Komisar D'Azeglio o razvoju pristanišča Na Pordenonelegge vabi kar 300 dogodkov Cesta na Travniku kmalu prevozna
JCPrimorski
* ^^	dnevnik
št. 210 (21.447) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 10. SEPTEMBRA 2015 1,20 €
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
771124 666007
5 0 9 10
Izboljšati zakon o upravni reformi
Aljoša Gašperlin
Tržaška občinska komisija za institucionalne zadeve je v začetku tedna začela razpravljati o statutu nove Julijske medobčinske teritorialne unije. Že s prve seje, ki ji bodo sledile še druge, je izšla ugotovitev, da vsebuje deželna reforma krajevnih uprav še nekatere nedorečenosti, ki zadevajo npr. negotovo usodo uslužbencev, upravljanje skupnih storitev in, nenazadnje, usklajevanje normativov z duhom in črko zaščitnega zakona. Kritične ocene je bilo slišati tudi v zgoniškem občinskem svetu, ki je v ponedeljek vzel v pretres statut, a so zmanjkali glasovi za njegovo sprejetje. Glavni razlog za to pa ni bilo nasprotovanje statutu, ampak reformi, ki jo je potrebno po oceni mnogih še izboljšati. Dodaten dokaz nasprotovanja reformi, ki je še posebno zaznavno v majhnih občinah, je prišel dan kasneje iz Čedada, kjer so župani občin medobčinske zveze »Nadiža« po napovedih spet zavrnili statut, ki ga bo torej pripravil komisar.
Med vzroki za nasprotovanje deželni reformi sta bila, če odmislimo predvolilne računice, odločilna v glavnem dva, in sicer neupoštevanje mnenj občinskih svetov, torej prebivalstva, ter kritika, češ da je bil zakon izdelan v naglici. Reforma je vsekakor potrebna, vendar si je očitno treba vzeti čas za poglobitev. Zaradi tega je zelo pomembno, da odločujoči prisluhnejo nekaterim predlogom, ki so najbrž še kako umestni in katerih namen je le izboljšanje zakona.
evropska unija - Govor predsednika Junckerja o stanju unije
Čas je za pogum in solidarnost
Plan za razporeditev beguncev in drugi predlogi
trst - Predstavitev
Vabilo na Slofest
Znova v šolo
TRST - Na nekaterih slovenskih šolah na Tržaškem se je včeraj začel pouk v okviru novega šolskega leta 2015/2016. V šolske klopi so sedli učenci in dijaki Večstopenjske šole Vladimirja Bartola pri Sv. Ivanu ter dijaki Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana in Liceja Franceta Prešerna, vsega skupaj 743 učencev oz. dijakov. Danes pa se bo pouk začel na večstopenjskih šolah na Opčinah in pri Sv. Jakobu, na Tehniškem zavodu Žige Zoisa ter na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška.
BRUSELJ/STRASBOURG - Stanje EU ni dobro, premalo je Evrope in premalo unije. Prva prioriteta je in mora biti begunska kriza. Čas je za solidarnost in pogum. To je glavno sporočilo predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v njegovem prvem govoru o stanju unije. Besede je podkrepil z zajetnim svežnjem predlogov, ki vključujejo premestitev še 120.000 beguncev. V 80-minutnem govoru je Juncker takoj na začetku izpostavil, da ne bo podal slike unije skozi rožnata očala. »EU ni v dobrem stanju. Premalo je Evrope in premalo unije,« je poudaril.
Zaskrbljujoče vesti o nesprejemljivem ravnanju z begunci pa še vedno prihajajo z Madžarske, včeraj pa tudi z Danske, kjer je desnosredinska vlada sirskim beguncem zaprla pot proti Švedski, mnoge pa vrača v Nemčijo.
Na 2. strani
deželni svet
O mestni občini hoče dežela odločati sama
TRST - Deželni svet je včeraj soglasno odobril resolucijo, ki zahteva naj Rim spoštuje deželne pristojnosti pri odločanju o morebitnem ustanavljanju mestnih občin. V ustavnem postopku za spremembo deželnega statuta je senat na predlog tržaškega senatorja Francesca Russa sprejel to možnost, kar je v FJK povzročilo precej ogorčenja in zahtevo, naj se spoštuje primarna zakonodajna pristojnost dežele glede reforme njenega sistema krajevnih uprav.
Na 3. strani
TRST - Današnji glasbeno-li-terarni dogodek na trgu pri Sv. Jakobu bo uvod v Slofest, tridnevni praznik slovenske kulture in ustvarjalnosti v priredbi Zveze slovenskih kulturnih društev in številnih partnerjev. Festival bo letos potekal med 18. in 20. septembrom na Borznem trgu in v ulicah Cassa di Risparmio ter Bellini. Spored dogodkov je kar-seda raznolik, včeraj so ga predstavili v Tržaškem knjižnem središču.
Trst: prostorski načrt Žše pred koncem leta?
Na 4. strani
Pohod bosonogih jutri tudi v Trstu in Gorici
Na 5. in 11. strani
V Križankah zanimive plesne Fobije
Na 8. strani
Na Goriškem ranjena skuterist in kolesar
Na 11. strani
gorica - Občina pripravlja načrt
Remizo bi porušili in gradili parkirišče
košarka - EP
Grčija premočna za Slovenijo, zmaga Italije
ZAGREB/BERLIN - Na evropskem košarkarskem prvenstvu, ki istočasno poteka v štirih različnih državah (v Zagrebu na Hrvaškem, nemškem Berlinu, v Rigi v Latviji in francoskem Montpellie-ru), bodo danes igrali še zadnje tekme prvega dela prvenstva. Nekatere reprezentance bodo odšle domov. Najboljše štiri pa bodo drugi del EP nadaljevale v Franciji. Med temi bosta morda tudi Slovenija in Italija. Prva je včeraj izgubila proti Grčiji. Druga pa je po Španiji odpravila še Nemčijo.
Na 14. strani
UdBDLTBLCiu nam ^E^flnn
ta zp i-5-uj e v sezo ni 201 S/1 S nas Ii dn je obormn aje;
GLEDRLlŠHI AganmR
Gi_nseEna-PLE5nj REDHITIR
bf?u__iHrrrni HBanmn
sreCkinabqhma
winn unn SEEonsuR hrrtier
FiunsuLH
Vpil DliHimnjEV pnlcVn dn 30. MjHEmbrcr 2G15. URMK BLAGAlttf:
*U patiEdtljta du ptthnid 10. dO IZ, ter cd "IS. du IT. ure
mi um p it d priiedilunnii, ¿d lontcrE le izdajajo nUpdi^E. UABL|£M K
Več InformwtJ na tel. št. M 3B5 S 731 ID ID In no w«iv.i®5D*Hov[tonn.5l
111 vi	■ i üh
2
Četrtek, 10. septembra 2015
ITALIJA, SVET
/
evropska unija - Predsednik komisije Juncker kritičen glede odzivanja na begunsko krizo
Stanje ni dobro, premalo je Evrope in premalo unije
Komisija predlaga sveženj ukrepov, ki vključujejo premestitev še 120.000 beguncev
Na madžarsko-srbski meji tranzitne cone in vojaki
BRUSELJ/STRASBOURG - Stanje EU ni dobro, premalo je Evrope in premalo unije. Prva prioriteta je in mora biti begunska kriza. Čas je za solidarnost in pogum. To je glavno sporočilo predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v njegovem prvem govoru o stanju unije. Besede je podkrepil z zajetnim svežnjem predlogov, ki vključujejo premestitev še 120.000 beguncev. V 80-minutnem govoru je Juncker takoj na začetku izpostavil, da ne bo podal slike unije skozi rožnata očala. »EU ni v dobrem stanju. Premalo je Evrope in premalo unije,« je poudaril.
Prva prioriteta je soočenje z begunsko krizo. Že 500.000 ljudi je letos pribežalo v Evropo, večina pred vojno v Siriji, terorjem skupine Islamska država ali diktator-stvom v Eritreji. Čas je za humanost in človeško dostojanstvo. Vsi se moramo zavedati, da je Evropa celina, kjer je skoraj vsakdo nekoč bil begunec, je poudaril. »Evropa predstavlja za te ljudi prostor upanja, zavetja in stabilnosti - na to moramo biti ponosni, ne da nas je strah,« je izpostavil in dodal, da je število beguncev še vedno le 0,11 odstotka prebivalcev EU.
Besede je Junckerjeva komisija podkrepila z zajetnim svežnjem predlogov. Ključen je predlog za premestitev še 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske po drugih članicah EU. Ob upoštevanju majskega svežnja komisija predlaga premestitev 160.000 oseb. Komisija predlaga tudi začasno solidarnostno klavzulo, ki jo nekateri tolmačijo kot finančno sankcijo. Če članica iz objektivnih razlogov začasno ne more sodelovati pri premestitvi, bo morala v proračun EU prispevati 0,002 odstotka svojega BDP.
Drugi ukrep je predlog za vzpostavitev stalnega mehanizma za premestitev beguncev v kriznih razmerah, ki ga bo v izrednih okoliščinah mogoče sprožiti samodejno. Izredne razmere bo komisija opredelila na podlagi števila prošenj za azil in števila nezakonitih prehodov meje v zadnjih šestih mesecih ob upoštevanju enakih štirih meril kot v dveh dosedanjih shemah.
Komisija je predlagala tudi vzpostavitev skupnega evropskega seznama varnih držav izvora. Ta seznam bo omogočil hitrejšo obdelavo prosilcev za azil in hitrejše vračanje v primerih, ko se prošnji za azil ne ugodi. Na ta seznam naj bi uvrstili Albanijo, Bosno in Hercegovino, Makedonijo, Kosovo, Črno goro, Srbijo in Turčijo.
Komisija je namenila tudi 1,8 milijarde evrov za odpravljanje vzrokov za nezakonite migracije v Afriki, zlasti v Sahelu, regiji Čadskega jezera, Afriškem rogu ter Severni Afriki. Sprememb evropske azilne politike, ki je tarča ostrih kritik, komisija ni predlagala, temveč terja dosledno izvajanje sprejetih pravil. Juncker je za prihodnje dni napovedal postopke proti članicam zaradi kršitev evropske azilne zakonodaje.
V organizaciji Amnesty International so se odzvali kritično, češ da so predlogi še daleč od potrebne rešitve, in pozvali h koreniti spremembi evropske azilne politike.
O predlogih komisije bodo v ponedeljek razpravljali notranji ministri članic EU. Mehanizma za nujno premestitev, ki ju je komisija predlagala maja in zdaj, članice sprejemajo s kvalificirano večino ob posvetovanju z Evropskim parlamentom. Juncker pričakuje, da se bodo notranji ministri v ponedeljek dogovorili vsaj o najpomembnejših elementih svežnja, če že ne o vseh podrobnostih. Prvi odzivi iz prestolnic sicer kažejo, da bo razprava težka. Nemčija, Avstrija in Italija so novi predlog za premestitev beguncev pozdravile. Vzhodnoevropskih držav, ki so že do zdaj nasprotovale sistemu obveznih kvot, pa ni prepričal.
Juncker se je dotaknil tudi nekaterih drugih perečih tem. Pozval je k novemu začetku za Grčijo in celotno območje evra ter
znova obljubil "pošten dogovor" v pogajanjih z Veliko Britanijo, ki bo do konca leta 2017 na referendumu odločala o članstvu v EU. Moskvo je opozoril, da so meje članic EU nedotakljive, Ukrajini pa obljubil, da bo storil vse za odpravo vizumov za vstop Ukrajincev v EU, če bo država izpolnila pogoje. Opozoril je, da se lahko Evropa v prihodnosti sooči tudi s problemom "podnebnih" beguncev, če ne bo ukrepala za robusten in zavezujoč mednarodni podnebni dogovor, ter podprl trgovinski sporazum med EU in ZDA.
Evropski poslanci so se na govor večinoma odzvali s sporočili podpore predlogom za soočenje z begunsko krizo. Mnogi so opozarjali na nacionalni egoizem. Tudi predsednik parlamenta Martin Schulz je okrcal "idiotsko politiko nacionalizma". Slišati je bilo precej kritik zaradi neudeležbe predsednika Evropskega sveta, Poljaka Donalda Tuska, ki pa mu je Juncker stopil v bran. Poudaril je, da je Tusk v Turčiji, kar je prav in upravičeno ter pomembneje kot udeležba v razpravi v parlamentu.
Sopredsedujoči Zelenim Philippe Lamberts, ki je pozval k radodarnosti in odprtosti, je na primer predlagal, naj Evropski parlament beguncem nameni svoje pogosto prazne prostore. A njegov predlog ni naletel na pretirano navdušenje v dvorani. (STA)
BUDIMPEŠTA - Madžarska bo na meji s Srbijo vzpostavila posebne tranzitne cone za migrante, ki bodo zaprte in ločene od preostanka države. Bodo pa te cone odprte v smeri proti Srbiji, kamor bodo vračali vse, katerih prošnje za azil bodo zavrnjene, je pojasnil visok predstavnik stranke Fidesz. Madžarska vlada namerava na mejo poslati tudi vojake.
Madžarska je poleg Slovaške, Češke in Poljske, s katerimi je povezana v Višegrajsko skupino, med najglasnejšimi nasprotnicami sistema obveznih kvot, po katerih bi si države članice EU razdeljevale begunce.
Begunci ponovno na poti iz zbirnega centra Roszke
BUDIMPEŠTA - Skupina nekaj sto beguncev je včeraj ponovno prebila policijski kordon okoli zbirnega centra Roszke in se napotila proti avtocesti, ki vodi do Budimpešte. Po spopadih s policijo so begunce prepeljali v sprejemne centre. Policisti so si prizadevali, da bi skupino ustavili in begunce so s pomočjo prevajalcev prepričali, da so se vkrcali na avtobuse, s katerimi so jih prepeljali v registracijske centre. Skupina, ki je prebila policijski kordon, je štela od 400 do 500 beguncev. Begunsko taborišče v Roszkeju so včeraj obiskali predstavniki organizacije Zdravniki brez meja. »To je katastrofa,« je razmere opisala vodja misije Teresa San Cristobal. »Begunsko taborišče v Roszkeju ni to, kar bi pričakovali, ko pridete v Evropo,« je dodala. Po njenih besedah begunci nujno potrebujejo organizirano pomoč.
Madžarska snemalka spotaknila begunca z otrokom
BUDIMPEŠTA - Kamere so ujele snemalko madžarske televizije N1TV, ko je na mad-žarsko-srbski meji med stotinami pred policijo bežečih beguncev spotaknila begunca z otrokom v naročju. Ženska, ki je s svojim dejanjem sprožila val ogorčenja, je dobila odpoved. Na posnetku je videti, kako ženska s kamero na ramenih spotakne moškega, ki z otrokom v rokah beži pred policijo. Moški je ob tem padel. Snemalka je tudi brcnila še eno deklico v skupini beguncev. Glavni urednik televizijske postaje N1TV Szabolocs Kisberk je potrdil, da so jo odpustili 20 minut po tem, ko je video-posnetek zaokrožil po spletu. N1TV je sicer blizu skrajno desni stranki Jobbik.
Danska begunce, ki ne prosijo za azil, vrača v Nemčijo
KOEBENHAVN - Danska se je odločila, da bo begunce, ki v državo prihajajo prek Nemčije, vrnila v Nemčijo, če ne bodo zaprosili za azil na Danskem. »To so ljudje, ki na Danskem ne želijo azila, kar pomeni, da so tukaj nezakonito,« je sporočila danska policija. Večina beguncev sicer želi naprej na Švedsko, a Danci jim to preprečujejo. Kot je še sporočila danska policija, bodo begunce izgnali in jim tudi izdali prepoved vstopa v državo v prihodnjih dveh letih. Iz Nemčije na Dansko je od nedelje prišlo najmanj 1500 beguncev, večinoma gre za Sirce in Iračane. Večina jih želi na Švedsko, samo peščica jih je zaprosila za azil na Danskem. Danske oblasti beguncem ovirajo nadaljnjo pot na Švedsko, kjer vsi begunci iz Sirije dobijo stalno dovoljenje za bivanje. Danska na drugi strani beguncem ponuja zgolj začasno dovoljenje za bivanje in nižje socialne pravice kot Švedska. Danska desno-sredinska manjšinska vlada skuša z različnimi ukrepi narediti svojo državo čim manj privlačno za prosilce za azil in danski parlament je minuli teden potrdil zmanjšanje socialne pomoči za nove begunce.
sirija - Pritisk Kerryja na Bolgarijo in Grčijo, naj ne dovolijo preletov
ZDA očitajo Rusiji, da krepi vojaško podporo Asadu
MOSKVA - Med ZDA in Rusijo so v teh dneh vzniknile nove napetosti, potem ko so mediji objavili, da naj bi Rusija v podporo režimu Bašarja al Asada krepila vojaško navzočnost v Siriji. Na zunanjem ministrstvu v Moskvi so poudarili, da ni Rusija nikoli skrivala vojaške pomoči sirskemu režimu in da so v Siriji trenutno tudi ruski vojaški strokovnjaki. »Siriji orožje in vojaško opremo dobavljamo že dalj časa. To počnemo v skladu z obstoječimi pogodbami in mednarodnim pravom,« je poudarila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Dodala je, da so v Siriji trenutno ruski vojaški strokovnjaki, ki Sircem pomagajo obvladati rusko opremo. »Ne razumemo protiruske histerije v zvezi s tem,« je še poudarila Za-harova. Povedala je tudi, da Rusija razmišlja o morebitni krepitvi boja proti skrajnim organizacijam, ki režimu v Damasku odvzemajo ozemlje. A vsa tovrstna razmišljanja bodo v skladu z mednarodnim pravom in rusko zakonodajo, je izpostavila.
Časnik New York Times je v soboto poročal, da je Rusija v regijo Latakija na se-
verozahodu Sirije, ki je pod nadzorom Asa-dovega režima, poslala vojaško predhodnico in montažne objekte za več sto ljudi ter premični letalski kontrolni stolp. Zaradi teh informacij je ameriški državni sekretar John Kerry stopil v stik z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom in mu izrazil bojazen, da bi lahko krepitev ruske vojaške navzočnosti vodila v stopnjevanje konflikta v Siriji, ki jo že od leta 2011 razjeda državljanska vojna.
V napetosti so se ujele tudi nekatere evropske države. ZDA je Bolgarijo in Grčijo zaprosila, naj ruskim letalom na poti v Sirijo ne dovolijo preletov čez svoje ozemlje. Sofija je v torek na prepoved pristala, včeraj pa sporočila, da bo ruskim letalom dovolila prelete, če jim bodo ruske oblasti omogočile pregled tovora, na kar se v Moskvi še niso odzvali. Moskva je že v torek zahtevala tako odgovor Bolgarije kot Grčije, včeraj pa sporočila, da so ji Atene dovolile prelete za dobavo pomoči Siriji, dovoljenje za prelete pa je dobila tudi od Irana. Rusija se je leta 2012 zaradi letov v Sirijo v podobnem sporu znašla s Turčijo.
Turška vojaška letala so takrat zahtevala pristanek ruskega civilnega letala zaradi sumov, da prevaža vojaško opremo.
Moskva je ena glavnih zaveznic Asa-dovega režima, v zadnjih tednih, po sklenitvi dogovora o iranskem jedrskem programu, pa krepi vlogo posrednika v konfliktu. Zadnje napetosti med ZDA in Rusijo sledijo kratkemu obdobju sodelovanja v avgustu, ko je Kerry podprl prizadevanja Lavrova za politično rešitev sirske krize. Rusija v teh prizadevanjih poudarja, da mora Asad sodelovati v politični tranziciji, kar večina sirske opozicije v izgnanstvu, ki ima podporo ZDA, zavrača. Sicer pa želi Moskva tudi prispevati v boju proti skrajni Islamski državi, ki jih je v zadnjem letu dni uspelo zasesti obsežna ozemlja v Siriji in Iraku.
Ruski spletni portal Sputnik ocenjuje, da gre poročila o domnevni krepitvi ruske vojaške navzočnosti v Siriji pripisati izboljševanju odnosov med Rusijo in Savd-sko Arabijo, šlo pa naj bi tudi za poskuse, da se Rusiji naprti krivda za begunsko krizo v Evropi. (STA)
V	DS o reformi senata še ni pravega dialoga
RIM - V Demokratski stranki tudi po predsinočnjem srečanju Mattea Renzi-ja s strankinimi senatorji še ni prišlo do premostitve spora, ki zavira odobritev ustavne reforme senata. Manjšina v stranki, ki šteje 29 za odobritev odločilnih senatorjev, se upira imenovanju senatorjev po deželah in zahteva njihovo neposredno izvolitev. Predstavnik manjšine Massimo Speranza je ocenil, da Renzi ni predstavil bistvenih novosti. Kompromis bodo skušali poiskati danes s posredovanjem vodij senatne in poslanske skupine DS Zande in Rosa-ta ter predsednice senatne komisije za ustavna vprašanja Finocchiarove.
Vespa ga je polomil
RIM - Novinar Bruno Vespa je bil že pogosto deležen kritik zaradi prilizovanja trenutnim oblastnikom, s sinočnjo oddajo Porta a porta pa si je nakopal plaz kritik. V studio je namreč povabil hčerko in vnuka rimskega mafijskega botra Vittoria Casamonice, čigar pro-vokativno in kičasto slovesen pogreb je avgusta osmešil Italijo pred svetovno javnostjo in povzročil vroče polemike. Te so se sinoči ponovno razbohotile, ko so Vespi očitali, da je ponudil gledalcem »sramoten in ponižujoč spektakel« in da je »javno televizijo zlorabil za glasilo mafijcev«. Vespo je edini zagovarjal Brunetta (FI), sicer pa politika soglasno zahteva ukrepanje komisije za nadzor nad družbo Rai.
V	Turčiji napadli sedež prokurdske stranke HDP
ANKARA - Jezna množica protestni-kov je v torek napadla sedež prokurd-ske stranke HDP v Ankari, podobnih incidentov pa je bilo ponoči po celi Turčiji še veliko. Nacionalisti obtožujejo HDP, da je politično krilo prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK), ki je v zadnjih dneh izvedla dva napada na varnostne sile, v katerih je umrlo 30 policistov. Na sedež HDP v Ankari se je spravilo več deset nacionalističnih pro-testnikov. Poslopje so obmetavali s kamni, iz stavbe se je valil dim, fotografije na družbenih omrežjih pa nakazujejo, da je notranjost zgradbe močno poškodovana. Stranka je bila kritična, češ da policija ne posreduje. Poleg tega je bil ponoči že tretjo noč zapored tarča napada sedež turškega časnika Hurriyet. Provladni protestniki so razbijali okna in stavbo obmetavali s kamenjem.
I
_
ZLATO
(999,99 %%) za kg
31.772,77 -477,40 SOD NAFTE
(159 litrov)
48,23 $ -2,61
EVRO
1,1139 $ -0,20
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
9. septembra 2015
valute	evro (povprečni tečaj) 9. 9. 9. 9.	
ameriški dolar	1,1139	1,1162
japonski jen	134,65	133,82
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,057	27,047
danska krona	7,4611	7,4615
britanski fun	0,72510	0,72440
madžarski forint	313,17	314,22
poljski zlot	4,2067	4,2268
romunski lev	4,41 74	4,4263
švedska krona	9,4024	9,4188
švicarski frank	1,0893	1,0920
norveška krona	9,2000	9,2245
hrvaška kuna	7,5510	7,5605
ruski rubel	75,7811	76,0808
turška lira	3,3633	3,3633
avstralski dolar	1,5860	1,5976
braziljski real	4,2340	4,2346
kanadski dolar	1,4757	1,4757
kitajski juan	7,1047	7,1075
indijska rupija	73,9755	74,2300
mehiški peso	18,6895	18,8117
južnoafriški rand	15,2276	15,4210
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 10. septembra 2015
3
deželni svet - Soglasno stališče proti popravku sen. Russa
»O mestni občini bomo odločali sami«
Odobrili tudi nov urbanistični zakon za omejitev porabe tal
ljubljana - Prihodnji torek
Odlikovanji RS za Primorski dnevnik in Dsi
TRST - Deželni svet je včeraj soglasno odobril resolucijo, ki v bistvu zavrača možnost, da bi v deželi ustanavljali ti. mestno občino Trst. O tem je deželni svet že razpravljal 30. januarja 2014 v okviru postopka reforme deželnega statuta, s katero so v FJK ukinili pokrajine. Takrat niso predvideli možnosti ustanavljanja mestne občine. Kasneje se je postopek ustavne revizije nadaljeval v Rimu, kjer je senat 7. julija letos na predlog tržaškega senatorja Francesca Russa vnesel v zakonski osnutek tudi popravek, ki dopušča možnost ustanovitve mestne občine Trst. Russova poteza je povzročila veliko razburjenje tudi v sami Demokratski stranki, zlasti v njenem furlanskem delu. Russu so očitali, da privilegira Trst in zapostavlja Furlanijo.
Včeraj je deželni svet razpravljal o dveh podobnih resolucijah. Prvo je v imenu večine predložil svetnik DS Diego Mo-retti, drugo pa so svetniki vseh skupin opozicije (prvi podpisnik Alessandro Colaut-ti - NCD). Ker je bile vsebina podobna, so po krajši prekinitvi v popoldanskem delu zasedanja osvojili Morettijev popravek, ki povzema srž vsebine obeh resolucij, Co-lautti pa je svojo umaknil.
Deželni svet je tako s 43 glasovi soglasno sprejel besedilo, ki zavezuje predsednico deželne uprave Deboro Serracc-hiani in predsednika deželnega sveta Franca Iacopa, da se v vseh odnosih z državnimi organi zavzameta za spoštovanje primarne zakonodajne pristojnosti dežele glede reforme njenega sistema krajevnih uprav. Vlada in državni parlament morata zato prepustiti deželi samostojno odločanje o morebitnem ustanavljanju mestnih občin.
V razpravi so sicer prišla na dan tudi stališča v prid mestni občini (na primer nekdanjega tržaškega župana, danes svetnika desne sredine Dipiazze in levosre-
dinske skupine Občanov), vsi pa so soglašali s potrebo, da se spoštujejo pristojnosti dežele.
Deželni svet je včeraj odobril tudi pomemben zakon s področja urbanistike, ki na novo ureja predpise glede sprejemanja občinskih prostorskih načrtov s ciljem, da bi zmanjšali porabo površin. Kot je v razpravi med drugimi pojasnil načelnik SEL Lauri, je bila dosedanja zakonodaja v tem pomanjkljiva, saj je v letih 2002-2014 beton zalil v FJK površine, ki bi zadoščale za 1324 nogometnih igrišč in to kljub nični demografski rasti. Nov zakon bil odobrilo 23 večinskih svetnikov, 12 svetnikov desne sredine se je vzdržalo, proti pa jih je
glasovalo 5 iz Gibanja 5 zvezd. Kot je pojasnila njihova predstavnica Ilaria Dal Zo-vo, niso prepričani v učinkovitost novih norm, cilj nične rabe novih zelenih površin pa je postavljen predaleč v leto 2050.
Z druge strani je predsednica Ser-racchianijeva izrazila zadovoljstvo. Zakon sicer dopušča zasedbo novih površin, vendar le če ni možnosti ponovne uporabe oz. prekvalifikacije že zazidanih območij. Občine naj bi torej lahko predvidele nove industrijske ali trgovske cone le spričo konkretnih načrtov investitorjev in pod pogojem, da jih ni mogoče namestiti v že obstoječe opuščene hale ali na neizkoriščene urbanizirane površine.
slovenija - Vrhovno sodišče
Razveljavili sodbo Bavčarju in Sušinskemu
LJUBLJANA - Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevku za varstvo zakonitosti nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja in nekdanjega svetovalca Istabenza Kristjana Sušinskega in jima razveljavilo sodbo, zadevo pa vrnilo v ponovno sojenje, je za STA dejala zagovornica Varja Holec. Zahtevo nekdanjega prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota so zavrnili. Vrhovno sodišče je delno ugodilo tudi nekdanjemu predsedniku uprave Mak-sime Holdinga Nastji Sušinskemu in mu dosojeno kazen znižalo na eno leto in 10 mesecev.
Bavčar je bil na prvi stopnji si-
cer obsojen na sedem let zaporne kazni, Šrot pa je dobil pet let in deset mesecev zapora. Kristjan Sušinski je bil obsojen na tri leta zapora, Nastja Sušinski pa na tri leta in devet mesecev. Do kaznivih dejanj je prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov. Nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov. (STA)
LJUBLJANA - Po številih srečanjih ob letošnji sedemdesetletnici izhajanja bo za Primorski dnevnik posebno slovesno prihodnji torek, ko bo predsednik Slovenije Borut Pahor v ljubljanski predsedniški palači podelil dnevniku srebrni red za zasluge. Odlikovanje bo dnevnik prejel »za prispevek k ohranjanju nacionalne pripadnosti Slovencev v Italiji, za zvestobo vrednotam, kot so svoboda, prijateljstvo med narodi in mi-roljubje, ter za prispevek k boljšemu medsebojnemu poznavanju in čezmej-nemu sodelovanju«, kot je zabeleženo v ukazu predsednika republike.
Ob isti priložnosti bo predsednik
Borut Pahor z redom za zasluge odlikoval Društvo slovenskih izobražencev »za skrbno in sistematično ustvarjanje prostora za dialog, ki na študijskih dnevih Draga že pol stoletja povezuje matično, zamejsko in zdomsko Slovenijo.
V praznovanje sedemdesetletnice Primorskega dnevnika pa sodi tudi srečanje na pobudo tržaške občinske uprave, ki bo v dvorani občinskega sveta v soboto, 19. septembra med potekom Slo-festa. Na simpoziju bodo poleg institucionalnih predstavnikov iz naše dežele in Slovenije sodelovali tudi direktorji nekaterih manjšinskih dnevnikov združenja manjšinskih časopisov v Evropi MIDAS.
celje - Mednarodni sejem MOS
Italijanski izdelki cenjeni na tujih trgih
CELJE - ICE - Agencija za promocijo v tujini in internacionalizacijo italijanskih podjetij v Ljubljani v sodelovanju z Acimall, italijanskim združenjem proizvajalcev strojev in orodij za obdelavo lesa, je v teh dneh prisotna na mednarodnem sejmu MOS v Celju z italijanskim razstavnim prostorom, ki gosti poleg organizatorjev sejma Xylexpo 2016, tudi Inštitut Catas, italijanski center odličnosti za cer-tificiranje, raziskave in testiranja v lesni in pohištveni industriji ter italijanska podjetja Delta, Elcis Encoder in Genini.
Na okrogli mizi, organizirani v partnerstvu s Celjskim sejmom, je italijanska veleposlanica v Sloveniji, Rossella Franchini Sherifis, poudarila izraženo pozornost, ki jo je Acimall izkazal za slovenski trg in možnost poglobitve novih sodelovanj v sektorju, v katerem so italijanski izdelki zelo cenjeni tudi na tujih trgih.
Podpredsednik vlade in minister za kmetijstvo Dejan Zidan je poudaril pomen lesnega sektorja za gospodarski razvoj in razvoj podeželja. Minister Zdravko Počivalšek je predstavil nov Direktorat za lesarstvo, ustanovljen na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Predstavnik združenja Acimall, Carlo Alberto Strada, je razkril novosti na prihajajočem 25. sve-
Rosella Franchini Sherifis
tovnem bienalu tehnologij za obdelavo lesa in komponent za pohištveno industrijo: Xylexpo 2016, ki bo potekal v Milanu na sejmišču Fieramilano Rho od 24. do 28. maja 2016. Annamaria Franz je seznanila udeležence z dejavnostjo italijanskega centra odličnosti Inštituta CATAS iz Vidma.
Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS, je na novinarski konferenci predstavil slovensko lesno verigo, smernice razvoja sektorja in številne priložnosti za sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi podjetji.
koper - Policija izsledila dva sumljiva srbska državljana
Tatovi uporabljajo tudi motilce
daljinskega zaklepanja vozil
KOPER - Tatovi za vstop v parkirana vozila zadnje čase uporabljajo tudi elektronske naprave, ki onemogočajo daljinsko centralno zaklepanje osebnih vozil. Tak primer so koprski policisti obravnavali prejšnji četrtek, ko sta državljana Srbije na parkirišču enega od trgovskih centrov v Kopru na ta način neovirano vstopila v osebno vozilo občanke. Občanka se je sprva obrnila na policiste, ker je imela težave pri zaklepanju vozila in je v bližini opazila moška, ki sta na vozilih preverjala, če so odklenjena. Skoraj istočasno so policiste o dveh sumljivih moških obvestili tudi varnostniki iz trgovskega centra.
Policisti so na podlagi opisov na parkirišču trgovskega centra prijeli državljana Srbije, stara 45 in 46 let, ki sta pregledovala enega od tam parkiranih osebnih avtomobilov, ki pa ni bil njuna last. Policisti so jima tudi zasegli elektronsko napravo, za katero so ugotovili, da je prirejena tako, da je onemogočala daljinsko centralno zaklepanje na osebnih vozilih, to pa z namenom izvrševanja tatvin.
Kot so še ugotovili policisti, sta srbska državljana z elektronsko napravo dejansko preprečila daljinsko zaklepanje osebnega avtomobila. Lastnica je vozilo zapustila v prepričanju, da ga je pravilno zaklenila, zatem pa sta moška neovirano vstopila v avtomobil in ga preiskala, kmalu po dejanju pa so ju prijeli policisti.
Tatova so pridržali, preiskali njun avto ter podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine. Oba so s kazensko ovadbo privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki ju je po zaslišanju izpustil na prostost, so še zapisali na policiji.
Policisti iščejo lastnika kovinske blagajne
Policisti Policijske postaje Koper so med eno od hišnih preiskav sredi avgusta zasegli tudi kovinsko blagajno. Slednja je bila nasilno odprta z zadnje strani, kar očitno kaže na to, da izvira iz kaznivega dejanja. Trenutno jo hranijo na Policijski postaji.
Lastnika kovinske blagajne, ki bi to prepoznal, prosijo, naj se čim prej zglasi na Policijski postaji Koper.
Preiskujejo štiri vlome
KOPER - V Plavjah je nekdo vlomil v zapuščeno hišo. Pre-iskal je prostore, vendar ni odnesel nič. Pred hišo je poškodoval neregistriran osebni avto Mercedes, nato pa ukradel parkirano avtomobilsko prikolico. Lastnik je oškodovan za 2000 evrov.
V Strunjanu je nekdo vlomil v barko. Poškodoval je pokrov motorja in odprl ventil za odtok morske vode. Voda je nato pritekla v podpalubje, zalila motor in predel podpalubja. Lastnik je oškodovan za 5000 evrov.
Ponoči je nekdo vlomil v koprsko trgovino. Odnesel je blagajniški minimum. Nekdo je vlomil tudi v poslovni objekt v Seči, od koder je prav tako odnesel blagajniški minimum.
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
4	Četrtek, 10. septembra
2015
APrimorski
r	dnevnik
slofest - Od 18. do 20. septembra tridnevni festival, nocoj uvod pri Sv. Jakobu
Za boljše odnose in večjo prepoznavnost
2. Slofest so včeraj predstavili v Tržaškem knjižnem središču
fotodamj@n
Z drevišnjim spremljevalnim dogodkom na trgu pri Sv. Jakobu, ki so ga naslovili Nevidne sledi in na katerem bo Godbeno društvo Prosek spremljalo branje odlomkov iz knjige Nojevo pero Lelje Rehar Sancin, se bo ob 20. uri začelo predfestivalsko dogajanje 2. izdaje festivala Slofest, na katerem bodo Slovenci povedali, kaj znajo in kaj zmorejo. Ta bo potekal od 18. do 20. septembra, osrednje prizorišče pa bo tako kot pred dvema letoma, ko so izvedli krstno izdajo, šotor na Borznem trgu. Dogajalo pa se bo tudi v okoliških ulicah in na sedežih različnih tržaških ustanov.
Podrobnosti letošnjega Slofesta so njegovi organizatorji, Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) v sodelovanju s krovnima organizacijama SKGZ in SSO, Občino Trst in Deželo FJK, predstavili na včerajšnji odlično obiskani novinarski konferenci v Tržaškem knjižnem središču. Zivka Persi je v imenu ZSKD pozdravila vse prisotne in povedala, da gre za večdnevni festival, ki spodbuja in pospešuje medkulturne in medetične odnose prebivalcev naše dežele, pokrajine in mesta Trst ter njihove različne narodne in jezikovne identitete. Za Občino Trst je spregovoril odbornik Edi Kraus, ki je poudaril, da ta občinska uprava z veseljem podpira prireditev, ki povezuje različne kulture in narode. Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat je povedala, da je od vsega začetka verjela v uspeh in nadgradnjo prireditve, saj je prepričana, da je ključ do večjega razumevanja v večjem povezovanju. Nove izvedbe Slo-festa se veseli tudi predsednik krovne organizacije SKGZ Rudi Pavšič, ki je izpostavil potrebo po konstantnem dialogu s someščani in tudi s Slovenci v matični državi. Uradnega odprtja letošnjega Slofesta se bosta bojda udeležila kar dva slovenska ministra, je poudaril Pav-šič in izpostavil, da se bo slovenska na-
rodna skupnost v Italiji tudi po končanem Slofestu še naprej aktivno predstavljala in sicer v novem Tržaškem
knjižnem središču. V imenu krovne organizacije SSO pa je spregovoril Igor Švab, ki je prepričan, da bo druga izda-
ja festivala še uspešnejša od prve. Med občinstvom so bili tudi generalna kon-zulka RS v Trstu Ingrid Sergaš in razni italijanski gostje, ki so s svojo prisotnostjo počastili slovensko skupnost v Italiji.
V nadaljevanju je besedo prevzela Zivka Persi, ki je podrobno predstavila festivalsko dogajanje. Izpostavila je, da se bo festival letos predstavljal s kar nekaj novostmi, od katerih naj izpostavimo sodelovanje slovenskih društev iz Gorice in videmske pokrajine. Persije-va je obljubila pester in raznolik program, ki bo prikazal vsa področja kulturne ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti v zamejstvu ter na ta način poskusil povečati njeno prepoznavnost med večinskim prebivalstvom. Izpostavila je tudi dogodke, ki bodo namenjeni šolski populaciji. Ob tem je z veseljem napovedala, da bodo šotor na Borznem trgu na prvi festivalski dan, se pravi v petek, 18. septembra, obiskali tudi številni šolarji italijanskih šol. (sč)
Zaprli Furlansko cesto
Mestni redarji so sinoči zaprli Furlansko cesto. V gozdnatem predelu pod Kontovelom se je namreč na cestišče zvalilo nekaj kamenja. Kot so nam povedali redarji, ta odcep ni osvetljen, zato so se odločili za popolno zaporo. Danes dopoldne naj bi si kraj ogledali gasilci in občinski tehniki, šele nato bo jasno, kdaj bo cesta ponovno prevozna.
Glasba ob kavi
V	okviru razstave Okus nekega mesta - Trst prestolnica kave bo drevi v nekdanji ribarnici ob 18.30 nastopil mlad kitarist Matteo Benci; jutri ob 21. uri bo gledališka predstava La vera storia della cantata del caffe v izvedbi Nicoloja Cerianija, medtem ko bo v soboto odmeval jazz z Albo Na-cinovich in Francescom De Luiso.
Na kavi z znanostjo
V	kavarni Tommaseo na nabrežju se danes začenja niz srečanj z znanostjo Caffe delle scienze, ki ga Tržaška univerza prireja v sodelovanju z Inštitutom za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko (OGS). Ob 17.30 bodo predstavili celoten program niza, sledilo bo uvodno predavanje: Sergio Invernizzi na temo astronomije, matematike in religij, Paola Del Negro pa o Severnem Jadranu. Več informacij na www.caffedellescienze.eu.
Kaj ponuja letošnji Slofest?
Letošnja Slofestova zgodba bo polna zabave, veselja in kulture. Predfestivalski dogodki, ki se bodo začeli danes in se bodo nadaljevali jutri v Gorici, v soboto v Škednju in prihodnjo sredo, 16. septembra, v središču Trsta, bodo žanrsko raznoliki in namenjeni širši javnosti. Festival Slofest pa se bo uradno začel v petek, 18. septembra, in sicer na Borznem trgu, kjer bodo že ob 9. uri sprejeli prve šolarje tržaških in drugih šol. Ti bodo odkrivali Slovence v Italiji in multikulturne kraje nasploh. SLORI in NŠK bosta v palači Gopčevic (ob 16. uri) pripravila okroglo mizo o multikulturnem Trstu, na osrednjem prizorišču na Borznem trgu pa je predvidena tudi okrogla miza o poučevanju slovenščine v italijanskih šolah (ob 17.30). Zvečer bodo 2. Slofest počastili z otvoritveno slovesnostjo in koncertom orkestra Glasbene matice, ki mu bo sledila premierna uprizoritev predstave Postati Slovenci v 50 minutah v režiji Sabri-
ne Morena, ki bo na duhovit način pripovedovala o jeziku, tradicijah in običajih Slovencev.
Podobno razvejan bo tudi sobotni program, ki bo med drugim postregel tudi s predavanji uglednih gostov. O Francu Basagli in antipsihiatriji danes se bosta pogovarjala Renata Salecl in Pierangelo Di Vittorio (ob 10. uri). Marija Pirjevec bo ob 11.30 spregovorila o svoji knjigi Que-
sta Trieste ... Pahor, Rebula, Košuta e altri saggi sulla letteratura slovena. Predstavili bodo tudi italijanski prevod romana Alojza Rebule Senčni ples - La danza delle ombre. Pozno popoldne bodo v ulicah okrog osrednjega prizorišča nastopili pevski zbori in godbe (ob 18. uri). Organizatorji napovedujejo več kot 20 zborov. Novost letošnjega Slofesta bo tudi »party«, ki se bo ob 20. uri začel v klubu Naima.
Nedeljski program se bo začel s sv. mašo v cerkvi Novega sv. Antona, nadaljeval pa se bo z literarnim srečanjem, na katerem bodo predstavili slovenski prevod avtobiografije Susanne Tamaro Vsak angel je strašen.
Tudi za otroke organizatorji pripravljajo celo vrsto možnosti za zabavo, za vedoželjne obljubljajo kratke tečaje slovenskega jezika in vodene oglede po slovenskem Trstu. Letošnji Slofest, pri katerem sodelujejo res številna zamejska društva, se bo sklenil z nastopom slovenskih, italijanskih, avstrijskih in hrvaških folklornih skupin (ob 16.30). (sč)
glasba
Brezplačne poskusne lekcije na GM
Godala, pihala, trobila, klavir, kitara, harfa, tolkala, harmonika so glavni oddelki, v okviru katerih učenci Glasbene matice odkrivajo svet glasbe. Izbira glasbila in vključitev v določen oddelek z začetkom rednega študija ni tako preprosta, zato si je šola pred leti zamislila več uvodnih pobud v pomoč staršem in otrokom, ki razmišljajo o študiju glasbe. Prejšnji teden je uspešno potekal Dan odprtih vrat, ko so zainteresirani lahko srečali profesorje, spoznali glasbila in prejeli potrebne informacije oz. pojasnila o pouku in izbranem glasbilu. Da bi se potencialni novi gojenci lahko prepričali o izbiri, bodo v teh dneh na voljo tudi brezplačne poskusne lekcije. Pouk se bo uradno pričel v ponedeljek, 14. septembra, zato šola priporoča rezervacijo poskusnih lekcij v tem tednu, da bi se od prihodnjega tedna lažje dogovarjali o urnikih rednega pouka. Tajništvo šole je na voljo za informacije in rezervacije (tel št. 040 418605).
občina trst - Odbor odobril odlok o novem splošnem prostorskem načrtu
Prostorski načrt tik pred zdajci
Morda nared še pred koncem leta - Najprej bo romal v pristojno urbanistično komisijo, nato v presojo občinskemu svetu in Deželi FJK
»Po 18 letih lahko končno rečem, da bo imel Trst v kratkem nov splošen prostorski načrt. To je bil eden od ciljev, ki smo si jih zadali, ko smo leta 2011 prevzeli vajeti občine, tako da smo lahko upravičeno zadovoljni.« Tržaški župan Roberto Cosolini je novinarje včeraj seznanil z novico, da je občinski odbor dopoldne odobril sklep o prostorskem načrtu. Sedaj ga bo preučila še pristojna občinska urbanistična komisija, ki ji predseduje Mario Ravalico, nato bo moral decembra še v občinski svet, zadnjo besedo pa bo imela Dežela FJK. Zupan je včeraj ocenil, da bi lahko nov prostorski načrt stopil dokončno v veljavo še pred koncem leta.
Na »pot do uresničitve« je nov načrt »stopil« 16. aprila lani, ko so ga občinski svetniki odobrili in sprejeli njegove smernice. Od takrat je bil najprej na voljo občanom, se pravi pod drobnogledom družbe: sledila so si predstavitvena srečanja v različnih okoljih, izvedena je bila anketa, priredili so več tehničnih oz. tematskih omizij in iz-
Z leve: Ravalico, Cosolini, Marchigiani
sledki so bili redno objavljeni na občinski spletni strani, je včeraj faze rojevanja načrta obnovila tržaška občinska odbornica za urbanistično načrtovanje Elena Marchigiani. Tako posamezniki kot javne ustanove so vložili 750 ugovorov, kar po mnenju odbor-nice še zdaleč ni tako veliko (glede na število prebivalcev), kaže pa seveda na
fotodamj@n
veliko željo občanov po sodelovanju pri snovanju novega, sodobnejšega mesta. Skorajda polovico ugovorov so upoštevali, saj je šlo za tehtne pomisleke oz. dopolnila; več sprememb so zahtevali med drugim rajonski sveti.
»Če želimo, da bi bilo naše mesto konkurenčno in da bi bilo vabljivo za investitorje in turiste, moramo poskrbeti,
da je splošni okvir njegovih pravil jasen in preprost, birokracija pa čim manj sitna in zamudna,« je poudarila Marchi-gianijeva. Nov prostorski načrt predvideva spremembo mestne ureditve; slednja namreč ne sme zanemariti specifičnih območij in dejavnosti - se pravi delovanja pristanišča, dejavnosti terciarnega sektorja, sistema mobilnosti ali potreb kmetijskih oz. obdelovalnih površin, je poudarila odbornica. Načrt je med drugim zaobjel tudi poživitev predolgo zanemarjenih mestnih predelov in objektov (na primer vojašnic v Ul. Rossetti in pri Banih), hkrati pa je drastično omejil zazidljivost oziroma pozornost raje usmeril v ponovno uporabo že obstoječih objektov. Od-bornica se je zahvalila občinskim sodelavcem, zlasti arhitektkam Marini Cassin in Marii Antonietti Genovese, ki sta se podpisali pod načrt. Zupan Co-solini pa je dodal, da je bilo doslej sodelovanje z opozicijo konstruktivno, saj gre navsezadnje za ukrep v interesu mesta in celotne skupnosti. (sas)
/
TRST
Četrtek, 10. septembra 2015
5
gospodarsko omizje - Razvojne smernice tržaškega pristanišča
»Delo snujem na tehničnih, ne na političnih vsebinah«
Okrepitev infrastrukture in promocija prva cilja komisarja DAzeglia
Zeno D'Azeglio
in pogled na staro pristanišče
fotodamj@n
Sporočilo komisarja tržaške Pristaniške oblasti Zena D'Agostina je jasno: »Nikakor ne bom dovolil, da bi kdorkoli zlorabil nove razvojne smernice za tržaško pristanišče. Svoje delo snujem na tehničnih in ne na političnih vsebinah. Kdor se s tem pristopom ne bo strinjal, ali se mu bo politično zoperstavljal, ne bo deležen posluha.«
Menedžer iz Verone, ki je bil imenovan za komisarja Pristaniške oblasti februarja letos in za katerega kaže, da bo po avgustovski potrditvi prevzel tudi predsedniško mesto, si resno želi novega zagona pristanišča. Smernice razvojnega načrta je predstavil na tako imenovanem Gospodarskem omizju Občine Trst. Ta združuje številne subjekte, med temi so bili včeraj v dvorani občinskega sveta ob županu Cosoliniju in odborniku za gospodarstvo Krausu, prisotni predstavniki sindikatov, prevoznikov in gospodarstvenikov, ki so soudeleženi v delovanju pristanišča.
Prva točka novega razvojnega načrta je promocija pristanišča. Komisar si ne zamišlja klasičnih gostovanj na svetovnih sejmih, temveč razmišlja zelo lokalno. Delovanje pristanišča želi pribli-
žati Tržačanom. Obnovitev skrhanega odnosa med mestom in prebivalstvom pa naj bi se začela z letošnjo Barcolano, ko bo parkirišče na IV. pomolu izpraznjeno, avtomobile pa bodo namestili v Staro pristanišče. Na IV. pomolu bodo nameščene stojnice in druge dejavnosti v sklopu jadralnega dogodka, do novih parkirišč pa bo vozil vlakec prevoznega podjetja Udine-Cividale. Živahno bo tudi na nasprotnem postajališču: skladišče 26 in hidrodinamična centrala naj bi namreč ponujala še druge dogodke.
Promocijo pa bodo začeli že septembra, saj bo v soboto 20. dan odprtih vrat. Tržačani in radovedneži bodo lahko prosto stopili v samo osrčje pretovarjanja blaga. »Trstu je treba tudi nekaj vrniti. Posebno prebivalci morajo razumeti, da je pristanišče zdravo,« je še dejal DAgostino, ki se je v nadaljevanju posvetil tudi tehničnim vprašanjem, pri čemer predstavlja levji delež železniška po-
vezava. Pristaniška oblast razpolaga s 50 milijoni za prenovo železniških tirov. Poseg bo razbremenil območje pri Sv. Andreju, saj bo s prenovo galerije na tem območju okrepljen predvsem železniški promet na V. in VI. pomolu.
Komisar se je zaustavil tudi pri postopku odtujitve oziroma reorganizaic-je podjetij, v katerih ima Pristaniška oblast svoj delež (Adriafer, Trieste terminal passegeri in Trieste porto servizi). Zadnje bo postalo operativni subjekt Pristaniške oblasti, Terminal bo ostal v njeni lasti, medtem ko so v teku pogovori s predstavniki podjetja Adriafer.
Za selitev 500.000 kvadratnih metrov prostocarinskega pristanišča pa komisar predpostavlja vsaj en temeljni pogoj: vsa nova območja morajo biti povezana s pristaniščem, zato sta, na račun že obstoječih železniških povezav, Pro-seška postaja in Fernetiči skoraj potrjena kandidata. (mar)
občina trst - Proračun za leto 2015
OK proračunske komisije, 14. 9. v občinskem svetu
Proračunsko-finančna komisija tržaškega občinskega sveta je soglasno sprejela predlog sklepa o občinskem proračunu za leto 2015 in večletnem proračunu za obdobje 20152017, ki bo tako na dnevnem redu prihodnje seje občinskega sveta v ponedeljek, 14. septembra. To izhaja iz včerajšnje dopoldanske seje komisije, ki ji predseduje svetnik Slovenske skupnosti - Demokratske stranke Igor Švab in se je sestala v dvorani občinskega sveta, kjer je predlog sklepa ponovno orisal odbornik za finance Matteo Montesano ob prisotnosti članov komisije in nekaterih odbornikov.
Občinski odbor je sicer svoj finančni dokument odobril že dvakrat, v juliju in avgustu, do sprejetja v občinskem svetu pa takrat ni prišlo zaradi opozicijske obstrukcije med razpravo v komisijah. Zato so razpravo in sprejetje preložili na september, pri čemer je treba omeniti, da so zneski, ki jih predvideva proračun, ostali isti. Finančni dokument tržaške občinske uprave je vreden 668 milijonov evrov: občinska uprava predvideva, da bodo npr. glede prihodkov okoli 140 milijonov evrov dobili od raznih davkov, dobršen del stroškov, nekaj nad 99
fotodamj@n
milijonov evrov, bo namenjen občinskemu osebju, dobrih 30 milijonov pa bo šlo za javna dela, med posegi, ki jih občinska uprava namerava izpeljati letos, pa je tudi popravilo cerkvice sv. Roka v Križu. Pozitivna vest pa je tudi, da je občinska uprava dobila dober poldrugi milijon evrov nepredvidenih prihodkov, ki bo šel v rezervni sklad.
V zvezi s proračunom je treba tudi povedati, da v okviru levosre-dinske večine pripravljajo nekatere popravke, ki se nanašajo na področja sociale, šolstva, športa in kulture ter na prispevke za društva. Predstavniki leve sredine nameravajo omenjene popravke orisati na tiskovni konferenci.
Manifestacija v podporo Kurdom
Skupina Coordinamento Libertario Regionale FVG prireja v soboto, 12. septembra, manifestacijo v podporo Kurdom, ki se na področju severne Sirije borijo proti IS. Zbrali se bodo ob 16. uri na Borznem trgu, sprevod pa bo proti Terezijanski četrti krenil uro kasneje. Prireditelji pričakujejo, da bodo v sprevodu stopali tudi predstavniki kurdske skupnosti iz naše dežele.
Protestniki bodo zaključili sprevod pred turškim konzularnim predstavništvom na Velikem trgu, saj ravno turškim oblastem očitajo dvoličnost pri reševanju spora med Kurdi in islamskimi skrajneži. Atentat, ki je 20. julija letos povzročil smrt dvajsetih mladih socialistov in anarhistov v turškem Surucu, je kljub prevzemu odgovornosti bojevnikov IS, sprožil nova trenja in očitke na račun Turčije. Skupina mladih je bila namenjena v Kobane, kjer spopadi potekajo že dobro leto. Ravno v torek, 15. septembra, bo minilo leto dni od prvih strelov v kurdskem mestecu na meji s Turčijo. (mar)
podlonjer - Na pobudo SKP in KSI
O aktualnem problemu združitve komunistov
Ni skrivnost, da levica v Italiji išče svojo novo pot, potem ko so se ji izjalovili dosedanji združevalni poskusi, od Mavrice do Civilne revolucije in Ciprasove liste. In vendar se v družbi čuti potrebo po doslednem levičarskem pristopu k reševanju perečih problemov sedanjosti, tudi spričo ofenzive desnih, predvsem kse-nofobnih, ko že ne fašistoidnih sil.
O tem so v soboto zvečer razpravljali v podlonjerskem Ljudskem domu na pobudo dveh komunističnih strank -SKP in KSI. O predlogu združevanja komunistov v novo, pravzaprav obnovljeno KPI, je zbranim spregovoril član vse-državnega vodstva SKP Bruno Steri. Poudaril je nujnost dveh vzporednih združevanj: komunistov med seboj in nato vse levice, ki odklanja liberalno politiko demokratov pod Renzijevim vodstvom.
Predlogov je več, vendar je Steri orisal predlog Združenja za obnovo KPI, ki napoveduje ustanovni združitveni kongres vse (ali skoraj vse) komunistične diaspore do konca leta. Vzporedno s tem naj bi potekalo iskanje dogovora med raznolikimi silami na levici PD, ki jih predstavljajo Civati, Landini, Vendola in še kdo.
Dilema je, ali naj se obstoječe stranke razpustijo in zedinijo v neko splošno levičarsko gibanje, ali pa naj tudi v Italiji nastane Združena levica kot frontna koalicija sicer samostojnih političnih organizacij in gibanj. Steri je kajpak zagovarjal zamisel frontne koalicije, v kateri bi vsaka sila ohranila dovolj samostojnosti, predvsem pri političnem
snovanju in programskih opredelitvah. Fronta levih sil pa naj bi nastopala na osnovi nekaj skupnih točk, začenši z odklanjanjem neoliberalnih politik kapitalizma, ki je itak v krizi in skuša njeno breme prevaliti na ramena delovnih ljudi in revnejših ljudstev sveta.
Sterijevemu uvodu je sledila precej dolga razprava, v katero sta najprej posegla pokrajinska tajnika SKP Peter Behrens in KSI Bruna Zorzini. Slednja je soglašala s Sterijevimi predlogi, ki so bili za Behrensa prenagljeni in protislovni. Zato je bil mnenja, da je bolje ohraniti sedanjo stopnjo akcijske enotnosti in sodelovanja na levici.
Drugi razpravljavci so bili na podobni valovni dolžini. Mladi predstavnik iz Milj je povedal, da so se v tej občini za skorajšnje upravne volitve dogovorili, da bodo nastopili z enotno komunistično listo. Razprava je v nadaljevanju pokazala, da je problem združitve komunistov aktualen, a da ga spremlja tudi zaskrbljenost, predvsem v prenovi-teljskih vrstah.
Bruno Steri je vsekakor zaključil z vabilom, naj se razprava nadaljuje, toda ob zavesti, da je Italija evropska izjema, saj kljub krizi kapitalizma in rušenju delavskih pravic nima še omembe vredne levice. KPI je bila velika sila, ki ni bila samo stranka, pač pa skupnost, v kateri je bila človeška solidarnost vsakodnevna praksa in je predstavljala tudi odločilen kulturni laboratorij. Zato je čutiti tolikšno vrzel po njeni razpustitvi. Zato je ideja o njeni obnovi priljubljena.
mirovniki - Tudi Trst se pridružuje pobudi beneškega festivala
Jutri sprevod bosonogih
Odbor Danilo Dolci predstavil niz septembrskih dogodkov za širjenje miru in večkulturnosti
Pohod bo krenil iz Silosa, kjer so dolgo prebivali migranti	fotodamj@n
Širjenje mirovniške kulture je osnovno poslanstvo mirovniškega odbora Danilo Dolci, ki bo ta mesec pripravil celo serijo akcij, s katerimi želi spodbujati dialog med različnimi narodi, sočutje, enake razvojne možnosti, solidarnost, prijaznost in naklonjenost v medsebojnih odnosih. Predsednik omenjenega odbora Luciano Ferluga je septembrske pobude predstavil na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri je izpostavil predvsem dogodke, povezane z begunsko krizo, ki je v zadnjih tednih zajela Evropo. Tako je na primer tudi Dolcijev odbor podprl jutrišnjo demonstracijo - Pohod bosonogih žensk in moških (La marcia delle donne e degli uomini scal-zi), za katerega so dali pobudo igralci, režiserji in novinarji, ki se udeležujejo beneškega filmskega festivala. Pohod bo potekal v Benetkah in številnih italijanskih in evropskih mestih, da bi pozval odgovorne, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za vzpostavitev stalnega solidarnostnega mehanizma pri reševanju beguncev v kriznih razmerah ter podelijo politični azil vsem tistim, ki so bili zaradi izrednih razmer prisiljeni zapustiti svojo domovino. V Trstu se bodo mirovniki zbrali v petek ob 17. uri pred Silosem (ob železniški postaji) in od tu krenili mimo ulic Ghega in Roma ter Borznega trga do prefekture.
18. septembra bo mirovniški odbor Danilo Dolci na Velikem trgu
obeležil 77. obletnico razglasitve rasnih zakonov. To obletnico odbor obeležuje že pet let, letošnja spominska prireditev pa bo potekala ob spominski tabli, in sicer med 16. in 22. uro. Osrednji dogodek se bo na Velikem trgu začel ob 18. uri, med slavnostnimi govorniki bo tudi Stanka Hrovatin, pokrajinska predsednica združenja VZPI-ANPI. Spregovorili bodo tudi predstavniki židovske skupnosti, o grozotah za časa nacifašizma pa bodo govorile video projekcije.
Z Lidijo Radovanovic, podpredsednico občinske konzulte za priseljence, je Ferluga predstavil dogodek z naslovom Intercultura fest, ki bo na Velikem trgu 20. sep-
tembra in bo nekakšen praznik, na katerem bodo sprejeli vse, tudi drugače misleče. Na prireditvi, ki bo sicer uokvirjena v mednarodni dan miru, ki ga Generalna skupščina ZN obhaja 21. septembra, bodo različna združenja in društva (med njimi tudi STU LEDI) ter predstavniki različnih etničnih skupin, ki so se v zadnjih letih ustalile v Trstu, širili mirovniška sporočila ter opozarjali politične akterje na pomanjkljivost azilne politike držav članic EU in potrebo po vzdržni skupni evropski azilni politiki. Ob tej priložnosti bodo razmislili tudi o problemih, ki so posredno vplivali na aktualno begunsko krizo. (sč)
6
Petek, 11. septembra 2015
ITALIJA, SVET	/
šolstvo - Na nekaterih šolah se je včeraj začel pouk
Vrata šol in vrtcev so se ponovno odprla
Zvonec je zazvonil na večstopenjski šoli Bartol, zavodu Stefan in liceju Prešeren
Za učence in dijake nekaterih slovenskih vrtcev in šol na Tržaškem se je včeraj začel pouk v okviru novega šolskega leta 2015/2016. Šolski zvonec je zjutraj zazvonil za 373 malčkov, osnovnošolcev in nižješolcev, ki obiskujejo vrtce in šole v okviru Večstopenjske šole Vladimirja Bartola pri Sv. Ivanu, dalje za 140 dijakov Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana in za 230 dijakov Li-ceja Franceta Prešerna. Včerajšnji dan je na omenjenih šolah potekal živahno in predvsem v znamenju sprejemanja učencev oz. dijakov, ki so prvič prestopili šolski prag: v osnovnih šolah večstopenjske šole Bartol imajo letos 41 prvošolčkov, na svetoivanskem sedežu in katinarski podružnici Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pa je v prvem letniku 54 dijakov. Dalje imajo na višjih srednjih šolah 44 prvošolcev na zavodu Stefan, medtem ko na liceju Prešeren letos obiskuje prvi letnik 52 dijakov. Prvošolci bodo deležni tudi posebnega programa sprejemanja, ki obsega spoznavanje tako šolskega kot tudi širšega krajevnega okolja.
Sicer se morajo šole letos ukvarjati tudi z izvajanjem šolske reforme, znane pod imenom »dobra šola«, pri čemer morajo med drugim pripraviti tudi triletni načrt vzgojno-izobraževalne ponudbe (doslej je bil enoleten), precej nejasnosti pa je glede t.i. dodatnega seznama osebja. Drugače so mesta na šolah, kjer se je danes začel pouk, v glavnem krita, glede didaktične ponudbe pa gre predvsem poudariti, da bodo na več-
stopenjski šoli Bartol nadaljevali z dejavnostmi, ki so se izkazale za uspešne. Dijaki 2. letnika nižje srednje šole se bodo med drugim ob koncu septembra in v začetku oktobra udeležili jezikovnega tedna na Osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu, nižješolci in učenci 4. in 5. letnika osnovnih šol pa bodo prebili tedne v centrih za šolske in obšolske dejavnosti v Sloveniji. Omeniti velja tudi, da so učenci OŠ Otona Župančiča in dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu vstopili v »lepi šoli«, saj so v okviru istoimenskega vladnega programa vzdrževanja in zagota-
Tako je bilo včeraj na OŠ Župančič, zavodu Stefan in liceju Prešeren
fotodamj@n
vljanja urejenega videza šolskih poslopij in tudi z doprinosom Združenja staršev pred kratkim prepleskali šolske prostore.
Na zavodu Stefan dijaki petega letnika včeraj niso stopili v razred, ker imajo ob začetku šolskega leta tradicionalno tritedensko prakso. Drugače se je na tem zavodu šolska populacija povečala za približno 30 odstotkov, tako da se je začela čutiti prostorska stiska, zato bodo v tem šolskem letu poleg začasnih prostorov na Vrdelski cesti uporabljali še dve učilnici v spodnjih prostorih Hu-
manističnega in družbeno-ekonomske-ga liceja Antona Martina Slomška v Ul. Caravaggio, seveda v pričakovanju vrnitve na tradicionalni sedež zavoda na Ca-nestrinijevi ploščadi v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu (glede tega bi moral v oktobru steči razpis za dodelitev obnovitvenih del). Kar se tiče dejavnosti, bodo poleg že vpeljanih projektov, kot sta npr. izmenjava šola-delo ali spoznavanje agronomskih značilnosti okolja, uvajali nov projekt na področju jezikovnih kompetenc v slovenskem jeziku, ki bo predvideval izmenjavo dija-
kov s šolami v Sloveniji, jezikovne delavnice in izobraževanje učnega osebja.
Na liceju Prešeren pa še naprej poteka projekt Erasmus+, v okviru katerega bodo prihodnji teden imeli gostovanje pri drugih sodelujočih šolah na Islandiji ter v Grčiji in Španiji, drugače bodo letos na podlagi šolske reforme za dijake tretjega letnika uvedli delovno prakso. Na šoli se tudi pripravljajo na proslavo 70-letnice delovanja liceja, ki bo 3. decembra (v pripravi je tudi zbornik), šola pa je že v preteklem šolskem letu uvedla elektronske dnevnike.
Danes pa se bo pouk začel tudi na večstopenjskih šolah na Opčinah in pri Sv. Jakobu ter na Tehniškem zavodu Žige Zoisa in liceju Slomšek, medtem ko bodo učenci oz. dijaki večstopenjskih šol Josipa Pangerca iz Doline ter iz Nabrežine imeli še nekaj prostih dni, saj bodo na omenjenih šolah s poukom začeli v ponedeljek. Isti dan se bodo dejavnosti začele tudi v občinskih vrtcih Oblak Niko, Dijaški dom in Modri delfin v tržaški ter v občinskem vrtcu v Šempolaju v devinsko-nabre-žinski občini. (iž)
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 10. septembra 2015
NIKOLAJ
Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 19.27 - Dolžina dneva 12.51 - Luna vzide ob 3.46 in zatone ob 17.58.
Jutri, PETEK, 11. septembra 2015
MILAN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,6 stopinje C, zračni tlak 1020 mb ustaljen, vlaga 43-odstotna, veter 15 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj C.
[13 Lekarne
Do nedelje, 13. septembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. dell'Istria 33 - 040 638454, Ul. Bel-poggio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. dell'Istria 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1 - 040 635264.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
S Izleti
KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Stru-njanu od 11. do 21. oktobra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oz. dobro počutje. Info in prijave v Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. 040360072 ali krut.ts@tiscali.it. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga organizira enodnevni izlet v Bohinj in na Kravji bal v nedeljo, 20. septembra. Informacije in vpis na tel. 348-7883930 (Valentina), 3922983435 (Fabiana). Toplo vabljeni! TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira izlet v Marke in San Marino 7., 8. in 9. oktobra. Ogledali si boste mesta Urbino, Riviera del Conero, Lo-reto in S. Marino. Vsi ogledi bodo vodeni. Predviden je tudi obisk dveh vinskih kleti z degustacijo. Info v jutranjih urah na tel. št. 040-8990103 (Laura), 040-8990108 (Roberta) oz. v Zadrugi, Ul. Travnik 10.
9 Šolske vesti
AD FORMANDUM sporoča, da bo pouk na gostinski šoli pričel v ponedeljek, 14. septembra, ob 8. uri. Sestanki s starši se bodo zvrstili: danes, 10. septembra, ob 18.00 za 1. razrede. Informacije v Ul. Ginnastica 72 ali tel. št. 040-566360.
NA DTZ ŽIGE ZOISA se bo pouk začel danes, 10. septembra, ob 8. uri.
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M.SLOMŠKA sporoča, da se bo pouk v š.l. 2015/16 začel danes, 10. septembra, ob 8. uri. Dijaki bodo imeli 3 ure pouka.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL: urnik pouka v prvem tednu: otroška vrtca v Barkovljah in Lo-njerju od 7.45 do 12.30, osnovne šole na Katinari, v Barkovljah in pri Sv. Ivanu od 8.00 do 13.00, nižja srednja šola pri Sv. Ivanu in na Katinari od 8.00 do 12.35.
OBČINA ZGONIK sporoča, da bo služba šolskega avtobusa delovala: za otroški vrtec ter srednjo šolo samo zjutraj, od 14. do 18. septembra; za osnovno šolo samo zjutraj 14. septembra, od 15. septembra dalje tudi popoldne. Pojasnila na tel. št. 040229150 (Občina Zgonik - tajništvo).
VEČSTOPENJSKA ŠOLA JOSIP PAN-GERC sporoča, da se v novem š.l. pouk začne v ponedeljek, 14. septembra. Urnik v prvem tednu: otroški vrtci od 7.30 do 12.30, osnovne šole od 8. do 13. ure, nižja srednja šola od 7.45 do 13.30.
VEŠ NABREŽINA sporoča, da se v novem š.l. pouk začne v ponedeljek, 14. septembra: prvi dan OV Nabrežina in Gabrovec 7.30-12.00 in OV Devin in Mavhinje 7.45-12.00 (vsi brez kosila), od 15. do 18. septembra vsi vrtci do 13.00 (s kosilom); OŠ Jurčič - Devin cel prvi teden od 8.00 do 13.05 (brez kosila), OŠ Šček - Nabrežina prvi dan 8.00-13.00 (brez kosila) in od 15. do 18. septembra do 14.00 (s kosilom), COŠ Gruden - Šempolaj prvi dan 7.50-12.00 (brez kosila) in od 15. septembra dalje do 15.50 (s kosilom); COŠ 1. maj 1945 - Zgonik prvi dan 8.00-12.00 (brez kosila) in od 15. septembra dalje do 16.00 (s kosilom), DSŠ I. Gruden z rednim urnikom od prvega dne dalje 7.45-14.13.
OBČINA REPENTABOR obvešča, da se bodo prevozi s šolskim avtobusom pričeli v torek, 15. septembra. Info na
tel. 040-327335 (občinsko tajništvo), segreteria@com-monrupino.regio-ne.fvg.it.
SLOVI K - zbiramo prijave za vpis na Multidisciplinarni program namenjen študentom. Letošnji program je popolnoma prenovljen: v Gorici, Trstu in/ali Ljubljani vas pričakujejo priznani predavatelji, uporabne delavnice in tri intenzivni seminarji. Več na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice pošljite na info@slovik.org do torka, 15. septembra.
U Kino
AMBASCIATORI - 16.45, 18.15, 20.00, 21.30 »Minions«.
ARISTON - 17.00, 21.00 »La bella gen-te«; 19.00 »Taxi Teheran«.
CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 18.30 »Banksy does New York«.
FELLINI - 16.20, 21.00 »Mission Impossible - Rogue Nation«; 18.40 »Operazione U.N.C.L.E.«
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sangue del mio sangue«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Dove eravamo rimasti«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Self/Less«.
KOPER - PLANET TUŠ - 18.15, 20.15 »Hitman: Agent 47«; 16.00, 18.00, 20.00 »Jenny se poroči«; 19.15 »Kar hočeš«; 20.30 »Minioni«; 15.30, 17.25 »Minioni (sinhr.)«; 16.30, 18.30 »Minioni 3D (sinhr.)«; 21.00 »Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija«; 15.50 »Mož iz agencije U.N.C.L.E.«; 16.40, 18.40, 20.40 »Nore počitnice: Nova generacija«; 18.20 »Straight Outta Compton - Zgodba o N.W.A.«; 15.30, 21.10 »Yves Saint Laurent«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Amy«.
NAZIONALE - 16.30, 18.15, 20.10 »Città di carta«; 16.30, 18.00, 21.40 »Minions 3D«; 16.30, 18.15, 20.00,
21.50 »Sinister 2«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »No Escape - colpo di Stato«; 16.30, 18.10, 20.00, 22.00 »I Fantasti-ci 4«; 19.45, 21.40 »Southpaw - L'ul-tima sfida«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta.
THE SPACE CINEMA - 16.00, 16.30, 17.00, 18.00, 18.25, 20.00, 22.00 »Minions«; 16.40, 19.00 »Cittá di carta«; 20.20 »Un'occasione da Dio«; 16.30, 19.05, 21.40 »Southpaw - L'ultima sfida«; 22.10 »Operazione U.N.C.L.E.«; 19.00, 21.40 »Mission: Impossible -Rogue Nation«; 16.25, 21.35 »Self/Less«; 19.00, 21.20 »No Escape - colpo di Stato«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »I Fantastici 4«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.15, 22.15 »I Fantastici 4«; Dvorana 2: 17.15, 20.00, 21.45 »Minions«; Dvorana 3: 17.20, 20.00, 22.00 »Do-ve eravamo rimasti«; Dvorana 4: 18.00, 20.15 »Cittá di carta«; 22.10 »Operazione U.N.C.L.E.«; Dvorana 5: 18.10 »Taxi Teheran«; 20.00, 22.10 »Southpaw - L'ultima sfida«.
Id Osmice
BORIS IN MARGARET MIHALIČ z
družino vabita v osmico na Katinari pri Nadliškovih. Tel. št.: 335-6067594.
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144.
OSMICA ŠVARA je odprta v Trnovci 14. Tel. št.: 040-200898.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. št.: 040-327104.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049.
OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800, 342-0996537.
ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Pričakuje vaš obisk! Tel. 347-2511947.
/
TRST
Četrtek, 10. septembra 2015
7
S Poslovni oglasi
H Mali oglasi
BELO IN ČRNO GROZDJE prodam v zgo-niški občini. Tel. št.: 040-2296038.
GOSPA išče delo kot oskrbovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 3489298134 (v večernih urah).
GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot negovalka in oskrbovalka starejših in onemoglih oseb, tudi 24 ur dnevno. Tel. št.: 320-0827412.
ODDAJAM opremljeno enosobno stanovanje v bližini Senenega trga (piazza Foraggi). Tel.: 040-948080.
POMAGAM pri učenju angleščine dijakom nižje srednje in višje šole. Imam za sabo tri leta bivanja v ingliji in univerzitetno izobrazbo. Tel. št.: 3402477745.
PRODAJAMO češplje za marmelado. Tel. št. 040-231865 (v večernih urah).
PRODAM grozdje, teran in vino. Cena po dogovoru. Tel. št.: 346-7237113.
PRODAM mlin in stiskalnico za grozdje. Tel. št.: 040-280910 (v večernih urah).
PRODAM peč na drva unical za centralno kurjavo, malo rabljena, po ugodni ceni. Tel. št.: 349-4358614 (ob uri kosila).
PRODAM rabljeno gorsko kolo. Tel. 040280910 (v večernih urah).
PRODAM soda (kapaciteta 100 in 200 litrov). Tel. št.: 040-225320 (v večernih urah).
PRODAM zemljišče za vinograd, 2.000 kv.m., pod oontovelom. Tel. št.: 3294372448.
STANOVANJE komaj prenovljeno in opremljeno v Ljubljani za študente dajem v najem, iimska ulica. Tel. št.: 00386-41865706.
V LJUBLJANI (Bežigrad) oddam študentom tri sobe v štirisobnem stanovanju. Tel. št.: 040-55293.
ü3 Obvestila
DEŽELNA KMEČKA ZVEZA vabi odbornike tržaške, goriške in videmske pokrajine na sejo glavnega sveta, ki bo danes, 10. septembra, ob 20.00 v dvorani ZOB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Dnevni red: sporočila predsednika; obisk vsedržavnega predsednika oon-federacije kmetov Italije Dina Scanavi-na; priprava posveta »Teritorij kot usoda«; organizacijska vprašanja; razno.
KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z ZoB, opravila meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja v sledečih dneh: danes, 10. septembra, od 14.00 do 15.30 v kleti Paro-vel v Boljuncu in od 16.30 do 17.30 na kmetiji indreja intonica, Cerovlje 34; petek, 11. septembra, od 10.30 do 12.00 na kmetiji Renzota Tavcerja, Repen 42; torek, 15. septembra, od 15.45 do 17.00 na kmetiji Radota Miliča, Salež 68.
KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da zapade danes, 10. septembra, termin za prijavo morebitne količine vina, ki so ga imeli v zalogi dne 31. julija 2015. Vse člane, ki niso še posredovali podatkov vabimo, da se zglasijo v uradih ali po tel. 040-362941.
MEDICINSKA TERAPEVTSKA VADBA -tečaj se prične danes, 10. septembra, od 10.00 do 11.30 v prostorih Sklada Mitja Čuk na Opčinah, Proseška ul. 131/133.
NOGOMETNA ŠOLA NK KRAS obvešča, da bo 1. trening na nogometnem igrišču v Repnu za mlajše cicibane 2008-0910 danes, 10. septembra, ob 16.30. Info na tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com.
RAJONSKI SVET za zahodni oras se bo sestal danes, 10. septembra, ob 19. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159.
AMATERSKI KOŠARKARSKI KLUB BOR
proslavlja 50-letnico ustanovitve v petek, 11. septembra, ob 20.30 na Stadionu 1. maja. Toplo vabljeni vsi bivši igralci, trenerji, odborniki in simpatizerji.
MALI KITARISTI IZ BREGA vabijo nove prijatelje, da se vpišejo v glasbeno šolo. Dneva odprtih vrat bosta v petek, 11. septembra, od 17.00 do 19.30 in v soboto, 12. septembra, od 10. do 12. ure na sedežu Pihalnega orkestra Breg v Dolini (pri igrišču srednje šole Simon Gregorčič). Info na tel. št.: 328-5761251 ali info.mkib@yahoo.it.
KD SKALA organizira v soboto, 12. septembra, ob 20.00 »Pigblues party« z blues koncertom: Franco Toro (kitara) in Manilo Milazzi (orglice). Vstop prost tudi v primeru slabega vremena.
KROŽEK ZVEZDA vabi v Podlonjer, Ul. Masaccio 24, na tradicionalni praznik grozdja: v soboto, 12. septembra, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 19.30 nastop country skupine »Dusty Boys«, sledi ples z DJ-em; v nedeljo, 13. septembra, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 19. uri nagrajevanje najlepših »špronov«, ob 20. uri ples z Duom Melody.
KROŽEK ZVEZDA vabi vinogradnike, da prinesejo grozdje za razstavo najlepših »špronov« v Ljudski dom v Podlonjer v soboto, 12. septembra, od 18. do 22. ure ali v nedeljo, 13. septembra, od 11. do 13. ure.
OPZ »FRAN VENTURINI« - DOMJO vabi nove pevce na vajo, ki bo v soboto, 12. septembra, ob 14.00 v Kulturnem centru Anton Ukmar - Miro pri Domju.
OTROŠKI ZBOR KRASJE vabi mlade pevce in njihove starše na prvo srečanje v novi sezoni, ki bo v soboto, 12. septembra, ob 11.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
KAPELICA KRALJICA MIRU na Katina-ri: v nedeljo, 13. septembra, ob 9.15 bo sv. maša. Svečanost na odprtem se odvija vsako leto že od l. 1939, odkar je bila postavljena kapelica. Prisrčno vabljeni.
MLVS VESELA POMLAD sprejema nove članice! Srednje in višješolke vabljene na tedenske vaje ob torkih od 18.30 do 20.30 v Finžgarjev dom, Opčine. Zbor vodi Andreja Štucin Cergol. Zanimiva gostovanja in koncerti se bližajo, zato pohitite, da se boste lahko udeležile tudi jesenskih pevskih dogodkov!
NŠK, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da je odprta po običajnem urniku: od ponedeljka do petka, od 10. do 18. ure.
ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK v Ul. Filzi 14, je odprt po urniku: ponedeljek in torek, od 9. do 14. ure; sreda, četrtek in petek, od 12. do 18. ure.
DSMO K. FERLUGA prireja pet začetni-ških in nadaljevalnih tečajev slovenščine s prof. Kristino Ličen. Predvpis bo 14. in 15. septembra od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Miljah, Ul. Roma 22. Za začetek posameznega tečaja je potrebno minimalno število vpisov, število udeležencev je omejeno. Info in prijave na tel. št. 347-5853166.
GLASBENA MATICA - Šola »Marij Kogoj« sporoča, da sprejema nove vpise za š.l. 2015/16 v tajništvu v Trstu, Ul. Mon-torsino 2, od ponedeljka do petka, od 10. do 14. ure. Info na tel. 040-418605 ali trst@glasbenamatica.org.
GLASBENA MATICA sporoča, da se bo pouk pričel v ponedeljek, 14. septembra. Do takrat vljudno vabi na brezplačne poskusne lekcije instrumentov. Info na tel.: 040-418605, trst@glasbena-matica.org.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Informativni sestanek za starše bo v ponedeljek, 14. septembra, ob 18.30 v Soščevi hiši na Prose-ku. Vabljeni! Info na tel. 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina).
KD RDEČA ZVEZDA, v sodelovanju z vaditeljem Janom, organizira tečaj Hatha yoge ob ponedeljkih in četrtkih v društvenih prostorih v Saležu, od 18.00 do 19.30 od ponedeljka, 14. septembra, do četrtka, 17. decembra. Vabljeni na fizično, psihološko in duševno sprostitev! Info na tel. 340-6887720 (Jan), yoga-janbudin@gmail.com.
OTROŠKI ZBOR VESELA POMLAD vabi na prvo vajo in srečanje z zborovodki-njo Andrejo Štucin Cergol, ki bo v ponedeljek, 14. septembra, ob 16.00 v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Vabljeni osnovnošolci in njihovi starši, da se bomo skupaj dogovorili o načrtih, urnikih, željah za novo pevsko sezono!
SKD IGO GRUDEN - Vadba baleta bo potekala ob ponedeljkih in sredah v društvenih prostorih v Nabrežini: ob 16.15 za otroke stare 4 in 5 let (vrtec), ob 17.00 za otroke iz prvih dveh razredov osnovne šole in ob 18.00 za starejše. Prvo srečanje s predstavitvijo dejavnosti bo v ponedeljek, 14. septembra, ob 16.15. Info: jsimoneta@yahoo.it ali 3294615361 (Jasna).
SKD TABOR organizira tečaja Hatha yo-ge v Prosvetnem Domu na Opčinah od ponedeljka, 14. septembra, ki se bosta odvijala ob ponedeljkih ob 20. uri ter ob torkih in petkih ob 9. uri. Vabljeni na spoznavanje starodavne indijske modrosti, ki omogoča razvoj vašega telesnega in umskega potenciala. Info na tel. 340-6887720 (Jan), yogajanbu-din@gmail.com.
SKD VIGRED organizira v novem š.l. v Štalci v Šempolaju dejavnosti: otroška in mladinska plesna skupina od 17. septembra, ob četrtkih 16.00-17.00 (vrtec in osnovna), 17.00-18.00 (srednja in višja šola); dramski odsek od 23. septembra (3. letnik vrtca, osnovna in srednja šola), ob sredah 16.00-17.00; otroška pevska skupina od 21. septembra (vrtec in osnovna), ob ponedeljkih 16.00-17.00; otroška glasbena skupina za osnovnošolce od 21. septembra, ob ponedeljkih 17.00-18.00; mladinska glasbena skupina Kraški fenomeni od 15. septembra, ob torkih 18.00-19.30; tečaj igranja na diatonično harmoniko, sestanek in prijave 17. septembra ob 18. uri; telovadba za dobro počutje od 14. septembra, ponedeljek in četrtek 18.30-19.30, zjutraj ponedeljek in petek 9.00-10.00; začetni in nadaljevalni tečaj angleščine, sestanek in prijave 30. septembra ob 18. uri. Vabljeni tudi novi člani! Ob zadostnem št. prijavljenih: delavnica šaha, delavnica risanja, tečaj samoobrambe, tečaj kle-klanja. Info na tel. 380-3583480, tajni-stvo@skdvigred.org.
AKK BOR vabi na treninge Minibasketa od torka, 15. septembra: letniki 201006 torek in petek 16.00-17.15 Stadion 1. maja; letniki 2004-05 torek 18.0019.30 Lonjer in petek 17.15-18.45 Stadion 1. maja. Info na tel. 340-6445370 (Karin).
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da se bo začela nova sezona ritmične gimnastike. Urniki: treningi na stadionu 1. maj za predšolske otroke bodo potekali ob torkih in petkih 16.30-17.30; za osnovnošolke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 17.30-18.30. Prvi trening bo v torek, 15. septembra. Treningi na Op-činah (telovadnica OŠ Bevk) bodo potekali za predšolske otroke ob sredah 16.30-17.30 in za osnovnošolke ob sredah 17.30-18.30. Prvi trening bo v sredo, 16. septembra. Informacije na tel. 040-51377.
MEDNARODNO ZDRUŽENJE DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA vabi na uvodno srečanje »Učimo se moliti, da se bomo naučili živeti« v torek, 15. septembra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu, Dunajska cesta 23 na Opčinah. Info na tel. 340-3864889 (Branka).
MEPZ IGO GRUDEN vabi na prvo vajo v sezoni v četrtek, 17. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Sledi nastop na Slofestu v soboto, 19. septembra.
TEČAJI ANGLEŠKEGA JEZIKA za vse starostne stopnje pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev v četrtek, 17. septembra: ob 16.00 srednja šola, ob 17.00 osnovna šola, ob 18.00 višja šola, ob 19.00 odrasli. Vpisi in dodatne info po tel. 040212289 (pon.-pet. 10.00-12.00) ali urad@skladmc.org.
BABY ENGLISH - tečaji za otroke od 3. do 6. leta. Informativni sestanek bo v petek, 18. septembra, ob 17.00. Info po tel. 040-212289 (pon.-pet. 10.00-12.00) ali urad@skladmc.org.
TEČAJ BALETA IN JAZZ BALETA: za otroke od 4 let dalje in mladostnike bosta poskusni vaji v petek, 18. in v četrtek, 24. septembra, ob 17. uri v društvenih prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vodi Mar-jetka Kosovac.
TEČAJI SLOVENSKEGA JEZIKA za otroke in odrasle (začetni in nadaljevalni) pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev te-
čajev v petek, 18. septembra, ob 18.30 na sedežu, Proseška ul. 131. Prijava in dodatne info po tel. 040-212289 ali urad@skladmc.org (pon.-pet. 10.0012.00).
DSMO K. FERLUGA prireja za člane in prijatelje vodeni ogled slovenskega Trsta med Slofestom v soboto, 19. septembra. Zbirališče na trgu Marconi v Miljah ob 9. uri, od koder se bodo udeleženci z ladjo popeljali v Trst. Po ogledu možen povratek ali udeležba na Slofestu. Obvezne prijave na tel. št. 347-3438878.
EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasApsAmga in rajonski svet za zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (pohištvo, žimnice, železni predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, laki, barve, olja, pnevmatike, akumulatorje idr.) 19. septembra, od 10. do 18. ure v »Mandriji« na Proseku (na parkirišču).
SOBOTNA DELAVNICA za osnovnošolce pri SKD Igo Gruden: Happy english club - angleške urice, prvo srečanje v soboto, 19. septembra, od 9.30 do 10.30; OPZ Petpedi - pevska dejavnost, prva vaja v soboto, 10. oktobra, od 10.30 do 12.00. Tel. št.: 340-7663348 (Miriam).
TEČAJ ŠAHA: Kraška sekcija SST 1904, v sodelovanju s SKD F. Prešeren, prireja tečaj za osnovnošolce od 3. razreda dalje in srednješolce. Vodi Jan Zobec. Prične se v soboto, 19. septembra, od 10. do 12. ure v zgornjem nadstropju občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu.
JAZZ BALET - SKD Igo Gruden odpira nov tečaj za mlade od 11. leta dalje v društvenih prostorih v Nabrežini, ob sredah in petkih od 19. do 20. ure. Vodi Marjetka Kosovac. Info na tel. 3294615361 (Jasna).
KD RDEČA ZVEZDA organizira v ponedeljek, 21. septembra v Saležu tečaje modernega plesa za osnovnošolce in srednješolce. Ponujajo splet modern dance-a in hip-hop-a v sodobnem in dinamičnem duhu. Lekcijam za mlajše plesalce se bo nekaj časa namenilo tudi kreativnemu plesu. Učiteljica, Ambra Cadelli, je dokončala študij na londonski plesni šoli Laban. Za dodatne info: 347-9773715.
SKD PRIMOREC prireja ure pravljic za otroke iz vrtca in gledališko delavnico za osnovnošolce. Delavnice bo vodila Julija Berdon. Informativno srečanje bo v torek, 22. septembra, ob 16. uri v Ljudskem dom v Trebčah. Informacije na tel. št. 349-6467963 ali 340-7423738.
JOGA - SKD France Prešeren z Boljun-ca vabi tečajnike in nove interesente na dve skupni brezplačni vadbi z uč. Go-ranom Korenom v sredo, 23. in sredo, 30. septembra, od 19.00 do 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča. Redna vadba bo začela 7. oktobra.
ZBOROVODSKA ŠOLA - GLASBENA MATICA prireja šolo za vzgojitelje in učitelje otroških pevskih zborov. Prijave do 26. septembra. Info: 040-418605, trst@glasbenamatica.org.
SKLAD MITJA ČUK prireja v š.l. 20152016 vsakodnevno pisanje nalog od ponedeljka do petka (september - maj). Info na tel. 040-212289 (pon.-pet. 10.0012.00).
SLOVENŠČINA za otroke od 3. do 6. leta, ki prihajajo iz italijansko govorečih družin. Info po tel. 040-212289 od 10.00 do 12.00 ali urad@skladmc.org.
TAI-CHI pri Skladu Mitja Čuk s pričetkom meseca oktobra. Info in prijave na tel. 334-1166624 (Sergio).
YOGA pri Skladu Mitja Čuk s pričetkom meseca oktobra. Prijave in info na tel. 349-0981408 (Bruna) ali tel. 3397051338 (Eva).
TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca vabi stare in nove telovadke na prijetno vadbo za razgibavanje in sprostitev s Sandro Benčič, vsak torek, od 9. do 10. ure v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. Pridite v udobnih oblačilih in s podlogo za ležanje.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6: tečaj slovenščine z Dario Luin. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5. oktobra, ob 18. uri. Info in vpisi na tel. 335-6832730.
SKD PRIMOREC organizira tečaj telovadbe ob ponedeljkih in sredah v Ljudskem domu v Trebčah s pričetkom v
ponedeljek, 5. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 040-214412 (v večernih urah).
KRU.T obvešča, da s 6. oktobrom steče skupinska vadba, ki se bo odvijala ob torkih in četrtkih, od 9. do 10. ure (ob torkih tudi od 17. do 18. ure). Informacije in vpisovanje v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
JUS NABREŽINA zbira material za pripravo ooledarja 2016 na temo »Stara ekonomija v Nabrežini« in vabi vse, ki bi imeli stare slike trgovin, ošterij, pekarn, mesnic, ribičev, mlekaric, kmetov, živinorejcev, kamnosekov, delavnic itd. v Nabrežini, naj se javijo na tel. 335-8380888 (odbornika Ivo Zadnik, Marko Petelin) ali 328-6238108 (Zu-lejka Paskulin).
0 Prireditve
PREDDOGODEK V OKVIRU SLOFESTA
»Nevidne sledi - o Tržačankah in ostalih Slovenkah v Trstu«, v organizaciji ZSoD in v sodelovanju z ZTT, bo danes, 10. septembra, ob 20. uri na Trgu Sv. Jakoba v Trstu. Program oblikujeta Elena Husu in GD Prosek. Dogodek je financirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. V primeru slabega vremena prireditev odpade.
ZCPZ - TRST IN CPZ ŠKEDENJ prirejata v okviru Slofesta 2015 dekanijsko revijo evharističnih in Marijinih pesmi v spomin na msgr. Dušana Jakomina, ki bo v župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Škednju v soboto, 12. septembra, ob 20. uri.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS in Klub prijateljstva - Vincencijeva konferenca vabita na predavanje »Notranje ozdravljenje« v četrtek, 17. septembra, ob 20. uri v Fin-žgarjevem domu, Dunajska cesta 23 na Opčinah. Predaval bo Boštjan Hari iz Ljubljane.
SLOFEST: od petka, 18. do nedelje, 20. septembra.
OBČINA ZGONIK vabi na ogled razstave Majde Pertotti »Morje in kras«. Urnik: od ponedeljka do petka, 9.00-13.00 (ob ponedeljkih in sredah tudi od 15.30 do 17.30).
SKD TABOR IN VZPI-ANPI, ob 70-letni-ci osvoboditve, vabita na ogled razstave »Pot v svobodo« v Prosvetni dom na Opčine. Urnik: od ponedeljka do sobote, od 16.00 do 19.00. Vodeni ogledi za šole oz. za skupine po dogovoru.
Prispevki
V	spomin na drago Ledo Kodrič vd. Sirk darujeta Silva in Srečko 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na drago Angelo Tavčar darujejo družinske prijateljice iz Križa 90,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na drago mamo, nono in pra-nono ingelo Tavčar darujejo svojci 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 100,00 evrov za MoPZ Tabor.
V	spomin na Srečka Orla daruje podjetje Velox 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
10.9.2010
10.9.2015
Fabio Pečar
Vedno z nami v srcu in mislih. Družina
8
Četrtek, 10. septembra 2015
KULTURA
/
pordenonelegge - Od 16. do 20. septembra
Morje festivalskih dogodkov
Častni gost sredinega odprtja bo francoski pisatelj Daniel Pennac - Med skoraj 450 avtorji tudi Miha Obit in Jurij Paljk
448 pisateljev, novinarjev in drugih ustvarjalcev za natanko 297 dogodkov: s temi številkami se lahko ponaša letošnji Pordenonelegge - praznik knjig in njihovih avtorjev, ki bo v furlanskem mestu na sporedu od 16. do 20. septembra. Organizatorji, ki so prireditev včeraj tudi uradno predstavili, ne dvomijo, da bodo mestne ulice, trge, dvorane, šotore ponovno napolnili številni radovedni bralci. Pordenonski festival je namreč predvsem praznik ljubiteljev knjig in skoraj nepredstavljivo se zdi, da ne bi v (pre)bo-gatem sporedu petdnevnega praznika še tako zahtevni bralci našli vsaj delček tega, kar jih zanima in veseli.
Kot napovedujejo umetniški vodja Gian Mario Villalta in njegova sodelavca Alberto Garlini ter Valentina Ga-sparet, bo skušal Pordenonelegge tudi letos razložiti vsaj delček sveta, ki nas obdaja, njegove krize in preživete vzorce, a
Emmanuel Carrere
tudi nove tehnologije in nove načine razmišljanja. Festival bo v sredo, 16. septembra, uvedel francoski pisatelj Daniel Pennac. Ob 18. 30 bo v Verdijevem gledališču premierno predstavil knjigo-in-
tervju »L'amico scrittore«, ki jo je napisal s Fabiom Gambarom in v njej spregovoril o svoji bogati pisateljski karieri.
Druga velika zvezda festivala bo Emmanuel Carrere, prejemnik nagrade FriulAdria La storia in un romanzo (zgodovina v romanu). Nagrada je sad sodelovanja med pordenonskim praznikom in goriškim festivalom eStoria. Carrere, uspešen francoski pisatelj, se je v svojih romanih večkrat soočil z zgodovinsko tematiko in izvirno pripovedoval o različnih zgodovinskih obdobjih; o povojni ruski zgodovino skozi lik Eduarda Limonova, o zgodnjem krščanstvu pa na primer skozi potovanja svetnikov Luke in Pavla. Zgodovina v njegovih delih »postane« roman prav po zaslugi izvirnega sloga, ki v zgodovinsko pripoved vdahne tudi telo in dušo protagonistov.
Na pordenonski praznik knjige se vrača uveljavljen predstavnik sodobne
Organizatorji si spet obetajo množičen obisk; desno zgoraj Daniel Pennac
ameriške literature David Leavitt s svojim romanom »I due hotel Francforts«, ki ga je ameriška literarna kritika označila kot »veličasten, senzualen, politično opredeljen in izjemen portret zakonskega življenja«. Srečanje z Leavittom bo v soboto, 19. septembra, ob 17.30 na Trgu sv. Marka ... torej na prostem, kar nikakor ne škodi: ena od značilnosti pordenon-skega festivala so namreč tudi dolge vrste, ki se pred začetkom posameznih dogodkov ustvarjajo pred gledališkimi in drugimi dvoranami.
Festival bo gostil nemškega pisatelja Arna Geigerja, to bo njegova edina predstavitev v Italiji, na kateri bo spregovoril o svoji najnovejši knjigi »Tutto su Sally«. Argentinski pisatelj in scenarist Marcelo Figueras se bo predstavil z novim romanom »Aquarium«, ki se dogaja sredi nasilja intifade. Francoski sociolog Frédéric Martel prihaja na festival s
skoraj kultnim esejem »Smart. Dalla rete alle reti«, v katerem je spregovoril o razdrobljeni zapletenosti digitalnega sveta. O nezakonitem prebivanju in življenju na begu bo spregovorila severnokorejska aktivistka Hyeonseo Lee, avtorica avtobiografskega dela »La ragazza dai sette nomi«; pogovor z njo bo vodil Federico Rampini, ameriški dopisnik dnevnika Repubblica, ki bo predstavil tudi svoje najnovejše delo »Leta del caos«.
Med številnimi sodelujočimi pisateljicami gre omeniti vsaj še Irančanko Azar Nafisi, avtorico mednarodnega bestsellerja Lolita v Teheranu, ki bo v Por-denonu predstavila noviteto »La repub-blica dell'immaginazione«, ter tunizijsko pisateljico Azzo Filali; ta bo v spregovorila o novem avtobiografskem romanu »Ouatann. Ombre sul mare« (Fazi), v katerem odmevajo sodobne humanitarne krize, a tudi sanje o Lampadeusi in za-
Concita De Gregorio
četku novega življenja. Med Italijankami izstopata pisateljici in novinarki Concita De Gregorio in Daria Bignardi, ki bosta obe nastopili v nedeljo; prva bo spregovorila o najnovejši uspešnici »Mi sa che
fuori e primavera«, druga pa o knjigi Santa degli impossibili.
Spored je res neverjetno bogat, zato bo najbolje, da se vsi, ki bi radi doživeli kanček pordenonskega festivalskega vzdušja, potrpežljivo lotijo brskanja po sicer pregledni spletni strani www.por-denonelegge.it in izberejo »svoje osebno potovanje med pogovori in knjigami«, kot svetujejo organizatorji. Športni navdušenci se bodo tako najbrž razveselili srečanja s slovitim Giovannijem Tra-pattonijem in njegovo avtobiografijo »Mai dire gatto«. Ljubitelji tržaške literature pa dopoldanskega niza srečanj, posvečenih mestu v zalivu. Med preko štiristo gosti letošnjega knjižnega praznika bosta tako tudi slovenska pesnika in novinarja Jurij Paljk in Miha Obit, ki bosta s Claudiom Grisancichem sooblikovala sredino literarno matinejo, posvečeno Trstu in mejam.
Federica Manzon pa bo v istem sklopu predstavila knjigo »Il mare di Trie-ste« (Bompiani), zbirko besedil o tržaških kopališčih, ki so jih napisali Gillo Dorfles, Boris Pahor, Pino Roveredo, Veit Heinichen, Pietro Spirito in drugi tržaški avtorji. (pd)
ljubljanafestival - Predstava sodobnega plesa Fobija/Phobia
Nas strah pogojuje?
filmi@primorski.eu
GREMO V KINO
Kaj usmerja, pogojuje življenje ljudi v današnjem svetu? Strah, ki pogosto preraste v fobijo. Je torej fobija zavladala današnji družbi? Izraelska koreografska dvojica Guy Weizman-Roni Haver, ki podpisuje predstavo Fobija/Phobia, je prepričana, da strah obvladuje življenje ljudi. Fobijo, kot razlagajo v gledališkem listu, bolj tolmačijo kot strah, ki ga včasih znamo zamejiti, včasih pa ne. Predstavo Fobija/Pho-bia, ki so jo kot koproducenti realizirali Zavod En-Knap, Club Guy & Roni in Slag-werk Den Haag, si je bilo mogoče ogledati v ljubljanskih Križankah v okviru plesne ponudbe letošnjega Ljubljana Festivala.
Guy Weizman in Roni Haver že dolgo živita in ustvarjata na Nizozemskem. Kot plesalca sta nastopala v znanih ansamblih, nato sta začela pripravljati koreografije. Leta 2002 sta v Groningenu ustanovila skupino Club Guy & Roni, ki jo sestavljajo umetniki z vsega sveta. Zapisana je nekonvencionalnim in samosvojim predstavam. Tudi tokratna, ki jo tudi kot režiserja podpisujeta Weizman in Haver, je taka. Fobija/Phobia je kompleksno sestavljena scenska uprizoritev, v kateri sta ob plesu v ospredju tudi beseda (angleška) in glasba oz. zvoki. Kot plesalci nastopajo člani že omenjenega Cluba Guy & Roni in mednarodne plesne skupine En-Knap. Slednjo je leta 1993 pod okriljem festivala Klapstuk v belgijskem Leuvenu ustanovil Iztok Kovač, najmarkantnejša osebnost slovenskega sodobnega plesa. Leto kasneje je skupino v Ljubljani legitimiral kot produkcijski Zavod En-Knap. In od takrat je nastalo več zanimivih predstav. Od leta 2009 upravlja kulturni center Španski borci v Ljubljani, ki namenja veliko pozornosti prav sodobni plesni umetnosti.
Zelo dobre plesalce je na odru spremljala nizozemska tolkalna zasedba Slagwerk Den Haag, ki je bila sestavni del nastopa-
joče ekipe. Izvajali so glasbo Huga Moralesa in Pepeja Garcie. Včasih je bila odlična glasbena skupina, ki jo sestavljajo Pepe Garcia, Niels Meliefste in Eric Mon-fort, nosilka dogajanja z igranjem na najrazličnejša glasbila in druge predmete. Ko se je plesno dogajanja na odru umirilo, je prevladala beseda (v angleščini s slabo berljivimi prevodi v slovenščino). Morda je bilo odrskega govorjenja preveč za plesno predstavo, vsekakor so oblikovalci s ponavljanjem besed ustvarili dodaten občutek tesnobe. Za sestavo besedila in dramaturgijo sta poskrbela Martijn de Rijk in Bas Heijene.
Idejno so se avtorji navdihnili pri besedilu francoskega filozofa in pisatelja Alberta Camusa Ni victimes ni bourreaux (Ne žrtve ne rablji, 1946). Kot pojasnjujejo, predstava raziskuje, kaj se zgodi, ko poskušamo ostati odprti do drugega kljub strahu pred neznanim. In česa se bojijo av-torji-interpreti? Terorističnih napadov, sporov z drugimi posamezniki, nerazumevanja s strani poznanih, neuspeha zvez ... Predstavi se pozna, da so jo avtorji in izvajalci gradili skupaj in jo zato do potankosti dodelali. Premiero je doživela 20. avgusta v Groningenu, po Ljubljani pa se je izvajalska ekipa Fobije/Phobie podala na dolgo turnejo po Nemčiji in Nizozemski. Vsekakor gre za predstavo, ki odgovarja umetniški usmeritvi ustvarjalcev srednje-severnega evropskega območja in okusu tamkajšnjega občinstva.
Dove eravamo rimasti (Ricki and the Flash)
Plesni del je smotrno zasnovan in zelo dobro izveden, saj so se člani dveh skupin odlično ujeli. Plesali so: Luke Thomas Dunne, Ida Hellsten, Bence Mezei, Ana Šte-fanec, Tamäs Tuza, Nik Rajšek za EnK-napGroup in Camilo Chapela, Angela Herenda, Dunja Jocic, Veerie van Overloop in Adam Peterson za Club Guy & Ro-ni. Govorjeni del je bil zaupan plesalcem, z njim so nekako napovedovali potek predstave, ki pa jo je osmišljal predvsem ples. Če je na začetku predstava bila beseda, je na koncu prevladal gib: na koncu vsega, strahu in vsega, kar ga povzroča, ostane človek. Sam. Nag. Človeško bitje med splošnim uničenjem. In življenje se lahko ponovno začne. Konec koncev optimistična nota predstave, med katero se obsesi-vno ponavlja, da je dandanes pomembna predvsem podoba, ki zasenči vsebino oz. iz vsega ustvari spektakel. Tudi iz terorizma. Tudi iz fobije. (bip)
ZDA 2015
Režija: Jonathan Demme Igrajo: MerylStreep, Sebastian Stan, Mamie Glimmer, Kevin Kline, Ben Platt, Rick Springfield, Charlotte Rae, Audra McDonald Ocena: ★★★★
Meryl Streep, oblečena v črno oprijeto rokersko obleko, poje in igra na električno kitaro. Na hrbtu nosi tetovirano ameriško zastavo, predvsem pa vso težo zadnjega Demmovega filma.
Jonathan Demme, ki v teh dneh predseduje eni od žirij beneškega filmskega festivala, je svoj najnovejši film posvetil svetovni glasbeni sceni. Osrednja junakinja zgodbe je tako Linda Brummel, ki jo vsi poznajo kot Ricki. Žensko, ki se je v življenju, v imenu glasbe in sanj po uspehu in slovesu odpovedala vsemu in zapustila celo družino. Njeni trije otroci so tako zrast-li z Maureen, novo ženo njihovega očeta Pete.
V preteklost pa Ricki na lepem vrne klic bivšega moža, ki jo prosi, če bi se vrnila v rojstni Chicago in ločeni hčerki Julie pomagala prebroditi težavno obdobje.
Kljub zelo dobrim namenom, Ricki celotno družino potisne v čustveni vihar, vendar z večnim optimizmom in neomajnim uporništvom svojim bližnjim počasi znova prinese žarek upanja in na obraz pričara nasmeh. Ricki-no hčerko Julie tudi v filmu igra Merylina prava hčerka Mamie Gummer. Avtorica scenarija je Diablo Cody, pri filmu pa so soudeleženi kar trije oskarjevi nagrajenci. Ob neverjetni Meryl, ki se spet izkaže tudi v vlogi rock pevke, ob izvajanju pesmi Rolling Stonesov in skupine U2, je spet izjemen tudi Jonathan Demme, že režiser filmov The silence of The lambs - Il silenzio degli innocenti in Philadelphia, ki je tokrat prepričljiv tudi v vlogi avtorja zelo prijetne komedije, ki vseskozi meša pravo dozo sanj, konkretnosti in nostalgije. (Iga)
Goriška občina bo spomeniškemu varstvu Furlanije Julijske krajine predstavila posodobljen načrt parkirišča, ki ga namerava zgraditi na območju nekdanje remize tramvajev med ulicama Duca D'Aosta in Manzano. Stavba, ki so jo zgradili na začetku prejšnjega stoletja, že dalj časa žalostno propada: v takem stanju ne služi nikomur, kvečjemu je nevarna, medtem ko bi bilo parkirišče v bližini železniške postaje še kako koristno.
Osnutek načrta parkirišča, na katerem bi bilo približno 135 parkirnih mest, so pripravili že pred kakšnimi šestimi leti, ostal pa je v predalu. Občina Gorica namreč nima dovoljenja, da bi stavbo porušila, saj je nekdanja remiza spomeniško zaščitena, čeprav razpada in je streha na več mestih udrta. Edini ukrep, ki ga je občinska uprava lahko izvedla, je bila odstranitev azbestne kritine. Sanacijo so opravili konec lanskega leta, od takrat pa je bilo poslopje prepuščeno zobu časa.
Na ogled propadajočega objekta je goriški župan Ettore Romoli v torek pospremil novega vodjo deželnega spomeniškega varstva Corrada Azzollinija, ki je prišel v Gorico skupaj z arhitektom Ma-
bumbaca
rinom Sainom. Župan je v zadnjih letih že večkrat skušal prepričati Azzollinije-ve predhodnike, naj omogočijo poruše-nje stavbe in izgradnjo parkirišča, zelene luči pa mu doslej še niso prižgali. Je bil tokrat bolj prepričljiv? »Azzolini ni sprejel nobene obveze, dogovorila pa sva se, da bomo spomeniškemu varstvu po-
slali nov načrt. Projekt parkirišča bomo spremenili tako, da bo del arhitektonskih elementov zaščitene stavbe ohranjen. Upam, da nam bo novi načrt omogočil, da zadevo premaknemo s slepega tira,« je včeraj povedal župan.
Azzolini si je v torek z Romolijem v mestu ogledal tudi drugi dve propa-
dajoči stavbi, ki sta goriški upravi že dalj časa trn v peti. Prva je majava hiša na vogalu med ulicama Oberdan in Morelli, zaradi katere so morali slednjo tudi zapreti za promet, druga pa je kompleks Stella Matutina v Ulici Nizza. Streha dvorane, v kateri so nekoč vrteli filme in prirejali razne dogodke za mladino, se je junija lani udrla. Videmska univerza, ki je lastnica stavbe, je propadajoče pročelje zavarovala in dala podpreti z leseno konstrukcijo, ki pa je iz estetskega vidika dokaj moteča. »Glede stavbe v Ulici Morelli je Azzolini dejal, da razume problem, pred vsakršno odločitvijo pa mora pazljivo preučiti dokumente. O kompleksu Stella Matutina pa se bo vodja spomeniškega varstva pogovoril z Univerzo v Vidmu, saj je stavba v njeni lasti,« je zaključil župan Ettore Romoli.
/	ALPE-JADRAN, DEŽELA	Petek, 11. septembra 2015	9
APrimorski
~	dnevnik
gorica - Travnik
Prva faza zaključena
Cesto so pretlakovali s porfirjem
Prva faza del je zaključena. Ta teden bodo ponovno odprli za promet cesto na Travniku, ki jo od konca julija temeljito obnavlja podjetje Cimenti iz Ovara. Delavci so s porfirnimi kockami pretlakovali še do nedavnega razriti odsek med križiščem z Ulico Mameli in križiščem z ulicama Oberdan in Roma, nadomestili pa so tudi robnike pločnikov: cesta pred cerkvijo sv. Ignacija bi tako lahko bila že danes, najkasneje pa v prihodnjih dneh, ponovno prevozna.
»Prva faza del se je kot napovedano zaključila pred začetkom praznika Okusi na meji,« pravi goriški župan Et-tore Romoli, po katerem je občinska uprava s podjetjem Cimenti, katerega delavci so neutrudno polagali porfirne kocke tudi v najbolj vročih poletnih dneh, zelo zadovoljna.
»Ko se bo zaključila štiridnevna poulična prireditev, bo na vrsti druga faza del, ki bi se morala zaključiti novembra,« napoveduje župan. V drugi fazi del, ki so skupno vredna okrog 350.000 evrov, bo gradbišče zasedalo odsek Travnika od Nadškofijske ulice do križišča z Ulico Mameli. Za promet bosta približno dva meseca zaprti obe omenjeni ulici.
tržič - Namesto diska komercialni center
Razvalino Hippodroma bodo še letos odstranili
Nekdanji disko Hippodrome je danes le še cementna razvalina, ki jo bodo do 31. decembra odstranili. Na mestu objekta, ki gleda na Trg Atleti azzurri d'Ita-lia in prometno Ulico Arrigo Boito v Tržiču ter je bil eden izmed najbolj popularnih diskov v deželi FJK, naj bi zrasel komercialni center srednje velikega formata -napovedujejo na občini -, v kolikor privlačna sila orjaških nakupovalnih središč usiha.
Da bo razvalina še letos odstranjena, napoveduje županja Silvia Altran, ki se je v ta namen v prejšnjih dneh sestala s pravnimi zastopniki podjetja Cinquestelle immobiliare, lastnika objekta v Ulici Boito. Podjetje je že izrazilo interes, da bo tam uredilo komercialni obrat, kakor določa regulacijski načrt. »Naš cilj je enkrat za vselej rešiti problem tamkajšnjega degradiranega območja. Podjetje je jasno povedalo, kaj namerava, in na tej podlagi že pripravljamo plan nadaljnjih aktivnosti. Začeli bomo z rušenjem podrtije, ki je bil glavni cilj naše uprave. Na njenem mestu bo zgrajeno novo poslopje s komercialno namembnostjo,« pravi županja. Zaradi krize lastnik do danes ni še nič naredil, »časi pa so zreli za premik v zaželeno smer,« dodaja. Uredili bodo tudi parkirišča ob nekdanjem disku, ki bodo služila uporabnikom sosednjih športnih igrišč, in tako v celoti prekvalificirali območje, kjer so sredi podgan in odpadkov životarili in prenočevali tudi ljudje z družbenega roba.
Degradirana notranjost nekdanjega diska Bonaventura
Vozni red avtobusov prilagojen gradbišču
Zaradi obnovitvenih del na Travniku, ki bodo konec septembra stopila v drugo fazo (o tem poročamo v zgornjem članku), bodo mestni avtobusi goriškega podjetja APT tudi v prihodnjih mesecih vozili po spremenjenih trasah. Zaradi gradbišča so imele mestne linije obvoze že v zadnjih mesecih, z začetkom pouka pa se bo vozni red ponovno spremenil.
Avtobusno podjetje je v dogovoru z občino pripravilo nov načrt mestnega potniškega prometa, ki bo v veljavi od 13. septembra do 6. januarja. Dela na Travniku naj bi se sicer zaključila že prej, sledile pa bodo decembrske prireditve: »Pri potnikih ne smemo ustvarjati zmede. Če želimo, da bo čim več ljudi uporabljajo javne prevoze, moramo zagotavljati zanesljive storitve«, je povedal predsednik APT Paolo Polli, ki je novosti predstavil s svojimi sodelavci in županom Romolijem. Vsem mestnim linijam, tudi nočni in čezmejni, bo skupna os Ulica Roma-Ulica Ober-dan-Korzo Verdi, za vsako izmed njih pa so pred-
videli nadomestna postajališča. Na liniji št. 1 Štandrež-Svetogorska in na nočni liniji so denimo nadomestna postajališča določili na Verdijevem Korzu ter v ulicah Brass in Pellico (ukinjena so na Travniku, v Gosposki ulici in na Kornu), v
Mestni linijski prevoz Gorica
Linija št. 1 Svetogorska četrt čezmejni in nočni avtobus
obratni smeri pa bo ukinjeno postajališče na Travniku nadomestilo postajališče v Ulici Oberdan. Na linijah št. 2, 3, 6 in 8 bo nadomestno postajališče pri baru Posta na Verdijevem korzu. Podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani www.aptgorizia.it in na tel. 800-955957.
10
Četrtek, 10. septembra 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
NOVA GORICA
Favorita sta Italijan in Nemec
Na četrto izvedbo Rallyja Nova Gorica, ki bo potekal v petek in soboto, se je prijavilo 78 posadk iz osmih različnih držav. Za glavna favorita veljata Umberto Scandola s Škodo fabio R5 in Hermann Gassner jr. z Mitsubishi lancerjem Evo X R4. Scandola je eden najboljših italijanskih voznikov, Gassner jr. pa lanski zmagovalec relija Saturnus in nemški podprvak v reliju. Skupno je na sporedu enajst hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini 104 kilometrov. Največ prijavljenih posadk prihaja iz Slovenije, in sicer 46, za njimi po številčnosti sledi šestnajst posadk iz Italije.
»Zaradi pokala Mitropa smo reli letos še nekoliko povečali. Če smo imeli pred tremi leti na našem reliju le eno hitrostno preizkušnjo, so bile lani na sporedu že tri različne, letos pa bo reli potekal na petih različnih hitrostnih preizkušnjah. Reli se seli tudi v Brda, kjer bo med Plavami, Ligom in Kanalom potekala tudi najdaljša, kar 22 kilometrov dolga hitrostna preizkušnja,« je povedal Renato Hvala, pobudnik in »motor« novogori-škega relija.
Reli se bo začel v petek popoldne ob 17.30 z dvema izvedbama hitrostne preizkušnje Ravnica, ostale bodo na sporedu v soboto. Servisna cona bo oba dneva postavljena pred trgovskim centrom v Kromberku. Najdaljša preizkušnja se bo sicer vozila le enkrat, a bo morda prav ta odločilna na reliju, menijo organizatorji. Natančnejši razpored prog in startov je objavljen na spletu. (km)
ŠMARTNO
Kreativna glasba in
v	• ■	•
se marsikaj
Danes se v Šmartnem začenja Brda Contemporary Music Festival, 5. festival kreativne in improvizirane glasbe. »Festival je posvečen tako glasbi, poeziji, razstavam ... S spajanjem kulture in glasbe slovenskega in italijanskega prostora bi rad rušil meje, ki so še ostale v naših glavah,« pravi organizator Zlatko Kaučič, slovenski jazz tolkalist in bobnar. Že ob prvem festivalu leta 2011 je bil ustanovljen Orkester brez meja, ki vsako festivalsko leto sodeluje z drugim priznanim glasbenikom; mentorica letošnje delavnice in dela z orkestrom je francoska kontrabasistka Joëlle Léan-dre. Festival bo potekal do jutri, in sicer v Hiši kulture in na različnih zunanjih prizoriščih. Drevi ob 20. uri bosta v cerkvi nastopila Samo Kutin in Ana Kravanja, sledil bo nastop Andrea Gulli Quarteta v Hiši kulture. Večerni oder bodo zasedli Cene Resnik, Daniele DAgaro, Andrea Gulli, zaključili bodo novi talenti, zasedba Koromač. Jutrišnji večer je posvečen pokojnemu Boštjanu Cveku, očetu in gonilni sili festivala Jazz Cerkno. Igrali bodo Kom-bo B pod vodstvom Zlatka Kaučiča, Massimo de Mattia in Luigi Vitale, Hi-brid Duo, v zasedbi Zlatko Kaučič in Milko Lazar, sledil bo solo nastop Joëlle Léandre in veliki finale z zaključnim koncertom delavnic pod vodstvom Léandrove. V sklopu festivala bo v galeriji Hiše kulture na ogled razstava jazz fotografij Jožeta Požrla. Drevi bosta s poezijo predstavila Alenka Jovanovski in Guido Cupani, ob glasbeni spremljavi Doris Kodelja in Ane Černic. Jutri pa bo projekcija dokumentarca Anje Medved in Nadje Velušček »Niso letele ptice«. (km)
REDIPULJA - Ob stoletnici vojne
Informativna zgibanka za neinformirane turiste
Izšla bo tudi slovenska različica - V novembru z muzejskim vlakom v Kobarid
Italijanska kostnica v Redipulji
V okviru obeleževanja stoletnice prve svetovne vojne, ki priteguje na Goriško obiskovalce od vsepovsod, je združenje Pro Loco iz Foljana-Redipulje v sodelovanju z zadružno banko iz Turjaka izdalo informativno zgibanko za turiste, ki bodo prišli na obisk italijanske kostnice v Redipulji in jih seveda zanima vse to, kar si na temo vojne lahko še ogledajo v bližini.
Zgibanko - prvo takšne vrste - sta včeraj v prostorih virtualnega muzeja, ki zaseda železniško postajo v Redipulji, predstavila predsednik Pro Loca Carlo Forte in koordinator Poti miru Franco Visintin. Izšla je v italijanskem jeziku, po včerajšnjih napovedih pa bo v kratkem prevedena še v slovenščino, nemščino in angleščino. Koristna bo turistom, ki si bodo poleg kostnice prišli ogledat še druge zanimivosti v soseski, začenši z avstro-ogrskim pokopališčem, multimedijskim muzejem in jarki v Dolini bersaljerjev. Zgibanko so pripravili na podlagi ankete, ki so jo izvedli med obiskovalci kostnice v Redipulji. Izšlo je namreč, da skoraj 90 odstotkov le-teh ne ve za obstoj krajev, ki jih je na tamkajšnjem ob-
močju zaznamovala prva svetovna vojna, in zlasti ne vedo, da so dosegljivi v peščici minut. Zgibanka bo obiskovalcem na voljo v turistični pisarni IAT, ki jo upravlja Pro Loco. Ob zanimivostih, ki zaslužijo obisk, jih bo seznanjala tudi s storitvami, ki so njim namenjene.
Pro Loco iz Foljana Redipulje izvaja hkrati program aktivnosti, povezanih z dogajanjem pred sto leti. Dne 2. novembra bo t.i. Potovanje spomina, ki bo Redipuljo povezalo s Kobaridom. Vozovnice za muzejski vlak, ki bo potnike popeljal po krajih soške fronte, so že naprodaj, povpraševanje po njih pa je precejšnje, zagotavljajo organizatorji. Iz Redipulje jih bodo z avtobusom prepeljali do Severne goriške oz. novogoriške železniške postaje, kjer jih bodo pričakali možje v nekdanjih uniformah. Tam bodo sedli na posebni vlak, ki bo odsopihal v smeri Svete Lucije, od koder jih bodo z avtobusom odpeljali v Kobarid, kjer si bodo ogledali muzej in italijansko kostnico, zanje pa bodo pripravili tudi prikaz vojnega dogajanja. Razlagam o fronti bodo potniki prisluhnili tudi med potjo z vlakom.
Gasilci prišli po župnika
Slabost je včeraj obšla župnika iz Folja-na Redipulje, Duilia Nardina. 69-letne-ga duhovnika, ki službuje v Foljanu z začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, so nemudoma prepeljali v bolnišnico San Polo v Tržiču in ni v življenjski nevarnosti. Ko se je včeraj zjutraj zgrudil na tla, je bil v župnišču sam, uspelo pa mu je po telefonu poklicati čistilko, ki se je takoj pripeljala na kraj. Ker ni mogla odpreti vrat in ji župnik ni mogel pomagati, se je obrnila na gasilce, ki so s sabo pripeljali še reševalce službe 118. V župnišče so vstopili skozi okno in nudili prvo pomoč župniku, ki je ležal na tleh. Z rešilnim vozilom so ga nato odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zadržali na opazovanju.
V Tržiču danes o migrantih
Etična, kulturna, socialna in zdravstvena vprašanja, ki so povezana z masovnim prihodom migrantov, bodo predmet javne razprave, ki bo potekala danes med 9. in 12. uro v konferenčni dvorani občinske knjižnice v Tržiču. Dogodek prirejata goriška pokrajina in SIMM (Societa Italiana Medicina delle Migrazioni).
S kosilnico v Vrtojbico
Na Pristavi v Šempetru je v torek dopoldan nabrežje Vrtojbice s sedežno kosilnico kosil 71-letni domačin. Zaradi precejšnjega nagiba terena se je s kosilnico vred zvrnil v potok, kjer je tudi obstal. Ker se iz potoka sam ni mogel rešiti, sta mu na pomoč takoj priskočili dve ženski, iz potoka ga je nato izvlekel domačin. Pri nesreči je moški utrpel površinske praske. (km)
Knjiga Toneta Partljiča
V sklopu literarnih četrtkov v novogori-ški knjižnici Franceta Bevka bo danes ob 18. uri predstavitev knjige Toneta Partljiča »Sebastjan in most: mala nočna kronika«. Z avtorjem se bo o knjigi pogovarjal Gorazd Humar. (km)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.15 -22.15 »Fantastic 4 - I fantastici quattro«. Dvorana 2: 16.20 - 20.00 »Minions«; 18.00
-	21.45 »Citta di carta«.
Dvorana 3: 17.30 »Ant-Man«; 19.50 -
22.00 »Il grande quaderno«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.15 -22.15 »Fantastic 4 - I fantastici quattro«. Dvorana 2: 17.15 - 20.00 - 21.45 »Minions«.
Dvorana 3: 17.20 - 20.00 - 22.00 »Dove
eravamo rimasti«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 »Citta di carta«;
22.10 »Operazione U.N.C.L.E«. Dvorana 5: 18.10 »Taxi Teheran«; 20.00
-	22.10 »Southpaw - L'ultima sfida«.
H Šolske vesti
POUK NA ZAVODIH Ivan Cankar, Jurij Vega, Žiga Zois in novi turistični smeri se bo začel v ponedeljek, 14. septembra, ob 8.10 in se bo zaključil ob 11.30. Dijaki so vabljeni, da se po pouku udeležijo šolske maše, ki bo ob 12. uri v cerkvi Sv. Ignacija v Gorici. RAVNATELJSTVO IZOBRAŽEVALNE-
GA ZAVODA Gregorčič-Trubar v Gorici obvešča, da se bo začel pouk v šolskem letu 2015-16 v ponedeljek, 14. septembra, ob 8.30 in bo trajal do 11.30. Dijaki so vabljeni, da se po pouku udeležijo šolske maše, ki bo ob 12. uri v cerkvi Sv. Ignacija v Gorici.
AD FORMANDUM sporoča, da bo pouk na gostinski šoli pričel v ponedeljek, 14. septembra, ob 8.30. Sestanki s starši bodo danes, 10. septembra, ob 17.00 za drugi in tretji razred, ob 18.00 za prvi razred. Informacije v tajništvu zavoda v KB Centru (tel. 0481-81826).
MLADINSKI DOM: sporoča, da bo danes, 10. septembra, ob 18. uri informativno srečanje ob začetku nove šolske sezone v Ul. Don Bosco 60 v Gorici. Ob zadostnem številu vpisov bo letos potekal pošolski pouk tudi za otroke osnovne šole. Informacije po tel. 0481-280857 ali 366-6861441.
S LOVI K zbira prijave za Multidisciplinarni program, ki je namenjen študentom in je popolnoma prenovljen: v Gorici, Trstu in/ali Ljubljani predavanja, uporabne delavnice in tri intenzivni seminarji; več na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice je potrebno poslati na in-fo@slovik.org do torka, 15. septembra.
GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo prijave na brezplačne poskusne lekcije za šolsko leto 2015-16. Informacije v tajništvu na Korzu Verdi 51 v Gorici, od ponedeljka do četrtka 11.00-13.00 petek zaprto, ali po tel. 0481-531508, go-rica@glasbenamatica.org.
& Izleti
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 340-3423087 (Paolo).
UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 3. oktobra, enodnevni avtobusni izlet »Potepanje po Prlekiji in Prek-
murju«. Informacije in vpisovanje do 10. septembra v trgovini pri Mili (tel. 048178398), v gostilni Peric (0481-78000), pri Milošu (tel. 380-4203829). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi na enodnevni izlet Okusi Prlekije in baročni Varaždin, ki bo potekal v nedeljo, 13. septembra. Za informacije in rezervacije po tel. 347-9748704 (Vanja) in 0481-20678 (Božo). SPDG vabi v sklopu pobude Kekčeva pot (lažji pohodi namenjeni otrokom in družinam) na izlet na Mali Golak na Trnovski planoti v nedeljo, 13. septembra. Zbirna točka bo parkirišče pri (bivšem) mejnem prehodu Rdeča hiša v Gorici ob 8.45. Odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 9.00. Za podrobnejše informacije in prijavo po tel. 347-6220522 (Fanika) ali fanika@spdg.eu.
H Čestitke
JOŽICA MAKUC-DEVETAK iz Štandreža, ki danes slaviš častitljivi 80. rojstni dan. Naj sonce sreče tebi sije, naj v tvojem srcu ljubezen bije, naj te zdravje in veselje osrečita še mnogo let, posebno pa še na ta dan, ko imaš pomemben rojstni dan. Vse to ti iz srca želijo Diego in Fabio z družinama in vsi, ki te imajo radi.
□ Obvestila
DEŽELNA KMEČKA ZVEZA vabi odbornike tržaške, goriške in videmske pokrajine na sejo glavnega sveta, ki bo v danes, 10. septembra, ob 20. uri v dvorani Zadružne kraške banke-ZKB na Opčinah v Ul. Ricreatorio 2 s sledečim dnevnim redom: sporočila predsednika, obisk vsedržavnega predsednika Konfederacije kmetov Italije Dina Scanavina, priprava posveta »Teritorij kot usoda«, organizacijska vprašanja, razno.
AVDICIJA ZA NOVE ČLANE: mednarodni mladinski simfonični orkester NOVA filharmonija vabi mlade glasbenike na avdicijo, ki bo potekala 13. septembra ob 17. uri v prostorih Točke ZKD v Ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici; informacije po tel. 00386-40436934 (Nina) ali na filhar-monija@gdnova.si.
AŠKD KREMENJAK prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike pod mentorstvom prof. Andreja Gropajca. Informativna seja bo v sredo, 16. septembra, ob 19. uri v kulturnem centru v Jamljah. Informacije po tel. 338-6805242 (Sonia).
ZUMBA KIDS - AŠKD Kremenjak vabi otroke na poskusno in brezplačno lekcijo v četrtek, 17. septembra, ob 17.15 v kulturnem centru v Jamljah z vadi-teljico Greto Lefons. Informacije po tel. 345-8328493 (Greta).
LETNIKI 1972 iz Goriške se bodo ponovno zbrali v soboto, 26. septembra, pri Turriju v Štandrežu. Družabni večer z začetkom ob 19.45 bosta popestrila Štefan »Guwdi Guwdc« in Pupa. Prijave z akontacijo 10 evrov sprejemajo v gostilni do srede, 23. septembra, obvezna je tudi potrditev po tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja), 3294010830 (Cristina Marussi) ali 3489237807 (Ilaria Tomasin).
SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja partizanski piknik v nedeljo, 4. oktobra, od 17. ure dalje na turistični kmetiji Dolince v Doberdobu. Vpisovanje do 27. septembra ali do zasedbe mest po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič), 0481-78192 (Jožko Vižintin) ali v društvenem baru Kremenjak v Jamljah od 18. ure dalje. Organizatorji vabijo tudi mlajše generacije.
0 Prireditve
DIJAŠKI DOM sporoča, da bo zaključna prireditev vseh poletnih kampov danes,
10. septembra, ob 19. uri v Dijaškem domu. Na programu bo muzikal, predstavitev dejavnosti, ogled slik in družabnost. Informacije po tel. 0481533495 od 8.30 do 15.30 ali www.dija-skidom.it.
V	GORICI: v občinskem parku bo danes, 10. septembra, ob 20.30 prireditev »Poesia & poesia«, nastopali bodo goriški pesniki in kantavtor Gino Pipia z glasbeno skupino »I Trovieri«.
V	NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja bo v sklopu »Literarnih četrtkov« danes, 10. septembra, ob 18. uri predstavitev knjige Toneta Partljiča »Sebastjan in most: mala nočna kronika«; več na www.ng.sik.si.
VZPI-ANPI GORICA IN GORIŠKI AVL
vabita na slovesnost ob odkritju table v spomin na ustreljene slovenske in italijanske antifašiste in partizane na med decembrom 1943 in aprilom 1945 v soboto, 12. septembra, ob 17. uri na Trgu delle Milizie v goriškem grajskem naselju.
30. SOŠKA REGATA, ki je bila sprva napovedana za 6. september, je bila odložena na nedeljo, 13. septembra. Zbor in prijave udeležencev so mogoče od 9.30 dalje pri stari čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu, start spusta bo ob 11. uri, cilj v Podgori, kjer bosta tudi druženje in nagrajevanje. Obvezna oprema zaobjema čelado, rešilni jopič, veslo; startnina znaša 15 evrov, oproščeni so je mladi pod 12. letom starosti.
Pogrebi
DANES V LOČNIKU: 11.00, Laura Ferrari (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Amelia de Car-valho vd. Leban (ob 10.50 s pokopališča v Ronkah) v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 10. septembra 2015
1 1
NOVA GORICA - Humanitarnega centra nočejo v svoji soseski
»Rob sodi na obrobje«
Okrog sto podpisov proti umestitvi humanitarnega centra v nekdanji Pri-morjev objekt na Bidovičevi ulici v Novi Gorici so doslej zbrali stanovalci tamkajšnje soseske. »Zaskrbljeni okoliški prebivalci«, kot so se podpisali v pismu, ki ga nameravajo skupaj z zbranimi podpisi predati novogoriškemu županu Mateju Arčonu, se bojijo, da bo okolica njihovih domov posejana z okuženimi iglami ter da se bodo v okolici zadrževali narkomani, katerim naj bi tam razdeljevali metadon, alkoholiki in brezdomci. Na mestni občini, ki je objekt lani kupila na javni dražbi, odgovarjajo, da v humanitarnem centru niso nikoli nameravali urediti razdelilnice metadona ali centra za odvisnike, kar mesto sicer tudi že ima na drugi lokaciji.
Občina je od družbe Primorje v stečaju po izklicni ceni 500.000 evrov lani oktobra kupila objekte na Bidovičevi ulici v Novi Gorici: menzo in poslovni objekt s samskim domom z zemljiščem ter zunanjo ureditvijo v skupni površini 9.000 kvadratnih metrov. V njem namerava urediti humanitarni center, saj so potrebe po njem ob zaostreni socialni sliki narasle.
Da se v objektu pripravljajo nove vsebine, so iz medijev zasledili tudi stanovalci tamkajšnje soseske. Med njimi so očitno zaokrožile tudi govorice, da bo občina poleg razdelilnice brezplačnih toplih obrokov za socialno šibke, dnevnega centra za brezdomce in drugih sorodnih vsebin tam uredila tudi center za pomoč odvisnikom od drog in razdelilnico metadona. »Okoliški prebivalci podpiramo idejo o humanitarnem centru v Novi Gorici, vendar se nam izbrana lokacija za to
ne zdi primerna,« so zapisali v pismu županu. Navajajo tudi, da takšen center ne sodi v bivalno naselje in neposredno bližino šol in stadiona, moti jih še, da nimajo vpogleda v programe, ki se bodo tam izvajali: »Okoliških prebivalcev z gradnjo humanitarnega centra ter dejavnostmi, ki se bodo tu izvajale nihče ni seznanil, niti vprašal za mnenje.« Zupanu predlagajo, da takšen center postavi na obrobje mesta, na Bidovičevi ulici pa da naj raje uredijo otroško igrišče, študentski kam-pus ali večnadstropno garažno hišo ...
»Cilj prizadevanj občine in ostalih akterjev v lokalni skupnosti, kot so javne institucije, društva in ostale nevladne organizacije za vzpostavitev humanitarnega centra je zagotoviti pogoje za izvajanje programov, po katerih se v našem okolju izkazuje potreba že nekaj let,« odgovarja načelnica občinskega oddelka za družbene dejavnosti, Marinka Saksida. »Gre za zagotovitev minimalnih življenjskih pogojev (programi za brezdomce) in nudenje oblik pomoči (pro bono ambulanta, delilnica toplih obrokov ...) za naj-ranljivejše prebivalce v našem okolju, ki jih je splet življenjskih okoliščin pripeljal na rob preživetja,« našteva načelnica in dodaja, da za projekt trenutno pridobivajo še nekatero tehnično dokumentacijo in oceno stroškov začasne vzpostavitve prostorov za namen programov za brezdomce. »Naš namen je, da se prostori uredijo še letos,« pravi načelnica in obenem poudarja, da se bo vsaka dejavnost, ki je predvidena v humanitarnem centru, odvijala v okviru izvajalca, strokovno usposobljenega za posamezno področje in torej tudi pod ustreznim nadzorom.
Katja Munih
GORICA - Jutri pohod po mestu
Bosi in solidarni
Udeleženci sprevoda za pravice migrantov se bodo zbrali pred železniško postajo
Jutri, 11. septembra, bodo tudi v Gorici priredili Pohod bosonogih žensk in moških, s katerim želijo Italijo in Evropo spodbuditi k spremembi politike na področju migracij in voditelje pozvati k bolj človeškemu, solidarnemu in pravičnemu upravljanju begunske krize. »Bosonogi« bodo jutri korakali po številnih mestih, v Fur-laniji Julijski krajini pa le v Trstu in Gorici.
Goriško manifestacijo za vzpostavitev stalnega solidarnostnega mehanizma pri reševanju beguncev v kriznih razmerah podpirajo Svoboda ekologija in levica (SEL), Demokratska stranka (DS), Stranka komunistične prenove, Italija vrednot, Forum za Gorico, sindikati CGIL, CISL in UIL, Pokrajina Gorica ter združenja Insieme con voi, Tenda per la pace in Tutti insieme, vabljeni pa so vsi občani, ki so prepričani, da je treba beguncem priskočiti na pomoč. »Zavzemamo se za spoštovanje človekovih pravic. Za stranko SEL lahko povem, da se pohoda ne bomo udeležili z zastavami, saj nas mora pobuda združevati,« trdi pokrajinska odbornica Ilaria Cecot, občinski svetnik DS Giuseppe Cingolani pa izpostavlja, da ima Pohod bosonogih poseben pomen v Gorici, ki se že več kot eno leto spopada s problematiko prosilcev za azil. »Dogajanje v Nemčiji dokazuje, da si uslišan samo takrat, ko tudi sam odigraš svojo vlogo. Nemčija je to naredila. Naš župan pa se le pritožuje, da bi morale ostale občine sprejeti del goriških prosilcev za azil,« je kritičen Cingolani.
Udeleženci sprevoda se bodo ob 17. uri zbrali pred goriško železniško postajo. Pol ure kasneje bodo krenili proti Spominskemu parku, kjer bodo spregovorili prostovoljci, ki v Gorici skrbijo za begunce, ter duhovnik Alberto De Nadai. Prebrali bodo tudi dokument, ki ga bodo nato naslovili na predsednika italijanske vlade, predsednico dežele in vse župane goriške pokrajine.
Prosilci za azil, ki so nastanjeni v Gabrjah
SOVODNJE
S krvodajalci na pohod za hospic
Pod geslom »Solidarnost je neprecenljiva« bo v soboto, 12. septembra, potekala solidarnostna Baklada 2015, ki jo organizira sekcija prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj ob Soči.
Zbirališče bo na travniku ob Kulturnem domu Jožef Češčut ob 19.30. Večerni pohod dobrih ljudi bo speljan po vaških ulicah, prehojena pot bo dolga približno poldrugi kilometer; sledila bo pogostitev za vse udeležence. Ob bakladi bodo zbirali prispevke, ki jih bodo nato namenili hospicu Via di Natale ob onkološki bolnišnici v Avianu.
Prostori bodočega humanitarnega centra na Bidovičevi ulici
foto km.
AJDOVŠČINA
Kupca ni bilo
V Ajdovščini so včeraj izvedli prvo dražbo obrata ABK (armirano-betonskih konstrukcij) Primorja v stečaju. Za obrat, ki ga je stečajni upravitelj Rudolf Hramec dal v najem, na dražbi ni bilo kupca. Ocenjen je na slabih 7,5 milijona evrov, kolikor je bila tudi izklicna cena na dražbi, vendar zanjo ni nihče vplačal varščine.
Po skoraj dveh letih po začetku stečaja Primorja so spomladi 2014 v tem obratu znova zabrneli stroji. To je bil sicer eden najbolj perspektivnih ostankov Primorja, o njem se je nekaj časa govorilo celo kot o jedru novega Primorja. Proizvodnjo so takrat ob velikem interesu potencialnih najemnikov oživila tri podjetja. Stopar PGM iz Lokavca pri Ajdovščini je najel del nekdanjega obrata in začel proizvodnjo svežega betona ter betonske galanterije, družba PGM Hotič je najela linijo za izdelavo votlih betonskih plošč, del proizvodnih hal pa je v najem vzelo tudi podjetje CPG iz Nove Gorice.
GORICA - Debora Serracchiani in CGIL o šolski reformi
Niso si z rožicami postlali
Kamen spotike vključevanje prišlekov izven EU v izobraževalni sistem - Italijanske šole brez zanimanja za Slovence
Na srečanju, ki ga je v ponedeljek organiziral v Gorici sindikat CGIL, se je zbralo okrog sto šolnic in šolnikov. Uvodne posege o šolski reformi so imeli predsednica deželne vlade Debora Serracchiani, deželni tajnik sindikata Franco Belci in državni tajnik šolskega sindikata FLC-CGIL Domenico Pantaleo. Med udeleženci sta bili tudi senatorka Laura Fasiolo in pokrajinska odbornica Ilaria Cecot.
Ni mogoče trditi, da so si razpravljavci z rožicami postlali. Stališča o vedenju in delu rimske vlade so si bila diametralno nasprotna. Tezam o dobrem delu vlade in demokratičnosti postopka sta sindikalna predstavnika, s sicer različnimi odtenki, nasprotovala in z opisi dogodkov dokazovala prav nasprotno. Izvedenca za ustavna vprašanja na srečanju ni bilo, zato je razprava potekala brez posredniške ocene o ustavnosti reforme. Deželna predsednica je nekako z defenzivno držo razlagala pozitivne postavke, ki jih vsebuje reforma, in zlasti tiste dele, ki jih je dežela FJK že premaknila z mrtve točke.
Sindikalna predstavnika sta oporekala ne le vsebinam, ki so ustavnopravno vprašljive, temveč zlasti členom, ki dajejo nesprejemljive prednosti paritetnim in zasebnim šolam. Vzgoja in izobraževanje naj vendar potekata laično v javnih šolah, sicer pa naj vse spremembe potekajo po soočenju, primerjavah in z dogovarjanjem tistih, ki v šolah delajo. Stavbe javnih šol potrebujejo popravila, posege, posodobitve. Če vlada postavlja zaupnico pri glasovanju
svoje zakonodaje, to ni izraz in praksa demokratičnega odločanja.
Zaostrilo se je pri vprašanju vključevanja prišlekov izven EU v izobraževalni sistem. Javno šolstvo jih sprejema in to rado opravlja, zasebno pa ima proste roke in tega praviloma ne dela. Zakaj naj bi torej prejemalo prispevke iz državne blagajne? Sicer pa je še vedno čas popraviti v nebo
desetletja priložnost sprejemati druge ter jezikovno in kulturno drugačne, a tega ni storila. Do pravega prepletanja ni prišlo: slovenske višje srednje šole živijo svoje ritme in življenje, predvsem pa niso italijanske šole pokazale nobenega zanimanja, razen izjem, ki potrjujejo pravilo, da bi se približale slovenski kulturi in jeziku. Slovenci italijanščino ne le poznajo, temveč jo pogla-
Predsednica deželne vlade Debora Serracchiani in deželni tajnik sindikata CGIL Franco Belci v Gorici
bumbaca
vpijoče nedoslednosti in neravnovesja.
Značilno je, da je eden od razpravljavcev zašel sicer s spominom na prvo svetovno vojno, a je protiretorično dekla-miral znano polemično pesem Gorizia, tu sei maledetta. Mnogo je bilo tudi povedanega o sedanjem pojavu migrantov in njihovem sprejemanju, vključevanju in razumevanju ... Pa je zgoraj omenjena pokrajinska odbornica vsem prisotnim servira-la opozorilo, da je Gorica imela vsa zadnja
bljajo, italijanski dijaki v obratni smeri nimajo nobene možnosti in šole jim ne zbujajo zanimanja v tej smeri.
Še ena pomembna postavka: sindikati se zavzemajo za dvig obveznega šolanja do osemnajstega leta starosti, s čimer se strinja tudi deželna predsednica in hkrati pomembna članica državnega vodstva Demokratske stranke, ki je v Gorici napovedala digitalizacijo vseh šol in pokritost s širokopasovnim internetom. (ar)
GORIŠKA - Oba ranjenca odpeljal helikopter
Skuterista povozil avtomobil, kolesar obležal na cesti za Vrh
Reševalni helikopter
bumbaca
V Špetru ob Soči in na Vrhu sta se včeraj zgodili dve prometni nesreči, v kateri sta se poškodovala skuterist in kolesar. Oba so z rešilnim helikopterjem odpeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na zdravljenje. Po prvih informacijah njuno zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče.
Prva nesreča se je zgodila okrog 10. ure na pokrajinski cesti št. 10 v Občini Špe-ter ob Soči, kjer sta čelno trčila avtomobil in skuter. Fiat 600je upravljala 19-letni voznik iz goriške pokrajine, na skuterju pa je sedel 54-letni domačin. Vzrok nesreče, ki se je zgodila sredi križišča, bi lahko bila izsiljena prednost: skuterista, ki je obležal na asfaltu, so z rešilnim helikopterjem odpeljali v Videm. Pri padcu je dobil močan udarec
v hrbet, hujših posledic pa naj ne bi bilo.
Na prizorišče nesreče so ob rešilni službi 118 prišli karabinjerji iz Špetra ob Soči, ki preučujejo okoliščine nesreče, in gasilci iz Tržiča, ki so očistili cestišče.
Okrog 15.30 pa se je druga prometna nesreča zgodila na strmi cesti, ki pelje iz Rubij na Vrh. Ponesrečil se je 63-letni kolesar iz Ronk, ki se je spuščal navzdol. G.R. je v ostrem desnem ovinku nenadoma izgubil nadzor nad kolesom in padel. Na prizorišče nesreče je kmalu zatem priletel rešilni helikopter, ki ga je odpeljal v tržaško bolnišnico na katinari. »Moški se je poškodoval, padel je na obraz, v smrtni nevarnosti pa naj ne bi bil,« so povedali prometni policisti, ki so posredovali na kraju nesreče.
12
Četrtek, 10. septembra 2015
MNENJA, RUBRIKE
GLOSA
Grozote se prepletajo s trenutki drobne sreče
Jo2e Pirjevec
Konec avgusta in prve dni septembra sem imel dva zanimiva nastopa, ki sta mi dala možnost, da se srečam z vrsto ljudi iz različnih družbenih okolij in krajev. V pogovoru z njimi se je nanizala v mojem spominu vrsta pričevanj, ki bi jih zapisal, ker bi bilo škoda, če bi šla v pozabo. Dala so mi misliti namreč, kako se v človeškem življenju grozote tako rekoč brez premora prepletajo s trenutki drobne sreče.
Naj začnem z otvoritvijo razstave v Prosvetnem domu na Opčinah, naslovljene »Pot v svobodo«, ki je bila organizirana 28. avgusta v spomin na tragične vojne dogodke v tem tržaškem predmestju ob koncu druge svetovne vojne. Ker so me organizatorji povabili, naj spregovorim nekaj uvodnih besed, se mi je zdelo primereno spomniti, kakšno jabolko spora je bil naš prostor med leti 1943-45, saj so ga hoteli imeti Italijani, Nemci, Jugoslovani in Anglo-Ameri-čani. V ta okvir je treba umestiti tudi bitko za Op-čine, ki se je razvnela med 29. aprilom in 3. majem 1945 med nacističnimi enotami in IV. armado JLA, in v katero so se skušale vplesti tudi neozelandske čete. Bitka je bila zelo krvava in se je sklenila, kot vemo, z zmago partizanov.
Po uvodni prireditvi, se mi je približal domačin, nekoliko starejši od mene, in mi dejal, da je leta 1945 imel deset-dvanajst let, kar pomeni, da se dogajanja dobro spominja. Povedal je, kako je bil njegov oče z drugimi Openci po koncu bojev zadolžen, da zbere trupla padlih, ki so jih, če je šlo za Nemce, vrgli v jamo Bršljanko, in kako je, prvič v svojem življenju, v džipu nekega novozelandskega vojaka videl bel kruh. Ni mogel verjeti svojim očem.
V sredo 2. septembra smo se v Malem teatru v Ljubljani spomnili zaključka druge svetovne vojne tudi na Pacifiku, saj so tega dne pred sedemdesetimi leti Japonci podpisali kapitulacijo. Že odkritje tega gledališča, streljaj od Mestnega muzeja, je bilo zame doživetje, saj gre za središče judovske kulture, ki je našla svoje zatočišče v stari meščanski hiši, kamor
je zahajal tudi France Prešeren. V sodelovanju z zagrebškimi kolegi, ki že deseto leto organizirajo v hrvaškem glavnem mestu mednarodni festival judovske kinematrografije, so pobudniki povabili k diskusiji tudi Branka Lustiga, znanega holywoodskega produ-centa in sodelavca režiserja Stevena Spielberga pri realizaciji z oskarjem nagrajenega fima »Schindler-jev seznam«. Lustig je bil ob koncu vojne kot deček zaprt v koncentracijskem taborišču Bergen Belsen. Pripovedoval je, kako je ležal težko bolan in nenadoma zaslišal godbo na pihala. Misli je, da je umrl in da je prišel v nebesa. V resnici so zahodni zavezniki osvobodili taborišče. Tej zgodbi, ki ima happy end, pa je dodal še eno, bolj mračno. Povedal je, da je bil dan osvoboditve tudi najbolj krut dan v Bergen Belsnu, saj so se zaporniki maščevali svojim je-čarjem tako, da so jih nekaj živih zažgali, medtem ko so drugi morali iz jarkov z golimi rokami ekshumi-rati razpadajoča trupla umrlih žrtev velike morije.
Še ena črno-bela zgodba tega svetlega pozno-poletnega dne. Po okrogli mizi sem sedel pri kosilu nasproti Mitje Rotovnika, bivšega direktorja ljubljanskega Cankarjevega doma. Ko je imel komaj eno leto, so Nemci aretirali njegovega očeta in ga poslali v zapor nekam v Avstrijo. Ker so kmalu nato na Gorenjskem, kjer je ostala njegova mama z otrokom, partizani ubili par vojakov Wehrmachta, so se nacisti maščevali tako, da so iz raznih lagerjev pripeljali v Begunje skupino slovenskih ujetnikov in jih pred vaščani, prisiljenimi prisostvovati, postrelili. Da bi talci v smrtni grozi ne vpili, so jim še prej dali injekcijo v jezik, da jim je nabrekel v kopasto gmoto. Ro-tovnikova mama se je po tem strašnem dogodku zatekla na slovensko Koroško, pri čemer je na železniški postaji v Mariboru izgubila otroški voziček, veliko dragocenost v tistem času. Izgubo je prijavila in čez nekaj dni je voziček prišel iz Munchna v zakotno vas, kakor da bi se tiste dni Tretji rajh ne podiral kot hiša iz kart.
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
VREME OB KONCU TEDNA
Sredi prihodnjega tedna spetÍ inn ! pnlrtji	| ^
Darko Bradassi_
Meteorološka jesen se je po pričakovanjih udejanjila tudi v resnici. Sprememba ob koncu preteklega tedna je bila izrazita. Za vremensko fronto je začel proti nam pritekati občutno hladnejši zrak. Ker smo v nedavni preteklosti beležili nadpovprečno visoke temperature in se je živo srebro naposled v tem tednu spustilo pod dolgoletno povprečje, je bil temperaturni preskok velik. Še preteklo sredo so bile najvišje dnevne temperature marsikje nad 30 stopinjami Celzija in se večji del tedna živo srebro niti ponoči marsikje ni spustilo pod 20 stopinj Celzija. V tem tednu pa smo namerili temperature, ki so bile tudi za več kot 10 stopinj Celzija nižje, zlasti nočne. Živo srebro se je na Kraški planoti v noči na torek ponekod spustilo pod 10 stopinj Celzija, najvišje dnevne pa vse te dni komajda presegajo 20 stopinj Celzija, in še to povečini ob šibki burji, ki povečuje občutek mraza.
Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je na višini 1500 metrov v prostem ozračju v tem tednu namerila najnižjo temperaturo +6,6 stopinje Celzija, ozračje je bilo zadnje dni v povprečju hladnejše za 4 do 5 stopinj Celzija od dolgoletnih meritev. Temperature, ki smo jih beležili v tem tednu, nas uvrščajo v normalnost druge polivice oktobra, ko je torej že polna jesen.
Glavni krivec za tako dogajanje je anticiklon nad evropskim severom, ki po svojem vzhodnem robu preusmerja proti nam hladnejši in razmeroma suh severovzhodni zrak. Taka vremenska slika je v vsekakor najbolj ugodna ravno na našem območju, kjer je v teh dneh največ jasnine in tudi beležimo najvišje temperature, medtem ko so temperature v večjem delu Slovenije, razen na Primorskem, še bistveno nižje in je mestoma in občasno tudi več vlage in oblakov.
Marsikdo je ob takem vremenskem dogajanju že vrgel puško v koruzo in pospravil poletno opremo. Toda, kljub sedanjim ne ravno spodbudnim temperaturam, ne gre biti ravno pretirani pesimisti, kajti v bližnji prihod-
nosti nam bo poletje, ki se bo sicer po astronomskem dogajanju zaključilo šele 23. septembra, kot kaže še pripravilo kakšno presenečenje. Sredi prihodnjega tedna se bo spet prikazal subtropski anticiklon, sicer ne ravno v svoji največji moči kot v minulih tednih in mesecih, toda zadostno soliden, da nam bo prinesel vsaj nekaj dni s stanovitnim in sončnim vremenom ter višjimi temperaturami. Živo srebro se bo v drugi polovici prihodnjega tedna spet približalo 30 stopinjam Celzija, najbrž jih ne bo, razen kakšne morebitne manjše izjeme ravno doseglo, toda tudi 27 ali 28 stopinj Celzija bo po zdajšnji ohladitvi dovolj, da bomo spet začutili kanček poletja.
Dotlej pa se bo nadaljevala podobna slika kot v preteklih dneh, do nedelje bo prevladovalo sončno vreme in bo postopno nekoliko topleje. V nedeljo čez dan bo postopno že nekaj več oblačnosti. V ponedeljek bo naše kraje prešla vremenska fronta, ki bo prinesla krajevne padavine in nekoliko nižje temperature. Od torka se bo vreme postopno izboljšalo, sredi tedna pa, kot rečeno, znova pričakujemo subtropski anticiklon.
Na sliki: anticiklon s središčem nad severnimi evropskimi državami vpliva tudi na vreme pri nas. Na jugu italijanskega polotoka pa se pojavlja močno deževje
sso - Stališče izvršnega odbora
Pomanjkljiva raven zaščite v statutih medobčinskih zvez
Obravnavali tudi nov sistem financiranja manjših društev
Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij se je prejšnjo sredo spet sestal po poletnem premoru. Deželni predsednik Walter Bandelj je povedal, da je bil poletni čas zelo intenziven in zaradi tega je bilo na dnevni red vključenih precej točk. Izvršni odbor je poglobljeno obravnaval vprašanje novega deželnega pravilnika za financiranje majhnih društev. Po novem naj bi društva prejemala sredstva preko zvez, zato je potrebno točneje določiti članstvo. Neposredno pa se bodo lahko majhna društva prijavljala na razpis za projekte. Točno bo treba tudi določiti kriterije, po katerih bodo določene organizacije vključene v skupino, ki zadeva vzgojno področje. Argumente v zvezi z pravilnikom je pripravil in predstavil Albert Devetak. Člani so v razpravi vzeli v pretres predvsem ključno vlogo zvez, ki bosta v prihodnje še bolj referenčni točki za delovanje majhnih društev. Posebno pozornost bo treba nameniti videmski pokrajini in statusu zvez cerkvenih pevskih zborov, ki delujeta na Goriškem in Tržaškem.
Izvršni odbor SSO je tudi obravnaval dogajanje okoli izvajanja zakona 26/2014, ko so skupščine županov sprejemale statute novih medobčinskih teritorialnih združenj. Obveljala je velika zaskrbljenost, ker je zaščita za slovensko manjšino v teh temeljnih aktih obravnavana na različne načine. Če je za tržaško unijo spoštovanje zaščite zadovoljivo, tega ni mogoče trditi za ostale, v katere so vključene občine, kjer živi slovenska narodna skupnost. Na Goriškem je prišlo do razdelitve, tako da je občina Doberdob v tržiški uni-
ji, Sovodnje in Števerjan pa v goriški. Statut goriške medobčinske zveze pa ima le
italijanski naziv.
Zelo slabo je v videmski pokrajini, kjer se v statutih sploh ne omenja slovenska manjšina. Za medobčinski uniji Nadi-ških dolin ter Kanalske in Železne doline bo za odobritev statutov moral poskrbeti deželni komisar, ker ju je zbor županov zavrnil. Pri tem je upati, da bo deželni komisar vključil v statute vse potrebne člene o zaščiti slovenske manjšine. To je tudi slovenskim oblastem večkrat obljubila deželna predsednica Debora Serracchiani, ki je lani prejela priznanje Republike Slovenije. Hudo pa je glede statuta za unijo Ter-skih dolin, ki je bil odobren, zelo splošno omenja prisotnost narodnih in jezikovnih manjšin, Slovence pa zanika, saj je zapisano, da so bila to slovanska ljudstva. Ta sporni statut pa so odobrili tudi župani, ki pripadajo politični opciji, ki je tradicionalno bolj prijazna Slovencem v FJK.
Izvršni odbor SSO je podprl stališče stranke Slovenske skupnosti, da je potrebno deželni zakon 26/2014 za reformo krajevnih uprav nemudoma popraviti in zagotoviti enakovredno zaščito v vseh 32 občinah, kjer se izvaja zaščitni zakon 38/2001.
Izvršni odbor je sprejel z zadovoljstvom odločitev občine Trst, da v spomin na bazoviške junake postavi spominsko tablo. Predsednik Bandelj pa je čestital Društvu slovenskih izobražencev za dobro izpeljane 50. študijske dneve Draga 2015 ter za napovedano državno priznanje s strani slovenskega predsednika Boruta Pahorja.
zsšdi - Srečanje s slovenskima deželnima svetnikoma
Zamude glede pravilnika o prispevkih povzročajo težave
Predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin in podpredsednik Igor Kocijančič sta se sestala z deželnima svetnikoma Igorjem Gabrovcem in Stefa-nom Ukmarjem, da bi z njima preučila niz vprašanj, ki so povezana z delovanjem vse naše športne sfere. Tako so podrobno spregovorili o nastajajočem pravilniku o dodeljevanju deželnih prispevkov za slovensko manjšino, ki jih bodo manjšim organizacijam na terenu odmerjale posamezne zveze tako na kulturnem kot na športnem področju. Strinjali so se, da je reforma deželnega odbornika Torrentija v zasnovi dobra in na pravem mestu, je pa nedopustno, da se sestava ustreznega pravilnika vleče takorekoč v nedogled, kar povzroča ZSŠDI - v odnosu do svojih članic - nemalo težav pri prenosu osnovnih informacij o reformi sami.
V dolgem in vsebinsko bogatem razgovoru sta pred-
Z leve: deželna svetnika Stefano Ukmar in Igor Gabrovec, predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin in podpredsednik Igor Kocijančič
stavnika ZSŠDI svetnikoma podrobno predstavila vse iniciative, ki jih bo združenje uresničilo v kratkem. Naj omenimo samo nekatere: ustanovitev novega servisa, dobrodošlico vsem posadkam iz Slovenije ob letošnji Barcolani, ki bo potekala pod okriljem Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu v Tržaškem knjižnem središču, razstavo slovenskih olimpijskih kolajn, ki se bo iz Senožeč iz doma Rudolfa Cvetka pomaknila v naše zamejstvo, vsakoletno Nagrado šport in šola, izpeljavo projekta z novim še dodatnim športnim avtobusom in končno širšo predstavitev nove raziskave, ki jo je ZSŠDI opravilo v tesnem sodelovanju s Slorijem in ki bo prav gotovo pritegnila pozornost vse naše organizirane javnosti. Vsi so bili mnenja, da prav v luči izsledkov te raziskave nastajajo novi izzivi, ki bodo nedvomno močno vplivali na vsebinsko strateške zasnove vseh naših terenskih enot.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 10. septembra 2015
13
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Film: Streli v Bazovici, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 9.50 Sto-rie vere 10.50 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 Igra: Affari tuoi 21.15 Nad.: Provaci ancora prof 23.15 Porta a porta
RAI2
6.00 Nad.: Lena 6.40 Nad.: Il tocco di un angelo 8.10 Nad.: Le sorelle McLeod 9.40 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 14.00 Det-to fatto 16.15 Serija: Castle 17.00 Serija: The Good Wife 18.00 Šport 18.50 Serija: Elementary 19.35 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Virus - Il contagio delle idee 0.05 Obiettivo Pianeta
RAI3
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Agora 10.10 Film: C'e un sentiero nel cielo (kom.) 11.55 14.00, 18.55, 23.25 Dnevnik in vreme 12.25 Nad.: Doc Martin 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.55 Rubrike 15.15 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Film: Festa di laurea (kom.) 17.35 Geo Magazine 20.00 Blob 20.15 TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole
21.05 Film: La maschera di ferro (pust., '98, i. L. DiCaprio)
_RAI4_
13.10 19.20 Once Upon a Time 14.10 Sabrina, vita da strega 14.55 Stargate Atlantis 15.40 Andromeda 16.25 Star Trek: Enterprise 17.10 Novice 17.15 Doctor Who 18.00 Film: Mowgli e il libro della giungla (pust.) 20.05 Star Trek: Next Generation 21.10 Teen Wolf 21.55 Supernatural 22.40 Film: The Host (horor)
_RAI5_
14.10 La Terra vista dal cielo 15.00 Oceani 15.50 RomaEuropaFestival: Carmen di Dada Masilo 16.10 In scena: Odissea - La gara con l'arco 17.05 Come si guarda un'opera d'arte 17.25 Novice 17.30 19.45 Passepartout 18.00 This is Opera 18.45 Gli impressionisti 21.15 Petruška presenta 21.20 Glasba: OSN, Biondi - Pergolesi, Bach 22.40 Ferruccio Busoni 23.35 Sunshine Superman - The Journey of Donovan
RAI MOVIE
13.40 23.25 Venezia Daily 13.55 Film: Il padre e lo straniero (dram.) 15.50 Film: Il mi-stero Von Bulow (dram., '90, i. J. Irons) 17.45 Novice 17.50 Film: Monsieur Bati-gnole (kom.) 19.35 Film: Sfrattato cerca casa equo canone (kom., It., '83)
W i
21.15 Film: Joe (dram., '13, i. N. Cage)
23.40 Film: L'avversario (dram.)
RAI PREMIUM
11.15 Nad.: Un posto al sole 12.20 19.25 Nad.: Terra Nostra 13.05 Nad.: Angelo il custode 14.00 Serija: I misteri di Murdoch 14.50 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.55 Nad.: Il maresciallo Rocca
16.45 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.45 0.45 Novice 17.50 Nad.: Valeria 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.15 Nad.: Che Dio ci aiuti 21.20 Pechino Express - Il nuo-vo mondo 23.40 Serija: Un caso per due
_RETE4_
6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.15 Nad.: Bandolera 9.45 Ricette all'italiana 10.30 20.30 Dalla vostra parte 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in cor-sia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Flikken - Coppia in giallo 16.35 19.35 Ieri e oggi in TV 16.45 Film: Cane e gatto (kom., It., '82) 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Serija: The Mentalist
LAZD
23.10 Film: Fair Game - Caccia alla spia (akc., '10, i. N. Watts, S. Penn)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.15 Pomeriggio Cinque 18.45 21.10 Nad.: Il segreto 20.40 Pa-perissima Sprint - Estate 23.15 Maurizio Costanzo Show
_ITALIA1_
6.45 Serija: The Middle 7.30 Risanke 9.25 Serija: Nikita 10.25 Serija: Walker Texas Ranger 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 16.00 Nan.: Due uomini e mezzo 16.55 Nan.: La vita secondo Jim 17.20 Serija: Royal Pains 18.15 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: RED 2 (akc., '13, i. B. Willis)
23.40 Film: Dark Shadows (kom., '12, r. T. Burton, i. J. Depp)
_IRIS_
13.10 Film: Bada alla tua pelle Spirito Santo! (vestern, '72) 15.05 Film: Rag. Arturo De Fanti, bancario precario (kom.) 17.00 Note di cinema 17.05 Film: I familiari delle vittime non saranno avvertiti (dram.) 19.05 Venice Today 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 20.55 23.05 Io l'ho visto
21.00 Film: Amarcord (kom., '73, r. F. Fellini) 23.10 Film: Giulietta degli spiriti (kom.)
_LAZ_
7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.30 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il commissario Cordier 20.35 Otto e mezzo 21.10 Film: Tombstone (vestern, '93, i. K. Russell) 23.45 Film: I giganti del West (vestern, '80)
6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.15 I menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Crossing Jordan 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: La casa dei fantasmi (kom., '03, i. E. Murphy) 23.00 Film: Un giorno di gloria per Miss Pettigrew (kom.)
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 12.40 Le ricette di Giorgia 13.00 Didici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 20.00 Qua la zampa 20.05 Sali a bordo 21.00 Ring
LAEFFE
11.05 20.05 Bourdain: Cucine segrete 12.55 18.55 Il cuoco vagabondo 15.00 Chef Sara in Italia 16.55 Jamie: Ricette a 5 euro 19.55 Novice
21.05 Film: Funeral Party (kom.) 22.45
Film: 2 giorni a Parigi (kom.)
_CIELO_
12.15 MasterChef Australia 14.15 MasterChef Italia 16.15 Agenti Speciali Property - Los Angeles 17.15 Buying & Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o lasciare 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Porky's III - La rivincita (kom.)
_DMAX_
12.30 La prova del diavolo 13.20 Rimozio-ne forzata 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 Ci sei o ci fai? 15.55 River Monsters 16.50 Alaska: pesca in alto mare 17.45 Airport Security Nuova Zelanda 18.351 mag-hi delle auto 19.30 Affare fatto! 21.10 Due macchine da soldi 22.00 House of Cars 22.55 Texas Garage
SLOVENIJA1
6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 12.00 Dok. film: Privlačnost (s)pola 12.25 Dok. feljton: Ustnik, zgodba o neki inovaciji 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Dok. odd.: Vzpon dronov 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Pod drobnogledom 15.5018.00 Risanke in otroške serije 16.20 0.35 Profil 17.25 Dok. odd.: Invazivke 17.55 Novice 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Dok. film: Zvezdnik 9.30 23.15 Točka 10.35 Profil 11.00 Dok. serija: Naši vrtovi 11.35 Dobro jutro 14.40 Košarka: EP, Grčija - Slovenija, prenos 17.00 Nan.: Začnimo znova 17.35 Košarka: EP, Španija - Nemčija, prenos 20.00 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016, Slovenija - Estonija, pon. 21.40 Film: Medeni tedni (dram.)
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 Boben 15.25 Webolution 15.55 21.45 Avtomobilizem 16.15 Slovenski magazin 16.40 Najlepše besede 17.10 Arhivski posnetki 18.00 Kraji in običaji 18.35 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Alpe Jadran 20.00 Nautilus 20.25 V orbiti 20.55 Dok.: Možje in gore 22.15 Glasba zdaj 22.50 Števerjan 2015
POP TV
7.00 Risane in otroške serije 8.30 10.25, 11.35, 12.45 Tv prodaja 8.4517.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.4016.00 Nad.: Grehi preteklosti 11.50 Nad.: Dubrovniška zora 13.00 20.00 Gostilna išče šefa 14.00 22.00 Serija: Kar bo, pa bo 15.00 21.00 Nad.: Usodno vino 17.0018.55, 22.55 Novice in vreme 23.30 Serija: Na kraju zločina - New York
_ Č k 10 b VREDNO OGLEDA
HM Četrtek, 10. septembra	-
UMI RABbis, ob 20.50
Streli v Bazovici
Slovenija 2010 Režija: Tugo Štiglic Igrajo: Jernej Puntar, Klemen Mi-halič, Alen Halilovic in Dejan Bra-kočevic
Par dni po osrednji proslavi na Ba-zovski gmajni, bo tudi na televizijskem ekranu zaživela zgodba štirih Bazoviških junakov. Režiser Tugo Štiglic je namreč med Lokvo in Ilirsko Bistrico posnel film o Ferdu Bi-dovcu, Franju Marušiču, Zvonimiru Milošu in Alojzu Valenčiču.
Delo je režiser povzel po scenariju Jadrana Sterleta, ki je sicer nastal tudi ob zapisih Borisa Pahorja in Marka Bidovca. Tako tržaški pisatelj, ki je bil tudi Bidovčev prijatelj, kot tudi Marko Bidovec, sorodnik ustreljenega Franja, sta Sterletu pomagala s številnimi spomini in dokumenti. Film se namreč oblikuje na treh pripovednih ravneh, kjer se prepletajo igrani prizori, spomini še živih prič, odlomki iz pisem štirih obsojencev. Strokovna sodelavca pri realizaciji filma sta bila Milica Kacin Wohinz in Milan Pahor. Osrednje vloge pa so odigrali amaterski igralci.
KANAL A
7.00 18.00, 19.45 Svet 7.55 13.15 Serija: Družinsko bojišče 8.20 17.00 Serija: Min-dy se dogaja 8.45 Risanke in otroške oddaje 10.3011.35, 13.40 Tv prodaja 10.45 14.10 Nad.: Ljubke lažnivke 11.50 18.55 Serija: Beli ovratnik 12.4017.25 Serija: Lepo je biti sosed 15.10 Film: Smrt na pogrebu (kom.) 20.00 Film: Showtime (kom.) 21.50 Film: Vpleteni (triler)
PLANET TV
10.55 13.15 Nan.: Talenti v belem 11.50 Tv prodaja 12.20 Ellen 14.10 Nad.: Sulejman Veličastni 15.15 Nan.: Allo allo 15.55 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 16.55 21.00, 23.00 Kmetija: Nov začetek 18.10 Nan.: Nor, zmeden, normalen 19.00 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 22.30 Ta teden z Juretom Godlerjem 23.35 Nan.: Lov na osumljenca
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 Prva izmena: V studiu Valentina Sancin in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 11.00 Studio D; 11.15 Danes z nami; 12.15 K izviru navdiha; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Renato Ferrari: Murva Fabianijevih - 14. del., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Fil-mofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Poletni utrip kulture; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.45 Pesem tedna; 9.00 La valigia delle vacanze; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 11.35, 14.35, 18.00, 19.00, 22.30 Glasba; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Radio viaggio; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 0.00 Nottetempo.
XPrimmH
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 4 Četrtek, 10. septembra 201S
APrimorski
r	dnevnik
Nole in Serena naprej
NEW YORK - Prvi igralec sveta Srb Novak Dokovic se je uvrstil v polfinale turnirja v New Yorku z nagradnim skladom 40,2 milijona ameriških dolarjev. Dokovic je v četrtfinalu s 6:1, 3:6, 6:3, 7:6 (2) premagal Španca Feliciana Lopeza in se bo zdaj jutri pomeril z branilcem naslova, Hrvatom Marinom Čilicem. Ponoči so igrala tudi dekleta. V sestrskem obračunu med Sereno in Venus Williams je imela več znanja mlajša in prva nosilka Serena, ki je bila boljša s 6:2, 1:6 in 6:3. Serena bo v polfinalu igrala proti Roberti Vinci.
Ulica dei Montecchi 6 [-" tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Q
V Stožicah so uživali
LJUBLJANA - Slovenska moška odbojkarska reprezentanca (na fotografiji selektor Andrea Giani) je izgubila prvo pripravljalno tekmo za evropsko prvenstvo. Na spektaklu, ki si ga je v dvorani Stožice ogledalo 5000 gledalcev, jih je s 3:1 (-24, 19, 20, 17) premagala svetovna velesila Brazilija. Trikratni svetovni in dvakratni olimpijski prvaki so bili boljši tekmec, a Slovencev niso nadigrali, kot so zaradi ugleda reprezentanc nekateri pričakovali. Prvi niz je šel celo v roke precej nižjih Slovencev, ki so tekmo začeli v standardni postavi.
KOŠARKA - Evropsko prvenstvo 2015
Toplo - hladno
Zoran Dragic (22 točk)
Skupina A (Montpellier): BiH - Finska 59:88, Poljska - Izrael 73:75, Rusija - Francija 67:74. Vrstni red: Izrael
7,	Francija 6, Finska 6, Poljska 6, BiH 5, Rusija 3. Danes: 15.00 Finska - Poljska, 17.30 BiH - Rusija, Izrael - Francija. Skupina B (Berlin): Turčija - Srbija 72:91, Italija - Nemčija 89:82, Španija - Islandija 99:73. Vrstni red: Srbija
8,	Italija 7, Turčija 6, Nemčija 5, Španija 4, Islandija 3. Danes: 14.30 Srbija - Italija, 17.45 Nemčija - Španija, 21.00 Turčija - Islandija.
Skupina C (Zagreb): Slovenija - Grčija 83:72, Makedonija - Gruzija 75:90, Hrvaška - Nizozemska 78:72. Vrstni red: Grčija 8, Slovenija 6, Hrvaška 5, Gruzija 5, Makedonija 5, Nizozemska 4. Danes: 15.00 Slovenija - Makedonija, 18.00 Gruzija - Hrvaška, 21.00 Grčija - Nizozemska.
Skupina D (Riga): Belgija - Češka 64:66, Latvija - Ukrajina 74:75, Estonija - Litva 64:62. Vrstni red: Češka 7, Belgija 6, Latvija 6, Litva 5, Ukrajina 5, Estonija 4. Danes: 14.30 Ukrajina - Belgija, 17.30 Latvija - Estonija, Češka - Litva.
OSEBNO V NAPADU
piše
Sergio
Tavčar
No, na koncu se je Italija le izvlekla. Ni kaj, v Berlinu se je včeraj odvijala prava košarkarska drama, težko bi jo drugače opisal. Če gledamo na zadeve s treznim očesom in nepod-ležemo zverinskim krikom komentatorjev Sky-ja, potem je treba še enkrat poudariti, da je včeraj Italija proti Nemčiji igrala slabo, neprimerno slabše od res blesteče igre, ki jo je uprizorila dan prej proti popolnoma neprepoznavni Španiji, ki je doslej največje razočaranje
prvenstva. Mimogrede taista Španija se zdaj igra z ognjem: jutri zvečer igra proti Nemčiji in, če izgubi, se lahko pripeti senzacija, da gredo španski zvezdniki domov že po prvem tednu tekmovanja. Poglejte samo lestvico: če Turčija, edina ki je doslej izgubila proti Španiji, zmaga proti Islandiji, kar je vse prej kot nemogoče, potem gre na tri zmage, Španija bi v primeru poraza obstala pri dveh in bila zadnja, zaradi izgubljenih medsebojnih tekem, v katerem koli krogu z ekipami, ki bi imele isto število zmag. Da se vrnem k včerajšnji tekmi Italije: spet je v napadu igrala počasi, brez globinskih podaj, z igro, ki je bila še bolj suhoparna in enolična od tiste, ki jo predvajajo v NBA-ju. Eden od igralcev se zapodi ena proti ena, meče sam, če mu ne uspe, skuša podati ven nekomu, ki potem poizkusi isto stvar in tako v nedogled. Mene so sicer učili, in tudi sam sem skušal isto učiti, da je košarka kolektivni šport in da je najboljša igra tista, ki v eni akciji zaposli celotno peterko. Vključno, rekel bi celo predvsem, s centri. No, sedaj se igra povsem drugače in treba se je s tem sprijazniti. Odobraval pa take igre ne bom nikoli, tudi če me mučijo, in tudi všeč mi ne bo nikoli. Treba pa je priznati, da so igrali Italijani zelo odgovorno v obrambi, pa čeprav so nešteto zaporednih akcij pustili temnopoltemu Schroederju, da se sprehodi do koša (poskusiti vsaj enkrat iti vsaj tri na njega, da se enkrat za vselej vidi, česa je sposoben storiti v takih slučajih?), drugače pa so korektno zapirali pod košem in lepo skakali, prav tako pa so se v napadu končno izkristalizirale prave hierarhije. Sedaj se končno ve, kdo in od kod meče prvi, kdo je druga opcija, kdo je tretja in tako dalje. In to je tudi Italijane rešilo, saj je koš za podaljšek in najvažnejši koš v samem podaljšku zadel Danilo Gallinari, ki je zdaleč najboljši italijanski igralec, tako po znanju kot po inteligenci in pogumu.
Popoldne je Slovenija naletela na Grčijo. Pošteno povedano, po nekaj minutah igre sem se že zbal, da se bo tekma končala s katastrofo. Grki so pridno unovčevali vidno premoč pod košema in, ko so se Slovenci zgnetli vsi spodaj, da bi se vsaj na kak način zoperstavljali tej premoči, so Grki lepo podajali ven in neutrudno zadevali z vseh razdalj. V bistvu Slovenija ni proti njim imela na razpolagi prav nobenega orožja. Prav zato je fanatična igra v drugem polčasu, ko so Slovenci na krilih Blažiča in Dragica in z neverjetnim pristopom v obrambi prišli od minus 17 na minus 2, vredna vsake pohvale in mene je slovenska igra v tistih trenutkih naravnost navdušila. Takrat je stopil v ospredje znani ljubitelj držav bivše Jugoslavije, italijanski sodnik, vrag naj ga pocitra, Luigi Lamonica, z nekaj »pravilno« usmerjenimi odločitvami spustil spet Grčijo na plus 10 in tekme je bilo konec. Zelo pošteno pa je treba tudi povedati, da bi Slovenija tekmo vsekakor izgubila, saj bi v takem ritmu sploh ne mogla priti do konca in da je Grčija vedno dajala vtis, da ni nikoli zares dala v peto prestavo, kot je to naredila v zadnjih minutah proti Hrvaški. Enostavno so Grki v tem trenutku zdaleč premočni za Slovenijo, »ein Nummer zu gross« bi rekli Nemci.
Italija - Nemčija 89:82 (17:22, 42:42, 54:59, 76:76)
Italija: Della Valle nv, Bellineli 17, Aradori 6, Gentile 15, Gallinari 25, Bargnani 17, Cusin, Datome nv, Melli 2, Cinciarini 4, Hackett 3, Po-lonara.
Nemčija: Lo 2, Giffey nv, King 3, Schaffart-izk 5, Tadda 4, Pleiss 10, Benzing 3, Nowitzki 14, Schroder 29, Zipser 11, Gavel 1, Voigtmann nv.
BERLIN - Po zasluženi zmagi proti Španiji je italijanska reprezentanca po nihajoči igri odpravila še Nemce. Sicer šele po podaljšku. »Azzurom« je dodatnih pet minut priskrbel Danilo Gallinari (25 točk, 9 skokov), ki si je v zadnji akciji rednega dela prevzel strelsko odgovornost in s suverenim metom za dve točki poslal jasno sporočilo v nemški tabor: predaje ne bo. V nemških vrstah je odlično predstavo prikazal organizator igre »orlov« iz Atlante Schroder (29 točk), Nba zvezdnik Nowitzki (14 točk) pa ni bil najbolje razpoložen.
Srečanje je bilo skozi vse četrtine izredno nihajoče. Prvi del se je zaključil pri delnem 42:42. Nemci so tako največ vodili za 10 točk, Italijani pa sta v igri poleg Gallinarija obdržali še Bellinelli in Bargnani (oba 17 točk), bistvena pa je bila tudi pomoč iz klopi Ara-dorija in Cinciarinija. Slednja sta doprinos svežih sil prispevala predvsem v podaljšku. Vztrajnosti Schroderja in ostalih nemških košarkarjev pa je dokončno zlomila trojka Bel-linelija, ki je popeljal Italijane v vodstvo za 5 točk, zadnji nemški napad pa je po nerodnosti Nowitzikija prava polomija.
Z novo zmago so se Italijanom na ste-žaj odprla vrata osmine finala, ki se bodo odvijala v francoskem Lillu. Danes pa Pianigia-nijeve varovance čaka še srečanje s Srbijo.
ZANIMIVOST
Podjetni
primorski
jadralki
Slovenski jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol se že intenzivno pripravljata na poletne olimpijske igre prihodnje leto v Riu de Janeiru. Za priprave potrebujeta precej denarnih sredstev, zato sta se odločili, da del denarja zbereta preko množičnega financiranja na portalu MakeAC-hamp, nekakšnem Kickstarterju za športnike. Naši jadralki v razredu 470 sta pod vodstvom trenerja Tomaža Čopija slavili na letošnjem EP na Danskem, pred njima pa je še SP oktobra v Izraelu. Za uspešne priprave so potrebna tudi precejšnja finančna sredstva, ki jih dekleta nimata dovolj, zato sta se odločili nekaj denarja zbrati preko množičnega financiranja. V ta namen sta pripravili videospot, v katerem na kratko predstavljata svojo kampanjo in cilj - prvo slovensko olimpijsko kolajno v razredu 470. Kampanja bo potekala 60 dni, njen cilj pa je zbrati 5000 evrov. Poglej videospot na naši facebook strani Primorski_sport.
Slovenija - Grčija 72:83 (17:23, 31:46, 53:62)
Slovenija: Joksimovič 2, Prepelic 1 (1:2), Blažič 27 (5:6), Dragič 22 (2:5), Zupan 5 (1:1), Balažič 2 (2:2), Omič 4, Klobučar 2, Slokar 7.
Grčija: Borusis 11 (1:1), Zisis 10 (1:2), Spanulis 19 (2:5), Calathes 12 (6:6), Perpero-glu 2, Kofos 10, Printezis 16 (3:4), Anteto-konmpo 3 (1:2).
ZAGREB - Slovenska košarkarska reprezentanca je doživela drugi poraz. Pred 5000 slovenskih navijačev je morala priznati premoč Grčiji, ki je slavila s 83:72. Slovenija je proti reprezentanci, ki na 39. eurobasketu sodi med glavne favorite za najvišja mesta, pokazala dva različna obraza. Plahega in nemotivirane-ga v prvem polčasu ter hrabrega in pod-žganega s strani glasnih Slovencev na tribunah v drugem delu. Zal ji je na koncu zmanjkalo moči in volje, oziroma so Grki v zaključku tekme znali uveljaviti svojo kakovost. Na tribunah dvorane Arena se je zbralo približno 5000 Slovencev, se pravi vsaj tisoč več kot na uvodni tekmi proti Hrvaški, tako da je bilo vzdušje res fe-nomenalno. Nekaj podobnega, torej svojega »šestega moža«, bodo slovenski košarkarji potrebovali tudi v veliko pomembnejšem obračunu zadnjega kroga predtekmovanja v skupini C. Danes prav tako ob 15. uri se bodo Zdovčevi fantje pomerili z Makedonijo, zmaga pa bi jim prinesla tretje mesto v skupini in v soboto boj v osmini finala v Lillu v Franciji proti drugouvrščeni zasedbi iz skupine D v Rigi. Tam je položaj veliko bolj zapleten in verjetno vse do zadnje tekme ne bo jasno, kdo bo nasprotnik Slovenije.
ŠPANSKA VUELTA
Sprememba na vrhu po
v • •
vožnji na cas
MADRID - Tom Dumoulin, član nemškega moštva Giant-Alpe-cin, je zmagovalec 17. etape kolesarske dirke po Španiji. Metulj iz Maastrichta je z zmago na posamični vožnji na čas, ki je v dolžini 38,7 kilometra potekala okoli Burgosa, še drugič oblekel rdečo majico vodilnega v skupni razvrstitvi letošnje Vuelte. Prvič je bil v rdečem po zmagi na deveti etapi. Dumoulin, član moštva, za katerega na španski pentlji kolesari tudi Slovenec Luka Mezgec, je najhitreje prevozil razdaljo nekaj manj kot 39 kilometrov, za kar je potreboval vsega 46:01 minut. Drugi je bil Poljak Maciej Bod-nar (Tinkoff-Saxo), ki je za izjemnim sprinterjem zaostal kar minuto in štiri sekunde. Tretje mesto pa si je na posamičnem kronometru prevozil Španec Alejandro Valverde (Movi-star), ki je bil še štiri sekunde počasnejši. Z odlično vožnjo na čas je Dumoulin nadoknadil minuto in 51 sekund zaostanka ter se s četrtega mesta v skupni razvrstitvi zavihtel na prvo. Italijan Fabio Aru (Astana) je ubranil skupno drugo mesto, za novim vodilnim pa zaostaja tri sekunde, le dve sekundi več kot pred torkovim prostim dnevom. Največji osmoljenec kronometra je zanesljivo Španec Joaquim Rodriguez, član ruske Katjuše, ki je izgubil vodstvo in najverjetneje tudi končno zmago. El Purito je po zahtevni 16. etapi v skupnem seštevku še vodil eno sekundo pred Arujem, po kronome-tru pa je nazadoval na tretje mesto skupno.
AMBICIOZNI - Nemčija se bo spustila v sila zanimiv in vznemirljiv boj za gostitelja poletnih olimpijskih iger, ki bodo leta 2024. Nemčija bo kandidirala s Hamburgom.
POKAL K2 SPORT-MARK -Sinoči: Dinamo - Sokol 54:49, Dom - Kontovel 43:53. Danes: 20.15 Athletismo - Kontovel, 21.45 Pall. Bisiaca - Sokol.
NOGOMET
Zgodovinski zadetek San Marina
Ni nazdravil, ker je moral v tovarno
Celih 14 let so v San Marinu čakali na gol v gosteh nogometne reprezentance, ki je vsekakor v kvalifikacijah lani novembra že iztrgala točko Estoniji (0:0). V slovenski skupini E s točko zasedajo zadnje mesto. V torek bi Sanmarincem kmalu uspelo še drugič doseči točko. Tokrat v go-steh. In nasprotnik so znova bili Balti, pravzaprav nogometaši Litve, ki so odločilni gol za 2:1 dosegli slabe štiri minute pred koncem tekme. Vratarja Benedettinija je premagal Lukas Spalvis. Zgodovinski gol San Marina je zadel Matteo Vitaioli, 25-letni nepoklicni nogometaš, ki igra v promocijski ligi, pri ekipi Tropical Coriano (v Romagni). V promocijski ligi igrata tudi Juventina in Primorec. Vitaioli je štirinajstletno sušo prekinil v 60. minuti, ko je litvanskega vratarja premagal s prostega strela. Zadnji gol je San Marino v gosteh dosegel 25. aprila 2001. Na domačem igrišču pa je San Marino zadnjič zadel 10. septembra 2013 proti Poljski, ki je zmagala s 5:1. San Marino je sicer bolj znan zaradi teniških porazov. Pa tudi 13:0 proti Nemčiji. Doslej so na 131 tekmah utrpeli 535 golov. Slovenija, ki bo proti samostojni republiki na Apenin-
skem polotoku igrala v zadnjem kvalifikacijskem krogu 12. oktobra, je na primer v prvem delu zmagala 6:0. San Marino pa je leta 1993 proti Angliji dosegel tudi najhitrejši zadetek v zgodovini reprezentanc: po 8,2 sekunde je angleškega vratarja premagal Davide Gualtieri. San Marino, ki šteje okrog 30 tisoč prebivalcev, je imel v svoji zgodovini nekaj solidnih igralcev. Massimo Bonini in Davide Macina sta igrala v A-li-gi (Juventus in Milan). Tudi Vitaioli je bil obetaven nogometaš. Zanj se je zanimal Empoli. Nato je igral za ekipo San Marino v C1-ligi. Nazadnje pa se je moral zadovoljiti s promocijsko ligo. Po poklicu je delavec. »Za nogomet žrtvujemo ogromno prostega časa. Pa tudi družino. Skoraj vsi smo amaterji. Poletni dopust v glavnem porabimo za priprave v pričakovanju kvalifikacijskih tekem. Kako smo praznovali zadetek? Še nismo. Morda bomo nazdravili konec tedna, saj sem moral drugi dan v službo v tovarno,« je dejal Vitaioli. Edini poklicni nogometaš je Mirko Palazzi, ki igra pri San Marinu (Lega Pro). Na jakostni lestvici svetovne nogometne zveze FIFA je sanmarinska reprezentanca 192.
/
ŠPORT
Četrtek, 10. septembra 2015
15
JADRANJE - Državno prvenstvo v razredu optimist
Bron za Sireno
V kategoriji kadetov se je na tretje mesto uvrstil Luca Centazzo
TPK Sirena se z državnega prvenstva v razredu optimist (kategorija kadeti) vrača s kolajno. Luca Centazzo je na Comskem jezeru v Pokalu Pri-mavela, DP letnika 2006, osvojil bronasto medaljo. Luca, učenec osnovne šole pri Sv. Ivanu, je prvo leto član agonistične ekipe Sirene. Na Pokal Primave-la se je kvalificiraj kot prvi iz naše dežele, skupaj še z dvema Sireninima mladima jadralcema, to je Iztokom Kalcem in Ivanom Visintinom. Na prvenstvu jih je vodila trenerka ekipe kadetov Nataša Valentič.
Prvi dan regat niso opravili nobenega plova za-
radi popolnega brezvetrja, ostala dva dni pa so v idealnih pogojih, z vetrom od 10 do 12 vozlov, izpeljali kar šest plovov. Že po prvem dnevu regat je Luca pokazal kaj zna, saj je zmagal eno regato, bil dvakrat peti in zasedel začasno drugo mesto na lestvici. Zadnji dan je v posameznih plovih zasedel šesto, deseto in enajsto mesto. Med 75 najboljšimi jadralci letnika 2006 iz cele Italije se je zelo dobro izkazal tudi Iztok Kalc, ki je končal na 23. mestu in Ivan Visintin na 66. mestu, za katerega je bila to komaj prva preizkušnja na državni ravni.
Jadralci Sirene na Comskem jezeru
Danes bosta prve plove na državnem prvenstvu v kategoriji mladincev začela Tinej Sterni (Sirena) in Giorgia Sinigoi (Čupa).
Optimisti Čupe v Pulju v Istri
Šest najmlajših optimistov Jadralnega kluba Čupa je minuli konec tedna nabiralo izkušnje na hrvaških regatnih poljih. V Pulju so se udeležili državnega hrvaškega prvenstva za otroke do 12. leta starosti, na katerem je nastopilo 107 mladih krmarjev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. V treh dneh regat so izpeljali pet plovov. Med čupinimi jadralci se je najboljše uvrstil Rok Golemac, ki je zasedel 28. mesto s solidnimi rezultati v posameznih plovih. Francesco Allegretti je bil 35., Saša Pahor 45., Aurora Ambrož 63., Alessandro Mangione 85. in Alex Petric 102. Slavil je Slovenec iz Izole Martin Fras. (and)
NOGOMET - Juventina in Primorec v skupini B promocijske lige
Favorit in novinec
V Repnu bo gostoval Chievo
NK Kras bo danes ob 19.30 v gostilni Križman v Repnu predstavil javnosti in navijačem sodelovanje z A-ligašem Chievom iz Verone. Smernice sodelovanja bosta nakazala koordinator Chieva Cristian Cantarelli in predsednik Krasa Goran Kocman. Prejšnji teden so pri Krasu v Repnu organizirali drugi poletni nogometni kamp, na katerem je sodelovalo 30 otrok (na fotografiji Ema-nuele Trampuz). V soboto pa je bil na vrsti tradicionalni Dan odprtih vrat, ki je bil prav tako uspešen.
Prvičv Standrežu
PROMOCIJSKA LIGA (Skupina B) - 1. krog (v
nedeljo ob 15.00): Gonars - S. Andrea S. Vito, Costalunga - Ol3, Primorec - Ronchi, San Giovanni - Cervignano, Sangiorgina - San Luigi, Sistiana - Sevegliano, Trieste Calcio -Zaule, Valnatisone - Juventina. Derbi: 22. 11. Juventina - Primorec.
Juventina vstopa v novo sezono previdno. »Čeprav dobro vemo, da imamo solidno ekipo in se bomo skušali boriti za sam vrh lestvice,« je napovedal potrjeni trener Nicola Sepulcri (na fotografiji).
Nekaj težav boste imeli v napadu: Predan je poškodovan (kolenske vezi), Giolo je odšel k Gradeseju, Palermo pa v tujino.
Dragosavljevic pa je izginil (smeh). Napad bo prava uganka, čeprav smo najeli na papirju odlične napadalce. Vene-ruz in Sant sta kar izkušena. Že v nedeljo bosta zaradi poškodb odsotna še An-tonutti in Popovič.
Obeta se kakovostna skupina B.
Deset ekip se bo borilo za končnico prvenstva. San Luigi je favorit. Odlične ekipe so Sistiana, Trieste Calcio in tudi Valnatisone.
Kateri so najbolj »zanimivi« mlajši igralci?
Imamo jih kar nekaj: Donda, Man-freda, Marchioro, Scarazzolo, Spanghe-ro.
Kapetan Juventine bo Andrea Rac-ca. Juventina bo igrala s sistemom 4-3-3.
Primorec bo prvič v zgodovini tre-benskega kluba igral v promocijski ligi. »Prav zaradi tega bo glavni cilj miren obstanek v ligi, po možnosti brezplay-outa. Ne bo lahko, saj bo skupina B izjemno kakovostna in enakovredna. Veliko bo tržaških der-bijev, saj je kar osem ekip iz tržaške pokrajine,« je previden trener Primorca Roberto Biloslavo (na fotografiji), ki je napovedal, da sta glavna favorita za napredovanje San Luigi in Juventina. »Stopnico nižje so Trieste Calcio, Costalunga in Valnatisone.«
Katere mlajše igralce bi posebej izpostavili?
V zvezni liniji si bosta utrjevala kosti Lorenzo Male in Denis Greco (oba 1997). V promocijski ligi morata od vsega začetka igrati po en letnik 1996 in 1997. Od starejših bi omenil povratek branilca Braini-ja. Škoda, da sta odšla Mascarin in Školnik.
Primorec trenira dvakrat tedensko v gosteh: v torkih na Opčinah (Ul. Carsia), v sredah pri Svetem Sergiju v Trstu. »Le v petkih smo na pomožnem igrišču v Treb-čah.« Primorčev kapetan bo tudi letos Lu-ca Debernardi. Sistem igre ostaja nespremenjen: 4-2-3-1.
Juventina
Vratarja: Enrico Bon (1982), Marco Esposito (80). Obramba: Andrea Donda (97), Eric lansig (91), Andrea Manfreda (96), Emanuele Morsut (84), Alexandar Popovič (92), Andrea Racca (88), Nicola Scarazzolo (97), Davide Spanghero (97), Federico Zanutto (88). Sredina: Luca Antonutti (83), Jan Dornik (93), Raffaele Nardella (90), Luca Zorzut (82). Napad: Andrea Bardini (92), Mattia Marchioro (96), Marco Sant (88), Stefano Stabile (88), Alberto Veneruz (80). Trener: Nicola Sepulcri; kondicijski trener: Mauro Venturini; trener vratarjev: Nicola Raffin; maser: Massimiliano Franco; športni vodja: Gino Vinti.
□ Obvestila
Primorec
Vratarja: Fabio Perissinotto (1990), Gianluca Sorrentino (93). Obramba: Michele Braini (81), Gabriele Brandolisio (91), Luca De Bernardi (91), Luca Feritoia (98), Marco Lolato (97), Martin Rihter (93), Branko Selakovič (97), Massimiliano Rocca (93). Sredina: Nicolas Cappai (91), Denis Grego (97), Riccardo Gileno (92), Lorenzo Male (97), Daniel Omari (84), Massimiliano Sarcano (82), Manuel Vesnaver (93). Napad: Alessio Caselli (96), Miguel Castrillon (93), Daniele Cramestetter (88), Luca Davanzo (97), Luce (97), Matteo Ruzzier (92)
Trener: Roberto Biloslavo; pomožni trener:
Alessandro Cappai; trener vratarjev: Lorenzo Cecchini; športni vodja: Enzo Esposito.
SHINKAI KARATE CLUB bo tudi letos organiziral dneve odprtih vrat, in sicer: 15., 16. in 17. septembra od 18.00 do 19.00 v prostorih osnovne šole v Saležu. Prikazali bomo trening karateja od začetnikov do višjih pasov. Vabljeni vsi začetniki in ne, otroci in odrasli. Info na tel. št. 3387281332 (Sergij).
KOŠARKARSKI KLUB BOR proslavlja 50. letnico ustanovitve jutri, v petek, 11. 9., ob 20.30 na Stadionu 1. maj. Vabljeni vsi bivši igralci, trenerji, odborniki in simpatizerji. AŠD SOKOL sporoča, da bo v sredo, 16. 9., ob 16.15 v nabrežinski telovadnici potekalo prvo srečanje za skupini motorike in minimotorike za letnike 2011 do 2009. Skupina minibasketa, letniki od 2008 do 2005, bo imela prvi trening v četrtek, 17. septembra ob 16.00.
PLANINSKI SVET
Planinarjenje po otoku Cresu
Tržaški planinci, ki so se prijavili na jesenski pohod po stezah in poteh speljanih po otoku Cresu, se bodo zbrali v nedeljo, 13. septembra, na Trgu Oberdan ob 5.15 oziroma ob 5.30 v Bazovici na Vagi. Z avtobusom se bodo odpeljali proti hrvaški meji in naprej do Brestova, kjer se bodo vkrcali na trajekt. Po pristanku na otoku bodo z avtobusom nadaljevali pot do mesta Cres. Tu se bo med nasadi stoletnih oljk in kamnitimi zidovi začel pohod. Najbolj korajžni se bodo podali do cerkvice Sv. Salvadorja (163 m), in naprej po gozdu črničevja in sredozemske makije do cerkvice Sv. Blaža in istoimenske slikovite plaže. Predvidenih je 5 ur zložne hoje. Če je za koga ta pot predolga, pa lahko izbere krajše variante, ki so prav tako bogate na čudovitih razgledih. Za informacije lahko pokličete na tel. številko 040413025.
Razstava
»Med morjem in gorami«
V začetku 20. stoletja so bile za Primorce gore zelo daleč, dostop do njih je terjal tudi več dni dolgo pot, kljub temu so tudi Primorci prav kmalu okusili njih lepoto in veličino gorske narave. Ljubezen do gorskega sveta, do domače zemlje in želja, da bi se postavili po robu potujče-valnemu pritisku nemških in italijanskih krogov, jih je spodbudila, da so začeli ustanavljati planinska društva. Tako je nastala leta 1903Ajdovsko Vipavska podružnica Slovenskega planinskega društva, leta 1904 Tržaška, leta 1907 pa Bistriška. Nastanek in razvoj planinstva primorsko notranjskega območja ter njegove raznolike dejavnosti v preteklosti in danes so strnjene v posebni razstavi, ki nosi na-
slov Med morjem in gorami.
Razstavo je pripravil Meddruštveni odbor primorsko-notranjskih planinskih društev (MDO PN PD), v katerem je združenih 10 planinskih in 5 športno plezalnih društev z območja slovenske Istre in Trsta, s Krasa ter z območja od Brkinov do Postojne. Slovesno odprtje razstave bo v petek, 25. septembra, ob 18. uri v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Kulturni program, ki bo spremljal odprtje razstave, bo v glasbi in besedi predstavil značilnosti krajev, kjer društva delujejo. Tržaški planinci se bodo pridružili koprskim in se skupno z avtobusom podali na odprtje razstave.
Odhod ob 15. uri iz Bazovice pri Kalu. Prijave sprejemamo do ponedeljka, 21. septembra. Za informacije in vpis lahko pokličete na tel. številko 040413025, odgovarja Marinka.
SPDG v Dolomitih
Cilj tridnevnega izleta SPDG v Dolomite je bila skupina Rosengarten (Catinaccio) nad dolino Fassa in nadplanoto Schlern (Scilliar) in Seiser (Siusi). Ta zanimiv in z obiskovalci, gorniki in turisti, oblegan svet so obiskali med 29. in 31. avgustom, ob enkratnih vremenskih razmerah pa še sonce in luna sta jim pripravila enkratno predstavo v soboto zvečer, ko sta si čudovito podala roke: še preden je sonce potonilo tam daleč za Adamellom, je z vzhoda pokukala luna. Zjutraj se je igra ponovila, le da sta sonce in luna zamenjala mesti na nebu.
Spoznavanje skupine Rosengarten so goriški planinci začeli v kraju Vich di Fassa, od koder so se povzpeli, nekateri peš, drugi z žičnico, do planote Ciampedie, zelenico
z mogočnim enkratnim ozadjem navpičnih sten, vrhov, škrbin. Po sončenju, razgledovanju, tudi proti zatrepu doline Vajolett, kjer sta znani planinski postojanki Vajolet in Preuss, je bilo treba vzeti pot pod noge in se odpraviti proti planinski postojanki, zgrajeni že konec 18. stoletja, v času, ko so ta čudoviti gorski svet začeli odkrivati tuji gorniki. Iz doline do zavetišča Vajolett je okrog tri ure hoje, žičnica Ciampedie pa razdaljo skrajša za tretjino.
Kar zahtevna pa je bila pot, ki jo je trinajstčlanska skupina prehodila v nedeljo, 30. avgusta. Najprej vzpon do zavetišča Principe, od tu preko sedla pod vrhom Antermoia do istoimenskega jezerca in, seveda, povratek. Sledilje spust v globok kotelpod Molignonom in nato strm vzpon do sedla, od koder se steza v okljukih spušča na planino Tirser, z lepo, pred kratkim prenovljeno planinsko kočo. Do tu (nadmorska višina okrog2300 m) pripelje po dolini Duron vozna, a za javni promet zaprta pot. Na prelazu Tirser se zaključuje skupina Rosengarten, proti severovzhodu se začenja skupina Langkofel (Sassolungo). Obe povezuje dolg travnat greben, grajen iz plasti črnega peščenjaka. Sredi grebena se začenja znana planinsko-turistična potpoimenovana po kralju Frideriku Avgustu, ki se zaključi pod prelazom Sella. Pri planinski postojanki Plattkofel se je planinska pot članov SPDG obrnila spet v dolino, proti Campitellu.
NOGOMET - Gabrje
Okrog 200 mladih na pokalu Skala
Jutri bo na sporedu že 11. mladinski nogometni turnir za pokal KD Skala Gabrje. Športno prireditev so včeraj predstavili v sejni sobi goriške Pokrajine ob prisotnosti pokrajinske odbornice za šport Vesne Tomsič, sovodenjske županje Alenke Florenin in predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina. Strokovno pomoč gabrskemu društvu Skala nudita kluba Juventina in Sovodnje.
O turnirju je spregovoril predsednik društva Skala, Edy Sambo, ki se je v svojem nagovoru na kratko sprehodil skozi zgodovino prirejanja turnirjev in postopnega urejevanja, in dograjevanja kulturnih in športnih objektov. Nogometne rekreacijske turnirje prirejajo že 30 let, tako da bodo v društvenih prostorih naslednje leto pripravili veliko dokumentarno razstavo o dosedanjem delu. Izrazil je tudi željo društva, da bi v prihodnosti igrišče prekrili z umetno travo, tako da bi bil objekt uporabljali tudi v deževnih in zimskih obdobjih. Namen je tudi, da bi ob nogometnem igrišču postavili še odbojkarsko.
Podrobno je predsednik Sambo obrazložil tudi mladinski turnir. Kot rečeno bodo jutri ob 16.15 uri štartali začetniki. Nastopile bodo štiri ekipe: Juventina, Sovod-nje, Audax in Ronchi. Finalni del in nagrajevanje bo na sporedu v ponedeljek ob 16.15 uri. V torek bodo na igrišče stopili cicibani. Prijavilo se je šest ekip, ki bodo razporejene v dve skupini. V skupini A bodo igrali: Juventina A, Ronchi, Sovodnje B. V skupini B: Sovodnje A, Audax in Juventina B. Tekme se bodo vrstile do petka, v soboto 19.9. pa bodo na vrsti finalna srečanja. V nedeljo 20.9. se bodo v Gabrja zbrali najmlajši, otroci rojeni med leti 2007 in 2010. Nogomet in razne spretnostne igre se bodo pričele ob 10. uri.
Skupaj so bo na gabrskem igrišču zbralo kakih 200 mladih nogometnih upov, kar gabrski turnir postavlja med vidnejše nogometne prireditve na Goriškem. (vip)
1 6 Četrtek, 10. septembra 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad večjim delom Evrope je obsežno območje visokega zračnega tlaka. V višinah se nad vzhodno in srednjo Evropo zadržuje višinska dolina s hladnim zrakom. Nad naše kraje doteka od severa razmeroma hladen in občasno bolj vlažen zrak.
A /
' H/LSINM
STOCKHOLM 'vHJBlj
5/16 O
x >lvWm
K0BENHAVN^. ^030
.9/17 O XX	-
OSLO
' 7/19 °
AMSTERDAM
o 10/17
BERLIN
o 8/20
MOSKVA
11/13 O
KIJEV
o 8/16
PARIZ
010/18
BRUSELJ
9/17
VARŠAVA
8/16
ŽENEVA
9/21 O
DUNAJ
0 6/20 LJUBLJANA O 8/19 Mil AN
BEOGRAD
LIZBONA
015/29
Ob morju in po nižinah bo jasno z občasno oblačnostjo. Še bo pihala zmerna burja, še zlasti ob morju. V hribih bo spremenljivo z možnostjo kratkotrajnih padavin.
Na Primorskem bo še pretežno jasno, burja se bo do dopoldne nekoliko okrepila in popoldne slabela. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, ki bo pogostejša predvsem v severovzhodni in severni Sloveniji. Sredi dneva in popoldne bo pihal vzhodni do severovzhodni veter.
&
TOLMEČ
012/21
S
CELOVEC
O 9/18
VIDEMO
10/24
TRBIŽ O
5/15
&
ČEDADo"^
11/23
13/24 O
KRANJSKA G. t^y
O 5/16	^
O TRŽIČ
8/20
A
KRANJ O
S. GRADEC
O 7/18
CELJE
7/19 O
N. GORICA
£ Sonce vzide ob 6.36 in zatone g ob 19.27
Dolžina dneva 12.51
Luna vzide ob 3.46 in zatone ob 17.58
z 1993 - Jutro je bilo pone-§ kod nenavadno toplo za sredino septembra. V Gornji Radgoni je bila najnižja temperatura 19,5 °C, v Murski Soboti so izmerili 19,0 °C, v Ilirski Bistrici 16,6 °C in v Postojni 16,0 °C.
LJUBLJANA c-JV,
010/20 ^¿^
POSTOIN.	N. MESTO
POSTOJNA	9/19 q
010/20 ^ KOČEVJE
"^Vv. ČRNOMELJ
^REKA	___.
>15/24	V—i
Danes: ob 2.47 najnižje -46 cm, ob 8.54 naj-S| višje 34 cm, ob 15.01 najnižje -21 cm, § ob 20.39 najvišje 36 cm. 2 Jutri: ob 3.17 najnižje -50 cm, ob 9.19 naj-či višje 38 cm, ob 15.31 najnižje -26 cm, ob 21.09 najvišje 38 cm.
/
Jutri bo po nižinah in ob morju dokaj oblačno, dopoldne bo ob morju še pihal burin. V hribih bo še spremenljivo do oblačno vreme, pričakovane so tudi kratkotrajne krajevne plohe.
Jutri bo prehodno bolj oblačno. Ponekod v vzhodnih krajih lahko zjutraj in dopoldne pade kakšna dežna kaplja. Več sončnega vremena bo na Primorskem, burja bo tam ponehala. Popoldne se bo oblačnost začela umikati proti vzhodu.
&
TOLMEČ
011/21

CELOVEC
010/19
TRBIŽ O
5/17
VIDEMO
10/24

ČEDADo"^
11/23
GORICA N. GORICA
GORICA 0 12/24 12/24 O v 12/24
PORTOROŽ O
13/23
|lciuM
KRANJSKA G.
O 5/18
O TRŽIČ
10/19
KRANJO
S. GRADEC
010/18
CELJE
12/20 0
LJUBLJANA
012/20
POSTOJNA
O 10/20
N. MESTO
12/19 O
> UMAG
PAZIN O
KOČEVJE ^V-? ČRNOMELJ
REKA
16/24
jutri
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj C.
500 m...........13
1000 m...........10
1500 m............7
2000 m............4
2500 m............0
2864 m............2
UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah dosegel 6,5 in v gorah 7,5.
Cremona gosti izdelovalce glasbil z vsega sveta
MILAN - Cremona, ki velja za meko italijanskega izdelovanja violin, v tem tednu gosti 334 izdelovalcev tega instrumenta iz 31 držav. V lombard-skem mestu prikazujejo svoj talent v okviru enega najpomembnejših tekmovanj v izdelovanju glasbil. Mednarodna žirija bo presojala 444 godal. Žirija bo po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA ocenjevala tehnično kakovost, slog in zvok posamičnega instrumenta. Glasbila, ki bodo prestala prvi izbor, bodo nato zvočno testirali profesionalni violinisti, najboljšega goslarja pa bodo razglasili 23. septembra. Cremona se med drugim ponaša z muzejem, posvečenim zgodovini violine in njej sorodnih instrumentov - violi, violončelu in kontrabasu.
Tri race obstale sredi hitre ceste pri Otočcu in ustavile promet
OTOČEC - Na stari hitri cesti na Otočcu so v torek sredi ceste obstale tri race in se niso nikamor premaknile, tako da je obstal tudi promet. Po telefonskem pozivu so na kraj dogodka prišli policisti in uspeli race, eno starejšo in dve domnevno mlajši, na human način odgnati oziroma pospremiti proti reki Krki. Policisti so bili o tem, da race na Otočcu ovirajo promet, obveščeni v torek nekaj po 13. uri. Prometni policisti so zato zavarovali kraj, nato pa race usmerili proti Krki. Ker so race upoštevale zakonite ukrepe in ukaze policistov, poškodovanih pa tudi ni bilo, drugih ukrepov ne bo, so sporočili z novomeške policijske uprave.
VEL. BRITANIJA - Elizabeta II. prehitela kraljico Viktorijo
Kraljičin rekord
Zdajšnja kraljica je nasledila očeta, kralja Jurija VI., 6. februarja 1952
LONDON - Elizabeta II. je včeraj dočakala pomembno prelomnico - pri 89 letih je postala monarh z najdaljšim stažem na britanskem prestolu, pri čemer je prehitela svojo praprababico, kraljico Viktorijo. Kljub velikemu zanimanju javnosti kraljica dneva ni obeležila s posebnimi slovesnostmi.
Elizabeti kraljeva krona sprva sploh nikoli ni bila namenjena. Pot do prestola ji je odprl njen stric Edvard VIII., ki se je kroni odpovedal, da bi se lahko poročil z ločenko. Sedaj je pri 89 letih najstarejši monarh na svetu, včeraj pa je postala še britanski monarh, ki najdlje zaseda prestol. Ob predvidoma 18.30 po srednjeevropskem času bo v trajanju kraljevanja prehitela Viktorijo, ki je na prestolu med letoma 1837 in 1901 preživela 63 let, sedem mesecev in dva dneva.
Natančno uro je sicer težko določiti, ker ni povsem jasen točen začetek vladanja Elizabete II. To se je začelo s smrtjo njenega očeta, kralja Jurija VI., ki pa je 6. februarja 1952 umrl ponoči, med spanjem. Elizabeta prvotno ni za včerajšnji dan načrtovala ničesar posebnega, bi pa naj na nastop v jav-
nosti pristala zaradi pritiska javnosti.
Ob inavguraciji nove železniške povezave se je tako na Škotskem popeljala s parnim vlakom, nato pa je na svojem škotskem gradu Balmoral gostila večerjo, ki sta se je udeležila tudi njen vnuk, princ William s soprogo Catherine.
Buckinghamska palača je dan obeležila z razstavo fotografij njenega vladanja, ob tej priložnosti so v Veliki Britaniji oblikovali tudi nov srebrni kovanec v vrednosti 20 funtov s kraljičinimi dosedanjimi petimi uradnimi portreti.
Z rojstvom princa Georgea so sedaj prvič po vladanju Viktorije istočasno žive štiri generacije trenutnih in bodočih vladarjev. 66-letni princ Charles je poleg tega tudi sam nosilec svojevrstnega rekorda - pred tremi leti je spričo dolgega vladanja svoje matere postal britanski prestolonaslednik, ki na prestol čaka najdlje. Kraljica Elizabeta kljub zavidljivo dolgemu obdobju vladanja med svetovnimi monarhi ni na prvem mestu - v dolžini kralje-vanja jo z 69 leti na prestolu prekaša 87-letni tajski kralj Bhumibol Adulyadej. (STA)
fotoutrip "15
Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotogra fijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici).
Karin prebira Primorski dnevnik v Milanu