§tev. 179. Trst, v petek 28. junija 1912 Te5aj XXXVIf IZHAJA VSAK DAN tadl ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične šter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tnbakurnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-gtViai, Dornbergu itd. Zastarele šter. po 5 nvč. (10 stot.) CSLAS! SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovin.ski in obrtni o^la-si po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 rit mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka uadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase s-prejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je m«d/" NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na- ročbe br»-z doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Itroonina u ceđaljak« lzdanj* „EDINOSTI * atu«: m oelo leto Kron 5*20, it pol lota Kron 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo aa uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ao ne aprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Ga'atti 2«> (Narodni dom). Izdaj >itelp in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcg li!«ta „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Fckmont". vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoJtno-hranllnKnl ra?un Stev. 841-652. TELFF0M 5! 11-57. DRŽAVNI ZBOR. Domobranski zakon sprejet. — Prvo ex-lex stanje v Avstriji. DUNAJ 27. (Izv.) Zbornica Je danes sprejela domobranski zakon Nemški naci-jonatci so napeli vse sile, da bi ohranili (udi pri domobranskih polkih ono domin!-rajočo pozicijo, ki jo imajo v skupni armadi. Umevno je, da noče nemški centralizem priznati prav nikakih pravic drugim, zlasti slovanskim narodom v vojni upravi. Zbornica Je sprejela besedilo § 8. domobranskega zakona v oni obliko, kakoršno je sklenila večina, obstoječa iz slovanskih poslancev in socijalnih demokratov. Proti so glasovali le nemški racijonalci in pa krščanski socijalci, to je ona stranka, ki je včasih najbolj kričala za enakopravnost vseh avstr. narodov. Pri glasovanju o gorenjem paragrafu Je prišlo med nemškimi nacijonalci in socijal-nimi demokrati do ponovnih, jako burnih spopadov in kravalov. Ostali paragrafi domobranskega zakona so bili gladko, brez boja sprejeti. * * * Avstrijska državna uprava stoji prvikrat pred upravnim ex-lex stanjem, ki nastopi s L julijem, ker zbornica ni mogla pravočasno rešiti proračunskega provizorija. V kritičnih momentih si je znala vlada vedno pomagati z znanim § om 14, s pomočjo katerega si je vedno sama votirala budget. Sedaj pa je nastopila taka politična konstalacija, da nima vlada pravega, v zakonih utemeljenega razlega za vladanje s §-om 14. Velike parlamentarne stranke so se zadnje dneve trudile, da bi tudi budgetni provizorij pravočasno spravile pod streho, toda že tekom današnjega popoldneva Je postalo popolnoma jasno, da zbornica ne bo mogla pred 1. julijem rešiti provizorija, dočim poteče stari proračunski provizorij že 31. t. m. Z ozirom na to, da jutri zbornica sploh se zboruje in da tudi gospodska zbornica ne more tako h.tro rešiti začasnega proračuna, |e bilo v parlamentu docela jasno, da bo exlex-stanje trajalo najpozneje do 8. julija. Vladi udani, nemški nacijonalci delajo za to odgovorne opozicijonalne stranke, zlasti pa socijalne demokrate, katerim očitajo, da so edino le oni s svojo zavlečeval-no taktiko zakrivili neparlamentarne razmere v upravi. V debato o budgetnem provizoriju Je posegel danes tudi ljubljanski poslanec dr. Vladimir R a v n i h a r, ki je obširno pojasnil tako splošne jugoslovanske, kakor tudi specijelne slovenske zahteve nasproti avstrijski državni upravi. Zaradi vsesokolskih slavnosti v Pragi jutri ne bo seje. Prihodnja seja bo šele v ponedeljek ob 3 popoldne. Današnja seja Je trajala pozno v noč. Parlamentarni krogi pričakujejo, da bo zbornica še le v torek sprejela v tretjem branju budgetni provizorij, gospodska zbornica pa šeie 8. Julija, nakar ga bo cesar takoj sankcijoniral. PODLISTEK V naslednjem sejno poročilo. Zbornica Je danes končala razpravo o deželnobrambnem zakonu ter se je ob pol 1. začelo glasovanje. O § u 1. se Je vršilo na zahtevo čeških socijalnih demokratov poimensko glasovanje ter je bil vladni predlog z 263 proti 112 glasovom sprejet. — Nato so bili sprejeti §§ 2—7, ter odklonjeni vsi manjšinjski predlogi. O § u 8, se je razvila precej obširna debata. Ta paragraf se glasi po sklepu bramb-nega odseka: „Poveljevalnl jezik deželne brambe v vseh na državnem zboru zastopanih kraljevinah in deželah je isti kakor v armadi; v občevanju s prebivalstvom pa se je posluževati materinskega jezika istega0. K tej predlogi Je stavil posl. Gross iz nemškega „Nationalverbanda* predlog da naj se dostavi k poveljevalnemu jeziku tudi Še službeni Jezik, drugi odstavek pa naj se črta. Češki posl. F r e s I je stavil predlog, da bodi poveljevalni Jezik Dri deželni brambi materinski jezik vojakov. Ta predlog Je bil seveda odklonjen. Posl. Klemensiewicz je stavil k drugemu odstavku §-a 8 predlog, da naj domobranske vojaške oblast: s civilnimi uradi in strankami občujejo v jezikih, ki so v deželi navadni (!) Nemški „Nationalver-band" je zahteval o Grossovem predlogu poimensko glasovanje, kateri zahtevi je predsednik ugodil. Ko je glasoval prvi socijalno-demokra-tični poslanec Abram proti G ossovemu predlogu, je nastalo med „National ver-bandom" strahovito upitje. Klicali so jim: Sramota, izdajice nemškega naroda, šufti in razne druge psovke. — (Burni prizori ! Toliko, da si niso skočili poslanci v lase.) Predlog posl. Grossa zaradi uvedbe nemŠKega poveljevalnega jezika je bil s 170 proti 277 glasovi odklonjen. Za predlog poslanca Klemensiewicza so glasovale vse slovanske stranke razen Rusinov, Poljakov in slovenskih klerikalcev. Poljaki so glasovali proti. Rusini so se odstranili, slovenski klerikalci so glasovali proti, češ, da je izraz v deželi navadni jezik premalo jasen. Predlog je bil z 240 proti 168 glasovi odklonjen Vršilo se je nato glasovanje o predlogu poslanca Mlcocha, ki se strinja v bistvu z drugim odstavkom §-a 8. Tudi njegov predlog Je b.l z 225 proti 174 glasovi odklonjen. Nato so bili sprejeti ostali paragrafi neizpremenjeni po vladni predlogi. Na to je pričela zbornica z drugim branjem budgetnega provizorija. Razprava je trajala pozno v noč in se nadaljuje prihodnji ponedeljek. Vodovodne naprave za Kras. CUNAJ 27. (Izv.) V vodnogospodarskem odseku je minister Trnka razvil obširen program glede reguiaci;e rek in gradnje 9itez i* Rdeče biše. (Le chevalier de Maison Roage). 124 Scman iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dum as star. „Je že dobro; upam, da bova še govorila o tem ; toda medtem ste se Vi maščevali, podlo maščevali nad žensko. Ker pravite, da ste prežali name, zakaj niste prežali onega dne, ko ste mi ukradli Ge-nevievo ?" „Menim, da ste mi jo Vi prvi ukradli." „No, dobro I" je rekel Maurice in potrkal na svoj meč, „nudim Vam zadoščenje." „Ako želite, jutri, danes ne morem." „Čemu jutri?" „Ali pa nocoj." „Zakaj ne na mestu ?" „Ker imam opravka do pete ure." „Zopet kak gnjusen načrt," je dejal Maurice, „zopet zavratnost." „Ah, ah, gospod Maurice, v resnici ste mi zelo malo hvaležni. Kako? Dovolil sem Vam, da ste šešt mesecev igiali ljubimca moje žene; šest mesecev nisem nasprotoval Vašim sestankom, nisem motil Vaše sreče. Priznajte, da noben človek bi ne mogel biti potrpežljivejši od mene." „Hotel si me namreč izkoristiti, zato si mi prizanašal." „Seveda I" je mirno odgovoril Dixmer, ki se je skušal obvladovati v isti meri, čimbolj se je razburjal Maurice. „Seveda. Medtem ko ste Vi izdajali republiko in ste jo prodajali za pogled moje soproge ; medtem ko sta se sramotila sama sebe, Vi s svojim izdajstvom, moja žena s svojo prešestno ljubeznijo, sem bil jaz modrijan in junak. Čakal sem in triumfiral." „Ostudno!" je dejal Maurice. „Kajneda, s tem ste najbolje ocenili svoje vedenje, gospod? To je ostudno, to je sramotno!" „Moiite se, gospod; vedenje, ki je Vi imenujete ostudno in sramotno, je treba pripisati možu, ki mu je bila zaupana čast ženske in ki je prisegel, da jo ohrani čisto in neomadeževano. Mesto tega, je izkoristil njeno lepoto ter skušal ž njo pridobiti slabotno srce. Vaša sveta dolžnost je bila čuvati to žensko, gospod, toda mesto, da bi jo bili čuvali, ste jo prodajali." „Kar sem nameraval storiti, Vam hočem povedati," je odvrnil Dixmer, „imel sem rešiti svojega prijatelja, ki se je bojeval z menoj za svoto stvar. Kakor žrtvujem rad za to stvar svoje imetje, tako sem žrtvoval tudi svojo Čast. Nase sem popolnoma pozabljal, umaknil sem sem popolnoma v ozadje. Šele nazadnje sem mislil nase. Sedaj nimam prijatelja več, prijatelj je umrl s pre-bodenimi prsi; sedaj ni kraljice več, moja kraljica je umrla na morišču; sedaj, čujte me, mislim na osveto." „Recite raje, na umor." vodnjakov. Omenjal je tudi potrebo gradnje obsežnih vodnih naprav na Krasu, v Trstu, Istri in Dalmaciji ter |e poudarjal, da dovoli vlada za gradnjo vodnjakov na Kranjskem in Primorskem znesek 12 milijonov kron. BRZOJm/NE UE5TJ. Cesar pri grofu St&rgkhu. DUNAJ 27. (Izv.) Cesar je danes obi skal Še vedno na očeh bolnega ministrskega predsednika grefa Stiirgkha na njegovem stanovanju. Obisk je veljal sankciji brambnih zakonov in se je hotel vladar pri Sirgkhu informirati o stanju brambnih zakonov. Cesar je ministrskega predsednika poseill v povsem temni sobi. DUNAJ 27. (Izv.) Današnji cesarjev obisk pri minitrskem predsedniku grofu Stu gkhu je trajal nad 1 uro in je cesar še vedno bolnemu ministru izrazil najvišje priznanje za ugodno rešitev brambnih zakonov. Zasedanje delegacij. BUDIMPEŠTA 27. (Izv.) Skupne delegacije se sestanejo dne 20. septembra in sicer zopet na Dunaju. Zasedanje bo trajalo tri tedne. Pred vsem bodo rešile nekatere upravne finančne zadeve. Zadnje zasedanje delegacij v tem letu bo najbrže v novenbru, na katerem bodo rešile skupni proračun za I. 1913. Ogrski državni zbor odgoden. BUDIMPEŠTA 27. (Kor) Predsednik gref T i s z a je otvoril sejo ob 10 20 dopoldne. Predsednik magnatske zbornice je pismeno naznanil, da je ista sprejela vse od poslanske zbornice sprejete zakonske načrte, ki bodo sedaj predloženi v najvišjo sankcijo. Ministrski predsednik pl. L u k k c s Je predložil cesarjevo lastnoročno pismo, glasom katerega je državni zbor do 17. septembra odgojen. Pismo je bilo z udanostjo naznanje vzeto in bo predloženo magnatski zbornici. Na predlog predsednika je bilo nato sklenjeno, da bo prihodnja seja dne 17. septembra ob 10 dopoldne z dnevnim redom : Določitev delovnega programa. Nadalje si je predsednik izprosil po-oblaščenje, da sme cesćrju čestitati povodom njegovega rojstnega dne. Poslanci so vstali raz sedežev Jn so klicali: „E 1 j e n a k i-r a 1 y 1- (Živel naš kralj 1) Ob zaključku seje je zbornica prirejala T i s z i burne ovacije. Stališče ogrske vlade in opozicija. BUDIMPEŠTA 27. (Izv.) Opozicijonalne stranke vztrajajo na strogem stališču, da se morata umakniti ministrski predsednik Lu-kacs in gref Tis za, predno zopet nastopijo normalne razmere v deželi. Pred vsem pa zahtevajo opozicijonalne stranke takozvano restitutio in intengrum, zahtevajo, da se povrnejo odnošaji, ki so vladali pred 4. junijem. Novi rektor dunajske univerze. DUNAJ 27 (Kor.) Za rektorja dunajske unverze je bil izvol;en profesor patološke „S tem, da zabodem prešestnico, je ne umorim, temveč kaznujem." „Kdor kaznuje, se ne boji dneva; ti ne haznuješ, ker bežiš, ker se skrivaš, medtem | ko mečeš njeno fclavo giljotini." „Jaz da bežim ! Jaz da se skrivam! Kako moreš trditi kaj takega, ti revček?'2 je vprašal Dixmer; „ali se skrivam, ko vendar prisostvujem njeni obsodbi ? Ali sem bežal, ko fem dospel celo do mrtvaške dvorane, da ji zakličem zadnji zbogom ?" „Ti jo hočeš zopet videti?" je vzkliknil Maurice, „posloviti se hočeš od nje ?" „Tiho vendar," je odgovoril Dixmer in zmajeval z rameni. „Zdi se, da ne poznaš osvete, občan Maurice. Ti meniš, da bi se jaz pobotal s prešestnico, ki je zaslužila smrt, v hipu, ko jo kaznujem s smrtjo, ali !bolje, da bi se ona pobotala z menoj? Ne, občan Maurice, našel sem nekaj boljšega i nego je to; našel sem sredstvo, s katerim (ji hočem prizadejati vse ono zlo, ki ga je bila prizadejala meni. Ona ljubi tebe, umreti bo morala daleč od tebe; mene sovraži in snide se z menoj. „Vidiš," je pripomnil in potegnil iz žepa listnico; „vidiš to listnico ? V njej imam vstopnico, podpisano od jet-:niškega kancelista. S to vstopnico pridem lahko do obsojencev; no dobro, pojdem k Genevievi in jo imenujem prešestnico; gledal bom, ko ji bo rabelj jemal lase, a medtem bo čula moj glas: prešestnica I Spremljal jo bom do rabeljskega voza, in ko stopi i na morišče, bo zadnja beseda, ki jo bo čula: • prešestnica 1* (Dalje.) anatomije, dvorni svetnik dr. Anton W e i c h-s e 1 b a u m. Glavni urednik čeških „Narodnih Listov" umrl. PRAGA 27. (Izv.) Danes je umrl deželni poslanec ter glavni in odgovorni urednik .Narodnih Listov- Josip Anyž po kratki bolezni. Proces proti Jukiču. ZAGREB 27. (Izv.) Po dosedanjih rezultatih preiskave se prične obravnava proti atentatorju Jukiču dne 18. julija. Sodna preiskava je skoro popolnoma zaključena. Državno pravdništvo je še neodločeno glede kvalifikacije soudeležbe 16 tudi obtoženih dijakov pri atentatu. Veliko poneverjenje. PRAGA 27. (Izv.) Na graščini Dolne Beskovice, lastni deželnemu maršalu princu Lobkovlcu, je oskrbnik Deyl poneverll pol milijona kron in neznano kam pobegnil. Nemiri v Italiji. MILAN 27. (Izv) V kraju Rovigo pri Milanu so nastali med kmetskim prebivalstvom resni nemiri zaradi občinskih volitev. Demolirali so občinsko hišo. Vsak trenotek tudi lahko izbruhne generalna stavka. Stavka ameriških natakarjev končana. LONDON 27. (Kor.) „Times- poročajo iz New Yorka: Stavka natakarjev in drugih hotelskih in gostilniških uslužbencev je bila včeraj končana. Upor v turški armadi. CARIGRAD 27. (Kor.) Vesti, glasom katerih so v okolici Bitol|a pobegnili štirje bataljoni, se ne potrjujejo. Glasom dose-j danjih vesti so pobegnili v Bitolju 4 čast-j niki in 180 vojakov, v Prilepi 2 častnika in 35 vojakov, v Olvidi 2 častnika in 25 vo-I jakov. Poveljnik bitoljskega armadnega zbo-j ra, ki se nahaja v Ištipu, se vrne v Bitolj. Vest o njegovem odpoklicu se ne potijuje. Major Niogi bej, ki se nahaja na svojem posestvu pri Bitolju, ]e baje dobil nalog, da posreduje pri begunih. Tukajšnji mladoturški krogi označajo begunce, ki niso vsi Albanci, za reakcljonarje. Glasom soglasnih vesti iz j različnih virov zahtevajo beguni spremembo ministrstva, izuzerr.Ši ministra notranjih zadev in razpust, oziroma očiščenje mladoturškega odbora. G asom vesti, izvirajočih iz krogov I mladoturškega odbora, se zdi, da so mla-doturki pripravljeni deloma žrtvovati vlado, ne pa zbornice. V okrilju vlade sta baje I dve struji. En del ministrov, posebno minister notranjih zadev je zato, da se begunce pomiri z lepa, drugi so za ostra sredstva. Upor med turškim vojaštvom. SKOPLJE 27. (Izv) V Bitolju posta|a položaj čim dalje resnejši. Med vojaštvom vlada splošno nezadovoljstvo. Uprlo se Je 12 bataljonov redne vojske, 4 bataljoni so se združili z vstašklmi četami. Vsesokolski zlet v Pragi. Prihod gostov. PRAGA 27. (Izv.) Z današnjrm dnem so se pričele slavnosti vsega slovanskega Sokclstva. Slovanski gostje prihajajo cd juga in vzhoda. Do večera je bila vsa Praga napolnjena z gosti. Cela Praga se je oblekla v najsijajnelše oblačilo. Živahno, pesestrimsko je pozdravljala Praga vse Slovane. Ob 5 40 zjutraj so številne množice občinstva pričakovale na cesar Fran Josipovem kolodvoru Poljakov iz Rusije. Teh pa ni bilo. Za 10 30 dopoldne je bil napovedan prihod bolgarskih Sokolov - junasov. Nepregledne množice, zlasti pred kolodvorom In ra Vaclavskem trgu so željno pričakovale Bolgarov. Prispelo je v Prago 320 bolgarskih i junakov, ki so bili nad vse sijajno sprejeti. Bolgare je pozdravil načelnik dr. S c h r e 1-ner. Gosti so na to odkorakali s kolodvora v Karlin. Potoma jih je prebivalstvo nad vse prisrčno pozdravljalo. Prihod slovenskih Sokolov. Komaj je Praga pozdravila bolgarske goste v svoji sredi, že so se začeli gostoljubni Pražani pripravljati na sprejem slovenskih Sokolov. Nad 5C0 slovenskih Sokolov je ob 1145 dopoldne pesebni zletnf vlak pripeljal v prostrano in naravnost monumentalno lopo cesar Fran Josipovega kolodvora. Naše Sokole sta pozdravila načelnik Č. S. Z. dr. S c h r e i n e r in pa ; zastopnik praškega mesta. Slovenci so bili po vseh ulicah burno in živahno pozdravljeni. Češki narod je slovenskim Soitolom pr» ulicah izkazoval nepopisne izraze ljubezni in je znova dokumentiral tesno in bratsko češko-slovensko vzajemnost. Ostali gosti. PRAGA 27. (Izv.) Ob 317 so prišli v Prago angleški telovadci. Sprejeti so bili Stran II. na državnem kolodvoru. Ob 6 20 zvečer pa so dospeli hrvatski Sokoli iz banovine. Tudi Hrvate-tiplne |e češki narod sprejel z nepopisnim navdušenjem. Vsi so si stiskali prisrčno roke, češ, tukaj pri vas v Pragi smo na svobodnih tleh, dočim nas tam doli more in hočejo politično uničiti. Pa tudi s čeških krajev so danes vozili dolgi vlaki številne množice, izletnike in Sokole, ki se hočejo udeležiti vseh slavnosti. Tekom dneva je dospelo v Prago nad 300 zletniških vlakov. Nemci in sokolske slavnosti. DUNAJ 27. (Izv.) Nemško časopisje ostro napada ministra javnih del, Trnko, ki bo jutri odpotoval v Prago k sokolskim slavnostim. Nemški nacijonalci se tudi zelo razburjajo nad naučnim ministrom Hussa-rekom, ki tudi jutri odpotuje v Prago, da obišče obe tamošnji univerzi. DUNAJ 27. (Izv.) Nemški „National-verband" je imel danes posebno plenarno sejo, na kateri se je izključno bavil z jutrišnjim odpotovanjem naučnega ministra Hussareka v Prago. Ker se Je spočetka trdilo, da namerava naučni minister prisostvati slavnostim in zlasti slovesnemu odkritju spomenika Paiackega, so nemški radikalni elementi začeli groziti vladi. Pomirili so se, ko so dobili zagotovilo, da Hussaiek edino le v ta namen odpotuje v Prago, da obišče češko in nemško univerzo. Afrlknnske razmere na Koroškem. Trst, dne 27. junija. To kar uganja zbesnela nemška klika na Koroškem, presega res že vse meje. V šolah, uradih in vsem javnem življenju sploh za Slovence na Koroškem v obče ne obstoji pravica. Slovenca, ki zahteva na železnici vozni listek v slovenskem jeziku, enostavno zaprejo, slovenskega otroka, ki govori v šoli svoj muterini jezik, kaznujejo, slovenskega odvetnika, ki se na sodišču poteguje za pravice slovenščine, disciplinirajo. Vendar vse to še ni dosti. Tudi raznim siovenskim društvom delajo koroške obiast-nije vse mogoče ovire. Društvo, ki je posebno na želodcu pobesnelim nemško - nacijonalnim uradnikom po c. kr. državnih uradih na Koroškem, je „Sokol" v Borovljah. Temu društvu je c. kr. okrajno glavarstvo v Velikovcu — poleg mnogih drugih preganjanj — konečno prepovedalo sokolski kroj 1 Društvo se je proti zulukafrskemu odloku okrajnega glavarstva v Velikovcu pritožilo na deželno vlado v Celovcu, '?! je pa potrdila famozni ferman. Boroveljski f.Sokol" se je nato pritožil na ministrstvo notranjih zadev na Dunaju in vložii pritožbo potom okrajnega glavarstva v VeliKovcu. „Sokol* je čakal rešitve mesec, dva, tri, šest, a o rešitvi pritožbe — pa naj že bo ugodno ali neugodno — ni bilo ne duha ne sluha. Ker pa rešitve le še ni bilo, se je posl. Grsftnauer informiral v ministrstvu notranjih zadev, kaj je s to pritožbo in doznal, da na ministrstvu o omenjeni pritožbi sploh ničesar ne znajo, da sploh niso dobili nikakega utoka od „Sokola" v Borovljah. C. kr. državne oblastnije na Koroškem torej izdajajo najprvo nezakonite in neutemeljene odloke in prepovedi, a potem pritožbe proti takemu očitnemu kršenju zakona sploh ne predložijo ministrstvu v odločbo! To je pač nekaj tako gorostasnega, da bi vsi slovenski zastopniki v dunajskem parlamentu morali začeti resno in energično akcijo, da se tem neznosnim razmeram stori že enkrat konec. V prvi vrsti je dolžna S. L. S., da se že enkrat zgane in nekaj stori za koroške Slovence. Saj je slovenska Koroška v njenem taboru in jej je pri vsaki tozadevni akciji zagotovljena pomoč vseh jugoslovanskih in gotovo tudi ostalih slovanskih zastopnikov. Seveda bi se utegnili gospodje od S. L. S. izgovarjati, da se gre v slučaju, ki smo ga tu opisali, za organizacilo, ki je njim nasprotna. Ali mi pri tem nimamo v misli le tega slučaja, temveč vse krivice, ki se gode koroškim Slovencem, za katere se ravno ona stranka, ki bi bila v to v prvi vrsti poklicana, dosedaj niti ni brigala. Polom v Puli. Pula, dne 27. junija. „Edinost" od 2. t. m. je med drugim poročala tudi, da uamerava viada malce pogledati i v račune in blagajno mestne hranilnice. Danes pa moramo poročati, da je vlada res odredila revizijo te hranilnice in zato izbrala nekega dunajskega strokovnjaka. Kakor doznajemo, je ta že dospel v Pulo včeraj in je menda — vsaj po informacijah našega dopisnika — začela danes predpoldne revizija, ki bo najbrže dlje časa trajala. Tu pride tudi še marsikaj na dan. Govorilo se je že dlje časa, da tudi tu ni vse v redu in zato se pričakujejo iznenađenja. S:cer pa počakajmo na rezultat revizije. Ei uradnik tega zavoda je že suspendiran, ne sicer radi kakih nerednostl pri hranilnici. temveč radi zneska 500 K, ki si ga je iz posodil od občine že leia 1905, ko je bil še občinski uradnik, a je baje „pozabil" zopet vrniti. O izidu te najnoveje faze puljskega poloma še poročam. Ko izve za to odredbo vlade „Glorna-letto", bo seveda zopet psoval na vse strani, kar mu pa radi odpustimo. Ko ni več dražega, so tudi psovke dobra tolažba. Le škoda — za „Giornaletto" namreč — da tudi ta tolažba ne bo več dolgo trajala, ker se bliža tndi njemu ura, ko bo moral iti kašo pihat. Mislimo, da ste nas razumeli 1 Domače vesti. Ljubljanski »Slovenec" ima posebno veselje, kadar more lopniti po „Edinosti". Pred par dnevi se je zopet spustil nad nas, ker nam je naš poročevalec pri Aškerčevem pogrebu ssoročil govorico, da je član organizacije „Orlov" vrgel kamen v vlak, v katerem so se vozili k pogrebu gorenjski sokoli. „Slovenec" vprašuje, Če bo sedaj, ko je dognano, da dotični mladenič ni član kake klerikalne organizacije „brumna Edinost" popravila to vest, „ki pa je priobčila s ple-meniitrn namenom, da spoznajo nje „bravci", kaki divjaki so ti klerikalci, ki ne puste pri miru niti pobožnih liberalcev, kader se peljejo na pogreb". Kakor torej „Slovenec" razvidi, nimamo prav nikakega razloga, da ne bi povedali ono, kar on želi, da povemo. Mi smo se vedno držali principa, da treba storjeno krivico popraviti, mejtem ko je „Slovenec" samo o tržaških Slovencih nagromadil še toliko iaži in infami|, da jih sploh ne more nikdar več popraviti. Posvećenje no ega Židovskega templja. Sinoči ob 7*50 se je izvršila z veliko svečanostjo slovesna otvoritev in po-svečenje novega židovskega templja v ulici Gaetano Donizzeti in trga S. Francesco. Veličastna stavba v asirsko-babilonskem slogu je delo arhitektov R. in A. Berlam, ter je res pravo umetniško delo, ne-!e vsled svoje arhitekture, prvi tako zgrajen tempel v Trstu — temveč pred vsem vsled svoje velike razkošnosti na dragocenih mramor-jih, lestencih, mozajikih itd. itd. Program posvećenja je obstojal v pevanju raznih svetih pesmi itd. v pomen višjega rabinarja profesorja dr. H. P. Chojega, slovesnem prenosu sv. Pisma v sveto skrinjo, ter v blagoslovljenju cesarja in občine. Slovesnostim je prisostovalo izredno vetiko število oseb, dočim je bila zunaj ogromna množica, da so morali redarji skrbeti za to, da ni bil oviran promet po bližnjih ulicah. Bili so navzoči med drugimi namestnik, župan, konireadmiral pl. Kohen, krajni poveljnik podpolkovnik pl. llischall, ravnatelj redarstva dvorni svetnik pl. Manussi itd. j Po izvršeni slavnosti so bili navzoči postreženi z bufetom. Mestni proračun za 1. 1912 potrjen. Iz včerajšnjih tržaških večernih listov po-snemljemo, da je finančno ministrstvo brzo-javilo namestništvu, da je proračun tržaške mestne občine za leto 1912 dobil na|višjo sankcijo. Bili so namreč odobreni izdatki in j potrebno pokritje, ni pa bil odobren sklepi glede povišanja doklade. Mestni svet, ali' bolje njega večina, je tudi sklenila, da se ima najeti posojilo v znesku K 6,100.000 proti zadolžnicam na kratko dospelost, do-: čim je vlada predložila v sankcijo le svoto K 3,800 000. Slikarska šola na trgu Goldoni št. 6 (salon d' art) sprejema za letni tečaj na novo j one učence, ki se žele priučiti slikanja po prirodi. Gojilo se bo celo polletje predvsem takoz ano „pokrajinarstvo", to je slikanje prirode odnosno po prirodi. Oni, ki žele tozadevnih informacij, naj se zglasijo v šoli ob torkih ali pa petkih od 7 do 8 zvečer. | Prospekte se dobiva zastonj. Veselica skupine NDO. „Mestna pil- ! narna", ki se je vršila preteklo nedeljo na vrtu kons. društva Jadran" pri Sv. Jakobu, je izpadla najsijajnejše. Posetlio je veselico veliko štedio zavednega sloveaskega de-; lavstva ter pokazalo, da je pripravljeno po-' magati trpinom v mestni plinarni v boju za njih pravice. Na veselici je govoril drž. in dež. poslanec g. dr. O. R y b a f o zgodo-vini delavstva v mestni plinarni. Na podlagi govora drž. in dež. posl. so spoznati slovenski ljudje trpljenje ubogih slovenskih delavcev v mestni plinarni, ki traja že leta in leta ; spoznali so težak boj za obstanek in kruh. G. poslancu Je bil izročen od strani delavcev mestne plinarne krasen šopek cvetlic. i Na naše gore! Tržaška podr. S. P. D. opozarja vse cenj. člane in prijatelje, da se vrši odhod na uže prijavljeni izlet na Ca-ven, KucelJ itd. jutri v soboto popoldne z vlakom drž. železnice ob 12 in tričetrt, ker zabavni vlak nima zveze iz Prvačine do Kriza Cesta. Na Dolu so prijavljenim planincem prenočišča itd. preskrbljena. Za nedeljo ie treba vzeti nekoliko hrane seboj. Z Djla nam javl|ajo, da prižgo Gorjani na strmih pečinah „Orlovice", pod kojo nas bo vodila planinska steza, veličasten kres v pozdrav trž. slov. planincem. Navtična akademija. Vpisovanje v višje tečaje (H. pripravljalni in I. navtični) navtične sefedje trgovske in navtične akademije se bo vršilo dne 6. in 8. julija t. 1. od 9. do 12. predp. v Šolskem poslopju na Lipskem trgu št. 5 1. Razpuščeno italijansko društvo. Tržaško namest ištvo je na podlagi §-a 24. dr. zak. razpustilo italijansko dijaško društvo „Societa degli studenti triestini* v Trstu. Naš goriški dopisnik pa nam na drugem mestu javlja, da je slična usoda doletela tudi goriško „Societa degli studenti friulani". Zidarska skupina NDO priredi v nedeljo, 30. junija 1912 peš—izlet v Barko v 1 j e. Zbira išče ob 2 pop. pred „Nar. domom" v Trstu, odkoder odhod v B^r-kovlje ob 2*30 pop. z godbo NDO in društveno zastavo na čelu. V Barkovljah se bo vršil ob 3'30 pop. velik javen shod na cesti pred kons. društvom. Dnevni red : „Preganjanje slovenskih zidarjev v Trstu in okolici". Na shodu nastopi več govornikov. Po končanem shodu bo velka veselica na vrtu kons. društva „Alla Riviera" z godbo, petjem, plesom, šaljivo pošto in tombolo. Veselica traja do polnoči. Vstopnina k veselici 40 vin. za osebo; ples 10 vin. komad. ŠENTJAKOBSKI SEMENJ se bo vršil v nedeljo, dne 4 avgusta 1912. v korist otroškega vrtca CMD pri Sv. Jakoba. — Cenj društva se opozarjajo, da ta dan ne prirejajo veselic, temveč da se udeležijo te prireditve. Vsaka Slovenka rodbina bi naj imela naročen „Slovenski Ilustrovani Tednik", ker nudi vsakomur obilo zabave, razvedrila in pouka. Izlet na Brijonske otoke priredi jutri v soboto, na praznik S?. Petra in Pavia družba Istra-Trst s svojim parnikom „Istria". Odhod iz Trsta ob 8 zjutraj, povratek iz Brijonov ob 4 popoldne. Peter in Pavlov dan v Trstu. Na praznik sv. Petra in Pavla dne 29 t. m. se vrne razkošno opremljeni parnik i 1 svojega sijajno usDe'ega atlantskega potovanja zopet v Trst. Prvi razred je bil popolnoma zaseden od Amerikance/ iz najboljših krogov, zlasti je bilo mnogo popraševanja 00 iuksurijoznih kabinah. Dejstvo, da je potovanje po jadranskem morju absolutno varno, da je vožnja začenši pri Azorsfcih otokih zabavna, ima kot posledico vedno večjo priljubljenost ladij Austro-Americane. D ie 6. Junija odpotuje „Kaiser Franz Josef I " drugič v New-Yjrk. I. razred |e skoro razprodan, po večini Amerikancem, ki se vkrcajo že v Trstu, med tena ko so se minula leta vkrcavali razredni potniki na Grškem ali v Italiji. Izkazi „Austro Američane" so strokovnjakom že davno dokazali, da raste število v Trst došlih Amerikancev od leta do leta, ker |e velikega pomena za tujski promet v južiih Alpah, Istri in Dalmaciji. Za okrožna potovanja po Sredozemskem morju specialne nizke cene. NAROČBE za oglase naslovite na „Inseratni oddelek Edinosti", ako želite, da bodo oglasi takoj uvrščeni v našem listu. Zveza jugoslovanskih železničarjev. Danes v pettk zvečer ob 8 izredna pevska vaja. Ker sodeluje naš pevski zbor v nedeljo dne 30. t. m. na veselici zidarske skupine NDO v Barkovljah, so rajrošeni tovariši pevci, da se gotovo udeleže danes pevske vaje. Pevsko društvo „Trst". Danes točno ob 8 zvečer pevska vaja za moški zbor. — Z ozirem na to, da namerava naše društvo nastopiti dne 7. julija na CM slavnosti v Sežani so gg. pevci naprošeni, da pridejo prav gotovo vsi k pevski vaji. Har. del. organizacija. Za danes dne 28. t. m. ob 7 zvečer se sklicuje društven shod v društveni dvorani ulica Sv. Frančiška 2. Pridite vsi! — Skupina NDO „Plavži* v Štednju sklicuje za j u t r i dne 29. t. m. ob 8. zv. društven shod v „Gosp. društvu". Delavci plavžev zavedajte se! Pridite vsi na shod ! — Čitalnica NDO. Naznanjamo, da ima]o pravico do čitan]a listov v čitalnici NDO in ZJŽ. Kdor ni član ene ali druge teh dveh organizacij, nima nikake pravice čitati liste v čitalnici, še manj pa liste proč nositi. Dogaja se namreč, da zmanjka vsak dan kak časopis. — Ni30 naznanja, da imajo pravico do podpor le oni člani, ki so že 2 meseca včlanjeni v organizaciji. S prvim dnem se podpora ne more deliti. Pri socialnih demokratih se dobi podpora Šele po teku enega leta. To na znanje vsem, ki mislijo, da morajo že s prvim dnem dobiti vse od organizacije. Vsi taki delavci se ponavadi vpišejo v organizac jo le takret, kadar se jim pripeti kaka nesreča. Kadar postane bolan, aH kadar potrebuje odvetnika itd. Delavec mora biti torej vedno član organizacije. Tržaška mala kronika. Radi javnega nasilstva so včeraj za-iprli 21 letnega zidarja Ivan Frankoviča iz Kastavš ine, ker se je uprl redarju in ga hotel nabiti, ko ga je ta zbudi', ker je spal na javni cesti. Koledar in vreme. — Danes: Lev II. papež. Zorana. — Jutri: Peter in Pavel. Temperatura včeraj ob 12. opoldne -h 214 C°. — Vreme včeraj: Vroče. Vremenska napoved za Primorsko : Oblačno. Temperatura neizpremenjena. Gospodarstvo. Padanje državne rente. Državna renta pada neprenehoma in stoji danes 4°/0 — tako ekonomski kakor moralni — za jugoslovansko delavsko ljudstvo. Pokazal je lepe cilje za katerimi stremi NDO in Katerim se vedno bolj približuje. Omenil je tudi boja, ki viada med delavstvom v Trstu. Govornik je dokazoval, da so tisti, ki hočejo delavstvo terorističnim potom pridobiti za svojo organizacijo, ki v dosego tt-^a barbarizma celo stavkajo proti slovenskim delavcem — orodje na katero se na lanja kapitalizem. — Mi smo bili in bomo vedno za skupen nastop, za solidarnost vsega delavstva, ker je boj razkosane in razkropljene proletarske mase proti krutemu gospodarskemu tlačitelju — popolnoma brezuspešen. Na gospodarskem polju, kadar »e gre z» povišanje plače, skrajšanje delavnega časa itd, je nadaljeval govornik, si moramo podati vsi izkoriščane! roke in udariti skupno proti sili, ki nas kuje v verige gospodarske odvisnosti. Govornik je nato prešel na razmere, ki vladajo v ajdovski tovarni, kjer morajo delati delavci čez dan po 11, ponoči pa po 12 ur brez prestanka, kar nasprotuje obrtnemu zakonu. Pri tem dolgem in težkem d^lu so delavci naravnost nesramno plačani. Pri današnji veliki draginji zaslužno po K 2 40 To bo treba odpraviti z močno organizacijo. Zato se mora \se delavstvo pridružiti organizaciji, ker je drugače ^o! brezpomemben. Ko je nato še razpravi al o so- Hočete imeti dobro obleko in po ceni? Armando Levi, Trst, nt. Cardncci 32 vogal Sinterio V Trstu, dne 28. junija 1912. „EDINOST" št. 179. Stran III. cijalno-demokratičnih io krščansko-socijaln'h delavskih organizacijah je dejal govornik, da bi ne mogel lepše zaključiti svoj govor, kakor pa stfcm, da sporoči veselo vest, da se jugoslovanske, na narodni podlagi stcječe organizacije zoružijo v najkrajšem času v „Narodno socijalno zvezo" in da tej mogočni zvezi pristopi tudi NDO. Ta zveza bo zvezana s češkimi nar.-socijalniml organi-zecijami in bo imela velikansko zasiombo. Približujemo se času, ko bomo slovanski proletarci združeni vsi do zadnjega v slovanski delavski organizaciji. Razkropili^ so nas le naši sovražniki, ker so imeii pač interes na tem. Ampak čas, ko bomo spet eno telo, ko med češkim, ruskim, slovenskim delavcem itd. v govorjenju ne bo več razlike, ta čas pride. Z lastno silo, z lastno močjo ga dosežemo. Ta moč in sila je orožje — organizacija in stem orožjem si priborimo siečnejše čase, v katerih se ne bo širil obup, ampak le sreča in zadovoljstvo vseh, bratstvo in svoboda. Navzoči so navdušeno pritrjevali, na koncu pa so dali duška svojemu navdušenju z gromovitim! živio klic'. K besedi se je oglasil tovariš Budihna, ki je spominjal na bridke razmere v tovarni pred štrajkom. Sedaj se je že precej obrnilo na bol,še. To je zasluga NDO, ki je potom odločnega nastopa, s stavbo veliko koristila delavstvu. Treba pa nadaljevati, da se iz-premeni vse kar je slabega na boljše. Zato se moramo organizirati vsi do zadnjega. Ko je nato govoril še bivši delovodja v tovarni g. Kovač, ki je prosil delavce za odpuščanje, ker je za časa stavke z njimi tako slabo pnstopal in je nato strokovni tajnik Še dal pojasnila na razna vprašanja, je predsednik zaključil ta veliki in lepo vspeli shod. Zagrmeli so nato zopet živio-kiici. Lepo je bilo videti iz vrta, napolnjenega z izkoriščanimi delavci, upajočih v lepšo bodočnost, medtem ko so se po bližnjih gorah pokazale majhne lučice, ki so začele bolj in bolj plameneti. Bili so kresovi. Dozdevalo se je človeku, da ta svetloba oznanja lepše dneve. Iz Sežane. Prireditev združenih odborov podružnic družbe sv. Cirila in M.toda dne 7. julija obeta da bo kar najlepša, ker se deia z vso paro. — Prostor je že določen, vel.k senčrat drevored je kakor nalašč za to napravljen; sicer je pa nepotrebno ga opisovati, ker se itak vsak, ki se je udeležil veselice dne 10. julija 1910 gotovo prav dobro spominja, da je nekaj lepega, mikavnega, privlačnega. — Vrhunec krasote pa bo zvečer, ko se zabllščl na veseličnem prostoru nebroj ac tiltnskih lučič. Leta 1910 Je piinesia enaka prireditev čistih 1700 K ; letos pa skrbimo vsi, bližnji in daljni Kiaševci, p3sebno pa naši Tiža-Čani, da ne zaostanemo za prireditvijo I. 1910. Pravijo, da v tretje gre rado in tudi tukaj se bo to zgodilo, ker za Opčinami, Rodikom, mora priti Sežana. — Dne 7. julija v Sežano. Poslopje c. kr. goriške gimnazije. V začetKU osemnajstega stjletja so jezultje zgradili to stavbo in uredili so v njej gimnazijo, v dvajsetem stoletju Je romalo par sto aktor na Dunaj, predno se je prebarvalo hišo in se je podložilo šolske sobe z železnimi traverzami. Drugače bi se znalo pripetiti da bi na pr. dijaki prve gimnazije zleteli malo prehitro v osmo in odtod vsi v bratskem objemu v klet. Druge spremembe ni doživela gimnazija tekom stoletij... V tem času so rastle krasne stavke gimnazij in realk na severu kakor gobe Sploh kar je dobil jug monarhije, je dobil iz... strategičnih ozirov, oziroma ker se nam je moralo dati, vse drugo je bilo priberačeno Ta zistem je vsaj vladal do najnovejšega časa in še vlada. Ta goriška gimnazija 1 Dijaki so nakopičeni v šolskih izbah, kot ovce v hlevu in v starih dobrih časih je lahko profesor s katedra dijaka v zadnji klopi s palico klestil. — Po zimi se razbeli železno peč, da prijema okolu sedeče omotica vsled vročine. M ši so v tem zavodu jako krotke in udomačene živalice, priskakljajo med poukom v sredo sobe, ugrabijo košček kruha in zopet ubežijo. Stranišča so kulturno-historičnega pomena za proučevanje snage srednjega veka. Po kabinetih se prenaša vsled pomanjkanja prostora omare iz kota v kot, sicer pa so vsi tako dobro dotirani, da morajo delati stari profesorji iz stare Šare stare čudeže. Konferenčna soba je tako prostorna, da se vršijo pred vsakD konferenco veiike predpriprave, predno je vsem profesorjem omogočeno, dobiti prostora v njej. Gimnazija ima sedaj 1000 dijakov. Takega števila niso predvidjali jezuitje in ker se ne more spraviti dijake dveh razredov v jeden kakor na Kitajskem, Je prišla doba roman;a Danes tukaj, jutri tam, profesor semkaj, dijak tja, kabinet tukaj, stranišče tam, vse po pravilih in predpisih. Dobro bi bilo, ako bi prišel kak naučni minister na naučno potovanje v Gorico. Volitve v okrajno bolniško blagajno. Te dni so se vršile volitve v nadzorstvo, načelstvo in razsodišče imenovane blagajne. Deiavski delegati so izvolili v načelstvo sledeče čiane: Ivana Arčon, M'haela Mar-kič, Alfreda Callini, Antona Sella, Josipa Sborsila in Hugona Cargnela. Delodajalci so izvolili: dr. Ivana Novak, Rudolfa Drufovka in Ivana Kravos. V nadzorstvo so voljeni od delavcev: dr. Dermota, Josip Drašcek, Dominik Tran-celli in Viktor Leon. Od delodajalcev: dr. Kari Podgornik in Ludvik Lukežič. V razsodišče so izvoljeni delavci: Josip MedveŠČek, A'ojz Čevdek, Franc Delpin. Vsi delegati skupno so izvolili Franca Sokola in dr. Rudolfa G'untarja. Predlog slovenskih delegatov, ki nalaga načelstvu, naj preskrbi da bo imelo nadzore, a! no oblast c. kr. okrajno glavarstvo in ne več goriški magistrat, je bil sprejet enoglasno. Bralno in pevsko društvo „Slovan" v Kobdilju Je imelo dne 20. t. m. redni letni občni zbor, na katerem je bil izvoljen tudi novi odbor. Izvozni trg za sadje in zelenjavo. Na goriškem izvoznem trgu se Je prodalo v torek in sredo : 7 kvintalov Jabolk po K 36. 170 kvintalov hrušk po K 32, 28 kvintalov breskev po K 90, 190 kvintalov črešeni po K 48, 110 kvintalov fižola po K 20, 50 kvintalov graha po K 20, 210 kvintalov krompirja po K 14. N^ svilodnem trgu se Je dosedai prodalo 7063 kilogramov svilodov po K 2 50 kilogram. Špijonaža... Goriška policija je aretirala nekega brusarja, Ivana Clemente iz Tarcette v videmski provinci, ker ie osumljen špljonaže. Društvo furlanskih visokošolcev — razpuščeno V sredo oooldne se prikazal policijski komisar dr. Casapiccola s petimi redarji pred lokali tega društva in Je pokazal predsedniku namestništveni odlok, ki ukazuje, da se takoj razpusti društvo. — Razlogi tega strogega odloka dosedaj še niso znani. Historija o 1500 puškah. Pred dnevi smo poročali, da so ooskrili v podstrešju klerikalne „Banca Friulana" 1500 popolnoma novih vojaških pušk. Radoveden čitatelj se je obrnil naravnost na uredništvo Eco del L'torale", ki je z omenjeno banko v ozk'h stikih. U edništvo je odgovorilo temu radovednežu v številki od srede, da za sedaj, „ko sadje ni še dovolj dozorelo, ne mnre povedati, čemu bo služilo onih 1500 pušk". — Čuden, jako Čuden odgovor. Oddaja tobačne trafike. Odda se tobačna trafika v Ronkah Štev. 292. Zadevne ponudbe, pravilno kolekovane, je do-poslati do 9 julija 1912 dopoldne do 10 vodstvu c. kr. finančnega nadzorništva v Gorici. _ Vesti iz Istre. Iz Brega. — V nedeljo dne 23. t. m. sem po naključju zašel v Boljunec. Ker so bile pevske vale združenih pevskih zborov iz Doline, Boljunca, B >ršta in Ricmanj v hiši, kjer je gostilna, sem naravno tudi prisostvoval pevskim valam. Pevci in pevke so izvajali dobro svoje točke in pričakovati je povsem gotovo, da bodi na veselici CM podružnice za Breg dne 7. Julija t. 1. v B.)ljuncu nas izredno zabavali. Na petju se pozna, da se pevo-odje Venturini, Jereb, Košutnik, Šuc in Žerjal res trudijo pri poučevanju svojih zborov ter potem za skupen zbor, za kar jim gre vsa čast. Posebno oa se muči in trudi gosp. Venturini podružnični predsednik, ki Je duša vsemu delu. O "žalovanja je vredno, da je manjkalo pri skupni vaji kakih 50 pevk in pevcev. Veteran. Iz Dekani. — Tukajšne „Konsumno društvo* ptiredi v nedeljo, dne 30 t. m. zabavo s petjem in godbo. Zabava se prične ob 4 popoldne in se nadejamo obilnega obiska rodoljubov iz Koprščlne in posebno onih iz Trsta in okolice. — Ker Je imelo „Kons. društvo" letos veliko Škode s po-žarjem, ki mu je uničil skoro polovico poslopja, se nadeja, da mu rodoljubi priskočijo na pomoč s tem, da posetijo zabavo, ki Je prosta vstopnine. Sem v op t jskem kopališču. (Dopis iz Opatije) Pod tem naslovom prinaša Poslano. Da se preprečijo nesporazumljenja, čast mi je javiti svojim p. t. klijentom, da gosp. dr. Ferfolja n i več koncipijent v moji pisarni. V Trstu, dne 28. junfja 1912. Dr. Feliks Kovačić, odvetnik. = D dobroznonl zalogi izgotovUenlli oblek ulica Arcata Št. 1, nasproti gostilne „ All'Antico ussaro". PoČenši od ponedeljka se bo prodajalo vse blago, obstoječe iz moških in deških oblek, zimskih sukenj, ulsteijev, debelih jopiče v, volnenih in bombažnatih hlač za delavce, modre in rumene barve, spodnjih hlač, spodnjih in nav. srajc itd itd. po izredao nizkih cemh, tako 1a se ni bi ti poštene konkurenca. Radi tega vabi podpisani lastnik slavno občinstvo, da si prej ogleda njegovo skladišče, predno nakupuje goriomenjenc predmete. Urfpni VITTOR'O PKCUR. u o N O cn s =i Mnenje gosp. dr.a Z. Tkalčič-a ZAGREB Gosp. J. SERRAVALLO Trst. Rad Vam potrjujem, da sem dosegel z ŽELEZNATIM KINA -VINO SERAVALLO (Vino di China Ferruglnoso Serravallo) dobre uspehe v raznih slučajih malokrvnosti. Vaš izdelek ima poleg drugih prednosti pred drugimi železnatiml vini tudi to, da se rado jemlje, ker Ima okus prijetnega likerja. ZAGREB, dne 5. marca 1910. Dr. Z. 1KALČIČ. tt Naročite si Izhaja v Ljubljani ter stane a četrt leta 2 K, za pol leta 4 K in je najbolj zanimi« [n zabaven časopis. II Natečaj. Živnostenska banka v Pragi namerava sezidati novo bančno poslopje za svojo filialko v Trstu in naznanja tem potom občni razpis za razna dela. — Na eno generalno podjetje bodo oddana sledeča dela : 1. Stavbinska dela. 2. Betonska dela in dela iz armiranega betona. 3. Kamnoseška dela. 4. Tesarska dela. 5. Kleparska dela. 6. Strežna dela. 7. Mizarska dela. v 8. Zeleznina in ključavničarska dela. 9. Slikarska in tapeciraraka dela. Oferti za gori imenovana dela se imajo od enega generalnega podjetja predložiti v direkcijski pisarni ŽIVNOSTENSKE BANKE - F1LIALKE V TRSTU najpozneje dne 2O. julija 1912 do 12 ure opoldne. — Stroškovniki in načrti so na razpolago (kolikor je kopij) z odškodnino od kr. 20*— v sekretariatu ŽIVNOSTENSKE BANKE - FILIJALKE V TRSTU za Časa uradnih ur. Pogoji ležijo tudi tam na ogled, in si morejo interesenti pogoje kopirati. (Pogoji se ne izroče nobenemu podjetju). V ADI J od 5 % celokupne svote se položi pri ŽIVNOSTENSKC BANKI - FILIJALKI V TRSTU. Potrditev o položenju vadija se ima priložiti ofertu. Ponudbe, katere so prekaeno vložere, ter ponudbe, katere ne odgovarjajo razpisnim pogojem se ne bodo vpoštevale. Vse ponudbe se imajo predložiti v zapečateni kuverti z napisom : OFERT — STAVBA — ŽIVNOSTENSKA BANKA TRST. Živnostenska banka v Pragi presodi prispele oferte popolno po svojem preudarku in more v potrebnem slučaju celi razpis : nulirati. Za ponudbe, ki ne bodo sprejete, ponudniki nimajo pravice zahtevati nikake odškodnine, dobijo pa svoj vadij tekom 4 dni po odločitvi oddaje nazaj. Vsa natančna razjasnenja podaje naš arhitekt in voditelj stavbe gosp. Josip COSTAPERARIA, ulica Aleardi štev. 826 od 9 do 10 ure dopoldne. ŽIVNOSTENSKA BANKA filialka v Trstu. : gospodinjam toplo priporočamo KOL1NSKO CIKORIJO a J i* ^ 9 r X im _ _ ^m^. ■ ■ • • i • . • i i •• • 1__ _ _•_ _1 _1 _ 1 _ - edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. tituli i ud*——fciflMifl v korist družbi sv. Cirila in Metoda! r Stran IV. ,EDINOST" st. 179. V Trstu, dne 28. junija 1912. . S1™, narcd" od 25 junija t. 1. vest, ki se m« ra v interesu zdravilišča Opatija po pribit', ker ne odgOTarja povsem resničnemu dogodku. Dne 21. t. m. nas |e večja družba lovila ribe vretenice (scombri) in sicer ckoti takozvane ,Bojea, par sto metrov od opa tijskega prlstališča in čez pol morske milje od kopališča „Angiolina" Kar naenkrat se je pojavil pod ladijami morski volk (Pese can), ki nam je potrgal več mrež. Da se stori temu poklicanemu capinu kaj. sta se dva izmed nas, ki se v te stvari najbolj razumeta, pripravila, da ga vjameta. Me tem ko je eden privezal na vrvico eno vretenico (scombro), je drugi napravil ?anjkc iz močne vrvi. Privezano vretenico s?a spustila z zanjko vred v morje. Ni bilo treb* dolgo čakati, ko se ]e prikazal pogrešni nepridiprav, ter se skozi zanjko zaletel proti vretenici (scombru). V tem trenotku je g Ivan Drujevič potegnil zanjko in morski volk je bil v naše veselje vjet, potegnjen h morja in vržen v ladjo, kjer so imeli trijt možje dovolj opraviti, da so ga uhrotili in zvezali za rep, na kar je postal tako krotek. Tako se je odigral dogodek z morskim volkom in ne somom. Občinstvo v kopališču „Angioiina" . < tem ni niti slutilo, ker se je ves ta dogodek odigral okoli osmih zvečer in pol milje od kopališča „Angiolina", ki je — kakor vs* druga kopališča — obdano z železnim mrežami, skozi katere sploh ne more prit* kako večje morsko bitje. Ujet morski volk je bil res še mlad in ni bil niti dva metr; dolg. Toliko v pojasnilo, da ne bo kdo mislil da v Opatiji plešejo morski volkovi kvadriij* z kopaiiščnimi gosti. A. V. Iz Materijske občine dne 19. junija. V Materiji se Je vršila dne 23. septembri: lanskega leta seja občinskega odbora, v ka teri se je v sporazumu s krajnim šolskln svetom soglasno sklenilo, da se bodo leto^ t. j. 1. 1912 gradila v naši občini tri pre potrebna šolska poslopia in sicer v Slivju Golcu, In v Materiji. Te Šole so silno po trebne ker dosedanja v najem vzeta po slopja ne odgovarjajo že davno več modernim šolskim zahtevam. V svrho nabav* potrebnega denarja se je sklenilo najeti posojilo na amortizacijo in to posebno rad tega, ker dosedanji izdatki za plačevanj« najemnine najetih šolskih poslopij bi skon zadostovali za amortiziranje najete svote Na ta način bi prišli zlahka, ne da bi ubožm davkoplačevalci mnogo občutili, do potreb nih šel. Dne 22. februarja t. I. vršila se je p; I. občinska seja novega odbora, v kateri j« prišlo na dnevni red zopet vprašanje * gradbi omenjenih šolskih poslopij. In sedanj< občinski zastop ne upoštevajoč pravilne na redbe prejšnjega odbora je sklenil z 14 proti 10 glasom, da se omenjenih šol ne bi gradilo. Pripomniti pa je, da so glasovali proti le tisti odborniki, kateri zastopajo tak« šolske občine, ki imajo že šole zgrajene oziroma zagotovljene, da se bodo že leto> gradile. V smislu tega dopisa vložili smo uto* na c. kr. okrajno glavarstvo, ali do dane nismo dobili še nobene rešitve, če tudi j* že štiri mesece od tega. (Take pritožbe sploh ne gredo na okrajno glavarstvo, ampa* na deželni odbor, ker spada zadeva v lastn delokrog občine. — Op. ured.) Priznati moramo, da se je krepko zavze za to prepotrebno stvar naš ugledni gospot nadžupan ali vsled neke interesirane strankt Je vsa ta zadeva za več časa pokopana. Da bo pa cenjeno občinstvo zvedelo v kakšnem stanju so naša šolska poslopja naj povem, da se je dne 14 t. ra. ravne med Šolskim poukom v materijski šoi zrušil del poslopja. Le slučaju je pripisati da se je to zgodilo v kuhinji, kjer ni bik ta čas nikogar. In v take Šele moramo pošiljati svoje otroke 1 S tem Je menda dovolj označeno, kakšna revščina je pri nas glede šolskih poslopij. Nekateri velmožni občinski odbor nikl se zelo motijo, če mislijo, da s tem ker ovirajo gradbo toli potrebnih Šol, kori stijo davkoplačevalcem naše že itak sto-mašne občine. Naj bi vendar malo pomislil in uvideli bi, da ravnajo ravno nasprotno, kajti radi tega morali bomo poleg najemnim za šols&a poslopja plačevati še posebnt stanarine učiteljskemu osobju. Razume se da vsled takih razmer trpi tudi šolski pouk Davkoplačevalec. Umor v Trebčah in njegova predzgodovina O krvavem dogodku, ki se je odigra) 19. t. m. v Trebčah Je „Edinost" že poro čala, vendar pa je v dolžnost povrniti se Št enkrat k temu poglavju ne zato, da bi branila nesrečnega Karla Hrovatina, ki si Jt otežil vest s tako hudim dejanjem, ampaK zato da javnost zve, kako greše vsi oni, ki iz škoooželjnosti, ali vsled prigovarjanja po hlepnežev, zapuste svojo imovino drugim na škodo ožjih sorodnikov. Vodilna mise današnjega članka je svariti naše ljudi pred enako pngreho, kakor se je dogajala v Trebčah -n stera indirektno prisilila nerazsodnemu človeku morilno orožje v roke. Toraj k stvari! Pokojni župnik, v Čigar hiši se Je odigral tragičen dogodek, |e bil po smrti svo ega očeta glavni dedič lepe zapuščine ver -:ar bi imel izplačati glasom eporoke hra •oma: Matiji in Francetu vsakemu po 1400 K. Istotako bi imel izplačati vsakemu bra'i druzih 1400 K iz zapuščine po pokoinen stricu M< nsig. Hrovatinu kanoniku in žu^ nlku na Opčtnah. Do teh dveh legatov \r< župnikova brata nista nikdar prišla, ker j'm e ta kategorično lastnovoijno napravil račun, da sta svojo dedščino porabila. Ko str bila oba brata še mlada, sta mu zaupala ir mu verjela, ko ju je zagotavljal, da je njin imetek dobro in plodonosno shranjen. D' hi ju potolaž I in prepričal da misli prav ; njima, objavljal je, da bo ^njegovo lepo pre moženje po njegovi smrti njih last. Brat; sta mu verjela in to tembolj, ker je bil 07 nanje valeč božje resnice. Da bi svoje cb ljube podkrepil še bolje, pustil |e, da jt tarejši brat M^tifa gospodaril na njego ven premoženju v Trebčah, mlajši France pa n istotako njegovem posestvu nad Sv. Ivanom France pa mu vkljub temu ni verjel mnogo Kako ga prepričati? Pripravil ga je d< tega, da |e poročil njegovo tedanjo kuha ico. Obljubil Je zaročencema nebesa n; zemlji tako, da je bil mladi par prepričan la je zadel terno s tem, da ga je ubogal No. toliko Matiji, kakor Francetu ni bil« hudo, dokler je župnik brat imel pri seb ^olj starlkavo in dobrodušno kuharico, k je prigovarjala trdemu gospodu naj pomaga svojim sorodnikom. Gospod jo je uboga vendar pa ni pozabil z obema rokama — in to s prav bogatimi obrestmi — pograbit kar je z eno dal. Prodajal je namreč glavne pridelke s polja in vinogradov — ka tere sta na svoje lastne stroške obdelaval brata. Kako sta oba brata skrbno pitala kra vo, katero je molzel župnik brat, o tem bi se dalo napisati jako zanimivo čtivo. Grenke ure katere ste užili obe družin so izšle po večini izačasa paševanja zadnj. kuharice. Mlajši brat France, sit prelepe g življenja na bratovem premoženju, je pobr, 'ila in kopita, In šel na dnino, in tako za služil toliko — da ni več stradal — kak r jb bratovi dobroti. Dočakal pa ni bratovih dobrot kater« so mu bile obljubljene. Umrl je. Njegova žena pa tudi ni čakala obljubljenih nebes — )dšla je po sili — župnikove hiše — in se daj stanuje drugje. Starejši brat pa Je dočakal, da je prišr župnik brat uživat pokojnino v Trebče > mrti... Župnik brat je umrl. Pustil je oporoko Po 100 kron sta dobila brat Matija in nje jova žena. — 10 K je dobil njih sin Karlr. 'ačno delal na stričevem premoženju. D^ liči po pokoj. Francetu so dobili po 200 K za obljubljena nebesa na zemlji. Za to lepo dedŠčino so sorodniki zgu iili legate v znesku 5600 K, katere bi ime plačati pokoj, župnik — delali pa so skor; j •»rezplačno na župnlkovem premoženju skupno nad sto let! (Oba brata po naju ar j 30 let je 60 obe ženi skupno 40 let — a i|ih otroci pa ostanek). Človek misli ir sodi!! 1 fHIHALI OSLflSIiHI MAU OOL&S) M raten t* po 4 0tOL kMtšB. NutM tla kAM k*. M«« m rihujc iikul »•£ ■u|« fTUtolMaa cula 40 ctcnL Plača m Uioj Ibmt. o«d«tko Ma7noniom slavnemu občinstvu, da Bf>n> ndZIldnjdm otvoril tapecirarflko delavnico v alici del Toro štev 13. — Spoštovanjem Ljudmil Komerićfci, Trat <370 Drlrtcin 86 stanovanja z eno, dvema aii trem (JUUoJU sobami, z vodo v kuhinji, takoi i> ->4. avemia. Via Ameiigo VeBpucci 8, Sv Jakob __1371 Tl*flftVclfi pomočnik i?če službo v mestu ali i rtJUVSItl na dežeiL — Naslov pove in-»en>tm oddelek Edinosti. 1353 D**nffloio bombaževine, slik in dežoikov. Via rruuoja Stadion St/. 19, I. nadstropje. Iva3 K. 1 u n. 431 Fotografa Antona na8,°v: j™^ uj« ilica 7. delle Poste 10, Gorica, Gosposka Stalni krajevni agenti njLTS sprejmejo ali pa nastanijo s stalno plačo za proda janje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod nMerkur", Brao Kenguase 20. 244 Proda se gostilna „Grotta" v Trstu, ulica Tivarnella št. 5 Za informacije obrniti se istotam. : : : : Fotografski atelje : : : : G. V. SAPIENZA Tr-t, ul. Barriera vecchia 27. Fotografije v vseh oblikah na svetlem in temnem papirju. Skupine in vsakovrstni posnetki izven ateljeja. Dela in povečanja v vseh barvah na olje, ahvarele in pastele. Fotografira se v vsakem času. Atelje Je odprt od 8. zjutraj do 6. zveč. Slovenci In meščani! Vaša dolžnost je, da se poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane št 13, za to se Vam toplo priporoča udanl ANTON NOVAK, brivec. SVOJI K SVOJIMI SVOJI K SVOJIMI Gualtiero Cozzio Patso San Glorannl 2 la Torrente 1 a (■asproti Chlozzi) Trat PRVA brusarska :: DELAVNICA :: La električni motor. Bogat izbor škarij brivnih britev, nožev itd. itd. itd. Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las. Zaloga to- Ir inozem. vin Špirita likerjev te razprodaja na drobno in debelo JAKOB PERHAUC Trst, Via delle Acque št. 6, Trst (Nasproti Cafffe Centrale) Velik Izbor francoskega Šampanjca, penečih dezert-nih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeaua Burgunder, renskih vin, Meaella In Chianti. Bom, konjak, razna fcganja ter posebni pristni tTopinovec, ■livovec in brinjevec. Izdelki L vr«te, dolli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrfii. Razpo-fiiija se po povzetja. Ceniki na zahtevo ia franko. Razprodaja od pol litra naprej. 2*3 ODLIKOVANA tržaSko prodajalna obuval ULICA GI08UĆ CARDUCCI &T. 21 Razun različn-h izberov najfinejših moških in feo-jtih obuval po najniijih cenah se prodajajo tudi po izrednih cenah : Usnje Bozcalf s trakovi . . . . po K 10'— Usnje Bozraif z elastiko . . . . po K 10*— Usnje Bozcalf onlika Derby . . po K 10 50 Usnje Bozcalf z zaponaml Triumph po K 10 50 Enaki sa dečke 1 K manj. - Vsakov. blago I. vrste. Oblike modene. — Delo zelo trpežno. JOSIP BABIĆ - Trst via San Marto št. 12. Priporoča svojo na novo prevzeto in urejeno Toči se vipavsko belo vino, istrsko črno, opol dalmatinski, vermut, maršala« Kuhinja d».mr.ča. vedno na razpolago — — 7 gforkirai in mrzlimi jedili. — — ftlumerla - Buffef Trst, via Carlo Gliega št. 8. Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, črno in belo. rrrccccrrr^ Prvovrstno pivo. cccccccccccc: Priporoča se za obilen obisk J A KOB VOLPIN. fj^jtfartin T)ovgan | Trst, ulica tilulia Priporoča cenj. občinstvu svojo n\ novo prevzeto in is 50 let obstoječo trgovino jestvin in kolonialnega blaga. Dobiva Fe Kclinsko kavo, Hirate testenine ter rezno blago iz narodnih tovarn Razpošilja po pošti dnevno pakete do pet kg naprej. — Blago vedno sveže in I. vrste. CENE ZMERNE. SVOJI K SVOJIM ! iz Srbij o ■■■■■■■ V TRSTU — Centrala v ulici Giosue Cardlicci Št. 3 (občinski paviljon). TELEFON št. 2567. Podružnica pri Sv. Jakobu, ti. Poz »o 20. Prodaja se meso po sledečih cenah : Sprednji deli s prilogo od K 1-48—1*64 Zadnji „ * „ K 1 80 2 04 Zadnji „ brez kosti K 2 52 V. dno na razpolago sveža teletina, jagnjetina in kuretnina I. vrste. a ŠTIPAN MZMIGA trgovina dalmatinskih ris Ustnega proizvoda iz Rogaznice pri Omi3a GOSTILNA v ulici sette Fontane St. 2 (vogal Piazza Barriera) BUFFET v ulic! Nuova štev. 5. GOSTILNA v ul. deli' Istri« St. 14. Tin« na debelo fn za drnilno t vseh ^^ ———— goHtiluab. ——— i Dobro jutro I Kam pa kam? ,<7reni kupit par čevljev." — *Ako hočet? ->iti dobro postrežen. Vam svetu:em. da greste v ulico Riborgo št. 31 ( Al buon Operaio") dobite vtakovrstno obuvalo cd najfinej6 !o DajnavadnejŠo vrt te po nizki ceni.- SVO J J \ SVOJIM ! — Priporoča so lastnik M. IVANCJC želite jesti vedno iolro testenino zahtevajte samo eno iz tovarne EMILSO KOČEVAR v Trstu, ul. Vittorino da Feitre 3 uhod v ul. Casimiro Donadoni. T*"-- Avgust lio!'i vla Sta ion 35. Vel;k i*bor PlAcq»i^-^r £ic s-fl^antirmih in priventov. Nasratniki in zanetili c. Z!«te, Brebrne, nibeinute \n l«k!ene ur« Kegol.torji it prvih tvoruic „Zenit" in „Om^ga". Poprave z ga-rarcijo eneg i leta Grasu-f.»nl In plo^e T*eh Trst. iiiimii iw i ■ i" o" T^t^.'.^.''---rr^rr ALEKS FRANC MAYEK - 1 UST žgalme& kave TELEFON 1743. N'JboJSI vir za ooblvan]?. oočono ka o. Bil s Umetni: fotosraflčnl ■ E? DtCiJi £ "TE& m B alio* aiTO »ter 41 (prltll^j*) K 0Bsr-=—=—^ brrr*** ittto fatopUlM U- km ts41 rmagUd«, fonMki, (Mrt. ■Jot Ukkto«, pmlum ^loM* n fiaktrnui apraMlk« tt*. »M. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Xa&\ »dokBMU P. M. aaratalkev ipr*]nu unA« la Jtk Imtoji u doma, r?«ntu«;ao tođ! nit) ««ria. TASSAMETRI AUTOMOBILI TRIESTINi družba z o. z. Trat — ulica Tlziano Vecelllo Stev. 3. — Telefon štev. 260. -- Izleti na vse kraje in varne. — Cene zmerne po z avtomobilskimi žardinijerami z 12 prostori, avtomobilske kočije odprte in zaprte, eleghntne, s«>lidne dogovoru. ncinnnnrgnnn^n^^r^T^1