•LJUDSKA PRAVICA. OSTANOVUSNA a. oktobra 1914 H NARODNOOSVO- BODILNO BORBO JK IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK tN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO. I. JUL. 1981 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK II OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO« LETO XXIX. Stev. 11 L IZBR KJE JE TEŽIŠČE? Trgovina je priljubljena tema Pogovorov ne le med predstavni gospodarstva in trgovci ali J® strokovnih posvetovanjih, tudi na konferencah po-*wenih organizacij. Da je potoki trgovina tako priljubljena ,erna> Je razlogov več. Nekateri ,° objektivne narave (neurejen n nemiren trg, kar izhaja iz na-e9a sedanjega gospodarskega Položaja, neopremljenost in razdeljenost same trgovine itd.), ®r®eei pa je tudi subjektivno Pomanjkljivosti (špekulantske enn\’r° Pn so realni pogoji za litiko višjega standarda. Od proizvodnje je odvisno -® — to je stara resnica. Če pa dogodimo proizvodnjo našim tnvxleram' tedaj gre za tisto in nm- proizvodnjo, ki ustreza h J gospodarski politiki v pri-v°dnjem obdobju Če govorimo T splošnih potezah, lahko lit tmo' fIa T!a<’a gospodarska po-’ka spodbuja posameznike in uPnost v celoti k ustvarjalne-u delu in bolj rentabilnemu ,?sP°darjenju. To pa sta dva ra višjega standarda. Zečevič sprejel kitajskega veleposlanika Beograd, 14. jan. (Tanjug). Predsednik Zveznega sveta Zvezne ljudske skupščine Vlada Zečevič je danes sprejel kitajskega veleposlanika Vu Hsiiu Čuena. Kongres združenja italijanskih partizanov Trst, 14. jan. Jutri bo v Vidm-u kongres Združenja italijanskih partizanov. Na kongresu, ki se ga bodo udeležili predstavniki Združenj bivših borcev odporniškega gibanja iz raznih krajev i Italije, so povabili tudi Zvezo bivših partizanov za tržaško področje. | bi potem nadaljeval razpravo o i sirsko-izraelskem sporu v zveza z j napadom ob Galilejskem jezeru, j je 1 iamimairskjold dopisnikom iz-1 javil', da se je raagovarjui z egiptovskim in izraelskim delegatom, kakor tudi z drugimi delegatu Ti razgovori niso bili neposrednega pomena za njegovo osebno misijo. Generalni tajnik OZN je izjavil, da se bo v Jeruzalemu sestal s predsednikom izraelske vlade Davidom Ben Gurionom in zunanjim ministrom Mošo šaretom. 1 laimmarskjbld je izjavil, da je »na strani optimistov« kar zadeva položaj na Srednjem vzhodu. Britanski zunanji minister Sel-wyn Lloyd bo I latmmairskjolda sprejel v ponedeljek. V torek bo Hammarskjold odpotoval' v Atene, zatem pa bo obiskal Carigrad, Ankaro, Kairo, Tel Aviv, Jeruzalem, Bejrut, Teheran, Damask, Bagdad, Bahredn, Karači, Bombav in Bangalore. kjer bo prisostvoval zasedanju ekonomske komisije za Azijo in Daljni vzhod. Ham-mairsk jdld bo kasneje obiskal Ran- listi zmerno debatirali o problemu bodoče vlade. Tudi ostale politične organizacije bodo imele te dni izredne sestanke. Pariški opazovalci ne dvomijo več, da bo predsednik republike ponudil mandat za sestavo nove vlade enemu izmed prvakov republikanske fronte. Te stranke so zato že izdelale skupni akcijski program. V ospredju le-tega sta alžirsko vprašanje in akcija za ureditev najbolj perečih notranjih in socialnih problemov. Mednarodna vprašanja, med katerimi so dali prednost problemu splošne razorožitve, pa so šele v drugi vrsti programa republikanske fronte. Tu se vprašujejo, kdo bo predsednik nove vlade in na katero skupščinsko večino se bo opirala manjšinska vlada republikanske fronte, ker so voditelji le-te že zavrnili možnost slehernega sodelovanja s strankami desnice in KPF v vladi. Republikanska fronta je namreč pripravljena samo sprejeti podporo in glasove vseh parlamentarnih skupin, ne pa tudi sprejeti predstavnike ostalih skupin v svojo vlado. Načelno je KP že napovedala, da bo podpirala republikansko fronto Današnja Faurova izjava kaže da lahko republikanska fronta računa tudi z določeno podporo dela poslancev strank desnega centra. najkasneje 15. februarja. Maroški predstavniki so sporočili, da bo sultan Ben Jusef prispel v Pariz, da bi prisostvoval začetku teh pogajanj. Kongres Poujadovega gibanja Pariz, 14. jan. (AFP). — Na kongresu Poujadovega gibanja, ki se je danes začel v Parizu, je vodja Pierre Poujade izjavil, da si njegovo gibanje prizadeva »znova ustanoviti trgovinske in obrtne zbornice«. Izrazil je mnenje, da bo njegovo gibanje uživalo v francoskem parlamentu izreden položaj glede na razcepljenost v 2. januarja izvoljeni narodni skupščini. Hammarskjold ITammairskjbld bo ljo, k< potoval v London. npim. šel' pot v nedeljo, ko bo z letalom od- ________________ . . ko je Varnostni svet odloži------ dan je do prihodnjega tedna, da Govoreč nekaj ur potem žil svoje zase- Izredni koncnres francoske socialistične stranke Pariz, 14. jan. (Tanjug). — Da nes se je v Parizu začel pod pred sedstvom Guy Molleta izredni kongres francoske socialistične stranke, na katerem bodo sociali stični delegati sklepali o taktiki in programu socialističnih poslan- Jugoslovanska delegacija odpotovala v Bonn Sinoči je odpotovala iz Beograda v Bonn naša delegacija, ki bo v začetku prihodnjega tedna začela pogajanja o poravnavi jugoslovanskih terjatev, ki so že dalj časa predmet proučevanja med obema vladama. V delegaciji so: podtajnik v tajništvu za zunanje zadeve Hasan Brkič, svetnika v tajništvu za zunanje zadeve dr. Vladislav Serb in Momčilo Sibinovič, načelnika v Narodni banki FLRJ Karlo Lene in Aca Jovanovič, svetnik v zavodu za plan inž. Ivo Conkič, svetnik v zavodu za statistiko dr. Ivo Lah, svetnik v tajništvu za socialno politiko dr.Sveta Popovič in Alojz Kavčič iz direkcije Jugoslovanskih državnih železnic. Delegacijo vodi državni podtajnik za zunanje zadeve Hasan Brkič. ____________________ ijlml UO v. AMJE5Iwa.l lvau- . lil ^/lUBiaiuu ------------------ guin, Bangkok, Djakairto, Sidnev,1 cev v novem parlamentu. Camberro, Oakland, Wellliinigton, 1 Honolulu in Nandi na otokih Fidži. V New York se bo vrnil 24. februarja. To bo 'njegov najobsežnejši obisk v deželah, včlanjenih v OZN, odkar je aprila 1953 postal generalni tajnik Združenih narodov. Froncosko-maroška pogajanja Pariz, 14. jan. (Tanjug). — Francoski in maroški predstavniki so se danes sporazumeli, da se bodo neposredna pogajanja med obema vladama o statusu Maroka začela MHPmFED za nedeljo, 15. januarja Pretežno oblačno, vmes so možne delne razjasnitve, zlasti na Primorskem. V nižinah zamegleno. Temperatura brez bistvenih sprememb. Vreme v prvi polovici prihodnjega tedna: nestalno in sorazmerno toplo vreme. ELEKTROGOSPOD ARSKA SKUPNOST SLOVENIJE Dnevno poročilo o stanju dotoka na rekah in indeks proizvodnje za 14. januar 1956: Srednji dotok v mVsek.: Drava, Dravograd 106, 142, Sava, Moste 6,9, 10,5, Sava, Medvode 31,1, 35.4, Soča, Doblar 66, 40,4 (prve ite-i vilke za leto 1956, druge za leto 19551. Ljubljana, nedelja 15. januarja 1956 PROLETARCI VSEH DE2EL. ZDRUŽITE SE! glavni ln odgovorni UREDNIK rVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List izhaja vsak dan razen petka « cena 10 dinarjev S TISKOVNE KONFERENCE V ZVEZNI ZUNANJETRGOVINSKI ZBORNICI Naš izvoz v minulem letu Njegova vrednost je znašala 75,175.000 din — Znatno je narasel izvoz izdelkov barvne metalurgije in lesne industrije - Največ smo izvozili v Italijo in Zahodno Nemčijo Beograd, 14. jan. (Tanjug). Po uradnih podatkih objavljenih danes na tiskovni konferenci o Zvezni zunanjetrgovinski zbornici, je znašala vrednost našega izvoza v minulem letu 75.175,000.000 din. Naš izvoz se je povečal v primerjavi s predlanskim letom za dobre 3,7 milijarde. Generalni tajnik Zunanjetrgovinske zbornice Ivan Barbalič je rekel, da smo dosegli lani v izvozu zadovoljive uspehe, da pa naš izvoz še zmeraj ne ustreza našim potrebam. V zvezi z lanskim izvozom je Barbalič rekel, da je v primerjavi s predlanskim letom znatno narasel izvoz izdelkov barvne metalurgije, in sicer za 3,6 milijarde, izdelkov lesne industrije pa za eno milijardo, čeprav je bil lani izvoz mehkega rezanega in trdega gradbenega lesa manjši kakor predlanskim. V kemijski industriji je izvoz narasel za dobre f>ol milijarde, v tobačni za 2,4 mi-ijarde, v črni metalurgiji za blizu pol milijarde itd. Lanski izvoz izdelkov kovinske elektro- in tekstilne industrije ter proizvodnje kmetijstva in živinoreje pa je bil manjši od predlanskega. SESTANEK JUGOSLOVANSKE NACIONALNE KOMISIJE FAO Program dela obsega raznovrstno dejavnost v kmetijstvu, ribištvu, gozdarstvu in na področju prehrane Beograd, 14. jan. (Tanjug). Jugoslovanska nacionalna komisija organizacije ZN za kmetijstvo in prehrano (FAO) je imela pod predsedstvom člana Zveznega izvršnega sveta Slavka Komarja sestanek, na katerem je proučevala program dela v letu 1956. Razen tega' je jugoslovanska delegacija, ki je sodelovala na osmem zasedanju FAO v Rimu, na sestanku poročala o svojem sodelovanju na tem zasedanju. gozdnega gospodarstva za racionalno izkoriščanje gozdov in zgraditev gozdnih prometnih zvez kot podlage za pospeševanje lesne industrije. Razen tega bo komisija priporočila gospodarskim organom, naj posvete večjo po Program dela Jugoslovanske nacionalne komisije FAO za leto 1956 obsega raznovrstno dejavnost v kmetijstvu, ribištvu, gozdarstvu in na področju prehrane. Naša komisija bo skrbela, da bodo naše kmetijske ustanove in organizacije vsa priporočila te zomost strokovnemu šolanju organizacije s področja kmetij- kadrov v tej gospodarski panogi. stva in prehrane, važna za našo deželo, kar najbolj smotrno uresničila. Kar se tiče problema prehrane, je komisija s programom svojega dela predvidela, da bo letos Komisija bo letos ob sodelo- 1 proučila možnost čim raznovrst-vanju kmetijskih ustanov m or- 1 -----—,----------------- ganizacij, zlasti pa znanstvenih zavodov, organizirala proučevanje sestave zemljišč in uporabe kemijskih sredstev za povečanje donosa.. Vzporedno s temi posli bo proučevala tudi ekonomičnost uporabe vode v kmetijstvu. Posebno pozornost bo posvetila proučevanju načina, kako bi najbolje izkoriščali talne vode za namakanje, pa tudi rentabilnost graditve manjših objektov za namakanje (vodnjakov, manjših prekopov itd.) Program predvideva tudi znanstvene raziskave v zvezi s preobrazbo neproduktivne zemlje v produktivno (pogozdovanje, melioracije travnikov in pašnikov, ureditev sadovnjakov in vinogradov itd.). Komisija si bo prizadevala, da bodo naše kmetijske organizacije uresničile sklepe, sprejete lani na se- nejše ljudi in popolnejše prehrane Čeprav še nimamo natančne analize, so bile po Barbaličevem mnenju povprečne cene prodanega blaga lani večje od doseženih predlanskim. Barbalič je hkrati pripomnil, da lani nismo imeli večjih težav s prodajo našega blaga in da so bili organizacijski ukrepi ter stiki med izvozniki in proizvajalci, kakor tudi disciplina podjetij ob izvozu pomembni či-nitelji, ki so pripomogli k povečanju izvoza. Premalo pa je prišla v izvozu do izraza naša industrija s prodajo svojih izdelkov, kar je videti tudi iz tega, da je prišlo do osnovnega povečanja izvoza v glavnem zaradi večje prodaje surovin in polizdelkov. V našem lanskem izvozu je bila na prvem mestu Italija, ki je kupila za blizu 12 milijard din našega blaga. Na drugem mestu je bila Zahodna Nemčija z 9,7, na tretjem ZDA z 8, na četrtem Velika Britanija s 6,3, na petem Sovjetska zveza s 5,3 milijardami dinarjev itd. V celoti je ostal delež evropskih dežel v našem lanskem izvozu enak kakor predlanskim, pač pa se je povečal naš izvoz na nove trge. Izvoz v Azijo se je povečal od 2,6 milijarde predlanskim na 3,5 milijarde. Povečanje izvoza v afriške dežele je znašalo v primerjavi s predlanskim letom nad 100 milijonov din, v severnoameriške dežele nad 1,5 milijarde, v južnoafriške dežele pa ža dobri dve milijardi. Barbalič je na koncu rekel, da je bil naš izvoz lani usmerjen na nove trge, kar je tudi v skladu s težnjami naše zunanjetrgovinske politike. Podatki kažejo, da se obseg menjave z evropskimi deželami kot tradicionalnimi partnerji ni zmanjšal, pač pa se je povečal izvoz na druge kontinente. »To je uspeh glede na potrebe naše industrije po surovinah, pa tudi glede večjih možnosti _ prodaje izdelkov naše industrije na teh trgih,c je zaključil Barbalič svoje poročilo. Pravni svet Zveznega _ izvršnega sveta proučuje važna vprašanja s področja naše zakonodaje Pravni svet Zveznega izvršnega sveta, v katerem so naši najuglednejši pravni strokovnjaki, je nadaljeval včeraj pod predsedstvom Veljka Zekoviča proučevanje važnih vprašanj s področja naše zakonodaje. Prvi dan je obravnaval nadaljnjo izgradnjo pravnega sistema v naši državi in delo v zvezi z novo kazensko zakonodajo. Včeraj pa je tajnik za pravosodje Zveznega izvršnega sveta Nikola Arzentič poročal o temeljnih vprašanjih zakona o civilnem postopku. Na dnevnem redu sta še dva referata, in sicer o temeljnih vprašanjih zakona o splošnem pravnem postopku in o osnutku zakona o ekspropriaciji. Seja Izvršnega sveta Makedonije Izvršni svet Makedonije je imel včeraj sejo, na kateri je sprejel odlok o začasnem finansiranju republiških organov in ustanov v obdobju januar—marec 1956. Rekordna proizvodnja črne metalurgije Naše železarne so lani izdelale kakih 800.000 ton jekla Beograd, 14. jam. (Tanjuig) — Jugoslovemska črna metalurgija jie dosegla lani rekordno proizvodnjo surovega železa itn jekla. Nepopolni podaitki kažejo, da so železarne liani izdelale v Siemens-Martinovih in električnih pečeh kakih 800.000 ton jekla ter približno pol milijona ton surovega železa. Lanska proizvodnja sinovega železa je bila približno petkrat večja od proizvodnje 1. 1939, jekla pa štirikrat. Povečanje proizvodnje na tem področju industrije so dosegle tovarne vseh vrst jekla. Povprečna mesečna proizvodn ja si vega surovega železa je znašala v enajstih mesecih lanskega leta 4100 ton, predlanskim pa 1976, vtem ko je mesečna proizvodnja belega surovega železa narasla od 26.829 na 37.534 ton. Na drugi strani je znašala mesečna proizvodTijaF" kla v Siemems-M&rtimavih P®** lami 62.327 ton, predlanskim P 48.097, proizvodnja elektro j«**® pa je bila lainj vsak mesec 13S4 ton večja. Podjetja črne metal uirgnjC' J katerih je začelo lami in prejsnj® leta obratovati več novih naipra 1 so lami znatno povečala tudi pPJ iizvodnjo drugih izdelkov. drugim je proizvodnja jeklen1' brezšivniih cevi »mannesmank* železarni v Sisku na,rasla od ton leta 1953 (ko se je prvikra* začela proizvodnja takšnih . Jugoslaviji) približno na 28. |jflo liii posvetovanji, na katerih bodo da slovenskim mlinom le eno tre * obravnavali vprašanje elektrifika- £ CIJO vasi i 00 IN a pUm-umu »O ra zp ra vij aki ^oy potrebnih sestavnih delov, tudi o mednarodnih stokih j.n po- v diskfjsni *0 razpravliall Se ©Jgr udarili potrebo po upofctavitvi Itzah za uvoženo moko. ki se ••JjuJ* novih in poglobitvi sedanjih s ti- ™ mii^v skia«*,! kov. IMegate Zveze strojnih m standardi, o «emc le 7ln«ti tehtno r»„ nrnvlinl tnv A n H O novitev strokovnega sveta za motorizacijo, ustanovitev Zveznega strokovnega sveta za šolstvo, Sveta za elektrogospodarstvo, elektro- zvezo in radiotehniiko, kakor tudi -_______________ Sveta za povečanje delovne sto- ! Ljmipčo Areov. Delegati so ga se- riiu je govoril tudi tainik te «p’t s(.- zmamili s nrohlemi o katerih so P3V|C Vasi«. Ob zaključku je hl znainiui s prooiemi, o Kaierm so Rj.isno Izvoljen 11-flinsUl nnravn'^. elektrotehničnih inženirjev tor praviiai tov. Andrel o-uden. ^v0*n* teliTiitov tp :dnTie« nrpd^erl sekcije mlinske industrije P 1 TenniKov ic sprejel nanes prensen- 7wnlrl In o rekonstr« mk Izvršnega sveta Makedonije clll mlinske Industrije v zveznem ()e I X— K _______ TA_ 1 „ i •_______ ___ *li.. «« ......n rilnostL Razpravljajoč o II • | ... 1' 1 I < v . 1 «««»9111» l/.VlMiril ll-l l "1MVI ' sklepih IV. i razpravljala udeleženci plenuma, bor s tov. Jožetom Brumnom na 1 Poskusi z atomskim orožjem ena izmed glavnih točk dnevnega reda washingtonskega sestanka Eisenhower-Eden (Od našega stalnega dopisnika.) London, 14. januarja. Eno glavnih vprašanj, ki jih bodo obravnavali v okviru bližnjih anglo-ameriških razgovorov ob Edenovem obisku v Washingtonu, bo — poudarjajo v Londonu — problem atomskega orožja in poskusov z vodikovimi bombami. druge vrste — poudarja časnik — so podobni grabežljivim zobem pošasti.* Po Dullesovi izjavi, da ZDA so našle podlage, ki bi dopu-aia prenehanje poskusov z vo-■KOvirni bombami, so v Ameriki javili program bodočih posku-na otoku Bikini. .Hkrati se v Veliki Britaniji tem orožjem. očitno ni samo želja, da bi se izognili »odvečnim dvojnim« naporom dveh največjih velesil Atlantskega pakta, temveč vsekakor tudi spoznanje o velikanskih stroških vrste poskusov s Popravljajo na vrsto poskusnih Eden 'taplozij, ki jih bodo po progra-Bel]1ZVe aPr*la na otokih Monte , V washingtonskih razgovorih °. Razprava o vodikovem orožju ajela problem izmenjave informacij o poskusnih eksplozijah in Jftnonuklearnem orožju sploh, in cer v okviru vprašanja zmanj-ia oborožitve. , u pričakujejo, da bo Eden tokrat skušal prepričati svo-ameriške partnerje, naj pri-°ujo v čim popolnejšo izmenja-l°, •nformacij o vodikovih bom-in atomski oborožitvi, glede tgSar ?° bile ZDA doslej več kot zervirane, in sicer celo nasproti ,0Jemu glavnemu zavezniku on-ran Atlantskega oceana. “otrebo po izmenjavi infor-r®c*j o vodikovih bombah z ZDA Podarjajo zdaj, pred Edenovim ■Juvanjem v Washington, glas-j* kakor običajno. Britanija gradi svojo obramb' .strategij0 prav tako na termo-J^learnem orožju »kot sredstvu tat ®evania s Povračilom, da bi : 0 Preprečili agresijo«, in nujno sk’ .poudariaj° tu- da bi si pre-taV - PrePr*čljive dokaze, da te ° bistveni element njene stra-, ffije v resnici pomeni tisto, kar Minevajo, da je. . , V?kaze takšne vrste je moč lat na dva načina. Prvi so ltrf m Poskusne eksplozije vodi- bomb. Za takšno eksplozijo Da snuiei° načrte. Druga pot z 7n ^*'a izmenjava informacij fo/ in to ne samo na pod-dosedanjih, temveč tudi bo-jJ1 poskusov. . *^ad prvim načinom, eksplo- Zato v Londonu pred Edenovim potovanjem v Washington poudarjajo, da bi bila Velika Britanija pripravljena opustiti lastne poskuse, kar tu razlagajo kot »žrtev na torišču nacionalnega prestiža«, seveda v zamenjavo za sporazum z ZDA o izmenjavi informacij glede vodikovih bomb. »Če bi se naši strokovnjaki, vojaški in znanstveni,« piše »Daily Telegraph«, »udeležili poskusov na otoku Bikini, bi argumenti v prid britanskih poskusov bili zreducirani edinole na problem nacionalnega prestiža. V tem primeru bi Britaniji zadostovalo, če bi proizvajala, ne pa tudi povzročala eksplozije svojih lastnih bomb.« Temu sledi tale sklep: »Takšna žrtev nacionalnega prestiža z naše strani in žrtvovanje tajnosti s strani ZDA bi bilo zelo prepričljivo pričevanje o tem, kako resno se želi Zahod izogniti celo možnim nevarnostim, ki jih človeštvu utegnejo prinesti ti poskusi.« Ta časnik meni, da sprejem sovjetskega predloga o prepovedi vseh atomskih in termonuklearnih poskusov ni možen zato, ker ni »načina, da bi ugotovili, ali neka dežela vrši atomske poskuse ali ne«. Toda povsem drugače je z vodikovimi bombami, katerih eksplozijo ni moč prikriti. Sporazum med tremi »atomskimi velesilami« — ZDA. SZ in Veliko Britanijo — o prenehanju vodikovih poskusov ob nadaljevanju atomskih poskusov bi imel po mnenju časnika določeno vrednost, ker bi sleherno kršitev sporazuma lahko zanesljivo ugotovili. V podobnem smishi piše tudi današnji »Times«, ki poudarja, da so poskusi z vodikovimi bombami »nezaželeni, celo če bojazni v zvezi z njihovimi nevarnimi po sledicami ne bi bile upravičene. Poskusne eksplozije povzroče druge eksplozije, vsaka stran pa trdi, da ima prednost pred ostalimi in si mrzlično prizadeva, da ne bi zaostala. Atomski poskusi te ali Eisenhovver Na koncu se »Times« vprašuje: »Mar predsednik Eisenhower in ministrski predsednik Eden ne bi mogla sprožiti kakega novega Eredloga, ki bi pokazal, da se za-odne velesile ne samo ne mislijo brezbrižno sprehajati ob robu prepada, marveč žele rešiti svet njegovih slabosti in norosti?« Dušan Blagojevic Nenni v Trstu Trst, 14. jan. Danes dopoldne je prispel v Trst generalna tajnik italijanske socialistične stram-ike Pletro Nenni. Na postaji so ga sprejeli predstavnik tržaške federacije socialistične stranke Tainer ter predstavniki tržaške komunistične stranke. Takoj po prihodu je Nenni odšel v Mil ie, kjer je prisostvoval sprejemu na občimi. Popoldne je obiskal ostale podeželske občine, zvečer pa se bo udeležil slovesnosti v Križu pri Trstu. Jratri ob 10.30 bo Nenni govorili na javnem zborovanju v gledališču Rosseti. Kot sporoča tajništvo tržaške federacije socitafetične stranke, bo Nenni med drugim govoril o stališču italijanske socialistične stranke do londonskega memoranduma, o stališču italijanskih socialistov do Jugoslavije, o tržaških vprašanjih in predvsem o vprašanju proste cone. Predstavniki jugoslovanskih rafinerij v Trstu Trst, 14. jan. Na povabilo rafinerije »Aquila« je prispela v Trst delegacija predstavnikov jugoslovanskih rafinerij in zastopnikov trgovinske mreže iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. Včeraj je delegacija obiskala rafinerijo in sd ogledala njene laboratorije, danes pa je imela z vod ODMEVI DULLESOVE IZJAVE Demokrati zahtevajo pojasnilo — Pripombe »New York Timesa« Washington, 14. januarja. (Reuter.) Ameriško zunanje ministrstvo je sinoči sporočilo, da minister Dulles sodi, da izjave, ki mu jih je neposredno pripisala revija »Life« v nekem članku, ne potrebujejo popravka. V intervjuju, ki ga je »Life« minuli teden objavil, je rečeno, da je Dulles dejal: »Seveda, bili smo na pragu vojne. Potrebno je imeti sposobnost, da se znajdeš na robu, a da ne zdrkneš v vojno. Morali smo pogledati vojni naravnost v oči — ko je šlo za vprašanje razširitve korejske vojne, vstopa v indo-kitajsko vojno in za problem Formoze. Mi smo prišli do roba in pogledali vojni v obraz. Sprožili smo odločno akcijo.« Washingtonski novinarji so opozorili zunanje ministrstvo na Sudan zahteva sprejem v OZN Kairo, 14. jan. (Reuter). — Sudanski zunanji minister Mubaran Zaa-ug je danes izjavil v Kartumu, da je njegova država zahtevala, naj jo sprejmejo v članstvo OZN. V kartumskih diplomatskih krogih poudarjajo, da bo predlagala sprejetje Sudana v OZN bržčas stvom rafinerije daljši sestanek, ! ena izmed 28 držav, ki so aprila na katerem je proučila možnosti j lani sodelovale na azijsko-afriški razširitve trgovinskih stikov. I konferenci v Bandungu. LETO REKORDOV Zahodna Nemčija se uspešno prebija proti vrhu svetovne gospodarske lestvice — Kmalu bosta dve gospodarski delegaciji obiskali dežele Srednje Amerike in Daljnega vzhoda ljev v gospodarstvu je, da je treba povečati konkurenčno sposobnost nemškega gospodarstva na svetovnem trgu, da bi nemški izdelki prodrli čim dlje, čim širše in čim globlje. Zato bosta^ v prihodnjih tednih dve zelo močni gospodarski delegaciji obiskali de- OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA Bonn, 14. jan. — Lansko leto je bilo za gospodarstvo Zahodne Nemčije leto rekordov. Malone d oseh panogah, razen industrije za proizvodnjo potrošnega blaga, so bili doseženi izredni uspehi. Strah pred »pregreto konjunkturo« je bil za zdaj neutemeljen. Novo leto je podedovalo od starega zelo dobre pogoje in gospodarski vzpon se je nadaljeval brez zastoja. Najvplivnejši industrijski krogi so prepričani, da bo bližnja proizvodnja orožja še ena odskočna deska za nadaljnji napredek. Nehru sprejel Adenauerjevo povabilo Bonn, 14. jan. — Zahodnonem-ška agencija DPA poroča, da je indiiijsfci ministrski predsednik Nehru sprejel povabilo kanclerja Adenauerja, maj obišče Zahodno Nemčijo. Za zdiaj niso določili ča-jj. -- piTuu uovitivui, , sa Nehrujevega obiska, pričaku- v p 'astnih vodikovih bomb, se | rejo pa, da bo obisk v Zahodni ‘ ’ v ‘ ‘ ~ Nemčija vskladil s svojim potova- njem v London na konferenco predstavnikov Britanske skupnosti ®ritaniji ne navdušujejo pošlo1^0 in bi raje videli, da bi pri- izmenjave izkušenj z ZDA. »v - ■"luvuja vc i/.ivuaciij £ Lun. picuoKUvmiivv uiiiufiiivr razlog za takšno razpoloženje nairodov, kd bo jtumiija. Čeprav statistika še ni zbrala dokončnih podatkov, je že videti, da se nemško gospodarstvo s precejšnjim uspehom prebija proti vrhu svetovne gospodarske lestvice in da je prehitelo svojega najbolj neposrednega tekmeca Veliko Britanijo. Poglejmo, kaj pravijo o tem številke in indeksi. Družbeni bruttoprodukt je dosegel lani vrednost 163 milijard mark in je bil za 17,5 milijard večji od predlanskega. Hkrati so cene v povprečju narasle samo za 2 do 2,5 °/o. Družbeni nettopro-dukt je znašal po vrednosti 125,1 milijard mark, predlanskim pa 112,5 milijard. Pri tem je posebno važno, da je porabila Zahodna Nemčija za investicije nad 43 milijard mark. Zlasti močno je napredovala zunanja trgovina, in sicer v celotni vrednosti približno za 50 milijard mark, od česar odpade na izvoz 25,5 milijard (predlanskim 22 milijard), na uvoz pa 24 milijard mark (predlanskim 19,3 milijard). Isto lahko rečemo tudi o proizvodnji surovega jekla. Zahodno-nemške tovarne so ga izdelale IZJAVA V N E W DELHIJU Podkancler Bliicher o jugoslovanskih terjatvah Prijateljski, koristni in odkriti razgovori z Nehrujem Za\?V° Delhi, 14. jan. (Tanjug), ^^inonemški podkancler Blii-hiju Je 8*no^i izjavil v New Del-]ja ’da z »zadovoljstvom ugotav-■» ’• ^ se izboljšujejo odnosi med no Nemčijo in Jugoslavijo Po njegovi sodbi vprašanje tgj.-^Penzaeije jugoslovanskih Ure v kratkem zadovoljivo »V soboto sem zapustil like z vt*som< bodo raz-v vprašanju jugoslovanskih Romunsko-sirski trgovinski sporazum un®ke delegacije Ma-imenu Sirije pa minister gospodarstvo Antaiki. terjatev v kratkem izravnane,« je dejal Bliicher. Bliicher je zatem na tiskovni konferenci odgovarjal na vprašanja v zvezi s svojo prejšnjo izjavo, češ da si Nemčija prizadeva ustvariti vzdušje sodelovanja z vsemi deželami, s katerimi | političnem področju. sovjetske in vzhodnonemške vlade ,14- i«®- (AFP) Sovjet-tanil • vzhodnonemška vlada sta vint«,li-l s|M>razuTri o bivanju so-% na ozemlju Vzhodne n Glasilo vzhodnonemške-J ugf Lavoso.^neP'a ministrstva »Neu Zač,.] z* da je ta sporazum 1. decembra 1955. 1 sporazuma ni»o objavili. se je vojskovala. Izjavil je, da je imel »plodne prijateljske in odkrite. razgovore z Nehrujem.« Spričo tega je Nemčija prepričana, da se bo začelo prijateljsko sodelovanje med obema deželama lani 21,4 milijone ton tako, da je bila Zahodna Nemčija na tretjem mestu na svetu. Predlanskim je znašala njena proizvodnja surovega jekla 17,5 milijonov ton. premogovna industrija pa ni dohitevala splošnega razvoja gospodarstva v lanskem letu. Nemški rudarji so nakopali lani 130,5 milijonov ton premoga ali samo 2,5 milijonov ton več kakor predlanskim. V vsej industriji se je povečal promet za kakih 20°/o, in sicer predvsem v strojni, kemijski in električni. Tudi proizvodnja prometnih vozil je dosegla rekordne uspehe: 900.000 vozil (predlanskim 680.000), in sicer 700.000 osebnih avtomobilov in 140.000 tovornih. Od tega je šlo 400.000 avtomobilov v druge dežele. Podoben uspeh je dosegla tudi industrija traktorjev, ki jih je izdelala 400.000. Tako se je število traktorjev na 1000 hektarov obdelovalne zemlje povečalo na 28 in Zahodna Nemčija se je pomaknila v tem oziru na tretje mesto v Evropi. Število zaposlenih je naraslo lani za milijon. Vse leto je bilo v glavnem brezposelnih zelo malo, tako da je industrija čutila pomanjkanja delovne sile. Zato so začeli v Zahodni Nemčiji razmišljati o tem, da bi delovno silo uvozili iz drugih dežel, ker je domača ponudba neznatna. V tem smislu so konec lanskega leta sklenili pogodbo z Italijo. V začetku zime, ko je gradbene sezone konec, pa je število brezposelnih naraslo in zdaj jih je že nad milijon. Gospodarski krogi Zahodne Nemčije bi radi tudi letos ohranili konjukturo, ki je bila značil kulturnem, gospodarskem in j na za lansko leto. Glavno geslo, lahko rečemo geslo vseh črnite- žele Srednje Amerike, vzhoda in Jugovzhodne Azije. Minister za gospodarstvo Erhardt bo skupaj s 17 predstavniki industrije, bank in trgovine obiskal kraje Mehike, Salvadora, Hondurasa, Nikarague, Paname in Kostarike, drugi vodja nemškega gospodarstva, predsednik sveta industrij- cev Berg pa bo v februarju in . - .... marcu skupaj z Ottonom Wolfom * d*nes predsedniku rtali- in še tremi izmed tistih, ki »vedre parlamenta Leonu pova- oster odmev, ki ga je ta intervju sprožil v svetu. Po številnih vprašanjih, ki so jih zastavili, je tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Lincoln White sinoči začel tiskovno konferenco s pripravljeno izjavo, ki se glasi: »Zunanji minister je prebral članek v reviji ,Life‘. Sodi, da izjave, ki so jih njemu neposredne pripisali, ne potrebujejo popravka kar zadeva njihovo vsebino. Demokratski senator Hum-phrey je izročil sinoči predstavnikom tiska pismeno izjavo, v kateri zahteva od predsednika Eisenhowerja, naj odkrito pove svoje mnenje o članku zunanjega ministra Dullesa v »Lifu«. Senator želi pojasnila, ali je predsednik ZDA odobril sklepe, ki so jih, kakor pravi Dulles, večkrat sprejeli, da bodo namreč uporabili silo, da bi se tako izognili vojni. »New York Times« pa danes sodi, da je zunanji minister Dulles s svojimi pripombami o ameriški politiki v »Lifu« »ogrozil ravno tisto politiko, o kateri je želel, da bi jo sprejeli«. Ko govori 0 »politiki opozoril«, poudarja uvodničar časnika, da je »ena stvar razglasiti določeno politiko, povsem druga pa — kakor je to storil ameriški zunanji minister — igrati vlogo .artista', ki žonglira z vojnimi grožnjami.« »New York Times« pripominja, da je takšno početje popolnoma v nasprotju s splošno Ei-senhowerjevo politiko. Časnik piše, da je to prav tako navzkriž za Eisenhowerjevo deklaracijo o Indokini. Na koncu izraža veliki ameriški časnik mnenje, da takšno Dullesovo predstavljanje dogodkov in ameriške politike, zahteva tudi uradno pojasnilo. Vabilo ČSR italijanskemu parlamentu Rim, 14. jan. (Tanjug). — Češkoslovaški veleposlanik v Rimu in oblače« v industriji Zahodne Nemčije, obiskal Japonsko, Indonezijo, Indijo, Burmo, Siam, Pa bilo češkoslovaškega parlamenta, naj italijanska parlamentarna delegacija obišče ČSR. Povabilo je kistan, Hongkong in’ Singapur, P«JaJ predsednik češkoslovaške V Bonnu pričakujejo, da bodo nji- ljudske skupščine Firlanger. hovi kovčki ob vrnitvi polni bolj j Italijanski parlament je pred kakor ob odhodu. Industrija pri- pol letom sprejel podobno povabi-čakuje novih naročil, banke proš- lo od sovjetskega vrhovnega Sonje za nove kredite, trgovina pa vjeta, vendar doslej še ni sklepal razširitev sedanjih dogovorov. Obren Miličevič o obisku italijanskih parlamentarcev v SZ. OLLENHAUERJEVA IZJAVA Socialni demokrati se bodo borili za socialne reforme ki bodo olajšale združitev dežele Bonn, 14. jan. (Tanjug). Predsednik socialnodemokratske stranke Zahodne Nemčije Ollenhauer je danes izjavil, da bo njegova stranka na letošnjem sestanku izrazila svoje zahteve glede temeljnih vprašanj notranjega, političnega in gospodarskega razvoja dežele. Poudaril je, da se bodo socialni demokrati borili za socialne reforme, ki bodo olajšale združitev dežele. Ollenhauer je to izjavil na strankinem sestanku, ki se je začel danes v Kolnu pod geslom »Za novo ureditev Nemčije«. Današnje posvetovanje je prvo v Z VSEH STRANI SVETA VELIKA BRITANIJA ZAPLEMBA TANKOVSKIH GOSENIC ralneea guvernerja na Cipru Hardln- de na neuspeh ženevske konferenc« ga z arhiepiskopom Makariosom je zunanjih ministrov, bilo objavljeno sporočilo, v katerem | je rečeno, da sta Harding in Maka-rios nadaljevala razpravo o politlč- PROMETNA NESREČA Cardiff, 14. Jan. (AP). Britanski 1 ‘n‘^ p^uSaJu in ustavni" prihodnosVl fl„„^ C1|,ra SP°J“"!nJe.,,a. 86 bodo mobllsk! £*U Miinchen—Salzburg Je ton tankovskih gosenic namenjenih razgovori še nadaljevali. Belgiji, sredlfiiu za dobavo predelanega britanskega orožja Egiptu. Do te zaplembe je prišlo po nedavnih političnih kritikah češ, da presežke britanskih tankov predelujejo v Belgiji. od koder jih zasebni trgovci s starim železom prodajajo naprej Egiptu. VZHODNA NEMČIJA POLICISTA ARETIRALA POLICISTA Berlin, 14. Jan. (AP). Sinoči Je prišlo v Berlinu do novega Incidenta. I ko sta zahodnonemška policista are-j tirala dva oborožena vzhodnonemška j policista, ki sta prišla v ameriški , .__i_,_______________________i I sektor mesta. Policista sta izjavila, .■» i n V' da sta prešla v zahodni Berlin, da bi S“*°P’ "ndl kuP'^ ameriške cigarete. BEVANOVA KANDIDATURA bo Aneurin Bevan na bližnjih volitvah kandidiral za namestnika prvaka laburistične stranke. To mesto je ostalo prazno, odkar je Herbert Morrison odstopil po neuspehu, ki ga Je doživel na ke. Časnik p kandidiral tudi ZAHODNA NEMČIJA ADENAUERJU SE MUDI Bonn, t4. jan. (Reuter). Zahodno- a volitvah za vodjo stran- nemšk| kancler Adenauer je zahteval, piše, da bo za to mesto na, bl eimprej uresničili načrt o udi James Grlffiths. ustanovitvi zahodnonemšklh oborože- CIPER RAZGOVOR HARDING-MAKARIOS Nikosla, 14. jan. (Reuter). Po vče rajšnjem aestanku nlh enot. Na seji Izvršnega odbora krščanske demokratske stranke je dejal, da bi morala Zahodna Nemčija j zastaviti vse sile za Izpopolnitev svo-i jih obveznosti nasproti zahodni | obrambi. Dejal Je tudi, da bi mo-britanskega cen*. ' rala oživeti »evropska zamisel« gle- izgubilo življenje t ljudi. Zaradi megle Je neki kamion trčil v potniški avtobus. TRANSPORT BIVSIII PRIPADNIKOV HITLERJEVSKE VOJSKE Bonn. 14 jan. (Tanjug). Davi je prispel na obmejno postajo Herles. huusen prvi transport s 453 prlpad. nlkl bivše Hitlerjeve vojske, ki so v SZ prestajali kazen za med vojno zagrešene zločine. To je prva skupina nepomiloščenlh ljudi, ki se skupno z več kot 9*00 pomiioščenlml vrača v Nemčijo po sporazumu, ki je bil dosežen ob Adenauerjevem obisku v Moskvi. Manjša skupina je že pred 4 tedni prispela v Vzhodno Nemčijo. ITALIJA SPOPAD MED POLICIJO IN DEMONSTRANTI Potenza, 14. jan. (Reuter). V Ve-nozi v bližini Potenze (Južna Italija) Je včeraj prišlo do hudega spopada med policijo in približno 1(W brezposelnimi demonstranti. Pri tem Je bil ubit en človek, 16 pa jih Je bilo hudo poškodovanih. ZDA ZEMELJSKI SATELIT Washlngton, 14. jan. (NSIS). Ameriška mornarica ln letalstvo sta danes objavila, da bodo prvi zemeljski satelit izpustili v ZDA, in sicer z letalskega oporišča Patrick na Floridi. Načrt za Izstrelitev satelita je le del ameriškega znanstvenega prispevka mednarodnemu geoflzlčnemu letu 1957/1958. MEHIKA NAGLE SPREMEMBE TEMPERATURE Mežico, 14. Jan. (AFP). Zaradi hladnega vala je doslej zmrznilo v Mehiki M ljudi. Včeraj podnevi je bila temperatura +18 stopinj, takoj po sončnem zahodu pa je padla na —IS stopinj. Tako nagle spremembe temperature v Mehiki še ne pomnijo. Oblasti so opozorile prebivalstvo, naj ukrene vse potrebno, da bi se zavarovalo pred visokimi temperaturnimi razlikami. vrsti sestankov socialnodemokratske stranke, ki jih bodo letos sklicali. Pomorska zveza Indija-SZ Bombay, 14. jain. (Reuter). Tajnik indijskega ministrstva za trainsport Ajar je danes izjavil, da bo indija upostavila neposredno pomorsko zvezo s SZ. Dejal je, da bo Indija povezana z nekim pristaniščem ob Črnem morju. Položaj v Jordaniji se je izboljšal A man, 14. jam. (Reuter) Novi jordanski miimdstrsfoi predsednik Samir Rifad je sklenil danes ukiniti policijsko utro, uvedeno v Amatnu, Jeruzalemu in drugih jordanskih mestih po nedavnih nemirih, ki so bili posledica poskusov, da bi Jordanijo spravili v Bagdadski pakt. V uradnem komunikeju v zvezi s tem je rečeno, da se je položaj v Jordanija izboljšal. Kruppove gradnje Essen, 14. jan. (Reuter). Predstavniki Kruppovega koncema v Essenu so danes izjavili, da bo družba bržčas v kratkem sklenila z brazilsko vlado pogodbo o skupnem investicijskem načrtu v višini 8 milijonov 500 tisoč dolarjev v Braziliji. Družba hoče zgraditi tovarno za popravila lokomotiv, ki bi kasneje izdelovala lokomotive, traktorje in druga tovorna vozila. Kruppova družba že gradi jeklarne v Indiji in Pakistanu ter Hladni val je zajel tudi Guate- j „ ___ malo, kjer se temperatura giblje med tovarne za predelavo rud V Spa- +5 ln —9 stopinj. 1 niji in v Grčiji. MAKARTIZEM V JUŽNI VERZIJI Eastlondov odbor se je spoprijel z močnim »Timesom« New Y o r k, januarja — V Memphisu so delegati 12 južnih držav izvolili svoje vojskovodje za vojno proti rasni enakosti. Na tajnem sestanku odposlancev Sveta za pravice držav iz Georgije, Odbora za individualne pravice iz Virginije Sveta belih državljanov iz Mississippija in drugih področij so sklenili,, kako najbi z gospodarskim bojkotom črncev, političnim pritiskom v VVashingtonu ter z grobo policijsko silo preprečili zatonposebnih pravic belcev na ameriškem Jugu. V začudenje samo neznatnega svojih sodelavcev naj večji na števila nepoučenih med stoterimi svetu (4000) in po svojih zvezah pdiv imeni, iki jim je Zveza za ustavno vladanje (takšno ime je dobila ta skupnost jiuižne izdaje patriotiz- poliitično najvplivnejši v Ameriki, zagovarja 'uredniško smer proti rasnemu zapostavil jan ju em-ma) izkazala največje časti, so j cev im »sistemu varnosti«, ki se dolbite zelo važno mesto oseb-'je v rokah desnice spremenil v nosti, kakor sta demokratična se- pohod proti državljanskim pra-natorja Storm Turmond iz Južne,vicam Američanov, prav talko pa Karoline in James Estlamd iz (tudi proti elanom Kongresa, kd MJssissippija, ramo ob ramo z j so raznim svojim odborom uzur-gu verne r jem Georgije Marvinom j piraili sodne prerogative proti Griffithom, (ki je nedavno pre- j Makaranovemu zajkooru in po-povedal športno tekmo študen- |dobniim razveljavljenjem v pra-tov, v kateri je imelo moštvo iz ksi demokratičnih določb ustave Pennsylvanije enega zamorskega j ZDA. igTallca) in štirimi uglednimi Grif- | Večje število ameriških čas-fithovimi kolegi, bivši guvernerji z Juga. V letu predsedniških volitev je ta zbor dostojanstvenikov čistokrvne aristokracije bivših lastnikov sužnjev povzročili glavobol opozicionalnii stranki: od prvega do zadnjega so vsi politično registrirani demokraiti. Posebno važno pa ie bilo dejstvo, da se je med pokrovitelje in križarsike vojake tega pohoda vpisail predsednik posvetovalnega pododbora za notranjo varnost, ki je pravkar v Washingtonu zaključil proces proti nekaj desetinam uglednih novinarjev newyorške-ga tiska. Eastlamdova preiskava se je začela javno v avgustu in za zaprtimi vraiti konec miinulega leta, nadaljevala pa se je in zaključila spet javno prve dni januarja. »Per nisem pravnik,« je izjavil preiskovalnim sodnikom eden izmed obtožencev, novinar »New Yonk Posta« James Glaser, »ničesar ne vem o zakonskih okvirih takšnega postopka. S skromnega gledtišča laika pa se mi paradižnikov za izvoz, čez 1000 ton graha in ima 30 ha zasajenih z vrtnimi jagodami, za katere dobe na zunanjih tržiščih 200 dolarjev od tone. Dosedaj Obračun dohodka delavsko uslužbenskih restavracij ^ delavsko usloižbenske rc--rije in menze, ki so jih ci; 0v-i,l|e gospodarske organitza-0J€’ je zdaj predpisan nov način jj^jcunavamja celotnega dohod-veLja tudi za preteklo leto, Te ^ l.januarja 1955 naprej. .delavsko uslužbenske resitav-~ ^6 in menze krijejo iz skupne-dohodka: materialne stroške a--0?, pozneje navedenih), amor-acjo drobnega inventarja in tstf6 v določenem odstotku od 'varjenega prometa, skupaj s j. lspevkom za socialno zavarava-gospodarska organizacija — s ®®ovitelijicii pa plača na breme M materialnih stroškov: stro- ške za električno energijo in vodo, amortizacijo ter obresti na osnovna sredstva in obratni kredit, na breme sredstev za samostojno razpolaganje pa lahko plača tudii stroške za prevoz in kurjavo delavsko uslnžbenske restavracije in menze. Delavsko uslnžbenske restavracije in menze tudi ne ustanavljajo posebnega rezervnega sklada oz. investicijskega sklada in tudi ne vplačujejo prispevka za kadre. Doslej zbrana sredstva rezervnega in investicijskega sklada se prenesejo na investicijske sklade gospodarske angauizacije-ustanoviteljdce. vrtne jagode od vseh kmetijskih pridelkov najbolje plačajo. Statistika k vsemu temu še doda: Slovenija ima glede na število prebivalcev najmanj kmetijske zemlje v Jugoslaviji (0,18 ha njivske površine pride na prebivalca, 0,54 ha pa pride na prebivalca v jugoslovanskem merilu). Edino Kitajska ob ve— likih rekah ima na ornih površinah več prebivalstva. Ti podatki morajo zboljšati naš odnos do plodne zemlje, zlasti ker vemo, da je v Jugoslaviji vsako leto okrog 150.000 prebivalcev več, a v bližnji bodočnosti bi lahko pridobili le manjše površine zemlje z melioracijami. Spričo velikega razvoja industrije pri nas se gradnjam ne bomo mogli izogniti, niti to ne bi bilo prav. Plodno zemljo pa ne smemo več prepustiti stihiji. Ar-hitekti-urbanisti pa naj s sodelovanjem kmetijskih strokovnjakov pospešijo izdelavo urbanističnih in regulacijskih načrtov, ki naj postanejo zakon vsaj za večje kraje. Pri izgrajevanju mest in naselij bi bilo treba najprej zazidati slabšo zemljo in to sredi mesta, zazidavanje plodne zemlje v okolici bi moralo priti v poštev le, če ni več druge izbire. Največ škode pa naredijo gradnje majhnih hišic. Ze gradbeniki so ugotovili, da so te gradnje najdražje, hkrati pa uničujejo plodno zemljo. Najvažnejši ukrep in najbolj učinkovit pa bi bil, da bi čimprej izšel zakon o varstvu kmetijske zemlje, za katerega je osnutek že narejen. S SEJE SVETA ZA KMETIJSTVO PRI OKRAJNEM LJUDSKEM ODBORU V CELJU Osemenjevalno službo še bolj razširiti Svet za kmetijstvo pri okrajnem ljudskem odboru v Celju je včeraj obširno razpravljal o nekaterih problemih osemenjevalne vodstvo Zavoda doslej posvetilo premalo skrbi gospodarjenju, vzorno pa je bilo strokovno delo v skoraj vseh oddelkih. Sprejeli službe v okraju. Le-ta je doslej so tudi nova pravila veterinar-dosegla lepe uspehe, kar je ne- skega zavoda, ki bo imel odslej dvourno velik prispevek pri pospeševanju govedoreje v osrednji Sloveniji. S tem v zvezi je’Svet v podrobnostih obravnaval poročilo revizijskih organov, ki so pregledali stamije in poslovanje veterinarskega zavoda v Celju. Ker pravilno in nemoteno poslovanje tega zavoda precej vpliva na nadaljnji razvoj osemenjevalne službe, bodo storili več ukrepov za izboljšanje. Nekatere manjše nepravilnosti v blagajniškem poslovanju, knjigovodstvu, pri knjiženju osnovnih sredstev in podobno doslej še niso povzročile škode. Vodstvo zavoda bo sledn je čimprej odpravilo. Drži pa, da je Izvozne omejitve in izvozni koeficienti Kaj prinaša nova uredba o izvoznih prepovedih in kontingentih Poročali smo že, da je objav- roma za napredek naše živinore-ljen nov seznam blaga, katerega i je. Isto velja na pr. za melaso, ki izvoz je prepovedan, ter blaga, ki jo doma nujno potrebujemo tako ga je dovoljeno izvažati le v okviru določenih kontingentov. Hkrati je objavljen odlok o spremembah izvoznih in uvoznih koeficientov. Večina sprememb se v primeri z dosedanjimi predpisi nanaša na kmetijske pridelke. Izvozne prepovedi in omejitve, ki so bile v večjem obsegu uvedene že lani, imajo predvsem namen preprečiti motnje na domačem trgu zaradi prevelikega izvoza blaga, zlasti tistega blaga, bi je nujno potrebno za domačo potrošnjo ali za domačo predelavo. Lani smo ponovno opažali, da so se zaradi prevelikega izvoza (na pr. živine) dvigale cene na domačem trgu. Izvozniki so blago za izvoza izvoz lahko preplačevalli, zlasti ko bombažnega za proizvodnjo kvasa kakor tudi špirita. V seznam blaga, katerega izvoz je mogoč le v okviru predpisanih kontingentov, so vneseni nekateri novi predmeti. Tako je zda j kontingenti ran tudi izvoz glinice, sode, rafiniranega špirita^ papirja za pisanje in tiskanje, rotacijskega papirja in natronskega papirja. Izvoz goveje živine in mesu, debelih prašičev in svinjskega mesa ter konj je bil že doslej konitingentiran, zdaj pa so uvedeni izvozni kontingenti tudi za ovoe in ovčje meso, koze, konjsko meso, ^erje in fižol. Črtali pa so iz seznama konitingemtiramega izdelki (razen okensko so dosegli pri vnovčen ju prostega dela izvoznih deviz velike tečajne razlike. Vse to je povzročalo nestabilnost cen na domačem trgu. Novi seznam blaga, katerega izvoz je prepovedan, ni razširjen, kajti že doslej je bil prepovedan na pr. izvoz premoga, starega železa, stare litine, okroglega, jamskega, celuloznega in tesanega Za razliko od dosedanjega sezna-lesa ter pragov, nadalje izvoz su- 1 ma so novi koeficienti podrobne- steklo in svinjsko galanterijsko usnje. Izvoz odpadkov barvastih kovin, ki je bal doslej prepovedan, je z novo odločbo kontimgentinan. NOVI IZVOZNI KOEFICIENTI Novi seznam izvoznih in uvoznih koefidiesitov se nanaša le na kmetijske pridelke, proizvode živilske industrije, ribištvo in lov. rovih kož, moke, masti, surovega in presnega masla, jedilnega olja, loja, slanine, melase ter močnih krmil, kakor tudi vseh vrst žita in oljnega semenja. Teh izvoznih prepovedi pa lani ni bilo mogoče vselej držati zaradi izpolnjevanja starih izvoznih zaključkov, kakor n» pr. za izvoz oljnih pogač, rezancev sladkorne pese itd., kor je zlasti otežkočalo obratovanje nove tovarne močnih kratil v Ljubljani, ki ni mogla dobiti surovin za predelavo. Šele letos bo mogoče izvozne prepovedi dosledno izvajati. Vsa močna krmila (kakor n. pr. krvna moka, ribja moka, rezanci sladkorne pese, oljne pogači: in otrobi) so zdaj rezervirana izključno za domače potrebe ozi- je določeni, zlasti za tiste izvozne predmete, bi so bili doslej po posameznih točkah vključeni pod »ostalo blago«. V številnih primerih so ti koeficienti zvišani. To zvišanje pa je le na videz v nasprotju z načelom, da izvozni koeficienti ne smejo biti previsoki, da ne povzročajo zviševanja cen na domačem trgu. V tej zvezi je treba upoštevati tudi nove devizne predipdse. To, kar je lani omogočalo' izvoznikom velike dobičke in preplačevunje pri odkupu, so bile predvsem tečajne razlike pri prodaji prostega deleža izvoznih deviz. Tega pa zdaj ni več, kajti, izvoznik mora zdaj vse devize odstopiti Narodni banki po obračunskem tečaju. Po drugi strani pa je treba upoštevati tiste določbe, ki stimulirajo izvozna podjetja, da ne izkoristijo vseh možnosti, kd jih daje izvozni koeficient za določeno vrsto blaga. Če namreč obračunajo raizlflko v cenah po nižjem izvoznem koeficientu, kakor je predpisan, pripada podjetju 10 odstotkov ustvarjene razlike zaradi obračuna po nižjem koeficientu, kor gre naposled tudi v korist dodatnih plač iz dobička. Tako bodo predpisani koeficienti dobili v praksi značaj maksimalnih koeficientov, ki jih bodo izvozniki uporabili le tedaj, če ne bodo mogli blaga ugodneje prodati oziroma nabaviti za izvoz. Izmed sprememb izvoznih koeficientov naj navedemo le nekaj primerov. Izvozni koeficient za hmelj je zvišan od 0,80 na 0,90, za fižol od 0,65 na 0,80, za jabolka od 1,10 na 1,20, za hruške in slive od 1,00 na 1,50 in za grozdje od 1,20 na 1,50, Izvozni koeficienti za živino so podrobneje določeni in deloma zvišani, tako za konje in buše. Nejasni so novi predpisi o koeficientu za jajca. Med živinskimi proizvodi so navedena jajca , s koeficientom 0,90 (doslej 0,80), pod posebno točko »jajca« pa je določeni koeficient 0,50. Višji koeficient za mleko v višini 0,90 (doslej 0,80) velja le za izvoz mileka v obmejnem prometu, sicer pa velja za mleko splošni koeficient za živinske proizvode 0,50. Nadalje ie zvišan splošni koeficient za morske ribe od 0,70 na 1,00, 1,20 in 1,50, le za tune za reprodukcijo velja še nižji koeficient 0,70. S področja živilske industrije je omeniti zvišanje izvoznega koeficienta za goveje meso od 0,75 na 0,90. Za ostale vrste mesa se giblje koeficient od 0,75 (za zaklana teleta) do 1,00 (za ovčje meso). Splošni koeficient za mesne kon-serve ostane nespremenjen v višini 1,50, vendar je za nekatere vrste konserv višji, za ribje kon-serve pa je zvišan od 1,75 na 2,00. S. naprej tudi svoje organe samoupravljanja. Zaradi tesnih prostorov in pno-vizordjev, kjer deluje celjski veterinarski zavod, so lani začeli graditi 'osemenjevalnico in nov hlev za plemenske bike, ki jih imajo 14. Po predračunu naj bi znašali stroški za oba objekta 3,5 milijona din. Med gradnjo omenjenih poslopij pa se je ugotovilo, da sta bila projekt in predračun pomanjkljivo izdelana. Nekatere pomanjkljivosti so sproti popravljali, s tem pa so stroški kmalu narasli na 5,6 milijona din. Zavod je zabredel v finančne težave, ker ni imel v tej višini zagotovljenih sredstev. Narodna banka je blokirala tekoči račun podjetja, kar pa bodo v kratkem uredili in bo Zavod lahko naprej nemoteno posloval. Za dograditev osemenjevalnice, k jer bo tudi prepotrebni laboratorij, in za dograditev hleva bodo najeli dodatni kredit. Izvršili so tudi anali zo gospodarske zmogl jivosti zavoda osemenjevalne službe in cen za posamezne storitve. Zavod bo v letošnjem letu dal osemenjevalni službi v okraju in izven okraja za umetno osemenjevanje krav 55.000 enot semena. To bo zadostovalo za oploditev približno 11.000 krav. Zavod in pristojni činitelji bodo letos posvetili vso potrebno skrb utrjevanju osemenjevalne službe v okraju. Postaje za umetno osemenjevanje, ki delujejo v posameznih rejskih središčih, bodo tehnično bolje opremili ter jim priskrbeli najnujnejši strokovni kader. K. ®\w Nekj6 v Bosni. Pr^ruz**a Sra‘ H i^^kovn jaki so začeli določa-20 lx>fl°čo železnico. Ob va: 80 steli kmetje in skri- rnpjP^tevljali količke čez svoje rapj.-’ No so inženirji znova pre-„ ,rJaai traso, cn ii 1 i rl n neklr“‘ . Lraso, so ugotovili, da čelo, v redu. Tako se je za-v ro ‘ , pvaraa je prinesla nemir Z brnenjem prvih strojev v svetlih to-t^koi - dvoranah, kjer se je Šlo t, Čac,eLa proizvodnja, je pri-sed.aJ' j.0 sr(i'tih spopadov med škotJ i° V' minulostjo. Voja-l°Či ?Yaril° in moderno dvorano Dih cj. stereg naselja in borili kit*0 r»eka- *-ez nj° so zgra-rlvom j^V most kot zvezo med m<1, dvema sveto- 7d’ • tek« V*? ^teje na enem bregu na vefna(istropna po-kox , °J°.tam, kjer so se ne-*ter»oauR5ost'.rale njive in 6tale hišice bivših trgovčičev na drugi strani reke. Mar je tedaj čudno, da stari lastniki njiv, kjer stoji zdaj tovarna, godrnjajo in obračajo glave, ko hodijo mimo tevarniškega dvorišča? Direktor se spomni nedavnega dogodka. Uprava tovarne je dovolila kmetom kositi na tovarniškem dvorišču travo. Ko so pričli na dvorišče, poraščeno z gosto sočno travo, niso hoteli prekoračiti svojih prejšniih meja. Zavest o »svoji« zemlji je prodrla globoko v dušo kmetov, čeprav so bile tovarniške dvorane dograjene že pred nekaj leti. Delavci vojne tovarne muni-cije pripovedujejo marsikatero resnično zgodbo. Eno mi je povedala delavka Beljkisa. Tovarna ji je na stežaj odprla vrata. V njej je prvikrat videla neonsko razsvetljavo in moderne stroje, ki avtomatično izdelujejo tulce za naboje. Ko je napočil ramazan, veliki muslimanski praznik, so ji doma rekli: »Med delom in počitkom ne boš jedla, ker bi sicer poteptala vero naših pradedov.« Beljkisa je prinesla v culici nekaj hrane in jo položila pred svoje stroje na tla. Po je prišla ura premora, so vse delavke mirno jedle svojo hrano, samo Beljkisa je iskala kako delo, da bi ji hitreje minil čas. Ozrla se je na svoje tovarišice, potem pa je počasi razvezala culico in se pridružila ostalim delavkam. Nihče ni zvedel za veliki boj mladosti in predsodkov, ki se je bil potem med štirimi stenami revne hišice na drugi strani reke. Le včasi je povedala svojim tovarišicam, kako srdite kletve odmevajo po hiši. Tovarna je storila svoje. Ze zdavnaj so desetine muslimanskih deklet odložile feredže in zdaj lahko na asfaltiranih ulicah' tovarne na vsakem koraku srečaš dekleta v običajnih oblekah, čevljih in plaščih sodobnega kroja. Mirka in Lamino lahko sre-čete popoldne, ko skupaj s stotinami delavcev svoje izmene zapuščata tovarno in se vračata domov. Njuna ljubezen se je začela v tovarniških dvoranah. Mirko je hodil skozi oddelek za izdelovanje tulcev za naboje in se često oziral proti stroju, pri katerem so spretne Laminine roke pobirale tulce in jih polagale v veliko pločevinasto škatlo. Včasi mu je odgovorila z nasmehom, nihajoč med simpatijo do visokega, svetlolasega Ličana in predsodki očetove hiše, da se ne sme omožiti z »drugovercem«. Ljubezen se je vnela iznenada' plaho, kakor teče reka, ob kateri je preživela otroška leta. Že po prvem koraku je zadela na trden sklep roditeljev, da ji ne bosta dovolila poročiti se z Mirkom. In tu je tovarna storila svoje. Ko se je omožila, je roditelja nista več pripoznala za svojo hčer. Tovariši v tovarni so pomagali mladima zakoncema, da sta si uredila skromen dom. Ko se je rodil otrok, sta La-minino mater premagala nagon in ljubezen do vnuka. Skrivaj, da ne bi videle sosede, je potrkala nekega večera na okno mladih zakoncev: »Pojdita na iz-prehod, jaz pa bom pazila na otroka,« je rekla kratko in privila k sebi sveženj plenic, v katerih je otročiček mirno spal. Samo oče, stari pravoverni musliman, se še zdaj ne more sprijazniti z dejstvom, da Lamina ni poslušala nasveta svojih staršev. Ramiz ie prišel v tovarno, ko mu je bilo 14 let. Direktor se prvi hip ni mogel odločiti, ali bi ga sprejel ali ne. Pastirček iz gorske vasi, oddaljene tri ure hoda od mesteca, v katerem so gradili vojno tovarno, je vztrajno prosil, naj mu omogočijo izučiti se kake obrti. Ko se je Ramiz po treh letih specializacije v neki drugi veliikj vojni tovarni vrnil, je bil že pravi mojster svoje stroke. Ob prvi priložnosti je odnesel v domačo vas staršem radioaparat. Ze prej so delavci vojne tovarne napeljali v tisto vas elektriko. To je bila prva električna razsvetljava v tistih krajih, kjer so si ljudje cela stoletja svetili z lojenimi svečami. Zgodovina predsednika delavskega sveta je podobna zgodovini desetin mladih ljudi iz tega kraja. Ko so začeli graditi tovarno, je s skupino komunistov iz mesteca zmeraj prihajal na gradbišče. Pozneje pa se je sploh preselil v tovarno. Zdaj je eden najboljših poznavalcev proizvodnega procesa, poznavanje miselnosti ljudi in perečih zadev tega IZŠEL JE PRIROČNIK »HIŠNI SVETI« in družbeno upravljanje stanovanjskih hiš Uredniški odbor, ki ga sestavljajo dr. Marjan Dermastja, Franc Drobež, dr. Jože Globevnik, dr. Leopold (Grošelj in dr. Stanko Štrukelj, je opravil hvaležno nalogo, kako pomagati organom upravljanja stanovanjskih hiš, da bi le-ti svojo važno družbeno vlogo in funkcijo opravljali čim uspešneje. Cena 35 din Priročnik dobite v vseh knjigarnah, v naročninskem oddelku »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani, Kardeljeva ulica 3 in v vseh podružnicah »Slovenskega poročevalca« v Sloveniji, Skupna naročila pošiljajte na naslov Časopisno-založniško podjetje »Slovenski poročevalec«, Ljubljana, Tomšičeva 5-II. O Ov'. .\\\\'.\\\\\\\V.N\V. ,V.\' ,\\\\\\ kraja pa mu zelo pomaga, da poveže skupne koristi. Kolektiv vojne tovarne je namreč zgradil v mestecu moderno pekarno, dom kulture in kino. iz tovarniških skladov pa so ustanovili več prodajaln in ustanov, ki jih prej mestece ni imelo. Vse novo v nekdanjem mestnem okraju, ki živi zdaj drugačno življenje, je povezano z zgraditvijo in razvojem te vojne tovarne. Lj. R. K Preizkušanje optičnih naprav v podjetju vojne industrije S SKUPNE SEJE OKRAJNEGA KOMITEJA ZK IN SZDL V KOPRU DRUŽBENO UPRAVLJANJE VELIKA SKRB OBEH ORGANIZACIJ j ' " 4 ^ X ^ morajo aktivneje zavzemati za socialistične odnose na vasi. Najvažnejši sklep včerajšnje seje je predlog za formiranje po- uzneišu iredilog sebne komisije za družbeno upravljanje pni okrajnem odiboru SZDL Razen tega so sklenili' ustanoviti klube delavskih svetov in Koper, 14. januarja i vailstva in ga razdelalo med svoje V Kopru je t»ila včeraj skupna člane. Pri tem je prišlo do takšnih seja okrajnega komiteja Zveze I absurdnosti, da je znašal ratzpon komunistov in okrajnega odbora I pri delitvi dobička od 500 do SZDL, na kateri so obravnavali 28.000 dinarjev. Naj omeniimo še razna vprašanja družbenega to, da si podjetje kljub velikim upravljam ja v okraju. Med drugim dobičkom ni povečalo prevoznega so ugotovili, da je bilo v zadnjih parka, čeprav se glede tega vpra-meseoih na Koprskem več prime- šanja bije z veltikimi težavami, j klube mladih proizvajalcev ter rov samovoljnosti direktorjev po- Zanimilvo je, da so posamezni 61a- i povečati pomoč hišnim svetom, samemuU tovarn in podjetij ter ni ZK v podjetju celo strinjajo s svetom potrošnikov, šolskim odbo-podcenjevanja vloge delavskih , tako politiko, kar je prišlo do iz- rom in drugim oblikam družbene-svetov. Zelo kaarakteri&tičen pri- j raza tudi na nedavni občinski ga upravljanja. Organizirali bodo mer je Tovarna steklene gailamte- konferenci ZK v Piranu, ko so predavanja in seminarje za člane rije v Herpeljah, kjer je bil delav-1 podjetje kriiitizaralii. , dela vskiih svetov, članom zborov ski svet do nedavnega le na pa-: Na .. ^ da proizvajalcev pa so priporočili, purju. Bilo pa je tudi vec druguh , t , y „r/aofatriti boi za naI v 'pec3li men obiskujejo d®’ ^2^’, » d^torja sami j jdeološk<> izpopolnjevanje komu- ]av»He 9vete in usfta’nov • l v M^ves. ^ 'j®'i' : nisitov. Marsikje je vzrok pasivno- ter iim pomagajo milh' -str°Je-m °Prenw> Sti komunistov prav v tem ker ne „ Ob zaključku so se pogovoril, poznajo predpisov in zakonov ter * ° pripravah za volitve v osnovne spremljajo dovolj socialistične- nie oirgaimzačuje So*ml!®.ii6nez\ ga družbenega naboja. i “ koprskega okraj«, ki bodo v vr , „. , , diruigi polovici februarja. Na vsem podirocju koprskega brez investicijskih sredstev m odločali o važnih nalogah izven njihovih »polnomočij, ne da bi se prej posvetovali z delavskimi sveti im upravnimi odbori. . . . . . - _ Po analizi vzrokov teh poja- j okraja je na prrnier le 28 elanov vov so v razpravi uigotovili, da j naročenih na revijo »Komu- . Sg \ > |a \ % : V ljutomerski občini so združili vinogradniška gospodarstva Ko so dela na polju opravljena, je treba poskrbeti za gospodarsko poslopje marsikje ne gre samo za siubjek tivno krivdo direktorjev. Nekateri delavski sveti so bili namireč zelo nezainteresaramti pri teh pojavnih, in se tudi niso dovolij poglabljali v družbene predpise in zakone. Predvsem pa je taike pojave omogočila neaktivnost posameznih organizacij ZK. Na področju okraja se posamezni komunisti še vedno ideološko ne izobražujejo in so pasivni taan, kjer bi morala biti najbolj aktivni. V tovamni mila v Piramu so na primer delavci zaradi malomarnosti knjigovodje delj časa. dobivali le 6o odstotne plaioe, organizaci ja ZK v tovarni pa na ta pojav na reagirala. Še bolj značilen je primer grosističnega prehrambenega podjetja »Prorad« v Portorožu. To podjetje si je z monopoliziranjem trgovine pridobilo visok dobiček na račun življenjske ravni prabi- nist«. Seveda je treba upoštevati, da na Koprskem ni takšnih revolucionarnih in organizacijskih tradicij, kakor na drugih področjih republike in da so delovni kolektivi v glavnem mladi in brez zadovoljivega srtrokovnega sestava. Seveda to ne more biti opravičilo, temveč le opozorilo za aktivnejše delo komunistov in članov Socialistične zveze. Industrija usnja Vrhnika slavi svo^o desetetn.co krat še v izgradnji — sprejela v Slabosti v družbenem upravlja- \ predelavo prve surove kože in se n ju so tudi na področju zadružni- s ^em uvrstila v krog jugoslovanstva. V koprskem okraju je v! »K usnjarske industrije. Ni bil kmetijskih zadrugah vključenih le ! cai’ c 86 J® porodila ideja o nekaj nad 50 odstotkov kmetij- ! vgradnji velikega usnjarskega sikih gospodarstev. Posamezni obrata ravno na Vrhnnki, kajti Deset let je minilo, odkar je | s proizvodnjo nad 1,000.000 kvadr. Industrija usnja Vrhnika — ta- metrov svinjskega usnja, oziroma nad t. upravni odbori zadrug so neaktivni in jiim ni mar pospeševanje kmetijstva, temveč le dobiček. V zvezi s tem so poudarili, da bo treba vključevati v vodstvo zadrug najnaprednejše ljudi na vasi, komunisti in člani SZ pa se DROBNE S KOPRSKEGA Delegaciji jugoslovanske in itali- čezmerne zaloge Tajništvo za kme-janske vlade, ki razpravljata o dobavi: tijstvo bo v prihodnjih dneh pripra-vode iz miljskega vodovoda novo-, vilo obširno analizo o obratnih sred-priključenim krajem Jugoslavije, sta i stvih v kmetijstvu, se te dni ponovno sestali v Kopru, j Na seji so tudi razpravljali o važ-Razgovori so potekali v ozračju ra-j ni bližnji akciji — zimskem škrop-zumevanja in delegaciji sta dosegli ljenju sadnega drevja. Na področju načelno soglasje o vseh točkah sporazuma. Pričakujejo, da bodo sporazum kmalu podpisali. Delegaciji se bosta ponovno sestali konec januarja, da se dokončno dogovorita o ceni vode. * Na prvi letošnji seji okrajnega sveta za kmetijstvo so razpravljali o okraja bodo morali poškropiti najmanj 250 tisoč sadnih dreves. Dopolnilno opremo za to akcijo si bodo nabavili s sredstvi sklada za pospeševanje kmetijstva. * Okrajni gospodarski svet je začel razpravljati o investicijskih programih za letošnje leto, ki so Jih predlo- anali vedo mnogo povedaiti o usnjarski tradiciji Vrhnike in njene okoliioe v bližnji iin daljnd pretek, losti. Pomanjkanje usnjarskih surovin in tendenca po čim boljšem izkoriščanju lastnih materialnih virov sta. že v petletnem načrtu usmerila raizvoj in začrtala pot Industriji usnja Vrhnika. Predelava svinjskih kož kot izključno domače smirovine je postala proizvodnja naloga te tovarne. Ogromna potreba po usnju je terjala od tovarne, da je pričela proizvodnjo, ko je bila komaj na pod dograjena. V lietu 1946, to je v prvem letni svojega obratovanja, je tovarna v maliem, že gotovem delu sedanjih objektov, predelala ntkaj nad s predelavo nad 400.000 ton kož. Že leta 1947 zmogljivostim In je tudi ta oddelek uveljavil na tržišču. Realizirana proizvodnja- usnja v letu 1955 in predvidena proiiz- vprašanju izdelave investicijskih pro- l 2iia posamezna podjetja in ustanove, eramov in načrtov za kmetiiske go- c, nntr.hi Hnvra. tl ust rije usnja Vrhnika niso zado- J vodrajia v jubilejnem letni 1956 se ščald več samo republiški viri su- gibljeta približno na isti višini: rovih in je bilo potrebno snro- j okrog 70 odstotno izkoriščanje vinsko področje razširiti za celot- j zmogljivosti tovarne. Žal problem no federacijo. Odiranje prašičev, | oskrbe s surovima svinjskimi koki jie bilo do tedaj vpel jano in v j žarni ne dopušča tovarni polino iiz-navadi v glavnem samo v Slove- koriščenje proizvajalnih sredstev, nijti, se je ob naporih »Koteksov« Z 10-letnico slavi Industrija začelo razširjaiti tudi na področja ! usnja Vrhnika hkrati' tudi 5-letni-ostalih republik. Ob tem prepagi- [ co izvolitve prvega delavskega ranjiu odiranja sta imela bistveno svetva v tovarni. Organi druzbe-vlogo tudi materialna stimulacija nega upravljanja v Industriji us-v usnju za proizvajalce kož im pa nja Vrhnika so v petih letih moč-uredba o obveznem odiranju pra- no poglobili vsebino svojega dela sicev. Prehod na sproščeno obliko trgovanja je močno vplival tudi na predelavo svinjskih kož. Do tedaj farsirano kvantitativno proizvodnjo je začel omejevati boj za kakovost izdelkov. Uredba o obveznem odiranju svinjskih kož je izgubila na veljavi im zaradi tega se je število odrtih kož začelo gramov in načrtov za kmetijske go spodarske objekte, zadruge in posestva. Pri tem so poudarili potrebo hitre rešitve vprašanja obratnih kreditov v kmetijstvu. Nekatera podjetja v okraju namreč kreditirajo drugim gospodarskim organizacijam več, kot so sama kreditirana. Precejšnja sredstva pa tudi po nepotrebnem vežejo Industrijska predelava kostanja V sadnolikerBkem kombinatu »Fructal« v Ajdovščini so osvojili proizvodni postopek za industrijsko predelavo jedilnega kostanja v kremo za polnjenje peciva in raznih drugih specialitet. To je velikega gospodarskega pomena zlasti za Primorsko, kjer pridelajo precej kostanja, ki je sedaj zaradi okužbe s kostanjevim rakom neprimeren za takojšnjo porabo. Samo v goriškem okraju cenijo letni pridelek na okoli 40 vagonov. Letos so predelali v kremo okoli 16.000 kilogramov kostanja, za prihodnja leta pa je zagotovljena predelava celotnega pridelka. Prva dva vagona kreme »Maron- j žavam iepe uspehe. Med drugim so ka«, ki jo doslej v naši državi nismo ^ £ianj kluba udeležili šestih regat, Sporazumeli so se o potrebi dograditve novega poštnega poslopja v Portorožu, medtem ko so glede razširitve zdravstvenega doma v Kopru menili, da bi bilo glede na potrebe ustrezneje zgraditi novo poslopje. Predlog bo proučila še posebna komisija. * Na občinski konferenci Zveze komunistov v Piranu so razpravljali predvsem o delu komunistov v tovarnah, podjetjih in ustanovah. V zvezi s tem so omenili organizaciji ZK v piranski ladjedelnici in v Splošni plovbi, ki sta nudili zadostno pomoč delavskima svetoma in sindikalnima podružnicama. V nekaterih drugih podjetjih pa je bilo delo komunistov glede tega vprašanja pomanjkljivo. V razpravi so delegati poudarili, da se bodo morale organizacije ZK v tovarnah in podjetjih odločno boriti za izboljšanje delovne discipline, za večjo storilnost in za varčevanje. ★ Koprsko veslaško društvo Uauti-lus je imelo te dni svoj redni občni zbor, na katerem so ugotovili, da je imelo društvo lani kljub raznim te- zmainijišemti. To je povzročijo ob- ^_____ 7 r _ onten padec v predelavi svinjskih 500 ton 'surovih svinjskih kož im j kož v letu 1950. Še bolj je to pri- izdelala 115.000 kvadr. metrov svi- j šlo do izraiza ob koncu leta 1952 njine. Glavna gradbena dela so j in v nadaljn jih letali, ko je zaradi bila izvršena v letih 1946 in 1947, i povečanega interesa na tujlih trži-a leta 1948 je bila tovarna v seda- 1 ščih im izboljšanja kvalitete pro-njem obsegu v glavnem dograje- , izvedemih svinjskih kož močno po- zbore SZ na. Proizvodnja je naraščala in v | rasel izvoz tega artikla. Izvoz pravljajo nanje v letu 1950 dosegla količinski višek I usmja je v tujimi utrl pot izvozu i d0 obone zbore končali se ta 1 mesec. Gospodarski čimiitelji lj®? merske občine so se nedavno oo j ločili za umesten ukrep združitev vinogradniških S06?; darstev Železne dveri, PodgTa<^ in Presika. Tem gospodarstv se je pridružila tudi ljuitomers ^ Vinarska zadruga. Njihov PTe% log so potrdili tudi delavski v prizadetih kolektivov na SKUP® i seji. , X, Novo gospodarstvo bo svoj sedež v Ljutomeru j® , merilo skupaj 900 ha obde! ne zemlje. Prednosti novega ST spodarstva so v tem, da bo lan delovni kolektiv na večjih V~[ vršinah vinogradov (350 ha) go bolje gospodarili, večje možnosti za načrtno in srnotn1. obnavljanje goric, uporablja1!! mehanizacijskih sredstev, manje kreditov za obnovo _ gradnjo kleti, skladiščenje inj®" lan je vin itd. Dosedanja se tudj. dobro dopolnjujejo 7 \ vinorejii in travništvu, kar j® posebej važno zaradi pridobi'' nja večjih količin hlevskega^®] ja, ki je nujno potreben izčrp» nim vinogradom. Posestvo bo nastopalo na ; nanjem trgu kot samostojen ’ vozmik domačih kakovostnih Letno bodo na posestvu Pjr., lali okrog 60 vagonov in od* pili od zasebnih vinogradnik okrog 40 vagonov vina. Vse. ; vino bo potrebno dobro vskla ^ ščiti, zato že resno razmišlja]0 tem, da bodo v bližnji prihod® sti zgradili v Ljutomeru pr°®7 t no in moderno opremljeno K* Novo posestvo, ki ga j razdelili na posamezna del®” šča skladno s terenskima ra*®^ rami im predelovalnimi sreds — povejmo še, da bodo P°sa®jp. ne skupine nagrajevali po lovnem učinku in kakovaj opravljenega dela — je 7/aC/vj poslovati z novim letam. V, | njega pričakujejo, da bo ^ "f dočnosti mnogo prispevalo k o novi vinogradov v ljutomersK^ s bo-! in se vloga Delavskega sveta im Upravnega odbora bolj in bolj zrcali v direktnem upravljanju tovarne. Posebno v zadn jem letu se je na pobudo tovarniške osnovne organizacije ZK močno poživilo! _ v konstruktivno sodelovanje med okolišu in k se večjemu orgami delavskega samoupravlja- domače kapljice. V kraitketn nja, tovarniškimi organizacijami do na posestvu volili tudi org ih upravo tovarne, delavskega upravljanja, Občni zbori SZDL v Pomurju V nekaterih pomurskih krajih število Planov. Grajali pa so y ^ so te dni že imeli letne občne stvu Ljudske univerze, ki J1® ge zbore SZDL, drugod pa se pri- poslalo predavatelja, pravljajo nanje. Predvidoma lx>- je zbralo 45 vaščanov. V u. kovcih je SZDL organizirala P 0 tilni tečaj. Obiskovalo ga Jc. Člani SZDL v Pomurju le- mladih ljudi. V bodoče bodf SL, 1 ill 1 ' i: X «rt n ca i im h-TVflO izdelovali, so potrošniki takoj pokupili. Proizvodna cena za en kilogram kreme je okoli 220 din franko trgovsko podjetje, kar Je približno enako ceni raznih džemov. M. D. Ob prvem polletju v Kobaridu Prvo polletje in semestralne počitnice so za nami Dijaki so se vrnili v šolske klopi spočiti, samo škoda, da vreme ni bilo naklonjeno tudi smučarjem. Da so kobariški šolarji in dijali dobro delali in da so se njihovi učitelji zelo trudili, govore uspehi. V osnovni Šoli v Kobaridu je bilo 87,79 odstotkov pozitivno ocenjenih, padlo pa je le 12,21 odstotkov. Najboljši je bil 4. razred, kjer so vsi učenci izdelali. Tudi v nižji gimnaziji uspeh ni bil veliko slabši. Izdelalo je 72,13 odstotkov dijakov. Najboljši je bil prvi razred, kjer je izdelalo 80 odstotkov dijakov. Največ nezadostnih je v matematiki in slovenščini. Na zadnji seji šolskega sveta so sprejeli sklep, da bodo ustanovili mlečno kuhinjo. Namenjena je dijakom, ki se vozijo in pridejo v Kobarid zjutraj, domov pa se odpeljejo šele zvečer. Tako bodo sedaj dobili vsaj opoldne nekaj toplega. Avtomobilska cesta Ljubljana—Zagreb bo Brežicam v veliko korist na katerih so osvojili enajst prvih, Štiri druga in štiri tretja mesta. Letos nameravajo razširiti društvo predvsem z mladino. Za nadaljnji razvoj kluba pa bo seveda potrebno misliti na zgraditev primernih prostorov in na povečanje števila čolnov. ^ 1 *.>/ 1 to s mnogo h olj kritično ocenju- šali doseči , da se jim bod® trj jejo delovanje svojih organizacij, lektivno pridružili tudi člani i' ^ oblastii in raznih- društev; na in gasilci. Na občnem z^borii ' občnih zborih predlagajo marši- kritizirali zadružni sadjarski 5 ^ kaj koristnega in dajejo pobude, ki se ni pravočasno zavzeu y V beltinski občini so se zbora škropljenje sadnega drevja. m odstotno. Razprav- Bankovcih so člani SZDL o zadrugah. Na vali, da je treba usposobiti udeležili ljall so predvsem___________„ . . . - občnem zboru' v Moščancih so mači mlin za mletje žita, --ugotovili, da se je delovanje rega morajo sedaj voziti vec SZDL dokaj izboljšalo. Nekaj va- daleč v mlin. ščamov pa je še vedno izven organizacije. Letos bodo ustanovili prosvetno društvo, uredili šolo in vsaj za 50 odst. povečali Okrajni zbor sadjarjev Pomurja Na pobudo Okrajne zadružne zveze bo 25. januarja v Murski Soboti zbor naprednih sadjarjev Pomurja. Na to prireditev se že sedaj pripravljajo, saj je organizatorjem mnogo do tega, da bi dobro izpadla. Na zbo- . ru bodo pregledali dosedanje uspehe del v V Ormožu so ustanovili »Svobodo« Do sedaj je bilo kulturn<> jj do J?ega7Vbi doSbro Tz^adra!* NaTb£ prosvetno delo v Ormožu ^ ...................... * rokah telovadnega dr«*9 , Zimska jabolka so v Celju znatno cenejša, kot lani ob tem času jugoslovanskih galanterijskih izdelkov, im tako se je znašla Indu- v sadjarstvu in sprejeli ustrezne »Partizane, katero pa se ra*^ sklepe, katerih uresničitev naj bi pri- .-j ■ ,’ , ■ i ie14 pomogla k temu, da bi v prihodnosti J J Y° nl dovolj zanimalo za -j Se bolj napredovali v tej gospodarski kulturnih 6ekcij. Ze na is1'.-, panogi. Posebna komisija strokovnja- občnem zboru ptujske »Svob°°rf kov že pregleduje sadovnjake, kajti da na zboru nameravajo nagraditi najboljše sadjarje. Letos fluorografiranje li v Prekmurju tudi je bilo v razpravi govora, da „ v Ormožu vsi pogoji za n«t«®se viitev »Svobode«. Pred dnevi je v Ormožu sestalo 40 'P ki se v ormoški občini ail r • v®?. mer. Obolele ljudi niso smotrno zdra- ležila tudi predstavnika <>kf nem ostale neizpremenjene ter Jih Je Sevanju živinoreje v letu 1956. Na le s 60 do 70 odstotki SVOie zmofi- « nHrioiv,, »= _ji___ o i i ~t-n 1- na živilskem trgu in v celjskih trgovinah dovolj na razpolago. Na živilskem trgu stanejo jabolka kilogram 18 do 24 dinarjev. Najceneje prodajajo jabolka zasebniki, vtem ko imajo stojnice trgovskih podjetij enotno prodajno ceno. V trgovinah prodajajo Jabolka po 24 dinarjev. Po uradnih podatkih tržne inšpekcije v Celju Je januarja lani stal kilogram jabolka 42 do 60 dinarjev. Podjetja so prodajala jabolka po 45 do 50 dinarjev, zasebniki pa po 40 do 60 dinarjev. Ce torej primerjamo cene jabolk letos s cenami januarja lani, vidimo, da so le-te približno dvakrat nižje. Kaže, da bodo cene še naprej aiinviua ~ . ___ mer. ODOieie ljuai niso smotrno zdra- Sevanjii živinoreje v letu £956. Na le s 60 do 70 odstotku svoje zmog- v oddelku za tuberkulozne ~ Ijonnosia. čeprav je su/roviin®ka baza bolnike soboške bolnišnice so imeli na razpolago. I kom«J « postelj. 1 Po vojni so zabeležili precej uspe- ostale neizpremenjene. Kajti kmetovalci v okolici so ea zimo vskladiščili precejšnje količine jabolk, celo neprimerno več, kot so to delali v dosedanjih sadnih letinah. V vseh zadrugah celjskega okraja bodo zbori živino- zborih volijo tudi nove odbore ter delegate za okrajni zbor živinorejcev. Le-ta Je vsako leto enkrat v Celju. Jeseniški strelci pred občnim zborom nega odbora »Svobod« in ptuJ _ »Svobode«, ki sta dala novo „ .. . ... *» —— novi jen emu društvu več Zairadi zanianijsanj« možnosti hov v boju proti tej ljudski morilki, I niih napotkov za delo in oblj^L za predelavo svinjskih kož je to- ^avr ifjutome^^p^eT^odio^^ob! vsestransko pomoč. Ptujska »S^ varna v letu 1953 začela predela- veznem fiuorografiranju prebivalcev boda« bo imela v Ormožu # T-«- .i,..),,! APfT!1T,l7i. vato tudii kože drobn-ice m se v v starosti nad 15 let. Akcija se je zelo n-rireditev in Dredavani Na rall^ta* strelskih pn>edi- letih 1954 in 1955 kvalitetno dvi«- ^ »>Mo izvolieno vodstvo dfO^ \ Pptem ugotovff vse ^eije ^rlmere Kom"- 11 , „ medobratne strelske tekme, streljali k°v ohrtimsko-ročnega dela je v 80 obrtniiki, invalidi, člajii ZB, pred- kratkem času z nabavo strojev m vojaški in _ izvenarmadni centri, dielino rekonstrukcijo nastal sodo- ben obrat — sortirnica ščetin, ki donaiša že nekaj let družba do 150.000 dim letno. predstavniki »Partizana« predali »Svobodi« v upravlj1^, prosvetno dvorano ter kino-P jektor. nirji in tehniki itd. Posebno uspežno pa Je bilo skupno tekmovanje strelcev in motori»tov, ki je mofco dvignilo zanimanje za ti dve športni in narodnoobrambni panogi. Letos bodo jeseniški strelni lahko na imeli _ . letno delo. Prepričani »mo, da ne bo do obstali na dosedanjih uspehih, temveč da jim bodo le-ti daili novih kmetijskih zadrug. — Letošnji zbori | pobud za Se bolj usipežno delo v bo-živinorejcev pri zadrugah so toliko 1 dofie. ____________________ _______ Čas popoldne depresije na trži- svojem obftnem zboru ki ga bodo svinjskega usnja talko doma »li 2. februarja pregledali lansko- ,_____. . J 6 , ‘ n . , , “ - • kot v izvozu leta 1952 je rodil v Industrijii usmja oddelek konfekcijskih izdelkov iiz srvinjskega usmja. Po začetniških težavah ae NAROČNIKA »LJUDSKE PRAVICE« DOBILA ODŠKODNINO ZA POŠKODBI JOŽE P02EK, Celje, Delavska cesta 19, je dobil 26.666 di*1 odškodnine za poškodovano oko. ANTON LETNAR, Skalce 72 pri Slovenskih Konjicah-je prejel 8000 din odškodnine za poškodovano roko. NAROČITE SE NA »LJUDSKO PRAVICO« IN ZAVAROVANI BOSTE ZA PRIMER NEZGODE ZA 40.000 ALI 80.00» DINARJEV! K OLTUBNI OBZORN I K "Rado Berdon: Večne zanke, Pr1 -*« založba Lipa, 1955; ilustriral Ciuha OBZORNIK 1956 NOVOSTI NA KNJIŽNI POLICI ZAPISEK O SONETIH RADA BORDONA Premiera baleta »DANINA« IZ MARIBORSKEGA GLEDALIŠČA Novi upravni odbor pričenja z delom Okrog pesniške zbirke Rada Berdona* je bil doslej kaj nenavaden molk, vsaj kar zadeva kri-:“°. Ce izvzamemo izposojeni ‘fagTnent iz Klaibusove še ne objavljene (!) kritike v novoletni številki »Ljudske pravice« in av-wjevo reklamno izjavo v »Tedenski tribuni«, naši kritiki za Panika Bordona še niso pomoka peresa. Vtem ko sem se pripravljal n* tale zapisek, sem prebral v zadnjri, deseti številki »Naše sodobnosti* Levčevo pesem »Zaprti krog«. V njej sp avtor takole izpoveduje: Kje moj« bo o®i, o bog! 2 ljudmi sem, a ne vidim jih. Ujet v svoj jaz in gluh za vse zabavami 1©, kako v sencih utripa mi splaščna kri. Nikomur d ra#, sam sebi vse. naslanjam se na neki rob. ki obenj večni molk se tre, in svet je le še dim podob. Iskal sem po spominu; znova segel po Bordonov! zbirki in bral v pesmi, ki je zbrana pod naslovom »V bregu samote«: JESENSKA OTOŽNOST kas to vice so že odletele v diaJjno južno stran; čez pusto plan *o meglč jesenske se razpele. Mrtvi li6ti padajo s platan, nadnje rože v dežju so zvenele, veter joče kot jetnik pregnan. Kam 6te mi6li moja odhdtelet V njive se razliva bla/tna reka in spodjeda z vali plodna tla; temna, gosta v dalje se odteka. Onstran vode strel in lajež psa. Kdo potešil bi srce človeka? Tu sem sam, ob meni je le reka in obema videti ni dna. Ne gre za to, ali je to ena iz— n^d dobrih ailii slabših pesmi v zbirki. Gre za čisto nekaj dnu-Levec, ujet v svoj krog in za vse, je moral pisati, mo- sebe, pomeni na naših tleh vendarle nekaj. Solidno obvlada sonetno obliko. Bogat in razsežen je v snovi, četudi v le-tej ni nič enkratnega. Če pa mu strune tu in tam zapojo kot v pesmi »Razmišljanje«, ogreje. Naj grem nekoliko v podrobnosti. Najobširnejši je izbor pesmi pod nasilovom »Ob steza ljubezni«. Vendar vzlic temu, da je teh pesmi pretežna večina, človeka ne prizadevajo. Kakor metulj leta od cveta do cveta, se ne ustavlja in ne zadovoljuje; hotel bi imeti »Ženo iz sanj«. Ta pesem sodi med najboljše v tem ciklu. ne le in še celo pesem »Mrtvi brat« prepriča. Med boljše sodijo »Talci«, »Partizani v zimik »Obup«. Tudi v izbranih pesmih pod geslom »V novi čas« je bled, in bralec se vprašuje, čemu piše o stvareh, ki ga ne prizadevajo do konca? Živ primer za to je pesem »Novi čas«. Med boljše sodi »Pripoved na ozarah«. V ciklu »Na prelomnici sveta«. kjer ga mučijo temne slutnje prihodnosti pa spet vera vanjo, se izpoveduje na način, ki bi ga spet označili za splošen, občri. Nič prav njegovega, enkratnega, ne- ik ne Svet za prosveto nančne možnosti za izvedbo. Za Okrajnega l judskega vsako delo, ki bo prišlo aa oder, 'ela luh zaradi notranje upetosti. Le-Vec je zgrabil svojo bolečino v Petrini in jo obrnil navzven, da se rešil. Je ta Levčeva pesem ^et? Ne, zakaj neki? Neskonč-je možnosti in neskončno je v katere lahko preliješ Sv°ja doživetja. Toda, da pesem j^vend, te mora nekaj žgati, ne-aj žaliti, nekaj do konca razbeliti ali mučiti, . Zapisek sem začel s Petrom f^vcem (lahko bi sicer navedel Kakšnega drugega pesnika), da !. brez odvečnih besed ponazo-fl*> kakšna je po mojem mnenju Pesem, ki sodi v okrilje umetoo-sti. In Rado Bordon? w Bordon je artist, je splošen, menim s tem? Beseda mu jezik mn ne dela težav, endar je brez tiste barve, ki v Je sicer stvaritvam ust var j al-pečat. Kar zadeva sonete, občutek, da bi jih lahko JJapisail. kolikor in kadar bi jih notel. Njegova ljubezen in Iju-njegova samota, njegovi W,- na prijatelje in čuden hwi: >P'us^'*e me živeti«, njegova modrovanja in razimiišljanja, proinnost in neskromnost, vsa /5 snov, vključena v njegove ne nosi pečata nuje, pri-‘■adetostj, ti6te notranje stiske, a.radij katere pesnik mora pisati Pa bi ga zadušilo. .Jn dobre strani Bordonove pernic z^'rke? Ce avtor ne sodi "^ustvarjalce, ki s svojo urnert-isko besedo prežive samega '-■metnost, poučni članki, humor, 16 strjni.. celostranskih slik, b^vna priloga. Letna , H^ročnina MO din, posamezna štev. 80 din; OBZORNIK Doljana, ulica toneta tomšiča 9 Šla>ger, kot si ga privošči v pesmi j navadnega ni v njih. Vendar je »Moderna romanca«, z neoku- j tu troje pesmi, ki po mojem snim vpletanjem angleških besed j mnen ju sodijo med dobre v tej po moje ne sodi v zbirko — če zbirki: »Vprašanje«, »Egalite, sploh kam sodi. V ciklu »Mimo- fraternite et liberte«, posvečena grede« je, če ne dober, pa pri- spominu dr. Franceta Prešerna, srčno šegav »V pomenku o Mar- ter »Težakom«. »Pobratimija« je celu Proustu«. Pod zagilavjem samo v jedru povzeta po Prešer-»Večne zanke« je naravnost kla- jnovi »Zdravici«, sično splošen, če izvzamem pe- I Pod zadnjim izborom »Pesnik sem »Razmišljanje«. iin svet» pripoveduje o svojem »Na križiščih«. Pod ten* na- ožjem svetu. Suha. nič topla ni silovom je po mojem mnenju ena pesem »Pesnikova hčerka«, sone-izmed najboljših pesmi »Li-Tai- ta »Moj rojstni kraj I im II«. kjer Po«, posvečena Alojzu Gradni- spet vpleta v verz italijanščino, ku. Li-Tad>-Po sam je nasploh Ista bleda odseva Prešernove »O eden zelo važnih navdihovalcev |Vrba, srečna, draga vas domača«. Bordonovih pesnitev. No, tudi Sem je uvrstil tudi pesem »O, »Večna čaša«, posvečena igralki ljudje, pustite ime živeti«. Čemu Nablooki, zazveni. j ta krik, ne vem. In naposled In »Vojna«? Ta ciklus sodi v (»Harlekin«, s katerim zaključuje celoti med najsilabše. Pisan je s j zbirko. »Harlekinu« podobnih tako malo prizadetosti, da člove- ! motivov je bilo v svetovni lite-ka nehote preganja misel: ali je ra turi že mnogo. Ali res ne bi Da bi družbeno gledališču čimprej utrdili, je predlagal, noj se nemudoma izdelajo pravila, ki naij natančno raiz-mejijo pristojnosti med upravnim odborom ter dramskim, opernim in tehničnim vodstvom. 7>a ureditev notranjega poslovanja te ustanove mora upravni odbor izdelati poslovnik im hkrati poskrbeti za letošn ji proračun posebej za Dramo, Opero in skupne posle. Zairadi speciifičnnih in objektivnih pogojev se je do sedaj vedno dogajallo, ■la se je n® kraju leta gledališče znašlo v finančnih težavah. Z novim proračunom in njegovim prarvatoim izvajanjem naj bi to preprečili Upravna od'bor pa bo Sinoči je bila. v ljubljanski Operi | moral to preprečiti tudi talko, da premiera Lindpaintnerjevega ba- j bo repertoar obravnaval s firnanč-leta »Danina« I ne plati, namreč, kakšne so fi- Gostovanja tujih umetnikov res te pesmi pisal takrat, v tisti strahotni vojni vihri? Ali bi se mu res takrat ljubilo »sonetariti«? Ali ne bi rajši preprosteje, svobodneje opisali vse grozote in junaštva; brez okostenele sonetne oblike? »Napitnica pred viharjem« (ki je bled in zelo slab odsev Li-Tai-Pojevih napitnic), do konca nedoživeta »Krematorij«. »Tribunal«, ki v njem spet neokusno vpleta italijanščino, in mogel napisati o sebi nekaj bolj doživetega’ Zapisal sem svoje mnenje o novi, prvi Bordonovi pesniški zbirki, drugi bodo lahko sodili Jugoslovanska koncertna agencija bo organizirala letos mnogo koncertov in prireditev uglednih tujih umetnikov in ansamblov. Razen moskovskega Hudože-stvenega teatra, ki bo v začetku maja gostoval mesec dni v naših kulturnih središčih, bo letos gostovala pri nas tudi slovita drugače, poslednji sodnik pa_ bo j Praška filharmonija, junija pa bo za Bordona, kakor za vse, ki se prispel tudi znani bolgarski an-ukvarja jo s pesništvom, čas. Ta | sambel narodnih plesov in pesmi bo govoril zan j ali — proti i njemu. Ilustracije Jožeta Ciuhe so j primerne. FRANCE VREČAR »Filip Kutev«, ki šteje 120 izvajalcev. Tudi na Dubrovniških poletnih igrah bo nastopilo 'nekaj tujih umetniških ansamblov. Ptujski gledališčniki v Ljubljani Ljubljansko Mestno gledališče j roma odstranil ostaline diletamt-postaja v zadnjih letih čedalje; stva in amaterstva. To se miu je' bolj tudi oder, . na katerem go- dedoma posrečilo, hkrati pa smo stujejo gledališki ansambli iz! imeli vtis, da so bili igralci ne-drugih krajev Slovenije. S tem j kako utesnjeni. Zato je bila tudi je omogočeno, da se ljubljansko | celotna predstava dokaj nerazgi- prav je bil v uprizoritvi poudarek bolj na komičnosti in je bila Vera VIdečnikova, Franjo Gunžer In Boris Kočevar v »Stilmondskem župana« občinstvo seznani z gledališkimi delavci, ki snujejo in ustvarjajo v drugih delih naše republike, da se seznani z ravnijo njihove gledališke kulture. Razen tega pomenijo takšna gostovanja tudi obogatitev repertoarja, saj nastopajo gostujoči ansambli praviloma z deli, ki jih ni na repertoarju ljubljanskih gledališč. Pomen teh gostovanj je torei nesporen. In zato je dejavnost ljubljanskega Mestnega gleda -lišča v tej smeri tem bolj hvale vredna. Pred dnevi je gostoval ansam bel Okrajnega gledališča iz Ptu ja, ki je nedavno postalo poklic no. Ptujski gledališčniki so narr posredovali v štirih večerih dve deli: Mauricea Maeterlincka »Stilmondskega župana« in John? Patricka »Vročo kri«. Prvo dele je zrežiral Ciril Debevec, drugf' pa P eter Mal ec, oba kot gosta. »Stilmondski župan«, voj« drama iz časov prve svetovne vojne, je bila med dvema vojnama na naših odrih mnogo uprizarjana. Dasi ne najboljša Mae-terlinckova drama, niti ne najbolj značilna zanj, je vendar spričo ostro začrtanega etičnega konflikta, plastičnih značajev in orotimilitaristične ideje še vedno živo dramsko delo. Ciril Debevec kot gost se je očitno trudil, da bi v ansamblu čim bolj potisnil v ozadje, ozi- bana. K temu sta prispevali tudi konvencionalna scena in tu pa tam pretoga mizanscena. Ansambel se je razgibal šele drugi večer, ko je bila na spo- vojaka, ki so mu dnevi šteti, po tisnjena v ozadje, je predstava vendarle bila na višini, ki je pričala, da se ptujski gledališčniki uspešno otepajo vezi diletantova, ki zlasti še v govorni tehniki, kretnjah in obvladovanju prostora povzročajo vsem še večje ali manjše težave. Očitno se je dediščine amaterstva še najbolj otresel igralski trio Franjo Vičar-Franjo Gunžer-Danijel Šugman. Če je Vičar lik nemškega komandanta v Stilmondskem županu malo preveč karikiral, pa je bil kot Yank v »Vroči krvi« polnokrven v svoji šegavi dobrodušnosti in nedolžni ihtavosti Gunžer kot župan ni bil vseskozi enoten lik; 7. dokaj monotonim govorom in pretirano umerjenostjo v kret-i niah in mimiki se mu ni posre-i čilo poustvariti vse tragike tega ! neuklonljivega moža. Kot Digger i Da je izpričal svojo nadarjenost t za komično igro. Šugman je sta-' rega Klausa v »Zupanu« zaigral toplo, brez težnje za vnanjimi efekti, enotno, kot Tommy v »Vroči krvi« pa je uveljavil svoj pristni smisel za sproščeno igro. Boris Kočevar je oba večera pokazal, da je nadarjen igralec, hkrati pa je pokazal tudi neizde-lanost v govoru, mimiki in kretnjah. Isto velja tudi za Vero Videčnikovo. V ostalih vlogah so nastopili V četrtek . in kultuiro Okrajnega l judskega udbora v Mariboru obravnaval bo moral biti izdelan točen pro-vprašemja, ki zadevajo Slovensko račun, ki ga bo obravnaval' upray-‘ nairodno gledališče. Z uvedbo ni odbor. Razna umetniška hoto ! družbenega upravljanja v tej nje, tako režiserjev, kot scenogra-ustanovi stopajo v ospredje neka- j fov in kostumografov, zaidejo vča>-terii sitairi problemi, ki jih bo mo- sili tudi v razsipavam je. ral' reševati novoizvol jeni 15-člam- I jj.air tiče namestitev, je Svet ski upravni odbor. _ sprejel osnovno načelo, da je tre- ba za vsako prazno mesto razpisati natečaj. To uvajat jo bržčas tudi druga gledališča, ker raizma preplaopvamija umetnikov im pa »vrbovamije« ter protekoije neugodno vplivajo na kvaliteto nekaterih gledaliških hiš. Po6ebna točka te razprave je bil osrednji' problem mariborskega. gledališča, namreč preureditev in obnova gledališkega poslopja. Gradnja nove stavbe je v sedenjih pogojih neizvedljiva, niujno pa je pričeti z obnovo sedanjega poslopja, ki je v vsakem pogledu že do-služilo. V še bolj nevzdržnem stanju so gledališke delavnioe, ki so po mnenju Sanitarne inšpekcije neprimerne, za delo pa že življenjsko nevarne. Upravni odbor na.j bi se po sklepu Sveta preskrbel načrte in proračune 0a obnovo v več etapah, s tem, da bi vsa dela izvršila predvidoma v petih letih. Predlog Sveta je bil tudi, naj gledališče posveti več pažnje propagandi in prilagodi svoj repertoar tudi za gostovamija na periferiji in na podeželju. Raizen tega je v prihodnje treba bolj poskrbeti za naraščaj im razpisati) štipendije. Na kirajiu je Svet sklenil, da bo prevzel pokroviteljstvo nad desetletnico Koncertne poslovalnice, ki bo 20. januarja, in odobril sredstva za gostovanje Češke filharmonije iz Prage. s Tretji večer mladih skladateljev V ponedeljek ob 20.15 nri bo v mali filharmonični dvorani III. kompozicijski večer Kluba komponistov na Akademiji za glasbo. Večer bo pod okriljem Kluba študentov Ljubljanske univerze. Na sporedu bodo Darija Božiča: Poeme lyrique za saksofon in klavir v Izvedbi S. Dražila in M. Fajdige ter Pesmi za sopran in klavir (Z. Gašperšlč-M. Fajdiga); Marijana Fajdige: Tri norčave pesmi za sopran in klavir (M. Pertoi In M. Fajdiga). V. Černe bo ob spremljavi L. Engelmana zaigral Franca La m p reta Tri skladbe za fagot. Ivo Petrič se bo predstavil s Sonato za flavto ln klavir, ki jo bosta zaigrala B. Čampa ln prof. M. Lipovšek. V Izvedbi godalnega kvarteta (M. Stlbilj, M. Oblak, D. Božič, V. Požar) bomo 6li&aU Alojza Srebotnjaka Allegro, Coral In Passacaglio; Milan Sti-b I 1 j sc nam bo predstavil • Štirimi anekdotami za klavir v izvedbi G. Mally. razen tega pa še z Dvema pesmima (Z. Gašperšič In G. Mally). D. Bernetlčeva Pa bo zaigrala Marka 2 i g o n a Sonatino za klavir. Že na prejšnjih večerih Kluba mladi ustvarjalci težili po Iskanju novih poti. Oblikovanje svojega izraza v modernem, naprednem smislu jim je bil vedno veliki ©11.1. Ker so Petrovom ! 11 večeri redkost ln vsak tak večer lepo prikaže njihove napore ln njihovo delo, opozarjamo Ljubljančane na njihovo prireditev. Največje presenečenje, ki ga bo ljubiteljem glasbe letos priredila Jugoslovanska koncertna agencija, bo vsekakor gostovanje najuglednejših instrumentalnih in vokalnih solistov na svetu. Razen znamenitega violinista Je-hudi Menuhina, ki je že zaključil svoje gostovanje v Beogradu, bo prihodnji mesec v naši državi gostoval tudi ugledni italijanski violinist Ruggero Ricci. Letos bo gostovalo še nekaj violinistov svetovnega slovesa. Iz Sovjetske zveze bo prišel gostovat David Ojstrah, iz Madžarske Zaturecki, iz Francije pa Henrick Szeryng in Christian Ferrace. Konec letošnje sezone bo pred našim občinstvom koncentiral tudi znani italijanski violinist Ginno Francescati. Izmed uglednih pianistov, ki bodo letos go-v naši državi, bo najprej znani ameriški pianist zato tragičnost usode škotskega j Aleksander Borovski. Koncem redu Patrickova »Vroča kri«.! Adolf Anderle, Lojze Matjašič, Igra je postala enotnejša, bolj! Jože Milkovič, Franjo Lenartič ansambelska, igralci so se v tej < in Ludvik Pečnik. tragikomediji razživeli. In če-1 J. S. januarja bo imel v našem glav nem mestu dva koncerta. Zanimiva bodo tudi gostovanja čilskega virtuoza Claudia Araua, japonske umetnice Kioke Tanaki in bolgarskega pianista Jurija Bukova. Letos bo v naši državi priredilo mnogo koncertov tudi več znanih dirigentov in opernih pevcev. M!*™> drugih bosta gostovala tudi znameniti angleški dirigent Sergent in Nemec Jo-kuma. Izmed opernih pevcev bodo gostovali članica newyorške Metropolitan opere Eleonore Stiber, črnska pevka Lucrezia West, ameriški bariton George London, dalje skupina sovjetskih umetnikov z Ivanom ter bolgarski pevec Dimitrije Uzunov. IZ NAŠIH KINODVORAN »Ženske so nevarne« Kdor pozna nekatero vrlame an- fleikih kriminailnih romanov, pri tem ilimu briča« ne bo prižel na svoj račun. Tu ne vlada sroA, niti možgani, temveč pesti; tu je vse v znaku tempa, rase in brutalnosti. Ne manjka niti pohotne plavolaske, niti po krivem osumljene rjavolaske im če ni nobenega morilca, potem tta j« treba za Lemmyj* Cautioma — najti. Tako se namreč imenuje ta detektiv, ki mu j« v Parizu i*rradec Bddie Constamti-ne že v številnih filmih posodil svoj obraz in pesti (te predvsem), ki zadenejo žrtve * Mtroetjo letala na reakcijski posron. Ne moremo zanikati, naiiiii^iiiiiiniiii^^ )50v^^lonil se je in jo poljubil. Za hip je prenašala njegovo Ijub-anJe, zatem pa naglo odvrnila glavo, p^ešal sem te,« je rekel Dumetrius. »Čudovito je, da te po iftg dneh spet vidim. Če bi bil tu ustrezen kos pohištva, bi se Polotila skušnjava, da bi zaklenil vrata in izkoristil priložnost.« ‘Srečna sem, ker nimaš priložnosti,« je rekla Hedy. Po #'1'0 ie nekaj novega,« je rekel Dumetrius. »Morda se pre-0sto srečuješ z Gregoryjem Kennom.« »Ubil boš Margareto Ridgeway.« tteK*®evemo Popolnoma prepričani, da ne bo nikomur ničesar U®dy je stala zraven njega in mu zrla v oči. »N0Sim te’ izpus** j°-* vSf> . a krovu jahte v pristanišču Buenos Airesa boš kmalu na 10 Pozabila.« »Nikdar ne bom pozabila. Margaret Ridgeway ni ničesar storila. Sploh ti ni bila potrebna.« »Hedy,« je rekel Dumetrius in glas mu je postal trd, »moram ti verjeti bolj kakor vsem drugim. Margaret Ridgewayeve je škoda, toda to boš morala pozabiti.« Hedy je povesila pogled. »Na Malega Willyja mislim in na vse tiste, ki jih je že ubil in moje srce se pri tem spreminja v kamen.« Dumetrius jo je prijel za brado in ji dvignil glavo. »Zelo te imam rad, Hedy. Toda če bi samo za hip podvomil o tebi, bi sam prispel k našim prijateljem v Južno Ameriko. Svet je poln žensk, nekatere med njimi so celo ravno tako lepe kakor ti, z dvanajstimi milijoni dolarjev pa postane moški izredno privlačen. Spomni se tega, ko se boš drevi sešla z Gregoryjem Keenom.« »Spomnila se bom,« je rekla Hedy. Dumetrius je stopil k vratom Chautandove pisarne. »Kmalu se bom oglasil. Pazi na Keena.« Ko je Hedy odšla, je nekaj minut premišljal. Ob odhodu je opazil, da Chautand nekaj govori eksotični gospodični Marchan-dovi, držeč desnico na njeni rami. Dumetrius je pomislil, da je ona videti zapeljiva. Občudoval je njeno preprosto črno obleko in broško, visečo okrog vratu. XLVII. Devet ur kasneje so inšpektor Frayne in štirje drugi moški skupaj stopili v »Zlatega petelina«. Prečkali so dvorano in šli po stopnicah, vodečih do Marcottijeve pisarne. Ko so se spet pojavili, je bil Marcotti z njimi in si hlastno oblačil površnik, Fraynovi ljudje so ga vlekli med mizami in potisnili na ulico. Za njimi se je v dvorani dvignil hrup razburjenih pripomb in domnev. Neki moški, ki je pil pri baru, je krenil za Cahillom v Mar-cottijevo pisarno. Po kratkem razgovoru je Cahill telefonično o dogodku obvestil neko krčmo na drugem koncu Londona in kmalu zatem je Dumetrius zvedel novico od nekega Malinskega, Willy-jevega pajdaša. Posledica tega je bila, da je nekoliko spremenil načrt o odstranitvi Margaret Ridgewayeve s poti. Namesto da bi to storil Mali Willy, so določili Franca Werfela, avtomobil pa bo vozil eden izmed bratov Klein. Ko so Frayne in njegovi ljudje prispeli v hišo z gotskim pročeljem, je Frayne sam odvedel Marcottija v sobo na koncu hodnika. Keen In Tom Coutts sto že čakala nanj. Marcotti ju ste rekla, naj sede na naslanjač pred pisalno mizo. Bil je popolnoma bled. »Kaj želite?« je vprašal Marcotti. »Menimo, da smo bili z vami predolgo vljudni in zato bomo zdaj iz vas napravili nedolžno žrtev.« Marcotti se je po vrsti ozrl na Keena, Couttsa in Frayna. »Ne razumem, kaj mislite s tem reči,« je naposled dejal. »Razložil vam bom z nekaj besedami,« je spregovoril Keen. »Povezani ste s človekom, ki ga iščemo, s človekom, ki imenuje sam sebe Dumetrius. Povedali nam boste vse, kar želimo.« »Zahtevam advokata,« je rekel Marcotti. Keen je vzel v roke neki papir. »To je zaporni nalog za Willyja Schafferja, ker je ubil Petra Ridgewaya. Scotland Yard je nocoj krenil na delo, da bi ga aretiral. Toda iskanje se bo začelo šele, ko vas bomo spet pripeljali v vašega .Zlatega petelina.'« DNEVNE NOVICE Ko smo včeraj zapisali, da bodo prireditelji letošnjega novinarskega plesa poskrbeli, da se bodo obiskovalci zabavali še prijetneje kakor druga leta, smo nekoliko mislili tudi na Ježka. Nekoliko pravimo, ker zadeva še ni do kraja pojasnjena. Ježek sam pravi, da bi sodeloval, da pa ne ve prav, kako, v kakšni obliki. Novinarski ples bo letos na pustno soboto, toda Ježek ni prijatelj mask, češ da je na svetu že tako vse preveč zamaskirano. Nekdo je sprožil misel, naj bi Ježek vodil ples, pa spet ni bilo vse prav. Ježek pravi, da se za vodstvo česarkoli nikakor ne čuti dovolj podkovanega. Načelno pa sodelovanja na novinarskem plesu kot rečeno ne odklanja in prireditelji se bodo že kako domenili, tako da bo zanj, zanje in za obiskovalce novinarskega plesa najbolj prav. OBJAVA Zaradi delnega izboljšanja elektroenergetskih prilik do nadaljnjega preklicujemo omejitve potrošnje električne energije za podjetja in obrtne obrate proizvodnega značaja, katerim je bila z objavo št. X-5-l-1956 dovoljena raba električne energije samo med 9. in 15. uro. Državni sekretariat za gospodarstvo LRS PUTNIK SLOVENIJA PUTNIK SLOVENIJA organizira 25. februarja štiridnevni izlet v Miin-chen. Točnejša pojasnila in programe zahtevajte v najbližji poslovalnici PUTNIK SLOVENIJA PUTNIK SLOVENIJA organizira v marcu več tridnevnih avtobusnih izletov na mednarodne velesejme na Dunaj in v Verono. Podrobni programi so na razpolago v vseh poslovalnicah PUTNIK SLOVENIJA. Ze imate letošnje programe izletov in potovanj Putnika Slovenija? Zahtevajte jih v najbližji poslovalnici PUTNIK SLOVENIJA. Narodna banka FLRJ, centrala za LRS, Ljubljana, sporoča, da je na novo začela z oddajanjem sefov (sa-fes) v prostorih Centrale za LRS, Titova cesta 1. Predalčki (safes), ki so Jekleni in ognja varni, nudijo zainteresiranim strankam možnost, da popolnoma varno shranijo svoje vrednostne papirje, dragocenosti i. sl. — Tajnost depozita je zajamčena. Opozarjamo na to možnost podjetja, zadruge, družbene organizacije, urade, ustanove ter zasebnike ln priporočamo, da si proti malenkostni najemnini oskrbijo varno hrambo svojih vrednosti. Vsa podrobna navodila in informacije o pogojih lahko dobijo zainteresirani v depotnem oddelku Narodne banke, Centrale za LRS, Ljubljana, Titova cesta 1. Imaš »težke« noge? Dodaj kopeli »JELA« sol in občutek mladosti tl bo sladil življenje! PREDAVANJA Prirodoslovno društvo vabi na predavanje prof. dr. Boža Škerlja: »Od Cipra do egiptovskih piramid«. Predavanje, spremljano z mnogimi barvnimi diapozitivi, bo v torek, dne 17. januarja, ob 20 v Prirodoslovni predavalnici Univerze, vhod iz Gosposke ulice. Društvo arhitektov Slovenije vabi na predavanje ing. arh. Marka Šlajmerja: »Stanovanje 1945—1955« — IV. kongres Mednarodne zveze arhitektov v Haagu. — Predavanje bo v ponedeljek, 16. Januarja, ob 20 v Klubu kulturnih in znanstvenih delavcev, Wolfova 1-III. in bo ilustrirano s projekcijami. Slovensko zdravniško društvo vabi vse tov. zdravnike in medicince višjih semestrov na n. del predavanja tov. dr. Branislava Cvetka, zdravnika v Bolnici za živčne in duševne bolezni, Ljubijana-Polje: »Kratek pregled diagnostične in prognostične vrednosti elektroencefalografije v poedinih medicinskih strokah«. H. del predavanja z demonstracijami bo v petek, 20. januarja 1956, ob 19 v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. KONCERTI V četrtek, 19. Januarja, koncert za rdeči abonma (Mozartov večer), dirigent Bogo Leskovic, solista Nada Vidmarjeva in Igor Ozim. Vstopnice so razprodane. V petek, 20. januarja, koncert z istim sporedom za reprizni (oranžni) abonma. Vstopnice pri dnevni blagajni od 300 do 150 din. V sredo, 25. januarja, koncert za zeleni abonma. Ciglič, Brahms, Bruck-ner. — Dirigent Lovro Matačič. solist Jelka Staničeva. Vstopnice so razprodane. V Četrtek, 26. januarja, Isti koncert za reprizni (oranžni) abonma. Vstopnice od 300 do 150 din. GLEDALIŠČA 'Poročili so se v Ljubljani SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 15. jan. ob 15: Golia: »Jur- i ček«, izven in za podeželje; ob 20: Shakespeare: »Henrik IV.«. Izven in za podeželje. (Falstaff — I Janez Cesar.) j Ponedeljek, 16. jan.: Zaprto. Torek, 17. jan. ob 15.30: Golia: »Jurček«. Zaključena predstava za gimnazijo Litija; ob 20; Machiavelli: »Mandragola«. Abonma U. Sreda, 18. jan. ob 20: Lorca: »Svatba krvi«. Abonma B. Četrtek, 19. jan. ob 20: Shakespeare: »Henrik IV.«. Abonma F. (Falstaff — Pavle Kovič.) j Petek, 20. jan. ob 15.30: Miller: »Lov na čarovnice«. Dijaška predstava po znižanih cenah. Sobota, 21. jan. ob 20: Shakespeare: »Henrik IV.«. Izven in za podeželje. Nedelja, 22. jan. ob 15: Shakespeare: »Henrik IV.«. Izven in za oodeželje; ob 20: Machiavelli: »Mandragola«. Gostovanje ljubljanske Drame v St. Vidu nad Ljubljano. V želji, da bi gledališče čim bolj približala mladini. Drama SNG ppnov-no uvaja popoldanske dijaške predstave po znižanih cenah. Predstave bodo ob petkih popoldne, vstopnice bodo v redni prodaji in bodo na razpolago vsakomur, ne le dijakom in študentom. Prva dijaška predstava po znižanih cenah bo v petek, dne 20. januarja. Na sporedu je Millerjeva drama »Lov na čarovnice«. Začetek | ob 15.30. I V sredo, 25. januarja, bo v Drami ; SNG sedma letošnja premiera. V re-j žiji Slavka Jana bo uprizorjena mo-I derna drama Thorntona Wilderja ' »Naše mesto«. Prevajalec je Janko Moder, scenograf arh. Ernest Franz. Načrte za kostume je prispevala Mija Jarčeva. OPERA Nedelja, 15. jan. ob 19.30: Verdi: »Ri-I goletto«. Gostovanje Zine Krelja in Oskarja Zornika, prvakov Opere I v Skopi ju. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 16. jan.: Zaprto. Torek, 17. jan. ob 19.30. Strauss: »Ka-| valir z rožo«. Abonma red C. Sreda, 18. jan. ob 19.30: Lindpaintner: »Danina«. Abonma red G. Četrtek, 19. jan. ob 15: Smetana: »Pro-| dana nevesta«. Zaključena predstava za gimnazijo Jesenice. Petek, 20. lan. ob 15.30: Mozart: »Fi-garova svatba«. Abonma red Petek popoldanski. Sobota, 21. jan. ob 19.30: Verdi: »Ples v ipaskah«. Gostovanje R. Francla. I Izven. Nedelja, 29; jan., ob 15: Lindpaintner: »Danina«. Izven. 1 MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja, 15. jan. ob 15: Gogolj: »Ženitev«. (Podkoljosin — Veber.) — Predstava v korist Blagajne vzajemne pomoči); ob 20: Gogolj: »2enitev«. (Podkoljosin — Rohaček.) Izven. Torek, 17. jan. ob 15.30: Matej Bor: »Vesolje v akvariju«. Abonma red Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 18. jan. ob 20: Gogolj: »2enitev« Abonma TSS I. Občinstvo opozarjamo na spremembo repertoarja za nedeljo popoldne zaradi obolelosti v ansamblu. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Nedelja, 15. jan. ob 15.30: Goerner: »Pepelka«, pravljična igra z godbo, petjem in plesom. — Popoldanska predstava. Tridesetič; ob 20: L. Fodor: »Uspavanka«, veseloigra. Večerna predstava. Izven. Sreda, 18. jan. ob 20: L. Fodor: »Uspavanka«, veseloigra. Izven. Sobota, 21. jan. ob 20: G. Senečič: »Logaritmi in ljubezen«, veseloigra. Izven. Nedelja, 22. jan. ob 15.30: Goerner: »Pepelka«, pravljična igra. Popoldanska predstava; ob 20: G. Senečič: »Logaritmi in ljubezen«, veseloigra. — Večerna predstava. Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860. Rezervirane vstopnice morate vzeti najkasneje do 11. ure na dan predstave. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Nedelja, 15. jan. ob 11: F. Milčinski: »Zvezdica zaspanka«. Vstopnice se dobe pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni. Ročne lutke Resljeva cesta 28 Občinstvo prosimo, da dvigne denar za prodane vstopnice za odpovedano predstavo 8. januarja do 21. januarja, sicer vstopnice zapadejo. v soboto, dne 14. januarja 1955 Miserit Marjan, elektrotehnik, in Kraševec Veronika, pletilja; Klinc Ivan, avtomehanik, in Vida Gregorka, pletilja; Karničar Milan, delavec, in Jerman Julija, gospodinjska pomoč.; Blatnik Florjan, delavec, in Lepogla-vec Kata, delavka; Podgoršek Ivan, ključavničar, in Zupanc Klara, delavka; Kavšek Ciril, bolničar, in Dimnik Ana, gospodinjska pomočnica; Kozjek Janez, trg. pomočnik, in Sivic Ana, vrtnarica; Kalin Stanislav, varilec, in Slapničar Štefanija, delavka; Kurečič Gabrijel, delavec, in Milotič Marija, kuhinj, pomočnica; Škerjanec Josip, delavec, in Kavšek Tilka, kmečka delavka; Turk Jožef, monter TT, in Je-rele Antonija, šivilja; Ferbežar Jože, kemigraf, in Farkaš Rozalija, delavka; Mlakar Franc, stroj, tehnik, in Lavrenčič Vera, nameščenka: Brezovec Ivan, gradb. tehnik, in Kamenik Božica, nameščenka; Horvat Stefan in Benko Emilija, delavka; Kunc Me-liton, šofer, in Pustinek Martina, delavka; Palčič Anton, kovač, in Žlogar Karolina, delavka: Mitrovič Zivorad, delavec, in Vozel Antonija, delavka; Smrekar Adolf, ključavničar, in Kamnikar Marija, delavka; Skof Frančišek, stroj, ključavničar, in Prelogar Ljudmila, obrtnica; Zupančič Leopold, kurjač, in Lube Stanislava, delavka. •fuoA uajafiidau GO KO TAB L E ofafnjajdajd qi.ioiso.id gjmoiez giifnip uj mujaiBO} A RIDI0 LJUBLJANI Spored za nedeljo, 15. januarja 6.00—7.00 Vedre in poskočne melodije za prijetno nedeljsko jutro — 7.15 Reklame — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Jutranja! serenada — 8.00 O športu in športni- ; kih: S košarkarji v Egiptu — 8.15 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi — 9.00 Otroška predstava: Čarobna piščalka — 9.40 Operetne melodije —, 10.00 Družinski pogovori; Vilko Kolar: j Dnevni red šolskemu otroku — 10.10 Nedeljski simfonični koncert — 11-15 Oddaja za Beneške Slovence — 11-35 i Lahek opoldanski glasbeni spored —. vmes od 12.00—12.10 Pogovor s poslušalci — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Pol ure za našo vas — 14.00 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Po naši lepi deželi: Zvonko Kržišnik: Srečanje Andrej aša in Dragosnjaka — 16.30 Popoldanski orkestralni spo- j red — 17.30 Radijska igra: P. Slovinič: Deževje (ponovitev) — 18.22 Melodije, ki jih radi poslušamo — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Večerni operni koncert — 21.00 Kulturni razgledi: Mara Slajpah: Kriza slovenskih ljudskih knjižnic — 22.15—23.00 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.15—23.00 UKV program: V plesnem ritmu — 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). VESTI Z JESENIC MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 15. jan. ob 15: Bojan Čebulj: »Janko in Metka«. Pravljična Igra v 3 dejanjih. Zvez« z vlaki ugodne. KINO »RADIO«: Ameriški film: »Ujetnik dvorca Zende«. V glavni vlogi Stewart Granger. Predstave ob 16, 18 in 20. Dopoldne ob 10 matineja jugosl. filma: »Sinji galeb«. »PLAVŽ«: Francoski film: »Ženske so nevarne«. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10.80 matineja Jugoslov. filma: »Sinji galeb«. KOROŠKA BELA: Ameriški barvni film: »Ujetnik dvorca Zende«. — Predstavi ob II in 19. VESTI IZ MARIBORA DEŽURNA LEKARNA Nedelja, dne 15. januarja: lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. Ponedeljek, dne 16. januarja: lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 18. KINO PARTIZAN: Ameriški film: »Meč in roža«. UDARNIK: Ameriški film: »Kalifov zaklad«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja, 15. jan. ob 15: Brenkova: »Najlepša roža«. Izven: ob 19.30: Goetz: »Hiša v Montevideu«. Izven. Zadnjič. CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 15. Jan. ob 14: G. Axelrod: »Sedem let skomin«. Gostovanje v Topolšici. KINO »UNION«: Italijan, film: »Zena iz neapeljskih ulic«. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 matineja italijanskega filma: »Stražarji in tatovi«. »DOM«: Ameriški film: »Trinajsta ura«. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. Naročniki Ljudske pravice so zavarovani za primer nezgode VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Nedelja, 15. Jan. ob 10: Grimm-Skuf-ca: »Janko in Metka«. Izven ln za podeželje; ob 16: Shakespeare: »Othello«. Izven ln za podeželje. DPD »SVOBODA« — KRANJ Nedelja, 15. jan. ob 17: Janko Gregorc: »Oj, to leetovo srce«, opereta v treh dejanjih. Opozarjamo cenjene obiskovalce na začetek ob 17. Zveza z vlakom proti Jesenicam ugodna. Prodaja vstopnic dve uri pred pričetkom predstave. KINO »STORZlC«: Ob 10 premiera ameriškega filma: »Ko ženske ljubijo«. V glavni vlogi Eleonor Parker, Patricia Neal in Ruth Roman, ob 14 madžarski barvni film: »Kvišku glavo«, zadnjikrat. Ob 16, 18 in 20: ameriški barvni film: »Mo-stobran«, zadnjikrat. Ob 22 premiera ameriškega barvnega filma: »Mogambo«. V glavni vlogi Ciaik Gable in Ava Gardner. »SVOBODA«: Ob 10 matineja — premiera ameriškega barvnega filma: »Mogambo«. V glavni vlogi Clark Gable in Ava Gardner. Ob 14 amer. barvni film: »Mostobran«. Ob 16, 18 in 20: premiera ameriškega filma: »Ko žene ljubijo«. Vsi filmi so na sporedu samo danes. ZDRAVSTVENI DOM SEVNICA razpisuje • mesto ZOBOTEHNIKA Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. 174 ZDRAVSTVENI DOM SEVNICA ZDRAVSTVENI DOM, JESENICE razpisuje dve štipendiji za študij na STOMATOLOŠKI FAKULTETI, in sicer za zadnji oziroma predzadnji letnik Interesenti naj vložijo svoje prošnje v roku enega meseca na Upravo Zdravstvenega doma, Jesenice. 160 ZAHVALA Vsem sorodnikom ln prijateljem. Svetu za prosveto In kulturo pri Okrajnem ljudskem odboru Koper, vaščanom s Proseka ter ostalim darovalcem vencev ln cvetja, učiteljstvu In učencem koprske osnovne šole, zdravnikom ln strežnemu osebju piranske bolnišnice, moškemu pevskemu zboru koprske Svobode, govorniku za prisrčne in ganljive besede ob grobu ter vsem znancem, ki so našo drago mamo in priljubljeno učiteljico SREČKO CUAK tolažili v bolezni in spremljali na njeni zadnji poti — se iskreno zahvaljujejo hčerka Miljeva in sestri Ivanka in Marcela. ZAVOD LR SLOVENIJE ZA TRANSFUZIJO KRVI razpisuje mesto za šoferja I. razreda Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje je treba vložiti na Zavod LR Slovenije za transfuzijo krvi v Ljubljani, Zaloška cesta 2. 148 UPRAVA KLINIČNIH BOLNIC - ORTOPEDSKA KLINIKA V LJUBLJANI razpisuje naslednja mesta za: zdrovnika-onastezista oz. specializanta iz anastezije 2 zdravnika-specializanta iz ortopedije Vsa tri mesta štipendira Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS v Ljubljani in razporeja po končani specializaciji službena mesta. Prošnje je vložiti v personalni oddelek Kliničnih bolnic v Ljubljani, Zaloška cesta 2, do 24. januarja 1956. 150 PRODAMO OSEBNI 4-SEDEŽNI AVTOMOBIL »0PEL-0LIMPYA« Leto izdelave 1949 Avto je v popolnoma brezhibnem stanju z vgrajeno toplo in hladno ventilacijo. Reflektanti naj se oglase osebno ali pismeno na naslov: Železarna Store, Store pri celju. , 159 Na podlagi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/54) komisija za razpis mesta direktorja podjetja »Gorenjska predilnica, v Škofji Loki razpisuj e mesto direktorja podjetja »Gorenjska predilnica«, Škofja Loka Pogoji: Ekonomist z najmanj 5-letno prakso na vodilnem položaju ali tehnik z najmanj 10-letno prakso na vodilnem £ položaju. ^ Prijave na razpisano mesto je do 25. januarja 1956 poslati na oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Škofja Loka — Komisiji za razpis mesta direktorja podjetja »Gorenjska predilnica«, Škofja Loka, s kratkim življenjepisom in dokazili o kvalifikaciji 145 KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »KOMUNA« Premiera ameriškega filma »Bojišče« Tednik: Filmske novosti št. 1. — V glavni vlogi Van Johnson in Danice Marcel. Zaradi izredne dolžine filma Predstave ob 16, 18.30 in 21. Ob 10 matineja istega filma. Prodaja vstopnic od 9—11 in od 14 dalje. KINO »S 0 Č A« Francoski film »Ženske so nevarne« Tednik. Predstave ob 16, 18 * V glavni vlogi Edi ConstantUL " Prodaja vstopnic od 9—11 ^ 14 dalje. KINO »VIC«: Ameriški barvni film: »Steza slonov«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — V glavni vlogi Eliabeth Taylor. s KINO »ŠIŠKA Angleški film »VESELI NOkMAN' Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjič. Jutri ameriški farvni film: »Povratek na Bodway«. KINO »UNION«: Angleški barvni 1B& »Škrlatna ravnina«. Brez tedn^j Predstave ob 15, 17, 19 in 21. . matineja istega filma. — V 8*a vlogi Gregory Pečk in Win Than. KINO »SLOGA«: Ital. film: mi«. Tednik: Filmske novosti ^ Predstave ob 15, 17, 19 in 21. OJ matineja istega filma. — V g1*-, vlogi Raf Vallone in Antoan^ Lualvi. KINO »LITOSTROJ.: Indijski * )( »Dva Jutra zemlje.. Predstavi o» ^ in 20. Prodaja vstopnic um J pričetkom prve predstave. KINO »TRIGLAV* Francoski barvni film »ALARM NA JUGU V glavni vlogi Erich von Strohei® ln Giana Maria Canale. Predstaye ob 1§, 18 in 20. Prodaja vstopnic 10—11 In od 15 dalje. Trgovsko podjetje »UMETNINA« — Ljubljana RESLJEVA CESTA 16 se je s 1. januarjem 1956 preimenovalo v Komisijsko trgovino POSREDNIK LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA 16 30 Večje zunanjetrgovinsko podjetje v Ljubljani sprejme knjigovodjo-računovodjo Nastop službe takoj ali po dogovoru Ponudbe poslati pod geslom »KNJIGOVODJA 1956« 151 OBČINSKI LJUDSKI ODBOR IZOLA razpisuje mesta za: agronoma, pravnika in geometra ZA UPRAVO KMETIJSKIH POSESTEV 10-LETNEGA OBNOVITVENEGA NAČRTA V poštev pridejo uslužbenci s srednješolsko izobrazbo in z najmanj 3-letno prakso. Nastop službe takoj. — Plača P° uredbi ali dogovoru. — Prošnje z življenjepisom pošljite na gornji naslov. Na osnovi čl. 14 Uredbe o nazivih in plačah uslužbencev Narodne banke FLRJ, čl. 1 in 3 Pravilnika o sprejemu v službo v Narodno banko FLRJ razpisuje CENTRALA NARODNE BANKE ZA LR SLOVENIJO pri Centrali in podružnicah mesta bančnih uslužbencev Sprejmemo začetnike kakor tudi uslužbence z ustrezn0 strokovno izobrazbo ter tiste, ki imajo že prakso v kreditnih in ostalih bančnih poslih. Pogoji: Ekonomska srednja šola ali trgovska akademija z zaključnim izpitom, popolna srednja šola z maturo, ekonomska, pravnaali podobna fakulteta z diplomo. Plača (osnovna plača in dopolnilna plača) po uredbi ih pravilniku za uslužbence Narodne banke. Rok za vlaganje prošenj je 14 dni po objavi razpisa. Prošnje je treba poslati Centrali Narodne banke za LR Slovenijo — personalni oddelek — Ljubljana, Titova la, kjer reflektanti dobijo vse podrobne informacije. NARODNA BANKA FLRJ CENTRALA ZA LR SLOVENIJO LJUBLJANA, Titova la 144 Zunanjetrgovinsko -zastopniško podjetje v Ljubljani razpisuje mesto za glavnega računovodjo Pogoji: Fakulteta ali njej enaka izobrazba, 5 let prakse v stroki, od tega 1 leto v zunanji trgovini; popolna srednja šola ali njej enaka strokovna šola z 8 let prakse v stroki, od tega 2 leti v zunanji trgovini; nepopolna srednja šola ali njej ustrezna strokovna šola z 10 let strokovne prakse, od tega 3 leta v zunanji trgovini. Prošnje z navedbo dosedanje prakse in časa službovanja z ostalimi kratkimi osebnimi podatki naj interesenti pošljejo do 31. januarja 1956 na naslov: Ljubljana, poštni predal 215. 158 DROBNI OGLASI VAJENCI VAJENCA za trgovsko stroko sprejmemo takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Trgovski sektor«. v 2257 __ ČEVLJARSKA DELAVNICA sprejme ZAPOSLITEV nudimo slaščičarju 1 i GRADBENO PODJETJE »SLOGA« Ilirska Bistrica razpisuje mesto računovodje Pogoji: Ekonomski tehnikum ali ustrezna druga šola, * poštev pridejo tudi interesenti z manjšo izobrazbo, v kolikor imajo večletno prakso v računovodstvu. in mesto šefa tehničnega oddelka Pogoji: Diplomiran inženir gradbene stroke ali diplomi-ran gradbeni tehnik z državnim izpitom in ustrezajočo prakso. PLAČA PO TARIFNEM PRAVILNIKU ALI DOGOVORU. STANOVANJE PRESKRBLJENO. 132 I 1 vajenca v uk. Ponudbe na oglasni oddelek LP pod »Čevljarski va-! Jenec«. v 2258 VAJENCA za krznarsko stroko sprejmem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Krznarstvo«. v 2254 KLJUČAVNIČARSKEGA VAJENCA sprejmemo. Ponudbe na oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Ključavničarstvo«. V 2265 PECARSKEGA VAJENCA sprejmem v uk. Pogoj, lastno stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek LP pod »Pečar«. v 2255 FOTOGRAFSKEGA VAJENCA sprejmemo, po možnosti z lastnim stanovanjem. ponudbe v oglasni oddelek LP pod »Fotovajenec«. v 2250 KLEPARSKEGA VAJENCA sprejme večja kleparska delavnica. Ponudbe na oglasni oddelek LP pod »Klepar«. V 2259 MEHANIČNA DELAVNICA - sprejme vajenca. Ponudbo naslovite na oglasni oddelek »Ljudske pravice« v Ljubljani pod »Mehanika«, v 2260 VAJENCA sprejme galvanizerska delavnica. Pismeno ponudbo na oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Galvanizacija«. v 2261 KLJUČAVNIČARJE zaposlimo. Prejemki po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe naslovite v upravo LP pod šifro »Ključ«. d 2248 SLUŽBO dobi strojepiska. Samo pismene ponudbe pošljite v upravo LP pod šifro »Pisanje«. d 2249 mojstru. Ponudbe (pismene) z življenjepisom v upravo LP pod »Slaščičar«. d 2250 UPRAVA KLINIČNIH BOLNIC — PEDIATRIČNA KLINIKA sprejme takoj uradniško moč s perfektnim znanjem strojepisja Prošnje s priloženim življenjepisom je treba vložiti do 20. januarja 1958 v personalni oddelek Kliničnih bolnic, Ljubljana, Zaloška 2. 149 ŠOFER I. kategorije želi primemo zaposlitev, ponudbe na oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Odličen vozač«. si 2203 PREDICA, polkvalificirana, bi se rada zaposlila. Ponudbe oglasnemu oddelku »Ljudske pravice« pod »Predica«. si 22®4 PRAVNI REFERENT (s pravno fakulteto) išče primerno zaposlitev. Ponudbe v oglasni oddelek LP pod »Referent«. sl 2205 VlSJI VETERINAR, specialist v pa-rasitologiji, Išče službo. Ponudbe v oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Veterinar«. sl 2206 NATAKAR bi rad primerno zaposlitev. Ponudbe oglasnemu oddelku LP pod »Natakar«. si 2207 MIZARSKI MOJSTER se želi primerno zaposliti. Ponudbe v oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Mizarski mojster«. si 2208 DEKORATIVNI SLIKAR išče službo. Ponudbe oglasnemu oddelku LP pod »Dekoracija«. si 2209 ŠIVILJA bi rada primemo zaposlitev. Ponudbe oglasnemu oddelku LP pod »Šivilja«. si 2210 FRIZERSKA POMOČNICA se želi primerno zaposliti. Ponudbe v oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Frizerka«. . si 2211 TRGOVSKA POMOCNICA išče službo. Ponudbe ogl. oddelku LP pod »Pomočnica«. si 2212 ŠOFER n. kategorije želi primerno zaposlitev. Ponudbe ogl. oddelku LP pod »Dober vozač«. sl 2213 Išče primemo za. VZGOJITELJICA Mvw r ____ KOVAŠKEGA VAJENCA sprejmem, j zaposlitev dobi kvalificiran kiju- j poslitev. Pustite naslov v oglasnem Ponudbo na oglasni oddelek LP pod . tavničar. Ponudbe naslovite v upr. oddelku LP pod »Otroci«. si 2214 »Kovačija«. . v 22ip lp pod šifro »Ključavničar«, d 2252 KUHARICA išče službo. Pismene po VULKANIZERSKADELAVNICAsprej- knjigovodkinjo sprejmemo v nudbe z osebnimi podatki pošljite me vajenca. Ponudbo v oglasni od- j siužbo. Pismene ponudbe pošljite ‘ delek LP pod »Vulkanizer«, v 22G3 v Upravo LP pod »Srednja šola«. VAJENCA za električarsko stroko * d 2253 sprejmemo. Ponudbe na oglasni od- posTREZNICO dva- do trikrat teden- sko po nekaj ur potrebujem. Naslov v upravi LP. 1936 ADMINISTRATORKO, mlajšo moč, z znanjem strojepisja, in vratarja ali vratarko z znanjem tujega jezika (lahko tudi upokojenec) — sprejme v službo Zunanjetrgovin- delek LP pod »Električar«. v 2264 TAPETNIŠKA DELAVNICA sprejme vajenca, ponudbe na oglasni oddelek LP pod »Tapetnik«. v 2266 SLUŽBO DOBI USLUŽBENCA za finančno knjigovodstvo, s poznanjem vseh v to stroko spadajočih del sprejmemo. Ponud oglasnemu oddelku LP pod šifro »Kuham dobro«. si 2215 TRGOVSKI POMOČNIK išče službo. Ponudbe ogl. oddelku LP pod »Trgovina«. » si 2216 NATAKARICA bi se rada zaposlila. Ponudbe oglasnemu oddelku LP pod »Vestna«. si 2217 KUHARICA išče službo. — Ponudbe oglasnemu oddelku LP pod »Kuharica«. sl 2218 PLASCI, moški ln ženski, še malo nošeni, na zalogi. Oglejte si zalogo le-teh pri »Obleka-obutev«, Ljubljana, Mestni trg 20 ali Stari trg 1. p 2236 RAZNE GODALNE PREDMETE, trU-be, klarinete, saksofone, violine, gitare, mandoline, rabljene, dobite po zmerni ceni pri »Zvok«, Mestni trg 6, Ljubljana. P 2237 RAČUNSKI STROJ na štiri operacije, »Brusviga«, rabljen, naprodaj. — »Tehnični predmeti«. Mestni trg 8, Ljubljana. P 2238 PERZIJSKE in druge preproge, čili-me, jugoperzarje, predpostelj-nlke, argemane, plišaste in svilene preproge, rabljene, na zalogi pri »Obleka-obutev«, Mestni trg 20 in Stari trg 1, Ljubljana. p 2240 JEDILNI PRIBORI, rje prosti, crom, srebrni, rabljeni, po izbiri na zalogi pri »Darilo«, Ljubljana, Kardeljeva 4. P 2241 PEC NA DRVA, rabljeno, lahko kupite v poslovalnici »Tehnični predmeti«, Ljubljana. Mestni trg 8. p 2242 GARNITURE za turško kavo, skodele, majolike, fajančne vrče in drugo dobite pri »Antiki«, Mestni trg 19, Ljubljana. p 2243 PISALNI STROJ, portabel, znamke »01ympia«, naprodaj. — »Tehnični predmeti«, Mestni trg 8, Ljubljana. p 2244 STAR DENAR, rimski in evropski, dobite pri »Antiki«, Mestni trg 19, Ljubljana. P 2245 ELEKTRIČNI KUHALNIKI, po izbiri in v raznih 'velikostih, na zalogi. »Tehnični predmeti«, Ljubljana, Mestni trg 8. p 2246 NARODNE NOSE, kompletne kakor tudi posamezne komade, dobite v »Antiki«, Mestni trg 19, Ljubljana. p 2247 sko podjetje v Ljubljani. Cenjene BOLNIČARKA bi rada primerno za- ponudbe poslati pod geslom »Podjetje za zunanjo trgovino 1956« v upravo LP. 154 be v upravo pod »Poznanje RAČUNOVODJO ali.računovodkinjo svoje stroke«. d 2223 USLUŽBENCA z dovršeno gimnazijo in vojaščine prostega sprejmemo. Ponudbe v oglasni oddelek LP pod »Vojaščine prost«. d 2224 ZAPOSLITEV nudimo risarki. Pošljite pismene ponudbe s kratkim živ- poslitev. Ponudbe v upravo LP pod »Bolničarka«. si 2219 KUHINJSKA POMOCNICA želi primerno zaposlitev. Ponudbe upravi »Ljudske pravice« pod »Dobra moč« si 2220 arja 1956. Pogoj: dokončana sred- ŠOFER m. kategorije želi primerno n ja šola in večletna praksa v knji- i zaposlitev. Sporočite vaš naslov govodstvu. Nudimo samsko in dru- | oglasnemu oddelku LP. si 2221 žinsko stanovanje. Naslov v podruž- LTTOGRAF bi se rad zaposlil. Ponud- sprejmemo v službo. Nastop službe takoj, najkasneje pa do 1. febru- nici LP na Jesenicah. J 24 šifro »Diktat«. d 2226 SLADKOGORSKA TOVARNA KARTONA IN PAPIRJA SLADKI VRH POSTA ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH ugodno proda OSEBNI AVTO Ford-Mercury črn, 5-sedežni, v brezhibnem stanju z vgrajenim radio aparatom Ogled vozila je možen vsak dan v sladkogorski TOVARNI 130 i ijenjepisom v oglasni oddelek LP DVA TISKARSKA STROJNIKA sprej- pod »Risanje«. d 2225 j me Tiskarna PTT, Ljubljana, Lev- STROJEPISKO sprejmemo v službo. stikov trg 2. Služba stalna. 167 Pošljite ponudbe v upravo LP pod ELEKTROINSTALATERJA — samo- . j ■■■■ stojnega — sprejmemo takoj. Plača ; po dogovoru. Za samca stanovanje ; . preskrbljeno. Ponudbe poslati v1 upravo LP pod ERSO. 155 | VINORGRADNIŠKEGA DELOVODJO j išče Upravni odbor Vinogradniške- ! ga gospodarstva Jeruzalem, pošta Ivanjkovci. Strokovna izobrazba: srednja kmetijska šola z 2-letno prakso ali nižja kmetijska šola s 5-letno prakso v vinogradništvu in sadjarstvu. Družinsko stanovanje zagotovljeno, plača po dogovoru. 137 VESNA FILM obvešča vse kinematografe, da ima na zalogi manjšo količino bakrenega kino oglja dimenzije 7 X 350 in 6 X 230 Cena ugodna Naročila sprejema uprava podjetja, Ljubljana, Zrinjskega 9 146 UPRAVA KLINIČNIH BOLNIC — BIOKEMIČNI LABORATORIJ INTERNE KLINIKE V LJUBLJANI sprejme takoj farmacevtsko pomočnico Prošnje je treba vložiti do 20. januarja 1956 v personalni oddelek Kliničnih bolnic v Ljubljani, Zaloška cesta 2. be oglasnemu oddelku LP pod »Li-tograf«. si 2222 PRODAM KRZNEN PLASC za nizko postavo, prodam po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku LP. AVTOMOBIL znamke Wanderer, prodamo. Resni interesenti dobe naslov v oglasnem oddelku »Ljudske RISALNI PRIBORI razne Velikosti na pravice«. j zalogi. »Tehnični predmeti«, Mest- ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno, | ni trg S, Ljubljana. p 2247 kupim. Ponudbe v upravo Ljudske STARINSKE KIPE, slike, grafike, pravice pod »Zensko kolo«. I zrcala, vaze, ure, zlat nakit, srebrn AVTOMOBIL, štirisedežni, v dobrem nakit in razne druge starinske stanju in z malo porabo bencina, okrasne predmete dobite v »Antl- kupim. Ponudbe v upravo »Ljudske 1 ki«, Mestni trg 19, Ljubljana, p 2248 pravice« pod »Avto«. NEMŠKI RADIO, majhen, prodam za nizko ceno. Zamenjam tudi za les ali drug gradbeni material. Naslov v upravi Lludske pravice. ŠIVALNI STROJ, skoraj nov, prodam. Naslov v upravi LP. 136 DVE POSTELJNI MREŽI, železni — prodam. B. T., Pleteršnikova 12-1., desno. KAVC, dva fotelja in mizico ugodno »t 9 it s i prodam. Rožna dolina, Cesta X-31. | aniem 1 RADIO APARAT prodam. — Petrič,1 I LOGARITMICNA RAČUNALA, tro-| robna merila ln grafosl na zalogi v poslovalnici »Tehnični predmeti«, Ljubljana, Mestni trg 8. p 2249 NALIVNA PERESA različnih znamk in po raznih cenah na zalogi. — Oglejte si jih v poslovalnici »Darilo«, Kardeljeva 4, Ljubljana. p 2250 i »TORPEDO« pisalni stroj naprodaj. ct era « trffnulni sTphnifni SLUŽBO IŠČE £ SLAŠČIČAR MOJSTER bi rad primer- OTROSKT VOZIČKI, rabljeni, globoki ali športni, no izbiri. Oglejte si jih v poslovalnici »Zvok«, Mestni trg 6 v Ljubljani. P 2232 domače in tuje revije, rokopise, slike 1n ostale čebelarske redkosti. »Tehniko mednarodne trgovine« od Juraja Tomičiča In izdaje Balkanskega inštituta, išče Savez pčelara Jugoslavile, Beograd, Gospodar Jovanova 58. 298 RAZNO gretje«. 131 ! STROJEPISKO sprejmemo v službo Pošljite ponudbe v upravo »Lludske pravice« pod šifro »Daktilografinja« d 2230 ZAPOSLITEV dobi gospodlnlska pomočnica. Ponudbe naslovite v ogl. oddelek LP pod šifro »Mirna družina«. d 2242 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmemo v službo k dobri družini — Naslov cr>5l1ite (pismeno ponudbo) v uprfNft LP pod »Gospodlnlska pomočnica«. d 2241 BI AClATNlCARKO snreimemo v službo. Pismene ponudbe pošUite ogl. oddelku LP pod »Blagajničarka« d 2243 ZAPOSLITEV nudimo nameščenki. — Pošljite pismeno ponudbo s krnt- d 2239 ŠOFER II. kategorije želi primerno za- poslitev. Sporočite vaš naslov oglasnemu oddelku LP. si 2192 LESNI MANIPULANT bi se rad zapo- I slil. Pustite naslov v oglasnem oddelku LP. , si 2193 PLETTLJA Išče sjužbo. Sporočite svoj naslov oglasnemu oddelku »Ljudske pravice«. sl 2194 MEDTCTNSKT LABORANT se Želi zaposliti. Ponudbe v oglasnem oddelku »Ljudske pravice« pod »Medicina«. si 2195 VETERINARSKI TEHNIK Išče zaposlitev. Ponudbe na oglasni oddelek LP pod »Takoj«. sl 2197 PRAVNI REFER1ENT Išče primemo zanoslenje. Ponudbe na oglasni oddelek »Ljudske pravice« pod »Pravo«. sl 2198 trg S. L1ubl1ann. P 223? STARINSKO OROŽJE in ostali nrl-bor lahko dobite pri »Antiki«. Mestni trg 19, Ljubljana. p 2239' v centru Maribora bltzu parka za ustrezno v Ljubljani. — Vrtovec, Ljubljana, Nazorjeva 2 ali Maribor, Cankarjeva 27-n. i ? X^\\\\\\\XVVVWVVXWVXNVWVWVVVXNVWWWWVNXXXWlVlVWlx\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\Vv kim življenjepisom v upravo T.p ČEVLJARSKA PREBIVALKA išče pod »Nameščenka«. d 7241 službo. Ponudbe oglasnemu oddel- STRO.TEPISKO sprejmemo v s'užbo. ku LP pod »Cevljarnica«. si 2199 Pošljitp ponudbe v upravo LP port TEKSTILNA DELAVKA bi rada prl-štfro »strojepiska« d 2245 memo zaposlitev. — Ponudbe na MTZARJA zaposlimo. Prejemki po ta- oglasni oddelek LP. 2200 rifnem pravilniku. Pismene ponud- KROJAClCA želi primerno zaposll-be naslovite v upravo LP pod 51*ro I tev. Ponudbe oglasnemu oddelku .KvaUftkBPlIn«. d 224SI T.p pod »Krojačlca«. si 2201 SI.TT7.BO DOBI usnlarsV! moistrr' — S*rtVTRKA išče službo. — Ponudbe Samo pismene ponudbe pošlUte v I oglasnemu oddelku »Ljudske pra-upravo LP pod šifro »103«. d 22471 vice« pod »Servirka«. si 2202 MIBIBORSKJl TEKSTILNA TOVARNA - MARIBOR sprejme: 2 strojna inženirja z ali brez prakse in 2 prva strojnika za parne turbine Ponudbe z življenjepisom in pregledom dosedanje prakse poslati na Sekretariat MTT, Maribor. M-51 ^ .i 1.,/1.I» rtubUana Kooltsrleva ulica 8/111. telefon St 89-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrika telefon Stev 21 -«13 in Kulturna ■“•Ctt” VJ32: SeTfiT- SSS. »9-18. - Telefon „ u >1-0» - IW» »0 d» „ «01». «00 flU, - TM 60-KB-1-Z-1393 — pofitnl predal 43 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — PoStnlna plačana v gotovini — Rokopisi ne se vrata Jo rubrika Tekofcl ra tun LJUDSKA PRAVICA VSEGA PO MALEM ZA VSE DRUGOD Mhl • CELO V ITALIJI SO IMELI • • ZADNJE DNI PONEKOD • • TUDI DO 18» POD NIČLO • pri nas pa toplo Vremenoslovci so nas v začetku zime precej zastrašili, ko so nam napovedali strupen mraz. Zdaj pa bomo kmalu sredi zime in se sončili. Drugod po svetu pa ki je prejšnji teden močno ovirala ln mraza sploh še nismo čutili, se je oglasila zima s snežnimi za- promet. V Yorkshiru so morali s Nasprotno, človek bi skoraj dejal,' meti in hudim mrazom že drugič, snežnimi plugi odstraniti do 2 meda imamo pomladansko vreme.' Mraz je pritiskal celo v Italiji. tra visoke snežne zamete. V Lin- Nekaj dni v začetku januarja je '■ Nad mnogimi pokrajinami An- colnshiru so obtičali v snežnih za- sijalo sonce tako toplo, da so lju- j glije so divjali zadnje dni snežni metih štirje omnibusi. Potniki so dje na Rožniku posedali po klopeh1 meteži. Pregnali so gosto meglo, se rešili v bližnje taborišče, ki pa ^MUIII!liHmttllltlllllinitillilllillllllHIIIIIMIii!iilHIIIIIIIUIi>lllltllinnimillUlimilllllllllllltinilil!lllllllllltllllllltlimilllllllllltinm'/^ j^nran^ka mi^ta^id- ^ lington, Filey in Scarborough 12 ur niso imela električnega toka. Drugod je sneg potrgal telefonske žice. 384-tonska ladja »Stevoni« se je komaj rešila v zaliv Humber. Tudi v Belgiji je konec prejšnjega tedna neprestano snežilo, tako da so morali na mnogih cestah ustaviti promet. V Franciji sneži v Alpah in Pirenejih, drugod pa je zapadlo le nekaj snega. Na Švedskem je zadnje dni močno snežilo. To je bil konec snežnih viharjev, ki so divjali ves prejšnji teden nad Skandinavskim polotokom. Snežilo je tudi v Madridu in mesto je dobilo precej debelo snežno odejo. V ponedeljek dopoldne je snežilo tako močno, da so nastale v prometu precej hude ovire. Močno je snežilo tudi v vsej Južni Italiji. Ponekod so imeli 18 stopinj pod ničlo. Na področju Barija je po šestih letih prvikrat spet snežilo. Ob vznožju Gargana je zapadlo 50 cm snega in temperatura je padla na —10 stopinj. Na Siciliji so vsi gorski grebeni pobeljeni. Na področju Caserte sta zamrznili jezeri Sete in Matese. I-Z-I-D j novoletne nagradne križanke Za našo drugo slikovno križanko, ki smo jo objavili 1 v novoletni številki, je bilo še večje zanimanje kot za prvo. g Do določenega roka, to je do 12. januarja, je prispelo g| v naše uredništvo 2614 rešitev (za prvo križanko 1063), kar ff dokazuje, da je nova oblika križanke že priljubljena. gj Pri pregledovanju smo lahko ugotovili, da so reševalci §f že precej napredovali v reševanju te nove vrste križanke, g Posebno prvi srečni dobitniki so imeli rešitve brez napak. f§ Pozneje je vendarle nekaj izžrebancev izpadlo zaradi na- = pačnih rešitev. Največ napak je bilo pod pojmom »italijan- J| ski spolnik«, kjer so nekateri pisali »in« namesto »il«. §f Neka izžrebana rešitev je odpadla tudi, ker je bilo namesto s pesnika Ivana Roba rešeno Ivan Kos. s Izžrebani reševalci 1 Novo vozilo V ameriški vojski proučujejo možnost, da bi zgradili novo letalo za enega potnika, imenovano »aerocikl«. Takšna letala bi imela ameriška pehota. Novo letalo so izdelali v neki tovarni, kjer izdelujejo helikopterje. Gre za helikopter in letečo ploščo. Enote ameriške vojne mornarice že uporabljajo podobna letala. Aerocikl tehta 90 Kg in doseže hitrost 105 kilometrov na uro. Njegov motor je podoben motorju motocikla, radius pa znaša 240 km. Pilot stoji na plošči nad propelerjem in usmerja letalo tako, da se nagne tja, kamor želi, da leti. Konstruktorji trdijo, da se lahko človek v 20 minutah nauči letati z aerociklom. Prvo nagrado 5000 din dobi Fabjan Djipan, Laško 81. s Dve drugi nagradi po 2500 din dobita Boris Brunskole, jj H Domžale, in Milena Kerč, Ljubljana, Kidričeva 6/5. g Dvajset tretjih nagrad po 1000 din dobe: Marija Onič, j §f Ljubljana, Novi bloki IV/II, Anka Feldin, Naklo pri Kranju = fj št. 76, Klemen Juvan, Trbovlje, II. gimnazija, Ivanka Keser, g §§ učiteljica v pok., Idrija, Kapihova 4, Rudi Šinkovec, Ljub- g Tudi v Genovi je snežilo. Snežni = ljana, Nazorjeva 2, Polonca Rozman, Ljubljana. Videmska 5, f| zameti so vas Minervino Murge g Drago Simončič, Maribor, Maistrova 6/II, Lojze Savinšek, g skoraj povsem odrezali od zuna-SE Jesenice, Gosposvetska 17/11, Franc Solina, gradbeni tehnik, p njega sveta. Na tem področju je g Sloveni ja-ceste, Radlje ob Dravi, Mirko Kobav, Pivka 98, i§ zapadlo dober meter snega. V Juž-§§ Srečko Praprotnik, dijak, Ljubljana, Dom Ivana Cankarja, = ni Tirolski ie začelo močno snežiti g Andrej Perne, Kranj, Titov trg 11. Ciril Zabret, V. P. 2977/6, g že v ponedeljek zvečer, v sever-= Beograd, Jože Jeza, uslužbenec, Cirkulane 33, p. Ptui. Ivan nem delu pa je bilo jasno. Samo [I Metelko, Dalmatinova 17, Videm-Krško I, Katarina Novak, g na Brennerju je zapadlo 20cm no-g Ljubljana, Trdinova 2, Viktor Ožura, Kočevje, Trg Svo- = vega snega. V Bozenu ga je pa-§§ bode 2, Danimir Belle, Ljubljana, Pribinova 4/II, Pavla g §1 Nemec, Ptuj, Lackova 8/II, Zdenka Savli, Via Limitanea 5/1, g H Trieste. Dvajset četrtih nagrad po 500 dinarjev dobe: Dragic« = Golob, Maribor, Gospejna ulica 7, Vinko Jamnik, Podreča g št. 24, p. Smlednik, Radoslav Grom, študent, Vrhnika, Kolo- §| dvorska 1, Drago Vodovnik, Tovarna pohištva, Brežice, g Fanika Poznič, učiteljica, Bočna pri Gornjem gradu, Inka g Trotovšek, Cerknica pri Rakeku. Cesta 4. maja 30, Mirko g Jurca, Ljubljana, Slomškova 15/11, Franc Pušnik, Senovo, || Kolektiv »Vino«, Cerknica pri_ Rakeku, Nataša Dolenc, g Kamnik-mesto 9, Franjo Mencej, Lenart v Slov. goricah, s Igor Og ris, Celovec, Gassometergasse 10, ’ Koroška-Avstrija, e Jasna Žnuderl, Reka-Pohorje 1, pošta Hoče, Anton Kancler, g Ptuj, Mariborska 21, Violeta Pavčič, Vegova 11, Postojna, §§ Sindikalna podružnica T. T., Medvode, Dimitrij Miklavič, g Osnovna šola, Podbrdo, Ivan Mesareč, »Fructus«, Koper, g Mihael Ferlan. Ljubljana, Javornikova 15, Zofija Florjančič, s Ljubljana, Čebelarska 28. Pravilna rešitev Novoletne križanke je tale (vse vodoravno): nebotič-nik, oi, n* glose, e, c, prestopi, Vsem bralcem, «▼, 1, oral, et, it, 1, psa, j, = ševiot, Aca, NN, n, dieta, jar, Epir, b, len, red, preko, 1, njiva, aparat, = b, J, Ana, iva, in, a, Ljndske pravice, n, e, i, redar, a, t, t, d, e, ab, = a, tov, a, judo, 1, ogenj, 1, klavir, hormon, aj, n, i, r, uš, atm, n, ha, ^ a, Sid, obokan, f, srečno Novo leto, r, Tevton, rov, n, alka, Anio, d, il, sr-jon, nn, Lnkavac, ura, e, koksarna. = Tretjo križanko bomo objavili v nedeljo, 29. januarja, g Prosimo izžrebane reševalce iz Ljubljane, da dvignejo jf nagrade v uredništvu »Ljudske pravice« od ponedeljka, g 16. januarja dalje. Ostali bodo nagrado prejeli po pošti, g, Ji padlo 25 cm, v Cortini pa 70 cm Na Nizozemskem so povzročili snežni zameti velike motnje v prometu. zlasti v pokrajinah Limburg in Veluwe. DROBNE ZANIMIVOSTI POLJSKI INŽENIRJI BODO GRADILI ŽELEZNICO DAMASK—MEDINA. Poljski lnže. nlrjl bodo izdelali načrte za obnovo železnice Damask—Medina, k| bo speljana skozi Sirijo. Jordan in Saudovo Arabijo. Poljski strokovnjaki so i»e pregledali 847 km dolgo traso. Pogodbo o zgraditvi te železnice so podpisali lani 28. decembra v Damasku. FRANCOSKA ZNANSTVENA ODPRAVA V ANTARKTIKI. Tudi Francija je poslala v okviru mednarodnega geofizikalnega leta znanstveno odpravo na področje Antarktike. V njej je 14 znanstvenikov, ki so se že napotili na krovu norveškega ledolomilca »Morsej« iz Tasmanije proti Antarktiki. Proučevali bodo spremembe v gornjih zračnih plasteh. O svojih izsledkih bodo po radiu po. ročali v Pariz. PRODAJA »SPANJA« V AMERIKI. Na podlagi ankete Gallupovega inštituta so ugotovili, da spe ženske najbolje v Franciji in Italiji najslabše pa v Hollywoodu. Od leta 1945 so odprli v Ameriki 76 trgovin, v katerih »prodajajo spanje« ljudem, ki jih muči nespečnost. V teh trgovinah lahko dobi človek razne gugalne stole, posebne blazinice, glasbila itd., skratka vse, kar pospešuje spanje. ENKRAT PREKRATKO, DRUGIČ PREDOLGO Dva kaznjenca skleneta pobegniti iz kaznilnice. 7.oežcta tri rjuhe. Proi drži za en konec pri oknu, drugi p ase spušča na tla. Kmalu pripleza nazaj, rekoč: ■>Prekratko.< Tedaj privežeta k prvim trem še četrto rjuho. Kaznjenec spet zleze skozi okno in kmalu pripleza nazaj: »Še zmeraj prekratkot. Tudi ko privežeta peto rjuho, še ne doseže tal. Ko pa privežeta še šesto, pripleza kaznjenec nazaj, rekoč: »Tokrat je pa predolgo.€ PREDOBRO JO POZNA »Ali poznaš našo županjo?« >Kako je ne bi poznaltc *Ali kdaj govoriš z njo?< >Poznam jo tako dobro, da nikoli ne govorim z njo.t RAHLOČUTNA ŽENA iSinoči sejn se primajal domov precej natreskan, pa žena na srečo ni ničesar opazila.« >Ti si res srečen. Moja žena pa Na Cipru se britanski vojaki zavarujejo pred nenadnimi napadi se zbudi če, če termometer le ne- ciprskih nacionalistov tudi kadar so pri brivcu. Na sliki: britanska koliko pada.* vojaka v brivnici z brzostrelkami prek kolen. CIRIL KOSMAČ Odlomek iz gradiva za rotn®1 I/Xm% žuželjč je skril mokri klobuk »A N»nca? V Gorico? K f* I za hrbet, kakor bi se bal zanj, in darju? ... Kako ji je?« se je r stopil' korak najprej. časi udobrovoltjil Teodor Car. »Tak, tako je to?« je živahno »Kako? ... Vleče... Saj W rekel Teodor Čar im mu s palico kaj je jetika...« • segel pod brado, d* bi mu dvignil »Vem. Sirota!... In kako glavo. »Trma te drži v krepmlijiih, včasih pela!...c je vzdihnili kaj? Ti si misliš: Jaz bom hodil župnik in priprl oči, kakor bi P po cesti, tik pod tvojim balkonom, sduhn.il lepemu petju. ,1 ti pa, mrha laška, me polivaj — »Pela?...« je Hostar zmaPr videli bomo, kdo bo prej odne- z rameni. »Kaj pomaga? Kad^r hal... No, Jur, Le priznaj, da je človeku usojeno...« j tako.« »Kaj je usojeno je zarev»» »Na-ak!« je bajtar počasi zima- žuipmik. »Bedak! Garanje, to r jal z glavo. »Tako natančno že usojeno. Zgarala se je, reva.« nisem razmislil... Res pa bo ne- »Zgarala? ... Seveda se^J6 ^ maira, da sem 9i taiko mislil kar rala. Kdo pa se ne zgara?. takole... ne da bi sploh kaj momljal pokarani stairec. mislili.« »Pela pa je, pela ...« se je i »Ne da bi mislil? Ho! Ho! Ho!« dor Čar spet zamisli'!. »Če n* se je z užitkom zarežal' upokojena svet pravično sukal, kakor se , dušni pastir. »Saj prav tako je Nainca ne bi garala v Hosti. prav! Taka trma je zlata vredna! bi od svojega glasu.« Taka jeza nas drži na nogah!...« »Od glasu? ... I udi če bi Namrščil se je in nato ukazujoče vela od glasu, smrt človeka PY rekel: »Zato pa mi zdaj poglej v išče, kadar mu je usojeno,« r oči in mi reci bedak!« trmoglavil sitno starec. »A-a!...« je zevnil začudeni . »Eh, česnalo smrtljik*^^ bajtaT. Je o**«9«, župnik. »Bog te »Nič a-a! Reci mi bedak, ker ®e poklice k sebi, čes, gM ' sem bedak. Ti pa sd stresel dano m'u I« živeti m gledati modrost!« ^ Pa ner&a> bedak Presenečeni bajtar je zmedeno »Nerga?... Kaj bi n zamencal in se vprašujoče oziri Hvaležen sem mu za vsak , proti klopi, kjer so nepremično ka mi jo se nakloni, pa kaj v | sedeli Travnikarjev stric, Hostair »— ko si zabil v betico, S . ... Z-/ Poe nik na ma liti stal so in ieg Po! dre Prt nih tež kri se ie hi bo] ir-, » . Sr< »k, »ni in Neža ter napeto vlekli na uho brez nerganja ne da živeti!« ® < nenavadni razgovor. je stairj župnik odgriznil . »Kam buljiš?« se je zadrl Teo- »I®it dor Čar in ga hebnil s palico. I* jezika!« Obrnil se je k Nfa Poglej mi v oči iin mi reci jo trdo pobaral: »Kaj pa ti. ^ bedak!« M ?A . J«*? • ■ •< « Je žuželjč se je zravnal, vzbočil ^efa lin. 91 2300 je prsni koš, si obliznil ustnice ter ^ ,traJ5 na Zm«deDO;fw pojgd.1 ,™u n.™, Bedaik!« je rekel glasno im besedo potrdil še s sunkom glave. »Tako!« je mirno pokimal stari župnik. »Zdaj p* kar pojdi v svoj laz. Leto bo mok.ro: krompir v peščenico!« 111U1U . . .» jv; UU1VUV1M/ - •. »A, v peščenico?« je zategnil Neža im se ozrla v TravniK«TJc žuželjč, si poveznil klobuk na Vega strica po pomoč. .j glavo im vzel pot pod noge. »Eh, stara si, da kair škrip^ »Na!« je z odkritim občudo- pa še blebečeš neumnosti!« vanjeni rekel Teodor Čar im se Travnikarjev stric hebnil ;X#» P co smo videli!...« aji »Kakšno ptico? Kaj pa trapa otročja?« je jezno z>rogc^® župnik. jtjA »Res smo jo videli ... čaipP je bila ali kaj... Vojna bo ®. mara...« je zmedeno ŠLorfelJ®^ >!<>• itn« Plse: VIKTOR GRAD Kise vi ARIJ AN \MALIETTI i & Ll »Dajte mi, prosim, steklenico solutio acidi borici nitis.« »Mislite pač borove kisline, gospod profesor, kajne?« Ah ja. prav pravite, samo ime mi je bilo ušlo iz spomina.« Sl. Fant|e so se spogledali. Edina njihova 32. »Sitnosti bomo Imeli z graničarji,« je zveza s svetom bo torej radijski oddajnik! menil Marko. »Ves čas se bomo gibali tik Posedli so okoli obeh oficirjev in ju začeli ob meji.« Oficirja sta se nasmehnila. »Saj radovedno Izpraievatl. Major je razgrnil prav zaradi tega so dali naju zraven,« je zemljevid in pokazal na lomno liso, ki je povedal kapetan. »Kdo Izmed vas je bila obkroiena z rdečim svinčnikom: »Sem zdravnik?« je potem vpraial major, »laz,« v te hribe gremo. Tam je snega okoli tri so je oglasil Brane, »samo do zdravnika metre ali pa ie več. Noč in dan grmijo ml manjka še nekaj izpitov.« »Nič zato,« plazovi in ruiijo vse, kar doseiejo.« je dejal major. »Povedali so mi, da se lahko zanesemo na vas.«t obrnil h klopi. »Ali ste ga slišali, bra im z očmi pokazal proti a?« je vprašal iin s palico pokazal drijamovi hiši, kjer je za kam®1' za žilavim bajtarjem, ki se je mizo še vedno sedel Barbar«®, zaganjal po cesti. I >Od kdaj pa tebe daje sv. »Slišal; smo!« je takoj pritrdil ples?« je bevsknil vanj I6**?! Travnikairjev stric. Car in se nato ozrl čez cesto.JV »To je dedec! To je prava tol- njegovem lepem starčevs*®"! minska trma! To je sveto potrp- obrazu se je takoj prikazala ljenje! Ampak iz takega potrp- bovalna jeza. »INeumnost? Voj® ljenja zrase pest!« je stairi župnik je neumnost! Toda dokler 90 zvišal glas im stisnil desnico, ki dje bedaki in zverine, je potreMf; je bila tako stara im rjava, kakor ln če bo, naj kar bo!« je zagrj bi bila izrezljana iz presušenega nenavadno glasno in zabil P3'1 . in prekajenega lesa. v cesto. »Jasno! Pest!« se je navdušil »ln če bo, lahko pridejo j5 “j Travnikairjev stric, stisnil obe pe- Kozaki,« st je podvizala Než*»jK sti in udaril z njima po kolenih, je bila vesela, da je stari žup®^ »Kaj je jasno?« je revsnil Teo- pograbil njene besede. dor Čar, ki ni trpel, da bi mu kdo »Rusi? Kozaki? Hm?« s« j skakal v besedo, predea, ie do vprašal Teodor Čar im naff1^, kraja povedal svojo misel. Pri čelo, da bi razmislil. »Zaradi . priči mu je dobra volja skopnela n,e naj kar pridejo. Kdor kok : z obraza. »Nič ti ni jasno, ti ro- pride! Sam Satan peklenski ^ potalo drvarsko. In zakaj pose- pride, samo da bo nam po®8®^ date? Bedaki! žuželjč gre v laz, vi pomesti to žloto iz dežele.*^ pa sredi vasi zijala prodajate in rekel in s palico zaničljivo Kradete bogu čas!« kazal proti postojanki fašist’ ,, »Hčer bom počakal. V Gorico milice, kjer se je caposquadiraj’”^ ; je šla...« je začel nergati uža- vatore Leonardis še vedino ' ^ ! Ije.ni stairi Hostar. na balkonu in prepeval. ^ »Iz dežele — in v morje je razkošatil Travnikarjev »V morje, kajti jaz pravim, svetu ne bo miru, dokler ne ruski konji zobali ovsa v c«3’ sv. Petra v Rimu.« ^ »Kaj-aj?!« se je »repenčil kojeni župnik in ga dregnil v pr . »Mar je to po bosansko r<^ ti drvar drvarski?« »Eeee... to se samo tako . če...« se je izgovarjal Tr®-, karjev stric. To je samo pr'®?^ recimo kakor bi rekli, da se ruski konji v Rimu vode pili...« sj! »Vode napili?... To P® ^ Vodo naj pa kar pijejo, vodo- j pijejo naj jo, ka.r pijejo! ^ je upokojeni župnik pribil s , jo okovano palico im zak°ra čez cesto. , ^ Usadarica, debelušna in ^ dušna kmetica brez otrok, že lep čas stala na pragu 5 ^ hiše in mežikala proti korH®^ je zdaj naglo za.podila proti dorju Čarju. »Gospod župnik! Gospod z |a_ nik!« se je gnala in se Pr nja.la. »Ne kokodakaj!« je za' Čar in se zravnal pred njo. »Gospod župnik!« je še . < zakokodakala Usadarica i® zadregi brisala roke v predpa®^(, »Kaj pa je?« seje obregnili, »Da sem bil župnik, že sam »Gospod župnik, včeraj ^ prekladala robidnice. La®1 jih bila vložila. Lepe, urelCf. bele, sladke, same črne robio* In ponoči, ko nisem spa'“ ste. .. ali veste, kair mi je v glavo? šinilo mi ie —* 55. »Tu ie vedno besni sneinl vihar,« je major znova pokazal na označeno mesto na zemljevidu. »Drugega ne vemo. Nekaj millčnlikik patrol na smučkah Je sicer prodrlo v nevarno področje, a se ie ni nobena javila ...« Vedno počasneje so udarjala kolesa, dokler niso utihnila. V vagon Je pogledal sprevodnik: »Konec vožnjo! Pred lokomotivo se je nabralo toliko snega, da ne moremo nikamor več.«