ft
Amerikanski Sloyeneo
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
ŠTEVILKA 2.
JOLIET, ILLINOIS. 4. DECEMBRA 1914
LETNIK XXIT.
Avstro-ogrska zastava že
i
vihra nad Belgradom.
Zavzetje srbskega glavnega mesta bilo naznanjeno cesarju Francu Jožefu na dan 66. obletnice njegovega vladanja. Srbi še vedno upajo na rusko pomoč. Boji v Karpatih in na Ruskem Poljskem se še nadaljujejo. Zavezniki baje razočarani nad "rusko zmago".
Na zapadnem bojišču se spet pričenja srditejše bojevanje.
m


1
Berlin (brezžično čez London), 30. ■ov. — V velikem glavnem stanu je Mo danes izdano sledeče naznanilo:
Z zapadnega bojišča ni nič novega poročati.
"Ob vzbodnopruski meji nas je poskušal velik oddelek ruskih čet izne-"aditi z naskokom na utrdbe vzhodno
Darkehmena, a namera se je posrečila.
'Sovražnik je bil s težkimi izgubami Pognan v beg. Ujeli smo poleg več častnikov 600 mož.
'Južno od Vistule naši napadi, ki smo jih omenili včeraj, dobro napredujejo. Osemnajst topov in 4500 mož ■>e prišlo v naše roke.
Iz južnega Poljskega ni nič novega
Naznaniti."
Petrograd, čez London, 30. nov. — ^a temelju poročil, prejetih v Petro-Kradu iz Ogrskega, razglašajo danes, ■a znašajo avstro-ogrske izgube dosegi 900,000 mož in 19,000 častnikov.
Petrograd, 30. nov. — Šeststo ujetnikov, sedem topov in mnogo ranjence* je prišlo v ruske roke med včerajšnjim bojevanjem zapadno od Lo-*«cza, kjer so Rusi zavzeli deset milj "emskih okopov med Glovnim in Sp: bot°. kakor poročajo danes iz zaneslji-v'b virov. Glovno je šestnajst milj severovzhodno od Lodza in Sobota je dvanajst milj severno od Glovnega.
j .P' s° bili zaščičeni s trojnimi na-siPi in žičnimi branili.
"oluradno naznanjajo, da so bili ; *™ci ojačeni z dvema pehotnima di-V1*pania in eno konjiško divizijo.
Bojevanje na rusko-pruski fronti se
razvija ugodno za našo stran," brzo-javlja poročevavec Armadnega Vest-nika. "Naše konjištvo je razkropilo sovražnika, ki na umiku opušča svoje vojne potrebščine. Odločno zasledovanje po naših četah zabranjuje Nem-ce'm, da bi se razvrstili v postojankah, ki so jih pripravili za svojo porabo v slučaju umikanja.
"Vse naše operacije v Galiciji se končujejo uspešno za nas. Avstrijsko armado dalje potiskamo nazaj v smeri Krakova. Več naših oddelkov je že tik Krakova."
Berlin, 30. nov. — Navzočnost cesarja Viljema v glavnem stanu feld-maršala von Hindenburga smatrajo tukaj za znamenje, da se vse vrši uspešno. Cesar je podelil generalu Mac-kenzenu zaslužni red (pour le merite) za njegovo zmago pri Lowiczu.
Milan, Italija, 30. nov. — Oblega Krakova se je pričela, kakor brzojav-lja poročevavec časopisa "Corriere Delia Sera", ki je z rusko armado. Brzojavlja, da Rusi bombardujejo trdnjavice s svojimi težkimi oblegalnimi topovi in da je eno izmed predmestij v plamenih.
Avstrijski uspehi na Srbskem.
Dunaj, 1. dec.' (Čez London.) — U-radno je bilo danes naznanjeno:
"Na južnem bojišču je bil zmagovito zaključen nadaljnji oddelek vojnega pohoda. Sovražnik, ki se je več dni trdovratno upiral vzhodno od Kolu-bare in poskušal sam začeti z napadi, je bil na celi črti poražen in je imel zlasti na umikanju zaznamovati težke
izgube. Na bojišču smo morali samo pri Komatici pokopati osemsto padlih sovražnikov.
"Izza pričetka zadnjega ofenzivnega bojevanja smo ujeli, nad 19,000 Srbov ter zaplenili 49 topov, 47 strojnih pušk in velike množine vojnih potrebščin."
V Karpatih.
Berlin, 1. dec. (Čez London.) — Uradno naznanjajo iz Dunaja, da je bil zadnji ruski poraz pri Homoni v Karpatih dokaj težji, kakor se je mislilo od začetka.
"Posrečilo se je našim četam," je rečeno v uradnem naznanilu, "zajeti sovražno postojanko od obeh strani. Dvojni napad ob strani je prisilil Ruse k umiku, podobnemu begu. Na ujetnikih so pustili najmanj 1500 mož v naših rokah."
Avstrijci ujeli 35,000 Rusov. Na Ruskem Poljskem so Avstrijci izza pričetka zadnjih bojev ujeli 35,-000 mož.
Nadvojvoda Friderik, vrhovni poveljnik avstro-ogrske armade, je v posebno srčni brzojavni čestitki izraz 1 svoje zadovoljstvo nad nemotenim .složnim porazumom, ki vlada med voj-skovodi zaveznih držav.
5-
v 'i-na na jci
'je
v I v ne
še-j<-
ete
O., Y.
Photo
0 ■upplied by United State« department of agriculture. KAKO USMRČAJO IN ZAGREBAJO OKUŽENO ŽIVINO.
Bolezen na parkljih in gobcih je začela pred več tedni razsajati po Zdru-£cn,h Državah. Živina v več nego dvanajstih državah jc bila dejana pod Varantin0 in chicaške klavnice so bili zaprli. Ta naglo razširjajoča se kuga
ioni' poWvila petkrat poprej v tej deželi, namreč leta 1870., 1880., 1884., 1902-in 19<>8. Izbruh živinske kuge 1. 1908. jc stal poljedelski department * ^.112 v „jen zator Živinorejci so imeli veliko izgubo in mnogi mlekarji Prišli na kant. Sedanji izbruh je bil prav tako obsežen, kakor leta 1908.. 1.1« Ponekod že omejen Ta slika kaže, kako se okužena živina usmrča
'-'vali .„„..	, ! , ,. •	......t n »tli nncfrpl«' ilrutro za
j -	.	w 111 v j v i ■ i	\	—--- i	--
"lval> spravijo v globok okop — njihov grob — in jih postrele drugo z ■Tgo. Potem jih denejo iz ko« in pokrijejo z živim apnom, nakar jih zs J^bejo. Zelo važno je da farmarji in živinorejci pomagajo brž izkoremti
za za-
Ruski obroč predrt.
London, 1. dec. — Novice iz Polj skega so še pičle in ko si oba glavna stana prisvajata uspehe, je nemogoče reči, kako se razvija bitka. O njeni srditosti pa ne more biti dvoma.
Ko so Nemci začeli vojni pohod proti Varšavi, so pritiskali s polno močjo v središče ruskih čet in si napravili pot skoz isto tako daleč, da so ostali Rusi ob straneh. To so v Pe-trogradu tolmačili, kakor da je nekaj nemških divizij zajetih, tako da bodo uničene, če se ne vdajo.
Sedaj pa je videti, da so v bojevanju za svoja življenja in v vednosti, da bi velik poraz končal nemško ofenzivo in jih prisilil k umiku do svojih lastnih mej, nemške čete predrle ruske linije na neki točki in na drugi obdržale svoje okope proti vsem ruskim napadom Njihova krila še vznemirjajo kozaki toda Rusom bržčas ni več mogoče pri dobiti odločilne zmage, kakor so pri čakovali. Izgube med štirinajstdnev dnevnim bojevanjem so pač morale biti prav težke na obeh straneh.
Avstrijske izgube tudi velike.
Proti avstrijsko-nemškim četam na jugu pridobivajo Rusi nadaljnjih odlo-čilnejših uspehov. Sedaj so v posesti vseh avstrijskih postojank, ki ščitijo karpatske prelaze in so baje dospeli prav do Krakova, dočim so v zadnjih treh tednih dobili v svoje roke do 50, 000 ujetnikov.
Viljem in Nikolaj na bojišču.
London, 1. dec. — Bitka na sever nem Poljskem se zdaj vrši vpričo nem škega cesarja na eni strani in ruskega carja na drugi.
Dejansko so poglavarji vseli naro dov v vojni s svojimi četami. Angle ški kralj je na Francoskem; belgijsk kralj je, kakor navadno, ves čas s sve jimi vojaki, dočim se je francoski pred sednik danes podal v drugič na sever no bojišče.
Ali udari tudi Rumunija?
London, 1. dec. — Rumunski bivši pivi minister Joanescu je poslal sle dečo brzojavko nekemu osebnemu pr jatclju v Londonu: "Bodite gotovi, da se Rumunija pridruži iripelententi Edino vprašanje, ki se še rešuje, je na tančni datum."
Avstrijci zavzeli Belgrad.
London, 2. dec. — Belgrad, ki je bil do izbruha vojne glavno mesto srbsko so danes zavzele avstrijske čete, ko so Srbi zapustili mesto.
Na dan 66. obletnice vladanja cesarja Franc Jožefa, ki je baje spet resno zbolel, in čez štiri mesece po izbruhu vojne naznanjajo njegovi gcneralucne-ga najvažnejših uspehov, ki so jih dosegli.
Belgrad je bil večkrat bomba^dovan v začetku vojne. Prve dni meseca avgusta so avstrijske čete dospele pred mesto, a zavzeto je bilo šele, ko so Avstrijci prodrli v severno Srbijo in so se srbske čete umeknile daleč jugovzhodno od Belgrada.
Dunaj, 2. dec. — Zavzetje Belgrada je naznanil z brzojavko cesarju Franc Jožefu general Frank, poveljnik 5. vojnega zbora. Brzojavka se glasi:
"Povodom 66. obletnice Vaše vlade mi dovolite položiti pred Vaše noge naznanilo, da je bil Belgrad danes zavzet po 5. vojnem zboru."
Nadaljnje zmage v Srbiji.
Pariz, 2. dec. — Poluradna naznanila Havasovi agenciji iz Niša vsebujejo priznavo, da so Avstrijci pridobili na-
daljnjih zmag na Srbskem. Dne 1. dec. so se morale srbske čete umekni-ti iz okraja okrog Cudjic in Kocjeri-čev. Jludo bojevanje se je vršilo pri Suvaboru, kjer so Avstrijci zavzeli dve važni postojanki.
Nemci ujeli 80,000 Rusov.
London, 2. dec. — Nemška armada na Poljskem, ki je bila ojačena in jc potem utekla ruskemu zajetju, se je razvrstila v novo fronto in je začela na nekaterih točkah napadati.
Nemci zatrjujejo, da so v bojih, s katerimi so zaustavili Ruse, ujeli 80,-000 mož.
Rusi pa izjavljajo, da njihova ujetja zelo presegajo to število. Vsi se ujemajo v tem, da so bile izgube težke in da bitka še ni odločena, kar utegne biti šele v nekaj dneh.
Zavezniki so razočarani, da se poročila o veliki ruski zmagi zanikajo.
Govorica se raznaša, da je bil general Rennenkampf, poveljnik ruskega konjištva, ki se je vojskoval na Vzhod nem Pruskem, odstavljen od povel) stva, k^r je privedel svoje vojake na bojišče okrog Lodza in Lowicza dva dni prepozno, da bi bilo Rusom mogoče popolnoma obkoliti Nemce.
Odločitve še ni.
t
Dunaj, 2. dec., čez Benetke v Lon don, 3. dec., 12:48 zj. — Poročevavec dnevnica "N'eue Freie Presse" na fronti pravi v brzojavki z dne 29. nov.:
Nobenega upanja ni, da se kmalu dokončk velika bitka na Ruskem Poljskem. Odločilna borba se menda vrši na sivernem krilu.
Bojevanje v zapadni Galiciji jn Karpatih je razmerno manj važno Obe stranki sta močno utrjeni in ofenzivno napadanje je omejeno na nekatere točke, da se poravnajo krajevne postojanke."
Mesto Chicago je prenapolnjeno z delavci in delavkami brez dela.
VOJAKI OSTANEJO V COLORADU
Predsednik Wilson se trudi za dokončanje rudarske stavke.
Z zapadnega bojišča.
Pariz, 30. nov. — Sledeče uradno na
Mor nima dela, Daj
ga ne išče v Chicagi.
delo v raznih delih dežele in iščejo tukaj dela, a brez uspeha . Nikarte letos za delom v Chicago!
znanilo je bilo izdano nocoj:
"Nekaj podrobnosti o dogodkih na bojišču izza dne 21. do dne 27. nov. Splošni položaj se ni bistveno izpre menil. Sovražnik se je utrudil v na padih brez uspeha. Naši protinapadi so mu prizadeli težke izgube, a so pri nesli nana nekaj pridobitev. ' atfil 11/o rja do reke Lys so bili sovražni napadi večkrat prekinjeni. Dne 23., 24. in 25. nov. je nemško topništv v splošnem ostalo tiho.
'Staro in veličastno mesto Ypres je bilo obsojeno na smrt tistega dne, ko so Nemci morali opustiti upanje, da je izlepa zavzamejo. Namerili so na me sto največje topove, in danes je Ypres razvalinah. Zrušena je tudi staro davna katedrala z zvonikom vred.'
Pariz, 1. dec. — Francosko mini atrstvo zunanjih =tvari je snoči obja vilo Žolto knjigo, ki razpravlja vzroke sedanje vojne in deva krivdo popolnoma na rame Nemčiji.
V knjigi je rečeno, da so Velika Britanija) Francija in Rusija ponovno poskušale poravnati prepir med Avstrijo in Srbijo, ali omejiti vojno na ti dve deželi: da je Nemčija izpodbijala te prizadeve, in da ko je Avstrija končno pritrdila v razpravo za mirno poravnavo, jo je Nemčija prisilila v položaj, ki je to rešitev onemogočil.
Nazadnje, pravi Žolta knjiga, je poslala. dočim so nemški poslaniki ugovarjali proti njenim mirovnim nameram, Rusiji dne 31. julija ultimatum in dala carju dvanajst ur za demobili-zacijo njegovih armad ob avstrijski in nemški meji. Ta ultimatum, je rečeno, je bil take vrste, da ga ni bilo mogoče sprejeti.
Rečeno je nadalje, da je Nemčija že leta 1813. pričela pripravljati svoje ljudstvo za to vojno, in da jc cesar priznal belgijskemu kralju, da je sprejel mišljenje vojne stranke.
Chicago, 111., 2. dec. — Nikarte v Chicago! To je svarilo, ki je pošilja mesto brezposelnim moškim in ženskam po vsej deželi. Svarilo se ne more izreči prekrepko.
Skrbite sami za svoje brezposelne!
Tako naroča Chicago drugim mestom v deželi. Ves osrednji zapad je imel navado, pošiljati svoje delavce brez dela v Chicago vsako jesen.
Letos ni prostora v Chicagi za nadaljnje brezdelne moške in ženske. Pomočni viri chicaški so že skoraj izčrpani. Mestna uprava naznanja, da ne more oskrbeti niti golega prenočišča za nikogar, ki nima drobiža.
V novembru 1913 — pred enim letom — je prenočilo v brezplačnem občinskem prenočišču 6,589 moških. Zadnji mesec — november 1914 — je bilo skupno število prenočevalcev 64,-819.
Pa narastek ni omejen na en edini mesec. V prvih enajstih mesecih leta 1913. je bilo skupno število prenoče valcev v občinskem prenočišču 37,167. V enajstih mesecih, ki so se končali zadnji ponedeljek, je občinsko prenočišče sprejelo pod streho ogromno število 335,169 moških. Za celo leto je bil dosedaj razmer narastka več nego 900 odstotkov.
Lani je zadnjo noč novembra prenočilo v občinskem prenočišču 420 moških, letos skoro 3,000.
Prenočeval« so. večinoma delavci v starosti 20 do 40 let, ki so prišli ob
Za dokončanje rudarske stavke.
Washington, D. C., 29. nov. — Predsednik Wilson je nocoj naznanil imenovanje Seth Lowa iz New Yorka, Charles W. Millsa iz Philadelphije in Patrick Gildaya iz Clearfielda, Pa., za člane komisije, po kateri se imajo poravnavati prihodnji prepiri med operatorji in rudarji, zapletenimi v sedanjo premogarsko stavko v Coloradu.
Komisija ni bila imenovana, kakor so pojasnili uradniki, da se bavi z obstoječimi prepiri, ki so povzročili izgrede in krvolitje v Coloradu.
H. Davies in W. R. Fairley, posre-dovatelja, ki sta zadnje mesece poskušala poravnati stavko, bosta nadaljevala svoje prizadeve v svrho poravnave sedanjega štrajka.
Izjava predsednika Wilsona, pojasnjujoča imenovanje komisije, pravi med drugim:
"Rudarska stavka v Coloradu, lci je zdaj trajala že dvanajst mesecev, je vzbudila pozornost vse dežele ter povzročila mnogo žalostnih vmesnih dogodkov.
Vlada Združenih Držav je zgodaj v borbi ponudila svoje posredovanje, toda rudniški lastniki se niso ozirali na to ponudbo in niso poslušali nasvetov v prilog miru po zastopnikih delavskega departmenta, pooblaščenih po zakonu, da služijo v takih slučajih.
"Potrebno je postalo poslati zaveznih čet v okrožje, prizadeto po stavki, v svrho, da se ohrani mir; ali njihova navzočnost sama po sebi ni mogla izvršiti nič gotovega."
V nadaljnjem predsednik govori o svojih prizadevah v dokončanje stavke, ki pa niso dosegle ničesar zaradi trme operatorjev, ki nočejo o pravičnih delavskih zahtevah ničesar slišati.
Svari delavce pred sleparji.
Chicago, 111., 30. nov. — Richard J. Knight, glavni državni nadzornik posredovalnic za delo, je včeraj izdal svarilo proti sleparskim delavskim a-gentom, ki si polnijo žepe, odkar so zavladali slabi časi.
Ti tako zvani agenti so bili dejani na varno od časa do časa, a se vedno spet pojavijo v drugih krajih pod izmišljenimi imeni. Delavci in delavke brez posla se svarijo, da skrbno premislijo, predno plačajo kakemu agentu za kako delo.
Ruske operacije in zima.
Milan, 28. okt. — "Corriere della Sera" poroča iz Pariza: Ludvik Nau-deau piše "Journalu": Gotovi oddelki sibirskih čet še vedno prihajajo na bojišče, in ko sem jih srečal, sem se, po združbi misli, spomnil zimske kampanje ,ki se nedvomno pripravlja. Neki specialisti so se dali zavesti do premišljevanja, ali bi naj ostri mraz zimskih mesecev ne dovedel ruske armade do tega, da se utrdi v svojih zimskih taboriščih ali pa da vsaj svojo akcijo o-počasni. Osebno, pravi Naudeau, ne morem pripustiti te možnosti, ker sem videl v Mandžuriji na lastne oči, kako se je ruska armada vojskovala ob mno go hujšem mrazu. kaUor ga utegne doživeti in pretrpeti na obalah Njcmena Visle in Odre. V Landepu so Rusi pričeli z ofenzivo, čeprav je bilo 25 stopinj mraza, in velika bitka pri Muk-denu se je vršila petnajst dni in noči ob srednji temperaturi 9 stopinj pod ničlo. Ti spomini so mi branili, da bi s svoje strani pritrdil vprašanju, ali naj Rusi svoje operacije v zimskem času ustavijo. Vseeno pa sem hotel dobiti zagotovilo na merodajnem viru, in odgovor, ki sem ga tu dobil, mc potrjuje v mnenju, da klimatično vprašanje pri ruskih operacijah nikakor ne pride v poštev. Rusi se bodo vojskovali naprej, naj bo zima še tako huda.
111 žrtev lovske sezone.
Stoinenajst mrtvih in 162 ranjenih je število lovskih žrtev v sedemnajstih državah Unije in eni provinciji Kanade za lovsko dobo, ki se je končala z dnem 30. nov., v primeri s 135 mrtvimi in 125 ranjenimi lanskega leta.
Wisconsin in Michigan sta imeli letos največje število ponesrečenih lovcev, prva skupaj triintrideset mr¥vih in šestintrideset ranjenih, a zadnja sedemindvajset mrtvih in dvainštiridc-set ranjenih.
V Wisconsinu in Michiganu je po precenitvi več nego 50,000 oseb hodilo , na lov.
Villa zmagal.
F1 Paso, Tex., 30. nov. — Brzojavka na Associated Press, poslana danes po generala Ville prvem tajniku, Luis Aguierre Benavidesu, v Tuli pravi:
"Nocoj je bilo zavzeto mesto Pa-chuca, kamor so se zatekli gen. Pablo Gonzalez, Jacinto Trevino in drugi konstitucionališki poglavarji s svojimi odnosnimi brigadami. Spopada sp se udeležile samo tri brigade naših čet, ki tvorijo prednjo stražo.
"Zaplenile' so vse Carranzove vlake, veliko število topov in avtomobilov ter blaga, uplenjenega v mestu Mexico. Tudi veflika množina živeža je bila opuščena."
• Pachuca je glavno mesto države Hidalgo.
Washington, D. C., 30. nov. — Predsednik Wilson in njegovi svetovavci so ostrmeli, ko so doznali danes o Gonzalesovi revoluciji v Mehiki. Evropske velevlasti že naravnost zahtevajo, naj Združene Države napravijo red v Mehiki, kjer je vse narobe.
v grob ,ne da bi kdo jokal po pokojniku, tujec, neznanec, brez imena med tolikimi prebivalci mesta mrtvecev. V bolnišnico Rudečega križa v Zagrebu so prinesli pred nekoliko tedni ranjenca v stanju nezavednosti. Že poveljnik ga je izročil — brez imena! Nosilci ranjencev, ki so ga bili pobrali med drugimi ranjenci, niso mogli najti njegove kapsule z legitimacijo. 11 ur po dohodu v mesto je ranjeni vojak izdihnil. Preiskava siromašnega njegovega imetja je spravila na dan od potu zamazano, zelo poškodovano fotografijo umrlega in pa pismo brez kuverte, ki mu je je pisal neki sorodnik na Češkem. — Na potu na pokopališče ga je spremljalo nekaj vojakov. Na svežo gomilo so zasadili križ z napisom: "Ranjenec brez imena". Uprava bolnišnice jc poizvedovala po svojcih vojaka. Dala je napraviti posnetek fotografije ter jo poslala občini, v kateri se jc utegnil muditi pisec onega pisma. Kmalu je prišel odgovor. V tujim umrli vojak je bil infanterist Josip Neubert, od nekega polka iz Češke .n občina je obvestila svojce o njegovi smrti. Ko je mati porosila prve.solze po edinem sinu, je ta že spal v večnem miru v hladni zemlji. Te dni je izginil zagonetni napis na križu...
--- l" '•
Brez imena.
"Ranjencc brez imena" — tako je stalo na križu na vojaškem pokopališču. Kako nemilo usodo nam kažejo te tri besede! Osamljen in zapuščen od vseh ,tam zunaj v tujem svetu, daleč od dragih svojcev umirati, odhajati
Angleška narodna himna.
12. marca t. 1. so obhajali Angleži dvestoletni spomin rojstva skladatelja svoje narodne himne "Rule Britannia . Thomas Avgust Arne se je rodil dne 12. marca 1. 1710. v Londonu. Na čast kralju Juriju II. je zložil James Thomson, pesnik Ilaydnovega oratorija "Štiri letni časi", slavnostno kantato "Alfred", h kateri je napisal godbo Arne. V tej pretežno lirični skladbi je bila tudi himna, ki opeva staro brit-sko svobodo in prerokuje Angleški svetovno vlado na morju. Od 1. 1751. je ta pesem angleška narodna himna, ko si je še v življenju skladatelja pridobila popolno popularnost.
Jolietska novica.
— Bomba je razpoknila v sredo zvečer na dvorišču za saloonom g. Johna Rudmana, 916 N. Chicago st. Razpok je bil slišen daleč po okolici. V sedeminštiridesetih oknih Rudma-nove hiše so se zdrobile vse oikenske šipe. Na srečo ni bil nihče ranjen. Bomba je bila položena v kamnato shrambo za smeti, ki se je vsled razpoka razletela v kose. Kdo je položil bembo, morda dožene preiskava. Hu-domušniki so raznesli po mestu govorico, da je bila bomba spuščena iz kega Zcppelinovca, ki je zgrešil p»t do Londona.
AMMH1CANSKI SLOVBM8C. 4. DECEMBRA 1914.

M
NASELBIN.
Joliet, 111., 2. dec. — Amerikanski Slovenec je z včerajšnjo št. nastopil 34. leto svoje starosti. Za seboj ima triindvajset let neutrudnega delovanja i a« pravi napredek naših rojakov v novi domovini: triindvajset let je bil naj boljši zaščitnik sv. vere in slovenske narodnosti med ameriškimi Slovenci; ia bil je začetnik in zavetnik K. S. K.
naše slavne prve podporne organizacije, ki je z njegovo pomočjo in naj-zvestejšo skrbjo postala to, kar je dandanašnji. O vsem tem danes ne bomo govorili na dolgo in široko, saj je vse to znano in priznano. Amerikanski Slovenec pa bo deloval tudi zana-prej po začrtani poti za pravi napredek ameriških Slovencev. In da bo to delovanje tem uspešnejše, vabimo ob začetku 24. leta vse dosedanje cenj. sotradnike k vztrajnemu sodelovanju. Vsem tisočerim zvestim naročnikom i■ naročnicam pa pošiljamo zahvalo i* pozdrav. Na delo za vero in narod vsi naprej 1
—Naš g. župnik, Rev. John Kranjec, je sredi zadnjega tedna zapustil bol-aišnico sv. Jožefa, skoro popolnoma ozdravljen revmatizma.
—	G. Mat. Bayuk, salunar iz Ot-tawe, 111., se je mudil v nedeljo v našem mestu s svojo go. soprogo; ku-movala sta namreč pri g. Fr. Mahko-veeu na N. Broadway, kjer je štorklja pred kratkim pustila čvrstega dečka.
—	"Naša kri" v Chicagi. Slov. mlad. sam. podp. društvo "Danica" v Chicagi je priredilo na letošnji Zahvalni dan popoldne v Narodni dvorani na voglu Racine avenue in 18. ceste veliko dramatično predstavo. Uprizorilo je F. S. Finžgarjevo narodno igro "Naša kri". Predstave se je udeležilo tudi nad deset Jolietčanov, in ni jim bilo žal. Kajti uprizoritev igre je bila res izborna, menda najboljša iz-wed vseh dosedanjih slovenskih predstav v Chicagi. Vsi so dobro igrali, mnogi prav dobro in tudi izvrstno, a venec prvenstva gre Jerici, gospej Antoniji Malešič. Dvorana je bila natlačeno polna in tudi galerija popolnoma zasedena. In še^nekaj: govorilo se je v dvorani vseskozi — slovenski, Icakor se spodobi pri slovenski pred-«tavi. Naši Chicažani so zavedni. Tudi Rev. A. Sojar, slovenski župnik chicaški, je prisostvoval predstavi. Režiser g. Fr. Mravlja zasluži posebno pohvalo.
—	G. Ivan Zupan (Mik' Cegaw) iz Cfckage je obiskal tiskirno A. S. v ponedeljek popoludne v spremstvu gl.
tajnika K. S. K. J., g. Jos. Zalarja
—	Božični prazniki se bližajo. Slavnemu občinstvu priporočamo, da si Miklavževih in božičnih daril nakupi pri gg. trgovcih, ki imajo oglase v A. S.
—	G. George Cesar, 13Q6 Center st„ tem potom izreka zahvalo "Cleveland-ski Ameriki", ker se ga tako pogosto i« tako lepo spominja, kakor samo še —Avstrijskega cesarja, ki pa je vendarle dečko, da mu ga ni para!
—	Otrok ima živinsko bolezen. Za okuženim mlekom je baje zbolela Violet Maxwell iz tega mesta, ki je menda žrtev živinske bolezni na gobcu in parkljih. Violet, ki je stara 5 let in hči policista Maxwella, je resno zbolela v nedeljo popoludne. Zdravstveni komisar Higgins se je obrnil na zavezna oblastva s prošnjo za pomoč pri nadzorovanju vseli čred in farm, ki zalagajo jolietske mlekarje.
—	Zadnje dni smo imeli megleno vreme, ali tako toplo, zlasti snoči, da so "od mrtvih vstali" in spet brenčali vsi krvoločni moskiti: in to na dan —prvega decembra!
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Maksitnovič Mike, Mij-■ič Ivo.
to društvo pretrpeti, kljub vsem napadom od strani nasprotnikov križa, je to društvo, dasi osamljeno, vendar krepko odbijalo vse napade ter pogumno korakalo, ne oziraje se na levo ali desno, po poti do svojih lepih ciljev. In ti cilji so: Združiti vse slovenske mladeniče v eno vrsto ter jih vzgojiti v značajne katoliške može, ki ne bodo, kadar pride morda ura pokazati svoje prepričanje, igrali Judeža Iškarjota. — Čast dr. 2 .M. B.! Kličem Vam: Le tako krepko v slogi in bratski ljubezni naprej in verujte mi, lepa bodočnost vam je jamčena! Obenem pa opozarjam vse verne slov. mladeniče in stariše, naj delajo na to, da se vrste dr. Ž. M. B. pomnože v veliko armado fantov in mladih mož. — Enako mislim in priporočam dr. sv. Alojzija, koji se po vsej pravici smejo imenovati vitezi. Slovenci, oklenite se teh dveh društev in ne pustite, da bi se naše ljudstvo razšlo po brezverskih organizacijah, koje gledajo največ na to kako bi ljudstvo odtujili cerkvi in duhovnikom. Pozdravljam tudi vsa druga društva, ki so se udeležila; slavnosti.
Po dokončanem sprefvodu in blago-slovljenju so se vsa društva podala v John Grdinovo dvorano, da pozdravijo novo zastavo. Slišali smo dokaj lepih pozdravov. Posebno lepo pa je pozdravil zastavo kum g. Anton Grdina, ki je v zbranih besedah častital dr. sv. Ane, obenem pa je izrazil svoje veselje in zadovoljstvo, da si sme šteti v čast, da je bil za kuma pri prvi zastavi blagoslovljeni iz Slov. D. Z. Dal Bog tako je končal, da bi še mnoge številke iz S. D. Z. sledile koraku pogumnih ženski Sledil je še lep pozdrav zastavi od gdč. Jos. Grdinove, ter de-klamacija neke društvenice, koje ime mi je neznano. Zanimivo je govoril tudi John Gornik kot glavni predsednik S. D. Z., ki je po prisrčnem pozdravu zastavi razložil stanje in varnost S. D. Z. — Občinstvo je pazno sledilo vsem govorom. Po dokončanih pozdravih pa se je razvila domača zabava.
Tako se je zopet končala tudi ta slavnost, in tako se mi zdi, g. urednik, da za letos ne bodete več slišali o kaki paradi, ampak kvečjemu o kakih igrah. A ja, o igrah, saj res, dobro, da sem se spomnil. Kramparjev Miha mi je zaupno povedal, da bodo prvo nedeljo v mesecu decembru igrali društveniki Ž. M. B. lepo igro "Naša kri", če pravzaprav veste, kaj se pravi igrati igro "Naš* kri,", ki je eno najboljših slo-
koliko je ura? Zakaj ob 4ih se moram po trebuhu namazati, bolezni sem se nalezel pri velikem turkeyu včeraj. Zdravnik mi je tudi naročil, da se moram sprehajati. "Dober," odgovorim in odidem. Premišljeval sem nekoliko časa, kam bi jo uprasni! z velikim trebuhom, in ko grem še nekoliko dalje, mi porine nekdo v roko listek; se ustavim, z ustami zapuham ter pogledam, kaj da je. Naenkrat zapazim, da društvo sv. Ane št. 4 S. D. Z. ima blagoslovljenje nove zastave. Hm, dober, bodem šel pa "marčat", pa se bodem sprehodil. In res, ob 2. uri pop. je že zapel boben. Društva in drugi so se ^ačeli zbirati. Po lepem številu zbranih društev smo odkorakali po St. Clair ulici v cerkev sv. Vida. Vsem udeležencem se je že od začetka videlo na obrazih veliko veselje. Zapojo orgle na koru, pevci se oglasijo in zapojo par lepih kitic. Pristopi g. župnik, blagoslovi krasno zastavo, pri kateri sta kumovala g. Anton Grdina in ga. Ivana Gornik. Po
bila ena zofa. Za činkvine smo imeli: 1.) en gramofon, 2.) en prav eleganten zibalni stol, 3.) eno prav veliko klobaso, ki je tehtala 30 funtov, 4.) eno prav lepo pernico ali "povšter", to je bil domačega dela, naredila ga je gdčn». Ana Turk, ki je pa tudi prav dobro prodajala pri svoji prodajalni. Zahvaliti se je tudi drugim dekletom in fantom, kakor tudi nekaj mož je bilo, ki so se prav dobro trudili. Ne morem imenovati vse z imenom, ker bi se preveč zategnil m<j>j dopis.
Sedaj pa moram zopet sporočiti, da bodejo igrale naše dekleta dne 6. dec. to je prihodnjo nedeljo ob pol 8. uri zvečer. Igrale bodejo igro "Pri gospodi". Dalje bodejo nastopili mladeniči "Mladi vojaki". Glede igre "Pri gospodi" moram omeniti, da bodejo naša dekleta, mislim, prav izvrstno izpolnile svoje uloge, posebno "ta micasta" ali "micona" bode naredila zadosti smeha. Igrale bodejo sledeče: Amalija Žuntar za gospo Svetlin, Frances Baš njeno hčerko Teklo; Ne-
blagoslovljenju g. župnik napravi lep žika Starič, bode igrala "Micono", ganljiv govor na navzoče o pomenu kmečko dekle, ki išče službo pri go-zastave; spominjal se je v govoru tudi spodi, ta bode imela glavno ulogo. naših bratov in sorodnikov v vojski, ki Rozalija Sedlar bode gospa Kati, Mary
se borijo za zastavo, da jo ohranijo i. t. d. Ko prikorakamo nazaj v John Grdinatovo dvorano, nastopili so razni govorniki. Posebno lep govor so napravili g. Anton Grdina ,g. John Gornik, družice Miss Grdina (ene ne poznam) in dr. Po dokončanih govorih se je pričela domača zabava, katera je trajala pozno v noč. Manjkalo seveda ni gorkih in mrzlih prigrizkov, kakor tudi drugega ne. Bil je zares lep večer. G/urednik, še nekaj sem se domislil: "Miklavž" bode kmalu hodil; nastavil bodem, ako mi kaj prida prinese, bodem poročal. Pozdrav!
Anton Strniša.
Cleveland, O., 28. nov.' — Cenjeno uredništvo! Komaj so se snele zastave izza slavnosti dvajsetletnice raz oken, komaj smo pobrali okra.ske raz avto mobilov, že zopet slavnost, in to kljub poznim jesenskim dnevom.
Ka Zahvalni dan je blagoslovilo dr. sv. Ane svoj* zastavo. Kakor navad no ob takih prilikah, tako so se tudi sedaj odzvala vsa katoliška društva, da prisostvujejo tej slavnosti, ki ie velepomembna ne samo za' dr. sv. Ane, ampak za vsa katoliška dfuitva. V čast si smejo šteti društvenice, ker je bilo njihovo društvo, ki spada v Slov. Dobrodelno Zvezo, prvo, ki je z neomajnim katoliškim prepričanjem tako krepko stopilo na plan. Ni jih bito sram pripogniti svojo zastavo pred Najsvetejšim, niso se sramovale poškropiti njena krila z blagoslovljeno vodo, ampak vzgled vsem, posebno pa katoliškim društvom spadajočim v S. D. Z., so neustrašene žene in dekleta pokazale pot, po kateri naj stopa vsak, ki se čuti, da je katoličan. Cast jim! — Parada je bila kakor drugekrati, zato je ne bom opisaval. Toda nekaj »e pri poročilih od kake slavnosti iz Cle-velanda rado izpušča. In to je, da se daje premalo pozornosti na dve uniformirani društvi, kojih pri nobenih katoliških prireditvah ne manjka. To sta dr. Žalostne Matere Božje in dr. sv. Alojzija. Zlasti je dr. Ž. M. B. za katoliške mladeniče velikega pomena: Kljub vsem viharjem, ki jih je moralo
Cleveland, O. — Gospod urednik, al Vi veste, kaj je l-.rikik? Menda ne, zato Vam bom povedov. Prnas smo imel un dan ano igro, to se reče imel smo več iger. Pršu je an čvok gor, opazvov je vse natanko in potem vse popisov t v Amerikanskem Slovene. Jest pa še več drugeh učenih mož se pa nevglihamo z njim. On prave, da pevce preveč usta odprejo k pojejo. No, to se koj vid, da on ni pevc drgač bi mogu videt, da čvok namore pet če ust naudpre. Nas so gospod šomaš-ter zmerej tok učil, so reki, "otroc u-sta je treba odpret, če voče čvok pet." Je pa tud selbfrštecih, da more čvok zazjat če voče, da mo gvas pride z gr-va ne pa z nosa. Toj, also, ana kri-kika, ki jo je ta hvadnikov čvok napisov. Frajlilj, ta je fovš, zato se ji je pa tudi nekdo uperu, toda ta drugi kri-kik, ki je pruga krikika kikizirov, je pa spet precej deleč z pravga štrita ~ "stopu kj reku, da se igre k so jeh igra
venskih del. Igrah jo bodejo , *j..j,e punC(.> nczanimjve. Well, g. urediti seveda tudi dobiček pusti.i v soh.,^ po mojem mncn jc 10 tako> praz. Sicer so jo /e igrali enkrat, m ,az sem - nQ ^.ayo zanjma pra^nota. Kdor pa Vam tudi obljubil, da bom pisal, kako ima kcj y gvay ho pa včiJ.ch tud rad bodo rešili svoje uloge. Bi. bi tudi ■ kakžno resno igro psiužov jn „e >amo
že to storil, ko bi ne izvedel, da >o burke pa komedje. Tist tadrug kriktk bodejo ponovili v korist sole. — Gledal I tu[, pQtem nckcj 2av)j anch klučov po_ sem jo že enkrat; ce se mi je dopadla, d.ja anc nasvete PraV| jab saulo ni treba vprašati, devolj naj bo, ce možje imfc, nosjt £ajte V:„n bom vam povem, da jo bom šel se gledat. ; pa jest povedov kaj sem un dan vid«£ Torej bom pa potem povedal, kaj jc i gu sem pQ Sankiar jtrit prot 55 itrit. bilo prav in kaj ne. Upam, da se jim Majhen preden pridem na konar, tam s tem ne bom tako smrtno zamen!. kse 5S kara zayje sem pa srečov von-kakor sem se nedavno tukajšnjemu j gavov(fa žoveta z utemo v roc pr bel-pevskemu dr. Liri. Toda nič se ne mQ dnfv ..Za božjQ vo(o	,em
kesam! Moja skromna kritika, katero I rcku ..kaj pa devaJ z	zdej- po_
sem kolikor mogoče površno napisal, dncv> kaj s fr;kt?!" "Ja, kaj še," mje je zadela živo. Se le sedaj so ti ljudje odgovon,_ -.dngll moza ijenl učga, da pokazali svojo barvo. Ne glede na to, nabo nkoI kakjen mjstek n:>. edu.-' da se preradi udarijo po svojih veter ..No>.. sem reku ..tak bjv fcst za fc|juče njaških prsih kot ekskatoličani, so ne- nosjt> tačga bo treba dobit z:« šolsl-c sli svoje umazano perilo prat v pre khlče da bo potcm gmah." dale Clev. Amerike. Obžalujem, da so j.a je vei. |mam poVedat. V nedelo je nekdo tako globoko ponižal, do ča- je "Triglav" imu igro. Fest igral sopisa, katerega pošten katoličan srna- pa b)i ;e b) ,est vohka, čeb bli dober tra kot propadlo cunjo. Sicer se v ti- z gvavc zna] Vsak svoj part. Igral <o stem dopisu, če se ta brozga sme tako j v Knausov hal, to jc v tem ta velčetrt imenovati, zrcali .vsa zatelebanost, ki |,aus na koti:«ri Sankiar in 62 štrit. temelji na njihovi ustavi. Sicer je pod- "Triglavc" so že od nekdej znan pisan pod tisto oslarijo S. P., toda j jgravc. Res prov dober so io pogodcl, škandalozno zmešani stavki in par la-1 |e majhen prepočas, tok b jest reku tinskih bc^ed, s katerimi je zaključi! ^cb jest krikizirov. Igral so "Materin svoje pranje, vzbujajo opravičen sum,1 blagoslov". Nabl sem se pa mogu da tisti dopis ne more biti drugega, smejat "Chonchon" kje bva tok pre-kot umotvor kakega zakotnega pisača stradana. Tok je jedva krh dal 1'ier-Lirani, le tako naprej, le pojdite z ro rot" j0j tud fest zdevov. Tm<> čoveke ko v roki s Pircem in njegovo bando se moreš smejat k ga vide'- M.tri in verujte mi, kmalu vam bomo šli za ja" jc bva zvo dobra in jc Idi prprau-pogrebem. Darovalci pa, ki ste kaj va> da so vekal, "Komander" ie e darovali, pozor! Društvo I.ira je bilo 2tian kot fajn igravc in je tud prov osnovano proti župnikovi volji, in to	naredu soj dev. In vse tadrug
le zato, da bi laglje nagajali odredbam so dober deval in čeb bo majhen ni a v župnijskega urada. Lira pa obstoji hiterš švo pab bo še bel fajn. I anc samo toliko časa, dokler jim župnik žmske so se m -.milile, kso mogle pred pusti organista. Zatorej naj daroval- ,)a voder preden so se mogle popolno-ci ne mislijo, da bodo I.irani svoje tria napravt. Saj tkuj bli počaka dab knjige in druge potrebščine, katere so bva ana al druga ane stare \avtre \ r-
Brula bode za kuharico Fini pri gospej Svetlin. Kcdor pa hoče kaj več vedeti, naj pride v nedeljo zvečer v cerkveno dvorano. Začetek ob polu 8. uri. Ves dobiček je namenjen za našo farno cerkev. Peli bodejo tudi krasno pesem "K petju oglasimo se". Kdor hoče imeti veselo zabavo, naj se udeleži te predstave. Želeti je, da bi se obilo.udeležili.
K sklepu pa pozdravim vse čitatelje in čitateljice tega lista. Želeti je, da bi se naročilo obilo naročnikov na list A. S.	G. K.
Kašelj in prehlad
vnetje sapnika, oslovski kašelj, bolno grlo, hripavost in davica se pravilno zdravijo s pomočjo
8EVERAS DALSAM FOR LUNGS
"Zelo nem zadovoljen s Sevoro-v1m Balzumem za pljuča. Imel sem hud kaSelj in doleotrajne vnetje sapnika, toda ko sem porabil dvo steklenici Scveroveca Balzama za pljuča v kakih dveh tednih, jo kiiSelj izginil in moje zdravjo se jo splošno zbolj&alo. Prosim objavite te vrstioe, da bodo drugi čitali o izbornosti Severovih pripravkov." John Balok,
Pase, N. Men.

[Severov Balzam za pljuča].
Je zelo uspešni pripravek kar potrjuje sledeče pismo, katero smo pred kratkim prejeli:
Ne reolte lekarnarja aamo: "Dajte aii kaj zoper kašelj". Omenite Severa'« Balsam for Lungs in n« vzemit« nadomestitev.
Cena 25 in 50 centov.
V vseh lekarnah.
Za rabo v zvezi pri zdravljenju kašljev in prehladov priporočamo
Sclera's Cold and 6rlp Tablets
[Severove Tablet« zoper prehlad in bripo]. Cena SS centov v lekarnah.
Ali že imate svezek
Seieroiega Aimasaba za 1915?
Ako ne, dobite ga od vašega lekarnarja ali od nas.
IV. FL Severa Co
Cedar Rapids, Iowa

si nabavili za vaš denar, pustili pri cerkvi, pko se jim društvo razbije. Ne, to bo šlo z njimi, in vaš denar je izgubljen. — Če pa hočejo Lirani in vse ljudstvo kaj več izvedeti, naj le pridejo
gva čez tiste ta gove spicastc ramena-Ungavov Zov je reku, da je to le taka modi, pa jest tga navrjamem, jest mi-slem, da so le pcehiter 11a voder mogle. Veste g. urednik, 11a voder gre
na dan s svojimi spletkarijami. Skrajni vse ans cvaj. No pa bo že bolš udru-čas pa je, da že župnik enkrat reče:; go. "Triglavc" bodo gotov še večkrat do tu in ne več dalje. Kajti kakor so i igral, saj Idje jeh gredo rad gledat za-nekdanji .sprideni templarji škodovali | to k uselej fest igrajo, vsemu katoliškemu svetu, tako eno j To je, also, moja krikika čez krikika majhno društvo lahko škoduje fari! i in pa krikika, ki jc krikika krikizirov G. urednik, se jezim, kaj ne? Niimpa tud od "Triglavove" igre. Aden mogoče drugače! Ne smem zagovar- j al drug bo morbit reku, da naznam jati in prikrivati slabosti. Rana se krikizirat pa če to reče pa nej reče, mora izrezati, dokler ni prevelika, ako | da bo set, potlej bom pa še nega kri-pa ne, potem jc gotovo, da enkrat ves ! kizirov.	Krikik.
gnoj bruhne na dan.
H koncu mojega dopisa pozdravljam vse bralce našega vrlega Am. Slovenca, ter jih prosim, naj z vso močjo delajo na to, da se ta katoliški časopis mogočno razširi.
Eden izmed sto.
Cleveland, O., 27. nov.—Dober dan, go«p. uredniki Najprvo Vas vprašam,
Sheboygan, Wis., 30. nov. — Zadnjič sem vam sporočal, da bodemo imeli tukaj pri nas vesel popoldan dne 22. nov in smo ga zaključili s tombolo, ki smo pa imeli res lepe dobitke, tako da kcdor je bil srečen, da je dobil, je bil vsaki vesel. Omeniti hočem le glavne: 1.) za tombolo je bil en sod vina « 2S galoni, 2.) je bil en prešič, 3.) je
Sheboygan, Wis., 29. nov. — Jaz bi prosil za malo prostora urednika Am. Slovenca, ki je za vero in pravico. Sporočati Vam nimam kaj posebnega. Kako gre kaj z delom, Vam je že Korenina sporočala.
Dne 22. novembra smo imeli v cerkveni dvorani tombolo po starokrajev-skem običaju. Kakor sem čul, se je dobro obnesla, in zakaj bi se ne, saj je bilo veliko in dobrih dobitkov, da je bil lahko vsaki vesel, kedor je kaj dobil, in ljudstva je bilo tudi vse polno. Le tako naprej, dragi Slovenci in Slovenke! Združimo se vsi skupaj, v združenju je moč.
Pred kratkim mi je prišel v roke Gl. Naroda in sem čital "Avstrija in Slovenci". Dopisnik piše, da je Am. Slovenec pisal, da G. N. cvili, ko se Avstrija tepe s Srbijo. To je tudi resnica, da cvili. Nikakor pa ni resnica, da boste Vi, urednik, sami čitali Vaš list, da Vas bodo naročniki pustili, in to bode nasprotno, in lahko rečem, da tretjine Slovencev, ki so za Avstrijo, in ti so sami spoštovani ljudje; kateri so zoper Avstrijo, so po mojih mislih odpadniki in izdajalci domovine Avstrije, in ki nimajo čiste v.esti. Jaz poznam moža, ki je že 25 let tukaj v Ajmeriki in jc rekel, da ne bode več šel v stari kraj, ker ima že velike otroke, in rajši sliši, če Avstrija zmaga. — Nadalje piše dopisnik ,da naj bi dala Avstrija Slovencem kruha in da naj se dol usedejo in spočijejo. In jaz bi dopisniku tako svetoval, naj on Rusijo in Srbijo poduči, in če ti dve državi to storita, potem tudi Avstrija ne bo zaostala. Moje mnenje je, da tisti, ki jc za Rusijo in Srbijo, še ni nobeden prosil kruha v teh dveh državah, in če ga bi bil, bi got6vo danes ne cvilil za Rusijo in Srbijo. Da ima Avstrija sveto vojsko, pa že lahko vsak izprevidi, da j" božja pomoč na strani Avstrije in da blagoslovljenje orožja in katoliška vera tudi veliko pripomore k zmagi. K zmagi pa tudi pripomore hrabro srce in trda pest. Živijo Avstrija! Živijo Slovenci! Veliko pišejo slovenski listi tukaj v Ameriki čez Avstrijo | ali prišel bode čas, ko jim bodo usta j zamašena.
Naročniki Amer. Slovenca, le več-1 krat se oglasite z dppisi v Amer. Slo- j vencu, in tudi hvala vsem tistim, ki so ! se že oglasili. Resnico ste pisali. In če kedo misli odgovoriti na moj dopis, naj mi odgovori v Amer. Slovencu, ker njega najrajši čitam in Ave Maria.
II koncu mojega dopisa pozdravljam i vse Slovence(ke) tukaj v Sheboyganu in po celi širni Ameriki. Se tudi lepo zahvalim tistim, ki so toliko dobitkov prinesli in ki so pomagali pri tomboli, in tistim, ki so se udeležili tombole, i Jakob Jenko, avstrijski Slovenec.
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je ncovrgljiva. Ako želite imeti kaj za g starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to aR osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi hnamo slovenske uradnike.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Š
Kapital m rexcral aklftd
»400,000.00.
ROBT. T. KELLY, pr^b.
C HA S. G. PEARCE, kaKr
š COMMERCIAL:
! SAV?NTot BANK ;
w n	flOF JOLIETfčžžž II %
S SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE, *
*
NADZORNIKI:	^
S
Herman C. L. Stoli Jam«« R. B*ntl«r	ar-
CarlOMterb Charles M<Ktnni	»
Edward R. Daley Theodore R.Gerlack	ue
William Sura John T. Clyne	!»
HJ E. J. Murphy	g
URADNIKI
E. J. MURPHY. prad.«dnik THEO. R. CERLACH. podpredtedaik. JOHN T. CLYNE, kasir.
Ni kruha i s) osa okusa, ti* ni mogoče dobiti. RABIMO POSEBNA SREDSTVA in pazimo, tiu ga sppfemo ravno prav.
Bufterftrust
KRUH—fte hleb. Pokupite ga — ni boljfcgft
I
Hujšanje.
Zgodi se, da kdo neprestano hujša; vsak dan se slabša, izgublja težo in moč, trpi vsled izgube slasti in nered-nosti telesnih opravil. To kaže, da ne prejema dovolj hrane, ali da hrana ne vsebuje dovolj redilne snovi. Potrebno postane, izpodbuditi njegovo slast in okrepiti njegove prebavne organe, tako da se- usposobijo prebav-ljati vso hrano, potrebno za vzdržanje telesa. Priporočljivo jc Trinerjevo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko z 33 slikami in zemljevidom Avstro-
mmnmm
»»WfiKRMANWW
' Loan & Savings Bank;
MARTIN WHTPMAU
•bis N. Bi«rr nn/t IJOLIKT. M.L J
mswwmwwmro
■ ' I n ■ —1—B
Cena 25 centov.
SVETOVNA VOJNA
:
Joint Stili Dre House
»tp^Mfcwl CIMMTI ui DFM
•TRAKA * CO. OifUa i>4 Work«, 642-444 Cm* Ota uMom 4ML

vino kot prvi pomoček, ker izčisti drob in ga pripravi za prejemanje nove hrane. Brž ko se to doseže, se telo okrepi in napolni z novo energijo. V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, iz-delovatclj, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111,
» » •
Imejte vedno pri roki Triner's Liniment za okorelost mišic in sklepov vsled prenapora ali vsled prehlada, za bolesti in otekline. Cena 50c, po pošti GOc — Adv.
Ogrske je izšla ia se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145th Street, New York, N. Y.
J. C. Adler & Co.
pripar«£a rojakom troj.
Mesnica T«l. 101	JoKot.lIl
■■■a
C rada Irlcfon Chicago 100 sunoTanja Uletos Chicago K*1
JOSIP KLEPEC-
JAVNI NOTAIl	i
100« N. Gbicaco S«.	JOLIKT, ILL 1
i uradu av«l«rdol. ur« obnrdaljat od I I 1
'•■.»»•■■•»•»•■■•'■•■■•■■■»al«*
*J P. KING#
Lesni ♦**4t*#*trg«vee.
CUrUon. in DttpMui Sh. JoHM ,
i t
i I
t
■ft >
t *
«
i i
i *
C t t ti d a i,
t: *
d le J d m
a
Cl
u ri n ei
' *
i
s
s
•S
•s #
ss
službo in sicer k 17. pehotnemu polku: KRANJSKO. J 118 ,etni Alojzij Maček, 181etni Viktor ^_J , Mazovic, 181etni Janez Blažič iz Domžal in 181etni Martin Habjan iz Stoba tudi občina, ki so se že odpeljali na bojno polje.
—	Koliko črnovojnikov bo šlo na aabor? Kakor je znano, se morajo po najnovejši odredbi vsi črnovojniki «d 24. do 36 .leta ,v kolikor že sedaj ■«so poklicani pod orožje, podvreči novemu naboru. Vsled tega se jih bo ■»oralo v Avstro-Ogrski in Bosni podvreči okroglo 2 in četrt milijona nove-a»u naboru. In koliko jih bodo potrdili za vojake? To je skrivnost vojaške oblasti.
—	Iz zapora na ljubljanskem gradu ie bil dne 25. okt. izpuščen g. dr. J. Jedlowski. Preiskava, uvedena proti njemu vsled neke anonimne denuncija-c«te, je dokazala njegovo nedolžnost.
—	Stotnik domobranskega polka g. Josip Rus težko ranjen. Stotnik domobranskega polka št. 27 g. Josip Rus, je bil vzadnjih bojih na severu težko ranjen in leži v bolnici Rdečega križa * Przemyslu. Sovražna krogla mu je
v	prsa in je projektil obtičal v des-*>b pljučih, ima tudi veliko rano od ""apnelst na nogi. Upa. da ga v najkrajšem času prepeljejo v Ljubljano. Stotnik Rus se je v vseh dosedanjih kojih zelo odlikoval. Kaši fantje z navdušenjem pripovedujejo, kako radi so povsod sledili priljubljenemu, lju-bfznjivemu poveljnika.
—	V seznamu izgub št. 33 se nahajajo razen že zadnjič obelodanjenih med «rugimi tudi še sledeči: Nadporočnik Adrario Karel, zrakoplovni oddelek (PP- 97.) 1-6, iz Lovrane, ranjen; nadporočnik Alexay Andrej, zrakoplovni oddelek (pp. 66.), 5. stotnija, ujet; nadporočnik Boehm Artur, zrakoplovni oddelek (polj. top. p. at. 3), 8. stotnija, ranjen; nadporočnik Flassig Jožef, zrakoplovni oddelek (4. trdnjavski top. >•), 1. stotnija. mrtev; nadporočnik Georgievič Manfred, zrakoplovni oddelek (23. lov. bat.), 14. stotnija, mrtev; nadporočnik Georgievits pl. Apa-^a Gvido, zrakoplovni oddelek (9. hu-*arski p.), S. stotnija, ujet; nadporoč-
Mandl Janez, zrakoplovni oddelek
trdnjavski top. p.), 5. stot., ranjen; ■^dporočnik Rosenthal Friderik, zra koplovni oddelek (15. drag, p.), 11. stotnija, ujet; nadporočnik Schwab Hugo, zrakoplovni oddelek (57. pp.), * stotnija, ujet; nadporočnik Steiner-Goeltl pl. Auring, zrakoplovni odde-
(29. pp.), 4. stot., ranjen; nadporočnik Stauber Karel, zrakoplovni oddelek "(pp. 36.), 14. stotnija, ranjen; ■•dporočnik Wolf Engelbert, zrako-»•ovni oddelek (92. pp.), 1. stotnija, ■»rtev.
— Na južnem bojišču je padel mla-
hrvaški književnik profesor Fran Galovič. — Grof Jožef Auersperg, ab-
vi	rani iurist, c. kr. kadet bos. her-^ polka št. 3, je podlegel ranam, ki
je dobil 19. avgusta v boju pri ša-"•cu. Pokopan je v Rumi.
—	Na južnem bojišču je padel c. kr. geometer v Krškem Jožef Perovšek. Umrl je v bolnišnici v Zavidoviču.
—	Na severnem bojišču je bil ranjen poštni poduradnik g. Vrančič. Padel je na severnem bojišču nadporočnik pešpolka štev. 7 Rudolf Ranzinger iz Kočevja.
—	Ženo in sina izgubil. Posestniku Alojziju Jakšetu v Loki pri Zidanem mostu je umrla soproga. Isti dan pa je dobil tudi brzojavko, da je njegov sin praporščak Jakše pade! na bojišču.
—	316 ranjencev s severnega bojišča so 2. okt zvečer prepeljali v Ljubljano. Med ranjenci je bilo 35 težko ranjenih. Večinoma so bili vojaki 70, 6. in 86 pešpolka, ki so bili ranjeni 16. oktobra in so do predvčerajšnjim bili v kvaranteni v bolnici v ogrski Nytri. Med došlimi ranjene ije bil samo en Slovenec četovodja 17. pešpolka Rudolf Ahačič iz Tržiča, ki je bil ranjen v bitki 16. oktobra, v kateri se je boril naš domači pešpolk št. 17 dve uri daleč od Przemysla pri trgu Novo Mi-asto. Predvčerajšnjim je došel ranjen v Ljubljano četovodja 17. pešpolka Skrbeč. V bitki 16. t. m. je naš polk naskakoval Ruse preko celih kupov ruskih mrličev.
V spomin padlim junakom. Da KJub obč. svetovalcev S. L. S. dal ^raza čuvstvovanju ljubljanskega pre-h'va1stvm, ko je sprožil misel, naj posebni odbor, katerega načelstvo je ^evzel g. deželni glavar dr. Šusteršič, Art)1 za grobove vojakov ranjencev, *anrlih v Ljubljani, se je pokazalo 1. ®°v. popoldne. Kljub temu, da je dež ** *so moč lil, se je ob grobovih umr-vojakov zbralo na stotine ljubljanska prebivalstva. Provizorična u- . cedba grobišča jc bila prav lepa, in je '
—	Iz ujetništva na Ruskem je pisal g. prof. Ludvik Vagaja svoji materi Hopisnico. ki je šla "črez Daniju", to je čez Dansko, in dospela pred par dnevi. Pisana je z levico dne 30. sep tembra, a gospod profesor pravi, da bode prihodnje pismo že pisal zopet z desnico. Ranjen je ležal v bolnici v Grodeku, ko so prihrumeli Rusi in ga ujeli. Kje se sedaj nahaja, ne ve.
—	Na severnem bojišču jc bil ranjen rezervni poročnik 3. bos. polka 13, stotnije g. Josip Močnik, inženir v Zenici v Bosni, sin g. Ivana Močnika, poduradnika v pokoju.
—	Padel je na srbskem bojišču ob čespoštovani posestnik in gostilničar iz Gor. Maharovca Martin Metelko
—	Turško zastavo je povodom izbruha vojske med Turčijo in Rusijo izobesil na Bregu v Ljubljani g. dr. Wurzbach.
—	Umrli so v Ljubljani: Josip Vovk, posestnik, 52 let. — Katarina Berdajs, zasebnica, 80 let. — Marija Prašnikar, dninarica, 76 let. — Ana Banič, bivša postrežnica-hiralka, 76 let. — Ferjan-čič Franc, bivii kolar-hiralec, 62 let.
_ Mrtvi.« so našli 2. nov. okoli 11 are dopoldne v cestnem jarku v obli-
zjir topuicarske vojašnice, na Dunajski cesti samskega delavca Luko Ulčarja, po domače "Kleparjevega" iz Črnuč. Znakov kakega nasilstva ni bilo opaziti.
ritmojster v 4. ulanskem polku z vojaškim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo.
—	Ranjen je bil 14. okt. na severnem bojišču nadučitelj g. Štefan Firm v Olinjem službujoč kot četovodja pri 20. lovsk. bat. Iman težko ranjeno levo roko. Leži v Krakovu.
—	Umrli so v Ljubljani: Ivan Eniko, bajtarjev sin, 11 let. — Helena Koren, uradnikova žena, 64 let. — Fran Pra-protnik, bivši delavee-hiralec, 80 1.
—	Državni zbor se ne skliče, kakor se izjavlja iz državnozborskega predsedstva, ker je parlament izpremenjen v vojaško bolnišnico.
—	Požar je uničil 14. okt. hišo, gospodarsko poslopje, veliko sena, več voz in orodja posestniku Ivanu Baje v Podkraju pri Vipavi. Škode je 6000 K. Vzrok ni dognan. Nesrečni gospodar služi v črni vojski, ni bil zava rovan ,žena je pa bolna.
—	Zopet vlom na Golovcu. V Anži-čevo restavracijo na Golovcu, katero vodi sedaj g. Alojzij Klesek, se je izvršil zopet predrzen vlom. .Ker ponoči v sedanjem času nihče ne prenočuje
poslopju, ?o si vlomilci izbrali za vlom noč. Razbili so dve ključavnici, razbili okno, vlomili dve vrati, nakar so odnesli vse, kar je bilo v restavraciji hrane in sličnih stvari. Odnesli so vse salame, klobase, kruh, konjak, vse žganje in likerje, odnesli so tudi sifon in pokalice ter nekaj vina. Policija zasleduje vlomilce.
—	Na vsak način je hotel priti v bolnico. 681etni Gašper Uršic iz Podpeči, ki je bil zadnji čas v Zemunu, se je 30. okt. dvakrat oglasil v dež. bolnici, naj ga sprejmejo v bolnico, bil je pa od-slovljcn, ker so spoznali, da ni bolan. Nato je Uršič dobil nekje nož, ga na-brušil in si na cesti Pred škofijo nare-zal vrat. Poškodba ni nevarna. Ko so ga pripeljali v bolnico, je dejal: "Sedaj sem pa le prišel v špital."
—	Nesrečni alkohol. Nadomestni rezervist 27. domobr. pešpolka, 42 let stari 'Jakob Trampuš iz Golega brda, se je 30. okt. alkohola tako navžil, da je vsled tega nagloma umrl.
poroča, da se je do zdaj med rusinski-mi begunci v Volšperku pojavilo pet, v Št. Andražu pa trije slučaji kolere; 6 bolnikov je umrlo. V Volšperku so nadalje dognali 5, v Št. Andražu pa 2 sumljiva slučaja. Prva dva slučaja sta se pojavila 7. in oktobra v Volšperku pri galiških beguncih. Bolezen sc ni širila. Po tajni zvezi z begunci v Št. Andražu in po izmenjavi perila, kar se kljub previdnosti ni moglo preprečiti, se je zanesla kolera tudi v Št. Andraž, kjer je zahtevala tri žrtve. Nadaljni slučaji so se pripetili deloma v Volšperku, deloma v Št. Andražu. Z največjo strogostjo so izvedli varnostne odredbe in odposlali dva zdravnika s strežniškim osobjem. Tudi z Dunaja so pozvali izurjene strežnice. Domačini ne smejo občevati z gališkimi beguncu
—	Kolera v Celovcu. Na mestnem ozemlju Celovca so konstatirali štiri obolenja vojakov na koleri.
—	Smrtna železniška nezgoda v Trgu (Feldkirchen) na Koroškem. Dne 28. okt. je ob sestavljanju vlakov smrtno ponesrečil izprevodnik Anton Ko-čevar. Ponesrečenec zapušča vdovo s tremi otroci.
AUSTRO-AMERICANA PARO BRODNA DRUŽBA
Direktna trte med New Yorkom Avstro-O grško
lr
Nizke cene Dobra postrežba, električna s najava dobra kuhinja, vino brezplačno, kabint 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington
Ma ladijah se govore vsi avstniski jezilo.
Družbai parobrodi aa dva vijaka Za vsa aadaljna pojasnila se obrni na gfavae zastopnike:
»HELPS BROS, ft CO.
Wasnmgtoo St, Mew York, M. Y ali aa njih pooblaščeae zastopa fee v Z jed. državah ia Kanadi

PRIMORSKO.


ŠTAJARSKO

— Angleške laži o zdravju nagega cesarja. Nasproti poročilom, ki jih razširja list "Daily News" v Londonu, češ da zdravje našega cesarja ni dobro, se z Dunaja naglaša, da so poročila zlagana. Cesar se nasprotno dobro počuti, rešuje z nezmanjšano de-loljubnostjo vladarske posle in deli vsak dan avdijence. — "Slovenec", 30.
»pravila velik vtisek. Velik križ ovit
*	črni trak na velikem podstavku se ie dvigal ob grobovih, okolu njega ze-tenje in cvetke, na stotine lučic, pod križem vojaška znamenja: puške, sablje itd., velik venec kranjske dežele z napisom: Junakom domovine — deželi Kranjska, poleg tega še venca dež. predsednika in mestne občine, ob stra-aeh dve piramidi s cesarskima grboma m zastavami avstro-ogrskih dežel, na niestu, da bi dobili dopust za trgatev rsakem grobu je ležal venec in so tudi od 1. do 14. oktobra. To dopisnico Corele lučice. Ob grobih je stala čast- 1 je P«jet deželni glavar 31. oktobra in ■a straža veterancev in vojakov. Ob « poštnih pečatov je razvidno, da jc
*	uri popoldne je izvršil mornariški romalo preko — New Yorka! hden naperijor č. g. Kokalj ob grobovih bla- newyorski pečat je od 7. in drugi od
—	V listi izgub k. 38 je tudi stotnik 16. dom. pešp. Karol Jurman iz Ljubljane mrtev.
—	Zanimiva dopisnica. Dne 14. septembra t. I. so pisali vinogradniki-čr-novojniki iz krškega okraja deželnemu glavarju dr. Šustcršiču vojnopoštno dopisnico iz Opčine pri Trstu proseč ga, naj bi posredoval na merodajnem
»operijor č. g. Kokalj ob grobovih goslov in je imel v nemškem in slovenskem jeziku pretresljiv govor, ki ie vsakega navzočega ganil. Navzoči »o bili dvorni svetnik Chorinsky z več Gradniki dež .vlade, dež. glavar dr. Šusteršič, dež. odbornik dr. Pegen, okr. glavar pl. Chron, podžupan dr. Triller, *cč občinskih svetnikov S. L. S. in •"aznih dostojanstvenikov, dalje podpolkovnik Molisch, nadštabni zdravnik dr Geduldiger in mnogo drugih častnikov ter veterancev, katerim je nače-g. Mihalič. Bila je lepa patrijo-*>čna slavnost, ki se ima ponavljati *sak0 leto.
— Na severnem bojišču je bil ranjen 18. oktobra g. Edmund Komar, *njif?ovodja v Katoliški Bukvami v ^-jubljani. Granatni drobec ga je zadel v novo. Zdravi se v rezervni bolnišnici v Iglo na Ogrskem.
Na severnem bojišču je bli ra-*J«n rezervni poročnik g. J"»'P Ber-Ce- Profesor ljubljanskega liceja. Ra-je od šrapnela na glavi. Desna r°*a in noga sta popolnoma otrpli. Ranjenec ne more nič govoriti in ne spo-*nava nikogar
Slovenski prostovoljci 'z Dom-Prostovoljno »o vstopili v vojno
13. oktobra.
Žalostna smrt. Iz Radovljice se poroča: Dne 29. okt. so našli v nekem grmovju nedaleč od začasnega železniškega postajališča v Radovljici truplo 601etne kramarice Frančiške Dri-novec iz Naklega. Drinovec je prišla prejšnji dan v Radovljico na semenj, nakar sc je hotela peljati domov. V temi je pa zgrešila pot, se spodtaknila, padla in se po zelo strmem bregu valila proti železniški progi, kjer se je zadušila.
—	Bronasta vojaška zaslužna svetinja je podeljena stotniku Karlu Picck, ritmojstru Gustavu Pollach (orožni-iko poveljstvo v Ljubljani).
—	Odbor za pomoč ranjenim slovenskim vojakom, ki so v dunajskih bolnišnicah, se je osnoval na Dunaju. Na čelu odbora je dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj.
—	Odlikovanje za hrabrost. Nadporočnik 97. pešpolka Josip Šemc je dobil pohvalno priznanje za hrabrost. Odlikovan je tudi domobranski čast-aik Zwira.
—	Za hrabrost pred sovražnikom je bil odlikovan gosp. Etbin Ravnihar,
—	"Slovenski Gospodar" se Mska sedaj že v skoro 18.000 izvodih. Za mesto Maribor se izdaje v Cirilovi tiskarni vsak dan razen nedelje en slovenski list. V ponedeljek, petek in soboto izide "Straža"; v torek, sredo in četrtek pa "Slovenski Gospodar". Posebne izdaie v torek, sredo in soboto se naročnikom ne pošiljajo, ampak se prodajaio samo v trafikah in prodaial-nah. Ponedeljkova "Straža" se tiska v 7000, petkova v 3000 izvodih.
—	V frančiškanskem samostanu v Mariboru se nahaja sedai v oskrbi 18 ranjencev z južnega bojišča. Ranjenci imajo v samostanu popolno oskrbo in hrano. Zdravniško nadzorstvo ima samostanski hišni zdravnik dr. Amand Rak. Med ranjenci se nahaja tudi nek mohamedanec, kateri je že izrazil željo, da bi odstopil od 9voje ter pristopil h katoliški veri. Ranjenci so postrežbo zelo zadovoljni.
—	Osebne vesti. V začasni pokoj je stopil radi živčne bolezni č. g. Anton Postružnik, kaplan pri Mali Nedelji blizu Ljutomera. — Občina Gra-šovje je imenoval župnika na Prihovi č. g. Karola Kumer za častnega občana. — Županstvo je odložil g. M. štar-kel v trgu Sevnica ob Savi. Na njegovo jnesto je izvoljen slovenski trgovec Smole. Bivši župan štarkel je imenovan za častnega občana.
—	Zopet "mrtev" oživel. Iz Raj-henburga se piše: V seznamku izgub smo brali med mrtvimi Alojza Gaberc, enol. prost. Te dni je pisal svojemu bratu v Rajhenburg iz Rusije, da se zdravi v Kievu in da upa na srečno vrnitev domov.
—	Slovenski grobovi na bojišču. Pred trdnjavo Przemysl jc padel dne 7. oktobra posestnik in mizar Janez Kranjc od Sv. Barbare niže Maribora. Zjutraj ob 2. uri istega dne ga je zadel sovražni šrapnel. Mož je bil izredno varčen in skrben gospodar. Bil je občinski odbornik in več let župan. Zapušča mlado ženo in 3 nepresl rbljene otročice. — Na bojišču v Galiciji je padel tudi mladenič Ivan Zavrnik iz' Jablane, župnije Sv. Barbare. — Med padlimi se nahaja tudi posestnik Franc Flucher, doma od Spieldfelda. — Na južnem bojišču je bil smrtno ranjen Franc Juhart, posestnik v Orli vasi pri Braslovčah v Savinjski dolini. Nekaj časa je ležal v Dolnji Tuzli, pozneje pa so ga prepeljali v Budimpešto, kjer jc dne 14. oktobra unirl. Prepeljali so ga domov v Braslovče. Pogreb se je vršil dne 20. oktobra. Rajni je bil v raznih odborih ter je povsod zavzemal odlično mesto. Vse ga je ljubilo in spoštovalo.
—	Avtomobilska nesreča. Avtomo-bilni omnibus proge Ljubljana—Celje je zavozil 25. okt. ob železniški progi Št. Peter v Savinjski Dolini v neki iz-vošček, v katerem je poleg voznika sedela neka mlada gospa in en otrok. Gospa je padla pod avtoomnibus, ki jo je povozil. Bila je čez nekaj minut mrtva. Šoferja Keppo so aretirali.
— Duhovska zveza v Gorici je prejela naslednje pismo o znani zadevi prof. dr. Udeja:
Po ukazu preč. P. Avguština Galen sporočamo društvu "Duhovska zveza v Gorici", da je njen dopis na uredništvo "Bonifatius Korrespondenz" pre-kasno došel, da bi ga mogli prijaviti še v oktobrovi številki. Zato ga bomo natisnili v našem častniku šele v številki, ki izide prve dni novembra; kajti tudi mi, kakor je razvidno iz izjave u-redništva v številki 19.—20., zavračamo trditve prof. dr. Udeja. Pri tem pa prečastno društvo prav vljudno pro sin.o to naše Udejevim trditvam nasprotno stališče prijaviti tudi v sloven skih listih. Z izrazom odličnega spoštovanja do društva in. ..
Pavel M. Haupt.
Na vloženo tožbo v isti zadevi je predsednik "Duhovske zveze" prejel od preč. knezoškofijskega ordinarijata sekavskega v Gradcu odgovor:
Na Vašo vlogo od 14. oktobra leta 1914 se poroča, da v imenovani zadevi se bo tuuradno svojčas potrebno ukrenilo.
Naš nastop je torej že dosegel zahtevani uspeh v popolno opravičenje slovenske duhovščine. — BI. Grča, t. č. predsednik "Duhovske zveze".
— Padel je na severnem bojišču član kat. akad. društva "Dan", jurist Jos. Fon jz Srpenice pri Bovcu. Služil je kot praporščak pri 4. bos. polku. Ravno je imel končati svoje študije, ko ga je klicala dolžnost v boj in smrt. Bil je zelo nadarjen mladenič, nenavadno samostojne sodbe in plemenitega čustvovanja.
WALTER R. PADDOCK, A. W. FLEXER, lekar.
P
ADDOCK'S HARMACY
101 WESTERN AVE, JOLIET, ILL.
Chicago tel. 1203.
Največja zaloga vsakovrstnih okrepčil in maziL
Telefon Canal 33t7.
Slovenkam ln HrvatiOMB se priporoča
SloTMSka Bakica
Harila Saga
1610 LOOMIS SB CHICAGO, ILL.
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne ter pošilja denar na vse dele »veta
Kapital in preostanek $300,006.0'
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsedmi* HENRY WEBER, kašir
Kadar se mudite na vogalu tt«by aad Broadway ne pozabite vstopiti r
MOJO GOSTILNO
b/er boste najbolje potteeieni. Fino ptw>, najboljša vina in tmodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopar ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banka.
W. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th a Joliet Nat. Bank Bldg, JoBat,
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oelasite se pri meni
— Na severnem bojišču — je ranjen praporščak 4. dom. polka g. Samo Ul-čakar iz znane tržaške narodne rodbi
—	Kurat Kr. Klanjšček iz Lokovca, ki je odšel kot vojni kurat v Galicijo na bojišče, je tam zelo obolel. Sedaj so ga pripeljali v goriško bolnišnico, kjer se zdravi
—	čuden slučaj. Dne 24. okt. sta v goriški bolnišnici usmiljenih bratov v isti sobi in v isti noči umrla dva kapu-cina. Eden je bil 801etni brat Valentin Peč iz Gradnega v Brdih, drugi pa brat Pacifik BreSčak iz Podmelca. Pr vega je vzela starost, drugega jetika. Pokopali so ju tudi skupno.


■WATSK0.


KOROŠKO.

— Kolera na Koroškem. Zdravstveni oddelek koroške deželne vlade
—	Nemci o Hrvatih. "Berliner Ta-geblatt" piše o bojih pri Krupnju: Srbi so utrdili v svojih okopih hrvaško zastavo in so na 50 korakov daleč metali hrvatskim vojakom male listke- s prošnjo, da naj Hrvatje prestopijo k njim, kjer jih sprejmejo z odprtimi rokami. V odgovor se je otvoril na Srbe silovit ogenj. Hrvatska zastava je nato izginila. Zaradi ozemlja jc prodiranje skrajno težavno. Srbi so skrajno hrabri in se dobro utrde. Vrhove okoli Krupnja pa trdno držimo, Odbiti so bili Srbi pri vsakem njihO' vem naskoku. Silovito se Srbi varajo, če mislijo, da pridobe Hrvate zase. Na srbskem bojišču so se dozdaj med vsemi Hrvatje najboljše tolkli in so ne glede na smrt v najhujšem deževanjv krogelj naskakovali.
—	Junaštvo Hrvatov. Nek hrvat ski medicincc piše z južnega bojišča
Bil sem v boju na Krupanj planini. Sam princ Gjorgje (Jurij) je naskočil naš (hrvatski polk št. 22) in Jelačičcv polk. Naši Jelačičevci so ga težko ranili, mi pa smo Srbom topove vzeli. Ena naša stotnija je strla skoraj cel srbski polk."
—	Obsojen profesoR V Mostaru je bil te dni obsojen profesor ondotne gimnazije Markovič, na dva meseca zapora, ker je širil neresnične vesti.
—	Liška železnica. Črta Ogulin— Knin je, kakor znano, že izročena prometu. Sedaj se poroča, da je dovršenih nadaljnjih 8 km proge, prihodnje leto se pa izroči prometu še drugih 50 km. Dovršen je tudi predor Vrhovina, ki je 1000 m dolg. Podjetje upa, da bo do leta 1916. dovršilo vse delo, ker bo delalo s 6000 delavcL
gBHIHI|iiiMiHi|f|ii>imiimiiiimnniinniinniiiiiiiiHHiiiiiia
§ A. NEMANICH, preds. M. STEFANICH, tajnik, s. OLHA,blagV
: ' " ..S.
GLAVNICA $50,000.00.
Uaten. io iofcorp. Ista 1610
Slovenian Liquor Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
' ,. -t—Potovalni zastopnik: Fr. Zavrsnik. Maše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
| Ilil
iimnm
Ilirija Grekčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3„ KRANJSKO.
Deaaraega prometa koncem 1. 191J je imela 700 MILIJONOV KRON,
VLOGE znašajo nad 43,500,000 kro«, REZERVNI ZAKLAD PA	U30,|09» KROM.
Vložen denar obrestuje po
41 %
brez rsBkfg-a odbitka.
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA a vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POSTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAM-KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANIL-NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj var* šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE. PO KATERI banki.doH Vaš denar.
i /\	- STRANI OBSEGA-
4 J (J Veli M Slovenj ko-Aigleški Tolmač
prirejen za siovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za pnučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA Vsebina knjige je. Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava. Spiaovanje pisem. Kako se postane državljan poleg največjega Slpv.-AngL in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 w. 145 St„ New Yo.k, N. Y.
AMERIKANSKI »LOVKMBC. 4. DECEMBRA 1914.
MATH. SIMONICH, vodja N. Chicago St.	^	Joliet, Illinois
Imamo tudi vse vrste čevljev za može in mladimo po primerni Ceni.
Ako rabite kaj se oglasite v naii prodajalni, kjer gotovo najdete kar želite, ker nikjer ne najdete tolike zaloge na izber.
Poleg tega imamo tudi največjo zalogo vse vrste pohištva, peči, karpetov in preprog.
Naša prodajalna je dobro-znana po vsi okolici Jolieta, kot največja te vrste, pa tudi naj-solidnejša.
Naša beseda je tako dobra kot gotov denar.
Predno kupite, pridite k nam, da si ogledate našo veliko zalogo.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DIMA.
Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združ. države na leto........$2.00
Za Združ. države za pol leta----$1.00
Za Evropo na leto..............$300
Za Evropo za pol leta...........$1-50
Za Evropo za četrt leta..........$100
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpis* se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, III., under the act of March 3rd, 1879.
Predsednik Tajnik Blagajnik Urednik
Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec
CERKVENI KOIKDAR.
& dec. Nedelja 2. advent. Miklavž.
7	" Pondeljek Ambrozij, šk.		; A.
8.	" Torek	Brezm. spoč. M. D	
9!	f" Sreda	Peter For., šk.	; Sir.
10	" Četrtek	Loretanska M	. B.
11	" Petek	Damaz, papež;	Tra.
12.	" Sobota	Sinczij, muč.;	Epi.
CERKVENI GOVOR ZA DRUGO ADVENTNO NEDELJO.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
O poželenju mesa.
Koga ste prišli gledat? človeka
v mehko oblečenega?
Mat. 11, 8.
1 Sv. puščavnik Nilo jc prišel svoje dni iz puščave v mesto. Veliko radovednežev ga obsuje in za vse to praša. "Kaj misliš, Nilo," so dejali, "ali bo veliko ljudij zveličanih?" "Saj veste," jim Nilo reče, "kaj je Kristus govoril: 'Veliko poklicanih, malo pa izvoljenih'." "Lažeš, motiš se," so mu bcsedljivci dejali. "Zakaj smo pa kr ščeni, k čemu kristijani?" "Le poča si," jim Nilo reče. "Ali živite za nebesa? Se varujete kletve, prešestovo nja, goljufije" itd. Nilo povzdigne svoj glas in jim tako srčno prigovarja, da se je vse jokalo.
2.	Tako bo res le malo zveličanih? Res, dokler jih malo svoj poklic prav spozna in išče, malo ljudij Boga prav ljubi, za netfesa skrbi, "široka so vra ta in gladka pot, veliko jih jc, ki po njej hodijo. 'Ozka so vrata in strma je pot, malo jih je, ki po njej gredo v življenje" (Mat. 7, 13—14).
3.	Tri posebne ključavnice so, ka tere ljudem nebesa zapirajo. Sv. Janez L 2, 16 nam jih pove, rekoč: "Vse kar je na svetu, je poželenje mesa in poželenje očij in napuh življenja; in to ni iz Očeta, ampak iz sveta. Svet pa preide in vfje njegovo poželenje "
Preljubi! Ravno zdaj je čas, te tri ključavnice odkleniti. Danes hočemo prvo odpahniti: poželenje mesa. O Go spod! pošlji svojega angelja, naj z go rečim ogljem moj jezik očisti, spo dobno govoriti.
' I. /
1. Poželenje mesa. Sv. Janez Krst iiik, največji med rojenimi žen, v ječ sedi. Kdo ga je vklenil? Poželenje mesa razuzdanega Heroda in pa hu dobne Herodijanke. Sv. Janez bo ob glavo dejan; kdo mu da glavo odseka ti? Poželenje mesa. Plesalki za pla čo pade glava svetnika. Oni. ki so mehko oblečeni po meseno živeli, so nedolžnemu svojost in življenje vzel Tako dela poželenje mesa nepreneho ma. tudi med nami. Oh, naj bi ne bilo potreba greha ziniti, ki se med kristi jani še imenovati ne sme! Ali tnati
molči, oče kaj ne reče; pohujšljivi ljudje pa brez vsega strahu govore, nedolžne pohujšujejo. "Gorje meni, ako molčim!" (Eceh. 3, 18). Povzdignem torej ko tromba svoj glas in hočem oznanovati mojemu ljudstvu sedanjega časa najgrozovitnejši greh nečistosti in prešestovanja.
2. Z bliskom in gromenjem je vsemogočni Bog z gore Sinaj govoril: "Ne prešestvuj! ne po nesramnih mislih ali željah, ne s hotivnimi pogledi; ne z nesramnimi pogovori; tudi beseda dušo umori; ne z umazanimi pesmimi, šalami, igračami in ponočnim pohajanjem, nečistim znanjem in dejanjem. Vse to in tako nesramno je velik, več-jidel smrten greh. "Kdor tujo žensko pogleda, da bi ž njo grešil, je že pre-šestoval v svojem srcu" (Mat. S, 28). In če ti v svoji posteljci kaj nesramnega počneš, česar bi te bilo sram pred ljudmi in strah pred Bogom, oh, lahko je strašen mutasti greh, katerega je Bog že v starem zavetju preklel. Ža-Iibog, da so se ljudje v nečistosti toliko razvadili, da jo za greh skoraj nimajo, rekoč: "Kaj pa to; saj smo vsi krvavi za kožo". In tako se dopolnijo besede sv. Avguština: "Satan je v prvih časih cerkev z mečem in ognjem preganjal; pa mu ni šlo na uspeh; zdaj jo preganja s prešestovanjem in to mu bolj služi". Ali to znajte, veli sv. Pavel, da nobeden kurbir ali nečistnik nima dela v kraljestvu Kristusovem in božjem. Ne dajte se nikomur zapeljati s praznimi mami; ker zavoljo tega pride jeza božja nad otroke nevere! Ne bodite torej njih deležniki (Efež. S,
5-7).
II.
Strašni so:
1.	Nastopki nečistosti za dušo. Si slišal očeta in mater toževati, kako je hčer vsa druga, svojeglavna .zamišljena, kar je v gostilnici plesala in s sosedovim sinom znanje storila. Dekla, poprej pridna in bogaboječa je zdaj svojeglavna in besedljiva, kar se je s hlapcem seznanila. Mladenič, poprej svoje hiše lepota in veselje, zdaj ne uboga več in se vlači cele noči. Mati joka, oče se krega, pa vse zastonj. Po vsi soseski že govore, sorodstvo koine, onadva tajita in lažeta, cela vas se pohujša. Nedolžnost izgubljena, poštenje zavrženo ,duša slepa, podobna kipu, katerega z altarja potegneš in po blatu povaljaš; "Pregrehe mladosti bodo napolnile njegove kosti in ž njim v grobu počivale" (Job. 20,11).
2.	Strašni so tudi nasledki za telo. Mati nesrečna noči prejoka; otrok pregrehe le prepogosto pod materinim srcem konec jemlje. Brez postrežbe, dostikrat brez strehe hodi zapuščena sirota po svetu in svoje lastno dete zapravi, kar je misliti strah! Oh, koliko nedolžnih otrok strašno smrt stori, ali pa v slabi reji pomrje. Kdo prešteje nezakonske divjake, ki celo divji vzra-stejo? Kdo ne pozna neznanih bo-leznij, ki jih cele hiše, soseske dobe? Dopolni se tisočerim, kar sv. Duh pravi: "Kdor nečistost uganja, bo skoraj črvom v živež; njegova duša izbrisana iz bukev življenja".
III.
Strašne so pa tudi: Očitne šibe nečistosti. Ni greha, ki bi človeka, cele rodbine tako oslabil, kakor nečistost. Bog je nečiste rodove pokončati dal in jc nesramne ljudi Od nekdaj najhujše tepel.
1.	Ves prvi razuzdani svet je z vc-oljnim potopom pokončal, rekoč: Potrebil bom človeka se zemlje; in
žal mi jc, da sem jih ustvaril" (I. Mojz. 6. 7). Le osem oseb je ostalo. Sodomo in njene sosede jc se žveplom in se živim ognjem pokončal. Izraelci so s tujimi ženskami prešestovali in Bog jih je zapovedal štiriindvajset tisoč poobesiti. Nesramni Onan greši obleži mrtev. Kdo bi dopovedal strašni konec vseh ljudij in narodov po nesramnem, razuzdanem življenju!
2.	Ne rekajte: Sem grešil, grešila; kaj se mi je pa zgodilo? Bog je prizanesljiv, pa tudi pravičen. Dolgo odla ga, pa gotovo zadene. "V grehu se-ješ, od greha boš pogubljenje žel, kadar bo greh dozorel" (Rimlj. 8, 13). Ne tolažite se, da se hočete vzeti. Kjer je greh starejšina, ne bo prida zakona. Take obljube in pa lanski sneg. Ne zanašajte se na spoved; nečistost človeka oslepi, da greh zamolči; obljubi pohujšanje, pa ne drži; stori božji rop, na milost božjo greši in brez milosti božje umrje. "Nečistniki in prešestniki ne pojdejo v božje kraljestvo." Oh, strah in groza nečistega greha!
3.	Nič dobrega vas in vaših krajev ne čaka, vi gospodarji in srenjski poglavarji, kateri razuzdano, nesramno dejanje trpite, grdim ljudem skozi prste gledate. Nesramni grehi, zaprave otrok, ki se pod vašo streho, v vaši soseski godijo, v nebo upijejo. Kri bo prelivana, kjer se nečistost uganja, kakor na Dunaju leta 1848. Zavoljo tega greha pride jeza božja črez ljudi.
Konec. Pokaj take reči oznanovati porečete; saj nič ne pomaga. Ako nc •am. "a meni pomaga. Povedal sem in rešil svojo dušo. Nc zamerite pa-tirju svojemu in imejte potrpljenje, saj tudi Bog z nami potrpljenje ima \ko zgubljertim ovčicam nc pomaga saj še med vami Jezus nedolžnih jag-•ljet ima. Pošteni mladeniči, nedolžne device bodo culi in se zapeljevanja varovali. Slišali bodo angeli varihi či stih duš. Oni gledajo obličje Očeta '<i je v nebesih in izprosili poslušalcem mojim svete čistosti dar. Amen.
ških velikih motornih topov. Francozi so imenovali avstrijske motorne baterije "Črna Marija". To ime so vzeli Francozi od Angležev. V Londonu imenujejo vozove, s katerimi vozijo kaznjence in ujetnike, "črna Marija', ker so vsi črno pobarvani.
Učinek, ki sq ga napravile krogle iz avstrijskih motornih topov pred Ant-werpnom, je, kakor opisuje neki očividec v angleškem listu "Times", naravnost grozen. Nemci so postavili celo vrsto "črnih Marij" pred Ant-werpnom pred postojanke, kjer so stali Angleži. Kadar so Avstrijci sprožili iz svojega črnega topa kako granato je bil pritisek zraka tako silen, da so v razdalji 50 korakov bila naenkrat vsa drevesa in hiše uničene. Luknja, katero napravi krogla iz topa "črne Marije", je tako velika, da se lahko cel oddelek vojaštva skrije v dotično jamo. Dan pred padcem Antwerpna je padla taka krogla na pašnik, kjer se je paslo 40 vojaških konj. Učinek je bil tako silen, da je vseh 40 konj bilo v par sekundah raztrganih na kosce. Neki belgijski general se je utaboril za kopo sena, od koder je opazoval potek bojevanja. Blizu njega je stal prazen avtomobil. V zraku je plul nemški zrakoplov, ki je takoj signaliziral motornim baterijam, da se nahaja pri dotični kopi sena sovražni general in blizu njega avtomobil. Čez nekaj časa je ena ^črna Marija"-že poslala svoj pozdrav belgijskemu generalu. Avtomobil in general sta bila naenkrat raztrgana na drobne kosce.
Pok motornega topa in možnarjev, ki imajo kaliber 42 cm ,je naravnost grozen. Kadar je tak top pripravljen za strel, gre moštvo za več sto metrov nazaj in top se sproži z električno vrvico. Če bi stal človek zraven topa ali do 50 korakov v stran od njegi, se mu vlije iz ust, ušes in nosa kri, kadar se top sproži. Tako silen je pritisk zraka. Te velikanske možnarje namerijo posebni inženirji. Krogle so težke do 1000 kg. Smodnika se potrebuje za en sam naboj od 150 do 300 kg. Top postane že po nekaterih strelih ves čhi od dima in saj. Od tod je menda tudi prišlo ime "črna Marija".
Najstarejši zdravnik sveta.
Nemški, v Monakovem izhajajoči zdravniški list poroča: Prvi zdravnik, o katerem imamo verodostojna poročila, je bil Egipčan I-em-Hetep, ki je živel v času kralja Tekserja, torej o-krog 4500 pr. Kr. Ime pomeni "nosi-telj miru". O velikem spoštovanju, ki ga je ljudstvo imelo do njega, priča njegov grob pri Memfidi, ki se nahaja v bližini kraljevega groba. Po njegovi smrti so mu izkazovali božjo čast. Mnogi na čast njegovemu spominu izdelani spominki ga predstavljajo kot varuha človeštva. Več nego 4000 let jc bil njegov spomin egiptovskemu ljudstvu svet in mnogo bolnišnic se je imenovalo po njem.
300 let po I-em-Hetepu je napisal egiptovski kralj Atoti razpravo o anatomiji in zopet nekaj stoletij pozneje je živel v Egiptu kirurg, v čigar grobu so bile najdene jako zanimive slike ki-rurgičnih operacij.
SOCIJALISTI IN NJIHOVI NAUKI.
(Nadaljevanje.)
Socijalizem, delavčeva poguba. Vlada nezadovoljstva, boja in zla bi gospodarila.
Zahvala.
Zdolaj podpisani se zahvaljujemo vsem onim prijateljem, ki so nas v tako obilnem številu obiskali v dolgi in mučni bolezni in v slučaju smrti in pogrebu naše preljube hčerke Ange-li.ee, ki nas je zapustila in se preselila njena nedolžna dušica v nebeški raj dne 28. novembra 1914.
Sladko spavaj angeljček in prosi Bega za nas, da enkrat vidimo se gori nad zvezdami!
Tem potom izrekamo vsem še enkrat presrčno zahvalo.
Joliet, 111., 2. decembra 1914.
Žalujoči:
Frank in Mary Spelich, stariši. Frank, Annie in Agnes, bratec in sestrici.
•ČRNA MARIJA"
Francozi in Belgijci, ki »o sc vrnil zi Antwerpna v Pariz, pripovedujejo o groznem učinku avstrijskih in nem
Ker naj bi se plača določala po delu najpridnejših, bomo tako plačo vzeli za jednoto in samo o tej govorili.
Mnogi socijalisti vidijo zlo, ki bi sledilo iz tega boja za dobrimi, službami in ker vidijo, da bi bilo neznosno, če bi moral vsakdo prijeti za delo, katero bi mu odkazala država, zato bi se radi zmuznili iz te zadrege. Mnogo načrtov je bilo predloženih. Med temi je eden, katerega bomo imenovali tretji načrt.
Po tem tretjem načrtu si bo delo vsak lahko sam izbral, če je sposoben ža isto. Plačilo bo za vse eniko, le delavne ure se bodo ravnale po delovni neprijetnosti. (Bellamy: "Looking Backward", 7. poglavje. Social Democratic Publishing Co. of Milwaukee.)
Če bi ta načrt odobrili, bi bilo še največ nevošljivosti in nezadovoljstva pri izučenih delavcih, ko bi ti videli, da. cestni pometači, na printer, ^in pobiralci odpadkov, katerih delo' je državi iz financijelhega ozira skOroVavno toliko vredno, kakor njihovo, slednji dobivajo ravno isto plačo'in ne delajo toliko časa. Po tem načrtu bi bilo veliko takih, ki bi čistili gnojne cevi in pomivali krožnike; taka dela pa, ki so državi v večjo korist, bi zanemar jali.
Morris Hillqtiit pravi v "Every body's Magazine", decembra 1913, stran 826, da "bi narodna država lahko lastovala in znala prav obrniti vse priprave za prevažanje v mednarodnih državah in občila, kakor so železnice, brzojavk in telefon; vse izvire narodnega bogastva, kakor rudnike, gozde in oljne vrelce; monopolovala vsa že obstoječa industrijska podjetja na narodni podlagi.
Tako bi tudi država prevzela podjetje v svojem področju, nuini<HJ)alna lada pa bi se zavzela za večji krajevni predmet, kakor cestno prevažanje, vodovode, luč, toploto in gonilno moč, Take krajevne industrije pa, ki so premajhne ali neorganizovane za mu-nicipalno vlado, bi se prepustilo prostovoljnim družbam."
V ravno isti številki, na strani 829, nadaljuje Hillquit, da "bi bil vsak de lavec po tem socialističnem načrtu tudi delničar v podjetju, kjer dela, dobil bi dobiček in trpel zgubo."
Na prvi pogled bi se komu ta četrti načrt zdel zelo privlačen. Če pa natančno pogledamo, pa vidimo, da ni rečeno, kako bi zaposlili milijone v narodni, državni ali municipalni vladi. Gotovo jih nc bodo silili delati stvari katere bi se jim nc dopadle; če bi jih namreč silili, to bi bile večne sitnosti in vstaje v Marxovi vladi. Ker bi bili vsi enaki v socijalistovski državi, sc razume ,da bi vse drlo za boljšimi službami, posebno za onimi, ki so privlačne. Posledica tega bi bila, Aa. bi bili tisti, kateri bi ne dobili zaželjenih služb, vedno nezadovoljni in nevoš-Ijivi. To se seveda ne tiče onih fcoga-tincev, kateri bi, kakor pravi Hillquit, naložili svoj denar v skupna podjetja. Treba si je pa zapomniti, da bi takih ljudi nc bilo veliko v državi in da bi večina bila zaposlena v narodni, državni ali municipalni vladi.
(Nadaljevanje sledi.)
KOLEDARJI.
Naznanjam, da sem prejel osem tisoč (8000) stenskih koledarjev, katere sem naročil kot vsako leto, da jih razdelim svojim odjemalcem in razpošiljam po naročilu po raznih državah v Ameriki ali v staro domovino.
Koledarji so zelo pristojni, veliki in lepega odtiska, so 12 stranij z različnimi s|ikami' povzete iz tega kar imam v zalogi, kakor tudi prodajalna, središče mesta Cleveland, šola sv. Vida, t. d.
Cena stane 14c s poštnino vred. Kdorkoli ga želi dobiti ali mu poslati naj nam takoj pošlje 14c v znamkah. Lahko jih naroči več skupaj. Odposlali jih bomo vsaki dan zvečer ko dobimo naročila. Lahko jih pošljemo v staro domovino za isto ceno.
Za naročila se priporočam trgovec in pogrebnik,
ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Ave., 2t	Cleveland, Ohio.
Trgovcem.
Obvestiti želim vse trgovce, ki prodajajo Triner's American Elixir of Bitter Wirt in Angelica Bitter Tonic, da lastniška zdravila niso podvržena vojnemu davku.
JOSEPH TRINER, 1333-1339 S. Ashland Ave., Adv. It	Chicago, 111.
POZOR. ROJAKINJE!
Ali TMte, kje je dobiti najboljše me so po najnižji ceni? Gotovo I V mesnic
J. & A. Pasdertž
se dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejie me»o Vse po najnižji ceni. Pridite torej b poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežb« naše geslo.
N« pozabite torej obiskati na« v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granit« Street«.
Chie. Phone 27«. N. W. Phone 1113
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Ka dar potrebujete pogrebnika se obrnite I na to tvrdko in prepričani bodite, 4* boste najbolje postreženi, ker ta zavod 1 je najboljši ter mnogo cenejši koi drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voh | (ambulance) pokličite nas po telefo nu, ker smo vedno pripravljeni — pc | dnevi in ponoči.
V« delo jamieno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK CAS W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak ča«. Cor. 2nd and Joliet St, L« Salle. Ill
Najlepše, najtrpežnejše in najceneje
MOŠKE IN DEŠKE -OBLEKE-
STEGER PIANO STORE,
121 N. Chicago St. Cryital Stairs Theatre Bldg. Paul G. Baxter, lastnik.
DOBITE VEDNO PRI NAS.
da v Steger-jevi prodajalni klavirjev na 121 North Chicago St., lahko kupite piano za manjii denar, kot kje drugje v Ameriki? Ako imate denar, toliko bolje za vas. Ako rabite kredit, vam ga damo. Ni boljših klavirjev, kot so od družbe "Stegen & Sons". Ako nezmorete Steger & Sons cene, ki je"od $350 do $700, lahko kupite tu Reed & Sons klavir od $275 da $350, ali Singer od $200 do $275. Imamo tudi nekaj klavirjev, ki so bili vrnjeni v prodajalno od najemnikov in radi HrUgih vzrokov, katerih cene so od $25 do $200.
DAMO ZASTONJ PODUK za eno leto kdor kupi klavir. Ne čakajte, ker ta ponudba ne bo dolgo stala. Naša prodajalna je odprta zvečer.
Dimo še klop. skarf, vožnjo, tunning, 10 letno jamstvo iti enoloten poduk.
Ravno zdaj—V tem času
«KKUKAK8KI SLOVKXRC 4. DECEMBRA 1914.
•.-.^ticr -v ■ ■ .. ■
K. S. K.
JEDNOTA
Bell phone 1048.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
L podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
II. podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:............. Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
Eaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., AHegheny, Pa.
NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, III.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311—3rd Avenue, Nibbing, Minn.
POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn.
PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St, Chicago, IIL
John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio.
Frank Petkoviek. 720 Market St.. Waukegan, 111.

▼ ▲
th ot
Ije
tih ff
•
50
od mo od so
upi Igo
to
*9
:nik.
Uradno glasilo :Amerikanski Slovenec. 1006 N. Chicago St., Joliet, Ilia.
PRISTOPILI ČLANI.
K. društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 20604 Elmer Stefanich, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred, spr. 25. nov. 1914.	Dr. št. 159 članov.
K društvu sv, Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 20605 John Simonich, roj 1879, zav .za $1000, 5. razred, spr. 23. nov. 1914.	Dr. št. 40 članov.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 20606 Alojzij Sterk, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 20607 Franc Mlakar, roj 1888, zav. za $1000, 3. razred; spr. 26. nov. 1914.	Dr. št. 68 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 20608 Stefan Levar, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 18. nov. 1914.	Dr. št. 51 član.
K. društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 20616 Mato Mihelčič, roj 1895, zav.
za $500, 1. razred; 20617 Peter Dobrinič, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred; ; 20618 Andrej Obranovič, roj 1881, zav. za $500, 4. razred, spr. 23. nov. 1914.
Dr. št. 56 članov.
K društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 20619 John Hardi, roj 1888, zav. .za $1000, 3 .razred, spr. 7. nov. 1914.	Dr. št. 57 članov.
K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 20620 John Mihelič, roj 1890, zav. za za $1000, 2. razred, spr. 13. nov. 1914.	Dr. št. 62 članov.
PRESTOPILI ČLANL društva sv. Jožefa 53, Waukegan, III., k društvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 20111 Franc Čamernik, 28. nov. 1914.	I. dr. št. 171 članov.
II. dr. št. 31 članov.
Od društva Marije sv. Rož. Venca 131, Aurora, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 15455 Edvard Lovšin, 22. nov. 1914.
I. dr. št. 50 članov. II. dr. št. 61 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 10155 John Fink, 16. nov.
1914.	Dr. št. 190 članov.
K društvu 4v. Jožefa 112, Ely, Minn., 5952 Math. Stajer, 24. nov. 1914.
Dr. št. 82 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 19671 John Dedič, 18910 Josip Cerjak, 24. nov. 1914.	Dr. št. 218 članov,
društva sv. Jožefa 2, Joliet, III., 18106 John Zaletel, 30. nov.'1914. p. ,	Dr. št. 301 člana.
*	društva sv .Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 2449 Alojzij Zaletel, 30. nov. 0 1914	Dr. št. 104 člane.
d društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 16440 Josip Juretič, 19301 Matija 0.^nder, 15. nov. 1914.	Dr. št. 126 članov.
d društva Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 19160 Štefan Lavrič, 9673 Jurij 8553 Josip Verderber, 25. nov. 1914.	Dr. št. 147 članov,
društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont.,'17592 Janez Pečarič, 17681 Nik "razič, 16751 Stanislav Dražič, 24. nov. 1914.	Dr. št. 84 članov,
društva Jezus D. Pastir 49, Pittsburg, Pa., 17505 Josip Marovič, 1-7506 John Modrič, 28. dec. 1914.	Dr. št. 54 članov,
društva Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 191116 John Miroslavič, 18193 £.ranc Houska, 15979 Matija Matešič, 15845 Josip Špigclski, 19626 Matija
•	•^oUbaš, 15010 Franc Rački, 20007 Fr. Maurin, 8. nov. 1914. Dr. št. 221 čl.
arust<ra sv. Srca Jezusa 54, Chisholm, Minn., 3086 Fr. Pire, 23. nov. 1914. (y.	Dr. št. 56 članov,
društva sv. Janeza Evang .65, Milwaukee, Wis., 13499 Josip Hren, 18537 Anton Petrič. 25. nov. 1914.	Dr. št. 117 članov,
društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., ,19378 Martin 2ugelj, 28. nov. 19i4_	Dr. št. 81 članov.
U<1 društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 7808 Ignac Pajk, 20. nov. 1914. .	Dr. št. 64 članov,
društva Marije Sed. Zal. 84, Trimountain, Mich., 15916 Vajo Vujnovič, 30. nov. 1914.	Dr. št. 77 članov,
društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 9216 John Abzec, 25. nov. 1914.
Dr. št. 33 članov.
d društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, III., 17353 Josip Švab, 9963 John Re-poluski ,13945 Egidi Pušnik, 1. nov. 1914.	Dr. št. 53 članov,
d društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 12874 Frank Nadu, 28. nov. 1914.
Dr. št. 86 članov.
d društva sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 19860 Anton Belavec, 25. nov. 1914.	Dr. št. 56 članov,
društva sv. Roka 113, Denver, Colo., 18789 Franc Bohte, 19252 Anton Gorše, 22. nov. 1914.	Dr. št. 60 članov,
društva sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., ,2809 Anton Mohar, 22, no». 1914.	Dr. št. 60 članov.
PRISTOPILE ČLANICE, društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., 6242 Franca Mostar, roj 1875, *av- za $500, 5. razred, spr. 25. nov. 1914.	Dr. št. 5$ članic,
društvu Marije Cist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 6243 Ana Spec, roj 1876, *av- za $1000, 5. razred, spr. 15. nov. 1914.	Dr. št. 146 članic,
društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, III., 6244 Johana Plut, roj 1891, zav. *a $1000, 2. razred, spr. 17. nov. 1914.	Dr. št. 99 članic
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE, urustvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 1988 Neža Stajer, 24. nov. 1914.
Dr. št. 28 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 76 Marija Pečnik, 30. nov. 1914. )j . .	Dr. št. 122 članic.
19UHtVa MariJ'e Scd- Žalosti 50, Allegheny, Pa., 5488 Ana Verbanec, 8. nov y, . .	Dr. št. 44 članic,
društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 2061 Lucija Pire, 23. nov.
Dr. št. 21 članic.
društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 3439 Kristina Dier, 4355 Johana
>d rf 1 nov- 1914- Dr- št 15 članic "nistva Marije Pomagaj 129, So. Omaha, Ncbr., 5636 Ana Zidarič, 12.
društva sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 2064 Marija Mohar, 22. Oov- 1914.	Dr. št. 17 članic.
d .	ODSTOPILE ČLANICE.
tva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 3106 Terezija Kren, 15. nov. 1914.
Dr. št. 9 članic. Kri dr, • ZNIŽALI ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500.
nov !nU Sv- Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 19268 Josip Skof, znižal zav. 28.
rn dm- * Ra"cd 5
i Ra"rSC(V1ussv- J°žcfa 5«. »aser' Pa • 8598 Blaž Celik- *ni£al zav> 21 nov' 1914
;"^rustvu sv. Janeza Krst. M, Buttc, Mont., 1029 Paul Tomazin, znižal zav.
ra».nj* 1914. razred 5; 723 Marija P. Tomazin, znižala zav. 22. nov. 1914, »»zred 3.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. Naznanilo ases. 12—14, za mesec dec. 1914.
19781 Tomaž Boh, star 25 let, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrl 3. nov. 1914. Vzrok smrti: Zastrupljenje krvi. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 5. okt. 1913. Razred 2. 5014 Peter Milcinovič, star 48 let, član dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., umrl 4. nov. 1914. Vzrok smrti: Jeterna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 27. febr. 1903. Razred 5. 12495 John Količ, star 33 let, član dr. Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., umrl 29. okt. 1914. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 20. nov. 1907. Razred 3. 5557 John Vlašič, star 37 let, član dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, umrl 28. okt. 1914. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 22. jun. 1903. Razred 3. 15038 John Homar, star 30 let, član društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., umrl 9. nov. 1914. Vzrok smrti: Ubit v rudniku. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 18. jul. 1909. Razred 2. 18766 John Tesnar, star 38 let, član dr. sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., umrl 21. okt. 1914. Vzrok smrti: Oteklina pljuč. Zavarovan za $1000. Pristopil 8. dec. 1914. Razred 5. 402 Jakob Pogorele, star 40 let, član dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn., umrl 29.
okt. 1914. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 15. jan. 1899. Razred 2.
5358 Jožefa Dolmovič, stara 26 let, članica dr. Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., umrla 18. nov. 1914. Vzrok smrti: Vnetje možgan. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 11 .avg. 1912. Razred 2.
IMENA POŠKODOVANIH IN OPERIRANIH ČLANOV IN ČLANIC.
3833 John Planine, član dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., operiran 1. avg. 1914.
Opravičen do podpore $100. 7128 John Meteš, član dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., operiran 23. jul. 1914.
Opravičen do podpore $100.	^
3673 Martin Mohorčič, član dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., operiran 13. aprila
1914. Opravičen do podpore $100. 2400 Frank Lekše, član dr. sv. Jožefa 7 ,Pueblo, Colo;,-operiran 13. okt. 1914.
Opravičen do podpore $100. 13745 John Krašovec ,član dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., operiran 9. junija
1914. Opravičen do podpore $100. 11633 Ignac Groznik, član dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., operiran 9. febr.
1914. Opravičen do podpore $100. 8985 Alojzij Zidar, član dr. sv. Jožefa 12 .Forest City, Pa., operiran 24. maja
1914. Opravičen do podpore $100. 4117 Anton Curel, član dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., za izgubo štirih prstov
na levi roki. Operiran dne 22. jul. 1914. Opravičen do podpore $200. 1077 John Petrovčič, član dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., za nerabljivo levo
roko in nogo. Poškodovan 8. dec. 1913. Opravičen do podgore $500. 809 Katarina Petrič, članica dr. sv. Jožefa 16, Virginia,'Minn., operirana 16.
junija 1914. Opravičena do podpore $100. 1855 John Terhlen, član dr, sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., operiran 25. sept.
1914. Opravičen do podpore $100. 6633 Josip Golar, član dr. Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., operiran 22.
maja 1914. Opravičen do podpore $100. ... 4247 Marija Ritmanich, članica dr. s\\ Janeza/Krit. 20, Ironwood, Mich., operirana 4. avg. 1914. Opravičena do Rodpore $100. 13264 Martin Rački, član dr. sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, poškodovan na
levem očesu febr. 1912. Opravičen do podpor^ $250. 7931 Peter Napoli, član dr. Marije Device 33, Pitfsburg, Pa., operiran 14. maja
1914. Opravičen do podpore $100. 16841 Mihael Ofak, član dr. sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., operiran 7. avg. 1914.
Opravičen do podpore $100. 3948 Marija Čavrak, članica dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., operirana 25.
marca 1914. Oparvičena do podpore $10ft-' 4944 Katarina Bašič, članica dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, lil., operirana 25. jan. 1914. Opravičena do podpore $100. 4582 Math. Starašinič, član dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., operiran
20. aprila 1914. Opravičen do podpore $100. 16846 Dr. Jos. V Grahek, član dr. Jezus D. Pastir 49, Pittsburg, Pa., operiran
avg. in sept. 1914. Opravičen do podpore $100. 17068 John Pavlič, član dr. Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., operiran
17. junija 1914. Opravičen do podpore $100. 2152 Matija Perušič, član dr. Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., operiran 15. aprila 1914. Opravičen do^podpore' $100. 10575 Josip Živčič, član dr. Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., operiran
10. junija 1914. Opravičen do podpore ,$100.. 11071 John Matelič, član dr. sv. Alojzija 5?,. Indianapolis, Ind., operiran 22. okt.
1914. Opravičen do podpore $100. ^882 Matevž Ogr'n> član dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, III., operiran 31. avg.
1914. Opravičen do podpore $100. iS791 Franca Hlačar, članica dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., operirana 22. aprila 1914. Opravičena do podpore $100. 4927 Terezija Bizjak, članica dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., operirana, dne,
30. juh. 1914. Opravičena do podpore $100. 12498 Jakob Osbolt, član dr. sv. Cirila,in Metoda 59, Eveleth, Minn., operiran
4. dec. 1913. Opravičen do podpore $100.	m-_._
3950 Ivana Smrdel, članica dr. sv. Lovrenca 6j5, Cleveland,, Ohio, operirana 16.
maja 1914. Opravičena do podpore $1QQ.1V , 4495 Helena Beuc, članica dr. sv. Srca Jezusovega 70,. St. Louis, Mo., operirana 30. avg. 1914. Opravičena do podpore-$lp0. 16986 John Štukelj, član dr. sv1. Srca Jczuso,yega 70, St- Louis, Mo., operiran
28.	sept. 1914. Opravičen do podpore $lp0. 4386 Marija Skube, članica dr .sv. Ant. Pad. 72, Ely,. Minn., operirana 14. maja
1914. Opravičena do podpore $100. '. 4443 Antonija Pleše, članica dr. sv. Jurija /3, Toluca, 111., operirana 6. aprila
1914. Opravičena do podpore $100. 7117 Mihael Urbančič, član dr. Vit sv. Martina 75, La Salle, 111., operiran 13.
jul. 1914. Opravičen do podpore $100. 4573 Anastazija Jurkovič, članica dr.' Marije .Pomagaj 78, Chicago, 111., operirana 20. jul. 1914. Opravičena do podpore $100. 3330 Marija Sluga, članica dr. Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., operirana 28.
sept. 1914. Opravičena do podpore $100. 5784 Angela Vreček, članica dr. Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., operirana 28. dec. 1913. Opravičena do podpore $100. 3765 Kristina Jakše, članica dr. sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., operirana 2.
jul. 1914. Opravičena do podpore $100. 17340 Mirko Mrvoš, član dr. Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich.,
operiran 10. marca 1914. Opravičen do podpore $100. 18567 Štefan Beršinič, član dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., operiran 3.
marca in 28. maja 1914. Opravičen do podpore $100. 17328 Marka Makarič, član dr. sv. Petra in Pavb 91, Rankin, Pa., operiran 21.
maja 1914. Opravičen do podpore $100.	_
17676 Anton Lavrič, član dr. Frid. Baraga Chisholm ,Minn., poškodovan
13. julija 1913. Za nerabljivost obeh nog, opravičen do podpore $500. 19850 Josip Stubler, član dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., operiran 30.
avg. 1914. Opravičen do podpore $100. 16981 Andrej Bradač, član dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., operiran 7.
sept. 1914. Opravičen do podpore $100. 15426 Andrej Knes, član dr. sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., operiran 5. aprila
1914. Opravičen do podpore $100. 10905 John Glavan, član dr. sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., operiran 13. jul.
1914. Opravičen do podpore $100. 2498 Josip Svete, član dr. sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, operiran 25.
maja 1914. .Opravičen do podpore $100. 3267 Neža Kastelic, članica dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., operirana 19.
aprila 1914. Opravičena do podpore $100. 3844 Katarina Pavlinič, članica dr. sv. Ana 123, Bridgeport, Ohio, operirana
29.	sept. 1914. Opravičena do podpore $100.
5061 Marija Debelak, članica dr. sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., operirana 6. junija 1914. Opravičena do podpore $100. 4291 Ivana Dolenc, članica dr. Vit. sv. Martina 126, E. Mineral, Kans., operirana 18. aprila 1914. Opravičena do podpore $100. 5171 Ana Hrbolič, članica dr. Marije Pomagaj 129, So. Omaha, Nebr., operira-
rana 10. maja 1914. Opravičena do podpore $100. 5056 Marija Livek, članica dr. sv. Ane 139, I.a Salle, III., operirana 22. julija
1914. Opravičena do podpore $100. 5376 Alojzija Grandlič, članica dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., operirana 15. maja 1914. Opravičena do podpore $100. IZPLAČANE SVOTE DOLOČENE PRI GL. JED. ZBOROVANJU: 2094 Josip Steblaj, član dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., $50.00. 16719 Frank Ceglar, član dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., $25.00. 5487 Marjeta Ancel, članica dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., $25.00. 6233 Karol Kompare, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., $200.00. 19782 Lacko Arbanas, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., $25.00. 5403 Clara Libcršer, članica dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., $25.00. 13460 Stefan Cesar, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., $100.00. 2816 Mihael Kožar, član dr. sv. Družine 5, La Salle, 111., $200.00.
583 John Režen, član dr. sv. Družine 5, La Salle, 111., $50.00.
622 John Mesojedec, član dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., $50.00.
3138 Marija Pugel, članica dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., $25.00.
642 Franca Kovačič .članica dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., $25.00.
1328 Gregor Kokel, član dr. sv. Barbare 24, Blocton, Ala., $75.00.
957 Franca Mačerol, članica dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, $25.00.
2454 Katarina Geršič, članica dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., $25.00.
1546 Josip Ivec, član dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, III., $75.00.
6551 Mihael Kuzma, član dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., $200.00.
1606 Josip Deržaj, član dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., $100.00.
1512 Marija Čelesnik, članica dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, lil., $25.00.
1514 Neža Čepon, članica dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., $25.00.
15441 Anton Osredkar, član dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, III., $75.00.
13015 Ivan Benko ,član dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, $200.00.
16301 Josip Planinšek, član dr. sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., $50.00.
2663 Marija Miklič, članica dr. sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., $25.00.
11257 John Peterlin, član dr. sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., $50.00.
9740 Matija Sedlar, član dr. sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., $50.00.
16037 Bartol Brodarič, član dr. sv. Srca Jezusovega 70, Št. Louis, Mo., $25.00l
5117 Rosa Fajfar, članica dr. Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., $25.00.
5389 Alojzija Keržičnik, članica dr. Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., $25.00.
12078 Peter Stanovnik, član dr. Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., $25.0ft
28 Jožef Smole, član dr. Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., $25.00.
17123 Karol Mataja, član dr. Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., $75.
3102 Ana Adamič, članica dr. sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., $25.00.
4658 Jožefa Bavec, članica dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., $50.00.
19347 Anton Mlakar, član dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., $25.00.
11281 Perd. Raušelj, član dr. Frid.. Baraga 93, Chisholm, Minn., $100.00.
4224 Terezija Petrovčič, članica dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., $25.00.
10420 John Plut, član dr. sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, $100.00.
6050 Marija Kostelic, članica dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., $25.00.
62 Marija Stonich, članica dr. sv. Genovefe 108, Joliet, 111., $25.00.
4328 Frančiška Kraus, članica dr. sv. Genovefe 108, Joliet, 111., $25.00.
11194 Josip Podpečnik, član dr. sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, $25.00.
5341 Ivana Logar, članica dr. Marije Pomagaj 121, Little Falls., N. Y., $251».
13306 John Bernik, član dr. sv. Martina 126, E. Mineral, Kans., $25.00.
5793 Marija Krcelič, članica dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., $25.
NAZNANILO BOLNIH ČLANOV.
9929 Ferdinand Živortnik, član dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., prijavil bolnim 31. jan. 1914. Opravičen do podpore od 31. jul. do. 31. okt. 1914, $60.00.
9902 Mihael Repovž, član dr. sv. Barbare 96, Kay 1 or, Pa., prijavil bolnim 31. jul. 1913. Opravičen do podpore od 30. aprila do 31. jul. 1914, $60.00.
URADNO NAZNANILO.
Asesment za mesec dec. 1914 je reden brez vsake posebne doklade, ICot predpisano v pravilih Jednote, imajo se vršiti tekom meseca dec. 1914 yolitve društvenih uradnikov in uradnic pri vseh krajevnih društvih K. S. K, Jednote. To pravilo naj se blagovoli vpoštevati. Z ases. za mesec december razposlat sem listine na katere naj društveni tajniki(ice) vpišejo imena in naslove novo izvoljenih uradnikov in mi te forme zopet vrniti blagovolijo. Listine naj se takoj po volitvi odpošljejo na glavni urad Jednote.
Z novim poslovanjem, ki stopi v pravomoč 1. jan. 1915, bode tudi dokaj novega in težavnega dela naloženega društvenim uradnikom in uradnicam, posebno pa tajnikom(icam). Ker je pa napredek in naraščaj v prvi vrsti odvisen od društvenega odbora in ker imamo sedaj zmožne ter hvale vredne uradnike(ice) pri krajevnih društvih, radi tega priporočam, da slavno članstvo dobre in marljive uradnike(ice) obdrži v uradih. Društveni tajniki(ice) bodo imeli(e) z novo lestvico obilo dela, vsled tega je treba, da se tajmke(ice), M IMAJO SKUŠNJO, ponovno voli v odbor/ kar bode v korist društvom in
^Koncem tega želim vsem sobratom in sosestram vesele božične, praznike
in srečno novo leto.
Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
OBA TELEFONA 67
Kupite premog zdaj, ko ga dobite ceno,
Najboljši Wilmington Premog
$3.50
TONA
American Coal Co.
(FRED W. EGGER)
] 210 N. Chicago St. JOLIET.
Razvažamo hitro na vse kraje mesta.
Joliet Citizens Brewing Co-
North.Colllns St., Joliet, IIL
n
<
F>i1te EJLk. Brand." pivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
Poboljšal se je.
Vodja jetnišnice: "Komaj ste prestali svojo petletno ječo, pa pridete zopet za tri leta notri I"
Jetnik: "No, ali ne kaže to, da sem se poboljšal?"
N. W. Phone 809.
mihael k0chevar
SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sta. Joliet. H.
6
AMERIKANSKI SLOVENEC, 4. DECEMBRA 1»14.
Vsi, ki se zanimajo za medicinske stni kot. In tukaj se je Courrioles ra-
.študije poznajo po imenu profesorja Courrioles, pisatelja knjige "Traite de Psychiatrie". (Razprava o zdravljenju umobolnih). Ta knjiga ima za l-rancosko tako veljavo,- kakor za Nemško knjiga Kraepeljnova ali pa Krafft-Ebingova, kakor za Rusko Kor sakova in za Italijo Morsellijeva; ta knjiga podaja najpopolnejši pregled irancoske znanosti o boleznih na umu. Manj eleganten v svoji obliki nego Bilbert Ballet, manj izviren v svojem razglabljanju nego Ernest Dupre, ne-toliko vsestransk kakor Grasset ima Courriole za-se to da je zbral čudovito število slučajev na kliniki. Morda ne preostane nič od teorij, ki jih je igradil n. pr. o njegovi hipotezi, ki jo en imenuje "demipsychose". Toda njegovi opisi so kakor Trousseau-jevi, tako živi, tako "grafični", ako se po-s.lužim nepreložljivega angleškega izraza, da bodo imeli trajno vrednost. Trajen bo tudi za one, ki so ga bližje poznali, spomin nanj kakor na prav posebne vrste moža našega časa. Telesno je Courriole prav orjak, krepak, in po njegovi rdečkasti bradi in zlatih očalih bi mislili, da je to kak nemški učenjak, ko bi ne bile čista romanske njegove oči. Poleti in pozimi je od osmih zjutraj zavit v črn plašč in edina svetla točka na njem je rozeta častne legije. Poleti kakor pozimi se vedno ob isti uri vozi, poprej t. vozom, sedaj z avtomobilom na: kliniko v neko zavetišče v predmestju, kjer je on glavni zdravnik. Od tam se vrača o-koli poldne na breg de la Megisserie, kjer stanuje ravno nasproti pravosodni palači. Tu je eno izmed ^redišč njegovemu delovanju. Tam so ustanovili nalašč zanj posebno hiralnico, ki ie med medicinci znano pod imenom "Clinique de Palais". Tu sem prihaja ob dveh in odhaja ob petih, včasih tudi ob šestih. Posel njegov je, da preiskuje na javni cesti prijete ljudi, ki -o storili kako hudodelstvo ali ki jih imajo na sumu, da so umobolni. Dvakrat na teden predava o boleznih na umu, poslušajo ga toda le v zelo omejenem številu slušatelji medicine in nekateri njegovi tovariši. Ob šestih se vrne domov, kjer sam povečerja, kakor je tudi sam kosil. Hrano ima do najmanjše podrobnosti določeno in trezen je kakor puščavnik. Ob osmih zvečer je zopet pri delu in urejuje zapiske svojih preiskav čez dan do ene ure po polnoči. Njegova delavnica je obložena s strašno čudno in grozno zbirko fotografij: cela vrsta umobolnih — strašljivci, melanholiki, nori, paralitični, domišljavci, alkoholiki in degeneriranci. Ta grozovit muzej, skrbno po katalogu urejen, se razširja tudi v spalnico, v obednico in na hodnik. Courrioles je v resnici srečen le v sredi teh dokazil najbolj
doval brezštevilno ur dušne opojnosti. Treba ga je bilo le videti pri tej tabli, ko je spraševal svoje kliente, da si raz ume!, na kako stopinjo duševne vzvi šenosti privede človeka ljubezen do vede. Ves njegov obraz sicer poln gub je bil napet vsled pozornosti. O-genj se mu je bliskal v njegovih svetlih zenicah. Vročica za nova odkritja je dvigalo tudi telo, kar se je opazilo na njegovem krčevitem zvijanju pod obleko. Ta zamaknjeni učenjak se ti je zdel kakor lovec ali bolje detektiv, ki je bil zanj človek, ki je sedel pred njim, moški ali ženska, samo poskuš-nja, vzeta iz narave, katero je bilo treba opredeliti.
Tak človek je bil prijet, ker je kradel, ker je streljal, ker je hotel skočiti v Seno, ker je vznemirjal ljudi s kričanjem, ker je ščuval ljudi na cesti ali pa so se njegove posebne muhe zdele tako čudne, da so ga reditelji pritirali na opazovališče. Kaj je ta človek? Ali je navaden hudodelnik ali je bolnik? In če je bolnik, kakšno bolezen ima? Odgovornost je bila strašna pri tem izpraševanju. Par vrstic je začrtal Courrioles in to bitje gre v umobolnico ali pa na svobodo. Ako se je odločil za prvi slučaj, bilo se je bali manj hudih posledic, kajti v bolnici ga bodo zopet preiskavah in morda premenili diagnozo slovečega psihiatra. Drug slučaj pa, da odpusti človeka na svobodo, je z večjim strahom begal zdravniku glavo. Kakšna odgovornost za vest! Kaj če je umno-bolan pred njim, čegar bolezni on ne spozna, ta bo lahko jutri ali pojutra-njem ali čez osem dni koga umoril ali kaj zažgal! Ta socialna dolžnost se je pri našem učenjaku družila z napetim veseljem, ki mu ga je nudila stro-kovnjaška radovednost. Kajti koneč-no je zanj ta človek predvsem slučaj. In njegov globok glas je proti volji kazal vnetost zanimanja. Ta glas je nekako zadel v živo bolnika. Le par vprašanj in zdravnik je spoznal, kaj da bolnik misli in čuti. Hipoma se obrne k azistentu na svoji desni. Tretjega nikdar ne pusti k seji.
"No, Portehant, kaj je vaša diagnoza?!'
Slušatelj prestrašen zajeclja:
"To je eden izmed Pe—Ge—" (začetna zloga, si med zdravniki pomenita Paralitique General, splošna paraliza).
"In vi, Croulebois?"
"Paranoik", odgovori ta z bolj zavednim glasom.
"Ne eno, ne drugo," popravi Courrioles in v par besedah označi in določi bolezen. Bolnik pred njim pa se včasih smeje, večkrat pa huduje, vselej pa je navzoč celo top, ko se razkraja njegova osebnost. V takih nepričakovanih prizorih, v katerih odloča na
žalostnih človeških bolezni. On nima kratko ob usodi človekovi, je zdravnik
ne ljubezni, ne smisla, ne strasti razen za psihiatrijo. On živi samo zanjo, z:< to še docela novo vedo, za katero petinpetdeset let star neumorno deluje že preko trideset let. Z bolniki po hišah se ne peča. Kvečjemu ga od časa do časa pokličejo k zdravniškemu posvetovanju v kakem posebno izrednem slučaju. Računi precej drago, da tuu je z majhno rento in s plačo, ki jo iiua v azilu in v pravosodni palači, niogače pošteno živeti. Samo eno leto je predava! na stolici, ki je bila posebej zanj ustanovljena na fakulteti. Prepričal pa se je, da je ta posel nezdružljiv z njegovimi preiskavami, ki jih zasleduje s posebno strastjo, zato je svoja predavanja skrčil samo na dve uri v tednu Bi! jc tudi določen kot zdravnjški veščak pri sodišču in la dohodek jc zravnava! njegov letni proračun, po katerem je imel kakih dvajset tisoč frankov redni hdohod-kov. Poglaviten njegov trošek je avtomobil, ki ga rabi zjutraj in ki tnu prihrani mnogo časa. Enako ekonomičen je tudi v svojih besedah, v svojem gibanju in sploh v vsem razkazovanju svojih misli. Ce še pripomnim, da je sploh v svoji znanstveni stroki pravi vešča|£ v najboljšem pomenu bc-se.de. tedaj je vsakemu jasno, da vživa med slušatelji neizmerno veljavo. V »»osebno srečo si ti štejejo, ako smejo čedno -navzoči biti pri njegovih preiskavah na bolnikih v azilu ali pa prav posebno v pravosodni palači. Izredno je skop za tako dovoljenje in le dva slušatelja smeta navzoča biti v tesni opazovalnici, kamor mu dovajajo one, ki so jih prijeli ponoči ali pa zjutraj.
Čisto majhna je ona dvorana ob pravosodni palači, pritlična in soseda jVtnišnici. Miza in šest stolov je vsa njena oprava. Na steni visi črna tabla, kamor za poskušnjo pišejo nesrečniki, ki inu jih dovajajo in ki često več ne rnaj onajbolj navadnega seštevanja ali ne vedo pravilno zapisali deset črk one za drugo. Dvoje oken za silo razsvetljujejo dvorano. Vrata se iz te sobe odpirajo na hodnik, kjer se nahajajo celice z opazovalnimi okenci. Na ,tropu visi električna svetilka. Rabi se ko se določujejo stopinje reakcije pri putičici. Kladvice jc bilo tudi pri rokah .določeno, da vzbuja refleks,. Na čelu listov, kamor so pisali zapisnike so »tale besede: "Sodišče, oddelek <'d» Seni. — Hiralnica" — in kazala dvojen vtisek ječe in bolnišnice, ki ga jt »upravljal na obiskovalca ta žalo;
neprekosljiv. Noben romanopisec se mu nc more primerjati glede čudovite iznajdljivosti in noben policist glede podrobnega sklepanja na podlagi naj-navadnejših podatkov. Vsaka njegova beseda kaže, da je predmet obvladal, da je gotov kakor videč, ki z neko živo gotovostjo označi odločilno potezo. Služabnik, ki stoji za bolnikom, ali služabnica, če je bolnica, si ne more zapomniti izgovorjene besede, ki je si-, cer tehnično tako jasna. In ta slovesen pouk, ki se izgubi kakor toliko dru gih, se konča s tem, da profesor zapiše s stilografom, ki ga nosi vedno seboj, deset do dvanajst vrstic v službeni zapisnik. In za bolnika je kocka padla, da ga zapro ali izpuste. Služabnik ali služabnica ga odvedeta, zdravnik pa mirno reče: "Naj pride drug!"
Mirno? Ne! Njegova gorečnost je preživa. Ta drugi bo morda umobol-nik posebne nove vrste, poseben nov slučaj, ob kateri bi se radi obliznili vsi zbiratelji takega znanstvenega gradiva. Ali ni tudi Courrioles sam tak nabiratflj? Vsaj tudi njegove oči gledajo vselej zvedavo in nestrpno, ko se odpro vrata in njegov čuvaj privede v sobo nov slučaj.
II.
Pričetkom zadnje zime je naš nena-sitljivi učenjak doživel največjo radost svojega zdravniškega življenja. Pozvan je bil kot veščak, da preiskuje obsojenca, čegar ime je pred nekaj leti vzbudilo mnogo pozornosti. Malokdo se danes še spomni Viljema Ro-bier-a, ki je v Grcnoblu umoril nekega urarja; za tega morilca so sodniki našli, sedaj se še ne ve zakaj več olajšu-jočih razlogov; obsojen je bil samo na deset let prisilnega dela, pa je takoj po svoji obsodbi znorel. Bival je v azilu, od tam pa je ozdravljen nastopil pot v ječo. Od takrat pa je vedno dopisoval zdravnikom, sodnikom, ministrom, predsedniku države ter jim pošiljal prošnjo za prošnjo. Zatrjeval je, da je storil svoje dejanje, ki je bil zanj obsojen, v hipu ko se mu je zmešalo, kar je začel uvaževati šele po svoji obsodbi. Slučajno je prišlo eno teh pisem v roke ministru, ki je kot dijak bival v bolnici ter se je v svoji mladqsti zelo zanimal za psihiatrične študije. Tega politika je presenetil iskren ton, v katerem je bila spisana prošnja. Zdelo se mu je, da vidi nekaj skoraj verojetnih notez v dokazilih, katere je priložil prositelj. Zato je govoril o tem s pravosodnim mini-
strom, ki je imel enak vtisek. Konec je bil, da se je preiskava o tem izročila Courriolesu.
"Prečita! sem vsa dokazila," dejal je Portehautu. "Zelo me zanima videti tega človeka. Podrobnosti, ki jih podaja o svojem dušnem stanju pred zločinom, so zelo točni. Samo nor človek jih more iznajti. Pa Robier je bil mizar, preden je umoril urarja; on se ni nikoli pečal z medicinskim študijem. Kako bi torej mogel sestaviti tako točno, na videz tako resnično pripopvedko? Vendar neka točka vzbuja mojo radovednost."
"Da se je tako pozno spomnil na svoje ugovore," menil je Portehaut, ko je zdravnik obmolknil.
"Ne," reče Courrioles,'"ker je vedno mogoče, da napadeni ne opazi prvega napada umobolja, ako je ta Ie treno-ten. Samo preveč lepo se vežejo simp-tomni pojavi, kakor jih našteva Robier. To diši, jaz" to povdarim, po premišljeni in nameravani sestavi. Spominjam se, da mi je rekel neki raziskovalec starin, katerega sem zdravil: Kar loči ponarejene stvari od pravih, je skoro vselej to, da so ponarejene stvari popolnejše. No, bomo kmalu videli."
Spregovoril je to usodno besedo — devizo vseh preiskovalcev — ter se je vsedel k svoji mizi v mali dvorani bolnišnice ter listal po zvezkih, kjer so bili zaznamovani bolniki od tega dne.
"Ali je kaj posebno nujnega?" jc vprašal.
"Portehaut mu reče:
"Mislim, da nič posebnega, gospod."
"Pričnimo torej z Robier-om," nadaljuje profesor. "Habert, pripeljite ga!"
Čuvaj Habert je bil doslužen vojak, atlet rdečega, dobrodušnega obraza, in ostal še vedno dobre volje tudi pri tem svojem malovabljivem poslu. Po vojaški kakor je bil vajen iz vojašnice, udaril je s svojo roko ob čelo v po-zdra, ki ga je redno profesor spremil s tehničnim izrazom obrnjen k azistentu, rekoč: "Stereotip vojaškega pozdrava." Kmalu se vrne in privede seboj bolj mladega človeka kakih petindvajset let, Oblečenega v sivo jetni-ško obleko. Doktor mu da znamenje, da se vsede na stol, pripravljen zanj na nasprotni strani mize. Jetnik se vsede tako mirno in dostojno, kakor je vstopil. Pogledal je profesorja, ki je tudi živo gledal vanj. Dasi je bil Viljem Robier precej prijazen mladec finih potez, vendar je bil popolno brez vsakega značilnega izraza, zato je bil njegov obraz nevabljiv. Mišice na njegovem obrazu so bile docela mrtve. Skrajno živahna temna zenica vedno na tem, da vztrepeče v tej črni maski, se je zdela kakor da bi bila vrezana v kako mrtvo snov, v les, vosek ali kamen, in je kazala človeka, ki je na preži. To je kakor preganjan?, zver, k: vso pozornost obrača na to, iria nc izgubi nobene prilike uiti ali napasti. Ko je mladi človek govoril, gibale so se mu usta kakor po sekiricah in ustnice so se premikale same od sebe, kakor da bi ta del obraza vodil popolno neodvisen mehanizem. Besede so mu prihajale iz ust precej hitro bolj skozi zobe brez povdarka, z nekakim avtomatičnim poročanjem, ki ni kazal najmanjše razburjenosti. To popolno mrtvičnost je ohranil ves čas med izpraševanjem, ki se je pričelo z navadnimi vprašanji.
"Vi se pišete Robier?"
"Da, gospod doktor."
"Vi ste bili obsojeni, ker $te umorili urarja Jacquina v Grenoblu in nato ste bili zaprti kakor umobolni?" "Da, gospod doktor." "In vi trdite, da ste biil umobolni že v trenotku, ko ste izvršili zločin ter da se z ozirom na vaš dušni položaj niste mogli zagovarjati med sodno obravnavo?"
"Da, gospod doktor." "Ali ne morete povedati, kaj ste takrat mislili?"
"Da, gospod doktor. Predvsem pa mi je treba povedati, da je bila moja mati vedno skrajno nervozna. To je vzrok, da sem tudi jaz tak postal. Moj oče je kmalu umrl. Jaz sem imel posteljo v njeni sobi. Neko jutro okoli šestih zbudil me je silen krik. Jaz jo vidim, — bilo je spomladi, — kako se je vila in stokala, oči odprte in zroče v strop, desna roka ji je ležala na prsih, z levo pa je krčevito mahala naokrog. Skušal sem govoriti ž njo, da bi jo vzbudil, pa me ni slišala. Ko-nečno jc kar obstala in le globoko dihala. In ko je odprla oči, me ni spoznala."
"Ali je bil to histeričen napad ali božjasten?" vpraša zdravnik.
"Tega ne vem," , odgovori Robier, kakor da bi ne imel smisla, da bi razumel znanstveni izraz, ki ga je rabil Courrioles, da bi označil ta ponočni pojav, ki ga je ta na videz neveščak tako točno opisal.
"Ta živčni napad pri materi me je tako prestrašil, da sem tudi jaz zbolel Nedavno na to je mati umrla, pa ne vsled tega, ampak vsled jetike.N Od tedaj sem bil jaz silno občutljiv in nervozen. eSst mesecev pred onim dogodkom v Grenoblu sem postal zelo otožen, pa brez vzroka. Bil sem pri dobrem mojstru in lahko sem izhaja! A vedno me je glava bolela; skoro nič nisem jedel in nič spal. Polagoma je to prešlo. Teden pred onim dogodkom čutil sem se izredno zdravegfii. Rekel sem enemu izmed tovarišev, da je Grenoble kakor nalašč za me. Nato pa sem bil nekega dne tako razburjen, da nisem mogel več samega sebe obvladati. Nisem več mogel obstati na enem mestu. Begale so mi misli proti moji volji s tako naglico, da sem (Nadaljevanje na 7. strani.)
E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenslri pogrebnflt,
9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1425. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulauci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme.
STENSKI PAPIh
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje* in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A
lexander
C ki. Phone 376.
N. W. 9Z
120 Jefferson St JOLIET, ILL
N. W. telefoa 556
George Lopartz & Son
400 Ohio Street
--r
J0L1ET
				
m	mm		Mi wlpk iVJw v).!« mm )W> >W'< >'<*'' «m wi/'.t >>pi vi	m
STARA GOSTILNA
-^-
NAJBOLJŠA /* POSTREŽBA.
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A SCHOENSTEDT&CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, III.
Frank Bambich
urar ia zlatar,
5321 Butler Street PITTSBURGH. PENNSYLVANIA.
Chicago Phoae 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jefferson Street, nasproti Court House, Joliet, 111.
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUZB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje ia smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
IE
Oscar J. Stephen
Sobe m It M Barbar Bldf. JOLIET. ILLINOIS.
JAVNI \<>TAR

Kupuje in prodaja zemljišča M v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva pro- gj ti ognju, nevikti ali drugi po- K škodbi.	S
Zavaruje tudi življenje proti gfj nezgodam ia boleznim.	jc
Izdeluje vsakovrstna v notar- ^ sko stroko spadajoča pisanja. W
Govori nemško in angleško, jg
Phone Canal 498.
August Poglajen,
2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS
Gostilna
SE PRIPOROČA ROJAKOM
Mi hočemo tvoj de ti hočeš naš les
Ce boš kupoval od aas, ti bomo ti lej postregli z aajaižjimi tržnimi i nami. Mi imamo v zalogi vsakovfl nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki trdi les, lath, cederne stebra, desk' šinglne vsake vrste.
Naš prostor je aa Desplaines blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglasi pri nas in oglej si našo zalogo I Mi! bomo zadovoljili in ti prihranili di
i
JT. W. LYONS
Nas office in Lumber Yard na vol DES PLAINES IN CLINTON Si
Vhietvjt Pitane 3EBS
J0S. KUHAR
MESNICA!« GROCERIJA
SE PRIPOROČAM.
120 Hoea Ave.
|| Rockdale, Illinois.
roti pol: uro 1.) ko,
«et, ZA mi, i« t bos Ak
■ai zas kla
tak
šib
Ge
Op
Gaimey, Wood & Lenno
ADVOKATL Joliet National Baak Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET. IL^
Metropolitan Drug Stor
N. Chicago & Jackson Sta.
Slovanska lekarni__
+ JOHNSONOVI ■r "BELLADONNA" OBLlJ'
KEWATEHU HRCU0STI BCLECT1 » K0U3J B0LESTW . ČLENKIH
ca at* a ratvi tiatmt to mobm m,
SLABOST« t ČLENKU RJUtaH M PISNIH HRAZENJU . ŽIVOTU VNETJU OFRSffl IBM,
NEVR4LQJI PROTTND KtBHLAJENJU OTRPLOSTI »SC	BOLESTIH . LEOJH
&ABOTVQI fKŽa BOLESTIH .
HJCB» KJiSUU _
7»
PROPAST.
I99M SKK»BiWS««WKffiaRKffi9iSiKE5Kii!fi|K|b MUGi SSfiStfiSSiSHSSJiHiSSJiiififfiiiiSiHifStfiBjS I^IH
Kadar se vam primeri propast, ne pripisujte tega svoji usodi. Poskušajte pronajti pravi vzrok, in začudeni boste, da je to najbrž povzročila Vaia lastna nemarnost. Vselej odstranite nerede ob časa in preprečite sle posledice v bodočnosti. Če Vam se zdi, d« niste prav zdravi, posebno, če Vaš prebavni sestav prav ne deluje, in če ste presenečeni, ker Vam zdravila ne pomagajo, poskusite z domačim zdravilom, ki je
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
bitter-wine
trine novo
HORKEjmP
""»^r^ by JOSEPH TRINE* 793 SAsKUnd Ave, CHlCAC.0. ILL
ki vedno uspešno deluje, ter je zanesljivo zdravilo coper prebavne aerede, ker najprvo popolnoma izčisti vse kotičke nepotrebae tvarine, jih okrepča, da so zmožni spolni ti svoje delo brez pomoči.
TO MODERNO ZDRAVILO IMA PRIJETNO GRENAK OKU!» IN DELUJE HITRO TER USPESNO.
Rabite je kadarkoli Vam npada okus, čutite aadležnost neprebavnosti in nje posledice, imate bolečine v ledju in sploh kadar trpite na kaki nadlogi, ki jo povzroča neprebavaost. — DOBI SE V VSEH LEKARNAH.
-ga«-
Ne zaboravite Trinerjevega Linimenta, U je aajboljše mašilo in naj. uspešnejše deluje zoper protia in nevralgične bolesti, otrpneloat mišič in členkov, otekline in natege.
•ffiffi^SfitSifiEfiSffiififfiSfiESHiffiSfiSiifiKiifiSfiSffiffiSi
JOSEPH TRINER,
IZDELOVATELJ---=====
133J-133Q South Ashland Ave.
mmm
CHICAGO, ILL.
wmwmmMMm
AOTCMKANSKI SLOVENEC, 4. DECEMBRA 1814.
7.
leMZAST0NJ! ZASTONJ!
BS
ZASTONJ!
omo inimi sakov
mehki , deck
ines oglasi
jI Mi ili d at
na «0
)N Si
S*
R
M.
Radi vojske smo kupili veliko zalogo raznega blaga od neke banke-rotne nemške firme, katero smo se namenili razdati z našimi urami popolnoma ZASTONJ. Torej, kdor zdaj kupi od nas moško ali žensko uro, dobi zgoraj naslikanih 8 predmetov popolnoma ZASTONJ, kakor: 1.) verižica, 2.) privesek, 3.) nožlč, 4.) fountain pero, 5.) britev, 6.) budilko, 7.) prstan, 8.) 32 calibre revolver s 7. streli (model).
Ako hočete imeti 14 karat pozlačeno uro .jamčeno od tovarne za 20 'et, z svetovnoznanim kolesjem in teli 8 predmetov, kot darilo z uro ZASTONJ, izrežite ta oglas in ga pošljite nam s 25c vrednimi znamkami, kot dokaz, da res hočete uro, in ko to prejmemo vam pošljemo uro, teh 8 predmetov popolnoma zastonj. Kadar vam pride zavoj, in če boste zadovoljni z uro in darili, plačajte $7.70 in ceno pošiljatve 25c. Ako niste zadovoljni z blagom, ne plačajte nič in vrnemo vam 25 centov.
Omenimo, da drugod zahtevajo za tako uro trikrat toliko, a mi računamo samo $7.95; ta darila sania so vredna več kot $7.95, a mi jih damo zastonj, ker jih smo dobili darilo po silno nizki, da naredimo večjo reklamo za naše ure.
Pomnite, da z nemško vojsko ne bo trajala vedno in ne boste imeli take prilike več, zato se poslužite zdaj dokler imamo zalogo daril. Pišite danes na-
NEW YORK WATCH CRED. CO.
Gerken Bldg., West Broadway, Dept. 144, NEW YORK CITY. Opomba: Rabimo agentov za prodajanje naših ur. Plačamo od $10 do $25 na teden. Pišite za podrobnosti in pridenite v pisma znamko za odgovor.
STROKOVNJAK.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Vsak član prve in najstarejše podporne organizacije K. S. K. J. bi moral imeti krasen, v naravnih barvah izdelan obesek za
Spomin tia 201etnico K. S* K« Ji
Cena s poštnino vred: 14 karatno garantirano zlato, $8.
Pozlačen ....................$3.
Pri večjem naročilu popust. Zavarovano proti ponarejanj«.
F. Kerže Oo.
2711 S. Millard Ave., Chicago, I«.
Obrnite se na mene za zastave, znake, regalije in vse druge društvene potrebščine. Ceniki zastonj. Vse delo in blago garantirano.
se sam sebi čudil. Mikale so me nepremagljivo take stvari, za katere sem bil dotlej popolnoma brezbrižen, na primer kozarček žganja. Pa veselja pri tem nisem imel, samo sililo me je nekaj, čemur sc nisem mogel ustavljati. Tako je bilo tudi z ženskami. Imel sem znanko, ki mi je bila dobra prijateljica. Začutil sem zapjo neko stra-stvenost, ki je še danes ne razumem. In zaradi nje sem izvršil oni zločin. Rad bi ji bil podaril uro z verižico, ki jo je poželela nekega dne, ko je šla mimo Jacquinove prodajalne. Jacquin pa mi ni hotel ure dati na kredit. Pogledal sem ga, zarudel in udaril, ne da bi se tega zavedel. Od tega tre-notka pa do tedaj, ko sem prišel iz umobolnice, je v moji duši vse kakor neke sanje. Kakor sanjajoč sem gledal, kako so me prijeli, zaprli in obsodili. Vse to so bile zame le sanje. Azil lo pa je bila zame popolna noč. Neko jutro pa se zbudim in sem bil tako jasen kakor danes. Zdravnik mi je povedal, da sem v ječi znorel in njemu je bilo potreba, da je meni povedal mojo lastno zgodovino. Sedaj se dobro zavem, da se je napad že preje pričel. Zato pa zahtevam, da se sodna obravnava proti meni obnovi."
"Kako si pa razlagate," ga vpraša profesor ,"ako se je vse tako zgodilo, da ste vi pograbili blagajno urarjevo ter jo odnesli z vsem kar je hranila biserov in denarja, in sicer kakor je sklepati po dokazih, najdenih pri Jac-quinu, okoli šestdeset do sedemdeset tisoč frankov?"
"Tudi meni se je povedalo," odgovori Viljem Robier, "da je izginila velika svota. Mogoče, da bi jo bil vzel v stanju nezavednosti. Toda takrat jaz nisem bil nezaveden, tak sem postal šele v bolnici. Na to bi se sicer gotovo spominjal."
"Vi torej mislite, da je one denarje odnesel kdo drugi?"
Da, gospod doktor. Ako ste čitali podrobnosti o moji sodni razpravi, o-pazili ste gotovo, da sem jaz prišel k nesrečnemu Jacquinu zvečer ob petih. To je dokazano. Sosedom se gotovo ni čudno zdelo, da je bila prodajalna ostala odprta in brez luči do osmih
Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogreb«. Najlepše kočije. Cene zmerne. — 2enske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
w. W^lkzowi^K:
Pogrebni Zavod in Konjušnica. {^COMMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS.
mmgmmwmam^
ljudska banka
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko y Jolietn
Hranilnica
Ylade Zd. Držav, Poištne Hranilnic« in Države Illinois.
12,000 najboljših Ijndi v Jtolietn ima In vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank
PREMOŽENJE NAD #4,500,000.00
»mmmmmmmmmmmmš
fMHttitfffff
wmtmmmmammmmmamim,
_J
SLAVN0ZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
C i m reč ga pije* tembolj ne ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drngih sladkih pijač za krepčilo. ;
BELO PIYO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdelnje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 JU. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 997» »• W. 480, ob nadttljah Ji. W. 344
bolj zvitem vprašanju, je Robier na novo dal tak odgovor, iz katerega je bilo sumiti al ipravzaprav kot istino trditi, odkod da je imel tako izredno znanje o živčni patologiji. Ker je pripovedoval celo vrsto raznih malovaž-nih dogodkov, ki so kazali, da je mati imela res božjast.
"Čutila je večkrat," dejal je, "tako potrebo po spanju, da je zaspala kjerkoli je bila. Silno jo je glava bolela... Drugikrat se je vsa tresla... Ali je to vse? Ne! Še sem nekaj pozabil. Včasih je strmela silno vtrujena kar naprej, dokler je ni kedo na to opozoril. Videl sem jo, da je dvignila kozarec, da bi pila, pa je tako držala kozarec vsaj pol ure. Razven tega pa je bila čisto taka kakor drugi ljudje."
Po tem odgovoru pa je zdravnik hipno spremenil smer svojega spraševanja. Pustil je mater in pričel razgovor o Robierovem bivanju v azilu. Vprašanja njegova so bila hitra, kratka ,na videz skoraj brez zveze. Odgovarjal mu je premišljeno, polagoma tako, da je bil prozoren pravi namen. Mogoče pa je bilo, da je bila v teh odgovorih resna skrb braniti se in popolno zakonita pri ljudeh, ki so domnevali, da je tako. Če je bil res norec, bi bilo čisto naravno, da se krče-vito zagovarja, da bi si dobil prostost. Ko pa je konečno po enournem spraševanju Courrioles rekel čuvaju: "Dovolj; odpeljite ga," zdelo se je, da je njegova neobčutljivost precej ohlapela.
"Ne bote me predolgo časa pustili zdihovati v ječi, kaj ne gospod doktor?" dejal je, ko se je umaknil, "sami veste, da je kruto biti v ječi zaradi zločina, za katerega človek v resnici ni odgovoren. Dovolj je, da je storil, ne da bi se tega zavedal."
"No, kaj pravite?" vpraša zdravnik Portehaut-a, ko so se vrata zaprla in ko sta bila učitelj in učenec sama.
"Kaj naj rečem, gospod doktor, odgovori dijak, "to je simulant najposeb-nejše vrste, kar sem jih kedaj srečal."
"Vi sodite malo prenaglo," reče Cou,rrioles majajoč z glavo. "Videli ste, kako je bil točen, uprav klasičen, ko nam je pripovedoval o_ krčih svoje matere. On si vendar ni mogel izmisliti, kar je pripovedoval o navadi, da se je mati toliko časa vzdržala v istem položaju. To je katatonija, bi dejal Kahlbaum. Misliti moramo, da je mo-
N. W. Phone 420.
Glavobol.
Gosp. Mihael Holubovski, Glenside, Sask., Canada, nam je pisal sledeče: "Nekega dne je prišla k meni moja so- | seda, naprosit me, da bi ji posodil svoj voz, da bi šla v mesto, kaj iskat zoper I njeni glavobol. Dal sem ji nekaj Se-1
verovih praškov zoper glavobol, kate- vljudno vabi vse rojake, Slovence i* re sem imel pri roki in dve uri po za-
MARTIN ŽAGAR
Gostilna
Moen Ave. :: Rockdale, IIL
zvečer. Med peto in osmo uro je pa precej časa. Po mojem mnenju je raj ta s]Cpar imeti v ječi v rokah kako vstopil v prodajalno kak človek, videl popularno knjigo o živčnih boleznih,
užitju prvega praška je rekla, da ji je bolečina izginila." — Severovi praški zoper glavobol in nevralgijo (Severa's Wafers for Headache and Neuralgia) stanejo 25 centov škatljica, v kateri jc 12 praškov. Ako Vas lekarnar ne mo-1 re založiti, naročijte jih od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Ad.
Zdarma pre pruhovitych
NA ZKUŠKU PLAPAO.
Zlatu medailu a diplomu obdržal nad všetkymi konkurentmi na medzinarod-nej vystave v Rime a hlavnu cenu v Pariii. STUARTS PLAPAO-PADS su vytečne v liečeni pruhu, liečia tie najboršie formy pruhu v domačnosti brez toho, že by obmedzovaly praču a su vel'mi lačne.
PRUH VYLIECENY,
pomoču STUARTS PLAPAO-PADS, znamena tol'ko, že možte odhodit bol'
Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI!
JOSIP ZALAJR,
JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, IIL
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Država in staro domovino. Chicago tel 1048. N. W. 770.
Farme y Wisconsin.
Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okr^j) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsake-
asti zapričinujuce pasy vobec, bo mu naseljencu dobim delo po $1.75 M PLAPAO-PADS su zhotovene ku vy- dan in več; tudi naredim hišo, če hoče.
liečeniu pruhu a nie len ku jeho zadr-žaniu; ale ponevač su robene tak, že same priliehaju, tak enižiadnej obavy, že bysa smyknuly dolu nasledkomte su zavaznym faktorom pri zadržani pruhu. Niet žiadnych remenov, pra-ciek alebo pier su makke jako samet— 1'ahko sa pripravia. PLAPAO LABORATORY su: Block 1612 St. Louis, Mo., a pošlu každemu Plapao na zku-šku, kto o ne odpiše.	EoF.
VOJNE NEVARNOSTI NA FARMAH V WISCONSINU NI.
MARTIN LAURICH je naš ecflni slovenski zastopnik.
M. PIKLOR,
prodajalec farm, 1526 W. 21st St. Chicago, Illinois.
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
"HOTEL FLAJNIK"
jo je prazno. Bil je najbrž kak tat, ki je smatral to priliko za zelo ugodno, da izvrši tatvino. Ali je videl mrtvega Jacquina ali ne, kdo ve. Mogoče je, da ga ni videl, ker sem truplo zanesel na konec prodajalne."
Kaj pa s ključi? Kako je pa prišel do ključev, ako jih ni vzel mrtvecu?" "Mogoče, da mu jih je vzel," odgo-
ki jo je predelaval kakor kak kandidat pri pismeni skušnji. To je mogoče, vendar malo verjetno. In pa pojavi njegove lastne norosti, kako ga je napadla z raznimi bolečinami v glavi, da je bil brez spanja, da ni mogel ničesar vživati. Dalje njegovo zdravljenje, ta značilna razburjenost in konečno to, da so vsi ti pojavi tako hipno zginili
vori Robier, "lahko jih pa morda našel j nekega jUlra( se je vzbudil? Jaz
tudi v blagajni. Saj je verjetno, da je Jacquin, ki je prišel iz zadnjega konca prodajalne proti meni, ko se je o-glasil zvonček, mejtem kako stvar zaklenil v blagajno. Morda pa je imel roč ključev tudi v obleki pri sebi, ko ga je kdo našel visečega v ozadju prodajalne. Toda vsaj ni moja stvar pojasniti, kako da se je to zgodilo, ker to ni vnobeni zvezi s trditvijo, ki jo jaz vzdržujem in ki je edino resnična. Gospod doktor, vi mi boste priznali, da norca ne morejo smatrati, da bi bil odgovoren za svoja dela. Jaz sem bil umobolen, tega niso vedeli. Dokaz za to pa se je pojavil, ko so me zaprli. Jaz zato zahtevam, da se na podlagi tega novega dejstva razprava proti meni obnovi, da se morem zagovarjati, ker sedaj sem tega zopet zmožen." Vse to je govoril z onim rahlim glasom brez vsakega povdarka, zdelo se je kakor da bi bil po posebnem me-tronomu izgovarjal zloge; poteze so mu bile vedno neizpremenjene, kar j^ dokazovalo, da je silno skrbno čuval sam nad seboj ali pa da je bila to anomalija, kakor se kaže pri norcih.
Courrioles ni ostal nič manj neobčutljiv.
"Povzemimo torej vse pojave, o katerih ste govorili," je dejal. "Ali je one živčne napade pri vaši materi razen vas še kdo drug videl?
"Moj oče, drug pa nobeden," je odgovoril, "napadalo je ni nikdar kakor po noči."
"Ali teh napadov ni imela od otro ških let?" ga vpraša zdravnik.
"Vedno mi je pravila, da jo je le tri krat napadlo," odgovori Robier, "in sicer prvikrat, ko je bila sedemindvajset let stara."
"Torej je vedela, da jo je napadalo," nadaljeval je Courrioles.
To je bil dvoboj z dvema pričama pa le ena sama. Portehaut je mogel razumevati podrobnosti boja. čuvaj Habert je premalo vedel iz patologije, da bi bil mogel spoznati že precej od pričetka odprto past, ki jo je nastavil psihiater sleparju. Kar označuje hi' sterične in epileptične napade, podneV' ne in ponočne je to, da jih bolnik preboli, ne da bi se kaj spominjal, da jih je pretrpel. Redko se zgodi, da se histerija ali božjast pojavita šele po dvajsetem letu, zelo redko tudi, da bi se napadi kazali samo po noči. Nasproti pa je absolutno pravilo, da se teh napadov ne zavedajo. Ko je na vprašanje, ali se je mati teh napadov spominjala,^odgovoril Robier pritrdil no, s tem je bilo dokazano, da je simulant. Jasno je torej bilo, da si je izmislil te napade, da obteži svojo ded ščino s sramoto.
Ko je Robier tako odgovarjal, zadel ga je oster pogled zdravnikov. Toda kako je mogoče, da bi navaden delavec govoril o boleznih v glavi s tako znanstveno točnostjo. Odkod? Kdaj? Kako bi si to pridobit. Pri tem drugem še
3329 PENN AVENUE
v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu * najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli I NA SVIDENJE I P. & A. Phone 351-W.
bi ga imel za umobolnega, ko bi ne bil videl, da je simuliral druge simptome. Še enkrat torej: ta Viljem Robier ni umobolen... "Sicer pa," dostavi učenjak čez nekaj časa, "danes sem ga le potipal... Jutri pa mu stavim vprašanje, na katero ga ni mogla pripraviti nobena knjiga. Vi že veste katero. Gre se za mojo trditev, ki še ni objavljena, namreč za "hyperesthe-sie dissociee."
Za ta zakon, k isi ga je psihiater prisvajal s tako naivnim ponosom, je vedel Portehaut, ker mu je bilo znano, da ga je nedavno učenjak raziskaval in tudi odkril. Courrioles je bil iznena-den, ko je dognal pri svojih bolnikih nad vseh klinikah posebno nasprotje v tem, da je bil kak bolnik splošno popolno neobčutljiv, zraven pa za kako malenkost silno občutljiv. Norec na pol nag blodi po ulicah, ko škriplje vse od mraza, pa ne čuti nobenega mraza To je splošna neobčutljivost. Neznaten krik pa, ki ga vi niti ne slišite, pa norca tako pretrese, po finem sluhu, ki ga mu donese, da se mu nenavadno razburi la organ; To pa je delna občutljivost v najvišji meri. To je označil učenjak s tehničnim barbarskim izrazom "hyperesthesie dissociee".
Da," je nadaljeval, "ako je Robier študiral pojave norosti po knjigah, tega pojava ondi ni našel, ker o tem še jaz nisem dosedaj objavil svojih zapiskov. Klasična ideja Jo ,da norci nič ne čutijo. Vi razumete, če je simulant, pripovedoval nam bo, da so vsi njegovi čuti enako pešali. To bo sicer neznatno znamenje, pa popolno gotovo in tedaj ga že imamo... Toda ali je on simulant?...
Oho, CrouleboLs, vi pa pridete prepozno, prijatelj. Sami ste se kaznovali. Portehaut vam bo povedal, kaj ste zamudili... Ah, Madame Suzana nam pripelje nov zanimiv slučaj."-^
Mme. Suzana, močna brkasta vese-ljačka, ki je pomagala Habertu pri ženskah, je vstopila istodobno kakor Croulebois. Dijak, ki je zamudil, se opravičuje in vsede na drugo1 stran doktorjevo. Postrežnica je skoro nosila podpirajoč ob rami razcapanko, žensko kakih štiriindvajset let z oma-hujočo glavo, oči noro-štrleče, ki so jo policaji pobrali na cesti in ki ni vedela ne kje stanuje, ne, kako ji je ime.
(Konec prih.)
To je gotovo! Ravnotako je gotovo in esnica, da se v okaju Chippewa dobi najboljša farmarska zemlja v državi Wisconsin. Kupilo je tam pred kratkem več rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlad naselili. Vsi hvalijo krasno okolico in rodovitno zemljo, na katerej obrodijo raznovrstni poljski pridelki; tudi tobak raste tam. Črna, prhka prst, brez vsacega peska. Vsi predpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. Cel okraj že gosto naseljen in na stotine akrov sčiščenega zemlji šča. Ob našem svetu teče bistra reka Chippewa s svojimi pritoki; v obilici je tudi kristalno-čiste studenčnice. Dobre e'este vsepovsod. Pet milj odda ljena železniška postaja mičnega mesteca Cornell s tvornico za papir; ka kih 18 milj odtod pa stoji glavno mesto okraja Chippewa, Chippewa Falls, eno največjih mest severo-zapadnega
Wisconsina, z bogato industrijo in I To~m vednQ sveie p5v0> fino kali_ velikim trgom za poljske pridelke -	yj dobro žganje in triinl
Pišite nam se danes po natančen popis	'
naše zemlje ,ki ga pošljemo brezplač- najboljše smodke. no. Aker od $16—20. Vozne stroške
Geo. Flajnik, lastnik
Pittsburg, Pa.
3329 Penna Ave.
John Grahek
...Gostilničar...
povrnemo, ako ni vse to res, kar pišemo. Zdaj je še čas ,da si ogledate. I Ne zamudite ugodne prilike. Pišite | nam takoj.
SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 138 — 1st Avenue, Milwaukee, Wis.
87-88—6t—nw.
Prodajam tudi trdi in mehki premo*
TELEFON 7612.
Dopisnica.
Dopisnica, ki je povzročila v dopisovanju velikanski preobrat, je šple 41 let stara. Prve dopisnice so bile izdane v Avstriji 1. oktobra 1869, in tri mesece pozneje jih je bilo razprodanih že tri milijone komadov. Ideja, izda jati dopisnice, se je porodila že štiri leta preje v Nemčiji, a ker se je poštna uprava zbala fiaska, še ni prišlo takrat do izdajanja dopisnic.
Dr. Martin J. Ivec
iS®
□SLOVENSKI-1
ZDRAVNIK |
Pkysitian and Surgtitt
900 S. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL.
Urad zraven rioventke cerkve.
Telefon N. W. 101», uli Chicago telefona' C rad IJM J. Dora 2!« L.
1012 N. Broadway JOLIET, ILIi
Pozor, rojaki !
Dobil sem iz Washin-Louh za svojo zdravil* serialno Številko kteril jamCl. da so zdravila prava in koristna.
Po dolgem tasu sc tni je posrečilo iznajti pravo Alpeu tinkture in 1'umado proti izpadanju in za rast las, kakorlne Sedonedaj na svetu nI bilo, od katera moškim iuleuskim gosti In dolgi lasje resni-Jno popolnoma »rastejo in ne bodo več izpadali ter ue osiveli.
Ravno tako zraste jo molkiro v ti. tednih krasni brki popoluoinu. Bevmatlzem v rokah In nogah In križioah v 8 dneb popolnoma ozdravim, kurja oiesa, bradavic«, potne noge in ozebline se popolnoma odstranijo 1)» Je to resnica jatnClin s J50U. I'lSite 1W oeulk katerega po? I je m zaitonj.
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
TROST&KRET/ r. f. KOMPARE
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

108 Jefferson Street.
Joliet, ia
V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579.
Hrvatsko-Slovenski Dom.
Michael gomwatT GEO. MIKAN
106 Longhran Bldg.
Cats and Chicago Sti. JOLIET
Praojuje deiar na žemljica.
Inturance vaeh vr»t
Surety Bonds. Steam Ship Agent. Both Phones SOO.
SALUN
201 Ruby St., Joliet, 111. Chicago Phone 2952. N. W. 1252.
NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave In v—Ike. Kegljišče (Bowling Alleys) I Free lunch vsak dan. :: DobrodottU Glasba po nizki ceni — Manet k ICifo Ca.
AMHntAKin »LOTKUKC, 4. DECEMBRA 1814.
Društvo sv. Družine
(HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljeno 29. nov 1914:::::JOLIET, ILLINOIS
ODBOR:
1'rcdscduik........-......Ocorgc Stonic.h, 813 N. Chicago St.
Podpredsednik............Stephen Kukiir, 1210 N. liroadwny
Tajnik.......................losip Klepec, 1006 N. Chicago St.
Zapisnikar........Anton Neman ioh, Jr., 1000 N. Cliicago St.
Blagajnik.......................lohn Petric, S09 Indiana St.
Reditelj.......................Frank Kocjan, «07 N. Bluff St.
NADZORNIKI:
Anton Srai, Jr...............................1109 N. Broadway
Nicholas J. Vranichar........................1215Siftnmit St.
Jos. M.Uriti................................120H N. Broadway
Dopis za razvoj
Dr. sv. Družine.
Joliet, 111., 3. dec. — Gosp. urednik! Prosim za mal prostor, da izrazim svoje mnenje o pravkar ustanovljenem Društvo sv. Družine in stavim par nasvetov za pravila.
V prvi vrsti najiskrenejše pozdravljam to mlado sadiko in želim, da bi bujno rastla, cvetela in rodila obilen sad v korist slovenskega delavskega naroda.
Društvo sv. Družine si je izbralo krasno ime, zato je že ime samo nekako jamstvo, da bo društvo na resnično pravi narodni podlagi — slovenski in katoliški.
Upam ,da bodo rojaki in rojakinje pristopali v to društvo v velikem številu. Kdor pa še zdaj ne želi pristopiti, naj bo vsaj toliko soliden, da ne bo poskušal tej mladiki škodovati, da mu ne bo morda kasneje žal.
Društvenemu odboru za sestavo pravil in pa celemu društvu, ki bo delalo pravila na prihodnji seji v nedeljo dne 13. t. m. zvečer po 7. uri v šolski dvorani, svetujem, da gleda na to, da bodo pravila kolikor mogoče kratka in jedrnato sestavljena.
Na tem mestu stavim sledeče nasvete :
1.	Društvo sv. Družine naj sprejema v svojo sredo može, žene, mladeniče in dekleta od 16. do 55. leta.
2.	Pristopnina naj bi bila po $1 za 16 let stare moške in ženske, a za starejše se pa računa 5c več za vsako leto višje starosti. Ta vsota se naj hi vlagala le v smrtninski sklad, zato naj bi bili enako obdačeni moški in ženske, 1d pristopijo.
3.	Vsak ud moški ali ženska katere-sibodi starosti, naj bi plačal na mesec po 25c za smrtninski sklad. V slučaju smrti katerega člana(ice) se naj plača $250 posmrtnine iz blagajne; v takem slučaju naj bi plačal vsak član-(ica) $1.00 za nedoločen čas. Ko se nabere vcSje število članov(ic), se smrtnina lahko zviša na $500, itd.
4.	Vsi moški morajo biti zavarovani
za posmrtnino in za bol. podporo. Ženske pa le za posmrtnino. Pa tudi ženskam naj bi se dovolilo, če se hočejo zavarovati tudi za bol. podporo.
5.	Vsak član(ica) zavarovan za bol. ! podporo naj plača 50c na mesec v bol.
blagajno in v slučaju bolezni dobi po $1 za vsak delavni dan.
6.	Vsak član(ica) naj bi plačali vsake tri mesece 10c v stroškin sklad.
7.	Kdor je bolan delj kot 2 tedna naj dobi podporo za ves čas odkar se je javil bolnim.
8.	Posmrtnina, bol. podpora in vse drugo se naj bi izplačevalo le na seji.
9.	Društvo sv. Družine naj bi ne imelo nikakih korakanj, itd. Za pogreb se naj preskrbi le nosilce.
10.	Društvena blagajna naj se deli v 3 sklade: smrtninski sklad, bolniški sklad in stroškin sklad.
11.	Redne seje se naj vršijo zadnjo nedeljo v mesecu, ker imajo druga društva seje na druge nedelje.
To so moji prvi nasveti za razvoj tega društva.
V nadi, da bo vsakdo izprevidel, da je to društvo prepotrebno za naš narod, upam, da se bo priglasilo za pristop obilo slovenskih in hrvatskih mož, žena, deklet in fantov, ker čimveč nas bo, tem lepše bomo napredovali.
Pristopite zdaj, ko je pristop le $1 za vse enak. Kdor želi pristopiti, se naj zglasi pri katerem društvenem u-radniku.
Z bratskim pozdravom na vse ude Dr. sv. Družine Eden izmed udov.
Zahvala.
Joliet, 111., 1. dec. — Iz urada društva sv. Genovefe št. 108, K. S. K, J.: Naznanjam članicam imenovanega društva, da se udeležijo gl. letne seje v nedeljo, dne 6. tega meseca ob pol-dveh v navadni dr. dvorani. Ker bo ta dan volitev uradnic za leto 1915, da lahko vsaka voli kakor kateri drago in ker je na odboru ležeč društveni napredek, zato se je te seje vsaka pod kaznijo dolžna udeležiti.
Nadalje je bilo sklenjeno pri zadnji seji, da bo imelo društvo skupno spoved 12. dec. in sv. obhajilo 13. t. m.
Opozarjam tudi članice, katere premene stanovanje, da naznanijo tajnici v teku treh dni; ako se ne ravnajo po pravilih, zapadejo kazni. Ker sedaj bodo dobivali vsi člani in članice list Glasilo K. S. K. J. vsak teden, zato mora imeti vsaka natančni naslov. To velja tudi za tiste, ki so na potnih listih, ker drugače ne bi dobile list pravilno in točno.
Prosim tudi one, ki so zaostale, di» poravnajo dolg pri društvu, da bo mogoče izdati račun ob novem letu in pa knjige v lep red dejati.
Ob koncu pozdravim vse članice in člane K. S. K. J.
Marija Stanfel, tajnica.
ob 1. uri popoldan. Ker bode glavno letno zborovanje, kakor tudi volitev odbora za prihodnje leto 1915, zato je vaša dolžnost, da si izberete može, ki bodo delovali v splošno korist S. K. P. društva sv. Barbare in postaje.
S sobratskim pozdravom
Frank Hočevar, tajnik,
1120 N. Broadway.
Navade narodov.
Tem potom se spodaj podpisana "Marijina dekliška družba" zahvaljuje igralcem za njih dobrodušno pomoč pri igri "Miklova Zala". Zahvaljuje se zlasti onim, ki so na katerikoli način nam pomagali; posebno pa Mr. Filip Gorup-u, ki se je največ trudil s podukom in pri igri sam in tako pripome-gel k lepemu vspehu. Hvala tudi vsem vdeležencem, domačim in onim iz drugih krajev.
Marijina dekliška družba, Joliet, 111.
Qrpheum
Xheatre
North Chicago Street:::;:::::::::::::Joliel, Illinois
i
Dva dni v nedeljo in pondeljek 6. in 7. dec.
se tu predstavljajo prve in prave slike o strašni
Evropski Vojni
katere je posnel Edwin F. Weigle, fotograf pri Chicago Tribune.
Slike predočujejo:
Požiganje Antwerpa, Vojska pri Aerschotn, Razdejanje Termonde, Poplavljenje Lierre, Vojska v Malines
in mnoge IMtltJE grozote, ki so jako zaiti mire za vsakogar.
p— Pridite, da vidite svojo brate in sestre v groznem boju za domovino.
prireditve vsak dan. oh pol treh, pol osmih in devetih.
Zvečer po 10 in 20e. Podnevi samo lOr.
Ne pozabite časa ne dnevov v nedeljo in poa-deljek, t>. in 7. dec.
Poleg tega se predstavi še druge zanimivosti.
WMmMWmmwfmm
Joliet, 111., 1. dec. — Iz urada društva Katoliških Borštnaric sv. Ane št. 534 se naznanja članicam, da/ se v polnem številu udeleže prihodnje seje dne 13. dec. točno ob poldrugi uri. Katera se ne udeleži, zapade kazni 25c, kakor so članice sklenile na zadnji seji.
Nadalje se naznanja, da bo društvo imelo skupno spoved dne 7. dec. in sv. obhajilo dne 8. dec. Sestrskim pozdravom
Marija Stanfel, tajnica-zapisnikarica.
Joliet, 111., 30. nov. — Iz urada dr. sv. Antona Pad. št. 87 K. S. K. J. se naznanja vsem članom, da bo imelo svojo mesečno ter obenem letno sejo dne 13. dec. 1914, na katero so vabljeni člani, da se v obilnem številu udeleže, ker na tej seji bo volitev odbora za leto 1915, da bo tako mogoče izvoliti prave može v odbor, da bodo dobro delovali v korist društva in Jednote. Nadalje bo tudi več važnih stvari za rešiti, zategadelj je pričakovati, da bo udeležba polnoštevilna, da ne bo imel eden ali drugi kaj prigovarjati, da ta ali ona stvar ni pravilno urejena. Torej da se to prepreči, se rtloramo držati gesla: Vsi za enega, eden za vse!
Z bratskim pozdravom
Matt. Vidmar, predsednik. Rudolf Kuleto, tajnik.
Calumet, Mich., 29. nov. — Danes je imelo društvo sv. Petra štev. 30. K. S. K. J. svoje letno generalno zborovanje in volitev uradnikov za leto 1915. Izvoljeni so bili sledeči:
Mihael Majerle, predsednik;
Nikolaj Mrak, podpredsednik;
John R. Sterbenz, tajnik irj, zastop nik;
Marko Sterk, blagajnik;
odborniki: Martin Majerle, Paul R. Madronič, John R. Sterbenz ml., Geo. Koče in Math. Samida.
Obenem opozarjam Vse člahe(ice), da prihodnjo sejo dne 27. decembra naj poravnajo ves dolg (dr. prispevke) za to leto. In pri isti seji bo vsaki dobil pojasnilo o tem, koliko bo imel za plačati po novi lestvici, katera stopi v moč z dnem 1. januarja 1. 1915.
Nadalje: po sklepu pri redni mesečni seji dne 26. aprila t. 1. se zahteva, da mora vsaki član(ica) nanj pripadajoče prispevke poravnati (plačati) vsaki mesec, in to pred koncem vsakega meseca, in tega sklepa se bom v bodoče strogo držal. Ce kateri to svojo dolžnost zanemari, bo suspendan(a), pa to sitnost bo imel sam sebi pripisati.
Opozorim tudi vse člane(ice), ki mi še niso dali svojega naslova, da to takoj storijo, ker ako ne bodo dobivali Jednotinega glasila, temu bodo sami krivi.
Upajoč, da bo vsaki vstregel društvenim zahtevani in se s tem izognil nadaljne sitnosti, ostajam vam vdani John R. Sterbenz, tajnik.
Chicago, 111., 1. dec. — Iz urada dr. Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. sc naznanja vsem članicam imenovanega društva, da imamo v soboto 5. t. m. pop. in zvečer skupno spoved in v nedeljo, to je 6. dec. med 8. sv. mašo pa skupno sv. obhajilo. Lepo bi bilo, da bi se v obilnem številu udeležile in na ta način se lepo pripravile na prihod Gospodov.
Nadalje vabim vse rojakinje, da bi v obilnem številu pristopale k društvu Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J., kjer se vsaka lahko zavaruje tudi za bolniško podporo.
Nadalje opominjani vse članice, da bi se kar največ mogoče udeležile seje dne 20. dec., ker sc bo volil odbor za leto 1915., da bote volile odbor društvu v korist, sebi pa v zadovoljnost- Nadalje pride več važnih stvari za urediti.
S sosestrskim pozdravom, in želim vam vsem srečne in vesele božične praznike.
Marija Kobal, 2040 W. 22 Pl.
Joliet, 111., 29. nov. — Iz urada dr. sv. Barbare postaja št. 65 se naznanja članom, da se v polnem številu udeležijo prihodnje seje dne 6. decembra
Naznanjamo z veseljem, da je g. Joseph Triner v Chicagi zopet letos izdal krasen stenski koledar za 1915. Kaže nam navade mnogih narodov in je le obžalovati, da vsled omejenega prostora niso mogli vsi narodi najti prostora na njem, ali upamo, da se v enem prihodnjih koledarjev to popravi. Iztis tega koledarja pošljejo po pošti po prejemu 10c v denarju ali znamkah. Naslovite svoja pisma: Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Koledarji se razpošljejo po 1. dec. 1914. — Adv. 3t, l-wk.
DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stedionico
U ZAGREBU,
CROATIA. EUROPE.
in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju.
Delniška glavnica in pričuv« K 16.250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj
g Chi. Phene: Office 658. Re«. 3704
Uradne ure: 9—12 a. m. 1—S and 7—« p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. S.Gasparovich
Dentist :: Zobozdravnik
Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405.
JOLIET,
ILLINOIS.
domaČa naravna ohiska vina
kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
Josip Svete
17SO-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO.
Conkord rudeče vino:
Sod, 6 gal............$5.50
Sod, 10 gal............ 8.00
Sod, 25 gal........... 16.50
Sod, 50 gal...........30.00
Catawba belo vino:
Sod, 6 gal.............$7.00
Sod, 10 gal............ 11.00
Sod, 25 gaL........... 24.00
Sod, 50 gal...........42.50
#
Delaware belo vino, sod, 10 galonov, $13.00. Sod 25 galonov, $26.00. Sod 50 galonov, $50.00.
Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order.
: S
Union Coal & Transfer Co.
515 CASS STREET, JOLIET, ILL, Piano and Furniture Moving.
Chicago tel. 4313.	Northwesters teL 41*
Popolnoma varno naložen je denar
Hranilnici in posojilnici v Kandiji
PRI NOVEM MESTU, KRANJSKO
Vloge se obrestujejo s 4! % (4.75) na leto.
Hranilne vloge koncem leta 1913 znašajo 1,395.407.84 K.
Članov ima 2293. Rezervni zaklad znaša nad 56.000 K. Polegtegi lastni"Posojilniški dom"vvred. nad52.000 K.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
fSSH"
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Ota telefona 405
S. Bluff St., Joliet. 11).