SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXV (69) • STEV. (N°) 49
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 8 de diciembre - 8. decembra 2016
KO NAM BO »CRKNILA« DRUŽINA
Zdravniki so se dogovorili
BLAZ OTRIN
Nedavno so mediji poročali o nenavadni novici, da je veličastna gotska cerkev v Ulmu, v Nemčiji, ki ima največji zvonik na svetu, v veliki nevarnosti, da se poruši, saj ljudje tako množično urinirajo po njenih zunanjih zidovih, da kisline in soli iz urina najedajo njene zidove in temelje. Ta trdna, kamnita zgradba je preživela stoletja, celo bombandiranje med drugo svetovno vojno, a sedaj jo resno ogroža uriniranje. Sama od sebe se ponuja primerjava z družino in odnosom, ki jo imajo do nje zahodnoevropske in z njo tudi slovenske družbene elite.
Besedna zveza bolj kot kdaj koli prej mi je skrajno zoprna, saj je vedno znova zlorabljena in uporabljena v neumestnih kontekstih, a tokrat si jo upam in moram uporabiti. Družina kot temeljna celica družbe je danes bolj kot kdaj koli prej ogrožena, saj nikoli v zadnjih stoletjih ni bila tako napadena in v primežu raznih interesov kot danes. Na eni strani nanjo močno pritiska pohlep lastnikov kapitala, ki si želijo olastniniti človeka in nimajo nikakršnega posluha za družino, ne s svojimi nemogočimi delavniki, še manj z zaposlovanjem mladih žensk, potencialnih mamic itd. Na drugi strani pa je družina glavna tarča napadov novodobne levice, radikalnega feminizma in LGTB gibanj (lezbijk, gejev, transeksu-alcev in biseksualcev); vsi zagovarjajo ideologijo spola, ki je vzpostavila novo dogmatiko brez kakršnih koli antropoloških, bioloških oziroma znanstvenih temeljev, a ravno zaradi svoje iracionalnosti ne prenaša nikakršnih ugovorov. O nejasnosti genske dogmatike je norveški komik Herald Eia posnel iskriv in pronicljiv dokumentarec, ki ga na slovenskih televizijskih kanalih gotovo ne bomo nikoli videli. Kljub stalnemu klevetanju družine in nespornemu dejstvu, da je le-ta v Evropi v stiski, pa je za večino državljanov EU družina še vedno temeljna in glavna vrednota.
Protidružinsko agendo so za svojo v večini prevzele tako institucije EU kot posamezne njene članice, tudi Slovenija. Pri nas je zastavonoša tega boja ministrstvo za socialo. Sedanja ministrica Anja Kopač Mrak se niti ne trudi, da bi vsaj dajala videz, da ji je mar za družino. Sprejela ni nobenega učinkovitega ukrepa, ki bi bil naklonjen družini, mladim mamicam, stanovanjski stiski mladih, zaposlovanju mladih, kaj šele velikim družinam. Ukvarja se ali z namišljenimi problemi oz., kar je še veliko slabše, uvaja ukrepe (uzakonjenje permisivne vzgoje, na mizi je že nov (proti)družinski zakonik ...), ki vsi po vrsti slabijo položaj družine.
Državljani, v kolikor smo moralno razsodni in družbeno odgovorni, moramo zaustaviti to škodljivo samouničevalno politiko elit, kajti če nam bo »crknila« družina, kot to rad sočno izpostavi psihoanalitik Roman Vodeb, nam bo dejansko »crknila« celotna družba. Gre za šokantno izgubo stika z realnostjo evropskih družbenih elit, ki se ne zavedajo, da je za sposobnost preživetja neke družbe bistvenega pomena prav ohranitev in varovanje družine, ki edina lahko zagotavlja zadostno rodnost in omogoča najboljše okolje za vsesplošen razvoj otroka.
Pred časom je bila ustanovljena Evropska državljanska pobuda Mama, oče in otroci, katere cilj je zaščititi zakonsko zvezo in družino na evropski ravni. Predlagajo sprejetje enotnega pomena zakonske zveze in družine v zakonodajo EU, in sicer da bi bila zakonska zveza pojmovana kot stalna in zvesta zveza med moškim in žensko in da je družina skupnost, ki temelji na zakonu in/ali potomstvu. Predlagatelji želijo do sredine decembra zbrati milijon podpisov v 28 članicah EU, s čimer bi Evropsko komisijo prisilili, da bi prenehala s svojo protidružinsko politiko in bi morala pripraviti zakonodajni predlog o zaščiti družine. Gre za odlično pobudo, ki poizkuša zadeve urediti na nivoju unije, saj se drugače lahko kaj kmalu pripeti, da bomo iz Bruslja dobili kakšno neprijetno zavezujočo gender priporočilo.
Sam sem peticijo z veseljem podpisal in k temu kot amaterski zbiralec spodbujal še druge, a bil pri tem kot človek s slabim smislom za prodajo razmeroma neuspešen. Z vsebino so se moji sogovorniki sicer bolj ko ne vsi strinjali in jo tudi »moralno« podprli, a že samo podpis preko spleta se je zdel večini preveč tvegan, saj da bi tako lahko prišli na črno listo velikega brata itd. In tu je tista ključna točka, zaradi katere je družba v tako nezavidljivem položaju, kot je. Vsak dan smo ob šanku pripravljeni reševati globalne probleme, ne premoremo pa niti trohnice poguma, odločnosti in družbene odgovornosti, da bi s podpisom preko spleta zaščitili tako osnovno vrednoto, kot je družina. Politično odločanje prostodušno prepuščamo v roke elitam, ki jim sicer ne zaupamo oz. že v naprej vemo, da nas bodo razočarale, a vloga večnih šankovskin nergačev nam je tako zlezla pod kožo, da se ji nismo pripravljeni kar tako odreči.
Podcenjevalen, prezirljiv in napadalen odnos do družine, ki ga ima pomemben del družbenih elit v Evropi in Sloveniji, je tako silovit, da je načel temelje evropske družbe. Družina je sicer trden gradnik družbe, a »sol in kislina«, ki se zlivata po njej, razžirata temelje družbene zgradbe. In če bomo tako nadaljevali, se bo evropska zgradba sesula sama vase in njena podrtija bo velika. ...
(Casnik.si)
Zadnje čase je v Sloveniji posebno skrb vzbujala stavka zdravnikov. Pravzaprav ni bila dejanska stavka, temveč to, kar v Argentini poznamo kot »quite de colaboración«, ki pa se je stopnjevala. Sedaj je, končno, prišlo do dogovora.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin sta ta ponedeljek, 5. decembra, podpisala sporazum o začasni zamrznitvi stavke. Med drugim določa, da se potrdijo standardi in normativi iz modre knjige, omogočeno bo tudi nagrajevanje zdravnikov, ki bodo normative presegali za več kot trideset odstotkov. Merila za to še niso točno določena in bodo predmet nadaljnjih pogajanj. Kdaj točno, ni znano. Ministrica je ob podpisu sporazuma izjavila: »Vesela sem, da smo podpisali ta sporazum, zato da bomo lahko nadaljevali s pogajanji za dodatek h kolektivni pogodbi. Sporazum je prvenstveno namenjen skrajševanju čakalnih dob, nagrajevanju dodatnega, uspešnega in učinkovitega dela.« Kuštrin pa je dejal, da tako, kot je bil leta 1996, ko so zdravniki tri tedne stavkali, po končani stavki sporazum ključ za nadaljevanje pogajanj, je tudi danes podpisani sporazum ključ za nadaljevanje pogajanj za spremembe in dopolnitve kolektivne
pogodbe in za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu. Zdi pa se mu, »da so vsa nasprotovanja temu sporazumu tako s strani nekaterih političnih strank in sindikatov posledica različnega svetovno-nazorskega pogleda, kam ta država in zdravstvo morata iti. Mi smo proevropsko usmerjeni. Sindikat je vedno zagovarjal delavnost, pridnost, poštenost, merljivost dela in na tem vztrajamo.« A sporazum je vnesel sporno točko na sindikalno področje. Zaradi njega so zastala pogajanja z ostalimi sindikati javnega sektorja, s katerimi se vlada sestaja. Kuštrin je ob tem dejal, da vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, ki je tudi glavni tajnik šolskega sindikata Sviz, Fidesu očita tiste pravice, ki jih v Svizu imajo. To so standardi in normativi, medtem ko imajo v zakonu o sistemu plač izključno pravico, da so nagrajeni tisti, ki presegajo omenjene standarde in normative. Kuštrin pa je tudi spomnil, da so si lani nekatere poklicne skupine visokega šolstva dvignile plače, ob čemer da ni bilo nobene razprave niti nobenega političnega pretresa. Je pa Kuštrin prepričan, da bo vlada dosegla sporazum s sindikati javnega sektorja in ji ne bo treba sprejemati interventnega zakona. Sporazum vlade s Fidesom po njegovem mnenju ni nobena ovira za sporazum z javnim sektorjem.
Umrl je dr. Ljubo Sirc
Iz Londona je v ves slovenski svet prodrla novica, da je 1. decembra umrl dr. Ljubo Sirc, predstavnik slovenske liberalne inteligence in podjetnikov, ki jih je nekdanji režim zatiral. S svojim življenjem in delom je postal eden izmed simbolov upora proti komunističnemu totalitarizmu.
Dr. Ljubo Sirc se je rodil v industrijsko--trgovski družini leta 1 920 v Kranju. Na fakulteto se je vpisal pred vojno, a se je družina zaradi grožnje, da jih bodo preselili v Srbijo, umaknila v Ljubljano. Tam se je povezal s Črtomirjem Nagodetom in se vključil v njegovo skupino Stara pravda, ki je bila nekaj časa del Osvobodilne fronte, nato pa je protestirala proti prepovedi boja zunaj OF, zato je bila skupina izključena iz OF. Ljubo Sirc je pred kapitulacijo Italije pobegnil v Švico, v Jugoslavijo se je vrnil s partizansko prekomorsko brigado, s katero je doživel evfo-rijo »osvoboditve« in pričakoval družbene spremembe.
Po vojni se je zaposlil v tiskovnem uradu Ljudske vlade. Nezadovoljstvo s povojno ureditvijo je naraščalo in s člani Nagodetove skupine so razmišljali o ustanovitvi politične opozicije tedanjemu enopartijskemu sistemu. Avgusta 1947 so ga v znanem Nagodetovem procesu obsodili na smrt in ga kasneje pomi-lostili na 20 let prisilnega dela. V zaporu je preživel 7 let in pol, za 10 let pa je bil zaprt tudi njegov oče, ki je po 4 letih umrl. Materi so v tem času odvzeli stanovanje in vse osebne stvari.
Ko je bil 1955 izpuščen iz zapora, je zaman iskal zaposlitev in zato je skrivaj pobe-
gnil iz države v Veliko Britanijo, kjer je delal za BBC, tam se je tudi poročil. Leta 1960 je v Fribourgu doktoriral iz ekonomije, postal profesor za mednarodno gospodarstvo ter od 1965 do upokojitve l. 1983 poučeval kot profesor na univerzi St. Andrews v Glasgowu. Leta 1889 se je prvič vrnil v Jugoslavijo. Leta 1991 je Vrhovno sodišče razveljavilo sodbo
Nagodetovega procesa.
Največje priznanje je gotovo CBE - odlikovanje angleške kraljice, ki ga je prejel leta 2001 za širjenje demokratičnih idej v Vzh od n i Evropi. Zlati znak svobode iz rok dr. Janeza Drnovška pa je zavrnil, zlasti zaradi zakulisnih iger stranke LDS, ki je njegovo kandidaturo uporabila zgolj za promocijo predsedniških volitev, kar ga je močno razočaralo. Verjel je namreč, da so se razmere v Sloveniji spremenile, a ko je videl, da to ne drži, je z grenkobo spremljal razvoj dogodkov. Prizadeval si je za spremembe v gospodarstvu, saj je poučeval ekonomijo in želel videti razvoj tudi v domači deželi. Prizadelo ga je tudi zavlačevanje denacionalizacijskega procesa glede družinskega imetja v Kranju, kjer je bil izigran. Leta 2004 je bil med pobudniki ustanovitve Zbora za republiko. Bil je avtor številnih knjig ekonomske in politične narave. Pisal je študijske članke; mnoge od njih je objavil v našem Zborniku Svobodne Slovenije.
Posmrtni ostanki dr. Ljuba Sirca so bili nekaj časa v avli univerze v Glasgowu, kjer je bil profesor ekonomije, pokopan pa bo v rodnem in ljubljenem Kranju.
Svobodna_2016_nro_49.indd 1	06/12/16 15:02
Stran 4
8. decembra 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
NA UNESCOVEM SEZNAMU
Naš Škofjeloški pasijon
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Škofjeloški pasijon je vpisan na Unescov sezname nesnovne kulturne dediščine - to je prvi tovrstni vpis za Slovenijo in prvi evropski pasijon, ki je dobil to priznanje.
Prvo slovensko dramsko besedilo, ki v postnem času ljudi vabi k spreobrnjenju, je ob zadnjih štirih uprizoritvah na ulice tisočletne lepotice Škofje Loke privabilo več kot sto tisoč obiskovalcev. Poseben čar pa mu daje več kot tisoč prostovoljcev, ki pri njem sodelujejo. Največje priznanje gre prav njim, so prepričani tudi Aleksander Igličar, eden od članov delegacije, ki je bila v četrtek, 1. decembra, na razglasitvi v Adis Abebi v Etiopiji, režiser lanske uprizoritve Milan Golob in župan občine Škofja Loka mag. Miha Ješe.
Vodja slovenske delegacije na zasedanju v Adis Abebi je bila Magdalena Tovornik, delegacijo pa so sestavljali še Jože Štukl, Jernej Tavčar in Aleksander Igličar, ki je za radio Ognjišče povedal, da je to veliko priznanje za Škofjo Loko, vse prostovoljke in prostovoljce, ki pasijon ustvarjajo in tudi za Slovenijo: »To je prvi vpis, ki ga je deležna Slovenija. Za Škofjeloški pasijon pa je to neko zunanje priznanje za tristo-letno duhovno in materialno tradicijo, ki zahteva sodelovanje preko tisoč prostovoljcev. Pri kandidiranju za Unesco so ti vidiki zelo pomembni. Hkrati je Škofjeloški pasijon prvi med vsemi evropskimi, ki je vpisan na ta seznam.«
V Škofji Loki so bile vsakoletne uprizoritve baročnega pasijona od začetka 18. stoletja do leta 1768. Po 200 letih je bil v manjšem obsegu ponovno predstavljen leta 1936. Predstavo je s sodelavci organiziral dr. Tine
Debeljak. Kulise je takrat pripravila Bara Remec. Za časa komunizma seveda predstav ni bilo.
V letih 1999, 2000, 2009 in 2015 so škofjeloške ulice in trgi znova postali prizorišče pasijonske procesije, ki velja za največjo gledališko predstavo na prostem v Sloveniji. Zadnje štiri uprizoritve si je ogledalo skupno več kot 100.000 obiskovalcev. Režiser lanske uprizoritve Milan Golob je povedal, da je to veliko priznanje in hkrati obveza: »To je obveza za prihodnje pasijone, naslednji bo leta 2021 in potem 2027. Do tam je obzorje škofjeloških pasijonov določeno. Priznanje je samo popotnica, je poziv, da se te energije začnejo ponovno pripravljati za leto 2021.«
Škofjeloški pasijon, ki ga je kapucinski redovnik Romuald Marušič (1676-1 748) napisal v starološkem narečju med letoma 1715 in 1727, je bil vzpostavljen iz verskih ozirov, da so se ljudje bolj
živo spominjali Kristusove smrti na križu in njegovega vstajenja, poudarja kapucin p. dr. Metod Benedik, ki je bil doslej v strokovnih odborih za pripravo Škofjeloškega pasijona. Hkrati je to velik kulturni mejnik: »Zgodovina slovenske drame sega do pasi-jona, to so prvi res otipljivi znaki oziroma elementi slovenske drame.«
Škofjeloški župan mag. Miha Ješe pa se je zahvalil vsem prostovoljcem: »Ob tej priložnosti pa se kot župan v prvi vrsti želim zahvaliti vsem tisočim prostovoljcem, ki vedno znova poskrbijo za čudovite in lahko rečemo tudi čarobne uprizoritve tega najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku. Vsakemu posamezniku posebej, ki sestavi košček mozaika za celotno podobo, ki bo prihodnjič ponovno zaživela leta 2021.«
Dan boja proti suženjstvu
V Argentini smo precej oddaljeni od sveta in kar nekaj »Mednarodnih dni«, ki so zlasti po Evropi opozorilni mejniki, ki opozarjajo človeštvo v določenih temah, gredo mimo nas. Na primer: pretekli petek, 2. decembra, je bil mednarodni dan odprave suženjstva. Številne žrtve trgovine z ljudmi so ujete v krog prisilne prostitucije, številni moški in ženske so izkoriščani za delo, beračenje, siljenje v izvajanje kaznivih dejanj, prisilne poroke. Vse te oblike so prisotne ne le v svetu, pač pa tudi v vseh državah Evropske unije, tudi v Sloveniji. Na pomanjkljivosti pri zaščiti in skrbi za žrtve trgovine z ljudmi so opozorili v Društvu Ključ.
Slovenija pa je ta dan obeležila tudi 15. obletnico boja proti trgovanju z ljudmi. 15. rojstni dan je v preteklih dneh praznovalo tudi Društvo Ključ - center za boj proti trgovini z ljudmi.
Podpredsednica društva Polona Kovač opozarja na dve večji pomanjkljivosti na področju zaščite in skrbi za žrtve trgovine z ljudmi. Eno je oskrba otrok žrtev trgovanja z ljudmi. »Ta ni zadostna, ni primerna. Vse, kar obstaja, je zagotovljenih približno 30 dni namestitve za te otroke žrtev trgovine z ljudmi. Kaj bi se potem zgodilo z njimi, ker gre večinoma za tuje državljane, sploh ni jasno. Sistemska rešitev v resnici ne obstaja.« Podobno velja tudi za otroke slovenskih državljanov, pravi Kovačeva, saj ne vedo, kako bi jih zaščitili v primeru, da bi prišlo do večjega števila primerov žrtev trgovanja z ljudmi-otrok.
Druga problematična zadeva je vključitev žrtev trgovanja z ljudmi, »saj za to država ne zagotavlja sredstev in je uspešna vključitev žrtev odvisna od tega, koliko nevladne organizacije, Društvo Ključ uspemo pridobiti darov, da se osebe vključijo v sistem šolanja, da si aktivno iščejo zaposlitev, da se naučijo slovenskega jezika, da se
vpišejo na razne prostočasne dejavnosti. Vključitev je namreč bistvena za uspešno okrevanje in predvsem za preprečitev tega, da bi oseba ponovno postala žrtev izkoriščanja.« Pomanjkljivost reintegracije je tudi na sistemski ravni. Ko se denimo zaključijo postopki pred sodišči, oseba izgubi status žrtve trgovine z ljudmi, kar pomeni, da lahko v Sloveniji ostane le na podlagi delovnega dovoljenja ali na podlagi izobraževanja. Če na tem področju oseba ni bila uspešna, jo čaka vrnitev v izvorno državo, pojasnjuje podpredsednica Ključa. Uspešno okrevanje je tako izjemno oteženo.
V Sloveniji je še vedno najbolj pogosta trgovina z ljudmi z namenom prisilne prostitucije, veliko je prisilnega dela, številne so prisilne poroke, predvsem mladoletnih Rominj in Romov, saj si ne izberejo sami svojega partnerja, veliko je tudi prisilnega beračenja na ulicah velikih mest.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Ljubezen hoče biti večna, rodovitna, spominja se, zaupa, raste, tiho upa, na lepem »včeraj« si ustvarja boljši »jutri«. Sebičnost pa trenutke sreče si kupuje »danes«, da daljša jih želi omame, naglice in hrupa. Vesela je in rodovitna prva, nemirna in neplodna druga.
MK
Te dni poteka leto, odkar je Macri premagal Sciolija, postal argentinski predsednik in zaključil dobo kirchnerističnega režima v Argentini. Ni manjkalo zanimivih analiz, prijaznih ali kritičnih ocen, strokovnih mnenj, ki pa so mnogokrat oddaljene od realnega življenja. Nekaj je jasno: leto je minilo kot bi mignil in ostaja občutek razočaranja.
Razni spodrsljaji. Morda najbolje oriše sedanje stanje anketa, ki jo je izvedel eden izmed resnih zavodov raziskave javnega mnenja. Samo 26% smatra, da je delo vlade pozitivno; kar 43% smatra, da je bilo negativno, 27% pa smatra, da ne eno, ne drugo. Ljudje še vedno upajo, da se bo stanje izboljšalo. Dejansko toliko potrpljenja, kot ga ima narod s to vlado, že dolgo nismo videli v državi. To ne pomeni, da se ne jezijo na Macrija. A mu vseeno odpustijo in izražajo zaupanje. To ima dva vzroka. Po eni strani se dobro zavedajo, da jih je Macri rešil nevarnosti dolgotrajnega kirchnerističnega jarma. Če bi zmagal Scioli, bi krmilo države imela v rokah gospa Cristina, njen sin Máximo in La Cámpora, in Argentina bi nastopila pot Venezuele, ter bi dolga leta ječala v okovih levičarskega sistema in rastoči gospodarski krizi. To je največja njegova zasluga, ki mu jo bo zgodovina dokončno priznala. Drug vzrok pa je jasna zavest, da v določenem stanju tudi kdo drug ne bi mogel narediti veliko več. Treba mu je torej izraziti priznanje in mu podeliti dodaten čas, da svoje načrte izvede. A to se bo končalo z nastopom prihodnjega, volilnega leta. Vemo pa vsi, da je marsikaterega negativnega pojava kriv sam. Prva pomota je bila, da ni narodu jasno povedal, kako obupno je gospodarsko in socialno stanje. Druga napaka je bila, da je napovedal znatno izboljšanje za drugi semester, ki je že zatonil, a prerokovane zarje lepih dni ni nikjer. Glavna napaka--naivnost pa je bila njegov račun na množične investicije, ki naj bi prišle iz inozemstva pa tudi s strani domačih podjetnikov. Nismo videli ne enega, ne drugega, vsaj ne v pričakovani meri.
Zakaj gospodarstvo ne požene? Nima smisla sedaj debatirati, če bi bila dvojica Massa-Lavagna na gospodarskem področju bolj uspešna. Lahko je govoriti, če nimaš v roki goreče žerjavice. Stvarna pa je kritika, da uspehi ne morejo biti najboljši, če ni
enega samega in enotnega vodstva. Minister odloči eno, predsednik Centralne banke odredi drugo. Tako je jasno, da ne pridemo nikamor. Gospodarstvo pa potrebuje jasnih smernic in enotnega nastopanja. Razvoja pa tudi ni, ker je kupna moč delavskih plač znatno padla. Poleg tega ni uspela borba proti inflaciji, ki je trmasto dosegla najvišje številke zadnjih let. Trgovci so imeli ogromne zaloge izdelkov in so nekoliko zaustavili proizvodnjo, s tem pa prizadeli gospodarsko rast. Da pa je bila mera težav polna, se je sesulo brazilsko gospodarstvo, ki je prvi motor argentinskega gospodarstva. Država pa zapravi več, kot pa nabere davkov. To se je ponovilo tudi v polemičnem drugem semestru, saj sta še v oktobru, tako industrija kot gradnja grozno padli. V letu je industrija nazadovala za 8%, medtem ko se je gradnja zrušila za 19,2%. Svetla lučka v tej temi je padec inflacije v mesecu novembru. Privatne raziskave se sučejo okoli 1,5%. Sedaj čakamo uradne številke. Za gospodarstvo pa je tudi pozitivno, da je končno parlament potrdil državni proračun za prihodnje leto. Ta predvideva inflacijo v višini 1 7%; gospodarsko rast, ki naj bi dosegla 3,5%; ter vrednost dolarja proti koncu leta za 18 pesov. Precej optimističen pogled; upajmo, da bo vladi uspelo.
»Duhovne vaje«. Tako bi prevedli argentinski izraz »retiro espiritual«. To je že uvedena praksa vladne stranke in vlade same, ko se za določen čas umaknejo v samoto in tam preučijo dosedanje delo, uspehe in poraze ter začrtajo delovanje za naprej. Zborovanje je potekalo v senci reda, ki si ga je Macri sam prisodil ob letni oceni. Med 1 in 10 je smatral, da mu pripada 8, kar je vsekakor pretirano visok red. Tako strokovnjaki kot narod so mu ta optimizem lastnega dela zamerili. Več kot 6 (komaj zadostno) mu nihče ne bi prisodil. Torej lahko mirno menimo, da »duhovni umik« ni potekal po stvarnih tirih, čeprav je bilo govora, da so na prehojeno pot gledali kritično. Ob povratku pa se je nadaljevalo delo, ki se je osredotočilo v parlamentu in v potrebnih zakonih. Na prvem mestu gre za zakon o davku na dobiček. Drug, ki je tudi važen, pa je o socialnem položaju. S tem hoče vlada ubiti dve muhi na en mah: pomiriti razbo-rita socialna gibanja z dodatnimi denarnimi sredstvi, in s tem denarjem sprožiti razmah v proizvodnji.
Svobodna_2016_nro_49.indd 2
06/12/16 15:02
SVOBODNA SLOVENIJA • 15. decembra 2016
Stran 3
OBISK V COTTOLENGO
CARAPACHAY IN MARIBOR
Poseben in nepozaben dan
VII Evropski večer
Kot že vrsto let smo tudi letos dijaki III. letnika Srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka imeli priložnost, da smo obiskali ustanovo Don Oriona »Pequeño Cottolengo« v Claypolah in svetišče Marije iz Schoenstatta v Florencio Varela.
V soboto, 5. novembra ob 8. uri, smo se zbrali v Slomškovem domu, od koder smo
se odpeljali s skupnim avtobusom. Šli smo v sanhuški dom po ostalo skupino sošolcev ter tako nadaljevali pot do našega prvega cilja. Spremljali so nas g. Franci Cukjati, prof. Mirjam Oblak ter Tomaž Godec. Veseli smo bili, da se je letošnjemu vodstvu pridružil tudi duhovnik Robert Brest iz Slovenije, ki deluje v naši slovenski skupnosti že skoraj leto dni.
Med potjo smo, na avtobusu, veselo prepevali in se zabavali.
Ko smo prispeli v Cottolengo, smo že nestrpno čakali, da bi obiskali bolnike. Nismo vedeli kako bo to uspelo. Ob prihodu smo pri sestrah orio-nitskega reda odložili vse stvari, ki smo jih zbrali za potrebne. Sprejela nas je sestra iz Paragvaja in nam razložila, kako deluje ta velika ustanova. Z njo smo obiskali
tudi glavno cerkev, kjer je relikvija Don Orio-netovega srca. Sestra je nadaljevala z zanimivo razlago o življenju in delu tega velikega svetnika. Luis Orione se je rodil v Italiji leta 1872, posvečen je bil v duhovnika v mestu Tortonaleta 1895. V svojem življenju se je še posebno posvetil bolnim in potrebnim. Dvakrat je obiskal tudi Argentino in šel v različne province, kjer je veliko pomagal. Preden se je vrnil v Italijo je rekel: »Vrnil se bom živ ali mrtev.« Don Orione je umrl leta 1940 v San Remo; a zgodil se je čudež, ko so njegovo telo po petindvajsetih letih našli nestrohnjeno.
Leta 1980 je bil Don Orione proglašen za svetnika. Sveti sedež je dovolil, da bi se njegovo truplo ohranilo na poseben način. Potrdilo se je, da je bilo med drugimi organi,
tudi njegovo nestrohnjeno srce.
29. avgusta leta 2000 so prinesli v Argentino njegovo relikvijo s srcem
in jo postavili na poseben prostor za glavnim oltarjem velike cerkve v Claypolah. Leta 2004 je papež Janez Pavel II proglasil Don Oriona za svetnika.
Potem, ko smo si ogledali relikvije, smo vsi skupaj obiskali tudi kapelo Najsvetejšega.
Sledil je obisk tako zaželenih paviljonov bolnikov. Veselo smo jim zapeli ter se z njimi
tudi pogovarjali. Pred kosilom smo še obiskali red slepih in slabovidnih sester: »Hermanas Adoratrices Sacrament i n a s «, ki spada pod isto ustanovo. Tudi v tem samostanu nas je sprejela mlajša redovnica, ki nam je navdušeno razložila
o njihovem redu in poslanstvu.
Za skupno kosilo smo se zbrali v prostorni in hladni dvorani. Prileglo se nam je, ker je dan bil zelo vroč.
Po kosilu smo imeli malo prostega časa, ki smo ga izkoristili za skupne igre. Potem smo obiskali še zadnji moški paviljon, kjer so bili najtežji primeri.
Ob 14.30 uri smo se odpeljali proti svetišču Marije iz Schoenstatta, kjer smo najprej imeli sv. mašo v krasno rožnato okrašenem majhnem svetišču. Po sv. daritvi, ki
sta jo darovala g. Franci in g. Robert, je vsak dobil v spomin blagoslovljen rožni venec. Nato smo se zbrali s sestro Klaro Marijo, ki nam je govorila o težavah, ki jih lahko imamo v naši življenjski dobi. Tudi njej smo zapeli in se z njo veliko pogovarjali. Po končanem srečanju smo se še slikali in nato odšli s skupnim avtobusom proti našim domovom.
Bila je zelo posebna in globoka izkušnja! Zelo lepo smo se imeli in veliko smo se naučili. Hvaležni moramo biti Bogu za toliko prejetih dobrot, za zdravje, tudi našim staršem, vzgojiteljem in prijateljem. Spoznali smo tudi, da je mnogo ljudi, ki potrebuje našo pomoč.
Saši Selan in Erika Čeč
Folklorna skupina Maribor je priredila VII Evropski večer in 22. obletnico ustanovitve v soboto 26. novembra v Slovenskem domu v Carapachaju. Čeprav nam začetno vreme ni bilo naklonjeno, smo pregnali oblake in imeli prekrasen večer.
Začeli smo ga s škotsko skupino Fir Chlis, pod vodstvom F e r n a n d a Rassorija, ki že vrsto let pleše po vsej Argentini. Sledila je litvanska folklorna skupina INKARAS ki se že 43 let predstavlja po Argentini in v tujini. Tudi češka skupina SOKOL je bila navzoča z raznimi pisanimi in veselimi plesi. Nasa folklorna skupina je pa pred-
ni manjkalo.
Večera še ni bilo konec, saj so ljudje še klepetali, plesali in se zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Dobro so se
počutili pri nas in to nam je bilo všeč.
Radi bi se zahvalili vsem, ki so nam pomagali, da je ta večer tako lepo uspel. Upajmo, da bo folklorna skupina Maribor še dolgo plesala ter s ponosom predstavljala Slovenijo.
stavila belokranjske plese. Za ples in zabavo je poskrbel Albert Daisen, ki je znal navdušiti ljudi ter celo pel po slovensko.
Imeli smo 'tapravo' točeno pivo »Slovenska«, domačo hrano, pijačo, srečelov; žrebali smo dva dobitka med vsemi navzočimi; dobrega vzdušja res
Veliko truda je bilo vloženega, veliko priprav; a smo lahko veseli, ker je vse uspelo kot smo si zamislili.
Zahvalimo se vsem za dobre želje, za pomoč, za spodbudo; in upam, da se bomo drugo leto srečali že na VIII Evropskem večeru.
Marjana Pirc Ahlin
Anja Pugelj med nami
Anja Pugelj je diplomantka španskega jezika in književnosti ter italijanskega jezika in književnosti na filozofki fakulteti na Ljubljanski univerzi. Pred dnevi je obiskala Buenos Aires in imela vrsto predstavitev.
Svoje delo »Slovenski prevod Mafalde in njene posebnosti« je predstavila, poleg večera pri Kulturni akciji (glej str. 4), še v slovenskem domu Triglav in na slovenskem lektoratu na Buenosaireški filozofski fakulteti.
Imela je tudi dva radijska intervjuja: na oddajah Okence v Slovenijo in pa Eslovenia mi origen (Slovenija moj rod).
Obiskala je tudi Naš dom v San Justu in bila prisotna na zaključni prireditvi Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši.
Ta enomesečni obisk je izkoristila tudi za spoznavanje argentinske kulture, kar ji bo koristno pri nadaljni analizi.
Tukaj je spoznala drugačen svet. Omenja zanimivosti kot »turron«, ki se pojavi v Mafaldi in ni poznan v Sloveniji, in pa na primer rešetna vrata starih dvigal, česar tudi tam ni.
Odobrili so ji enoletno Erazmus študijsko izmenjavo, ki jo bo izkoristila prihodnje leto v Lizboni.
Rok Fink
Svobodna_2016_nro_50.indd 3
13/12/16 15:07
Stran 4
8. decembra 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
SKA
Mafalda po slovensko
Literarni odsek Slovenske kulturne akcije je v soboto, 3. novembra ob 20. uri, v Slovenski hiši, v dvorani dr. Tineta Debeljaka, predstavil predavateljico Anjo Pugelj, diplomiranko v romanistiki. Predsednica SKA je publiki predstavila v glavnih obrisih življenjsko pot te mlade predavateljice.
Rodila se je v Ilirski Bistrici in v istem kraju opravila gimnazijsko maturo. Dvodisciplinarni magistrski študij (2010 - 2016) je dokončala na Filozofski fakulteti Ljubljanske univerze, kjer je diplomirala iz italijanskega jezika in italijanske književnosti ter španskega jezika in španske književnosti.
Po predstavitvi je predsednica SKA. predala besedo predavateljici, ki je svoja izvajanja naslovila »Slovenski prevod Mafalde in njegove posebnosti«. Pri svojem izvajanju je uporabljala v ilustracijo projekciranje na platnu raznih odlomkov Mafalde. Pri tem projeciranju je sodelovala prof. Tjaša Lorbek.
Analizo tekstov španskega izvora in teh prevod v slovenščino je predavateljica izvedla s stališča lingvistike in družbeno - kulturnih razlik med obema jezikoma in z analizo stvarnosti obeh družbenih območij. Najprej je omenila, da stripi niso v Sloveniji tako priljubljeni kot v Argentini. Avtor Mafalde Salvador Lavado Tejón, bolj poznan pod pseudonimom Quino, je izbral v teh »zgodbicah--historietas« za glavno protagonistko Mafaldo, ki si želi, da bo svet boljši in pravičnejši. Strip je preveden v 20 jezikov.
Del Mafalde je v slovenščino prevedla v študentskih letih Anabelle Križnar, ki je tudi obiskala Argentino. Prevodi Mafalde so bili objavljeni v dnevniku Delo v letih 1995-1997.
Ime protagonistke Mafalde je Križnar prevedla v Marjanco, da se približa slovenskemu svetu. Tudi imena ostalih nastopajočih otrok v tem stripu je v nekaterih primerih prevajalka popolnoma spremenila. Nekateri strokovnjaki v prevajanju so mnenja, da je zaradi lingvističnih, časovnih, kulturnih in krajevnih razlik zadeva pravilnega prevajanja precej zapletena in celo omejena. Drugi pa trdijo, da ima prevajalec dovolj pripomočkov, da pravilno zadene v pomen in sporočilo, ki se skuša predstaviti npr. slovenskemu bralcu. Da se to zadnje doseže, ima prevajalec možnosti prilagajanja besedila, dodajanje besed in celo ukinitev nekaterih besed. Ena izmed težav je tudi uporaba pomanjševalnih in super-lativnih besed, ki so bolj značilne za španski jezik kot
za slovenskega, zato se tu pridevniki in samostalniki včasih nevtralizirajo. V nekaterih primerih se ločila obdržijo s kastiljsko rabo (uporaba klicajev in vprašajev ob začetku in koncu stavka). Prevajalec se tudi posluži uporabe neologizmov, ki jih včasih ukine, drugič pa ustvari nove. Prevajalka je tudi v nekaterih primerih upravičeno ali pa ne zamenjala besedo z drugo varianto, ki pa ne pomeni isto kot v originalu (npr. besedo »cielo« je prevedla kot »nebo«, ko v resnici smiselno v originalu pomeni »nebesa«). V drugem primeru pa je nadomestila »café con leche« z besedo »kakav«, ker tega pijejo slovenski otroci za zajtrk - ne pa mlečno kavo. Tudi je ukinila imena argentinskih politikov, ki so bili neznani slovenskemu človeku; ime argentinske revije je zamenjala z imenom podobne slovenske revije. Ponesrečen je prevod besede »turrón« v »čokolado«. Prav tako je morala zamenjati šolski letni čas z meseci, ki odgovarjajo šolskemu obdobju v Sloveniji. V originalu Mafaldi prinesejo darila sv. Trije kralji, a v prevodu je prevajalka med sv. Miklavžem, Dedkom mrazom in Božičkom izbrala - seveda - Dedka mraza, kar odseva ozračje obdobja tega prevoda. Nekateri stavki, ki se nanašajo na izraze verske vsebine so bili v prevodu izpuščeni. Anabelle Križnar je pozneje omenila, da so ti prevodi iz njenih študentskih let in zato bi sedaj marsikaj drugače prevedla. Anja Pugelj se pa sprašuje, če je bila prevajalka popolnoma svobodna pri teh prevajanjih ali je imela določena navodila s strani uredništva Dela.
Na zadnji steni so bile razstavljene slike umetnice prof. Andrejke Dolinar Hrovat - estetsko dovršene glede tehnike in kompozicije barv. Slike so del skupinske razstave pod temo »Dinámica«, ki je bila odprta v Argentinski trgovski zbornici.
Ker so bili na tem kulturnem večeru med občinstvom tudi veleposlanica Republike Slovenije v Argentini prof. Jadranka Šturm Kocjan in kot gost iz Slovenije dr. Božidar Jezernik, bivši dekan Filozofske fakultete v Ljubljani in profesor antropologije in etnologije ter lektorica Tjaša Lorbek. - vsi iz Slovenije - se je po predavanju razvil prijateljski klepet pozno v noč. Bil je res zanimiv in krasen zaključek letošnje sezone S.K.A.
K.C.
Skoraj nepoznani Fran Levec
Literarni zgodovinar, urednik, šolnik in esejist Fran Levec v slovenski kulturni zgodovini danes nima opaznejšega mesta, čeprav velja za eno osrednjih literarnih in kulturnih osebnosti v času med Jurčičem in Cankarjem. Bil je med prvimi Prešer-noslovci, postavljal je temelje slovenskemu realizmu in bil pomemben organizator dela Slovenske matice. Njegovo vsestransko delo je 2. decembra 1916 ustavila smrt.
Fran Levec je bil Ljubljančana, rojen leta 1846 na Ježici. Na Dunaju je študiral slavistiko, germanistiko, zgodovino in zemljepis. Vse te predmete je poučeval najprej v Gorici in zatem skoraj trideset let na ljubljanski realki. Zadnja leta je bil deželni šolski nadzornik. Pisati je začel pesmi, objavil je nekaj potopisnih feljtonov, nato pa se je posvetil kritiki in literarni zgodovini. Urejal je Ljubljanski zvon in okrog njega zbral skoraj vse tedanje pisatelje in pesnike različnih smeri in nazorov od Jurčiča in Kersnika do Gregorčiča in Meška. Razvil je obliko biografske študije oziroma eseja. Pisal je o Prešernu, Čopu, Jenku ... Izdajal je zbrana dela Jurčiča, Levstika in Erjavca.
Posebno pozornost je namenil
Prešernu. Ob 100. obletnici njegovega rojstva je v nagovoru v Narodnem domu med drugim dejal: »Zakaj, koga naj časti, koga naj slavi naš narod, ako ne tistega moža, ki mu je zapustil neizčrpni zaklad neumrjočih poezij, in ki ga je določila milost božja, da je ustvaril slovensko pesništvo, položil temelj naši svetni književnosti ter zanesel slavo slovenskega imena preko mej svoje domovine!« Kot je še dodal, je slovenski poeziji odprl pot v svetovno literaturo.
Fran Levec je bil pomemben zaščitnik Ivana Cankarja. Kot profesor slovenščine je odkril njegov literarni talent, preprečil je njegovo izključitev iz realke zaradi neupravičenih izostankov od pouka; omogočil mu je, da je lahko objavljal v Ljubljanskem zvonu in bil njegov prvi literarni mentor. Čeprav mineva že 100 let od njegove smrti, mu kot kaže, nosilci današnje kulturne omike, niso namenili posebne pozornosti.
POUDARJA TUDI SLOVENSKO LITERATURO
Peto leto revije »La Balandra«
O tej publikaciji smo že pisali. Ko je obhajala prvo leto obstoja ... če me spomin ne vara tudi za drugi in/ali tretji rojstni dan - že takrat kot nekaj nenavadnega.
Pravi čudež: pet let že izhaja. Nedvomno je to zasluga ustanoviteljice in direktorice revije Alejandre Laurencich, ki je tudi v slovenskem svetu vedno bolj in bolj poznana. Prevod njenega romana »Pusti me pri miru«, njen obisk Vilenice,
sedaj pa celo televizijski biografski film. Producent tega dokumentarca je Združenje Reaktor in Primož Ledenik s podporo Mestne občine Maribor. Ekipo, ki je prišla v Buenos Aires na snemanje, sestavljajo Klemen Brvar, Vid Hajnšek in Asja Grauf. Ta film bo predvidoma končan sredi prihodnjega leta in ga bodo predvajali na državni televiziji. Naslov filma bo pa enostavno »Alejandra«.
Alejandra je praznovala to peto obletnico revije v Palacio Pizzurno, 29. novembra. Prireditev je bila bogato obiskana.
Ni odveč omemba, da se vedno spomni naših litejatov, in vključi v revijo prevode ali članke, na primer Aleša Štegra (večkrat). Poseben je bil dossier prve številke, ki je vseboval več pisateljev, kot Marušo Krese, Polono Glavan, Andreja Blatnika. Spomnila se je tudi Pahorja ob njegovi stoletnici, in še drugih. V tej zadnji 12. številki, je pa naš veliki Srečko Kosovel.
V četrtek, 30. Novembra, je pa veleposlanica Jadranka Štrum Kocjan priredila sprejem Alejandri in ekipi, ki je sedaj zaključila snemanje portreta. V lepih prostorih rezidence so na začetku spregovorili veleposlanica sama, pisateljica in pa Klemen Brvar. Ob prigrizku in pijači je sledilo prijeten pogovar med navzočimi. Poleg televizijske ekipe, sta bila še dva gosta iz Slovenije, namreč Anja Pugelj (o njej v tej številki pišemo v zvezi z Mafaldo v slovenščini) in prof. dr. Božidar Jezernik, bivši dekan Filozofske fakultete na Ljubljanski univerzi. Tako da je bilo prisotnih kar lepo število obiskovalcev iz Slovenije.
Vse najboljše torej reviji in Alejandri, ter zahvala za širjenje slovenske kulture v teh visokih argentinskih literarnih krožkih in med bralci nasploh.
Rok Fink
Svobodna_2016_nro_49.indd 4
06/12/16 15:02
SVOBODNA SLOVENIJA • 15. decembra 2016	Stran 5
NOVICE IZ SLOVENIJE
BO PETERLETU USPELO?
Evropski poslanec iz Slovenije Alojz Peterle je trenutno eden od treh uradnih kandidatov iz Evropske ljudske stranke za predsednika Evropskega parlamenta, so za STA povedali viri pri EPP Peterle je po navedbah virov v parlamentu dobro poznan, kar je pomembno. Kot pomembno izpostavljajo tudi možnost, da pridobi podporo drugih političnih skupin.
PREŠERNOV TA VESELI DAN
Ta veseli dan kulture, s katerim obeležujejo obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna, je odprl vrata številnih kulturnih ustanov po vsej Sloveniji. V 55 krajih je ponudil skupaj več kot 330 brezplačnih dogodkov - predstav, razstav, koncertov, predavanj, vodstev, delavnic in drugih prireditev. S pobudo, ki je tokrat potekala 17. zapovrstjo, želi ministrstvo za kulturo skupaj s sodelujočimi ustanovami, teh je letos 140, kulturne vsebine približati tistim, ki v kulturne institucije zaidejo redkeje.
INFLACIJA V NOVEMBRU
Statistični urad je objavil, da so se cene življenjskih potrebščin novembra na letni ravni zvišale za 0,6 odstotka, na mesečni pa je bila rast minimalna oz. 0,1-odstotna. Cene so na mesečni ravni povečala dražja oblačila, goriva in maziva, na letni ravni pa dražji prehrambni izdelki.
ITALIJA ZNOVA BREZ VLADE
Italijani so na nedeljskem referendumu odločali o reformi ustave, hkrati pa tudi o usodi premierja Mattea Renzija, ki je ob zavrnitvi reforme napovedal odstop. V osemmesečni kampanji je do konca vztrajal, da gre pri reformi za zgodovinsko priložnost za modernizacijo Italije, saj bi z njo dosegli večjo politično stabilnost v državi, ki je imela v 70 letih 63 vlad. Ustavne spremembe je zavrnilo skoraj 60 odstotkov volivcev.
AVSTRIJCI IMAJO PREDSEDNIKA
Avstrijci so v nedeljo, po dolgotrajnih zapletih, le izvolili novega predsednika države. S precej večjo razliko glasov kot v drugem krogu predsedniških volitev 22. maja 2016, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, je bil na ponovljenem drugem krogu na ta položaj izvoljen Alexander Van der Bellen. Po tesni a zanesljivi zmagi so si oddahili tudi v Bruslju in drugod po svetu, saj bi v primeru zmage evroskeptika Norberta Hoferja EU dobila prvega desno populističnega predsednika države.
SIRIJA BREZ MIRU
Sirske režimske sile so ob podpori zaveznikov osvojile še enega od predelov v vzhodnem delu mesta Alep, ki so ga zasedali uporniki. Tako imajo sile predsednika Bašarja al Asada v svojih rokah že več kot dve tretjini vzhodnega dela mesta. Po navedbah sirskega observatorija za človekove pravice skuša zdaj vladna vojska s težkim topništvom in zračnimi napadi zavzeti še predel Al Šar, ki je pred vojno veljal za enega od bolj uglednih. Medtem je ob pristajanju na letalonosilki pred obalo Sirije v soboto strmoglavilo rusko letalo. Do nesreče je prišlo, ker je na letalonosilki počila jekle-nica, ki naj bi »ujela« letalo in ga pomagala ustaviti.
CASTRO POČIVA NA KUBI
Na Kubi so pokopali nekdanjega voditelja Fidela Castra, ki je umrl v starosti 90 let. Ob njegovi smrti so se mediji po vsem svetu s spomnili na obdobje njegove tiranske vladavine, ki to otoško državo zaznamuje še danes. Vprašanja človekovih pravic na Kubi so se lotili tudi na katoliškem spletnem portalu Aleteia. Poznavalci upajo, da se bodo razmere spremenile s predsedovanjem novoizvoljenega republikanskega kandidata Donalda Trumpa, ki namerava spremeniti marsikatero odločitev predsednika Obame, v ta »paket« pa bi lahko sodila tudi napoved o umiku trgovske zapore.
EVROPA SE BRANI
Evropska komisija je predlagala vzpostavitev obrambnega sklada za vlaganja v skupne raziskave ter razvoj obrambne opreme in tehnologij. To je prvi korak na poti k vzpostavitvi evropske obrambne unije, sklad pa naj bi članicam med drugim omogočal skupen nakup helikopterjev in brezpilotnih letal. Sklad bo razdeljen na dva dela, eden bo pokrival raziskave, drugi pa zmogljivosti, imela pa bosta tudi vsak svojo finančno strukturo. Sredstva za raziskave bo zagotovil evropski proračun, z njimi pa naj bi financirali raziskave na področju novih obrambnih tehnologij.
PISALI SMO PRED 50 LETI
NAŠ LIST
Vsaka številka našega lista je nova vez med nami in v veliki meri podoba našega skupnostnega življenja. Dokler bomo ohranili list, bo ta pričeval, da ohranjamo to skupnost in duhovno povezanost. Brez lista bi bili po vseh kontinentih raztreseni, brezpomembni, posamezniki. Tega ne smemo nikdar dopustiti. Lepo prosim vse rojake,vse slovenske družine, naj skrbe, da bo naš list stalen gost v vseh slovenskih domovih v tujini, da bo zastava Svobodne Slovenije zmagovito zaključila svojo pot iz podzemlja, preko taborišč in begunstva iz tujine v nanovo svobodno Slovenijo.
Dr. Miha Krek v voščilu ob 10-obletnici Svobodne Slovenije
SLOVENCI V ARGENTINI
Slovenski novi maši. V nedeljo, 4. decembra, sta bili dve slovenski novi maši. V San Martinu jo je imel najmlajši sin Langusove družine, salezijanec g. Jurij Langus; v Slovenski vasi pa drugi sin Grbčeve družine, g. Mirko Grbec. ...
Prvo obhajilo slovenskih otrok. V nedeljo, 27. novembra, je 85 slovenskih otrok prvič pristopilo k sv. obhajilu, od teh 70 v Slovenski hiši v Buenos Airesu, 15 pa v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi. Bilo je 46 fantkov in 39 deklic. ...
Miramar. ... Dne 16. oktobra smo imeli v Slovenskem domu materinsko proslavo, pri kateri so nastopili otroci slovenskega šolskega tečaja Janeza Trdine, ki ga vodi g. Tone Japelj in ga. Marija Marolt, verouk pa v njem poučuje g. Boris Koman. ... Dne 11. decembra bomo imeli pri nas pomemben kulturni dogodek. Slovensko knjižnico, ki je bila doslej polnih 12 let v oskrbi in pod streho pri Trpinovih, bomo preselili v Slovenski dom. .
Osebne novice. Družinska sreča. V družini g. Magistra Albina in njegove žene ge. Marjete roj. Havelka, se je rodila deklica Metka.
(Svobodna Slovenija, 1. in 8. decembra 1966 -št. 48 in 49)
TERORISTI SE PRIPRAVLJAJO
Evropski policijski urad opozarja na morebitne nove napade pripadnikov Islamske države. Kot je razvidno iz objavljenega poročila, se varnostno tveganje povečuje zaradi porazov skrajnežev v Iraku in Siriji ter večjega števila tistih, ki so se z bojišč vrnili v Evropo. Teh je po ocenah obveščevalnih služb več deset. Teroristi po predvidevanjih načrtujejo nove napade, v interesu pa jim je tudi večanje nestrpnosti Evropejcev do beguncev, saj bi potem te lažje privabili v svoje vrste.
PRIJAZNI PUTIN
Ruski predsednik Vladimir Putin je v nagovoru narodu izrazil pripravljenost za sodelovanje z Zahodom, posebej s prihodnjo administracijo ZDA. Na čelo te bo januarja prišel republikanec Donald Trump, ki je v predvolilni kampanji Putina hvalil. Po mnenju ruskega predsednika je terorizem glavna grožnja na svetu, ki bi se ji morali ZDA in Rusija zoperstaviti skupaj. O razmerah doma je povedal, da sektor dobrin in storitev več ne slabi in da bo po pričakovanjih rusko gospodarstvo letos nazadovalo le za 0,3 odstotka. Za približno deset odstotkov se je povečala proizvodnja obrambne industrije. Na vse to pa po Putinovem prepričanju niso vplivale sankcije Zahoda zaradi Ukrajine.
RESUMEN DE ESTA EDICION
FALLECIO EL DR. LJUBO SIRC
Desde Londres llegó la noticia de la muerte del Dr. Ljubo Sirc, destacado economista y ferviente demócrata. Nacido en Kranj en 1920 formó originalmente parte del Frente de Liberación comunista. Cuando en 1947 intentó, con otros intelectuales, fundar un partido político en la Yugoeslavia comunista, fue detenido, juzgado y condenado a muerte. Su pena fue conmutada, pero pasó varios años en la cárcel. Huyó a Inglaterra donde terminó sus estudios de economía. Ejerció como profesor en la Universidad de Glasgow. Siempre promovió valores democráticos, lo cual le valió un premio de la reina de Inglaterra. Regresado a Eslovenia, tras la independencia, se desilusionó por la falta de un cambio verdadero. Fue promotor de la Asamblea para la República, entidad de promoción de la democracia. Regresó a Inglaterra, donde falleció a la edad de 96 años. (Pág. 1)
ŠKOFJA LOKA EN LA UNESCO
En Eslovenia, en la ciudad de Škofja Loka, se lleva a cabo uno de los teatros populares más tradicionales: La Pasión. Basada en los textos del padre Romualdo (16761748) es una especia de auto sacramental, que narra la pasión de Cristo. Los propios pobladores lo representaban por las calles de la ciudad por más de doscientos años. Tras el interregno comunista, en que fue prohibida, la obra volvió y se representa cada cinco años. Ahora fue reconocida por UNESCO como patrimonio cultural de la humanidad, la primera en Eslovenia y la primera obra de la Pasión en Europa. Un orgullo para toda Eslovenia. La próxima representación se hará en 2021. (Pág. 2)
VELADA EUROPEA
En la comunidad eslovena de Carapachay se destaca el conjunto de Baile Folclórico Esloveno Maribor. Desde hace siete años organiza un encuentro, llamado "Velada Europea", que este año tuvo su séptima versión. Además del conjunto local participaron los de comunidades letona, checa y escocesa. Actuó también el conocido animador y cantante Albert Daisen, poniendo el toque de alegría y haciendo bailar a toda la concurrencia. Fue una velada que se prolongó hasta horas de la madrugada. Valió la pena el esfuerzo de los organizadores, ya que todo el público quedó satisfecho y feliz. Hasta la próxima edición. (Pág. 3)
ALEJANDRA
Un hecho poco frecuente fue la celebración del quinto aniversario de la revista literaria "La Balandra". El éxito se debe seguramente a la sabia y esmerada conducción de su directora, la escritora Alejandra Lauren-cich. La revista, desde el primer número, dedica mucha importancia a la literatura eslovena, publicando obras de nuestros autores. Ella misma, como descendiente de eslovenos, es cada vez más conocida y su obra traducida al esloveno. El aniversario coincidió con la visita a Buenos Aires de un equipo de la televisión de Maribor, para realizar un documental sobre su vida y trabajo, que será titulado simplemente "Alejandra". ¡Felicitaciones! (Pág. 4)
ANJA Y MAFALDA
Está de visita en Buenos Aires la intelectual eslovena Anja Pugelj. Llegó para conocer el país y su ambiente cultural. Aprovechó la estadía para disertar sobre un tema muy particular: "La traducción eslovena de Mafalda y sus particularidades". Expuso en el lectorado esloveno en al UBA en la AME Triglav y en la Acción Cultural Eslovena. También fue entrevistada en los programas radiales "Una ventana a Eslovenia" y "Eslovenia, mi origen". Visitó Naš dom de San Justo y estuvo en el acto de clausura de los cursos secundarios en Slovenska hiša. Su disertación estuvo llena de detalles interesantes, que hacen a la traducción entre dos lenguas tan distintas como el castellano y el esloveno. (Pág. 3 y 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar, Marjana Pirc, Saši Selan, Erika Čeč, Mirjam Oblak, Kati Cukjati in Rok Fink.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 1300.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.930,-; beli papir $ 2.190,-; Bariloche; $ 1.625,-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.-US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
PO SVETU
Svobodna_2016_nro_50.indd 5	13/12/16 15:07
Stran 6
B de diciembre de 2016 • N° 49
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
M M
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones - Asesoramiento nueva ley de ajuste previsional. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4482-5606 Cel: 15-6447-9683 mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
PSICOLOGIJA Lic. Verónica. Selan - M.N. 61199. Psicoterapia individual, de pareja y familia. Atención psicológica para adolescentes y adultos. Libertad y Av. Corrientes - Zona microcentro-Tribu-nales. Tel.: 15 5869 8650. E-mail: ve-roselan@yahoo.com.ar Horario de atención: Lunes a Viernes 9 a 13 hs.
DVAKRAT ZLATA ILKA STUHEC
Slovenija ima novo zmagovalko tekem
llka Štuhec
svetovnega pokala v alpskem smučanju. Ilka Štuhec je vso konkurenco in favorizirane tekmice ugnala na uvodnem smuku
v kanadskem Lake Louisu ter vpisala daleč največji uspeh v karieri. Šestindvajsetletna Mariborčanka je osvojila prvo zmago na tekmah za svetovni pokal alpskih smučark ter prvič stopila na stopničke.
Tudi naslednji dan, na drugi smukaški preizkušnji, je zmagala. Mariborčanka je na progo tokrat krenila s startno številko štiri, imela najboljše vmesne čase od starta do cilja, na koncu pa novo zmago slavila z 11 stotinkami prednosti pred Švicarko Laro Gut.
Ni pa mogla ponoviti stopničk na tretji preizkušnji. Zmagala je Švicarka Lara Gutna superveleslalomu, Ilka Štuhec pa je osvojila peto mesto ( + 0,74) in je četrta v skupnem seštevku pokala.
BRON ZA TINO TRSTENJAK
Slovenska judoistka Tina Trstenjak je na
VN Japonske v Tokiu, svojem prvem tekmovanju po slavju na OI v Rio de Janeiru, osvojila bronasto medaljo v kategoriji do 63 kg. Olimpijska prvakinja in prepričljivo prva judoistka s svetovne lestvice, Trstenja-kova, si je spodrsljaj privoščila v četrtfinalu, kjer jo je presenetila Japonka Miho Minei. Kasneje je po pričakovanju dobila repasaž in dvoboj za bron z Rusinjo Darjo Davidovo.
SPET DOMNEN PREVC
Domen Prevc je zmagal na tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih v nemškem Klingenthalu ter po drugi zmagi v sezoni in karieri ponovno prevzel vodstvo v skupnem seštevku. Drugi je bil Norvežan Daniel Andre Tande, ki je zaostal le za dve desetinki točke, tretji pa Avstrijec Stefan Kraft.
Zahvala Logaškega zbora
Spoštovani gospod Franci in draga gospa Metka!
Srčno se vama, vajinim sorodnikom in prijateljem zahvaljujem za vse, kar ste dobrega storili za našo skupino. Izkušnja je bila nepopisno dragocena, spoznala sem izjemne ljudi in zanimivo deželo. Osebno so se mi odprla mnogoštevilna nova obzorja, ki so se me globoko dotaknila in ki jih brez te izkušnje verjetno ne bi nikoli znala zares občutiti. Zelo mi je žal, da mnogi tako dobri in pripadni Slovenci živite tako daleč stran, zato se bom potrudila svojo izjemno izkušnjo po najboljših močeh razširjati povsod kjer lahko. Prva priložnost bo že 10. decembra, ko bomo izvedli na Vrhniki koncert Argentina po Argentini, ki ga bom vodila in poskušala poslušalcem z besedo prenesti vse, kar menim, da je ob tej priložnosti potrebno.
Z lepimi pozdravi
Marinka Dodič
OSEBNE NOVICE
Krst
V	soboto, 26. novembra sta bili krščeni v cerkvi Nuestra Señora del Carmen, CABA, dvojčki Emilija in Zofija Valenza Sterle. Očka je lic. Herman Valenza in mamica dr. Lenki Strle. Botrovali pa so Vesna Sterle in Martin Mackey, ter Sabrina Valenza in Tomaž Sterle. Srečnim staršem iskreno čestitamo!
Poroka
V	baziliki Santisimo Sacramento, CABA, sta se 26. novembra poročila Štefan Peter Jeretina in María de la Cruz Beccar Varela. Priče so bile Martin Jeretina in Monika Isabel Rant Jeretina ter Cosme María Becar Varela in María de la Cruz Olaciregui de Becar Varela. Novo-poročencema iskreno čestitamo!
Smrt
V	Slovenski vasi, v Lanusu, je 1. decembra 2016 umrl Valentin Barle; rojen je bi v Straži (Slovenija) 7. novembra 1944; zadnja leta je preživel v Domu sv. Vincencija v Slovenski vasi; imel je srčno napako in na koncu so mu odpovedale ledvice. - V Cleve-landu je umrl Milan Benegalija, dočakal je 90 let. - V Mar del Plati pa Justin Pahor (73).
Naj počivajo v miru.
OBVESTILA
ČETRTEK, 8. decembra: Prvo sveto obhajilo, v cerkvi Marije Pomagaj.
SOBOTA, 10. decembra: XXVII. Veselica narodnih plesov na Pristavi ob 20. uri.
NEDELJA, 11. decembra: V Hladnikovem domu člansko kosilo. ČETRTEK, 15. decembra: Z.S.M.Ž. San Martín ob 16. uri božični sestanek.
NEDELJA, 1B. decembra: Duhovna obnova za žene in može v Slovenski hiši.
NEDELJA, 1B. decembra: Božični koncert v Sanmartinski stolnici ob 1B. uri.
SOBOTA, 24. decembra: Božična polnočnica v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. SOBOTA, 31. decembra: Silvestrovanje
OGLAS
PETEK, 13. januarja: Začetek Družinske Kolonije 2017 v Hanželičevem Domu.
SOBOTA, NEDELJA, PONEDELJEK, TOREK, itd.:
Bazen, sprehod, torta, spet bazen, hrib, slap, "salamin s fernetom"
info.hanzelic@gmail.com
Najljubše je Ivanino Poletje
Obiskovalci stalne zbirke v Narodni galeriji v Ljubljani so pred časom za najljubše delo oziroma sliko v tej ustanovi izbrali Poletje Ivane Kobilce. Kraj, kjer je nastala ta slika, je letos dobil spominsko obeležje - doprsni kip najuspešnejše slovenske umetnice doslej. Z njo so v Podbrezjah, kjer je bila doma njena mati, že pred meseci obeležili 90. obletnico smrti Ivane
Kobilce. Slednja je umrla 4. decembra 1926, zato so v Narodni galeriji letos na ta datum organizirali javno vodstvo po njeni zbirki.
Ivana Kobilca, rojena 1861 v Ljubljani, je pri uršulinkah končala meščansko šolo in se pri sestrah navdušila za slikarstvo. Kljub nasprotovanju nekaterih je odšla na dunajsko akademijo in študij slikarstva nadaljevala v Munchnu. Med počitnicami se je vračala domov in poleg obveznega študijskega dela najraje slikala v naravi. Rada je zahajala v Podbrezje, kjer je bila doma njena mama in tam je nastala slika Poletje.
Tako je Ivana Kobilica odšla v svet in naprej ustvarjala v Parizu, Sarajevu in Berlinu. V Ljubljano se je vrnila ob začetku prve svetovne vojne. Poleg Poletja so med njenimi prepoznavnimi deli še, Kofetarica, Holandsko dekle, Citrarka, Pri vodnjaku, Otroci v travi in druge. Njena religiozna dela najdemo v jezuitski in protestantski cerkvi v Sarajevu. Posebnost je tudi velika slika v sejni dvorani ljubljanske mestne hiše Slovenija se klanja Ljubljani. Ivana Kobilca je bila tudi ilustratorka, med drugim je ilustrirala Jenkove pesmi.
Ste dobili darilo ali šibo?
Pretekli torek 6. decembra smo obhajalo god svetega Nikolaja ali Miklavža, enega izmed najbolj priljubljenih svetnikov, s katerim je povezano tradicionalno obdarovanje otrok.
Sveti Nikolaj je bil v 4. stoletju škof v mestu Mira v Mali Aziji. Na predvečer svojega godu hodi ta svetnik s svojim spremstvom, angeli in parkeljni, od hiše do hiše ter prinaša pridnim otrokom darila, porednim pa šibe.
Ta dan praznujejo tudi v ljubljanski, novomeški in murskosoboški stolnici. Vse tri so namreč posvečene svetemu Nikolaju.
Sv. Nikolaja za svojega zavetnika častijo mornarji, brodarji in splavarji. Prve cerkve njemu v čast so postavljali ob vodah. Ljubljanska stolnica je bila prvotno cerkev ljubljanskih ribičev in čolnarjev. Na Slovenskem je sicer temu priljubljenemu svetniku posvečenih največje število cerkva - približno 200.
Podjetniki, profesionalci, rojaki Bližajo se božični in novoletni prazniki. Gotovo želite poslati
PRAZNIČNA VOŠČILA
svojim odjemalcem, prijateljem, znancem in rojakom. Oznanilo in Svobodna Slovenija Vam nudita to edinstveno priložnost, da na naših straneh objavite svoje voščilo in za majhen strošek pokrijete celotno slovensko skupnost.
Stopite v stik z nami, da Vam zamisel osebno razložimo. Po telefonu: (011) 4636-0841 in (011) 4636-2421
Svobodna_2016_nro_49.¡ndd 6
06/12/16 15:02