana.
Budjeviški .Hlas Lidu* poroča, da je kandidat za češkega ministra — krajana vodja budjeviških Čehov dr. Zatka.
Dnevne vesti.
Vzgajajmo narod z zavednostjo in z —r zgledom! Naš preprosti človek se v mestu navadno pohujšuje. Tako-le se pritožuje: .Sem bil včeraj v mestu, pa sem slišal slovenske gospe in gospodične nemško govoriti!* — Pa ga vprašaj, zakaj hodi kupovat v to in to nemško ali židovsko šta-cuno, ti pa zopet odgovori: .Eh, saj je tudi slovenska gospoda ondi kupovala.* — Narodnega ponosa in zavednosti je najti trdnega le še med preprostim nepokvarjenim ljudstvom. Kdaj se bo po naših mestih začelo dajati temu že dober zgled? Kmet nas opazuje in — kritikuje, potem pa obsoja tisto .slovensko gospodo*, ki se po mestu sprehaja in ga — prezira! Saj nas še ne pogledajo, samo takrat nas poznajo in vabijo, kadar nas potrebujejo! Take pritožbe čuješ vsak dan, če greš na deželo — samo uro daleč od Ljubljane! Ali to je vzgoja za kmeta, ti slabi zgledi, to spakovanje in to preziranje. Ali je to demokratizem? Ali je morda —modra .taktika*? Preprosti narod ne bo šel z nami, če ne bomo šli — mi ž njim! Je pač Čeh in Italijan ves drug človek!
Smeti venkaj iz slovenske Ljubljane. Dnevna vest .Jutra* štev. 16 naslovljena .Wir sind deutsche Burschen* je dvignila po vsi Ljubljani mnogo prahu. Slovenci in drugoslovanski natakarji ter sploh uslužbenci gostiln, hoUov in kavarn
LISTEK.
ARTUR SEVER.
ŽENA.
Roman.
[12]
odgoJ^jnila se je na postelji in užaljena
»Henrik, moralnih pridig nikakor ne potre ujem, niti od tvoje strani niti od druge Jaz samosvoja, svobodna žena, ki delam to, kar hočem, ki živim tako, kakor me je volja! Nikar ne misli, da kaj opraviš s svojo moralo ! Niti najmanj !*
.Vidiš, Rene, je počasi odgovoril Henrik, .ravno to je najslabše, da se sama ne zavedaš svojega početja! Veruj mi, da az nisem moralist, ki bi te sedajle učil >ogvečesa, a jaz sem človek, mož z odprtimi očmi, ki gledam in vidim tvojo nesrečno pot!*
Rene se je napol dvignila iz postelje, sklenila roki in zaprosila brata:
•Lepo te prosim prenehaj, jaz ne morem poslušati tvojih besed, ki so tako naivne, kot da prihajajo iz kakega našega fi-... 1 Bodi prepričan, da me tvoje besede niti najmanj ne ganejo. Povem ti pa, da takega naziranja od tebe nisem pričakovala! Umetnik si, moderen človek hočeš biti, a
se zgražaš nad stvarmi, ki o njih ne veš ničesar natankega!*
Henrikove besede so v nji prebudile samozavestno kljubovalnost, ako se je tudi v nji, za trenotek prebudila zavest, da govori brat resnico, vendar se ni hotela pred njim ponižati toliko, da bi mu priznala to, kar je sama smatrala kot nekaj čisto navadnega, a je bilo v očeh njenega brata največje zlo.
.Radovedna sem, kaj pravzaprav hočeš, kaj veš o meni; zakaj se ogiblješ dejstev, zakaj mi ne govoriš naravnost! Vsaj odkritosrčnost bi najprej pričakovala od tvoje strani!*
Ko je rekla te besede, je bil njen glas jezen in užaljen, hotela je razjeziti Henrika, da bi jo sledniič pustil na miru!
Henrik pa se ni razjezil, mirno in prijateljsko je govoril naprej:
.Torej dobro, ti misliš, da živiš prav! Ali ti ne pomisliš niti najmanj na svojo prihodnjostl Ali si se že kdaj udala takim mislim, ali si že kdaj vprašala samo sebe: kaj bo, kaj pride! Jaz vem, da nisi storila tega nikdar, ker sicer bi prenehala in pustila to življenje I Mlada, lepa si, Rene, a nikar ne zlorabljaj svoje mladosti, te svoje lepote! Sedaj mogoče uživaš v nji, ker ti nudi vse, česar si želi tvoja nemirna narava, tvoje nepokojno srce ... a veruj mi Rene, da pride čas, ko se ti zastudi iz dna duše to življenje, ko boš proklinjala svojo
mladost, svojo lepoto ! Takrat, ljuba sestra, takrat bo prepozno! Takrat stopi tvoj korak v ono grozno, negotovo bodočnost, ki jo sedaj ti nočeš razumeti, ki pa že steguje svoje polipske tipalnice po tebi! Kaj pričakuješ? Ali bi ne bilo bolje, da danes končaš vse, da se vrneš na pot miru. Ako pa ne moreš, tedaj — tu imaš samokres — stori takoj konec vsemu!*
Naglas se je zasmejala Rene, ko je čula te^besede:
.Človek, ali blazniš, ali kaj ti je? Spametuj se vendar, ne bodi tako otročji!
.Pa pustiva to; sklenil sem, da ti to povem, a ti vendar nočeš ničesar slišati o teh mojih besedah, torej molčiva! — Pridi danes k nama na obed v restavracijo, te pričakujem s svojo ženo!*
Rene je skočila iz postelje:
.Počakaj malo, takoj se oblečem, vsako dopoldne grem malo na sprehod, sedi ta čas, takoj sem gotovaI*
Henrik je komodno sedel v fotelj, vzel v roko albume, ki so ležali na mizi in jih začel malomarno prelistati; gledal je fotografije svoje sestre v najrazličnejših ulogah . . .
Rene se je pa med tem oblačila; bila je grozno utrujena, roke in noge so jo bolele, a pred bratom ni hotela pokazati svoje utrujenosti! Videlo se ji je da ga je s svojimi besedami popolnoma porazila, da ji ne more ničesar več očitati . . . opazila pa
ni, kako jo je Henrik zdajinzdaj skrivaj pogledal, kako je opazoval njene utrujene kretnje ... a njegov obraz je bil tako resen in skrben! Ko je bila oblečena sta odšla.
Na ulici se ga je oklenila in šla sta roko v roki; ljudje so začudeno gledali ta nenavadni par; Rene je sicer poznal v Ljubljani vsakdo, a Henrik je bil popolnoma neznan, vsi so se začudeno vspraševali, kdo naj bi bil ta novi kavalir. Henrik je posebno pazil na ljudi, ki so pozdravljali njegovo sestro; hotel se je prepričati, kdo so oni ljudje, ki Rene občuje žnjimi! Vsakega, ki jih je pozdravil, premeril je od nog do glave, a med njimi je večinoma spoznal degenerirane aristokrate, ki so ponosno in samozavestno tolkli s sabljami ob tlak in hoteli s tem vzbujati splošno pozornost.
Ko »ta prišla pred pošto, prihitela je do njih mlada gospodična Rakarjeva, ki je veselo pozdravila Rene; ta ji je predstavila svojega brata in vsi skupaj so počasi šli proti hotelu. Rakarjeva je ves čas silila v Henrika, spraševala ga o Parizu, kot največja in najboljša strokovnjakinja je govorila o njegovih delih, a to tako, da je Kovač takoj spoznal, da ni videla niti enega njegovega umotvora. Pazno pa je poslušal pogovor med njo in Rene, hotel je kaj več zvedeti o tem vročem prijateljstvu, a obe sta se spretno umikali vsaki besedi, ki bi
so nam čestitali, na tako odločnem nastopu proti tistimi poturicami, ki jih slovenska Ljubljana preživlja, pa v zahvalo zato javno izzivajo: Sluga »Jutra" pride tisto popoldne v neko trafiko po opravkih. Kar prileti za njim nek neznanec, pa začne v slabi nemščini rohneti nad njim in zmerjati naše uredništvo radi omenjene notice. S tem pa se je mož izdal, da je on sam eden tistih rizadetih. Grozil je dalje, da bodo nem-, ki, bolje rečeno, nemčurski natakarji svoje gospodarje prisilili, dane sme v njih lokalih »Jutro" biti na razpolago gostom. Ako bi se gospodarji temu pozivu uprli, je dalje dejal, tedaj bomo mi skrbeli, da vsako »Jutro", ki pride v naše roke, raztrgamo. Sluga mu je mirno odgovoril, da če ima kaj proti listu, naj se zglasi naravnost na uredništvu, njega pa naj v tujih javnih lokalih pri miru pusti. To je predrzneža malo paparilo, rekel je, da gre naravnost v uredništvo. No, pri -nas ga ni bilo, pa bi bilo dobro, Če bi se zglasil. Naučili bi ga manire, kako se ima, kdor hoče v Ljubljani živeti, v Ljubljani obnašati. Možu se oči-vidno vidi, da ni Nemec, marveč rojen Hrvat, poturica. — Da smo si v ti in slični zadevi na jasnem. Mi stojimo na stališču, pustimo vsakogar živeti. Za to tudi nismo ne z eno besedico omenili res rodnih nemških uslužbencev. Kaj morejo ti zato, da so Nemci. Ampak naša ost je bila in ostane naperjena proti — poturicam. Tudi te, dokler naravnost ne izzivajo, pustimo pri miru, imamo drugega dela še preveč. Toda kakor hitro se predrznejo naše slovenske uslužbence in gospodarje tako izzivati, kakor so to oni storili, tedaj storimo le svojo dolžnost, če varujemo interese naših slovenskih uslužbencev proti nesramnim nastopom tujih poturic. In to dolžnost bomo energično vršili ne le v Ljubljani, marveč povsod, koder biva slovenski rod. Komur v slovenski Ljubljani slovenski kruh ne diši, hajdi z bogom 1 Imamo svojih ljudi dovelj in če se jih še ni, si jih hočemo in moramo vzgojiti. Zaradi nekaterih ljulik med pšenico ne maramo črniti naših bratov, zlasti Hrvatov ne. Ampak za poturice izivače bomo vzeli veliko brezovo metlo.
Ich spreche nur deutsch. Ob sklepu lista smo dobili obvestilo, da je zgorej omenjeni izivač v „Unionu" nastavljen. Če je res, čudno bi ne bilo. Vsaj je v Unionu kot ravnatelj nastavljen — tudi bivši štajerski Slovenec, ki se je proti slovenskemu gostu v kavarni javno izrazil: I c h spre-chenur deutsch. — To zapišemo v album vsem zavednim Slovencem, dokler še nekaj drugega ne napišemo.
Slovenska gledališče. Danes, v soboto zvečer Offenbachovi opereti »Za-roka pri svetilnicah" in „Soprog pred durmi" (izven abonementa; za lože p a r). Med prvo in drugo opereto svira Slovenska Filharmonija Offenbachovo over-turo „Orfej v podzemlju". — V nedeljo zvečer (za lože n e par) isti opereti in ista overtura na korist g. kapelnika V. Talicha. — V nedeljo popoldne ob 3. uri Buchbinderjeva spevoigra (On in njegova sestra" (za lože par).
Gospod kapelnik Vaclav Tallch ima v nedeljo zvečer svojo benefico. G. Talich je že dve leti izvrsten kapelnik Slovenske Filharmonijo ter je bil v potekujoči gledališki sezoni odličen kapelnik operetnih in tudi opernih predstav. Njegova zasluga je, da se je slovenska opereta v glasbenem in pevskem oziru dvignila in da smo imeli prav odlične predstave. Še nikdar niso dosegle operete na našem odru toli visokega števila, kakor letos. »Dolarska princesa", »Lo-garjeva Krista", »Ločena žena", „Umetniška
mogla le najmanje prebuditi kako sumnjo. Opazoval je obe, a na obrazu obeh je za-, pazil enake utrujene in izmučene poteze podplute, upadle oči in skoro sive ustnice.. • _________________________________________ (Dalje.)
Mali listek.
Književnost, gledališče, umetnost.
Tretja umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča.
Pomlad v prirodi se napoveduje tud1 kulturnem gibanju z veselimi pojavi; eden tistih, ki ga pozdravljamo z najodkritosrč-nejšo’ radostjo, je otvoritev III. razstave v umetniškem paviljonu g. R. Jakopiča, danes, v soboto, ob pol 12. uri dopoldne...
Ko smo pred letom dni gledali zidarje na domu Latermanovega drvoreda, smo vsi neverno zmajevali z glavami in nismo prorokovali čilemu graditelju vspeha niti na gmotnem, niti na kulturnem polju. Saj vemo že izzadavna, s kakšnimi rožami so posuta pota prerokov v domovini! No, morda smo gledali prečrno; pač je res, da g. Jakopič, nerazumevan kot umetnik, ne-podpiran kot podjetnik, do te ure ni žel niti zlatih niti zelenih lavorik, ki mu gredo po zaslugi, toda vsa znamenja kažojo, kako nevplašno vrši slovensko umetništvo z moj^ strom Jakopičem na čelu pod krovom njegovega paviljona svojo vzvišeno nalogo. Da ta naloga je stremljenje proti cilju, da
kri" in opera »Trubadur" so dokaz g. Tali-chove velike sposobnosti. Njegov temperament in njegova umetniška sila sta bila vsem predstavam in koncertom oživljajoča moč, ki je navduševala pevce, pevke, orkester in publiko. Zato g. Talich zaslužuje simpatije in priznanje naše publike. Gotovo bi bil odhod g. Talicha za ljubljansko glasbo velika škoda. V nedeljo mu izkaži naše občinstvo svojo zahvalo 1
Spomladanska umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča se otvori danes 19. t. m. ob pol 12. dopoldne. Vstop je dovoljen vsakemu proti vstopnini 2 K
Spominsko knjigo na potres v Ljubljani 1895 izda magistrat v kratkem. Knjiga bo imela elegantno obliko albuma ter bo razkošno ilustrirana s slikami Ljubljane pred potresom in po potresu. Knjigo so spisali magistratni uradniki ter jo redigira g. ma-gistratni komisar Fran Govekar, gledališki ravnatelj.
Dr. Btgumil Vodnjak, slovenski pisatelj, sedaj v Pragi, se je udeležil v družbi g. pesnika dr. Al. Gradnika, c. kr. sodnika v Pulju, predstave drame »Izgubljenci" ter se je našemu poročevalcu izrazil, da ga je »dovršenost predstave sila iznenadila, ker nadkriljuje celo predstave novega mestnega gledališča na Kral. Vingradih v Pragi" .. . »Igralstvo je prav dobro in režija izvrstna". Nas ta kritika veseli, ker kaže, kako indo-lentno je naše občinstvo brez vzroka.
Znanstveaa revija. Kakor čujemo začne v kratkem času izdajati pisatelj g. dr. Bo-gumil Vošnjak znanstveno revijo. Veseli nas to podjetje, ker znanstvena revija nam je v resnici krvavo potrebna!
Klub slovanskih tehnikov v Pragi si je izvolil na svojem občnem zboru za drugi semester tekočega leta sledeči novi odbor: predsednik: G. Gulič, kand. str. ing; podpredsednik: R. Lončar, stud. ing.; tajnik: M. Dolinar, stud. arhit.; blagajnik; G. Zupanič, stud. str. ing.; knjižničar: A. Oz-vald, stud. ing.; preglednika: J, Mačkovšek, kand. ing.; J. Leben, stud. ing.
40 letnic« ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva ter razpuščene požarne brambe se praznuje letos 13., 14. in 15. avgusta. Glavni dnevi te slavnosti bodo 14. in 15. Natančnejši program se pravočasno pošlje vsem gasilnim društvom. Cenjena gasilna društva se že sedaj prosijo, da omenjene dni ne prirejaja nikakih drugih gasilskih slavnosti oziroma veselic.
Umrl ie Konrad Lachnik, hidrotehnik, ki je zgradil čez 60 vodovodov na Kranjskem, Goriškem, Istri itd. Rekli so mu »Kranjski Mozes". N. v p.
Sokol v Št. Vidu nad Ljubljano uprizori danes popoldne ob 6. uri v dvorani pri »Slepem Janezu" Jak. Štokovo burko »Moč uniforme". Igrokaz je do sedaj še inalokje uprizorjen. Vsebuje mnogo zdravega humorja. Gotovo ne bo žal nikomur, ki se udeleži.
Društvo slovenskih trgovskih sotrudni kov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani naznanja svojim organiziranim tovarišem, da se vrši letošnji 3. redni občni zbor dne 20. t. m, v restavraciji »Hotela Ilirija" ter prosi, se udeleže točno, začetka ob 3. uri popoldne. Ker je ta občni zbor velikega pomena za razvoj društva, kot trgovskega nastav-ljenstva sploh, naj nihče ne izostane!
Vsled elabih plač — pomanjkanje delavcev. Ljubljanska draginja tešči za vrat vse sloje, najbolj seveda delavca. Radi slabe mezde se boljši delavci in zidarji Ljubljane ogibljejo in gredo drugam. Vsak dan se to vidi na železnici! Kapitalisti izkoriščajo delavca do mozga, kdo bi mu potem zameril če gre drugam! — Letos bo v Ljubljani delavcev manjkalo, to je brezdvomno go-
bi se slovenska umetnost, vzlic nezadostnemu umevanju in vzlic zanemarjanja od strani občinstva vzborila svaj do trenotka, ko ponese vsak posetitelj naših umetniških razstav tisto kronico, ki jo je plačal za vstopnino, v svojem srcu stokrat povrnjeno s seboj ...
Da hodi genij preko vseh ovir do cilja in da napor slovenskih umetnikov ne bo opešal do nižjega obzorja, nam priča, kakor za prvo, slovensko, druga, dalmatinska, z današnjim dnem tudi tretja, pomladna razstava slovenskih umetnikov in Srbkinje Nadežde Petrovičeve. Da bi se le še v občinstvu in v naši konservativni kritiki pokazal zasluženi odziv!
Med razstavljalci in njihovimi deli — nad poldrugsto slik in plastik — se predstavlja Nadežda Petrovičeve kot gost, ki si ga želimo še večkrat in za katerega zahtevamo že naprej eno izmed najbolj častnih mest. Umetnica s čisto nežensko vervo in drznostjo, krepkomoškega temperamenta in strastnim oboževanjem site, žarke barve, kaže skoraj enako moč v portretu, genin in pokrajini. Slikovita zmešnjava starih srbskih cest in mest, obenem s pestrimi barvami domačih noš, jo izziva do vihravih razmahov, kjer se smelost risbe kosa z vriskanjem kolosta. Zabeležimo »Studijo in Zamorca", »Pokopališče in množico drugih" pokrajin; nekatera figuralna dela v plein-airu se še bore s trdostjo barve in mode-lacije.
tovo. Ljubljanska draginja davi ljudi do grla; koliko ljudi bi šlo rado drugam živet, ako bi ne bili na Ljubljano privezani!
Vožnja materijala po Gruberjevem kanalu se je s parnima strojema že pričela.
Prestavljen praznik. Praznik Marijinega Oznanenja, ki pade redno na dan 25. dne marca, je letos vsled Velikega petka prestavljen na ponedeljek 4. aprila. To je redek slučaj, se le v slučaju zgodnje Velike noči pripeti.
Prvo ljubljansko skladišče ob Dunajski cesti je vse prenovljeno in povečano. Podjetje ima s posebnim tirom za dovažanje blaga v skladišča direktno zvezo z južno železnico.
Prelaz ob Martinovi cešti so za javni promet vendar enkrat odprli. Za osebni promet se pa občinstvo poslužuje le nerado viadukta, ker dela novi del Dovozne ceste na severni strani prevelik ovinek, in hodi rajše še nadalje čez železniški tir. isto velja o mostiču ob Dunajski cesti.
Nesnaga pri živilih trgu. Kdor se potrudi vsak dan saj eno uro na naš trg z živili in opazuje razne manipulacije z njimi, bo opazil tele delikatne prikazni tam: Ku-povalke prijemljejo surovo maslo kar z rokami, je ščipljejo in trgajo proč ko isto pokušajo. V smetano utikajo kar gole prste ko jo pokušajo, mesto da bi vsaka prodajalka imela majhno žličico pri sebi in jo sproti snažila. Psi se še zdaj vidijo okoli jerbasov. Po desetkrat je nekatera stvar otipana predno jo kdo kupi, od čebule pa do sadja. Vse se onesnaža. Okusno to pač ni za — zdravega človeka! Prosimo slavno tržno nadzorstvo, da napravi tej ostudnosti konec, ker ljudje hočejo za pošten denar snažna in zdrava živila, ne pa cel paterno-šter — bacilov!
Mleko so konfiscirali. V Ljubljani ne konfiscirajo samo »Jutro" ampak tudi mleko. Včeraj je namreč mestno tržno nadzorstvo na Vodnikovem trgu zasledilo več litrov nesnažnega mleka, pa ga je konfisciralo. Že prav tako!
Huda Macedonca. Delavca Mijo Stefanovič in Bojan Krstič, obadva zaposlena pri Grubarjevem prekopu sta včeraj opoldne malo preveč pogledala v kozarec. Z mesta gredoč proti Stepanji vasi, kjer stanujeta, sta si pri Štepanjskem mostu za Kodelije-vem, v prepiru skočila v lase. Ker sta pa oba dobra atleta, je bilo težko uganiti kdo zmaga končno je Krstič Stefanoviča položil s tako silo na tla, da je ta nezavesten oble-šal, a le za nekaj minut. Zvila buča Kristi-čeva si je znala pomagati. Krstič je namreč imel z seboj v žepu steklenico črnega vina in tega je vlil Stefanoviča na prsa in za vrat, in takoj je bil pokoncu in tako sta vinska bratca nadaljevala pot seveda zopet v največem prijateljstvu.
»Hotel Lloyd“ v Ljubljani priporočamo Ljubljančanom in potnikom, ki prihajajo v Ljubljano, kot res solidno podjetje, splošno znano in kar potrjujejo vsi, ki so kdaj bili v tem hotelu. Sobe so lepe in snažne, kuhinja in klet priznano izborna, a cene zelo zmerne. Podjetje se nahaja v zanesljivih narodnih rokah, kar je v naših razmerah tudi zelo važno za vsakega zavednega Slovenca.
Še en venec dr. Mantuaniju.
Ravnatelj deželnega muzeja g. dr. Man-tuani zasluži, da mu spletemo še en venec k njegovi slavi o najdbi človeških glav iz »turških časov" doli v Stepanji vasi. Kakor znano, je dr. Mantuani pustil v oficijoznem glasilu deželnega muzeja — in ko je postal v »turški tiskarni" izhajati »Brezdomovinec"
Od domačih so razstavili gg.: Jakopič, Jama, Grohar, Žmitek, Vavpotič, Klemenčič, Smrekar, Magolič star. in ml., Zajec, Henri-jeta Šantlova in dr., pogrešamo to pot Sternena. Ker ob uri, ko smo si ogledali odbrana dela, še ni bila zaključena razvrstitev niti katalog, se omejujemo seveda le na prvi vtis ter si prihraiijujemo podrobno oceno za naslednje dni. — Nekatere umotvore smo že videli, deloma na skupnih, deloma po delnih razstavah; upati je, da bodo tu po- speševale celotnost in moralni kakor gmotni vspeh.
Jakopič prihaja s ponosno vrsto. Iznenadili bodo njegovi pogledi na križev-niško cerkev v raznih/zimskih in pomladnih razpoloženjih svetlob in ozračja, njegova »Okona", »Pri klavirju in virtuozno podana glava bosjaka-alkoholika." Vsaj to, se nadejam, nakupi slavni umetniški _svet vojvodine Kranjske za deželno galerijo; tu ne more noben nezadovoljnež sitnjariti, da umetnost ni sorodna srcu naroda in da ga ne voli za svoje predmete.
Grohar nanovo razstavlja prvega »Sejalca" in več velikih in manjših pokrajin, ki bodo našle kakor vselej, svoje ogorčene kritike in navdušene občudovalce.
Jama je poslal krajinskih slik; številčni veliko, a mojster je zato — če mogoče
—	še diskretnejši, še elegantnejši, še bolj tisti neprimerljivi poet, ki ga poznamo in cenimo izza prejšnjih razstav.
Žmitek je zastopan zelo bogato in
—	to Ie razglasiti: »fotografija do zdevnih lobanj, ki so se našle v Stepanji vasi, je nedvomno pokazala, da so dozdevne človeške črepinje — želve... Dotičnikos ki se je spravil vmuzej, se bo opral in potem se bo dala vrsta teh želv, katere je gotovo Ljubljanica iz Barja nanosila, natančno določiti ...
Ta razglas je v trojnem oziru uvaže-vanja vreden. Prvič nam pove, da naš slavni ravnatelj deželnega muzeja določa razliko med človeško lobanjo iz turških časov in navadno želvo že le potom fotografije izvirnik sam, t. j. crknjena želva takemu veščaku ne zadostuje.
Dr. Mantuani s tem znanstvenim dokazilom najbrže crknjeni želvi — kakor jo vidi pred seboj, ne verjame toliko, da jo smatra za človeško glavo, dočim mu še le fotografija nedvomno pokaže, da je namreč
»dozdevna človeška lobanja" v resnici le_
želva. To je vsekakor zopet velik napredek na polju znanstvenega raziskavanja.
Stari Pečnik n. pr., ki ni tak strokovnjak, hodi vse drugo dokazilno pot. On zasledi, izkoplje, vidi in že ve: to je človeška glava, ono je želva.
Drugič, nas strašno zanima izvedeti, ali se je »dotični kos, ki se je spravil v muzej", že opral — časa med tem za tako pranje je bilo dovolj — in ali se je »dala vrsta teh že določiti", ali še ne. A kar nas sedaj, ko smo z razkritjem »Jutra" dr. Mantuaniju pripomogli na vrhunec svetovne slave, še najbolj zanima, je vprašanje, če je res tako gotovo, kakor dr. Mantuani trdi, da je z najditeljem vred slavno postale že 1 ve Lj u b 1 j a n i ca iz Barja nanosila vštepanjovas. (»Jutro" glej št. 10 z dne 11. t. m.) je bilo glede povoda najdbe želv previdnejše. Piše namreč: Celo grobišče tvorijo čisto nedolžne želve, najbrže iz ljubljanskega močvirja ob kaki veliki povodnji tu sem p rip 1 a vi j en e. Lahko je tudi mogoče, da je te živali kak poseben prijatelj iz Ljubljane nalašč gojil, da so mu potem ušle, se tu naselite; ko je Ljubljanica vpadala, so se pozimi zarinile v breg ter tam otrpnele in okoste-nele.Tudi ni izključeno, da so te živali prišle potom preseljevanja v naše kraje ter tu izumrle."
»Jutro" je te tri morebitnosti navedlo, kakor so to trije poznatelji želv domnevali. Ker pa nam vse tri razlage niso bili po volji, smo apelirali, da nam kdo ljubljanskih strokovnjakov reši to vprašanje. Ne vemo, ali cela Ljubljana res ne premore niti enega veščaka na tem polju, ali pa imamo naše strokovjake samo zato, da včasih, kadar ni prav nobene potrebe, norce brijejo z nazori lajikov; vemo, da se do danes ni še nobeden zglasil, ne pri nas, ne v drugih listih, dasi se je s to zadevo do zadnjih dni pečalo malone vse vnanje nemško časopisje.
Zglasil' pa se je pri nas neki gospod, ki dobro pozna želve še iz istih časov, ko so jih Ljubljančani vživali za kosilo in večerjo. Ta gospod se je naravnost smejal dr. Mantuanijevi trditvi, da je te želje gotovo Ljubljanica iz Barja nanosila.',Našemu vprašanju, od kod torej te želve, je približno takole^ odgovoril:
Se pred 40. ali 50. leti so bili naši Ljubljančani silno konservativni. Glede posta posebno. Ta se je vse postne petke in »kvaterne" dni odgorej na zdolej do malega postilo. To je bilo takrat tem lažje, ker so nam naši potoki dajali obilico rakov in rib. Teh se je vsakdo lahko privoščil. Boljši krogi pa so se spravili tudi na
vmes z zelo dobrimi pokrajinami. Izmed figuralnih del se odlikuje interieur z majhno deklico in tihožitje »Riba". Ima tudi dobrih akvarelov, tuintam morda premalo zračnih in veliko sliko rablja, ki utegne buditi obče zanimanje. Vsekako je daleč prekosil svoj vspeh izza lanske razstave.
Vavpotič je razstavil pičlo, a dobro. Klemenčič kaže vrsto široko in bravurno navihranih portretov, med njimi glavo znanega ljubljanskega poeta, ki nas za Veliko noč baje namenja razveseliti s knjigo »Pisano polje"... Smrekar, ki ga beležimo na tej razstavi, ni karikaturist Henrik, nego nov, Ljubljančanom doslej neznan portretist z dvema dobrima glavama v akvarelu. Magolič st. je razstavil simpatičen, ubran pogled na frančiškansko cerkev z efekti večerne razsvetljave. Magolič ml. opozarja nam z obetajočimi pokrajinami. Zajc razstavlja nove in stare drobnoplastike; ugajati utegne večja, barvana »Glava Gorenjke."
Henrijeta Šantlova je poslala poleg drugega izborna partela, ki ji obenem z večjimi slikami zagotavljata odličen vspeh.
S temi, morda nepopolnimi podatki, za danes zaključujemo. Posetniki razstave najdejo na nji krasen užitek, naši meceni pa priliko, da se izkažejo v dejanju; upamo, da ob tem povodu tudi opoznamo, zakaj imamo na Kranjskem umetniški svet! Vladimir Levstik.
—	želve. Teh živalic se je v Ljubljani mnogo spečalo še pred otvoritvijo južne železnice Dunaj-Trst. Privozili so jih kar po cesti — ne z ljubljanskega barja, ker tam jih n i b i lo nikdar, am pa k iz daljnega Trsta. — Po otvoritvi železnice pa se je kupčija z želvami iz Trsta v Ljubljano še bolj oživela. Ribji trg jih je bil vslak petek poln. Pa se je zgodilo, da so te živalice v masah pocrkale. In tedaj so jih zmetali kar čez ograjo doli v Ljubljanico. Ta jih je iz usmiljenja sprejela, nesla na svojem mehkem hrbtu seboj. Tam, kjer je danes Hribarjeva tovarna, se je preje obrežje zvalo „Vodmaški brod“, nižje doli pri Selu pa je bil „Kodelov brod“ in sicer na te strani, kjer se stara struga Ljubljanice, ki je prihajala od Stepanje vasi, spaja z novo strugo. Med obema brodoma se je tekom časa nabralo polno crknjenih želv. Voda jih je namreč zanesla med grmovje, kjer so navadno obtičali celi kupi. Ob času večjih povodenj pa je poplava vse te kupe dvignila, pobrala ter nesla seboj. Pri „K,odelovem brodu“ pa se je voda obrnila proti stari strugi, koder je tako narasla, da je prišla blizu sedanje štepanjske brvi, torej do slavno postalega dr. Mantuanije-vega grobišča. Pri tem se je voda vedno bolj upiralo proti desnem bregu. Kar je prinesla seboj, je puščala na bregu in kolikor bolj je voda v glavni strugi podala, tem nižje je postajala tudi v tem zatoku, tem nižje je ostavljala tudi razne naplavine. Med temi naplavinami so tvorile glavni »promet" zgorej na Ribjem trgu pocrkane želve. Vsaka večja poplava jih je nanašala skupaj. Od tod si tudi razlagam, da se jih dobi po posameznih skupinah, stopnjevalno v vodoravnih črtah, nekatere grude starejše, nekatere zopet mlajše. Vendar pa po moji sodbi te želve niso starejše, kakor k večjem 50 do 60 let!" . . .
Na kraju sedanje najdbe so se morale zgoditi spremembe vrhne zemeljske plasti. Najbrže so tam odkladali gradivo, izkopano v Gruberjevem prekopu ter tako zakrili kupe cerkovin. Te želve niso nikdar iz Barja, ker jih tam nikdar bilo ni."
Ne prisežemo sicer na to razlago, zanimiva in zelo verjetna pa se nam zdi, vsaj dokler ravnatelj deželnega muzeja po svojih fotografijah kaj boljšega ne dokaže.
Ampak že za to, da nam je dr. Man-tuanijeva fotografija „nedvomno“ dokazala, da postne želve iz Trsta niso nikake človeške lobanje iz »turških časov", zasluži g. dr. Mantuani venec, ki mu ga morda že jutrišnjo „Jutro“ podari.
Obravnava Govckar-Borštnica.
Smejali smo se prav od srca, ko smo gledali to predstavo, ki pa se ni vršila na ljubljanskem odru, ampak v razpravni dvorani ljubljanskega sodišča. Kot v največji ensamblski oceni kake komedije, so stali slovenski igralci in igralke pred sodnim tribunalom, a iz lic vseh se je bral smeh in veselje, da je moral sam sodnik intervenirati ter klicati: Tu nismo na odru! In komični prizori so sledili sentimentalnim refleksom velike preteklosti; da orišemo samo intresantno sceno.
Ko sta se g. Molek in gospa Borštnikova prepirala, kdo izmed njih je večji umetnik, ko je g. Molek kategorično zatrjeval, da je Borštnikova velika umetnica, takrat, kadar kot stara umetnica zatrjuje svojo mlado umetniško moč, ko so se vrstili prepiri, kdo meša scene, kdo ne zna uloge, kdo se krega, kdo intrigira, bilo bi malo preveč intresantno, a obenem dolgočasno. Izvedelo se je tudi, da g. Borštnikova noče igrati onih ulog, ki jih mlada gdč. Kandlerjeva rada igra. G. Danilo je izjavil, da po njegovem mnenju sploh zavoda, kjer se ne krega, prepira in intrigira ne smatra resnim glediščem! Ga. Iličičeva je ostala tudi pred sodnim tribunalom naivka in s prosečim glasom izjavljala, da ne ve ničesar, samo to je rekla, da je morala v neki predstavi, ko je imela sceno s go. Borštnikovo, prevzeti ulogo sufleze! Smejali smo se, ko smo gledali to neprostovoljno predstavo in dobili smo utis, da na stvari ni ničesar drugega, nego samo malo intrig in °d strani nemškonacijonalnega zastopnika ge. Borštnikove malo zlobnosti in nevednosti! Imeli smo priliko, pogledati tudi za kulise in gledali g. Verovška, ko je pri Skušnji Kato Vrankoviča metal uloge po tleh in odšel, ker se nista mogla z gospo Borštnikovo sporazumeti, kdo govori lepšo in bolj gramatikalno slovenščino. Nemško nacijonalnega zastopnika ge. Borštnikove, ki je zadnjič in danes oblastno zatrjeval ■da kako »Dramatično društvo" pravno sploh ne obstoji, je mirno pobil podpredsednik istega gospod Milavec in sicer je izjavil, da ga je imenovano društvo izvolilo svojim podpredsednikom, in da ima to negirano društvo svoj občni zbor v aprilu! Na to sta ga. Borštnikova in njen zastopnik molčala in s tem dokazala neopravičenost svoje tožbe! Izvedenec, ki ga je ga. Borštnikova predlagala — nemški direktor Richter, ni imel časa, da pove svoje strokovnjaško mnenje, ker se mu je nudilo na lastno be-nefico! No in rezultat vsega: zamujala je
ga. Borštnikova skušnje, kregala se je, in memorirala svojih ulog, tako so izpovedale priče! Sodnik pa je prišel do prepričanja, da je težko igrati teater, a še težje voditi sodne obravnave iz gledališkega miljea!
Razprava se je zopet preložila, da se zaslišijo novi izvedenci in priče! Tako nam je za prihodnje dni zopet pripravljena in naštudirana nova komedija, saj zdaj smo tako na koncu sezone in se bomo morali pač zadovoljiti s predstavami pred ljubljanskim sodiščem!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Dr. Milovanovič o svojem potovanju v Carigrad.
(Brzojav posebnega dopisnika .Jutra*.)
Bel grad, 18. marca. Minister zunanjih del dr. Milovan Milovanovič je danes sprejel našega dopisnika in mu izjavil, da je vzradoščen radi prisrčnosti ki so mu jo izkazovali v Carigradu službeni krogi. Med sultanom in njegovimi prvimi svetovalci vlada popolna harmonija ne samo glede prijateljskega razpoloženja napram Srbiji, nego tudi z ozirom na naravo političnih odnošajev napram Srbiji. Dalje je izjavil g. minister da medsebojno zbližanje balkanskih držav ni na škodo nobeni drugi državi, ker pri tem niso tangirani interesi nebalkanskik držav, pač pa je to zbližanje najbolja garancija za stalnost političnih razmer na balkanskem poluotoku.
Trgovinski odnošaji med Avstro-Ogrsko In Srbijo.
(Brzojav posebnega dopisnika .Jutra*.)
Bel grad, 18. marca. V vladnih krogih so osvedočeni, da se začnejo tekom nekoliko dni pogajanja za sklepanje trgovske pogodbe z Avstro-Ogrsko. Tukajšnji avstro-ogrski poslanik grof Forgač dobi ter dni od svoje vlade končna navodila za pogajanja s srbsko vlado. Pogajanja se bodo vršila v Belgradu.
Plenarna seja Zveze Jugoslovanov.
Dunaj, 18. marca. Danes je imela »Zveza Jugoslovanov" plenarno sejo pred velikonočnimi počitnicami, v nji se je sklepalo glede klubove taktike napram vladni predlogi glede italijanske pravne fakultete. Sklenilo se je, da Zveza odločno nastopi proti ti predlogi in principijelno odklanja vladno predlogo, posebno pa še Trst kot sedež fakultete! Svojo oporo v boju proti ti predlogi ne najde »Zveza" samo v »slovenskem klubu" ampak tudi v vsi »Slovanski Enoti." Klub je enoglasno sklenil, da nastopi proti vladni predlogi z vsemi postavno dovoljenimi sredstvi, da prepreči uresničenje iste.
Poljaki pri Bienerthu.
Dunaj, 18. marca. Danes je bil pri Bienerthu prezidij poljskega kluba, poslanci Glabinski, Stapinski, Swierzima ter Čajkovski, ki je interpeliral ministrskega predsednika glede programa po velikonočnih počitnicah. Bienerth je izjavil, da se obravnava najprej predloga o posojilu, potem pa
o	časovni pragmatiki. Konferenci je prisostvoval v začetku finančni minister Bilinski, potem pa kot njega zastopnik minister rojak Duleba.
Tiskovni odsek.
Dunaj, 18. marca. Danes je tiskovni odsek sprejel novi tiskovni zakon.
Razmere na Ogrskem.
Budimpešta, 18. marca. Danes od 10—1 se je vršil pri ministrskem predsedniku Khuenu celokupen ministrski svet, ki se je pečal s tekočimi zadevami in z razpustom državnega zbora.
Budimpešta, 18. marca. Slovaški poslanec Ivanka je naprosil državnozborskega predsednika Galla, ako more v pondelj-kovi seji pred razpustom državnega zbora interpelirati vlado glede trgovskih pogodb s Srbijo in Rumunsko. Predsednik je dovolil to!
Bosanska deputacija
Dunaj, 18. marca. Danes se je zglasila v parlamentu pri poslancu Vukoviču bosanska železniška deputacija in ga prosila, da bi jo peljal k skupnemu finančnemu ministru Burianu, kar je pa ta odklonil. Nasvetoval ji je, da naj se zglase pri kakem članu delegacije, kar so tudi storili, a nikdo ni hotel predstaviti deputacije Burianu.
Domišlja Homjakova.
Petrograd, 18. marca. Demisija predsednika gosudarstvene dume Homjakova je vodilne kroge jako iznenadila. Kot njegov naslednik se imenuje poslanec Šid-lovski! Govori se tudi o razpustu dume.
Nakup otoka Brioni.
Dunaj, 18, marca. Avstrijska vlada je kupila otok Briona, ki je namenjen kot letovišče prestolonasledniku Franc Ferdinandu. Tam se tudi zgrade zdravilišča za častnike.
češki deželni zbor.
Praga, 19. marca. »Narod. Listy“ javljajo, da češki deželni zbor sploh ne bo
sklican. V zadnjem ministrskem svetu ni bilg niti besedice govora o tem.
Izvoljski gre v Berlin.
Berlin, 18. marca. Tu se popolnoma resno zatrjuje, da postane ruski minister za zunanje zadeve ruski poslanik v Berlinu.
Poljska narodna skupščina.
Lvov, 18. „arca. Lvovski občinski svet je enoglasno sklenil, da pošlje na poljsko narodno skupščino, ki se letos vrši pod predsedstvom pisatelja Sienkievvieza v Chikagu veliko deputacijo.
Proslava marcovih žrtev.
Berlin, 18. marca. Tu so se vršile velike manifestacije v spomin padlih žrtev! Na grobove so demonstrantje položili vence z jako ostrimi napisi.
Detomor.
Trst, 18. marca. Včeraj (v petek) pred poludne ob 11. uri je bilo najdeno v morju med ladjedelnico sv. Marca in ono »Stabi-limento Tehnico Triestino" mrtvo truplo novorojenčka. Očividno je bilo dete nalašč vrženo v morje. Policija sicer preiskuje in poizveduje, a dosedaj ni zasledilo še ničesar.
Burzevv — umrl.
Pariz, 18. marca. Tu se govori, da je umrl znani ruski revolucijonar Burzew, ki je igral v procesu Janine Borowske veliko vlogo, sedaj je živel v Parizu, a dobil je iz New-Yorka povabilo, da naj pride tja, da pomaga razkrinkati nekega tamošnjega ruskega agenta provocateur. Iz New Yorka je dobil vabilo od ruskega političnega ministrstva, da naj pride v Petrograd, Burzevv je odšel v Rusijo; oglasil se je med potjo pri guvernerju v Kazanu, ki ga je povabil na večerjo. A sredi večerje je Burzevv naenkrat omedlel in par trenotkov na to umrl. Sumi se, da je bil zastrupljen.
Edvard v Carigradu.
Carigrad, 18. marca. Med Grki v Carigradu vlada velika nevolja radi pred-stoječega obiska angleškega kralja Edvarda v Carigrad. Bati se je velikih demonstracij ob priliki njegovega prihoda.
Biarritz: Kralj Edvard je še vedno bolan, že delj časa ni zapustil sobe. Vendar njegov položaj ni resen.
Dež. gledališče v Ljubljani.
V soboto, dne 19. marca 1910.
Zaroka pri svetilnicah.
Opereta v enem dejanju. Besedilo spisala Michel Carre in in Leon Battu. Uglasbil Jacques Offenbach. Kapelnik V. Talich. Režiser Ljubiša Iličič.
Peter, zakupnik posestva. . g. Lj. Iličič Deniza, njegova sestrična	.	.	gdč.	Pipa Tavčarjeva.
Fanchetta ) —..j.	•	.	gdč.	Iva Hrastova.
Katarina )	.	.	gdč.	Mira Zupančeva
Nočni čuvaj ...... g. Fr. Bohuslav.
Kmetje in kmetice.
Dejanje se vrši na vasi pred Petrovo hišo.
V	pavzi med prvo in drugo opereto svira Slovenska Filharmonija Offenbachovo over-turo »Orfej v podzemlju". Dirigira gosp. kapelnik Vaclav Talich.
Soprog pred durmi.
Martin Prelier, .... g. Fr. Bohuslav. Suzana, njegova soproga	.	.	gdč.	Pipa Tavčarjeva.
Rozina, njena prijateljica	.	.	gdč.	Iva Hrastova.
Florjan Žolnodol, komponist . g. Lj. Iličič.
Dejanje se vrši v stanovanju Martina Prellerja.
Zastonj in poštnine prosto:
Domača knjižnica
Zeznam izbranih, najboljših del slovenske literature in svetovne literature v dobrih
1	prevodih.
Ig. pl. Klcinmayr & Fed. Bamberg
v Ljubljani.
3g
H. Suttner
Ljubljana, Mestni trg
nasproti rotovža
priporoča svojo bogato zalogo najfinejših in najnovejših žepnih, kakor salonskih ur, juvel, zlatnine in srebrnine, raznih pripravnih daril iz kina srebra.
Blago najfinejše vrste. ::: Cene najnižje.
Cenik zastonj in poštnine prosto.
Hotel in restavracija
Bavarski dvor“
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. ::
Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
Štefan Bergant
lastnik.
in okusno pijačo daje le dr. ■ ■ pl. Trnkoczyja sladni čaj pod imenom »SLADIN"! Pije se brez kave, čaja, kakao; z malo mleka in sladkorjem.
Mftpl ^ tem Priliranite 50°/° na
IVIUl/. denarju pri gospodarstvu. Kdor naroči najmanj 5 zavitkov po pošti v glavni zalogi lekarne pl. Trnkoczyja v Ljubljani (Kranjsko) dobi za 5 K 50 v franko,
Zrfravip I resno obvestilo po-
&.UI avjc. potrjujejo mnogo-b roj n a priznalna pisma.
50°/o prihranka!
Zahtevajte ga pri svojem trgovcu! Sladni čaj ni sladna kava, katere hranilna moč se deloma vsled žganja uniči!
VIKTOR KORSIKA
umetno in trgovsko vrtnarstvo
v Ljubljani, Rimska cesta štev. 5.
Izdelovanje šopkov in vencev po najnovejši obliki iz svežih in umetnih cvetlic po primernih cenah. Bogata zaloga raznovrstnih palm ter listnatih in cvetočih rastlin. Prodaja poljskih, zelenjadnih in cvetličnih semen najboljše kakovosti. Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela.
Zunanja naročila točno in vestno.
IlPrrporoča, se
največja zaloga oblek za gospode in dečke
Solidna postrežba! Nizke cene!
A. Lukič
Vedno najnovejša konfekcija za Ljubljana, Pred škofijo št. 19 dame in deklice.
T ©žlcaozo. In Tošlsoazo. vse zdaj "boljše! — „J-cLtxo“-
-k®
HIB
P. KERSIC
85—3
Kamnoseški izdelki iz marmorja za eerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
ALOJZIJI VODNIKU
 — kamenarskem mojstru —.
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
Gostilna „Pri panju"
Vegova ulica št. 10
se priporoča za mnogobrojen obisk
lastnik Leonardo Galante
.	<	i	x*	■s ■	;	;
ima najboljše pijače; dobiva se izboren »pelinkovac“, goriška, istrska in dalmatinska vina po najnižji ceni.
Prodam
dve lepi hiši
T7- Spod. Šišlri-
Poizve^se pri g. Antoniji Keršič v Spod. Šiški.
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča svojo bogato zalogo
različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča dela in popravila po primerno nizkih cenah.
Sprejema se tudi les za žagati na parni žagi.
Za točno in solidno delo se jamči.
si dovoljujem moje cenjene odjemalce opozoriti na mojo velikansko zalogo v konfekciji za dame, gospode, deklice, dečke in otroke, posebno pa na spodaj
omenjene predmete:
Otroške obleke za prati ....	od	K	1-50 naprej	
,, ,, iz blaga ....	) J	n	4-—	J >
Obleke za dečke		11	M	6-—	M
,, ,, gospode		9}	n	8-—	1)
Površnike in športne suknje za gospode	y)	n	12.—	n
Pelerine s kapuco			)t	))	6-—	n
Klobuke 		)f	) j	2 —	n
Velour klobuki		n	j j	5-80	>>
Zaradi prevelike zaloge v damski koniekciji so cene znatno znižane.
Angleško skladišče oblek O. Bernatovič
-v ZEjj-iabljani, na testnem, trgu šte-v. 5.
Cenj. gostom in potujočemu občinstvu
priporočam staroznano
dobro gostilno
kjer točim le najboljša naravna vina in izvrstno pivo.
Izborna domača kuhinja. Cene najnižje.
Hotel ,Lloyd‘
sobe za prenočišča
v naj lepšem^ redu po zmerni ceni. Omnibus k vsakemu vlaku. Senčnat lep vrt. V sredini mesta.
Ljubljana sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, nasproti hotela „IJnionu.
Karol Počivaunik.
Trgovina s semeni
= na debelo in drobno =
v Ljubljani, Marijin trg
(nasproti frančiškanske cerkve)
priporočata svojo najpopolnejšo zalogo
Zanesljivih semen
kakor: domačo deteljo, lucerno ali nemško deteljo, rudečo deteljo,' velikansko krmilno peso, korenje za krmo, vsakovrstna travna semena, mešanice za suho in mokro zemljo, semenski oves Ligovo, zelenjadna in cvetlična semena na vago in v vrečicah po 10 in 20 vinarjev, pristno gorenjsko repo, čebuljček, rusko laneno seme, rafijsko ličje, cepilni vosek, drevesni karbolinej itd.
Cenovnik pošiljava na zahtevo zastonj.
7/10-1
F. P. Vidic & Komp. j Ljubljana
= tovarna zarezanih strešnikov —	—
pouudi vsako poljubno množino
;po,tex2Lti:rsiXDLl d-T7"ojxxo zarezani
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom, „zistem Marzola".
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje Streh sedanjosti!
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se išč«j0*
Delniška glavnica: K 3,000.000.
9/10—1
Rezervni fond: K 350.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. SJ.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|2°|0-
.....•.»••.•••••••••••••••••••••••••••••••••••..I...M..... •••»••••••.••
..............................M............M.........................