Štev. 44.
T Ljubljani, v Četrtek, dne 23. lebrnarla 1911.
Leto HHK FX
== Velja po pošti: s
i.a oelo leto napre| . K 28'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljaii na dom:
Za oelo le.o napre] . K 2V— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 8-— za en meseo „ . „ 2'—
V	opravi prejeman mesečno K l*CO
Inserati:
Enostolpna petitvrsta(72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „
za trikrat......10 „
za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev
; Izhaja:;
vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob 5. ari popoldne.
VJSr Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/H1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
ices ust za
(Jpravništvo je v Kopitarjevi nliot štev 6. toj Avstr poštno bran račnn št "4.797. Ogrske poštne bran račun št 26.511. - Upravnlškega telefona št. 168.
Dana5n?a šfevPfca ob^eea 6 strani
loo Oelo.
Slovenska Krščansko-socialna Zveza za Koroško je zelo marljiva; socialni tečaj, ki ga jc 20.. 21. in 22. t. m. priredila v Celovcu, je. menda že VI. v par letih njenega obstoja.
Socialni tečaj, ki smo ga včeraj zaključili, je bil prirejen za mladino in je imel namen koroške mladeniče seznaniti s krščansko mladeniško idejo ter jim podati nekaj podlage, da morejo tudi na Koroškem začeti uspešno delati na tem polju. Trajal je tri dni in i so se vsak dan vršila po štiri predavanja v mali dvorani hotela Trabesinger; vsak večer se je vršil poučen razgovor.
Tvarina se je obdelala vestno; predavali so: tj^*. Lenard. urednik Smodej, kaplan Ogns, koncipijent dr. Jesenko, zadružni revizor Schoff in iz Ljubljane
1.	Podlesnik ter Fr. Terseglav.
Obravnavale so se sledeče stvari: katoliška vera in ugovori zoper njo, ! splošno društveno in socialno vprašanje, časopisje, politična, izobrazba in temeljni pojmi upravnega življenja, gospodarska organizacija, vodilna načela mladeniškega gibanja, treznost, kako se v društvih in v Orlu praktično dela.
Tečaja se je udeležilo nekako 50 mladeničev; iz Sv. Tomaža 1, Dobrlc-vasi 2, Homca 1, Št. Jakoba v Rožu 3, Globasnice 3, Slovenje vasi 1. Šmarjete ; t, Št. Lenarta 3, Možice 2, Vogrč 1, Črne
2,	Šmihela pri Pliberku 2, Pliberka 1, t Preval j 3, Bilčevasi 1, Žitarevasi 1,
Rekarjevasi 1, Podravlj 1, Železne Kaplje 5, Melvič 2, Rute 1 in še nekaj drugih.
Sklenilo se je tudi agitirati, da se avgusta meseca čimveč koroških Slo-• vencev udeleži velikega katoliškega J slovensko-hrvaškega mladinskega shoda v Ljubljani.
Upamo, da bode tudi ta tečaj, ka-: kor vsi drugi, rodil nemajhne sadove za napredek krščanske slovenske misli
! v Korotanu. ____
Shod v vodraaio.
(Dalie.)
Liberalno mestno gospodarstvo.
Profesor K. Der ma s t j a se zahvali govorniku za temeljita izvajanja ter ožigosa nato v krepkih besedah bivše liberalno obč'nsko gospodarstvo. I Kar smo imeli v zadnjem času liberal-
GHisfc pri liiplevGEi.
Spisal Ivan Dolence. (Dalje.)
Manj prijazen pa je bil z nami načelnik samostana, ki ga Srbi imenujejo iguman (= grški hegumanos). Bržkone jc mislil, da smo prišli iz kakih slabih namenov špijoniral, po njegovi hiši. Hodil je okolu nas s hitrimi, trdimi koraki, da se nam je vsiljevala misel, da mu jc najljubše, če se kmalu izgubimo. Pogostil nas je pa vendar s sli-vnvko, pri kateri smo prigrizovali zelo (slan kruh. Šc na kosilo so nas vabili, a zdi sc mi, da samo zato, ker so vedeli, rta nc bomo ostali, ker nas je pred samostanom čakal voznik. Poslovili smo se od menihov, zlasti od prijaznega starca, prav prijateljski. Lepa podoba v zatišju idilično ležečega samostana mi pa stopi šc večkrat pred duševne oči.
II. V BOSNI.
Preko Bosenskega Broda v Travnik.
Posebna čustva so me obhajala, ko sem sc vozil iz šida v Bosenski Brod,
nih shodov, smo na njih zaman iskali računov o bivšem občinskem gospodarstvu. Na naše dreganje jc Ribnikar končno odgovoril na žalostnem shodu pri Marčanu ter trdil, »da bi ne bil bivši napredni občinski svet skrbel tudi za takozvane nižje sloje, je velika neresnica«. Kot dokaz je navajal, da je ta falirani občinski svet ustanovil mestno posredovalnico, ki posluje mirno, a vztrajno in blagodejno, kakor je poročal »Narod«. Mirno gotovo posluje in šc tako mirno, da še danes druge zasebne posredovalnice prav izvrstno izhajajo, kar je znamenje, da ta mestna naprava ni v pravih rokah in si ni pridobila zaupanja. Sicer so pa druga mesta imela že davno prej lastne posredovalnice za delo. Dalje je navajal mestno kopelj. Vsa druga mesta so šla tozadevno Ljubljani z zgledom naprej. Vemo pa vsi da ta mestna kopelj ne odgovarja zahtevam niti v enem, niti v drugem oziru. Nadalje je govoril o uvedbi šolskih zdravnikov. Ne govoril bi o motivih imenovanja teh zdravnikov, niti o tem, kako je mogel biti imenovan zdravnik-špecijalist za bolezni, kakršnih otroci nimajo.TLnkrat na mesec pride šolski zdravnik pogledat v šolo in svetuje otroku, če jc bolan naj gre k zdravniku. Žalibog, starši pogostokrat vedo, da je treba iti k zdravniku, a kaj — ko denarja ni. Imenovani šolski zdravniki bi morali tudi zdraviti, nc pa samo gledati. Našteval je Ribnikar šc mestni ambulatorij in dejstvo, da se pošiljajo otroci v Gradež in Paradiž, glede česar pa bi bil bolje storil, da bi bil tih, zlasti glede zadnjega. Pogrešil sem pa dejstvo, ki ga Ribnikar tako rad navaja, namreč v zadevi užit-ninskih paznikov. Vprašam le, ali je to tako veliko socialno delo, ako je bivši občinski svet skrajšal užitninskim paznikom 2-iurno službo na 12 ur? Kako skrbe za užitninske paznike liberalci, dokazuje tudi sledeče. Na Hrvatskem trgu so postavili za užitninskega paznika kolibo, zraven pa postavili stranišče. To kar liberalni prvak ne bi naredil svojemu psu, da bi ga zaprl v stranišče, to so naredili liberalci užitninskim paznikom.
Liberalna ljubezen do nižj h slojev.
Poznamo ljubezen liberalcev do nižjih slojev in dobro se še spominjamo, ko je bivši ljubljanski podžupan dr. Bleiwe:s izjavil, da višja dekliška šola ni za otroke nižjih slojev. Naše mnenje pa je, da če hočejo bogatini imeti kaj posebnega zase, naj plačajo sami. Povedal tudi še ni Ribnikar,
kjer sem imel stopiti na bosenska tla. Ze v ljudski šoli sem zgražajoč se čila) brošuro o okupaciji Bosne. Notri so bile slike ki so predstavljale krvoločnost Turčinov. Kristjani so umirali, nabode-ni na kole, otroci so se zvijali v mukah, obešeni za pete itd. Moje naziranje o Turkih je izpopolnil še sostanovalec, ki se je odlikoval po čudoviti spretnosti v laganju. On je preživel nekaj let v Trstu in je meni, neukemu hribovcu, pravil o Turkih stvari, da sem bil ves prestrašen, ko je prišel v mesto Bošnjak s svojo »kramo«. Na Dunaju sem občudoval večkrat orjaške postave bosen-skih vojakov. Kakšna pač mora biti dežela, ki rodi take sinove? Vrhu tega ima Bosna za nas še ta velik mik, da pridemo na ta način mi okcidenlalci v najlažji stik z orientom in slovitim islamom.
Imel sem vozni listek od Šida do Slavonskega Broda, katerega loči od Bosenskega Broda most čez Savo. Pri vožnji v Bosenski Brod je zahteval iz-prevodnik od vsakega izmed nas treh tujcev (prelata Kalana, monsignora Cankarja in mene), da doplačamo za. vožnjo čez Savo po 40 vinarjev. Spravil je šest desetič, nam pa ni dal za to ni-kakega potrdila. Tudi zapisal si tega ni nikamor ampak s! jo menda kar zapomnil. ' Smo žc med Turki,- sem si
kako so liberalci rešili stanovanjsko vprašanje. Vslecl tega, ker se ni rešilo, so v prvi vrsti prizadeti trgovci in obrtniki, ker gre ves zaslužek v ljubljansko okolico, namesto v mesto, koder bi lahko ljudje stanovali.
Liberalna žlahta.
V Ribnikarjevih govorih sent pogrešal tudi one točke, ki govori o plačah mestnih delavcev. Še za lastne delavce niso zgradili stanovanj. Na. Ivo-deljevem so zgradili velikanske maga-cine za staro šaro. Ali bi ne mogli dvigniti ona poslopja za eno nadstropje ter jih prirediti za delavska stanovanja? Kaj še. Mestni svet so prodajali za slepo ceno Prcdoviču, ki je bil samo po imenu milijonar in ki je potem s tem svetom špekuliral. Imeli so pač srce, a samo za žlahto. Ko jc n. pr. prišel vitez Bleiweis pl. Trsteniški z Dunaja kot študent v Ljubljano, so takoj ustanovili zanj posebno službo tržni komisa-rijat. Ko pa se g. vitezu ni več poljubilo pohajati po trgu med jajcami in kurami, so ustanovili takoj zopet zanj novo službo, županovo osebno tajništvo. Ali pa ste mogoče že kdaj čuli, da bi bil kak uradnik za svoje uradno dolo še posebej plačan, kot je n. pr. mestni stavbni svetnik Duffe za nadzorstvo zgradbe državne obrtne šole. Tako dobro kot višjim, pa se ni godilo nižjim uradnikom pod mesnim gospodarstvom.
Liberalna volivnn svo\oda.
Nižje uradnike so nastavljali na magistratu, kakor tudi svojčas v deželnem odboru, samo začasno, da so jih imeli vedno v rokah ter da so jih mogli vedno vreči na cesto. Izjava deželnega glavarja pl. Šukljeja, da želi, naj deželni nastavljene! ne agitirajo proti S. L. S., je bila sila potvžna proti postopanju liberalcev in je deželni glavar izpolnil samo svojo dolžnost. Vprašamo pa, ali je bilo v obrambo volivne svobode, ko so delavce v prešičjih vozovih vlačili na volišče?
Ribnikar i eva votla in kar>a!L
Ribnikar je štel v zaslugo liberalni stranki, da ima Ljubljana vodovod, medtem ko je imela leta 1882 samo 12 javnih vodnjakov. To govori Ribnikar v času, ko skoro po celi deželi ne bo več vasi, ki bi ne imela svojega vodovoda. Spravil se je tudi na kanalizacijo. Mi pa povemo, da je šc. mnogo ulic po Ljubljani ki nimajo kanalov. Sicer pa naj gre Ribnikar poleti duhat in glodat ob Ljubljanici, kako imenitno so vanjo izpeljani kanali. Čc nima nosu
nrslil. ko vlak naenkrat obstane in ni bilo ne časa, ne volje pričkati sc z iz-prevodnikom. Došli smo v Bosenski Brod kmalu po polnoči. Ker smo se načeloma vozili po tujih krajih samo podnevi in nas tudi ni bila volja pokvariti si cel dan z vožnjo ponoči, smo spali tri ure v najbližjem hotelu. Slu-žabnik-moslim je čakal, da mu damo črevlje osnažil. Jaz jih nisem hotel postaviti pred vrata, češ, naj mi jih mrcina odnese — kdo ga bo lovil zjutraj, ko itak vstanem najrajši v zadnjem trenutku, ko je treba oditi! Tudi se ne grem v Bosno ženit, da bi moral biti Bogve kako eleganten. Sicer je pu bila moja smešna nezaupnost čisto brez podlage, ker ko sem si zjutraj ogledal natančnejše našega Turka, je naredil name vtis prav solidnega in zanesljivega služabnika, prav kakor mora biti > ein treuer Diener seines llcirn«.
Zjutra j ob petih se vsedemo v kupe drugega razreda. Tu pa moram pohvaliti bosenske železnice, dasi so vse ozkotirne, kar jc menda velika neumnost. Vsak oddelek U. razreda ima namreč samo štiri sedeže, na vsaki strani dva. Vsak potnik ima svoj fotelj, v katerem se prav udobno sedi, in svoje okno, da opazuje okolico. Oddelek ima vrhutega dvoje zugrinjal, loko cla se lahko razdeli v dve čisto soparirani
s svincem zalitega, bo imel tozadevno takoj bolj jasne misli. Splošno pa ni zasluga liberalcev, da teče skozi Ljubljano Ljubljanica, ki jc pravzaprav glavni kanal.
Ljubljanske javne zgradbe. — Liberalna korupcija.
Nr.števal je Ribnikar na omenjenem shodu javne zgradbe v Ljubljani. Ali jih je mogoče zgradil mestni svet? Mi pa vemo, da je bivši mestni svet za-branil v Ljubljani zgradbo poslopja, pri kateri bi ljubljanski obrtniki zelo veliko zaslužili šc sedaj in tudi v naprej, namreč zgradbo škofovih zavodov. Vemo tudi, da je mestni svet preprečil zgradbe hiš z malimi stanovanji ter da je zabranil Pongratzu prezidavi cukrar-110 v delavska stanovanja. Malo je govoril Ribnikar o poslopjih, ki jih je zgradilo mesto. Menda mu pravi vest, da je bolje ako molči. Zato je pa dobro, da mi malo o njih govorimo. Oglejmo si »Mestni dom«, ki je najmanj za 300 tisoč kron predrag, ako vpoštevamo, cla bi se za izdani denar napravilo kaj boljšega. Vojaški uradi v »Mestnem domu« so taki, da jc poniževalno za clolične uradnike, sedeti v " onih luknjah. Enako je s pisarno za električne potrebščine. Ali bi ne mogli zgraditi shrambe za gasilno orodje nasproti Elizabet ni bolnici, kar bi ravno tako dobro služilo svojemu namenu, prostor na Cesarja Jožefa trgu pa bi mogoče porabili za zgradbo poslopja novega magistrata? Zlasti brezpredmetna je dvorana v »Mestnem domu«, ki je bila sezidana samo za Hribarja, da se je v njej enkrat na leto pokazal svojim volivcem. Mi nismo zoper gasilstvo, ako pravimo, cla jc »Mestni dom« ponesrečen. Za ognjegasce bi se dala zgraditi drugod, na ravno tako pripravnem prostorni bolj praktična stavba, istotako je nova Švicarija popolnoma nepotrebna stavba in osvetljuje samo poslovanje mestnega stavbnega urada. Ali ni to nekaj nečuvenega, ako se pri eni sami stavbi prekorači proračun za, še enkrat toliko? Proračuna na je bila Švicarija. nekoliko nad 100.000 K, veljala pa je nad 200.000 K ter bo treba še vedno plačevati zanjo. Staro Švicarijo, ki je za ljubljanske razmere zadoščala, so prodali pod roko za 2000 K nekemu človeku, ki pa jo je še isti večer prodal v Šiški nekomu za 0000 kron. (Klici: Sramota! Škandal!) Tako so liberalci gospodarili z mestnim premoženjem. In koliko denarja se jc po nepotrebnem zabilo v Jubilejni most? Al' bi ne bilo bolje porabiti po nepotrebnem zaprav-
polovici. Dva fotelja se pa dasta združiti v en divan; v slučaju da promet ni velik, lahko torej v II. razredu tudi ležite.
Kmalu so se nam zabliščali nasproti minareti vaških džamij. Noša sc kar namah čisto izpremeni. Fes in tur-han stopita na mesto klobuka. Hlače se nosijo v vseh mogočih oblikah. Po barvi širokega pasu se sklepa lahko na konfesijo njegovega posestnika. Molia-medanci nos^o navadno zelene ali vsaj zelenopror pasove, kristjani pa rdeče. Si-; osi Bošnjak navadno od-)>eto, da. sr vidijo od soinca ožgane orjaške prsi. Telovnika mnogi niti nimajo ne. Pomislil sem pri tem, kako nosimo mi tudi poleti te vražje ovratnike. katerih sc v teku let. še vedno nc morem privaditi, in sem pomiloval pri tem našo nošo. Bošnjak pa hodi večkrat še pozimi z odj>elo srajco, najsi mu leti sneg v nedrje.
Mohamcdank sem videl na deželi silno malo, ker na polju delajo le po nekaterih krajih. Pač pa smo srečavali dosti krščanskih žena in deklet v pri-prosti beli obvki. Moških se pa vidi povsod dosti. Ta jaše, malega konjiča; oni je obložil svoje živin če s senom, da se komaj vidi izpod svojega tovora; drugemu zopet nosi konj drva itd. Nam, ki tega nismo vajeni, nudi naj-
Ijeni denar za odkup hiš na Sv. Petra cesti, ki je škandal in srnino a z ozirom na prometne razmere, ter to cesto primerno regulirati.
Dvomljiva Hiibarjeva znilura
Kaj pa z zgradbo državne obrtne šole? Tudi tam so se pokazali v vsej svoj; nagoti, ker se niso, ko so delali načrt, niti prepričali, kak je temelj. Vso akcijo, katero so proslavljali za veliko zaslugo Hribarjevo, moramo imenovati popolnoma ponesrečeno. Zakaj? l.J(er tisti potresni dolg bi se bil tako ftli tako odpisal. 2. Ker bo zgradba stala precej stotisočev več kakor pa odpuščeni dolg. Država sama bi bila prcjalislej prisiljena graditi to šolo na lastne stroške.
Liberalci prijatelji obrtništva?
Mislim, da to zadostuje, da zamore vsak trezno misleč človek spregledati, kako slabo, kako nespametno je bilo gospodarstvo bivše liberalne večine na ljubljanskem mestnem magistratu. S tem bi lahko končal. Vendar hočem omeniti še nekaj in to je dejstvo, kako radi se ponašajo liberalci s tem, da so oni sami prijatelji obrtništva. Tudi tukaj se dičijo liberalci s pavovim perjem. Ne rečem, da se ni nekaternikom, ki so drvlli za njimi skozi drn in strn, dobro godilo. Ali večina obrtništva ni našla nobene za-slombe pri bivši liberalni večini. Ne bodem govoril o oddaji mizarskih del pri obrtni šoli, dasi-ravno bi bilo jako hvaležno delo raz-iskavati, ali so bile res merodajne za oddajo del produktivni zadrugi na Viču samo protifarške simpatije, temveč tudi kake zveze liberalnega denarnega zavoda s to produktivno zadrugo. Tudi ne bodem govoril, kako se to sklada s stanovsko zavestjo tudi liberalnih obrtnikov, ako taisti mirno prenašajo tako zapostavljenje svojih tovarišev ene cele pamoge.
Navesti hočem le par slučajev, ki posebno osvetljujejo liberalno ljubezen do obrtništva.
Hribarjeva skrb za obrtnike.
Ko se je šlo za to, da se nastavi mestni vrtnar, ni našel g. župan nobenega, ki bi bil zmožen. Šel je na Češko. Ali ni to poniževalno za cel stan vrtnarjev v Ljubljani. — In ako niso v to izvežbani, naj bi poslal domačina med svet, da se priuči. Prepričan sem, da bi se več naučil kakor pa g. inženir Koch, ki se vozi na mestne stroške okolu. potem pa napravi take proračune in take ponesrečene načrte, kakor jih je napravil za hotel Tivoli. (Klic: In za regulacijo Ljubljane!) Posebno se kaže ljubezen liberalcev <lo obrtniškega stanu v postopanju bivšega občinskega sveta nasproti obrtnikom začetnikom. Tako so delo, ki je bilo že oddano, vzeli obrtniku, zato ker so zvedeli, da ni njihov pristaš. Če so prijatelji stanu, kot takega, potem se oni ne bi smeli ozirali na mišljenje pri oddaji, najmanj pa oddano delo odvzeti.
Ravno tako so drugemu, ki je začel Stavbeno obrt, metali polena pod noge zato, ker so se bali, da ne bi vzrasel v temu podjetnemu možu liberalnim stavbenikom kak konkurent. Slednje govorim iz lastne skušnje, zato tudi lahko trdim, da so liberalci škodljivci obrtnega stanu.
Ribnikarjeve laži.
Ribnikar je govoril tudi o tem na shodu, kaki sovražniki obrti so klerikalci. Prosil pa je poročevalca »Slovenskega Naroda«, da o tem ne poroča, ker
večji užitek pogled na to orientalsko življenje; šetal sem se v Travniku in Sarajevu po turškem sejmišču (»čar-šiji«) in oko se mi ni moglo nagledati tega pestrega življenja. Častiti stari moslimi z mrkim pogledom, bogati ponosni begi v svileni opravi, razcapani turški berači, kateri prosijo tudi po krščanskih samostanih, visokorasli mladci z razgaljenimi prsi in zavihanimi rokavi, da se vidijo kosmate roke do laktov, z visokim fesom na glavi — vse to se izprehaja mirno po ulicah, nikomur se menda nikamor ne mudi. Pač! Tri zakrite Turkinje hitijo tam s hitrim, plahim korakom skozi množico samozavestnih »rnuškareov«. To je tipičen prizor, ki sc ti nudi v vsakem večjem turškem selu in ki povzroči, da se ti zdi Bosna čisto nov svet.
Sicer pa spominjajo bosenske pokrajine zelo na naše kraje. Rodovitno hribovje, po katerem stoje male hišice, okrog katerih se vrste njive in travniki, nas spominja na nekatere pokrajine Dolenjske, čudil sem se, ko sem videl po več krajih, da Bošnjak pšenice ne požanje, ampak jo pokosi, zgrabi na kup in omane z živino. Nekateri posestniki pa ž'lo vendar žanjejo radi slame, ki sc na ta način boljše ohrani.
(Dalj« prihodnjič.)
misli govoriti isto še enkrat na shodu obrtnikov. Jaz želim g. Ribn karju vse dobro in mu ne privoščim prevelike blamaže, zato naj takih budalosti nikar več ne navaja, kakor jih je pri Jdar-čanu v dokaz temu, da so največji sovražniki obrtnikov klerikalci.
Dve budalosti je navajal:
1.	Tovarno v Marijinem domu,
2.	da imajo frančiškani na Viču mizarje.
Če misli s takimi budalostmi ustvariti za liberalno stranko ugodno razpoloženje med obrtniki, potem se jako moti. Če se mu pa posreči ustvariti ga s takimi neumnostmi, potem jaz obžalujem obrtnike, cla so tako malo razsodni in se dado na tak lahek način zapeljati. Neumnosti so to, ker ne frančiškani in nc usmiljenke v Marijinem domu niso sovražniki obrtniškega stanu, ampak veleoodjetja, ki združujejo vse panoge obrti v eni roki in zato za-morejo delati za take cene, pri katerih navadni obrtnik ali sploh ne more ali pa le s težavo more izhajati. Kdo pa je ustvaril ta velepodjetja in to veleindu-strijo, kakor ravno liberalizem s svojo svobodno konkurenco, in zato si vsak obrtnik, ki gre z liberalci, sam jamo koplje, v katero bode prej al' slej padel. Ribnikar je brihtna glava! Zraven Marijinega doma sta dva skladišča Arko-ta in pogrebnega društva »Concordic«. Ribnikar je videl, kako so iz teh skladišč vozili krsle in bnhtna glava je takoj pogruntala: Aha, usmiljen'.,e imajo tovarno za mrtvaške krste. (Bu-ren smeh.) Na Viču pa imajo frančiškani dva fratra, ki se v svojih prostih urah bavita z mizarstvom. Ali ni bolje, da frančiškani delajo sami, kot pa da bi prosili za cerkev mil oda re? Ribnikar bi bil prvi, ki bi vpil o milodarih za viško cerkev, kljub temu, cla bi sam ničesar ne clal. (Smeh.)
Konec 1 beralncga gospodarstva.
Jaz mislim, da ste iz teh kratkih besedi izprevideli, cla gospodarstvo bivše liberalne večine v mestnem svetu ljubljanskem ni bilo tako, cla bi za-rnoglo biti koristno za mesto samo l;n njega celo prebivalstvo. Jaz upam, da ste prišli do prepričanja, cla mora biti temu slabemu gospodarstvu konec in cla morajo priti na krmi«o možje, ki bodo negledc na desno in levo skrbeli za procvit mesta in za dobrobit vseh slojev mestnega prebivalstva. In ako ste o tem prepričani, potem je pa dolžnost tega prepričanja, da dela vsak po svojih močeh na to, da se vrže staro, lc maloštevilnim izvoljencem koristno gospodarstvo in cla se vpelje novo gospodarstvo. Zato mora vsak izmed vas po svojih moče1 aerilirati pri svoj'h prijateljih in prijateljicah in če bode storil vsak svojo dolžnost, potem trdno imam. da bode meseca e^rPa ko^ec liberalnega gospodarstva. (Burno odobravanje )
Izvajanjem g. govornika je sledilo živahno odobravanje, nakar se je shod zaključil.
Slovensko gledoliSCe.
Voznik Henšel. Igra spada med naturalistične drame Haup.mannove in je eno njegovih najboljših del. Surovosti naturalisiične šole ni najti v tem delu; dialog je naraven in krepak, značaji os'ro očrtani, z eno besedo delo, ki ga. je napisal »pesnik«. Obravnava problem kazni za prelomljeno obljubo. — Igralo se je obče dobro. Henšel jo bil Verovšek. Bil je prav dober. Vzorna maska in umerjeno-pre-mišljene kretnje so ga na zunaj označevale; timbre glasu in moderno pavzi-ranje v govorjeni besedi so pričale o poglobitvi značaja. Nekaj posebnega so bili prizori, kjer stopa usmiljenje do žene in otroka v ospredje. Pripro-sta gesta Vcrovškova in njegov pogled so bili tu naravnost neclose*ni. V zadnjem dejanju pa je bil preveč enoličen. — Da ni šla Danilova v Trst, bi šo danes ne vedeli, kaj imamo v njej, ker bi brez Trsta r— sploh ne dobila vlog. Tako pa smo ji za Hano uprav hvaležni. Čc bi šla s to ulogo na gostovanje, bi dobila brezdvomno ange-ment. Samo krike naj bi omejila. Bila sta Hana in Henšel dve kreaciji, ki sta vredni, cla se jih vidi. Bukšekova — žena HenŠelova je pokazala, cla je usposobljena za večjo uloge; bila, je naravna in brez patosa. To ji gre v veliko hvalo. Bohuslav (Siebonhaar) nam jo topot manj ugajal, ker se ni dvignil nad srednji niveau, dočim smo pri njem vajeni kaj posebnega. Veselil nas je Povlietov VVermelskirch, ki je bil resna karakterna študija. S Šimačko-vim VValthorjom se nismo mogli spo-prijazniti, ker jo bil šab'onski resoneur. Tip, ki bi no delal nečasti Reinhar'u, je bil Danilov Hauffe, vzoren v igri in maski. Bukšekov Franc nam je potrdil vero v njegov talent; isto Pečkov i
Fabig, ki se je uživel v to ulogo in je vsako drugo pojmovanje o njej napačno. Lc tako naprej! Skrbinšek iz Georgeja ni ustvaril tipa, ki je. Francka (Iličičeva) je bila preveč naivna, a premalo prefrigana! Ilildebrandt je epizoda, ki jo je Molek igral dobro. — Par energičnih črt koncem IV. dejanja in izdatna okrajšava V. dejanja bi ne bilo v škodo igri. Konec je bil naznanjen po 10. uri, a bil faktično ob 11. uri. Režija je bila vestna in dobra. V celoti jako lepa preds ava.
d. d.
Dnevne novice.
+ Slovenci in Čehi. — Odgovor mladočehom. »českč slovo«, glasilo narodnih socialcev, v uvodniku krepko brani »Slovenca« in dr. Susteršiča proti napadom mladočeškega glasila. Očitanja »Slovenčeva«, pravi »českč slovo«, »niso naslovljena pavšalno na vse češke politike, ampak naj si jih obdrže le oni gospodje, katerim se prav podajo — namreč gospodje mladočehi. Nato citira »Češke slovo« članek »Slo-venčev« in nadaljuje: »Iz »Slovenče-vega« članka ne veje nobena neprijaznost proti češkemu narodu in pri »Narodnih L.slih« se bodo mora i že privaditi, da Penižek, »Narodni Listy« in mladočeški klub niso češki narod. Čas je že, da glasilo praške delniške tiskarne neha s svojim hujskanjem, ki je postalo pri prizadevanju nekaterih mladočehov, da bi pardonirali Bie-nerthovo vlado, že jako sumljivo.« »Češke Slovo« pravi, da niso bili češki narodni socialci niti hip v dvomu, da jim najbolje kaže, zvezali se s »Slovenskim klubom«. »Če se pa zdaj čudijo mladočehi in realisti, da smo se zavezali s »klerikalci«, izjavljamo, da je vse našo delo namenjeno smotru, da se utrdi opozicionalna »Slovanska Enota«. Da imajo pri tem več poguma in brezobzirnosti proti vladi slovenski »klerikalci«, kakor pa mladočehi in realisti, ni naša krivda. Mi gremo s Slovani opozicionelno proti vladi, a mladočehi in realisti, kakor Masaryk in Drtina gredo v češkem klubu roko v roki s češkimi »klerikalci« pod vodstvom bratov Myslivccv. Ironija usode pa je hotela, da so češki »klerikalci« mnogokrat radikalnejši, nego mladočehi in realisti skupaj.« Kakor se vidi, hujskanje nekaterih ljudi, ki hočejo v kalnem ribariti, tudi pri Čehih ne bo prodrlo, dasi imajo očividno tudi Čehi svoje — Ploje.
+ Hrvaška industrija in Slovenci. Ugledni »Hrvatski Trgovački List« v Zagrebu piše v svoji zadnji številki pod naslovom: »Posnema jmo Slovence!«, tako-le: »Kako bratje Slovenci razumejo svojo domoljubno dolžnost, naj služi sledeči primer: Z zanesljive strani izvemo, cla je eno ljubljanskih prosvetnih društev (»Slovenska Straf.a«! Op. ur.) s tukajšnjo papirnico sklenilo petletni dogovor za dobavo vsakovrstnega papirja. Čeprav se v neposredni bližini Ljubljane nahaja velika nemška tovarna papirja, je slovensko društvo vendar dalo prednost hrvaški tovarni. Ta vest bo gotovo vsakega rodoljuba vzra-dostila in bi bilo le želeti, cla bi tucli naša domača društva, podjetja in poedinci posnemali naše brate Slovence!« — Tako »Slovenska Straža« vrši svojo vzvišeno nalogo in v medsebojno pomoč podaja roko bratom Hrvatom. Pokažimo cla stojimo vsi Slovenci ža njo in kupujmo le ono blago, ki se prodaja pod njenim imenom!
-f Umrl je danes cb 2. uri zjuraj v Črnem Vrhu pri Idriji onToini župan in poštar, posestnik gosp. Dominik Rudolf, zvest, požrtvovalen pristaš S. L. S., ki je v najhujših bojih bil vedno v prvih vrstah. Bog mu plačaj njegovo delo, njegovo velespoštovano rodbino, s katero v globoki žalosti stoji ob pokojnikovi krsti vsa S. L. S., pa tolaži! Dominiku Rudolfu os ane med nami trajen, zvest, spomin!
—	Izpremembe v grajskem zbornem poveljstvu. Na mesto višjega poveljnika domobranskih čet generala Oskarja Parmanna priclo general Karol Sclii-kofsky, za novega zbornega poveljnika tretjega armadnega zbora pa bo imenovan fml. Karol baron Pflanzcr Baltin, sedaj poveljnik četrto infanterijske divizijo v Brnu.
—	Umrl je dne 22. t. m. v sredo zjutraj ob 4. uri g. Maks Gulmann, uradnik-blagajnik v papirnici na Vevčah. Rojen kot sin okrajnega glavarja v FiTrstenfeldu na Št irskem leta 1680. Služboval je pri tvrdki I eykam-Josefs-tal nad 25 let. Zapušča vdovo Brigito, roj. Tonsern in nedoraslega sina in hčer.
—	Goriš? ' FurJani v Ameriko. Skoro vsaki dan zapuščajo Furlani z Gori-škoga svojo domačijo in gredo v Ameriko. 20. t. ni. jih je zopet odšlo 200 iz Vil-
ic Vicentine, Skodovake lil Čcrvlnjana Pretekle tedne jih je šlo skupaj že nad 1000.
—	Smrtna kosa. V Gorici je umrla 811etna mati g. župnika Janeza K oko. šarja, daljo je umrl v Podmelcu 8{ let stari oče g. černoškega dekana M u. r o v c a. Obema gospodoma iskreno sožalje. — V Gorici jo umrl 22. t. m. 85 let stari Peter P 1 e s n i č a r , c. kr. goz. dar v pokoju. N. v m. p.!
—	Iz Gorij 22. februarja 1911. Oni človek, ki hodi po župniščih in drugih boljših hišah, kjer se izdaja kakor nm bolj kaže, za brata, bratranca ali hlap. ca mojega, češ, da nakupuje za-me ko. nje, je navaden slepar, pred katerim svarim prijatelje in znance. Opozarjani pa varstvene organe, naj tega rokov, njača zasledujejo in izroče sodišču. -I. Piber, župnik.
—- Očeta neveste med poroko zadela kap. Iz Prežganja pri Litiji. Dne 6, februarja se je zgodil v Prežganju št. 2 čuden slučaj. Hči posestnika Antona Ilovar je šla k poroki, oče njen je bil silno vesel, še ukal je, toda predno je poroka minula, je bil že mrlič; zadela ga je kap. Pač žalostno za nevesto, žalostno za ženitovanje.
—	Analfabetizem v Istri. Po zadnji statistiki je v Istri analfabetov: v okra. ju Pazin 50 odstotkov, Pula 35 odstot-kov, Rovinj 25 odstotkov. Poreč 60 od-stotkov, Koper 46 odstotkov, Volosko 32 odstotkov, Lošinj 40 odstotkov, Krk 32 odstotkov — povprečno 40 odstotkov, Hrvaških otrok brez šole je 12.000. Pro! šenj. da bi otvoril; hrvaške šole v Istri, je 60. Ako računamo, da vsaka šola odgovarja 100 otrokom, bi bilo že preskrbljeno za 6060 otrok, ko bi otvorili zapre-šene šole. 4000 naših otrok je v rene. gatskih šolah!! A kakih 24.000 hrvaških in slovenskih otrok je v naših šolah. To so krogle številke. A značilno in velelnteresantno dejstvo je, da Italijani — dasi imajo v razmerju s številom prebivalstva preveč šol — imajo vendar okolu 22.000 analfabetov! Naših je šestkrat toliko. Ali še jasneje: na 10 Palijanov spadata 2 analfabeta a med 10 našimi jih je: 6! To je že krivica!
—	Umrl je kontreadmiral Friderik Miiller pl. Elblein.
—	Iz sot!ne službe. Za sodna kane-lista sta bila imenovana orožniški s'ražmojster Friderik Trampuš pri okrajni sodniji v Kranjski gori in top-ničar sedmega topničarskega polka Iv, Pajk pri okrajni sodniji v Ljutomeru.
—	Sprejem gofenk na deželno go« srmdinisVo šolo ra Vrhntki. Na gospodinjski šoli na Vrhniki se prične dne 15. marca t. 1. nov gospodinjski tečaj,! ki bo trajal eno leto. Gojenke pridejo po dva dni na teden v šolo. Pouk je brezplačen; samo za one dneve ko so v šoli ima jo plačati za hrano po 50 v na dan, Dnes15. aprila t. 1. se prične polletni gospodinjski tečaj, ki bo trajal do 15. oktobra t. 1. Gojenke polletnega gospo-d'njskega tečaja morajo stanovati v šoli in so pod nadzorstvom č. šolskih sester. Hrano dobivajo v zavodu. Za pouk, hrano in perilo plačajo po 30 K na mesec. Za sprejem se je oglasiti pismeno ali ustno pri vodstvu deželne gospodinjske šole na Vrhniki do 10. marca t. 1. Natančnejša pojasnila, učni načrti in organizacija šole so pri vodstvu brezplačno na razpolago.
—	»Narodna posojilnica In hranil« niča« je naslov zavodu, ki ga snuje N. D. O. v Trstu.
—	Nagloma je umrl v Clevelandu v Ameriki trgovec Anton Anžlovar, doma iz vasi Škofije pri Št. Vidu na Dolenjskem.
—	Novo morsko kopališče pri Pu« lju. Notranje ministrstvo je sporazumno z trgovskim ministrstvom in onim za javna dela izdalo berolinskim indu-strijcem Gustavu Klink, Emilu Lauer in Jakobu Cumar dovoljenje za ustanovitev delniške družbo pod imenom: »Valbaudon«, zdraviliščna in kopali-ščna dol. n i š k a družba s sedežem v Trstu. Pravila nove deln'ške družbe so potrjena. Prvotni akcijski kapital znaša 450 000 K ki je razdeljen na 2250 delnic po 200 K. Nova delniška družba namerava ustanoviti morsko kopališče, zgraditi hotel in zdraviliški park itd. v Valbaudonu, ki leži sedem kilometrov od Pulja nasproti Brionov. Koncesi-onarji so tudi delničarji družbo »Ali-menta re«, ki ima v Valbaudonu tovarno za konzervo. Kopališče bi bilo zvezano po električni železnici s Puljem in Fasano.
—	Utopljenca so dne 21. t. m v tc-rok potegnili iz Save Podgradom. Mož je tu nepoznan, star 45 do 50 let, močan, velik, po obleki soditi delavec. V ušesu je imel okrogel uhan. V vodi je moral biti že več mesecev. Po obdukciji je bil žrtev grenkega. Komur je kaj znano o njem. se prosi, da naznani župnemu uradu D. M. Polje.
—	Zadruin šlvo na Hrvaškem V Hrvaški in Slavoniji jc 222 kmečkih za-
drug s 35 000 člani. Skupni kapital na deležih in rez. zakladih znaša 800.000 K. v Bosni in Hercegovini je krog 40 hrvaških kmečkih zadrug z matico Hrv. zadružno banko v Sarajevu.
— Požar. Dne 21. t. m. popoldan je izbruhnil koncem prešičevih hlevov posestnika Janeza Ambroš v Zgornjem Kašlju ogenj, kateri bi vsled viharja gotovo vpepelil več bližnjih poslopij, da nista Anton Robida in Janez Lovša ognja takoj v začetku zadušila. Kako je ogenj nastal, ni znano.
VAŽNA POMORSKA IZNAJDBA.
Poročnik avstrijske pomorske mornarice, Viktor Rožič, je dobil na Angleškem patent, za stroj, ki ga jc iznašel in s čegar pomočjo je mogoče, vedno določiti na visokem morju, na katerem mestu se ladja nahaja, bodisi to podnevi ali ponoči brez vsakega računanja ali opazovanja. Aparat namreč natančno zaznamuje avtomatično na zemljevidu pot, ki ga ladja prevozi in to neodvisno od kakih zunanjih vplivov, kakor tudi brez vsakega nadzorstva. Kdor pozna kompliciranost ladijskega magnetizma, razne deviacije in variacije, Kakor tudi druge neprilikc z magnetno iglo, bo razumel, kolikega pomena je novi stroj. Aparat je zelo duhovito Konstruiran. Dosedanji poizkusi v megli, slabem vremenu in drugih slu-Jajih na morju so dokazali, da aparat popolnoma korektno zaznamuje ge-ografično dolžino in širino, v kateri plove ladja/Pri aparatu se morejo vpo-rabljati vsakovrstni zemljevidi, samo da se primerno uravna vzvod, ki ima na koncu konico za črtanje poti na zemljevidu. — Isti iznajditelj jc tudi iznašel motor ki vsebuje vse prednosti navadnih motorjev in parnih strojev.
Koroške novice.
k Slovencev so našteli v Celovcu 554, leta 1900 jih je bilo'439. Torej vendar nekaj več. Seveda so,jih veliko izbrisali. Vseh prebivalcev jc naštetih 25.870 brez vojaštva.
k Celovški mestni svet je 21. t. m. obravnaval v tajni seji o predlogu obč. svetnika Wilfana, - da - so v Celovcu ustanovi korno poveljstvo.
k V občini Podklošter so našteli 2375 Nemcev in 1585 Slovencev.
k Poročil se je dne 20. svenača t. 1. Jože Katnik, posestnik Bizarjeve hiše na Ziljski Bistrici Koroško, z gdč. Marico Mihelc, Kovačevo, istotam. Poročal je ženinov stric č. g. Franc Katnik, župnik na Brnci pri Beljaku. Bilo srečno!
DEŽELNA FINANČNA STISKA NA ČEŠKEM.
Iz Prage, se poroča: Več okrajnih šolskih svetov na Češkem ni imelo ob koncu januarja denarja za izplačilo učiteljskih plač. Obrnili so se na deželni odbor s prošnjo, naj dovoli za izplačilo plač učiteljem predujem iz sredstev, ki so določena za izplačilo učiteljskih plač v nadaljnih mesecih. Deželni odbor je to prošnjo odklonil ter sporočil deželnemu šolskemu svetu, da tega ne more prej dovoliti, dokler ne bo dovoljeno zvišanje deželnih doklad za prvi kvartal. Deželni šolski svet pa je nato sporočil deželnemu odboru, cla je deželno finančno ravnateljstvo naročilo davčnim uradom, naj izplačajo do-tičnim okrajnim šolskim svetom polno vsoto, ki jo rabijo za izplačilo učiteljskih plač. Deželni odbor namerava pri deželnem šolskem svetu protestirati, ker brez njegove vednosti razpolaga državna uprava z deželnimi doklacla-mi. — Češki deželni nadmaršal princ Lobkowitz je prišel na Dunaj predvčerajšnjim, da se pogaja z vlado radi ureditve deželnih financ. Računa se, da bodo ta pogajanja danes že končana.
Ljufcljanske novice.
lj Liberalce vlečejo po Ljubljani.
Vsi dosedanji mnogoštevilni liberalni shodi bivši magistratni gospodi niso prinesli zaželjenega uspeha. Obratno! Dosedanji liberalni volivci namreč začudeno zmajujejo z glavo, češ, presneto mora bivše liberalno gospodarstvo na magistratu stati na slabih nogah, 'la se morajo liberalci sedaj tako pehati po Ljubljani. In zelo hudomušni in dovtipni Ljubljančanje večkrat liberalce pošteno navlečejo. Iz raznih krajev dobi liberalno vodstvo pozivi*, da je shocl ondi silno potreben, da ga vse želi. ko pa prirede shod, pa »množice« n a r od n o n ap r e d n i h volivcev nikjer ni ljudje se muzajo doma liberalni bla-tnaži. Tako je bilo na liberalnem shodu v Trnovem preteklo nedeljo. 30 liberalcev iz raznih ljubljanskih okrajev in 30 fcocialnih demokratov. Nič ne pomaga, da »napredna politična Okrajna društva« tudi našim somišljciiikuin
pošiljajo »laskava« vabila: »Kot zaupnik (!) narodnonapredne stranke ste vabljeni« — ljudje so prejšnjega magi-stratnega gospodarstva siti, poleg tega si pa mislijo, cla je pri stranki »Glavne« posojilnice nevarno biti »zaupnik«. Imenitno je predvčerajšnjim v poljanskem okraju nekdo potegnil liberalce. Navlekel jih je, cla je pri Jurju na Poljanski cesti »klerikalen shod«, češ, da so »klerikalci razposlali cel kup vabil in uvedli tudi intenzivno osebno agitacijo«. Nihče naših somišljenikov v poljanskem okraju za to ni vedel, nihče ne ve za kaka vabila ali kaj sličnega — liberalci so pa nasedli in so poslali na »shocl« 12 svojih mož, ki so govorili, »kako se bodeta Kregar in Štefe ustrašila, ko jih zagledata«. Možje so pili, čakali in se končno jezili, cla so bili tako potegnjeni. Tudi »Narod« se jc nasedel in včeraj piše o »klerikalnem shodu, ki sc ni mogel vršiti« in »da ta stvar dokazuje, da so se ljubljanskemu prebivalstvu j e 1 e odpirati oči in da se vedno manjša krog tistih, ki so še nedavno — lepo drli za klerikalci«. Mi smo doslej mislili, cla so Ljubljančanje slepo drli za liberalci, prepričani pa smo po takih pojavih, cla so se Ljubljančanom resnično jele odpirati oči. Posebno velike oči dela menda bivši občinski svetnik Primožič, katerega so liberalci vedno izrabljevali, mu obljubovali delo pri obrtni šoli, pa ga pustili na cedilu, da je sedaj, oče devetih otrok, moral iti na Reko s trebuhom za kruhom. Ljudem, ki tako »delo« opazujejo, .se res odpirajo oči in prazne fraze liberalnih prijateljev ljudstva se jim vedno bolj gabijo. Zato pa liberalci zaslužijo da se jih vleče, najbolj jih bodo pa Ljubljančanje potegnili na dan volitev.
lj Pojemajoča liberalna moč. Po preteku polnih treh mesecev se je sinoči vršil shod falitne liberalne stranke za Vodmat ob sila klaverni udeležbi liberalcev in v tesnem objemu s so-cijalnimi demokrati. Ker liberalna moč v Vodmatu vedno bolj pojema, izbrali so si to pot za svoje farbarije še manjši lokal in tega pri Trškanovi mami na Cegnarjevi ulici. To pa raeli tega, cla bodo zopet lažje trosili med svet laž, cla je bil obsežni gostilniški prostor do zadnjega kotička zaseden. »Stu, stu, palca pa nož« so dejali Trškanov ata, ko so videli tako lepo liberalno in pa socijalnodemokraško družbo skupaj. Saj že bradati Miha, potem exsvetnik Pavšek in pa bodoči občinski kandidat praprot ni k zasedejo ravno polovico gostilniške sobe. Kam pa potem pridejo liberalni govorniki, in kak Šaplja in pa drugi liberalci kakor Ivan Zupančič s svojim lepim Gherbazem, okrtačen švasar in drugi bojevniki za liberalno faliteto ter najmlajši praktikant Toma-žič, ki bo mencla v kratkem razstavil vse svoje dekrete. Še nekoga smo pogrešali, namreč nekega velikega gospoda iz Voclmata, ki čuje časih na clva imena, enkrat samkrat pa jc krščen. Shod je bil tako klavern, da z odborniki, kar jih je še pri čitalnici, in pa s soc. demokratom Lavterjem ter njegovimi sociji je bilo navzočih komaj dvajset oseb in to še Trška nova mama pa ata povrh. Udrihanje je bilo običajno, ker kakor so že meseca novembra lanskega leta govorili, to so zopet seclaj ponovili. Liberalni stranki sc v Vodmatu res tako slabo godi, da jc vsega usmiljenja vredna.
lj Napadi mladinov na dr. Za;ca. Skoro v vsakem listu na prvih straneh uredništvo mladinskega lista napada clr. Zajca ter se na vsakovrstne načine laže o njem. Tudi danes je v mladinskem listu lažnjiv in zloben napad na dr. Zajca, na tretji strani pa stoji v upravniškem delu »Zahvala«, ki se ta-ko-le glasi: »Mučila me je dolgotrajna bolezen in skoro sem že obupal, da še kdaj okrevam. Blagorodni gospod zdravnik clr. Zaje v Ljubljani, ki me jc zdravil .zadnji čas, se je zavzel zame z vso vnemo in le njegova navodila in predpisana zdravila so me spravila iz nevarnosti, tako, cla upam še doseči popolno okrevanje. Dolžnost me veže, da se imenovanemu gospodu zdravniku tem potom kar najprisrčneje zahvalim in ga vsakomur najtopleje priporočam. — Vič, dne 19. februarja 1911. Božidar Zalokar.«
lj Javno predavanje v Trnovem. Danes ob pol 8. uri zvečer jc v prostorih »Izobraževalnega društva za Trnovo in Krukovo« (Konjušna ulica št. 1, pri Repniku) javno predavanje, na kar se opozarjajo somišljeniki.
lj Kesanje je veliko. Liberalci v Trnovem zelo obžalujejo korak, ki so ga storili s tem, cla so vzeli Trnovča-nom in Krakovčanom nedolžno veselje do cipjega lova. Znano je vsem, da so li ljudje želeli, cla naj so strogo prepove loviti cipe, ko so jih vendar lovili od nekdaj. Taki so liberalci! V Trnovem svojim ljudem nasprotujejo; sedaj pa hodijo okrog ličarjev in agitirajo —
seveda nihče jih ne posluša, vsakdo jih odslovi. Trnovski liberalci so polni obljub in farbarije.
lj Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani ima v nedeljo 26. t. m. ob 3. uri popoldne v svojih društvenih prostorih Sv. Petra cesta 101 (pri Podboju) prvo nadstropje, svoj drugi redni občni zbor. Dnevni red: govor, poročila društvenih funkcionarjev ter pregledoval-cev računov, volitev odbora, ustanovitev in izvolitev ženskega odseka ter raznoterosti. Iv obilni udeležbi vabi odbor.
lj Pouk v poljščini. Danes v četrtek 24. t. m. se zopet prične pouk v poljščini, ki je radi odsotnosti učitelja izostal nekaj ur. Začetek ob 6. uri. Lokal: Trgovska šola, Kongresni trg.
lj Poročil se je danes v trnovski cerkvi g. Pavel Medic, učitelj, z gdč. Rozo Seli šk ar. Mnogo sreče!
lj Društveno gibanje. Deželna vlada je vzela na znanje ustanovitev narodno socialnega društva »Bratstvo« s sedežem v Ljubljani.
lj Dela v Gruberjevem prekopu. Skoraj po trimesečnem odmoru so zopet začeli delati pred nekaj dnevi v Gruberjevem prekopu. Poglobljevanje in betoniranje tega prekopa bo letos končano, ako ne bo primanjkovalo delavcev in ne bo prevelika voda elelo motila. Podjetje ima seclaj vposlenih okoli 100 uslužbencev, potrebuje pa jih okroglo 1000. V zimskih mesecih, zlasti lani v decembru, je voda male železniške tire zelo poškodovala ter je poglobljena mesta zasula z kamenjem in peskom. Ker so tla še zamrzla, se še ne morejo pričeti dela z velikim parnim strojem za kopanje zemlje. Pred vsem se. bo sedaj izvažalo na Prulali nakopičeno kamenje k betonskim zidovom in prekopu. Parnik na Ljubljanici vozi namreč že nekaj dni kamenje iz Podpeči v Ljubljano. Za prevažanje skal je v rabi pet velikih čolnov, šesti se pa gradi. Delo se bo razvilo še le v začetku marca, ako bodo ugodne vremenske* razmere in če bodo vse kategorije delavcev na razpolago. Betonski delavci bodo pričeli z delom že te drti; istotako se bo te dni pričelo, zopet. s. tlakovanjem bregov in z nadaljnim odstranjevanjem starega kamnitega zidu ob gornjem obrežju.	?
lj Izpit za tesarskega mojstra je napravil precl izpraševalno komisijo v Ljubljani Franc Plečnik iz Hotedršice pri Logatcu.
lj Prememba posesti. Poroča se nam, da g. Mesar svoje hiše v Florijan-skih ulicah ni prodal g. Gotiču, pač pa namerava g. Cotič v g. Mesarjevi hiši otvoriti vinotoč.
lj Hazardisti. Lansko leto je prijela policija dozdevnega lSletnega brezposelnega delavca Jurija Perpiča iz Siska, ':i je imel pri sebi ponarejeni potni list ker je od delavcev s hazard-sko igro i vabljal denar. Perpič je bil sodno kazi van, potem pa odgnan domov, odkoder se je zopet povrnil. Te dni ga je pa usoda doletela v Kolodvorski ulici, ker je s svojim tovarišem, nekim Lukom Vladičem, tudi iz Siska, zopet obigral nekega »Amerikanca« iz Žirov za 300 K., potem pa ga je, da bi oškodovanec nc mogel prijaviti ovadbe, gostilniški najemšček naglo spravil na kolodvor. Policija je pa kljub temu zvedela za sleparja in ga aretovala. Njegov sodrug Vladič se je zvečer zopet povrnil. Policija je tudi njega iskala, a ga je bil najemšček opozoril na pretečo nevarnost, vsled česar jo jc zopet pravočasno pobrisal. Lov za njim je bil brezvspešen. Ker je bil pri deteljici tudi najemšček in ker jc dal Vla-diču kot krivcu podpomoč, je policija tudi njega aretovala. Perpiča in na-jemščeka so izročili sodišču, za Vladičem sc pa vrše še nadaljnje poizvedbe.
* Vsem volivcem priporočamo, da si nabavijo Občinski red in občinski volivni reci za deželno stolno mesto Ljubljano, ki sta ga priredila clr. J Pogačnik in clr. Fercl. Tomažič in je izšel v Katoliški bukvami. Cena 80 v. — Ker se urno bliža čas občinskih volitev, je naravnost potrebno, cla vsak volivec, predno gre volit, natančno prouči nova, važna določila volivnega reda. Vsakemu bo služila v to svrho kot najboljši in najbolj avtentičen vir knjižica, ki je izšla v zalogi Katoliške bukvarne v Ljubljani, ki je založila tudi občinski red in obč'nski volivni red za vojvodi-no Kranjsko; cena istotako le 80 v. Vse volivce opozarjamo na navedeni knjižici ter jih toplo priporočamo.
Rožne slvari.
Umrl je v Christianiji znani kon-vertist dr. Krogh-Tonning, ki je bil prejo luteranski pastor, leta 1900 pa prestopil h katoličanslvu. Spisal je več apologetičnih del.
Samoumor češkega slikarja. Iz
Prage poročajo, da se je češki akade-mični slikar Bogoljub N. Vlihasil ustrelil v neki gostilni. Vzroki samoumora niso znani.
Ruski teroristi na delu. V Varšavi so ruski teroristi ustrelili na okobov-ski ulici clva policijska stražnika. Napadalci so ušli ter so na begu še streljali na svoje zasledovalce, pri čemur je bil še nek deček ranjen.
Nova Carnegijeva ustanova. Car-
negie, znameniti ameriški milijonar, je ponudil danski vladi po ameriškem poslaniku v Kodanju ustanovo za junaške čine s kapitalom 100.000 dolarjev, in sicer v obliki letne rente 5000 dolarjev.
Velikanski snežni viharji v Rusiji
so pozročili, da se je podrlo veliko hiš. S Kavkazom so prekinjene vse brzojavne zveze. Na Ruskem Poljskem znaša mraz 22 stopinj.
Goreč vlak. V bližini postaje Woss-nessenska se je vnel vagon 111. razreda. Zgorelo je 7 potnikov, nevarno jih je pa ranjenih 32.
Hud potres, ki je pretresel Turčijo in Iialijo, je povzročil, da sc je pri For-liju podrlo več hiš in cla je tudi deloma uničen Tecedorano. V monastir-skem vijaletu je porušen del mesta Stahrove. V Solunu so razpokane hiše.
Zgorela je laška vojašnica v Ascayu, ob laško-tirolski meji. Vojaki so bežali še neoblečeni pri 18 stopinj mraza iz gorečega poslopja.
Telefonska in brzojavno poročilo,
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Budimpešta, 23. februarja. V plenarni seji se nadaljuje debata o proračunu zunanjega ministrstva. Govorili ?o danes: Soukup, Delugan, kateri se toplo zavzema za to, cla bi trozvezne sile začele akcijo za razoroževanje in slavi resolucijo da bi se sklicala v to svrho internacionalna konferenca, ter Klofač; ki se obrača zoper politiko barona Aehrenthala. Aehrenthal se je iz-početka hotel oprosliti vpliva Nemčije, in dočim jo bila preje Avstrija sekun-dant Nemčije, je zdaj skušal doseči, da bi' Avstriji sekundirala Nemčija. Toda Aehrenthal je, namesto da bi se oprl na Slovane, nastopil proti slednjim in zlasti Čehi in Jugoslovani so občutili njegovo težko roko. Klofač priporoča pametno balkansko politiko in razoro-ženje. — Delo delegacije po vsej priliki ne bo preje končano kakor clo 8. marca,.
BARON BIENERTH.
Budimpešta, 23. februarja. Danes je sprejel cesar ministrskega predsednika, barona Bienertha v daljši avdi-jenci.
DR. PATTAI.
Budimpešta, 23. februarja. Danes je dospel semkaj predsednik avstrijske poslanske zbornice dr. Robert Pattai in je obiskal predsednika ogrske poslanske zbornice Bercseviczyja.
OPOZICIJA NA OGRSKEM.
Budimpešta, 23. februarja. Vsled ■včerajšnjega sklepa košutovske stranke je pričakovati, da sc opozicija oslabi in da bo mogoče bančno predlogo prihodnji teden spraviti skozi.
PASIVNA RESISTENCA V TRSTU.
Trsi, 23. februarja. Kljub temu, da jc položaj splošno neizpremenjen, vlada za gotovo misli, cla bo resistenca še tekom tega tedna končana in da bodo uradniki že jutri začeli svojo službo opravljati normalno.
DOPOLNILNA VOLITEV V HRVAŠKI
SABOR.
Zcpet zmaga hrvatske selijačke stranke.
Zagreb, 23. februarja. V dugosel-skem volivncm okraju je pri. dopolnilni volitvi v hrvatski sabor izvoijen z absolutno večino kandidat hrvatske sc-ljačke stranke Preclavec.
NEMŠKI CESAR GRE V RIM?
Rim. 23. februarja. Dočim se v dunajskih diplomatičnih krogih z vso gotovostjo trdi, cla sc nemški cesar Viljem letos ne poda v Rim, se tu trdi, da potuje v Rim 18. aprila.
RUSKO KITAJSKO RAZMERJE.
Fe.ersburg, 23. februarja. Ruska vlada označuje kitajsko noto na ruski ultimatum za pripravno i ocilago za nadaljnja pogajanja in smatra, da je kritično stanje premagano.
KUGA.
Harbin, 23. februarja. Kuga pojema. Zdaj umira na dan povprečno 10 do 20 ljudi. Iz Rima se poda v Mandžurijo profesor Galcotii. ki je iznašel serum zoper bubonsko kugo m hoče zdaj j svoje sredsivo preizkusili tuai na I pljučni kugi,

udsko posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
, Miklošičeva cesta št 6
vabi na
ki se vrši 13. marca 1911 ob 5. ur! pop. ¥ zadružnih prostorih lastnem doma.
Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Sklepanje o potrditvi računa. 4. Sklepanje o porabi dobička. 5. Volitev nadzorstva petero članov. 6. Dopolnilna volitev štirih udov načelstva*. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti.
Dr. luan Šusteršič, načelnik.	v Ljubljani, dne~28. februarja 1011.	Josip SiSka, podnačelnik.
Poročilo za XV. upravno leto 1910 in izkaz hranilnih vlog se vzhajata v tisku in bcdeta po občnem zboru slavnemu p. n. občinstvu pri b agajni brezpl čno r,a ra-polfgo, dokler ne bo zalooa 'slih pošla.
* V smislu §§ 17 in 27 pravil izstopijo letos naslednji udje načelstva: Karol Kauschegg, Ivan Kregar, Karol Pollak in Jean Bap. Pollak.
Denarni promet za leto 1910.
Prejemki
kron
vin.
Račun opravilnih deležev;
Vplačila..........................
„ hranilnih vlog;
Vloge.....................
„ tekoči:
Vloge......................
„ posojil:
Vrnena posojilu.................
menic:
Plačila.....................
efektov:
Prejemki....................
nepremičnin:
.Sprejemki....................
inventarja:
Prejemki....................
terjatev od prodanih posestev;
Sprejemki na kupnini ...............
pro diversi:
Razni sprejemki .................
pristopnine: Vplačila
posojilnih obresti;
Plačila.....................
tekočih obresti:
Prejete obresti ..................
efektnih obresti:
Prejete obresti.................
zamudnih obresti:
Prejete obresti..................
obresti prodanih nepremičnin:
Prejete obresti..................
meničnih obresti:
Prejete obresti...........................33170
upravnega prispevka:
Prejemki......................j 17497
upravnih stroškov:	. j
Prejemki...................... 19521
Gotovina v blagajni začetkom leta 1910............! 60196
984 i
I
1155205 1784719 079202 77418 117 27761 577873 246 407190 509913 66091 10054 5755
21 61 26 01 80 96
71 21
29 49 83 17 15 27
i
04
82 15
43920683
98
Denarni promet:
Prejemki.....................K 43,854.487.83
Izdatki...................... „ 43,653.206.28
K 87,506.694.11
Izdatki
Račun opravilnih deležev:
Vrneni deleži.......
„ hranilnih vlog:
Vzdignene hranilne vlogo . . „ tekoči:
Posojila, vzdignene vloge in naložen denai „ posojil:
Izplačana posojila.....
„ menic:
Eskomptovane menice .... „ efektov:
Nakupljeni efekti......
„ nepremičnin:
Plačila in investijski stroški . ,, inventarja:	t
Nakup inventarja ......
„ terjatev od prodanih posestev: Prodane nepremičnine . . . , „ pro diversi:
Razna izplačila.......
„ obresti hranilnih vlog:
Izplačane obresti......
,, posojilnih obresti:
Vrnenc obresti.......
„ tekočih obresti:
Izplačane obresti.....
„ meničnih obresti:
Povrnene obresti......
., obresti prodanih nepremičnin:
Povrnene obresti......
„ davkov in pristojbin:
Plačani davki in pristojbine ., dividend:
Izplačana dividcnda.....
., upravnih stroškov:
Izdatki..........
efektnih obresti:
Izplačane obresti......
Gotovina v blagajni koncem leta 1910
pri raznih zavodih
kron
vin.
188	
520 023 j	35
! 33282477	66
| 1756579	82
i . 1746848	28
j 760654	22
69530 f	75
2677	—
3lfl4	—
606413	59
62410	83
3936	53
35720	54
15	75
22	50
31403	69
320	—
57080	19
2789	58
! 268477	70
43920683	98
Račun zgube in dobičke
jut
			
Debet	kron vin. 1 1 1	kron	vin.
i Račun obresti hranilnih vlog:	i		
izplačanih...............	62410 I 83		
kapitalizovanih.............	851607 ' | —	914017	83
efektov: kurzna z guba.......		3765	62
inventarja:			
odpis.................	i |	1542	. .
,, davkov in pristojbin:			
izplačani davki.............	31403 69 j		
zaostali davki.............	3751 i 98		
	35155 67		
v letu 1910 za leto 1909 plačani davki . . .	12328 98	22826	69
upravnih stroškov...........		37558	37
bilance:	1		
dobiček................	| 1 i	101376 •	19
\	1 ■ i . ;	! • *	
1 \		i	
	i	1081086	70
Kredit -—
Račun posojilnih obresti:
prejete obresti leta 1910 . . . predplačila leta 1909 .... zaostale obresti za leto 1910 .
zaostale obresti lota 1909 . . predplačila za leto 1911 . . . povrnjene obresti leta 1910 . . J; tekočih obresti:
prejete obresti.......
izplačane obresti......
„ meničnih obresti:
prejete obresti.......
predplačila v letu 1909 za 1910
povrnjene obresti lota 1910 . predplačila za leto 1911 . . efektnih obresti: sprejete obresti lota 1910. . visečo obresti lota 1910 . .
povrnjene obresti.....
viseče obresti 1. 1909 za 1. 1910. zamudnih obresti . . ... T" upravnega prispevka ....
pristopnine.........
nepremičnin
obresti od prodanih nepremičnin v letu 1909 za 1910 predplačane zaostalo obresti ....
zaostale obresti letu 190&. predplačane zu leto 1911 . vinjene obresti.....
kron
i vin.
153914.09 27666.82 3936.53
407190
22806 223724
653721
185517
509913 35720
33170 7586
15.75 : 5292.32 ij
40756 5308

66091 18645
2789.58 158.V2.77
84737 18672
2628.32 65.04 22.50
8724
2705
29 55 19
03
44
49 54
27
79 11 07 'I
83 82
65
5755 15 342 1 61 2626 ' 86
62
86
kron
66065 10054
468203
474192
35448
246 3360
6018
I II
59
95
30 I 17
i 7497	I
17
76
1081086 i 70 1
Račun bilance z dne 31. decembra 1910.
D c b e t
kron
vin. ij kron
vin.
f
Račun posojil:
na vknjižbo . ,, porofitvo . „ tokoči:
naloženi denar posojila . . .
pri nas vloženo......
terjatve od prodanih posestev
menic..........
ofektciv..........
nepremičnin........
inventarja........
posojilnih obresti: zaostale obre.-ti na vknjižbo . „	„ proti poroštvu
za U to 1911 predplačano obresti , .
efektnih obresti.........
obresti od terjatev prodanih josestev:
Zaostale obresti........ .
predplačane obresti........
blagajne . . i.........
penzijskoga zaklada:
lastna knjižica 8388........
7182354	70	■	
tli 141).'»!»	40	8797014	10
1546t,>4	33		
		,	
'1H50110	92		
j 2*133«	31	91109074	61
1		111549	81
		(«3692	61
		1530750	.60
		7111 W	OS
		12486	50
1 194730	10	•	
28994	09	! s ■ '	
223724	19	r	
J 27666	82	190057	37
		18645	82
2835	Sfi	1	
55	0»	2571	82
		2<i8477	70
1		34773	41
1 1		21926247 1	33
Kredit
ij kron vin. ij kron 1 vin.
Kačun »lavnih deležev
opravilnih deležev hranilnih vlog:
-tanje ................. 20450744
kapitalfeoVane obresti..........] 8M607
!S 1
meničnih obrosli . . . , davkov in pristojbin . .
divideml.......
pro diversi ......
rezervnega zaklada . . . razpolovnega zaklada . . posebne rezerve zgube
iz hipotek, kupčije
penzijskega zaklada /,Tubo in dobička dobiček ....
1060« 11144
2i:XE!l5l
5292 3751 400 4925 48.113 181)249 02719
15131« 34778 101376
18
32 i«
01 88 21 14 V,
-»/« 4t 19
21926247 1 33
SluZUa no predplsili na PriHKetn.
Nič več sc no moro govoriti, da delajo službo po predpisih zgolj v Trstu. Gibanje se je razširilo že tudi v Pulj in ni izključeno, da pnčno državni uradniki izvajati službo po predpisih tudi drugod. Gibanje tudi ni več mirno. Iz Trsta sc poroča o zelo resnih nemirih.
Boj uradniške vlade z uradniki.
Vlado pričeti boj uradništva v Trstu zelo skrbi. Poročali smo, da htče nastopiti s silo proti uradnikom v boju. A kako naj to stori, ko delajo res uradniki službo tako, kakor je predpisana. Uradniki ministri proti uradnikom neministrom! Visoka birokracija proti nižji birokraciji. V resnosti boja za obstanek velika ironija! Vlada je predvsem zagrozila v sugo vladnem »Fremdenblattu« uradnikom. Članek navaja med drugim: »Marsikaj se je zboljšuio tržaškim uradnikom. Vlaua .n ljudsko zastopstvo sta obračala vso pozornost uradništvu in storila, kar je mogla, da se od pomore uradništvu s stanovanjsko preskrbo in z akcijo za pocenjenje živil. Tržaškemu uradništvu pa ni mogla dovoliti 20% draginjske uoklade. Nato se pa peča ministrski člankar s službo po predpisih in naglaša, da ni prav, ker tolmači zdaj uradništvo službene predpise drugače, kakor jih je tomačilo pred pasivnim odporom. Drugačno je službeno razmerje državnih kakor zasebnih uradnikov. Temelji namreč na zvestobi, na slovesni prisegi in obljubi. Državni uslužbenec ni samo dolžan, da izpolnjuje preupise, marveč je dolžan, da izvršuje službo tako, da se doseže namen, ki ga hoče doseči država. Izvrševati službene predpise tako, da se zavira, otežkočuje in onemo-gočuje služba, ne odgovarja disciplinarni odgovornosti. Državna oblast mora nas,opiti proti uradniškemu gibanju v Trstu. Ministrski člankar nato naglaša, da celo socialno radikalna Francoska ne trpi, da bi se smeli združevati državni uradniki.« — To je naravnost napoved najhujšega boja, a kakor kažejo došla poročila, vladno grožnje ne vplivajo veliko, ker kakor se poroča, se je gibanje zdaj razširilo tudi v Pulj.
Služba po predpisih v Pulju.
Iz Pulja se nam poroča: V torek zvečer so imeli tukajšnji državni uslužbenci sejo po § 2., v kateri je posredovalni odbor odložil svoje mandate z motivacijo, da je bilo ceio posredovanje med vlado in državnimi uslužbenci brezuspešno. Nato se je pričel še isti večer pasivni odpor. Čutil se bo pasivni odpor v Pulju osobito pri železnici in na pošti. Ravnateljstvo državnih železnic je že odredilo, da si morajo stranke same izložiti iz vagonov došlo blago. V sredo se še pasivni odpor ni posebno občutil.
Slanje pasivnega odpora v Trstu.
Uradno se poroča, da se je zjutraj zamudilo dostavljanje pisem za 20 minut. Tudi druge zamude niso bile velike. Največja brzojavna zamuda je znašala z Dunajem 4 in pol ure, z Za-drom pa dve uri.
Vladne potrpežljivosti konec.
Z Dunaja je došlo včeraj v Trst 8 višjih uradnikov železniškega ministrstva, ki so se zvečer posvetovali z voditeljem ravnateljstva državnih železnic in z drugimi višjimi uradniki, kako zlomiti pasiven odpor. Neki višji državni funkcionar (namestnik?) je izjavil, da jutri (t. j. danes) preneha vladna potrpežljivost in da bo nastopila brezobzirno z najstrožjimi sredstvi, da zopet nastanejo normalne razmere. Vlada hoče nastopiti z neizprosno strogostjo in je prepričana, da ji bo pritrdila večina državnega zbora, ki dasi podpira uradniške zahteve, le ne more trpeti, da trpe škodo produktivni tržaški stanovi. — Ce bo sila zlomila odpor, ni tako gotovo. Poni.rjcvalni članek »Fremdenblatta« ni nič učinkoval. Položaj je bil v Trstu včeraj popolnoma neizpremenjen. Vse administrativne odredbo ravnateljev finančne direkcije, državnih železnic in poštno-brzojavnega ravnateljstva niso prav nič omejile pasivne resistence, nasprotno se trdi, da se je pasivni odpor šo poostril. Poznalo se je to osobito pri carinskem postopanju, kjer gte tudi v najnormalnejših razmerah služba počasi naprej. Uradništvo je postopalo natančno, a tudi natančno v mejah svojih strogih predpisov, ki se pri znanem razpoloženju občinstva, ki tako rado vtihotaplja, kljub vsem ministrskim grožnjam ne bodo veliko iz-premenili, ker če bi jih izpiomenili, bi imela država prcveiiko škodo pri ukrajšanju carine.
Na državnem kolodvoru gre delo zelo počasi naprej. Štirikrat manj napravijo, kakor ob rednih razmerah. Tri do štiri tovorne vlake ekspedirajo zdaj iz Trsta s 4 do 5 vagoni. V rednih razmerah odpravijo dnevno na državnem kolodvoru do 300 vožnih listov, zdaj pa največ 60.
Vladne odredbe.
Načelniki vseh dcpariementov sc nahajajo v zunanji službi, da lažjo nadzirajo, kako delajo službo uradniki in uslužbenci. Uspeha strogo nadziranje pač nima nobenega. Cc predstojnik kaj ugovarja, mu prizadeti uradnik odgovori s priučeno frazo, da dela službo tako, kakor je predpisano in da nima pravice delati proti predpisom.
Izgred na državnem kolodvoru.
Predvčerajšnjim ob 6. uri zvečer po končanem delu v skladiščih državnih železnic so se podali uslužbenci domov. V pisarnah jc pa še gorela luč, ker je priganjal na delo uradnike in pociuradnike novoimenovani kontrolor Inglisch. Ker se ob tem času navadno po uradih ne dela, so železničarji sodili, da se uradniki silijo delati. Vdrli so zato v pisarno in zapodili iz pisarne vse osob.U! s kontrolorjem vred. Razbili so tudi eno šipo. Pisarne zato zdaj stražijo policisti — dokler tudi ti no prično službe po predpisih, ker gre tudi zanje in za njih dra-ginjsko doklado.
Kaj nameravajo storiti proti službi, po predpisih.
Dozdaj so pridelili pet uradnikov direkcije prometni službi, pet uradnikov prometne službe pa pozvali v direkcijo. Uradnike sploh premeščajo, a
čimbolj jih premeščajo, t itn večja in silne j Aa j« agitacija med uradništvom, naj sc vztraja pri pasivnem odporu. jPrcmeščenja sama kot taka v velikem ^ judi ne pomagajo veliko. Služba v Trstu ni povsod enaka in rabi vsak nekaj časa, naj ima še tako rutino, da se navadi nanjo in mora zato, če tudi ne prostovoljno, delati službo po predpisih. Ne pomaga nič, da morajo delati uradniki čez čas, da morajo delati uradniki službo v svojem prostem času in ne pomaga nič. da višji uradniki sami nadzorujejo, kako da se dela služba, ker končno tudi višji uradniki predpisov pri najboljši volji ne morejo spraviti s sveta, in nehote še sami pospešujejo pasivni odpor, ker so jim predpisi, ki so jih sami izdelavali, prešli v kri in v mozeg.
Trgovine tri dni zagro*
Tržaški trgovski krogi so po pasivni resislenci uradnikov zelo prizadeti. Škoda presega fe milijon kron. Pada tudi kredit, ker trgovci ne morejo pravočasno izvesti naročil in se zato mora dobavati blago drugod. Tržaški trgovci zato živahno agitirajo, da če v najkrajšem času ne preneha pasiven odpor, naj sc zapro prodajalne tri dni.
NOV MM V Bosni
»Hrv. Dnevnik« objavlja na uvodnem mestu nov nezaslišan škandal, ki ga hoče vlada izvesti Tin korist mažarske agrarne banko. Stvar je ta: Pred letom dni je sarajevska mestna občina vložila na vlado prošnjo za koncesijo k zgradbi električne železnice iz sarajevskega kolodvora v Ilidže. Seveda je priložila tudi načrte. Vladnega odgovora ni hotelo biti. Med tem so pa ■/. vladno vednostjo štirje vladni inženirji, ki so imeli načrte mestne občine pregledati, iste prerisali in prepisali ter po slamnatem možu Langerju zaprosili za koncesijo in jo tudi takoj dobili. Kakor je bilo domenjeno, so potem to koncesijo prodali mažarski agrarni banki! Ministrstvo jo namreč naročilo vladi, da mora to koncesijo na vsak način dobiti agrarna banka.. Vladni komisar Brodnik, ki je od septembra do decembra lani vodil mestne občinske posle, jo pa celo dal dovoljenje, da sme agrarna banka tudi v notranjem mestu polagati tračnice in tako ustvariti konkurenco mestni železnici. V zadnji seji občinskega zastopa so nekateri odborniki radi tega čina interpelirali Brodnika., a ta jo rekel, da o celi stvari ničesar ne ve! Minili teden so se v tej zadevi odpeljali na Dunaj sarajevski župani Curčie, Mandič in Damjanovič.
IZZA VOJAŠKIH KULIS.
Zadnja vaja inomoške posadke je bilo zelo naporna. Vojakom so zato pod kaznijo prepovedali, da ne smejo o maršu nič govoriti. Seveda jc časopisje zato izvedelo vse podrobnosti. Vojaki so silno trpeli in so morali, dasi izmučeni, nositi strojne puške, opravo in celo si t lopatami rielati pota. šeol ob 6. uri zvečer so došli v dolino, kjer so naložili strojne puške in prtljago konjem. Nato so pa korakali brez odmora naprej. Konji so imeli krvave noge,
vojaki popolnoma premočeno obleko in ozebljene noge. Enega nadlovca, enega četovodjo in enega lovca so morali na saneh prepeljati v Inomost, ker so jim ozeble noge. Drugi dan je obolelo še 18 mož, ki še vsi leže.
DRŽAVNI ZBOR
se skliče 6. ali pa 8. marca. Razpravlja! bo o izpremembi društvene postave, o osmih agrarnih resolucijah in o odpravi javnih agentov. Plenarne seje bodo kratke, da lahko reši proračunski odsek proračun. Proračun bi rad! rešil/ se meseca marca- Začetkom aprila prično razpravljati o rekrutni predlogi.
V NEMČIJI
so našteli dne 1. decembra lani 64 milijonov 896.881 <?seb. Ob zadnjem ljudskem štetju leta 1901 so našteli 60 milijonov 641.849 oseb.
KRVAVI DOGODKI OB TUR&KO-TE-
SALSK2 MEJI,
Iz Aten poročajo, da se potrjuje vest o napadu turških vojakov na grške obmejne stražnike ob turško-tesal-ski meji. Turki so ubili sa vratno dva grška obmejna stražnika, kmalu nato *o pa še tri ujeli, o katerih se doslej še ničesar no ve. Grške oblasti so uvedlo preiskavo.
Ali ste pridobili »Slovenca" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agitirajte pov sod za nove naročnike!
Meteorologično poročilo.
Višina n. moriem 30f)-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
C i C»s op*-a ; «>V2n|a 1	Smn)t barometri t mm	Temperaturi po Celil)«	i Vttro«! i Nebo — ..........j......	■ wia * 1 Hw»H » | raiMpvi
22, 9 zvefi.	737 8	63	p. m. zali. ] pol. obl.	
1 7 zjutr. | 2. pop.	740 1 738-1	10 10 2	si. svzb. ' dei. obl. si. jjzah. jdel. jasno	00
Srednja včerajfcnj« terap. 5 0"'. norm. 0 5'.
Kurzi efektov in menjic.
drve 22, februarja 1911.
Skupna 4'v, konv, renta, maj—november ...........	93--
Skupna 4'Vi, konv. renta, jonuvar — julij..........	93--
Skupna 4-2% papirna renta, februar—avgust ........	98-95
Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober.........	96-95
Avstrijska zlata renta ...	115-55
Avstrijska kronska renta 4",;„ . .	92-95
Avstrijska investic renta 3>/,«f0 .	92-55
Ogrska zlata rent« -!'/„ ....	11160
Ogrska kronska renta 4% . . .	91-80
Ogrska investicijska renta 3 > .,",„	81-05
Oelnice avstrijsko-ogrske banke	19-20
Kreditno delnice.......	672-25
London vista........	240-—
Nemški drž. bankovci za 100 mark	117-25
2f) ti mrk..........	23-47
20 frankov.........	19-01
Italijanski bankovci......	94-50
Ruhlji....... . . « .	2-53",
i I j a n 11 p o n i z k i ceni.
H.SUTTNER ura,W toča ■
--exportnatvrdkaiir, zlatnine V
T-1-—>*-.-—^—<■ m-V1-W :	i	I	\ i 1 -
lova/ n i s k ^f - v ajp -Stv en a zn arr> I« fi :
..I KO'.'
- i A
h an a Me sini trg. [^srebrni ne bastna tovarna ur v Švici.-
•	.1,	•	'	'-i	' '	" t"	' *	i' 1	*•'•■• . • •' •	I X- .<■	, % i •
hrvaški sabor.
Sejo 22. t. m. otvori ob 11. dopoldne podpredsednik Šuperina. Konštatira, da se jc morala seja zopet eno uro kasneje pričeti, ker poslanci ne prihajajo o pravem času. V prihodnje se vsakemu poslancu, ki brez opravičbe pride prekasno, odtegne dnevnina.
Poslanec župnik Zagorac izjavi, da se je iz stenografskega zapisnika prepričal, da so ga v njegovi odsotnosti v saboru žaJili, češ, da je zato šel v Palestino, ker je bil dogovorjen z banom. Apelira na bana, da pove, ako je to res. Radiča imenuje lažnivca.
Ker je bilo že prepozno za adresno debato, so se čitale interpelacije; važne so zlasti Novakove (kršč. soc. pravaš). Prva se tiče zahteve, da se v duhovskih semeniščih in pa v učiteljiščih uvede temeljit in obširen gospodarski pouk, kajti brez tozadevne pomoči duhovščine in učiteljstva po deželi ne bo mogoče dvigniti kmečkega gospodarstva. Z delom na gospodarskem polju treba ljudstvo dvigniti tudi v moralnem oziru. Odgovarja naučni načelnik Amruš. ki se povsem strinja z interpelantom in pojasnuje, da se v učiteljiščih že sedaj skrbi za agrikulturno izobrazbo. V isto svrho se vlada dogovarja, že tudi s ško-fijstvom. Novak prigovarja, da dosedanji »vzorni vrti« učiteljišč nimajo nobenega pomena, sicer pa jemlje odgovor na znanje.
Druga Novakova interpelacija zadeva ustanovitev vzornih vrtov pri vsaki ljudski šoli. Seveda se morajo dati učiteljem za to potrebna sredstva na razpolago in tozadevno posebno zaslužni naj se odlikujejo z nagrado. Amruš: »Dobro, samo rešite proračun!«
Dalje želi Novak, da se pri vsaki okrajni oblasti ustanovi mesto gospodarskega referenta, ki pa naj ne sedi v kancliji, marveč gre med ljudstvo. Podban Chavrak pravi, da bi bilo za to treba posebnega zakona. Ob 2. se seja prekine do 5. popoldne.
IZ DELEGACIJ.
Včeraj popoldne .je zborovala avstrijska delegacija. Razpravljali so o proračunu zunanjega ministrstva. Sta-nek in Zazvorka sta interpelirala vojnega ministra, ker so v armadi pri ljudskem štetju protežirali nemščino kot občevalni jezik.
Masaryk je seveda moral tudi v včerajšnji seji predavati, ker je kot profesor navajen, da predava. Predvsem se je klanjal mož Italiji, nato je pa zopet in zopet pogreval Friedjungov proces in zahteval, naj delegacija do-žene, kdo ima prav, ali on ali Aehren-thal. Vse se je muzalo učenemu predavatelju, ki živi v fiksni ideji, da ima le on in nihče drugi prav. Možu so kot profesorju zelo kadili, zato pa sodi o sebi, da je tudi dober politik, a tega noče izpoznati, da se muza ves svet, kadar odpre tvornice svojim nepolitičnim govorom.
Zunanji minister Aelirenthal je obžaloval, da Masaryk še vedno sitnari kljub njegovi resni izjavi meseca decembra. Glede na zagrebško veieizda-jalsko sodno razpravo je Aehrenthal izjavil, da se je vodila razprava neodvisno od zunanjega ministrstva. Važno je, kar je Aehrenthal izjavil glede na razmere s Srbijo. Po aneksijski krizi so se razmere s Srbijo hitro izboljšale. Normalne politične razmere je izpopolnila sklenjena trgovinska pogodba. Ob krizi odpovedane konvencije so se obnovile. Svetuje končno Masaryku, naj opusti svoje pustolovske obdolžitve, ki ne zadenejo ne zunanjega ministrstva in ne zunanje službe.
Danes zopet zboruje avstrijska delegacija.
OBSTRUKCIJA V OGRSKEM DRŽAV-NEM ZBORU.
Košutovci so sklenili, da bodo opustili obstnikcijo.
POLOŽAJ V MAOEDONIJI.
Splošno označujejo položaj na Balkanu kot skrajno kritičen. Med Albanci, ki so dobro pripravljeni na odločilni boj, delujejo tudi inozemski agenti, zlasti še v Sandžaku Novi Pazar. Turške oblasti se trudijo na vso moč, da pomirijo vstaške Albance. Vali iz Ska-dra biva te dni v Cetinju, kjer se pogaja s črnogorsko vlado o omejitvi izseljevanja Albancev v črno goro. Vali je konferiral tudi z vplivnimi emigranti, da bi jih pregovoril k povratku v Albanijo, vendar brčz uspeha. Albanci so namreč izjavili da ne verujejo turškim zatrdilom o amnestiji nič več. Iz Skadra so prišli delegati revolucionarnega odbora za južno Albanijo v Cetinje. Ta odbor se je popolnoma sporazumel z Bolgari glede na prihodnjo pomladansko vstajo. Delegati so informirali emigrante o položaju v Maccdo-
za slučaj vstaje v Albaniji. — Tz Carigrada poroča berolinski »Lokalanzei-ger«, da je turški vojni minister vnovič zahteval v zbornici nad 1 milijon mark za nakup municije v Nemčiji.
REVOLUCIJA V RUSIJI.
V	ruskem časopisu »Novoje Vrem-ja« piše Menčikov z ozirom na sedanje dijaške nemire, o pre«stoječi splošni revoluciji v Rusiji. V dotičnem članku pripoveduje Menčikov, da je dobil neko pismo iz južne Rusije, v katerem se govori o bližnji železničarski stavki. Ta stavka bo znamenje za proglasitev splošnega štrajka v Rusiji. Menčikov je prepričan, da je izbruh take stavke mogoč to šc tem bolj, ker so sc tudi leta 1905. dijaški nemiri pojavili pred rusko revolucijo. »Voditelji naše revolucije,« pravi Menčikov, »vedo, da ima tretja duma samo še eno leto obstanka, zato morajo napeti vse moči, da motijo redni tek parlamentarnega življenja in nadomeste primeroma zmerno tretjo dumo z izključno revolucijonamo četrto.« Menčikov zagotavlja, da bodo revolucijonarji izrabili za svojo propagando 501etni jubilej osvobojenja kmetov iz tlačanstva, kakor tudi trideseto obletnico umora čara Aleksandra II. Kakor leta 1905., igrajo po zatrdilih Menčikova tudi sedaj važno vlogo Judje, ki delajo z vsemi močmi na to, da bi z revolucijo omajali državne rente ter na ta način obogateli. — Tri mesece trajajoči dijaški nemiri v RusjiL se sicer pojavljajo v pomisleka vrednin oblikah, vendar pa niso bili ti nemiri umetno izzvani, kar dokazuje, da so se pridružili dijakom tudi nekateri profesorji. Kakor znano, je zadnje nemire izzval ukaz ministra Kasso, ki je odvzel dijakom vsako akademsko svobodo. Kljub protestom mnogih profesorskih kolegijev se ukaz ni preklical. Sedaj so v zadregi vsi: profesorji in ministrski svet. Dijaki sami pa ne morejo skleniti konca stavke, tudi ako bi hoteli, ker se jim je odvzela vsaka zborovalna pravica.
FRANCOSKA MORNARICA.
V	mornariškem odseku je izjavil Delcasse, da je francoska mornarica popolnoma sposobna za hoj in vredna Francoske.
MEHIKANSKA VSTAJA.
»Sun« poroča o novih zmagah me-hikanskih vstašev. Mehikanski vojaki prestopajo k vstašem. Vstaši nameravajo napasti mehikansko glavno mesto.
IZ TURČIJE
dohajajo zelo resna poročila. Mlado-turki v državi niso napravili reda. V Arabiji še vedno divja vstaja. Iz Carigrada so odposlali v soboto zopet 3000 mož v Arabijo. Turška vlada razglaša, da so Turki osvojili mesto Hondans. Turki so mobilizirali zopet štiri rezervne letnike.
BOLEZEN ČRNOGORSKEGA KRALJA.
Črnogorski ministrski predsednik dr. Lazar Tomanovič brzojavno izjavlja, da je črnogrski kralj zopet popolnoma zdrav in da sc vsak dan vozi. Izmišljeno je tudi, da namerava vlada odstopiti.
KORUPCIJA V RUSIJI.
Car je ukazal da se uvede zaradi podkupovanja sodna preiskava proti dvema generaloma, 51 častnikom in 8 uradnikom.
AKTI FERREROVEGA PROCESA,
ki jih bo španska vlada predložila zbornici 10. marca, ko se poslanci zopet zbero k zasedanju, bodo obsegali deset zvezkov, vsak po 1000 strani! Akti dokazujejo, da je bil Ferrer tudi povzročitelj atentata na španskega kralja 1. 1906. Liberalci so za svojega govornika v tej stvari določili bivšega vojnega ministra Luque, ki bo, kakor se žc danes naglaša, dokazoval, da so častniki, ki so Ferrera sodili, imeli pred očmi samo obrambo države in človeške družbe pred njenimi sovražniki. Ferrera sploh nobeden več nc brani.
B
Tehnični učni zavod ■
za »troj. obr. in elektrotehn., kurjavo In zratbo, železobet. Vstop: Jan., april, lull, okt. Ravnat, s 5U> profesor Graf ln inženir Lahmar. -0
odenbjHoli na I^ahi.
Zobna krema
Ustna voda
519 38
Veletrgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov
ANTON KOLENC
.Narodni dom" CELJE oraSka cesta 22.
(v lastnih hišah).
Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po na,viSjih dnevnih cenah, osobito suhe gobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje <td. ter sadje s\eže in suho.
Predivo v vsaki množini se kupi kakor tudi solnate vreče.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah.
Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Slavnemu občinstvu zagotavljam točno in solidno postrežbo z vedno svežim blagom po naj nižjih cenah. Nadalje premog na cele vozove debel po 2-10, droben po 14U K 100 kg na dom postavljen v Celju, drugam po dogovoru.
Pismena naročila se z obratno pošto izvrše.
Zlatnina
srebrnina, dragulji v raznovistnih okusnih vzorcih in po priznano nizkih cenah. — Za
ženine in neveste
velika izbera ur, prstanov, uhanov, verižic, obeskov, zapestnic, raznega namiznega orodja, cvetličnih vaz i. dr.
I. UECCHIET
zlatar nasproti glavne pošte Ljubljana, Šelenburgova ul.
Lastna delavnica. — Nakup in zamena stare zlatnine in dragega kamenja.
r. 4
Želodčne kapljice
lekarnarja C. BRHDY, prej
Iarpceljske kapljice imen., s sliko artžacsIjshB Matere Božje kot varstvena znamko
so najboljše, nad 30let preiskuSeno sredstvo proti motenju v prebavi vseh vrst, gorečici, zaprtju, glavobolu in težkočam v želodcu, tvoritvi želodčne
kisline itd. Varuje naj se pred podobno gla-sečimi ponarejanji In pazi naj se na zraven stoječo varstveno znamko s podpisom: Ci&taibj'
Dobi se v lekarnah — Razpošilja na deželo lekarnar C. Hrady, Duna) I , hleiscbmarki 21* jI. (1 sleklenic za K 5' . I dvojne steklenice za K 4-50 franko. '.rim
Msai	__
Za slabokrvne in nrebolele
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501
4 steklenice (5 kg) franko K 4*—
BR. NOVAKOVIC, Ljubljana.
,KUC'
Ugo mladih M
543	sprejme
= tovarna vrečic =
Ljubljana, Metelkova ulica štev. 7.
St. 4507.
564 3
Ustanova za realce.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem izpraznjeno je eno mesto cesar Franc Jožefovih ustanov za reatce v znesku 100 K na leto.
Do te ustanove imajo pravico v Ljubljano pristojni ali ko bi takih prosilcev nc bilo, na Kranjskem sploh rojeni revni dijaki, ki obiskujejo c. kr. višjo realko v Ljubljani.
Prošnje za podelitev tc ustanove morajo biti opremljene s krstnim listom, ozir. z domovnico, potem z ubožnim listom ter s šolskim spričevalom zadnjega semestra in jih je vlagati do 15. marca t. 1. pri šolskem ravnateljstvu.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 14. februarja 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
¥ hiši Zadružne zveze, Danafsla cesla .12 fispreii MmMu (tvoru v bližini mitnice).
brez odbitka.
V.
Vložne knjižice drugih denarnih zavodov spre-jema kot gotov denar. - Posojila na zemljišča daje po 43 4 o in 50/o. - Daje posojila na amortizacijo na vsak poljuben načrt, dalje na menice in vrednostne papirje.




!il

Za varnost vloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem premoženjem in davčno močjo. Vsaka špekulacija z vloženim denarjem je po pravilih odobrenih od c. kr. dež. vlade izključena, zato je denar v hranilnici popolnoma varno naložen in se ni bati nobene izgube. nt j
Hranilne vloge obrestuje po
brez odbitka.
.JPSt.
J
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk: »Katoliške Tiskarne*.
Odgovorni urednik: Ivan Štele.