IZHAJA VSAIC ČETRTEK Naročnina: letno P' ITALIJA 10.40 INOZEMSTVO 18-20 *Del o» C ! 1’0 st, Uredništvo in upravništvo: Trst, Via Maiolica 10-12. Telefon 1590 ,r. ' ! uma za stranke ob pondeijkih in petkih od 10—12. Oglasi: Za vsak mrr "Mie <14. Maggio 8 kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslana, vau,« . cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent. Plača se vnaprej. Posamezni izvod 20 cent. j m Trst, 31. maja 1923. Leto IV. - Štev. 173. Glasilo Komunistične stranke Italije Ob spominu na sodruge, padle v bitkah na raznih frontah razrednega boja, prisežimo, da se bomo borili z enakim pogumom in požrtvovalnostjo za ideal, za katerega so oni dali življenje. Slava vsem proletarskim junakom in mučenikom ! V Hamburgu se je vršil te dni mednarodni kongres, na katerem je ■prišlo do končne združitve med am= sterdamsko in dunajsko t. j. med Drugo in Poltretjo internacionalo. Kongres ni povzročil in ni bil niti iVreden nobenega večjega zanima* nja. Šel je mimo življenja kakor mr= tva stvar, kakor, da se sam za življe* in j e ni zanimal in kakor da ga ‘življenje ni opazilo. Na zborovanju samem je vladalo hladno mrtvilo, ‘ki ga nismo videli še na nobenem -socialističnem in na nobenem proletarskem kongresu. Izgledalo je ka< kor da so. si zborovalci tuji med se< boj v duši in v srcu in kakor da so se sramovali mednarodne laži v i= “tmenu katere so zborovali in govos sili. Zakaj ta kongres na katerem so ■socialdemokratje in socialpatriotje obnovili staro socialdemokratično internacionalo ni bil in ni mogel biti drugo kot internacionalna laž. Veli; fca in debela internacionalna laž, ki si bo ob prvi resni priliki zlomila svoje šibke noge. Na kongresu so bili navzoči in :so imeli poglavitno besedo moža# ■karji Vanderwelde, Renaudel, Huv* -smans, Wels, Scheidemann, Axel* rod, Rosenfeld. in Adler. Torej de* loma taki, ki so za čas svetovne vois ne bili kraljevi in buržoazni mini# «tri. deloma taki, ki so tekom vojne vabili proletariat svoje narodnosti Jriaj se pogumno tepe s proletarci -drugih držav in deloma, taki. ki so bili nroti voini in so v njeni dobi rogovilili nroti izdajicam. ki so vojno ^podpirale. In ko ie bil predlog o :združitvi Druge in Polthui’\* interna* cionale sprejet je zapel mednarodno Tiimno nainrej gospod kraljevi rrnn-5 ster Vanderwelde, ki je podpisal in odobril v Versaillesu sklenjeno mis .rovno pogodbo, s katero se ie ovilo .nemškemu ljudstvu sploh in nem* škemu proletariatu še posebei. vrv okoli vratu. Taki ljudje imajo danes gpogum govoriti v imenu mednarod* ]jiega proletariata in ustanavljati in* 4:ernacionalo, o kateri trde. da je de* lavska, da je Proletarska. Ros? nai jim ta greh odpusti. Zgodovina si bo pa sama Prevzela nalogo, da iz* briše tako laž iz stranic svoje kniige. ■ Kongres sam na sebi ni rešil no* ;beno izmed onih vprašanj, ki so /povzročile ob nastopu svetovne voi* ne polom Druge internacionale. Ni imel niti možatosti, da bi se bil lotil teh vprašanj z resnostjo, ki ie v ta* Jrih prilikah nujno potrebna. Niti ni (rešil drugih problemov z rešitvijo ‘katerih samo bi se mu posrečilo dati ■novi ali obnovljeni socialdemokra* !tični internacionali podlago za eno* !ten r.astop v bodočih prilikah. Ni se (dotaknil vprašanja o stališču, ki naj 'ga zavzamejo posamezne socialde* mokratične stranke v slučaju novih vojn. Ni razpravljal o vprašanju na* ''čina, po katerem naj bi prišel prole* 'tariat do vlade. Ni se lotil in ni rešil vprašanja glede bojne metode, po /kateri naj bi v njej, v Drugi interna* ■cionali, združene stranke uveljavile svoj program. Ni rešil vprašanja razmerja do Sovjetske Rusije in ni Tešil problema načina, po katerem namerava nastopiti proti meščan skim strankam in proti Tretji inter* nacionali. O kongresu, ki se je širo-koustil, da se mora Druga interna* 'cionala naslanjati na živi jenske po* 'irebščine socialnega snovanja in da mora biti vedno v stikih z življe* njem, bi se moralo pač zahtevati, da reši vsaj one velike probleme, ki jih življenje vsil juje vsakemu resne* mu mednarodnemu gibanju. Toda gospodom je šlo menda le za to, da ustvarijo nekaj kar bi tvorilo proti* utež Tretji internacionali in da pre* prečijo udejstvitev mednarodne e* notne fronte proletariata. Sovraštvo 'do komunističnega gibanja, ki se je osmelilo, poleg drugega, pokazati v pravi luči vso mednarodno laž so* cialdemokratov, in ki noče prisegati na smešne formule socialpatriotič* nih učenjakov, ki zahtevajo, da bi se po njih življenje uravnalo, ie bila edina točka, ki je združevala najrazličnejše elemente, ki jih je ye* ter zanesel skupaj na hamburški (kongres. Dejstvo, da je moral itali* Janški socialdemokratični delegat [Modii>liani nastopiti proti menjševi-ku Abramoviču, ko ie ta v svo* JeTT govoru nastopil proti ruski re* voluciji in skušal dokazati, da je ruska Poletarska diktatura vredna toliko kolikor evropska kapitalistič* iia protidelavska reakcija, nam nove jasno, kakšno duševno razpoloženje |jc vladalo na tem kongresu in kako, da se čutijo ti Gospodje bližje bur* žoaiziii nego revolucionarnemu pro* Ietariatu. ' Najvažnejša stran tega lažimed* narodnega in lažiproletarskega kon* gresa tiči pa v tem, da je kongres odklonil predlog mednarodnega od bora za ustanovitev enotne fronte proletariata. Mednarodni odbor, ki ie bil pred kratkim ustanovljen v Frankfurtu, ima nalogo, da ustvari enotno fronto proletariata vseh na* rodov za boj proti mednarodni re« akciji in zaeno proti novemu krvo* •prelitju, Ako zmaga reakcija pride do vojne, do nove svetovne vojne. To je jasno ko beli dan. V imenovanem mednarodnem odboru ne sede več le komunisti, marveč so v njem že združeni tudi proletarski organizmi nekomunističnih strank. Način, po katerem hoče udejstviti ta odbor enotno fronto in podlago te enotne fronte se vjemata docela s komunistično idejo o enotni fron* ti. Kako si pa naša stranka to enot* no fronto misli, je našim čitateljem predobro znano iz naših mnogih to* zadevnih člankov in zlasti iz član* kov, ki jih objavlja sedaj v našem listu sodrug Anin. Socialdemokra* tični kongres je pa na predlog Ad* lerja predlog frankfutskega odbo* ra odklonil in dokazal tako, da ne razume nevarnosti, ki preti proleta* riatu in celemu svetu. Dokazal je, da ni razumel sedanjih potreb pro* letariata in da nimajo gospodje, ki so bili tam zbrani nobene resne vo* Ije stopiti v vrste proletarskega boja proti reakciji in militarizmu. Ob tej priliki je kongres sprejel vnovič svo* je stališče proti diktaturi proletariata in ,za meščansko demokracijo. Iz čes-i sledi, da se niso gospodje so* cialdemokrati naučili iz zgodovine še ničesar. Navsezadnje ostane ven* darle res, da se pod demokracijo dejansko skriva kapitalistična dikta* tura in pod proletarsko diktaturo de mokracija. Toda socialdemokratom ie več za besedo kakor za svebino. Zato je tudi njihova internacionala ali praizna, ali je. kar je bolj verjet* no. internacionala zadnjih meščan* skih obrambnih sil. Proletariat, ki nima volje niti časa zgubiiati se v praznih formulah, s katerimi operirajo socialdmokrat’e in ki mu je internacionala ne več le duševna in srčna, marveč dejanska politična in boina potreba, bo novo demokratično internacionalo sodil in obsodil. •; Ivan Poslanska zbornica Triumf faustovske dvoumnosti Italijanska poslanska zbornica jo začela ■zopet zborovati. Baraka Monftecitorio — kakor se 'pravi — s svojimi 515 i®vicl‘ieni-mi, plešo sedaj ped fasistovšklo komando. Ne vsi plešejo kakor hoče M-vrsaflim. So 'tu komunisti ki se ne upognejo nebene-mu italijanskemu bogu in neustrašeno povedo, kar imajo povedati. In še nekaj poslancev drugih strank je tu, ki pridno izrabljajo svobodo govora. Sodrug poslan, Garosi 'je imel v sobotni seji daljši govor, v katerem 'je pokazal v jasni iuiSii ivso dvoumnost faišistovskeiga' vladanja in bičal nezakonita in zakonita preganjanja, proletariata s strani fašistov. »Samioumovmo je — je rekel imied drugim s. Garosi — da vsaka .revolucija ali državni prevrat, ki drži kaj nase, razveljavi popolnoma ali deloma stare zakone in na razvalinah enega zakonika postavi novo javno ali zasebno pravo, kateremu se morajo manjšine podrediti, dokler ne dobijo moči, da ga same nadomestijo.- »Ampak v vsakem slučaju, stari zakoni 'So nadomeščeni z drugimi, Četudi povsem drugačnimi ali v®a|j na,spnctnimi, na raaičin, da vsak državljan ve, kako naj se zadrži in ve, kdaj se nahaja v mejah zakona in kdaj zunaj.>• »V Italiji je obratno. V sedmem mesecu Nove d'oi>e (novo italijansko časo&tetje — op uired.) ni mogeč© tega znati; ne znamo kaj je dovoljeno in kaj ni; kateri zakoni so v veljavi in kateri ne; ido kje je mogoče izraziti svojo misel ali sodbo: ali smo v režimu diktature ali v predstavitelj-skem režimu. i'td. V Italiji so znajdemo brezdvomno v anormalnem položaj u.« V torek 'se 'je vladi glasovalo zaupnico. To zaupnico so glasovale vse ustavne stranke, piroti so glasovali komunisti, so-cialist.i-maksimalisti, socialisti-unitarci, Tepulblifeanci ter slovenski in nemški zastopniki. Zaupnica je bila sprejeta is 238 glasovi proti 83. Delavski upor v Pornhria Položaj v Pori i hrj u se zreja Pritisk francoskih imperialistov z ene, in brezobzirno izkoriščanje z druge strani, sta dovedla! 'poruhrrsko delasvtvo do odtočnih dejjanj. Od enega tedna sem se nahaja v vrenju skoraj iv13a, poru lirska kotlina. Upor proletariata, industrijskih mest se širi vedno bolj. Poročila, ki prihajajo od tam govorijo o .vedno bolj ,rosni situaciji. Upor proletariaita ima »voj pcviod v ■travnom avišavanju živežnih cen, sramotnem odoruištvn delavcev po ravnateljstvih industrijskih obratov ter v neuspehu, ki ga je imela desedaj taktika reformiatič-nih sindikalnih voditeljev. Iz navadnega strokovnega pihanja v obliki stavk in političnih demonstracij za povišanje mezd in proti draginji, 'postaja gibanje vedno bolj oborožen upor proletariata proti državni oblasti. Namen gibanja, kjer je že zadobilo revolucionaren zn niča j, je predvsem razorožitev policije, fašistov tor vseh (samoobrambnih) pomožnih M .nemškega meščanstva. Vsled tega upora in posbeno vsled poraba, ki ga je doživela narodna obramba v spopadih z delavskimi »totniijarm, je nemfika gospoda vsa iz sobo. Ze kriči po svojem časopisju, da so komunisti, ki vodijo — kakor vodijo pojvsod in vedno vsa- ko resnično proletarsko gibanje — ta u-por, zvezani s francosko-belgijskimi zased benimi četami, od katerih da dobivajo tudi vojaško podporo. Medtem ko obrekujejo narodnjaki na ta način lačne in obupne delavce, pa kličejo oni sami francoske generale na pomoč proti upornemu ljudstvu. Osrednja vlada v Beirlinu je pooblasitila podnaičelnika mesta Dus-seldorf, da prosi cd tamkajšnjega francoskega generala za dovoljenje, da se sme z oboroženo silo nastopiti proti upor-nežarn. Uporno giban(je, ki se je začel® v mestu Galssnkirchen se je do danes preneslo že na sledeča, ve&ja mesta-: Dortmund,. Bo-chum, Duisburg, Diisseldcrrf in še na več m,alih mest. V Gelisenkircbnu so delavci takoj prvi dan prisilili trgovce, da. so znižali ži.vežne cene. Pri spopadih med delav-ci-demonstranti in fašisti je streljala policija na delavce. Bilo je takoj 5 mrtvih in 56 'ranrenih. Zato, ker je policija nastopala proti delavstvu, so upoirneži zažgali vladno palačo. Slednjič so se delavci polastili oblasti in poverili oblast delavskemu direktoriju obstoječemu iz zastopnikov. strokovnih organizacij. Bed vzdržujejo oborožene delavske stotnije. Da se ohrani mir je bilo v mestu proglašeno obsedno stanji e. Tudi v Dortmundu je oblast v rokah delavcev. — V spopadih med delavskimi stotnijami .in fašisti v Bochunu so bili štirje mrtvi in nad 30 ranjenih. Natančno število mrtvih in ranjenih za časa gibanja v Porubrju ni znamo*; je pa precej visoko. Kako se bo končalo to gibanje porubr-skega proletariata je težko predvidevati. Komunisti v Porubrju imajo že svoje cilje. Toda ne ve se, kako daleč sega njih vpliv, niti se položaj iv Porubrju more rešiti ne.t|lrv!isno od položaja v ostali Nemčiji to v ostali Evropi sploh, ker je Po-ruhirje v .tesni zvezi s splošno evropsko politično situacijo. elezni pohod revolucije Ob 2 5-letnici ruske boljševiške stranke je napisal s. Ti uh arin interesanten članek, katerega prinašamo tu v prevodu. Ruski proletariat se nahaja na vladi že 5 let in celo njegovi največji nasprotniki u videvajo, d.a se je ta Vlada u trdila. Ona čvrsto razširja svoje ideje,, ki so se globoko. ukoreninile po vsej raztreseni ruski zemlji, objela je ruski narod S svojo \st.rajno roko vodi milijone ljudi po trnje- vi poti čez bodeče žice, pod železnim dežjem sovražnih krogelj, čez pustinje in glad — k sijajni zmagi združenega člo-večanstva. Kmko je nastalo to zgodovinsko čudo, na katero gleda buržca.zija z odprtimi ustali, a tudi z demoničnim srdom, V prvi vrsti opazimo v ruski revoluciji, kako so se njeni rdeči delavski batalijoni, obrnili s točnim korakom, d’a zrušijo osovraženi režim. Zgodovina je dala. ruskemu delavskemu razredu zelo lahka tla ziai zmago. Satanski stroj ru.skega vladnega sa.modrštva je bil ob času vojne omajan. Buržoazija je bila slaba., ni imela niti časa, da uredi svoje imperialistične cilje, bila je tako neumna, da je za časa vojne descrganizirala moč carizma. Večina kmetskeoia ljudstva, spesobof za razne težke prcbleme, še ni postala »patri,etična«, sovražila je velike posestnike, imela je v sebi nepomirljiv nagon za zemljo, namočeno s kmetskim znojem, To je privedlo do zmage proletarskega orla, ki je svoje mlade peroti razkrilil, ter se dvignil visoko pod nebo. Je pa še drugi vzrok, ki sledi temu: nepričakovani herojski pohod revolucije od strani bOl.jševikcv, stranke, kakoršno še ni poznala zgodovina razrednega boja. Stranka se je rodila v strogi šoli ilegalnega delovanja, v smodnikovem dimu je dokalzala svojo razredno voljo. Svoje sinove je odgojila v mukah, pomanjkanju in bolezni, ter zato pripravila prvovrstne delavce, sinove, sposobne, da osvojijo in prerodijo svet. Da bomo bližje spoznali, kako je nastala taka stranka, maramo vreči točno pogled na osnovne črte njenega ra zvitka. Predvsem spregovorimo nekoliko reči o njenem generalnem štabu. Danes vsi sovražniki prizna vajo, da jo vodstvo bolj-ševikov odlično. Nek znan ideolog nemške buTižoazijo in priznan cenilec bivše Nemčije grof Keisorling piše v svoja knjigi: »Gospodarstvo, politika in prosveta«, da se moč Sovjetske Rusije more tolmačiti edino n.a ta način, da ima Rusija talke voditelje, ki daleč nadkriljujejo voditelje vseh buržoaznih držav, To se razumo da je pretirano, Stvar ne leži samo v tem. Gotovo pa je, da se s tem da mnogo pojasniti. To izhaja od točno izbranih voditeljev, pri. katerih je bila zagotovljena njih potrebna kvalifikacija, složnost v pojmovanju in skupna volja. Na navedeni način je osnovano strankino vodstvo. S tem je Lenin zelo obtežil stranko. To, kar so oportunistični filistri smatrali kot »antidemo-kratsko«, »skeptične«, »pedebno diktaturi«, »neumno nepotrpežljivost« itd., se je pokazalo v praksi odlični organizacijski princip. Skupina sodruigov, po ideji v katerih plamti ista revolucionarna strast in istočasno enaki cilji — to je bila prva pod laga za uspešno borbo. To je pomenilo seveda brezobzirno napad na one, ki so odstopali 'od ortcdoksneigia boljševizma. Neprestano in stopnjevano čiščenje je pripeljalo prve strankine skupine v eno tako vrsto ljudi, da jo nobena moč ni' mogla nazbit,i. Okoli te skupino so se zbra li ostali t. j. Kemelj strankinega kadra. Stroga boljševiška disciplina, špartan-ska enakost v strankinih vrstah, strogo izpeljano formiranje frakcij za časa Skupnega življenja z menjševiki, velika hegemonija v pogledu in centralizacija svojih vrst — to je bila vedno prva ekrb boljSo-viške stranke. Vsi strankini delavci so bili popolnoma udani stranki. »Strankin patriotizem«, nenavadna stvarnost v izpeljavi strankinih odredb, Ijutač borba proti grupiranju sovražnih sil — v tovarnah, podjetjih, na javnih zb o rovanjih, v klubih in celo >v zaporih. Na ta način se je ustanovil nalašč zato pripravljen kader stranke. Radi tega je bilo boljSaviško načelo neprijetno vsem liberalnim in reformističnim grupam, vsem »brezglavim«, »širokim«, m »potrpežljivim«. V Istem času se jo zahtevalo od strankinih članov, da neprestano delajo propagando med masami od vsaM priliki, na glede na vso težkoče. Ravno v tem vprašanju so postala pr.va nasprotstva V okviru kapitalizma ne more delavski razred nikdar dospeti do moči, potrebna za vodstvo cele države. Kapitalizem pritiska In usužnjuje delavski razred. Da razširi delavski razred svoje moči, da organizira svoje administrature, da postane stvamejši voditelj človeške družbe, to doseže šele v periodi svoje oblasti V tej periodi menja svoj poklic in se spremeni iz sužnja v voditelja in stvaritelja,. To kolosalno delo zahteva, da široka masa in razredna avangarda porabite vse svoje moči. Ruska stranka je ustvarila vojskovodje in borce, naredila je iz delavcev administratorje, ki u-pravljajo zemljo. Ona si ustvarja kader na prosvetnem, kakor tudi na gospodarskem polju. Nova generacija mladine, ki dorašča, že prihaja v silni laboratorij sovjetske države. Ker je izdržala grozno dr žavljansko vojno, glad, pomanjkanje in bolezni, stopa danes velika rdeifa država na svoje noge do resničnega človeškega blagostanja ~ N. Buharin z menjševiki. Od tu je izšel proces zbiranja kadra, katerega niso mogli postaviti razni kričači, niti simpatični intelektualci, ki so danes tukaj, jutri tam. Kader je obstojal iz ljudi, ki so bili pripravljeni žrtvovati vse za revolucijo, za naj-Ijutejšo borbo, za zmago stranke, ki so bili pripravljeni iti v najhu.jše zapore, na barikade in v pregnanstvo. Tako je bil ustvarjen drugi cbroč stranke; kader bolj-ševikov — delavcev. Razen tega se mora posebno naglasiti, da stranka ni postala radi same sebe o-ziroma peščice ljudi. Ona. je v sebi gledala na,ravno orožje, katero plamti iz mase naroda, ki ga združuje in vodi. Spretnost politične dialektike leži ravno v tem, da se ta stranka nikdar s svojim programom n® oddalji masi, ne gre brez pameti naprej, ampak kakor stroj, ki ga obračajo gigantske točke mehanizma celokupnega delavskega razreda ki vse delavske mase. Zgodtovina ruske revolucije, posebno v . periodi revolucije kaže, kako je imela fin nes v razumevanju interesov mas. Kdo je najenerg.ič.neje pristopal med vojake v imperialistični armadi ob vsaki nevarnosti in agitiral ne glede na to, da bi ga častniki lahko izsekali na komade? «Bolj-ševik!« Kdo je neumorno zbiral, agitiral, organiziral? »Boljševik«! Niti ene priložnosti ni .opustil, povsod je deloval med masami. On je izkoristil carski dumo, dumo mas, klub, nedeljsko šolo, tovarniško kantino — bil je povsod dostopni boljševik. Ruska stranka je bila vedno stranka razreda in radi tega stranka mas. Tako se 'je ustanovil 3. in 4. obroč, kateri je obsegal že stranko izven ekvira. Bil je kreig delavskih organizacij, ki so že bile pod vodstvom stranke, krog celega razreda, celo mase, ki je bila potom teh organizacij peljana pod vodstvom strankinih avangard. Sedaj je potrebno nekoliko bližje spoznati politiko ruske stranke, ki jte doprinesla ogromni uspeh -ruski revoluciji. Predvsem je to teoretično maraistično pojmovanje. In gospod Martov pojasnuje zadržanje boljšev.iške diktature po krizi v letu 1921 s tem, da »se je stranka vedno marxisitično šolala«. Gotovo, da je stranka dobro proučila mandstični nauk. Teoretično predvidevanje tega dogodka,, poučevanje razrednih grupacij, »računanje na milijone«, v čemer se, kakor piše Lenin, nahaja podlaga politike — vsa to povišuje v največji meri rusko stranko. Opozoriti moramo posebno na eno specifično prednost, ki je lastna predvsem Leninu, kot najbolj priznanem voditelju stranke. Nikdar ni bil marxizem boljševi-kev samo omejen dogma, ampak vedno živo orožje prakse, ne mrtva beseda, ampak duh, ne sholasti/ka, ampak genialno pojmovanje marxistične dialektke, orožje praktične borbe. Rusi razpolagajo z mar-xističnim naukom in ne z marxističnimi predsodki. Oni se poslužujejo tega dlrtagočenega inštrumenta, ki ga upravljajo oni in ne on njih. Ta živi -revolucionarni marxizem je -v resnici v stanju, da napravi čudeže. Iz tega izhaja naj večja elastičnost taktike. Velika več.ina političnih pogreškov izhaja v uporabljanju metod, ki so v eni situaciji opravičene, a v drugi škodljive. Ne razumeti stvarnosti v potrebnem položaju, ne razumeti potreb, da se izpremeni taktiko, ki je kolik«rmogoče bližja stvarnosti — to je vzrok nad polovice vseh pogreškov. Ravno v -tem pogledu je lahko ruska stranka za vzor vsem drugim. Ona je razumela da moira biti strpna, kadar je bilo potrebno računati na začasno zapeljano maso. Spominjamo se časa, ki je nastopil neposredno po februarski revoluciji, ko je bilo potrebno, da se potrpežljivo dela, razjasnuje in proučuje mase, da se jih privede pod strankino voljo. Ona je tudi umela da z brezprimerno smelostjo in odločnostjo nastopa. Tako je stranka nastopala v oktobrskih dneh. Zgodovina je tedaj privedla stranko pred odločitev. Potrebno je bilo biti skrajno srčen in odločen. Stranka je preplavila vrtinec in prišla do oblasti. Ona je tudi razumela,, da naglo obrne krmilo, če je bilo potrebno. Ta del strankine politike je posebno poučljiv. Spominjamo se, kako so je stranka naslonila na kmete, ko je prevzela ves agrarni program socialnih revolucionarjev in kako je državni kurz v lotu 1921 prišel iz vojnega komunizma v Ncivo ekonomsko politiko (Nep) — potem sta nam ta dva primera dovolj., da razumemo -vso elastičnost strankine tak* tike, katera združuje vso stvarnost z odločnim korakom na našem končnem I cilj/U. j Z Balkana Nacionalno vprašanje Celi Balkan se nahaja v divjem nacionalnem boju. Slovenci in Hrvati se bore za federacijo, v Macedoniji, Traki ji in Debrudži pa se vrše kinvarvi 'nacionalni boji. Mesto da bi svetovna vojna rešila nacionalno vprašanja Balkana, jih je še bolj zapletla in nacionalne strasti še bolj podžgala. To je zopet diokaz, da se nacionalna vprašanja ne dajo rešiti v okvirju kapitalistične družbe. . Militarizem v Rumuniji Odkar ije bila sprejeta nova ustava, ki je ustvarila centralizirano lin militairistično Rumunijo z na.divladjem veleposestnikov, so nahaja država v večni krizi. Delavstvo je stavljeno izven zakona in >Je popolnoma. brezpra vno. Delavski voditelj i sede po ječah, izpcstavlljeni neizmernim mukam. Meščanstvo ije v od,kritem boju proti državni oblasti, zlasti ono iz »osvobojene« Scdmcgraške. Da obvlada vse te nasprotujoče sile, ki so 'tem bolj nevarne vsled soseščine Rusije, vzdržuje vladajoča klika ogromni militaristični aparat (armado, žendanme-'ivjo, policijo), ki požre eno petino proračuna (za a pril — december t. 1. 3200 milijonov). Poleg tega .pa pridejo še posebni izdatki in izvamredni krediti za bajonete, ki naj branijo manjšino pred večino, ki naj pusti udobno življenje na račun milijonov gladnih. Glad v Črni Gori Radi pomanjikanjia hrane Je večjii del črnoigarskega prebivalstva v zelo resni nevarnesti. Posebno trpe planinski kraji: Umrljivost otirok je vsled tega narastia, Črna, gnra gladnjc kakor ni gladevala db sedaj šo nikoli Jugoslovansko časopisje pa se peča z »grozotami« bteljševdkov. Ako bi bii’,a črna Gora v Rusiji, bi se govorilo, da ije igladu kriv komunizem. Ker pa je v Jugoslaviji si misMjb redoljubi, da je ob takih prilikah molk .še najbolj priporočljivo sredstvo. Aretacije in zapiranja v Jugoslaviji V zadnjem času, zlasti po 1. maju, so ■v Jugoslaviji zopet na dnevnem redu aretacije in zapiranja naših sodrugov. V Ljubljani sedijo v zaporu Klopčič, Klinc, Kolar in 'Habe. V Mariboru sta bila aretirana na potu s9. Avgust Ceisarec, pisatelj in študent Rade 'Vujovič. Avgust Cesa-rec je bil obsojen na ^ mesece ječe zato, ker je bil v Rusiji, na 3 mesece zapora je bil obsojen tudi Vujoviž ,ic razloga., ker se je nahajal v Cesarčevi družbi. V Zagrebu zapirajb policijske oblasti naše sod.ru-žace. Aretirani ©ta, bili sodružie.i Andjela Verglien in Antonija Žgal. Pri s. Mariji Wolf je bila hišna preiskava. Obletnica padca Komune v Parizu. Nedeljo j,e šlo kakih G0.000 delavcev v sprevo du pred zid, kjer so padli zadnji junaki komune. Sprevod, ki je bil otvorjon po veteranih iz bo(jeiv v -pariški komuni, je trajal itiri ure. NeSteviln-a množica je pela »Internacionalo«, »Carmagnolo« (Ca ira, ca ura) ter /vsklikala revoluciji in sovjetom. Proletarski mučeniki wm J Pred štirimi leti jo bil Evgen Levine usmrčen na dvorišču zapora v mestu Stadelheim nia Bavarskem za kazen, ker je služil z vsem ognjem stvari proletarske revoluije n a.j prvo in potem oni bavarske revolucije. Ko so čete socialističnega generala Hoffmana pomagalo bavarske revolucionarje, so bili vsi revolucionarni •voditelji, ki so ostali še pri življenju ob so jeni na smrt. Prvi od vseh' si je nakopa! sovraštvo Levine. Prvi, ki je razumel, da proglasi tev bavarske sovjetske republike, ni bila nič druzega kot trik večinskih socialdemokratov, da bolje maskirajo meščansko 'republiko. On je brezobzirno razkrinkal to igro. Pozneje, ko so ti večinski socialisti dobili premoč, potem ko so pomorili nad sto in sto delavcev — iskrenih revo-lucionarcev, so se spomnili opoziicije Levl-neja. 13. maja 1919. je bil Levina aretiran, tri tedne potem, 5. junija pa ustreljen Celo življenje Lev.ineja je bilo posvečeno stvari revolucije. Leta 1905., za časa prvo ruske revolucije, je on zapustil Nemčijo in se podal v Rusijo, kjer je ostal do leta 1908, preživeS nekaj mesecev v zaporih caristične Rusije. Pretresljiva so pisma, ki jih jo pisal v •tistem času svoji materi. V teh pismih skuša prepričati svOjo mater, da mora videti v njem ne samo sina, ampak predvsem človeka. — V Rusiji je razvil silno propagando. Da ga dobi nazaj domov v 'Nemčijo mu ej) mati ukinila pošiljanje de- . Evgen Levine narja. Kljub groznemu pomanjkanju je Levine izpolnil svoje poslanstvo v pokrajinah Smoilenska., Minska in Rrjanskero, v močvirnatih krajah, kjer mu je redno pretila nevarnost malarije. V lakem tnpije n,ju se je Levine pripravljal na bodoče boje. Usoda je hotela, da se je Levine udeležil vseh bojev; novembrske revolucije 1. 1918 v Nemčiji, trdih bojev v decembru istega leta v Ber-olinu, sparbakianake revolucije v januarju 1918 leta, borbe kovinarjev Westfalske in končno bavarske revolucije v marcu 1918 leta, ki ga je stala življenje. Ko so mu pročitali obsodbo je Evgen Levine govoril takole svojim morilcem: »Ako vaša dbsodba odgovarja nameram gospoda državnega pravdnilaa, potem ga prosim, da naj bo prisoten, ko se bo izvršila. Že davno vem, da smo mi komunisti le mrtvi na dopustu. Od vas je odvisno gospoda, aili se bo moj dopust še za enkrat podaljšal, ali odidem tja, kjer sta že Karl Liebknccht in Roza Luxem-hurg. Mene lahko ubijete, ali moje ideje bodo žiivele napnejl In prej ali slej, sedeli bodo v tej dvorani drugi sodniki* pred katerimi bodo odgovarjali oni, ki sa delali proti diktaturi proletariata.« Reakcija, mote ra uničiti telo takih ljudij, ampak njih duh in njih vzor bosta živela na veke. Mimogrede Narod je zopet v veliki nevarnosti. Pa zato še ni treba, da bi padali v omedlevico. Vsak narod, ki se kolikortoliko re.spektim, je vedno v veliki nevarnosti. Dandanes v še vetji nevarnosti kot svoj čas. Zakaj narod je nad vse delikatna reč, ki ji lahko vsaka malenkost močno škoduje. Narod nima svojih nevarnih sovražnikov le izven svojih meja in le v druffih narodih. To so strni, klasični sovražniki, napmm katerim je obramba nud vse lahka. Ilujši in nevarnejši je mvratnik, ki iivi v narodu kot njegov sin. Med te poslednje sovražnike naroda spadajo v prvi vrsti komunisti in za njimi vsi taki, ki se predrzne j o misliti in imeti o %ateresmsibodl vprašanju srnje mnenje, ki se navadno ne vjema z mnenjem, narodnih sivolasih 0-četov. Zaka^j narod, ki je nad vse delikatna reč, ne trpi dis'kusije, ne tppi možganske telovadbe in možganskih naporov. Od tod izvira dejstvo, da nas v narodni in za narod osiveli starčki uče verovati V to, kar smo se naučili od naših •prednikov in hoditi po izglajenih stezah narodne zgodovine. Kdor se teli umikov ne drli postane najmanj narodni Škodljivec; če je komunist tedaj postane kar direktno narodni izdajalec. V vsakem slučaju pa škoduje narodu in spravlja narodni obstanek v nevarnost. Prav zaradi tega ker ne 'hodijo nekateri po izglajenih poteh narodne zgodovine in ki, čeravno niso komunisti, ne verujejo v delu za narod osivelim možem, prav zaradi tega, pravim, se nahaja naš narod v še po s ep ni nevarnosti ki sc je povečala do neba, ker so za naše domače prepire izvedeli tudi tujci. Na kratko: narod je v nevarnosti, ker sta sc Wilfan in Šček sprla in ker je za ta spor izvedel »Piccolo«. Izvedel pa je »Pfcoolo« za ta spor 'ker sta o njem pisala in se vadi njega, prepimla »lMdnosft« in »Goriškia Straža«. Torej sta ta ctua pasled-njia lista kriva, a\ko se je notica o sporu zanesla v tujo javnost in ako se je narodna nevarnost povečala. Sprla sta se Šček in Wilfm zaradi H> milijonov lir ki jih je dala Italijan, vlada dvem bankam, na račun neizm-enjanih kron. Wilfan trdi, da je narodu koristno, ako so ta denar dobile banke, šček pmvi, da bi se bilo moralo izročiti denar zadrugam. po dcielL Ampak to ali so dobili denar U ali oni in dejstvo, da ni dobil narod, tisti ki trpi in dela, ničesar od i-menovane svote, to ni nevarno in škodljivo. Nemmost je e tem da sta se Wilfan in Šček sprla in da se radi tega spora lahko počenja v glaimh svitati. Ljudje počno lahko misliti... Za boi jo voljo. Kam pa pridemo ako bodo ljudje začeli. rrtisUti, Kam bodo šli na<ši stari nauki in kaj bo z našimi, v namdu in za narod osivelimi starčki Nevarnost za narod bo vedno večja in se lahko zgodi, da se v tej nevarnosti izgubita celo Wilfan in šček, kar bi pamnejala toliko kolikor smrt na ves narod. Bog nas varuj take nesreče, zato je bolje, da drii »Edinost« skrit tisti dokument, 'ki dokazuje, da Šček no rogovili na lastno pest. V takem slučaju bi s« lahko zgodilo, da bi počel objavljati tajne dokumente tudi šček proti Wilfanu in kdove kam bi prišli in kaj bi vsega, izvedeli mi in tujci Ampak, parilo 'ki je umazano se mara nekje oprati. Ne da se poma.ffati Med tem. narašča nevarnost za narod in... boie mili,,. Mn* i r B n DELO Četrtek, 31. maja 1923. n ■ i«wniiii^wirmrOTT«wMMM——i .nm Teorija enotne fronte proletariata (Nadaljevanje in konec. — Glej prejšnjo številko). 9. Predpogoji in nevarnosti enotne fronte Enotna fronta je klic: »k masam!« Orna je vprašanje, kako priti do delavsMh mas, ki stoje še pod vplivom reformi stičnih voditeljev, kako jih 'prepojiti s komunističnim duhom, teko jim odpreti oči, da bodo jaisno gledale v stvarnost ter kako jih oploditi z naSo dinamično rervofticio-narno aktivnostjo. Zato so tu potrebna predvsem jasno parole ter vstrajna in gibčna aigjtacija. Kjer je taka elastična in jasna agitacija nernogicfčta, tam je tudi nemogoče primeniti taktiko enotne fronte proletariata. Švab od,a agitacije je torej prvi predpogoj za udejstvovanje taktike enotne fronte v Širokih masah. Zato pa smo mi že v prejSnjli odstavkih n&glašal}, da si morajo komunistični elementi v vsaki kombinaciji z drugimi etrankrimii ali grupami za enotno fronto ohraniti im ®aigotovitti predvsem popolno svobodo v agitaciji. Mi ne moremo iti ne smemo skleniti z njimi udkakih kormpro-misov nikflkiTi paktf*v, krt bi nam iv tem pogledu kakoratkolibodi vezali roke. Iz tegia pa tudi sledi, da je enotna fronta v deželnih, kjer vlada močan in nasilen teror, a ko že ne popolnoma nemogoča, vsaj zelo nevamta stvar in dla je treba tu posebne prevMnosti, ker zmagala bo vedno tista Stran, ki daje Moj jasne parole in M jo manj ženimna v svoji agitaciji Proteteritat v Sloveniji je Itn bogatejši aa lepm izkuišnjo, Ljhibljanslke občinske volitve so naraivnost moj.steraki vzgled take nevarnosti. Iz takozmane »»enotne fronte« za občinske w®tve v Ljubljtani so izvlekli ogromno korist za.se samo klerikalci, kri so resnično podpirati Klemenčiča, Fabjančiča in Lemeža ^»kakor podpira vrv ribešenca«. Svoj uspeih so slovenski Iderikialc! poželi pri Molitvah v skupščino. Niadaljni predpogoj m izmjanje .taktike enotne fironte proletariata pa je solidna in močna Komunistična stranka. Ne mislimo »močna« v smMu števila njenih članov, kar je sker tudi potreba, ampak pred vsem kakovostno močna. 0-n» mc-nala, ako bi socialistična stranka Nemčije — pravi Zinovjev — 'izjavile: Dobro, mi se bomo udele&ili 'konference in napravili z vami enotno fronto, toda saimo pod pogojem, da tudi Levi prisostvuje —• jaz no vem, ako so bo ponudil tak slučalj, ne priatacija (razlastitev) iveleposestrnkov in kapitalistov, pripravljbnjie tal za ergani-zcijo socfiiaJističnegia gospodarstvi, — to so bili elementi strateigiičnegia načrta bolj&e-vikov v tej peritdi. »Vso moč sovjetom!« — tako so formulirali itediaj bdljševiki svoj siralegičra! načrt. Ta načrt, ni Maižen le vsled tega, ker je •pra.vitao ocenil gicnil-ne sile proletarske revokieije v Rusiji, a.mtpak tudi vsted tepa, ker je omocjoičil in pospeši? razve# revolucionarnega gibanja na zapadu. Sledeči razvoj dogodkov do oktobrskega prevrata jo nepolnima pcrtrtfil pravilnost tet?a stnategiičnegia načrta. 4. TreHi zgodovinski nrevrat in izgledi na potek proletarske revolucije v Evropi Tretji prevrat se začenja z oktobrsko revolucijo, kn je dosegel smrtni, boj o-beih ianperi a listi č niib skup in na za padu svoj višek; ko je revolucionarna kriza na zapadu jasno na.raSčala; ko se je bankrotirana in v nasprotja, cvita meščanska vlast. v Rusiji pod udarcem proletarske revolucije zrušffla; ko so dejanja nove sovjetske vlade o miru, o kcnfisci-ranju zemlje, o eksprcpriaciji kapitalistov tin o osvoboditvi tlačenih na.rodno-stii, je doprinesla zaupanje milijonov delavcev vseiga sveta. To je bil prevrat v medtna.rodneim merilu, ko je bila mednar rcidnia fronta kapitala, prvič predrta, ko je bilo vprašanje rsTibitja kapiitializma, prvič praktično na'četto.. Na ta način se je tzpremeniMa okte^rska revolucija iz nacio nalne ruske v internacionalno silo in ruski delavci iz še nerazvite skupine medna- rodnega proletariata v njegovo prcidistra-žo, ki je vsled svičljega samiopožrtvova 1 nega boja vzgibala delavce aapada in tlačene dežele vzhoda. Ta prevrat še mi dosegel svojega končnega raz vi tka, ker se še ni razvil v mednarodnem obsegu, a nje goiva vsebina in splošna smer sta bili z zadostno jasnostjo določeni. Dva strategična načrta sta se tedaj bojevala med političnimi krogli v Rusiji: naičrt protirevOlucionaroev, ki so pritegnili v svo);e orgianizaeije tudi aktivni del menjševikov in eserov in načrt 'boljše-vikov. Protiravolucionarji in aktivni eseri ter imenjšoviki so zbrali vse nezadovoljne elemente v svoj tabor; stare ofioirje na fronti in v zialeidju, moščansko-nacionaMstič-ne vlade obmejnih dtrižav, po revolucij1! ekspropriirane velposestnike in kapitaliste, antantne ag>emte, ki so pripravljali intervencijo itd. Pričakovali so padca sov jetske (Vlade s pomočjo us ta j to restavracije kapitalističnega reda v Rusiji, Boljševčki pa so delali v črti notranje konsolidacijo proletarsko diktaturo v Rusiji in razširjenja delokroga proletarske revolucije na vso dežele sveta s pomočjo združenja proletarskih sil Rusije s silami evropskega proletariata in tlačenih narodov vzhoda proti svetovnemu tmparia-Kznaau. Iajvrstna, stiisnjeno formulacijo •tega istnategičnega boja je 'dal s. Lenin v sve-j-i brošuri: »Proletarska revolucija in renegiat Kantslkjr« izvesti maksimum te;ga, kar je v eni disžeffi mogiciče za razvoj, podpor, vzbujanje revolucije v vseh* deželah. Vrednost tega strategiičmegai naičr-*a ne obstdji le v item, da je pravilno ocenil gibanje sile svetovne revolucije, ampak tudi v tern, da jie pradvideval pozneje nastopajoči proces iapremenitvo Sovjetske Rusije v središče poizornosti revoOuciona.r-•negia. gi:banja vsege. sA^eta in igla pospešil. Sledeči razvoj revolucSje na celem svetu. kakor tudi petletni razvoj sovjetske vlade v Rusiji potrjuje popolnoma pravilnost tega strategičnega načrta. Taka dejstva, kot n. pr. da sediiijo danes proti-revolucionarji, menljiševiikii in eseri, ki so psrkrs.t poiskušali sovjetsko vlado vreči v emiigiraciji, da se Sovjetska vlada in Kern 11 mistična internacionala naisprotno iz-premtnjia.ta bolj in bril j v najvaižnejSa instrumenta politike svetovnega proletariata — ta diejjstva igiovtorijo s polno jasnostjo .aa pravilnost sitrategtfčnega načrta S spodnjega Krasa Poročali ste v zadnji številki, da! so pretepli do krvi nekega siromašni nega delavca, ker so našli pri njem iztise »Dela«.Povsod so zadnji čas nastopile človeške razmere, samo pri nas gospodari nasilstvo naprej. Ali ni še zadosti divjaštva? Kakšne oblasti imamo, da take reči podpiraš jo? Dostikrat so domačini sami, ki počenjajo razne lopovščine. Komu* niste v zapore zaradi komplotov, ki jih ni, tistim, ki pretepajo delavce do krvi po nedolžnem, pa denarja namesto ječe! Na spodnjem Krasu so se tudi že dogodile reči, ki jih nismo bili niks dar vajeni. Bodo že še prišle na dan. Žalibog se vse godi pod imenom h talije, tudi če kmete slepariio in strašijo, da si laže grabijo skupaj denar, ki ga niso nikdar siti. Možje. napravite konec sleparijam in ustavite se nezakonitostim. Ne pustite se več strahovati od goljufov in pro» palic! Lokev Ni dolgo od tega, da je imel tu« kajšnji mehanik Placar, ki je naro* čen na »Delo«, imeniten obisk. . Prišli so ga prašat, če ima še »Delo«, kar je pa obiskani slabo razumel. Povabil jih je. naj gredo ž niim po* dedat, da bodo videli, kakšno delo ima. Oni pa so hoteli imeti časnik. Ko so ga našli, niso bili zadovoljni in so rekli, da naj bere »Novo dobo«, ki je edino pametno berilo za Lokavce. Naš Toni je mislil, da se bere >sNova doba« zastonj, pa so mu precej pojasnili, da mora dati lire za naročnino. Branil se ic, ali ni nič izdalo. Rekel je, da im,a lire za o* troke. Naza4pie pa ie gosnodom moral vendar nekai odšteti. Tri lire ie ^ir. Potrdila mu ni^o izročili. Ni bilo potreba, ker oni da so dalantuomini. Tako plačujemo »Novo dobo« z davki in še posebne s takimi prostovoljnimi prispevki. Pri nas ie toHko zakonitosti, da so je že vsi siti. Med gospodi je bil tudi terorist Scopi, če smo ga prav poznali. Sežana »,Naj strela udari iz višine izda« jalca domovine«, tako se glasi pro* Gram narodnjakov v Sežani. Dolgo časa vas opazujem, kako narodno delujete, nai bo doma ali naj bo v invnosti. Bos ne dai da bi strela ime!a svoj učinek. Mislim, da bi že marsikatera žrtva padla pod nie» n im Gromom, in bliskom. Nikdar si nismo rnislili, da ste tako zmožni, Vakor vidimo sedai! Ni minulo niti 7 mesecev in prodani ste: prodali | bi mater, očeta, sestre, brate, dede, Tvradede in sorodnike vse samo za denar. To je vaS narodni program. Le nanrei s nro^ramom, le naorei z n^-o^nostio dokler gre, zdaj ie lepa priložnost, da se izkažete. Da ni <4iu<*ec*a nričko očitno da je bog kaznoval v naši vasi vse tiste, ki so hudo preklinjali in pijančevali, Samo tega niso povedali, ali so farji pri bof>u na onem svetu v istem razredu kot delavci in kmeti, ali ne. Pred par leti sta namreč padla v tu* kajšnii bližini dva faria pod cesto in eden izmed niim je v 24*tih u* rah izdihnil. TVrei ie tudi niega bog kaznoval, četudi ie pokojni Vedno tovoril, da ie božii namestnik. — Predno se ie misi;on končal so si verniki 3n niih nastirii odpustili vse, kar $0 nrei eden drticfpmu nanred!1. AH dvomimo, da bi bilo vsem od« peščeno. Kmalu po odhodu teh treh mož-misijonariev se je začelo pri nas burno življenje. Nekateri od hišnih gospodarjev so nastopili proti svo* iirn najemnikom 2 grožnjo, da si bodo morali slednji poiskati stano« vanie drugod, ker da ne hodiio v cerkev. Naihuišo ofenzivo pa ie na« redila mežnarjeva žena, čeravno nima nič ukazovati, ker ona je tudi naiemnica. samo s to razliko, da ji ni treba "Iačevati stanovanja, ker so v naši vasi še predobri ljudje. Če pa hoče, si ii lahko ugodi, da bo tudi ona plačevala najemnino. Za nas uboge ženske delavcev in kmetov ie vsaka laž o onem svetu zaman. Vi g. župnik uživate na tpm svet” vse dobro. Tn še kakšno posestvo bi snedel, ko bi ne bilo pri nas boli poštenih l judi j, kot ste vi. Dovolj vzroka torej, da nas pusti« te pri miru z vašim »onim svetom«, vi in vsi vaše sluge. Me hočemo tudi živeti še na tem svetu bolje življe« nje. Toda s to razliko: Vi g. župnik živite bolie na račun drugih, medtem ko živimo mi proletarci z de« lom naših rok. Morda prihodnjič kaj več! Sodružica BreznSca pri Dolenji Sodrugi! Smo sužnji od tisoč in ti* soč let, izkoriščani zmeraj od vseh gospod; smo polni gladu in prirnanj« kuje nam vsega. Zahtevamo pravi« co od našega dela. Naša je zemlja, ki io obdelujemo; naši so pridelki, ki jih pridelujemo. Sodrugi: Koliko časa bomo še ča* kali? Pripravimo se na boj za naše pravo! Mi smo stvaritelji vsega bogastva in lepote, a nam niti upanja ne da ta prevzetni gospod. Buržoazija nsim v naših nailenših letih daje o* rožie in krade ljubezen: seje so* vraštvo med brate in svinec nam daje buržuj. Duhovščina pa nam ovira pravo mišljenje; krade nam žene in otroke, ne spoštu je več Kri* stusov nauk. Duhovniki pridigajo: Kdor skazuje milost, milost naide! a sami je ne skažejo. Mislijo: Bog nam dai naš vsakdanji kruh, kopičijo pa bogastvo. Sodrugi, nastopimo z večio silo proti vsem izkoriščevalcem! Dvigni* mo sc in zlomimo verige, ki nas ve« žejo. Bratje, kvišku glave! In pri* sezimo, da ostanemo vedno zvesti svojim idejam. O sužnji, o junaki dela! Samo rac*« redni boj nam prinese svobodo in enakopravnost! Druiabna organizacija se nahatfa — kahn- vam ja, znano — * stanju neprestane ffa. menjanja, ki postane očitno za vsakega v trenutku, ko ta nestalnost itose.ie selo ostro stopnjo, imenovano revolucijo. Laibnlota V aprilu 1923. II omilit Mul ii ift lili Mii (Nadaljevanje in konec. — Glej prejšnjo številko). Strategiji načrt 1. Zgodovinski prevrati Strategični načrti Strankina stnategika ni ničesar stalnega, enkrat aai vselej določenega. Izpremi-njia se s historičnimi prevrati, s historičnimi gibanji. T« spremembo prihajajo da izraza v tiem, da. se mlela aa, .vsak zgodovinski prevrat posa,mezno, samostojen, (.Mlgomrljiajoč mu strategi čen načrt, ki ve-Ija aa cclo periodo od enega do drugega prervratai Strategični načrt vsebuj« določitev smeri glavnega udaam retvoiucio-narrrib ail in £li'č.no odgovarjajoč« naad#-lffcve inEHjonsfliih množic na socialni fronti. 'Stommo ob #»hi umevno, da n« mane v®-■Ijati sftratesrični načrt, kii jo namenjen ewi (zgodovinski periodi tn ima »vojo posebnosti, za drogo zgodoivlnsko pfriodo, ki s« odiiikugo popolnoma po drugačnih lastnostih, Vsakomu hiatartčnermu .prevratu odgovarja taanj (potreben in njegovim nalogam primeren strategični mfirt. Isto velja .v vojevanju. Strategtični na^ črt, ki j« bil izdelan m KOlčakovo vojno, n4 rmotf&l veljati za voljno proti Denikinu, ki j« »ahitcvate •popolnoma drugačen sfcra-tsgični nafcrt, ‘kateri zopet ni moige* voljur trt, recimo, za poljsfko ivojno 1. 1920, to je marala i smor glavnega sunka, 1 shema porazdelitve vojaftkfh glatvnih sil, v vseh treh slMčajiiih biti drujgačna. Nova zgindoivimia Rusije pozna tri ve-lifke zgodovin sike pretvrate, ki m določili v agodovini naiše stranlkc tri različne etra-te«ičrw naifrrte. Smatram za potrebno, podati kmatefle oris teh prevratov, da »e razvidi, kako »e v »ploSnftm izpreminjtajo atfratagični načrti branike goraKmerno z novimi agodovinskimi gibanji 2. Prvi zgodovinski prevrat in izgledi na potek meščansko*de» mokratične revolucije v Rusiji Ta iprwrat, ae je asaCol mčettom našaga stoletja m časa. rnsko-jtapnnake w»jne, ko 30 poraz nari»tične aTmade m grandioant politični Štrajikii ruskega delav. 'vzfninMl vao razrede probtvatetva in jih pognali mi bojno polje pollt.i-ftnaga brjja. Ta prevrat se tl« za vršil v dnevih fetortiutrsloe irc-vohiofje 1. 1917. Dva sitrategiična navrta sta v tej periodi stala pred na&o stranko; načrt rruenj^e-viikov (PMmnov-Mairtov 1905.) in načrt bolj Seviikov ^Lenio 190B.) Menjtovišlctt itrategija j« moleli la gflaroni udarec prOti carizmu na črti koa-liolje liberalne bu'r%olm>ma iz vadika. Ni uako jazurne- ti, da bi moral ta na&rt, */ bclikor je iz-1 pu.ijal to o6i mnogo mvlijic-nov broječi. kmetski sten, v desželi, kot je Rusija, brezupno prepasti.; v kolikor je puščal revolucijo v rake 'liberalne buržcazije (hege-racnija meščanstva), je bil 'reakcionaren, ksj.td liberalna buržcazija ni bil in tore?/:-rana na popotai amagi reviolucije ter je bila vedno pripravljena stopiti v kraivje kupčije s carizmom. BoljSevižika strategija (glej knj'iigo g Lenina »Dve taktiki«) je porazdelila gla,vni sunek revolucija |»roti cairizmu na črti koalicije proletariata in kmetov z neutra-ll«ioJjo Ittnera.lntga meščaniit\a. Izhajajoč iz dejstivm, dtff nima liberalna binržoazija na popolni zmagi m^ščanSko-demiokratii;-ne revolucije- nikakeda anteuosa, da pred-poetiavlja zmagi revoluc^e kraivjo Ikupčiijo s carizmom na račun delavcev in kmetov, je preipuš6aJ ta načrt proletariatu, kot e-dinemu toonsekventno-revducioniaimemu razredu v Rusiji, vodilno ulogo v revolucionarnem gibaii/j'u. Ta načrt se ne odlikuje le po tem, da je pravilno ocenil gibalne sile revoflucije, ampak tudi po tem, da je nosil v sebi Tsal ideje proletarske dilctatuire (b«>gcmonij« proletariata). Na genialen način jo prev ide val prihodnjo, najviišljo fazo revolucije V Rusiji in omogočal prehod k njii. 3. Drugi zgodovinski prevrat in izgledi na potek proletarske diktature v Rusiji Drugi prevrat se je začel s februarsko revolucijo 1917 po padcu carizma, ko je imtperla3istična vojna .vsepovsod odkrila smrtno ramo kapitalizma; iko ni bila liberalna buržoaaija >v stanu, vaeti v svoje roke resnično uipravo dežele in je bila prisiljena, omejiti se le na formalno moč (provizorična vladla); ko niso imeli delavski in vojaški sveti, ki so dobfli v 'roke resnično moč, ne izkušenj, no volje, da bi jo po pcitrcfei uporabljali; ko 90 .vojaki na fronti, delavci in kmetje v zuledju ivsled teikega boja in gioapodairskegi« razpada zašili >v obup; ko ni robim »dvojne moči« in »kontaktne locmlsije«, razjeden od notranjih nasprotij in nezmožen ne aa vojno, ne m mir, ne le našel »izhoda iz zagate«, ampak poloSai celo zapletel Ta perioda se je zavrSlla z oktobrsko re-voluoijo 1. 1917. Dva st.rategična načrta sta si stala nasproti v tej periodi v notranjosti sovtjotov: tetr oni bolj Sevi kov. načrt menjSe»vikov in e serov (soc. revol.) Stirategika menjševitov in eseaov, ki so stali spočetka med sveti in provizorično vlado, kolebali med revolucijo in prc-M revolucijo, je za/vzela v momentu otvoritve demokiraitiifene konference -v avgustu 1917 a^ojto končno obliko. Izlivala se je v črto postopne, a sigurno odpm.ve svetov fjd moči in koncentracije vse moči deželo v rokah mpnedpa.riamonta«, zgleda aa poanej41 inedfianska {jarlament, Razrešitve boljišavikov. I. Stalin Glasovi z dežele £______ Slovenski narodnjaki (Iz Komna) Že dolilo časa odlašam, a ker vi* dim, da se med nami nihče ne zga« ne, grem in spi5em sledeče: Da jo Komen središče gornjega Krasa, ve vsakdo. Marsikomu le ti^i ™ano kčkšno živlienie je ži» vel omenieni tr(t nekdaj. Znano ie da ie ^."vetel«. Zlasti na dobrem ?Ia-r>-', so bili narodni stebri, ki so — ka* ko** pravico — držali vse /ivl’enje noknnri. ImeH so svoio čitalnico, t-rp}?nico itd. itd. Posebno sc ie od« likovni mih cvet in ^>ada bodočnosti — sokoli, ^o bi iib morali videti knko iima^ko, neustrašeno so sto* rali no ce^tab, ti no^ei. TnVvadrira* n n, «0 H’a tTtdi debeta, ^plilla ’’e pa 7,9Aai mn repek, držaln. Priznani nas rodn^.karii — trgovci in krčmarii, bedasti urpdniki in užntelii so t-epliali, stiskali roke, muzali in škis lili nb pogledu na svo’o avan^ardo. Oospodie dekani tn kanlančiči so sebe od zadai držali ali nri strani, kaiti onienieni tr? ie bil liberalen. Nierta čista narodnost ni trpela v svo ji sredi ne črnih, zlasti pa ne rde* čih. teh takozvanih »prekucuhov in izdajalcev naroda!« Zdelo se je, da bo večno tako. A nrišlo ie drugače. Vojna ie zatulila. Prei tako zvesti in neločliivo pri=> jateliski narodniakarji so čez noč pozabili na svoie toli onevano slo* vanstvo in jugoslovanstvo, se med* seboi sprli, Hemmcirali orožnikom, zlasti se na kobkor možno okoristili s noložaiem. Postali so loialni pa-triotje, vneti habsbur^ovci itd. Nuh dejania so priče in dokazi zato. Le nogledati je bilo treba v anrovizaci* jo, voina posojila in šolo. pa se prav iasno in trdno prenričamo o niih kosmatih dušah. Ubosji trnin. sotržan. istega iezika, pa je moral ^ri prelivati »za vero, dom, cesarja«. Toda nustirrto to. Kar je bilo je bilo. Naša naloga ie, da preprečimo vsak povratek starih razmer, D e1 ati moramo v to magari razdiralno. Po* glejmo raje, kako je danes! Nekoč ie veliki buržuj, general conte Petitti di Roreto, kot bivši; guverner te nesrečne Julijske Bera* čije, odgovoril pri sekvestru po* sestev grofa Dubskega, ex člana ee* neralnega štaba avstriiske soške fronte, razvn^m furlanskim ireden« tistom: »Pustimo«! Če je bil mož poprej avstriiski loialni «patriot», bo pa odslej italijanski!« In aadel je pravo. To svoistvo zadeva tudi naše frakarje. Njih belo«modro-rde* ča zastava »e je prelevila v črno mreno, danes pa zadnja v zeleno* belo-rdečo. Kakor pač nese. Njih bog in narod niso ne lastni otroci, ne žena, marveč samosvoj vamp. Gotovo se tudi oni drže pravila: namen posvečuje sredstva. Zlasti zanimivo je zadnje njiho* vo življenje. Ko je fašizem rasel in se je zdela njegova disciplina in moč vpena, tedaj so naši narodni stebri klonili svoje butice^ zroč v slavnega »duce« s strahom In obču* dovanjemf. Vsporedno jim je pa tudi zrasel grebn oportunizma. Ker jim je pa značaj že davno crknil, so zamižali ter šli minulo leto v Ljubljano na sokolski zlet z name* nora, da se ondi vsaj za nekai dni | otresejo smrdečega italijanskega pra j hu, operejo svoie gnile duše ter na j ta način pokažejo svoie staro slo? vans.ko rekcljenje in mišljenje. Tn rešitelji slovenskega naroda onstran meie so jih sprejeli z odprtimi ro* kami, te naše »narodne načelnike«. Obiemali so se in poljubovali ra z« vneti no gromkih akordih »Lepe naše domovine« in »Bučečega mor; ia adrijanskega« ob založenih mizah ter reševali na ta način ta preljubi t-neči, zasužnjeni narod. Vprašam: K^o bi ne verjel niihovim vročim sol,ram bi ne vedel, da so t^ko kro* kndilovosmačje in hinavske? Obliu-bili so tudi večno zvestobo. rn* "ume. Pa poslušajte nanre5? Kakor I Ima vsako navdušence svoj konec, tako ga je imelo tudi to. Poli ko so se bližali meini oostaii nroti Italiii, bolj je ginevalo vso to čvstvo. V Postojni pa ga kar bilo ni več. Oc,ovska ušesa so se polegla, ren se stisnil med noge. In bili so doma. Nekai mesecev zatem »e je usta* noviia tir pri nas fašistnvska sekci* ja. Prostor itd. vse ie bilo nri roki. A kje pa člane dobiti? Oblast ni dolgo pomišljala. Očividno se je spomnila pomenljivih besed že o* meniener*a buržuia. iztaknila nopos len imenik odbora in drugih članov er sokola ter vsem namignila, da bi iim bilo prav dobro in koristno ko bi isti čim prei vstonili v sekciio. Tn res. Ves odbor sokola itd. je šel kot bacek mirno in si nadel čTno| srajco če§: primorani smo bili. A' to ni res. Omeniti je treba tudi še, da so prejšnii vodie slovenskega soko* la, sedaj tudi vodie, a fašja. Pa naj še kdo reče. da ni tudi fašizem in* temaeionalen. Go|pvo, kadar se ere nroti delavstvu: sicer pa se kolie in davi med seboj, če se le more in zna. Zopet nekje drugje v bližini se je tudi nekaj nodobno mednarod* nega zgodilo. Kakor znano je nava* da po vaseh, da fantje postavijo predi vasi za novo leto mlaj. Nekje, pravim, tudi enako. Toda radi lep* šega so šli in obesili na mlaj še ita* lijansko trikoloro. Krasna vza* jemnost, lojalen patriotizem! Sme* jal sem se vihrajoči zastavi, dokler je ni nekoč hudič vzel. Bratje v trplenju, ne bodimo šolo* barde! Spreglejmo, pljunimo na takozvane narodne mučenike svoje srede in obrnimo jim hrbet. Pomni* mo, rešitev je v nas samih- Nobena Jugoslavija in nobena Italija nas ne bo rešila. Amen. Večni Jud. Naročniki in zaupniki! Pozor! Vsi tisti, ki sprejmejo od te števil* ke po več izvodov kot navadno, se tem potom obveščajo, da naj upora* bijo iste za propagando. Razdajo afi razprodajo naj jih med tiste, katpriiri ni de zua* no »Delo«. Upravništvo Domate vesti Bitka na vsej črti Iz strupenih očitanj in ostrih izpadov zaradi kron, naloženih pred 3. XI. 1918. onostran premirne črte, se je med narodnjaki vnela velika odprta bitka. Imamo hvaležno nas logo, da opazujemo od strani in da pojasnimo ljudem, kar je vredno pojasnila. Da se je spopad začel pri denarnem vprašanju, je zadosti zna* čilno za \Vilfanovce in Ščekovce, ki se tržejo brez prizanašanja pred vso široko javnostjo. Spori med obema kriloma lipove stranke so se sicer vršili neprestano od trenutka, ko so si prvič padli v objemu, pa so to iz previdnosti, iz oportunizma sra* mežljivo skrivali. Toliko bolj ne* usmiljeno pa so udrihali po nas, kakor bi bili komunisti krivi, če se oni niso mogli prijazno gledati. Pod ge* slom narodne edinosti, ki je pokala od prvega dne, ko so jo z veliko silo spravili skupaj, so klicali ogenj in žveplo na nas, ki smo šli svoio do* sledno pot, in za glavnimi trobenta* mi, ki so že takrat prekleto distorri* rale, so trobili vsi narodni podpoliti* ki po deželi, da motimo sveto na* rodno slogo mi, ki jih nismo nikdar ničesar vprašali. Čast in slava naj višjemu, končno je le prišla resnica vse narodne glo* rije na dan. Gospoda, ki si je prej brez prestanka brisala umazane čev* Ije ob nas, nas pušča danes popol* noma v miru, zato si pa medsebojno riblje pod nos ves smrad, ki ga je zmožna. »Edinost« z dne 24. V. piše: Debate po listih o 16 milijonih in posebno oblika, v kateri so se vodi* le, so pokazale v vsej nagoti pred ši* roko tujo in našo javnostjo vso du* ševno mizerijo, nizko zagrizenost, o* mejenost duha in nesposobnost se povzpeti vsaj tedaj ko gre za na* rodne svetinje — in taka svetinja bi nam moralo biti zadružništvo naše, sad in plod požrtvovalnega dolgo* letnega dela očetov naših — nad vsakdanje borbe in osebne intrige do premišljene, javne, nepristran* ske in dalekosežne sodbe. Jekleni princip, da mora — če sploh kje — prav gotovo pri nas ostati gospodar* ska organizacija nad osebnimi pre* piri in lokalnimi spori vzvišena, se je kršil in iz zadružne misli in iz zadružne stiske se je hotel kovati političen kapital, To le v enem odstavku: zagrize* nost, duševna mizen i a, osebne intri* ge In osebni prepiri! Taka je torej narodna edinost, ki si jo od blizu o* gledaš! Namesto vzvišenih narod* nih voditeljev, da bi kar klecnil pred njih popolnostjo in bogopodobno* stjo, pa čreda nevednežev. prepir* liivcev, zagrizencev in intrigantov! Ne da bi jim mi to očitali, sami se obkladajo s takimi laskavostmi, ker se sami vendar najboljše poznajo, in vse seveda pred očmi cele dežele. Kaj pa šele na štiri oči! O, kako ie človek nizek, kadar ga prevlada po* blep! V tej srditi bitki ne gre nam* reč za take visoke, svete stvari, ne gre za Kristov nauk ali proti n jemu, gre za vse kaj lepšega in boljšega, gre za preliubi denar in za moč, ki ga daja nad ljudmi. Tako namreč sami pravijo pri »Edinosti«; ne na* tančno tako, dokaj prepričevalne’e celo: gre za narodne sveti* n j e, zakaj taka svetinja bi nam mo* ralo biti zadružništvo naše, sad in plod dela očetov naših — torej stva* Ti, ki so vendar največje gledališke slovesnosti vredne. Eno vprašanje, gospoda! Kako je pravzaprav s to narodno svetinjo, da je Ščekovci nič ne častijo? Ali je ali ni — svetinja? Izgleda kakor bi bila svetinja nekaterim malik! Takoimenovani »zadrugarji« oko* li »Malega lista« in »Straže« vendar niso toliko omejeni, da bi ne vedeli, kako so denarni zavodi občutljivi in kako jim škoduje vsaka najmanj* s& kleveta, tudi ce ni utemeljena. Prav dobro so vedeli, da bodo 'ljud* je začeli dvigati denar, čteserazbob* na okrog, kako stvari stojijo, Z rus nom pa se lahko uniči najbolj tr* den in zanesljiv denarni^ zavod. Propad hranilnic je gotovo škodljiv, ker se izterjajo dolgovi nasilnim po* tom in trpi pri tem tisti, ki se je moral zadolževati, torej potrebnej* ši med ljudstvom. Vsled prisilne dražbe mora prodati živino, pride* Iek ali zemljišče ceneje, ker ni pri* mernih kupcev. Ima torej očitno izgubo, ker proda ob nepravem času. Razen tega, da morajo po taki agitaciji, kakor jo je pričelo Sčekovo časopisje, nekatere zadru* fie likvidirati, razpasti, se tudi za pozneje omaja zaupanje do denarnih zavodov za nedogleden čas. Ali je bil to namen Ščekovcev? Tega ne moremo kontrolirati. Gotovo pa je, da se z nezaupanjem nasproti raz* mm zadrugam omaja tudi zaupanje nasproti elanom načelstva takih za* vodov, ki pogosto zaupanja v resni* ci niti vredni niso. Koncem konca je hvalevredno delo rušenja ugleda raznim narodnim stebrom, ki so jim zadruge zgolj orodje, da laže gospo* darijo kmetom po občinah. Preveč* krat sta imela kmet In delavec prili* ko prepričati se, da ni velike razlike če sta si morala izposojati denar Pri zasebnih oderuhih ali pri narod* ni posojilnici. Tu in tam sta našla meso istega mesa; kvečjemu, da se je v denarni zavod zraven magnata zasidral še kak advokat, da je imel več dela za svojo pisarno. jih »Edinost« pravi, da bi se jekleno načelo o vzvišenosti gospodarske or ganizaciie nad osebnimi in krajev* nimi spori ne smelo kršiti. Tako pri* diga tistim, ki so svoj čas kričali nad komunisti, da so razdor v go* spodarskih vprašanjih. Kaj je tedaj z jeklenim načelom? Tisti ki ima kaj v pesti, ne da za nobeno ceno iz rok. Denarni zavodi so po večino* ma v oblasti Wilfanovcev, zato trdi »Edinost«, da so svetinje. Ko bi jih imeli Ščekovci, bi bile to njih svetinje. Potem najde gospoda še po* gum, da tolče po takih, ki niso za zasebno lastnino, ko bi narodnjaki radi eden drugemu iztrgali iz rok, kar imajo danes v njih. Sploh je vsa : 'deva izmenjave denarja tako kla* sična kapitalistična zadeva Julijske Krajine, da je nismo že zlepa imeli take, in vsi različni izgovori in pre* pričevanja, da ne more biti dru* gačna, na stvari ničesar ne izpreme* ne. Dogovori v Rapallu imaio za vse narodne idealiste dragocen do* kaz. da so diplomati pod firmo na* rodnih.koristi vendar najprej gleda* li rešiti zavožene miliione — narod* nih bank. To se je godilo v imenu države, sai prav te dni očitajo v Ju* goslaviii Trumbičevi družbi izdal* stvo pri določanju mej nasproti Ita* liji. »Edinost« sicer zna povedati, da so se postavili italijanski diplo* maiue na stališče, naj se nihče ne umešuje v notranja vprašanja njih države. To na se menda da dopove* dati le njenim bravcem. ker smo do končnoveljavne pogodbe poznali pri nas samo zasedeno ozemlje, in torej ni govora o kaki suverenosti pred zaključkom pogajanj. Tudi razlogi, da so listi v Jugoslaviji raz* kričali tukajšnje zadruge za politi ne postojanke, so trhli, nai načnemo od te ali one strani. Kani« tal je vedno ena nrvih političnih smernic in italijanskim politikom ni treba tega šele danes razlagati po kolonah »Edinost«, ki sama nmvi v začetku svojega članka približno tako*Ie: »Naše zadružništvo je plod 40 letnega dela ljudi, ki niso zasledo* vali niti osebnih niti strankarskih koristi, arnoak so hoteli povzdignit? našega kmeta, obrtnika in malega trgovca do gospodarske svobode v svesti si, da je Ie gospodarsko ne* odvisen narod soosohen za obram* bo sebe in svojih pravic, da je go* spodarska moč naisilnehše orožje za samoobrambo kakor v borbi poc-dincev tako tudi v borbi celih na* rodov za obstanek. Če bi italijanska vlada ne dala de* narja zadrugam Julijske Krajine, bi ga ne dala baje iz političnih razlo* gov. Izvrstno! Kakšni razlogi bi to uili, ali ne morda strah pred i* redentističnimi mahinacijami? Mi* slimo, da Italija dobro ve, kje se moro resno in varno goiiti irenden* tizem! Pač pa ima »Edinost« prav, če ?e prepričana, da ne bodo milijo* ni, ki sta iih dobili Jadranska in Ljubllanska kreditna banka, nikdar prešli v blagaine prikrajšanih za* drug Julijske Kraiine. Zamenjava kron bankam preko Rapalla je za prizadete kmete v naši dežeh vplik dokaz, da ie država nalnrej kapita* listična ustanova, ki ščiti z vsemi sredstvi koristi svojih kapitalistov. Tragika kapitala pa je v tem, da ničesar ne doseže, ne da bi isto* časno tudi ugonabljal. Bankirji so dobili povrnjeno, kar se je zdelo že izgubljeno^ zadruge, kjer je vendar mnogo več prizadetih gledajo s skrbjo v prihodnjost, ker sta vsaj dve leti obresti že zapravljene. Pod pritiskom kričečega dejstva, da so banke tako na lahko dobile denar, mora »Edinost« končno sama pri* znati, da ni prav in da š% mora obsojati z zadružnega, kakor s širšega narodno*gospodarskega stališča. ;Ni tedaj le »Mali list« kriv krize in sti* ske zadrug, ampak najprej bankir* ska skrb, da rešijo, kar je prišlo v nevarnost njih kapitala, zato ni .zmerjanje s paglavci ki zažigajo vas, tako na mestu. Požig so začeli s svojo lakomnostjo v resnici bankir* ji sami in ic torej najprej odgovor* nost na njih hrbtih. Če bodo mora* le zadruge tu in tam likvidirati in iztožiti svoje člane dana jim posoji* !?’ »e Sla imovina kmetov na dražbo, bodo krivi tisti, ki so znali rešiti svoje milijone, ki pa so kme* te. elane zadrug, z mirno vestjo pu* s,t, r.a ce kakor poroča to naredite časopisje, ki se ba.vi s taka' mi ■stma.r-mi, —■ potem je maral dobiček biti že velik. Kaj misliš ti »Pelo«? Ali ni iskati povoda odiranju od strani narodnih gostilničarjev in trgovcev ravno v enih 16 miti-lijionov katere so poba salu narodne banke. Ko vidijo, da njih avstrijske kron.ee, ki so bile vložene v zadrugah nočejo in nočejo postati Brco, pa apremnifiajia ti »uhpRŠ'1 ik štrlrfii in tetegiarji svoje slabo blago'iv lir?. In .ravno tako bo. Lumpje so eni in »lump-jo so »drogi; narodni bankirji in narodni gostilničarji. Tako si mislim vsaj jaz, ■kulturni delavec Kje ste, odborniki pvslep društva „Trst“? Pred rajno j« MI »Trst« eno najboljših pevskih društev. Ivo je umrl izvrstni predsednik Turk, se ni več društvo dosti upalo v javnost. In tudi po vojni ni moglo oživeti, kar bi bilo tako želeti. Škoda. Društvo ima svoj klavir, pa še gospodar mu ni. Sedanji predsednik K&tnik Tinče jo bd»l izročil klavir slovanski šoli pri. Sv. Jakobu, da ga. bodo rabili sa mladino. V tej šoli pa ja moral bitii klavir napoti, ker ga je dal voditelj odvetniku dir, Mikuletiču, In sicer ga je dal m odškodnino, ker je ta nekaj tega hranili klavir na svojem stanovanju. Pri gospodu doktorju rti kter viir brez koristi, gosp«, doktorjeva se uči nanj sclopctje, to pa brciz plasc/virja ne gre. No vem, zakaj bi ne ukazovali odborniki »Trsta« svojemu klavirju? Ampak je že tak« z društvenimi klavirji, da so vsi brez gnsprUarja kot izgubljen« pset«.! Društvo »Kolo« je imelo tudi enega. Tega je pa rabil plesni učitelj Bizjak. Pridno ga je posojal narodnim društvom in d'o-brvaj zawj odškodnino, samo za narodne •namene g,a ni nikomur odstopil. Zdaj je odšel v Jugoslavija in klavir lepo — prodni. Živ:®! Društvo »Kolo« je pa nravem svojega klavirja sirota, ki mora rabati klavir Glasbene Matice. To pa že ni, da bi se zamorilo, če imajo društveni klavirji iv teh tastih tak hal? Bolj krat se Inštrument trebi, lepše poje. Pravijo, da se na ktovir Gla,sheme Matice včfl.si pavke »Kota« tudi nekoliko zavrtijo, Baje pri »Kolu« ne, bi bilo zadosti sopranov, ča po bi pevovodje, Venturini pridno godel polk pri .pevskih valjati. Vendar to ni tako verjetno, ampak bo posledica zadnje velike plesne tekme za prvenstvo v Trstu. Zakaj bi tudi SlPvonci ne imeli plesnih tekom? Ali smo mi manj kulturen narod? Narod, ki ne zna plesati, mi kuJtuirao zrel, aato naj rtaša pevske, društva pridno gojijo plesno kulturo. »KPlo« je že začelo, zaradi kulturnega prvenstva in *e zaradi limema. Kakšno »Kolo« b! pa bilo, če »e ne bi sukalo? Kakor vidim, sem nekoliko zašel. Odbor »Trsta« bi lahikta poskrbel dlruštveni klavir, da se ne bi zapravil kot oni od »Kola.«, da morajo potem plesati na klavir Matice. Kdo ve, če se ne bi tudi pevci »Trsta« kdaj spot zbrali in zapeli! Cae bi bil! Jtatn pa se odborniki pobrigajte 7» društveni klavir. Bivši basist »Trsta« V dobi, ki je prešla po smrti s. Gherlizze, pa do danes, je proletariat Julijske Benečije kakor oni Italije in celega sveta prenesel še mnogo drugih žrtev. Plačila za vse svoje žrtve in muke ni dosegel še. Na površje je prišla nasprotno meščanska reakcija, ki bo zahtevala še mnogo trpljenja od proletariata predno se bo u-maknila s prestola. Komunisti vedo to. Za to se spominjajo najprvo z globokim spoštovanjem onih, ki so padli ne da bi uživali sadov svojega delu; v teh spominih najdejo novih sil in nove spodbude vstrajati naprej, kljub vsemu in proti vsemu. Komunisti vedo, da besede so,dr. Levimeja, enega največjih mučenikov mednarodnega proletariata, katerega obletnico smrti, obhajamo tudi te dni, veljajo njim vsem, prav vsem. Nadalje je naloga vsakega komunista v današnji dobi, da ojači svoje delo propagande.’Treba, da je vsak naš bojevnik disci.pli.ran ter da čuti to disciplino, ki mora biti, poštena in odkrila. Treba je, da se vsak delavec skuša dvigniti iz ozračia egoizma in neodkrito srčnosti, s katerim je okužena današnja doba. Ideal komunizma je plemenit, in da se ga more osvojiti, in razširjati treba je borbe in trpljenja. In na dan naše zmage nt bodo maščevani samo naši mrtvi, ampak rešeno bo celo človeštvo. P ris e zim,o ob spominu na naše mrtve,, da sc bomo do zadnjega vzdiha borili za la ideal! Glasbenemu kritiku gosp. Viktorju Šoncu Nekaj živetopisa: g. Viktor Sonc j? ab-eetvemi praškega konsorva,torija, kateremu daje p« slaba spričevala. Vedi že več let tržaško Glasbeno Matico — kam jo vodi pa ni magicče tonsStaiisirati, ker se ne pre-malino že leta in leta s svojega mesta niti za ped. Daljo poučuje solo,petje z naj-slabšimi rezultati. Poučuje klavirsko tehniko po -stari metodi Itd. kar pa v Trst, kjor ‘je M sprejet y V. oddelek mestne bolmišnica, Zdirarvpiki upajo, d« mu .r vtjo eno ofko, drugo jo m iviedno zgubljeno, Porotno sodišče Fašistovska provokacija, ki se je ponesrečila Obtožena mlada delavca oproščena Brošli teden, četrtek, petek in soboto, se je vršila »pred ‘tržaško poroto loteuvna-‘vo proti mladima delavcema Viktorij u Re-pichu trn Mariju Uglessichu, oba 19 -let stara, ki sta bil« obtožena umora fašista Ivaneicha in zgrešenega umora ter proti fašistom Mariju Vianellu in Oskarju i Radi, obteženima »osebnega nasilja. Brv»a dva sta bila v zaporu nad letom dni, medtem ko sta druga dva bila na prosti nogi. Prva »dna je branil -odv. Zenna.ro, d'rtx-ga. d,via pa odv. Robba. Obravnavi je »prisastvavalo -kakor običajno precej občinstva. Kako sa je zvršll dogodek? Dne 23. apalla lanskega leta papcldns se je skupioa fašistov bojnega oddelka Deschmann, »v kateri ja bil »tudi po-kojni Ivančič h, dijak, vračala z neke svoje vesa-•lii-ce pri sv. Ivanu. Na ipovraitku se je zdelo f-ašištem pna.v, »da hi se podali še »v dvorano Berger pod Sv. Justam, kjer se je na vadna plesalo. Ivo 'j»9 skupina fašistov prišla rv bližino dvorana in sioeir v tesno ulico Sv. Klare, »st« dva izmed njih Hloda in Vianellio u-»staivila dtva mladeniča 'in ju paavala, da dvigneta roke gor, da jima ba možno 'izvršiti preiskoivo. Edan icd tnlaidien ičev je u-bcgal, diugi pa j»e zahteival poznati vzrok ■takega prate-panjia. Medtem ko se je ta gruča pričkate- med sabo so se približa-li še ostali fašisti oddelka Desetimann in obtoolili prepiraijic.te. Bilo ‘je ž»e pod večer in v 'tistem kraju je vladala gteboka tema. Kair naenkrat ise zasrseti »in ozračje pretrese par zaporednih ‘strclnv. Zadeta sta bila 16 lofni fašiis^ I.vancdch, ki je padel »mrtev na tla in pa fašist Ifaynau, ki bil t»ežko ranjen. Oba mladeni&a sta že zbežala. P.air tednov po tem dogodku j»a bil epe-tiran »ml9"ii delavec Viktor Repich po svojem povratku »iz Gcoice, 'kjer je iskal dela Aretacijia sa je izvršila na, podlagi izp'o-vedi fašistov, »da 90 dišali pi^ usottaimi 'siaeli, ki so usnaitlili »Ivaneicha, klica: »Stirelj-ej Viktor! Streljaj Viktor!« in ker (je kvestura dobila v »imeniku subverzivnih« med drugimi Viktorji tudi ime R.epiohia. Ker se »j»a ve»delr\ da ‘j® prijatelj Repichev Uglessicli, »ki se je nahiaj»a»l isto-,časno v Gciriei »z Repichem, je bil »pa»r »dni za »tem aretiram tudi ion. Oba »mlada de-laivm št« doka eo vala zaman svojo ne-doJžraoiSk Bo več kcit ertale»t»n»em preisko-va.lnem zaporu sta prišla pod prvotno sodišče, do'se za.gtovmjj.ata radi obdolži tov. Ž njima, sta prišla tudi pred poroto fašista Illaicia in Vianello, ker ste samicvioilj-rto h-Oitola izvršiti prel9k»9TO pri dveh mladeničih, a kaiterimia sta imela pozneje opravita. Zaslišanje obtožencev Brvi .je bil zaslišan Repich, ki povdarja tak-aj v začetku svojo nedolžnost in nadaljuje: »S»etn pcpolrjorna tu,j dogodku a idseemo sem nad leto dni v je&i. Tisto nedeljo sem bil »od 7 do 9 ure zvečer v kinematografu »Famiigiiaire« v ulici Iiiduistriai, torej je ■nemjogoče da bi sodeloval pri ^jpiopadij. V torek 25. aprila sem šel »v Gorico iskat dala a sem se čea dva dni vrnil. Komaj sem prišel v Trat, sem bdi aretiran, češ da sam nrorilec Ivaucicluk Na kvesturi sta me spoznala fašist* Dosei.inoa.nn in Illacia. Hlaciia ni praiv dobro spoznal mene, pa,5 pa majo čepico, katere nisem imel tisto nedeljo, pač pa sem ja kupil tisti da»n pred gvtoijio aretacijia«. Dred.sednik omenja neko srajco, kaitcro je obtoženec vrnil, ko mu je bila poslana v ječo, kakec- tudi »da je šel v Gorico v ponedeljek zjutraj. Obtoženec zanika o-boje. Brodsadnik: »Priče diakaBujejjo, da ste velik prijatelj soobtoženca Uglesalcha ter tia &te bjl ž njim ek upaj v kinematografu«. Obtoženec: »Ujgteesich ‘je ntoj znanec in n« prijatelj. V kinomatugiraf sam šel sam, v GiCiricio tudi, ne da bi me kdo .spremljal«. Kort, drugi j»e zaslišan Marij Uglessich, ki izpove sledeče: »Tudi j-uz sem tuj dogodku. Kakor sem žo pavaclal šerp bil v kinem;ait'0»gr»afu tisti večer, no d»a tol bil v družbi z Repichem, Dne la. maja sem šel v Gorica, kjer sem bil tudi aretiran. Bergerjeve plesne dvorane nisem niti nikdar videl, ker ne znam plesati. Torej je nemogoče, da bi se nahajal v ulici Sv. Klare tisto nedeljo zvečer. Čeprav sia tn« predstavili »ved faškliom, me ni tepcema 1 pilita, razven Vianella in še ta dvomljivo«. Predsednik: »Da Vuanello 'je da»l poprej eno »pomočilo, potem diruigo«. Tretji ja zaslišan Marij Vianell»o, ki pra- vi sledeče; »Bil sem 3 skupimo fašistov tiste nedeljo popoldne pri Sv. Ivanu na neki »vese-lioi; zvečer smo beteli iti plesat v Ber-gerje-vo dvorano. A po peti smo srečali dva neznanca, o katerih smo sumili, da imata »orožje i-n zato smo ju hoteli preiskati. Eden izmed njiju je ubogat, drugi pa je izvlekel iz žepa »revolver ter »pričel strelja»t,i proti memi. Jaz sem '»e še pravočasno vrgel na tla in streli ao zadeli za mamo stoječega Iv-a»nc,icha. Nisem goto«, ali sta obtoženca tista diva neznanca, a podobna st« jima še precej«. Predsednik; »Treba je biiti gotov!« Zadnji je zaslišan Oskar Hlada. Oskar Illacia govori liiitno ter požira besede. Izpove kako j »a dan pred dogodkom videl v Bergerjevi drvorami nekega rolade-dertiča z »nde-čim ncbcem in mu ga strgal. Neki drugi mladenič »mu ije nato gromi, fes da bo vitici ako bo tudi v nedeljo trgal .rdeče robce. ZasilSanje prič Za IUacio so izprašani še fašisiti Martini, Zamii0vic»h in Burton kot priče, k'i pa ne pc*ved»o nič važnegai Izprašan je tudi fašist Bre»l'ich, ki se nahaja sc »daj v ječi, ker »je pred meseci vrgel bombo na nekega drugega fašiste ter ranil »več »ore-b. Ko ga predsednik pozove, na»j si sname fez z glave, zgrabi Bre-lich stolico ter jo bofe vreči proti predsedniku, maka-r ga karabinjeo-ji primejo tar ga »cd vedejo ;iz dvorane, de klor mu konča živčni napad. -Ko s? vrne izpove isto kot Vianella in Iliada^ Ne pozna nobeneg»a ramed dveh obtožencev. Priči Enirioa Tiene in Elvira Pelan iz-povest'?, da sta se rtahajali 'id&to nodtlio »ob 8.30 zvečer iv kmem-ati^grafu kjer sta videli Repich,a in U-glessiclta in sta tudi govorila z njima. Obtoženca sta odšla prod npma iz kinematografa. Scdir. »Karl F»on je tudi videl obtoženca v kinematografu. Komisar Looastiro pove, ifca»k»o so se vršila preiska vo d« dobe mioriioa, Prišel je dio zaključka, da je moral biti Viktor Repich tisti, »ki je streljal, »ker nekdo je tisti čas kričal: »Streljaj Viktor. V imeniku subveruzivnih sem našel tri Viktoinje. Dol sem aretirati Repdcha, ker (je raivno tiste dni šel v Gorico.« Ka z»a»dnjai priča 'je aaisMa.n fašist. R«i»ss-Mari'0f'ti» prej »poveljnik fašistovskih boj-ra»h oddelkov, sedaj poveljnik ene legije narodne cbramibe, ki izpove, da je »bil po dogodku doma .pri materi Repkih«, kjer so 'je izdajail »za njegovega prijatelja. A izvedel ni ni,česar važnega. Govor braniteljev Tretji dan procesa govori svoj govor ndvetnjik R»ob5m tet branitelj obtožencev Vianella in lllacie. Med drugiim pravi: »01>ai mc|ja vare venca s»t,a delala vse txo, kar sta nan-edila, »za narodni blagor« in ■tet taka bi morala »biti izpuščena »g svobodo že 'valad amntetlje.« Konča, poizdravljajoS čase v katerih gojimo upanje, da ton »to n»a, bolje. Za rtjirm govori odvetnik Žennara, kot branitelj Repich« 4rt Ug»tosairiia». On pokaže »lika nedolžnosti obeh njegcivih pri-,poaiočence'V,. ču»di se, d»a sta nedolžana bila celo leto v zaporu, krivci-,prcankatorji pa na prostem. Cudi se »tudi, »da amnistija ne da svbode vsem Italijanom, marveč pretežni manjšini in da mora velika »večina prenesti ivsa bremena te zlorabe »postara in oblasti. Oproščeni vsi Državni pravdnik n« najde pri teta procesu elementov, toi bi dctoazali sodol-oa-anje obtožencev prt umoru Ivaneicha in zato ne predlaga nobene kazni. Nato se parofnikii odntaknajo sa razsod-'ho in se »čez 20 minut »vrnejo, Dredtednib zaključi proces s tem, da oprosti vse »obtožence, »vsled primarni ka 11 j,a dakaziov. Ra sta »prišla Repich in Ugle&sich ovo-bodna na cesto jiu (jo množica burno pozdravila. Popravok V po»ročdlo 10 procesu pro'ti tram mladim komunistom, priolkonem v zadnji številki se 'je »virinila občutna tiskovna iKmvka. V odstavku uzaslišovanje obiožemev«, tam kjer sc začne izpoved 9. R ibaricha moralo bi stati prav: »13 mesecev sem 1 a-prt po nedolžnem«, ne ipa kakor stoji na-pa6n»o: »S' meseee.. -.« Ponesrečenje Težka železniška nesreča na progi med Trstom In Porečom Pratekli čotirtek oh 19.30 j»e odri»ni»l s posraškega koLodvoira pnoitt Bujam vlak št. 44-29. V bližini postaje Levade »je pri nekem močnem ovinku skočila a tira ilak-o-»miativa ter se preitpfiiilai na nasip cb progi. Strojnika In kunjača je »potepal premog temterjia,, ki se (je tudi prevrnil. Ku.rjač Anton Božat, star 3 tet, iz Brth je pri tej nesreči izgubil življenje na strašen način. Vsled sunka »je namreč prišel z glavo in a shoro polovico 'telesa v jsorečo poč, iv katero je »ravno naklada! prem»o,g. Stedjnika Se»rv&la Bonatti-ja, starega 44 let, tudi. iz Buj, ao 1'jiudjio z velikim trudom 'Izvlekli težko »ranjenega Izpod kadečih se kupov premog^. Ubogi mož 'ja bil hudo poškodo-van na'glavi ter 'je imel .raaen tega še močne opekline »po obrazu in na raznih delih telesa. Pri katastrofi je namreč počila »parna rov, iz katere je sitoma buknb Ja para. pame&ana z vrelo vodo. O nesreči sta bila teleflanlftno obveščen«, ktolodvara Poreč, dn Du»je. S poslednjega je bil nemudoma poslan na kraj nesreča pomožni vlak z zdravnikom in številnim poetrežnim osobjera. Strojevodja Bonotti (je bil včeraj zjutraj z nekim privatnim m tomobjliom pripeljan v tukajšnjo bolnišnico, 'kjer so ga sprejeli v precej ne-iviairneni atanj»u. Vzroki, ki so povzročili težko nesrečo nit?« še predobro znani. Iz tukajšnjega nav naiteljshva dirž. železnic je bila poslana na lice mesta posebna komisij«, d« ugotovi, kdo je odgovoren zja rtesračo. Ljudstvo v temi Pred nekaj tedni 'je dobil »preiskoval sodnik komenske prature dr, Goc.lunl 1 Krasu pofročiil'0 tba»rabinjwjcv »v B»rj«lt p Komnu, v »katerem poročilu je bila I let stara A loj,sij« Grgič, stanujoča n« i 39 omenjenega kraja, obtožena, da (ja p redila storiva,j te dni ter d» je zatori navvvnc'>cno bitje. Vaied težka obtožbo pri ti Gngktovii, se ije podal dr. Gneteni v Br in začel cacbno strogo praiskaiva 'Bo zaslišanju mnogih »o^b je ntoigd d Cociani utrditi predvsem dejetvo, da dekle pred 9 meseci imelo pri(jateljake tu mošeje z nekim posestnikom Iz bližnje® tora,jat, Francom K,, očetom dveh hčer toi .je po začetih preiskrtviintjah zbežal i vzel sobolj denarno »veko približno 2000 ] Nada'ljn»a »pretektevartja tao ngatoteite, d« 1 je Gergičeva v zadtejih dneh zelo posušiš 'Ito teh podatkih je bite mladenk« ar tirana 'in »podvržena strogonvu z«sli.tov< nju. Mladenka je jokajoč pr ie nate, da,. .Imela razmeri® s K. in da» 'j« postala nuat Drfdodala .je, da je »mJ»ila» dakiloo, kitea je zadušila z »vrvjo in potem pokopal 'mrtvo tirupeljice na bližnjem polju. K se je .preiskalo to polje se je res naš] mrtvo trupoljce, ki ‘je bilo podvrženo mr vaškemu ogledu in potem potooi-auu u domačem pokopališču. Grgičeva j« bil »sprta, O R.-ti n»i dosadaj nobene v«stL Podučena v šoli tn s »prižnic«, da eam sv. zakon dovoljuje temskan* zarod Hi nov; bitja in da vsa druga novo rojen* bftj. so iizvržki ter večkrat žrtve surovih boga tašev «e naša dekleta na deželi p&ahriij. v .nemalo slutaijilh gur opisaneB*' načina da »prekrijejo rtm'tcriakifTO. Zdi bo skoraj kakor da bi bite ta nedotuljiivo rio, Taki globoko še tiči ljudstvo v ,u*mi in w su žcnij&tvu sebe in raantar. Delavska šola DELO (Nadaljev. in konec. — Glej prejšnjo štev.) »Politična ■ekonomija je sicer analizirala — če tudi n-e popolno — vrednost in pod »mi oblikami storita vsebino (to je delo). Delo je torej vsebina, snov bnržo&zne vrelci nostii, M se lahko izraža v cuk-ru, mioki, železu, knlj iga.li itd1. kot blagu. Delo je tudi morilo (vrednosti velikosti blaga iin kot tako merilo prihaja tudi samo le kot kvantitativno delo v poštev, to je kot delo, kii trnja gcltov delaven čas na primer: 20 ut dela je treba za 1 mizar, za 1 kub. m. zidu. Vse delo ki zadtebiva po buržoaznih kvalitativnih ali kvantitativnih predsod-kih navadno ime »Višje d.e'lo« se mera v buržoazni Masovni produkciji z ozirom na vrednost reducirati, razdeliti na večjo ali manjšo količino navadnega dela n. pr. 3 ure urarskega dela. na Sur malovarske-gia dela To nam kaže oblika buržoazne blagovne cirkulacije, ki (j>o lahko tako napišemo: 5 knjig je 17 'lir; 8 klobas je 17 Ur; 1 hlače je 17 lir; 2 krampa jo 17 lir, 1 sed gnojnice je 17 lir. Z ozirom na vrednost lahko napišemo to 'obliko »tudi na sledeč način: 5 knjig in 8 klobas rin 1 hlače in 2 krampa in 1 sod gncijnice je 17 lir; in ker so sedaj priznava splošno kot blagovno merilo zlato; ni v 17 lirah izraženo drugo, kakor gotova količina — blaga — zlata, .recimo 1 mgr. Mi vidimo na vse zadnje, da premetava bnržoazija klj)u5b svojim aristokratičnim predsodkom, v svoji .vrednostni obliki delo učenjaka, irudokopa, k-ldba.sarja itd. kakor svinja meh; da se razpršijo v vrednostni obliki visi nj^nii aristokratični naduti pred sodki o zvišenem delu v gotovi količini »navadneiga, grobega« proletanskielgia dela. Marx spominja pri odstavku vrednosti v »Kapitalu« ped črto sledeče: Razlito med višjim in navadnim delom, skil-led in un-»killed 'labour, slonii deiloma na prostih domišljijah ali vsaj na razlikami, ki so Že davno zgubile vsako realno vrednost in obstojajo 'le še v rtradietama!nih navadah; detamia pa na brezmiočju gotovih slojev delavskega razreda, ki jim ne dopušča, kakor drugimi izsiliti priznanje vrednosti njihovega dela. Slučajne okoliščine igrajo pri tem tako veliko vlogo, da aavzjema isto delo enkrat to enkrat o-no mesto. Kjer je n. pr. fizična snov delavskega razreda oslabljena in relativno izčrpana, kakor je to v vseh deželah z razvito kapitalistično produkcijo, se spreminljajo v spflošnem groba dela, ki zahtevajta mntfgn mišične nruo&i, v višja dela, v primeru dosti bolj umetnimi deli, ki padajo na stopnjo navadnih del; kaikor na primer: eavzema delo briMa^eir-a (Odarja) v Angliji diostii vi$jo stopnjo, kakor delo tkalca daumsta. Po drugi strani so smatra delo juistiancuttar-a (obrezovalca žameta), če ravno zahteva veliko telesnega napam in je poleg tega še zelo nezdravo, za »navadno »delo«. Sicer pa si ne smemo vtepa-ti v glava, d« zavzema fcakozviano »skilled labcair« velik obseg v narodnem delu. Laing računa, da sloni v Angliji (in Wa-les-u) Si vij enaki obstoj več, kot 11-ih milijonov ljudi na navadnem delu. če odštejemo en milijon aristokratov im 1 in pol milijon revežev, postopačev, zločinccv, prostitutk itd. od 18-ih milijonov prebivalstva za 'časa njegovega spisa nam ostaja 4‘650.000 srednjih stanov z malimi rentir-ji, uradniki, pisatelji, umetniki, šolnmstri Md. vred. Da dr,bi te 4 in 2-četr.tini mil. prišteva h delovnemu sloju srednjih stanov razu n bankrnljev itd. vse boljše plačane »flabrične die-lavce«! Tudi briklayer no manjka med ».potenciranimi delavci«; tako mu ostaja potem omenjenih 11 milijonov«. Mi smo navedli ta. citat v svoji celoti, ker nam naborno kaže razmere »višjega« in »nižjega« dela v buržoazni družbi in nam podaja jasno tudi mandistični nazor o delu in delovni vrednosti. Če dodamo Set da naim je razumevati pri »bankirjev« itd., trgovce, juriste, farje, direktorje, ins]iektorjo itd. spoumamo tudi v kolikor se mrmndstičpi. pojem dela nabiram buržoaznemu kapitalističnemu pojmu »dela« skrči, ne glede na to da se delo pisateljev, umetnikov spremeni v delo prostega časa. Mi pa imama šo druge podatke za opredelitev delmvne vrednosti. Te poda tke nam daje socialna Oblika dela in historičen razvolj Klela. Mi smo že ugotovili, da 'je le socialna oblika dela edina »motrena loblikia dela V sodobnem razvoju produkcije in družbe. Pri socialni obliki dela ,pa stopa med delo posameznika tvorbena mofi socialnega dela, ki je izključne važnosti pri socialnem delu. Tu ni mogoče reči, da je plod socialnega dela do 2 treitjin pl od* teh ali onih dolavcev in t tretjino drugih delavcev, ampak ta produkt je le plod socialne skupnosti delavcev. V taki skupnosti pa ni mogoče harmonije, kakor le na podlag! enakosti dela; posameznik prihaja tu le kot' ©nfilfca edi-nica v poštev; to se kaže morda ko't »mate matičen pogrešek«, nikakor pa ni socialen pogrešek. : Pa tudi če vzamemo delo v njegovem historičnem razvoj u v poštev, pridemo do drugih zaključkov, kakor kak buržoazen »delavec«, ki si domišlja dla se ves svet »niče okoli njegovega dela. Sodobna pro duktivnost dola, pravi Marx ni morda dar prirode, ampak to je zgodovina (dela), ki obsega tiaoče vekov«. Da se »upamo mi tako in toliko pr iz m jati, to ni morda naša zasluga kot posameznikov, niti ni to dar prirod<\ ampak v naSi produktivnosti .se odraža delo in trud neskončnih mili-. jonov ljudi, ki so tekom tisočletji pripomogli s svojim delom h razvoju sodObne produkcije. To zgodovinsko, historično delo se ne odraža le v materialnih oblikah strojev, pare, elektriko itd. ampak to delo jo preobrazilo tudi naš telesni organizem iz stanja nekdanjega »divjaka« v sodobnega »kulturnega človeka«. I,o če primerjamo delo .posameznika v vodoravni črti s sodobnim socialnim de kan to je z odnosom na historično delo strojev, pare, elektrike, živine, kemije itd in v navpični črti 8 historičnim dalojn to je z odnosom na oigromma, neskončno delo našli prejšnjih generacij, le takrat pridemo da resnične marsistične zavesiti o ničevosti dela posameznika in o 'važnosti in vrednosti socialnega dela, ki se ga pa ni mogoče »pravično« zamisliti brez enakovrednosti in enakopravnosti posamezni kov. Ampak mi ne pridemo do te enakovrednosti in enakopravnosti, če je ne poznamo v delu samem. BuiSoazien Masarik priznava, na.vajeti Engelsov primer o arhitektu 'in malovantfu, da je meglečo postati arhitektu malovar, da pa lahko postane malavar tudi anhi-tekt, to mora proletariat nevernemu Tomažu dokazati. Razredni, stanovski predsodki in razredna stanovska patologija ne izigine iz človeške druižbe, če jih delo iz nje nie prežene. Slednjič 'imamo še en važen razlog, da razrušimo te buržoazne predsodke. Mi komunisti pozivamo proletariat, da. se kot e-noten svetoven razred udeležuje revolucionarne borbe, da. bo pripravljen žrtvovati tudi najdražje, svoje življenje za svoje osvobojenje izpod kapitalističnega jarma. Bila bi tedaj ostudna zahrbtna hinavščina, če bi po zavojevan! u svobode j potisnili zopet gotove kategorije delavcev j v ozadje, češ da so manjvredni zastopniki družabnega d da. Vsak 'razred, ki je dobejeval v zgodovini svoj interesen boj in si ostal napram samemu sebi zvest, je s svoljic zmago dvig nil le to, na kar se je že v podrejenosti ostenja 1. Stari ministeniali so si zavojevali priznanje svojem službovanja po fevdalnih dvorih, viteštivo je z razredno borbo akreditiralo svrlje bojevništvo, hur-žoazija je v francoski revoluciji dvignila »svobodno« posest in verižništvo. Proletariat, se nima in se no more za drugo boriti, kakor da osvobodi po kapitalizmu zasužnjeno in izkoriščano delo, da je vspo redi, prosto vsega topega, odurnega ari-stokratiičnega razemjevanja kot enakovredno delo z enakovrednimi in enakopravnimi delavci. Materializem je primitivizem! prav. Ampak fašizem, ki se vedno in povscd postavlja kot aristokratična, duševna elita, se kljub temu vedno in povsod opira na ->• manganelo. — Proletariat, ki povsod poudarja svoje materialistično stalne, mora brez Obotavljanja sprejeti ta nauk iz svoje tragedije (historičen materializem). Če noče, da ga bo buržoazija zopet gnala na bojno fronto branit domovine mora pri.jeti sam za — manganelo — in .pognati buržoazne zajedavce s krampom in delovnim časom na delovno fronto. Ruski Slediš! (M m Svi primjeri junačkoga umiranja, što nam ih dalje istorija, gube so pred nad-ljudskom veličinom, kojom naši drugo vi nastupaju pred svoje uibojice. Od onoga mlado.g berlinskcg Spartakiste, koji na Richtplatzu doviknu jednom kontrarevo-lucionamom oficiru »Živio LiebknecM!« radi čega moirade platiti životom, sve ili napunja >jed,an duh, u svima gori jedna vatra. Vi proletarci, koji još mislite da je revolucija partijska stvar i da Je se može po želji praviti ili ne, pogleda j te! Gradjani! glodajte šta hočete da zaustavite i uništiite! A vi, drugovi i drugarice, omladlno! Otvorite svoja srca! Plamenim slovim* upišite u njih ove rilječi, da vam se od us hita uzbuna krv, da svaki nerv zaigra u vama, da tvrda, ičelična bude vaša volja djelu... Ovako je (/ovorio Evgen Levine pred, svojim ubojicam-a, kad a mu pročitaše o-sudu: »Aka vaša osuda cidgovara intenci-jarna gospodina državnega edivjetnika, onda ga molim, da bude prisutan, kada se bude 'iavršavalak Odavno znam, da smo mi komunisti samo mrtvi na dopustu. Do vas stoji gospodo, da li de se moja do-pusnica još jednom prcduljiti, ili ču morati otiči onamo, Karlu Liebknechtu i Bozi Luxemburg. Mene možetc ubiti, ali moje ideje če dalje živ jeti. I prije ili kasni j«, sjedit če u ovoj dvorani drugi suci, pred kojima če odgovarati oni, koji su ra-dili prati diktature proletariata.« Tu postaje optuženičfca klupa sudskom stolicom i visoko uzdignut nad svojima »sucima«, sudi sad on Evgen Levine, komunist! Pred lic.ima svojih sudirugova, pred ci3ima svjetskog proletariata-. On ne sudi po »gradjanskom pravu«, on sudi po proletarskom pravu! I njegova če se iosuda lizviršiti. Njegove riječi koje su prcjurile pokraj njihovih ledenih mezgova, zadireše se u milijuna srdaca, poziva j uči ih u novu borbu. Delavska pisma mil Prejeli smo in priobčujemo: Meseca junija prazmrje tukajšnje gasilno društvo izredno slavnost: polaganje in blagoslavljanje temeljnega kamena gasilnega doma, ki bo popolnoma cdigovair-jal zahtevam gasilstva kakor mestu kot drugemu po velikosti na Goriškem. Dolgo se je vršiti bo^, kako priti do potrebnega in zažoljenega gasilnega doma.. Leta in leta so potekla, ko se je požarna bramba in njeno orodje potikala po raznih shrambah, orodje raztres»no nekaj tir nekaj tam, in vendar je tudi nam .zasijala zarja vstajenja ter nas rešila neprestanega preseljevanja iz ene luknje v drugo. Na dlan 12. marca 1. 1922. je sklicalo gasiilno društvo izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu 'je bila tudi točka: »nujna potreba gasilnega doma in kako priti do njega?« Še isti dan je b:i!l ‘izvoljen odbor ki je prevzel nalogo stvar izpeljati, potom nabiranja prostovoljnih darov od strani meščanov in v spodbudo obSini. Vsa čast gospodu županu Karolu Trevenu, ki se je mečno zdnimal za celo stvar. Obljubil je da bo stavba sigurno do jeseni 1. 1923. pod streho, tor da nam bo stal vedno na strani tudi za naprej. Marljivim nafbirateljem se je posrečilo, oziroma jim je bilo občinstvo naklonjeno, da so po večjih ali manjših prispevkih, po možnosti darovateljev, o airoma občanov, korporacij in nekaterih zavodov •ter okoliških občin nabrali svoto 4.321.25 lir. Ndkateri zavodi so obljubili še znatnih podpor ko se prično 7, delom. Tudi posestniki iz okolice so se odzvali naši prošnji in nam obljubili podporo v lesu. Tem potem jih še enkrat vljudno prosimo, da nam ostanejo zvesti, sedaj ko se bodo naši nabira telji javili pri njih tekom me ge-ea junija. Obenem se obračamo tudi na zavode, kateri so nam obljubili podporo, da se odzovejo, kajti čas gradnje je tu. Stvar je obiekoristna. 12. marca 1. 1922 na dan občnega zbora so darovali ket prvi g. župan Karol Tre ven L. 200.—, Franc Hladnik L. 25.—, Matevž Jurman L. 20.— in Anton Rejc L. 5.~. Se enkrat hvala vsem, ki so darovali v namen gasilnega doma. Na dan slavnosti vabimo vsa gasilna društva Julijske Knaiiine, da se udeleže slavja z zastavami v čim večjem številu. Prosimo pat da pošljejo seznam koliko oseb posameznih društev bi se udeležilo skupnega kosila in radi prenočišč. Naročila prosimo pošiljati na naslov tajnika: Kogej Filip, Idrija h. št. 89. Natančnejši program objavimo pravočasno potom ‘časopisja in plakatov. Društveni praznik, god sv. Florijana smo pranzovali na dan 6. meja- slovesno s sv. mašo in obhodom ter defiliranjem pred povabljenimi zastopniki obla ste v. Pri odliodu in sv. maši je sodelovalo De lansko godbeno društvo »Naprej«, brezplačno v korist gasilnega doma. Tem po tam se še enkrat najlepše zahvaljuje ometi j enemu godbenemu društvu odbor za zgradbo gasilnega doma. Obenem se prosi tudi dru®a godbena društva idrijska za blagohotno naklonjenost sodelovanja v ta namen. Istega dne popoldan ob 1. uri je bila vaja na trgu, j>otom pa je imelo-društvo izlet v ožjem krogu k gosp. Ani Gruden-Zagoda. Prip. odbor za zgradbo g os. doma v Idriji' OMni zljor podružnice Rsačs Ned®ljb 3. ‘junija, tečno ob 9. uri dopoldne, se vrši v prostorih knjižnice občni zbor s sledečim dmevr/m ‘redom: 1. Poročilo: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) preglednikov; , 2. Čitanjs pravil; 2. Volitev novega odbora.; 4. Raznoterosti. Ktir je (clbčni zbor »v-levažnega pomena, poživljamo člane in članice, da se ga u-d-si^ v polnem številu. Pokažite, da ste zavedni ter st-criite svefjo pircleta.rsko dolžnost. Izctoaždvialno dcl-o j-3 velik korak bližje našim ciljem. Csvboditev proletariata, je delo pnoleta-riato samega. Za‘tlo pa zlasti ti, mladina, izobražuj se in kuj stvo-jo mlado moč v borilno oiiožje za svobodo. Z ‘veseljem pobiti na podiružni občni zbor, da se bo čim lepše skcnča-l ter da bo 'Kadil cbiSo žlahtnega sadu za ubogo paro, delavca in kmeta-. Dragi prolotarsikj sbariši! Kaij ste vi ipo poklicu? Jaz sem kmet, ja,z sem delavec. Oba sta trpina, zatirana po današnjem sistemu, oba imata nežno deco, ki pa pio današnji obliki ne zgleda, da bi bila deca, ampak navadna vprežna živina. Zakaj? Ker jio imate preveč ‘priklenjeno na meščansko strujo, kjer se ne uči druzega ket t^ospaclsko ljubimkat, kakšno moda bi bila lepša, kako bi se inteligentno gospodsko nališpano hodilo na bu.riaazne fašistavske plese." Proletarske matere in očetje! S tem ne pridemo nikamor naprej.. Na ta način ne bomo nikdar vrgli raz -sebe verig suženjstva., ampak se bomo še bolj tesno nanje priklenili, tako da se jih ne rešimo nikdar 'več. Mi smo sužnji in spadamo v vrste zatiranih. Zato p® vam, očetje in matere, polagamo na vaša blaga proletarska srca, d,a svojo mlladino ne odvračate od -proletarskih izobraževalnih društev, amipak da jo pošiljate v nje ter ji pustite, da svor bodno deluje pri prioletairskem deJu za svoje in ».ase vstajenje. Namen Lij udske-ga odra je vzfgojovati in izobraževati mladino le v proletarskem duhu. Mi moramo delati med mladino, delati moramo za bodočnost, da ne bi so našim potomcem godilo isto kot z nami danes, da ne bodo naši otroci preklinjali nas ampak da se to slišalo iz njih grl: Imeli smo očete in matere, ki so skrbeli za na,s in delali dobra dela. Slava jim.! Se enkrat vas prosimo, proletarske matere .in očetje ter polagamo na vašia ©roa-: Potegnite mladino iz buržoaznih struj. Ne d-epustite, da se še nadalje klati po na rodnjisških društvih ki so strup za vašo mladino. Pošljite jo v proletarskai druS Iva, kjer najde zanto primerne duševne in telesne hrane. ČitaHto delavsko časopisje in naše knjige! V zinianosif.i je moč! n ODBOR takniia le najmanjšega človeštvu koristnega dela. Dokler bo ostajala ta velika razlika med človeštvom, glas razrednega boja ne bo utihnil. Z zadnjimi reakcionarnimi odredbami proti voditeljem proletariata, proti njegovemu tisku, pod raznimi neutemeljenimi in smešnimi pretvezami, niso hlapci kapitalizma pričakovali, še marnji pa mislili na delavca sotrudnika, ki jim je — čeprav nepripravljen — prekrižal njihove načrte. Ako hočemo pospešiti naš razvoj, naše delovanje, ne smemo prepuščati to naše dela slučaju temveč mc-ramo se pripravljati, sodelovati povsod in v vsem, da pospešimo našo stvar in ji primoramo do zmage. Proletarska žena toči vsaki draga delavec laihkra dobi povsod in v vsem gradivo -za poučevanje in za. sodelovanje. Lahko vadi povsod izkoriščevanje njenega dela ali dela njenega meža. Pircletairske žene in dekleta, sodelovati moramo tudi mi, tudi me hočemo pripomoči v boj>u za našo bodočnost — ker to je naša dclžnost. Mara K. Delavska prireditev To nddeljo, 3. junija priredi dramatični krožeh Ljudskega odra v Solkanu zanimivo dramo v treh dejanjih: Anton Novačanov o »VeiejO«. Drama vsebuje grenaik -kelih iz razvalin življenja, kateremu poved je nesrečna prisiljena, iporaka mJade deklice Veleje. Pisatelj Novačan nam v tem svojem delu ka<žo sliko za sliko iz življenja lepe Veleje, njeno gtenje in njena pata pod pečatom nesrečne ljubezni'. Veleja, najprej polna ■sočutja, otroških na'd in lj:ubazni do svojjie-ga prvega ljubimoa Zonte, postane ob poroki slednjega z drugo, ženska -strasti in maščevanja,, ki hrepeni za tem, da se osvetli nad vsemi onimi, ki so jo varali. Življenje nam nudit povsod »like take nesrečno ljubezni, in nemalo Velej hodi med nami prikrito ali odkirito. In razne Veleje 'bomo srečali vse dotlej, dokler se tudi ljubezensko življenje ne postavi, na novo, t. j:, prbilet.arsko-kiomunisitično podlag, kjfir ne bo 'ljubezen vezana,, na neumne cerkvena postave in obrede ter na konservativne ljudske običaje, ampak se bo vedno ‘lahko svobodno izražala in si sama ustvarjala zakone, kjer bo svobodna 'ljubezen. — Dramatični krožek solkanskega Ljudskega -odra je sklenil pokazati »Velejio« po »vojih zmožnosti na domačem odru. Drama se predstavlja v dvorani g. Mo-zetiča^ Začetek ob 7 uri zvečer. — Kar sc pripeti da poslušalstvo večkrat moti dramatična predstave z neumestnim sme hbm, se tem potom napnoša ipoaetilco naših prireditev, da se enkrat sa. vselej -temu odvadijo. — Otrokom pod 14 letom je vstop brez spremstva starišev zabranjen. Obrekovalcem Naj' kommpirano meščansko časopisje vsako napako, ki jo zgreši naša ‘revolucijo raztrebenta po svetu. Mi se ne bojimo svojih napak. Z začetkom revolucija niso postali ljudje svetniki Brez napak in madežev vesti revolucijo do konca, je delovnim slojem nemogoče. Ti sloji so bili stoletja izkoriščani, nasilno Akovani v po korščino, mučeni od pomanjkanja, dirža-ni v nevednosti in nalašč vtzgojVvnni v div j osti. Mrhovina meščanske diružbe se no pusti tako meni nič tebi nič položiti \ rakev in pokopati. Zadet na smrt kapi tallzem gnije, razpada «redi mas, -okužil,|e naš zrak, zastruplja našo vsakdanjost in omrežuje vse novo, sveže, mlado, živo tisočerimi nitmi in vezmi starinskih navad in razvad. — Lenin. (‘Iz pismo., ameri-delavcem). Iz razbite Goriške Dovolj je svet za vsih biogat.... pravi pesom. Resnične so t o b?sede. K.afco pa pa naši deželi? Naša dežela j-3 povsem uboga.. Dva dela, Kras in Tolminsko, še naj bc-1'ji Kaiko tinlo živi to ljudstvo že izza davnih čaisov. Trm bolj trdo življenje pričenja danes, -ko je švignila mirno nas svetovna vojna. Naša dežela je gospodarsko uničena. Ljudje obupani gledajo v temno bodočnost. Dolga, dcbai begunstva je izčrpala iz njojia vso gospodarska meč. Po dolgem preganjanju se je prišlo domu. Razbite in na. tleh porušene hiše so •vzbujalo žalost v srcu. Rdeče-sivo pelje in grički in gore, vse je bilo preluknjano od trdega jekla,. Na prej obdelane vrtove so bili postavljeni leseni križci na še sveže grebove. Strah 'in groza nas je biio po noči in čez dan. 'Kot cigani smo- iskali zavetja v kavernah in vojaških barakah. Istradiani začeli snob jesti razpadajoče zidine. Sami. ženske in m,ali otroci ter bolni, pohabljeni moški smo živeli življenje pozabljenih. Zado.voljni srno bili v svoji razbiti vasi, na to p:i3'tali pijani povojnega, belega, nec vojne in na boljše čase. Za tem -je utonilo avstrci-ogrsko samovlad je. Piri,šli so domov vojaki, oznanjajoč konec vojne in začetek revolucije. Z napetostjo je čaikalo to ljudstvo ukaza od katerekoli stirani... Čudno, odpirati so se začela deila in vse je zadrem al-o... Prej lačni omega vojnega kruha, smo na to postali pa jami pomojnega^ belega. Daleč s vzhoda je odmevala revolucija, ■ katero smo koma j slišali. Strmeli smo na Ogrsko, Nemičtijo in gl-edaHi Italijo, mislili v Jugoslavijo; kida,J’ in kje prvo zavre, .Varanje... Meščanstvo je že obupno klicalo na pomoč svoje oborožene hilapoe. Bil se je boj za življenje in smrt. Zasadili so vislice na Ogrsikem obesili 10.000 delavcev. Udu šili so revolucijo v Nemčija in drugod. Z vso krutostjo so se obrnili na bratsko Rusijo. Obkolili so jo razni generali, Denikin, \Vra,ngel in ves ostaili kapitalistični svet. Trdo s!o -stradali rušilci vojaki, kmetje in delavci a se n-iso hoteli prddarti in biti premagani. Zastonj so šteli miilijamde zlatih štarlihgov. Prema,gali so Denikina, \Vranigla in vse drug« Sovražnike in ostali so ^obodni muziki v svoji in naši domovini Rusiji. In mi? Ženski vestnik ((sodelovanju proletarskezene O sodelovanju sploh se je govorilo že mnogo, posebno zadnje čase, ker je bilo nedbhcdno da vzdržimo, kar nam je osta-lp ,po viharju reakcije. In reakcija ne samo da nadaljuje svoje barbarsko delo, temveč ga še vedno bolj razširja in vedno hujšo pritiska na proletariat. Sodelovanje nam je zelo potrebno, naj-sibo pa moško, mladinsko ali žensko. Govori se o potrebi delavskega sodelovanja na splošno. Posvetiti pa moramo pozornost zlasti ženskemu sodelovanju, 'ker tu naletimo na razne ovire kot n. pr. nesposobnost, nezavednost in brezbrižnost. Ravno ti vzroki žensko neaktivnosti nas privedejo do tega, da se moramo oprijeti z večjo vnemo dela in propagande med proletarsko ženo. Kako je potrebno in koristno sodelova nje delavca v časti reakcionarnih odiredb države, nam jasno pokazujejo dogodki zadnjega česa* Brez tega sodelovanja bi se moralo naše gibanje ustaviti če tudi samo za kratek čas, kar bi bilo zelo občutno za ves naš pokret. Da ni bilo to sodelovanje takoj v začetku popolno, je pač samoobsebi umevno, 'ker -pojavilo so $e v sili in stiski, brez vsako priprave. Ra7.nl izigovori, ki se slišijo o nesposobnosti itd. so neutemeljeni. Dokaz te uteme ljenosti nam je deflo, katerega so -izvršili v sili delavci sotrudniki, ki niso bili ne pripravljeni in ne poučeni o tem, pač pa so se oprijeli svoje naloge, svoje dolžnosti to 'jo: nadomestiti odsotne, oprijeti so tembolj dela čim -manj nas je svobodnih, ki lahko opravljamo budilno delo med pro-letariaikm To je -ravno, kar je našo nasprotnike najbolj iznenadilo: da kljiub vsem podlim sredstvom-, ki so se jih poelužili niso megli udušitl ali vsaj ustaviti našega, napredovanja. Poskusili so že vsa sredstva: požiganje, preganjanje, ubivanje. Ni 'jim koristilo nič vse to in 'tudi jim ne bo koristjo. Ravno nasprotno: s tem bodo podžigali nevloljo in sovraštvo v delavskih vrstah in zoivest tistim, kii jim zaslepljeni po neštevilnib obljubah še vedno slede. Ko bi i« količfkaj trezno premini ili raz-vq) in resničnost razlednega boja, potrditi bi morali in priznati, da razredni boj je in bo obstajal, dokler bo na eni strani velika večina ljudi, ki vse ustvarja od katerega pa i ima drugega kot svojo sužnost med tem kio na drugi strani mala skupina ljudi razpolaga z življenjem *o imet jem tiste velike večino, ne da bi •« do Francoski komunisti prdd sodiščem. FrancctSka vlada je izročila komunističnega posNamoa Cachina in druge komunistično ‘vrditoVe najvi,=i:earju sodnemu dvoru. Obdolženi so, kakor smo že poročali zarote .proti varnosti države in agitacije proti okupaciji Poruhrja. Sodruga Peri in bavarski poslanec Hol-•lein sta bila po večdnevni gladovni stavki izpuščena iz zapora. Vpton Sinclair aretiran. Najnovejši pisatelj svetovne slave, ki piše znamenite romane iz delavskega življenja, je v Amie-rilk aretiran. Agitiral je za priznainije Sovjetske Rusije. To pa ‘je ameriškim mogotcem strašno. Naslednik Vorcmskega. Poroča se, do bo naslednikom Voroivskega imenovan s. K-r-ssin, sadanji trgovski zastopnik Sovjetske Rusije v Londonu. svetu zdraivniki, študenti z univerz, visokošolski profesorji, 15 propovednikov* staro 100 naičelniikov velikih tvrdk, 88 bankirjev, 46 bogatih gospa in 79 milijonarjev. Zanimiva je, da pridete v New Yorku povprečno dva samomora -rua delovnik, štiri pa na nedeljo. Zaznamovan je slučaj* da se je žienai MeBair,tijlia1 kor je zamudila dva vlakia. KJE UMIRAJO SLONI? — To je vseka-ko zanimivo vprašanje in se ziadnji čas bavi ž njim časopis »Scientifi-c American.« Trdi se namreč, da ni doslej še nihičie našeil mrtvega slona ne v Indiji, ne v Afriki. Med mnogimi afriškimi rodovi prevladuje domneva, da te Šivali sluteče bližajoč konec, poiščejo storit kotiček v gozdni goščavi, kjer poginejo. Potniki in razni 'raziskovalci so se trudili, da bi našli taka mesta, njih napor je bil zaman. Vsa ta -reč ima pa tudi praktično ozadje, aakiaj kdor bi bil tatoo srečen, da bi odkril to tajnost, bi našel upoštevan ja v,rodno množino slonovine, ki je dragocen material, čigar vrednost stalno raste. SPREJEM NA VSEUČILIŠČE BREZ MATURE. — Pruski nauični minister je cdrsd.il, da se smdjio poslej posebno nadarjeni ljudje, ki so v službi alii drugače dvkasaili svojo sposobnost, a jim življen-ske razmere niso dovolile, da bi bili dovršili srednjo šolo, sprejeti na vseučilišče brez mature. . • DAVČNO VABSTVO ZA DBUŽINSKE OČETE. — Nemška strokovna zveza je državnemu finančnemu ministru poslala vlogo, v kateri prosi, da se od 1. junija t. 1. dalje davčnim oibveza.ncem dovollijo odbitki za ženo in otroke, in sicer za enega otroka 8000 mark, za vsakega nadaJjne-ga pa 2000 mark več. PREBIVALSTVO GRENLANDIJE. — Rasmusen, ‘ki je organiziral ekspedicijo na Grenlandijo, je objavil zanimive spise o življenju in običajih tega velikega severnega otoka. Najlepša in na-jživahnej-še mesto Grenlandije je I gali ko. Igtalitoo je civilizirano mesto. V njem je šis >vse polno kamenitih hiš in starih ruševin, ki pričajo o življenju nekdaj cvetočega in solidno zgrajenega mesta. SiceT j.e -Igalitoo pravo prirodno središče otoka. Večina hiš Grenlandcev je majhnih; strehe so ravne, okna nenavadno majhna. Oni namreč ne ljubijo .nobenih velikih odprtin na hiši, posebno no oken, ker smatrajo, da prihaja skozi večje odprtine, večji mraz, kar o-vir.a deco pri rasti. Kadar namerava kak Eskim zgraditi hišo, skliče celo rodbino na dela Vsi bratje, sestre, rojaki, njihove žene in otroci, se zberejo in mu pomagajo piri delu. Hiša se zgradi v zelo kratkem času. Mesto Igaliko dbkiroSujejio ogromne poljane s .sočno in gosto travo, po kateri se pasejo velikanske črede živine. Temperatura Grenlandije je slična alpski. Grenlandec -zelo ljubi družbo. Za časa molžnje se zberejo n. pr. vse ženske in odidejo skupno na pašnike, da pomolzejo kirave. One, ki imajo maniji krav, priskočijo po svojem delu še drugim na pomoč. Njihova delovna obleka je živo pisana. Opazujoč jih v teh haljah, dobi človek Uitis kakor da so neprestano prazniki. Na prsih in na ramah so halje okrašene z div-no izdelano in vezeno volno. Vezenine so običaljno bele, rmene in rdeče barve in .predstavljajo večinoma lipe. Le malo Grenia.ndki^j nosi evropsko obleko. Nasprotno se nosijo skero vsi moški evropski, zlasti po londonski modi. MRTVA MESTA. — Nietodanje velike metropole azijskih, afriških kultur so dandanes v razsulu. Preiskovalci jih izkopavajo in odkrivajo nlj-iih današnje mrtvo življenje. To pa niso naravne katastrofe, ki so ijh uničile, ni jih uničila -lava, ni jih pcplajvilo morje, ampak prebivalci so jih prostovoljno zapustili, ko je napočila nova kulturna doba, ki je izpremenila -obliko ljudskega življenja. Ako motrimo ta velikanska mrtva mosta, si pač moramo misliti, kakšne izipremembe so se v njih izvršile, da Ho ljudje hiteli iz njih. A vendar imamo v n-aljbližji bližini podobne po-jave i današnji dan, ko se nam predstavlja svetovna vojna kakor eno takih razpotij. Statistika kaže, da znaša dane« množina morskega prometa v Trstu četrtinko predvojnih tovorov. Ako prištejemo k temu še trgovsko življenje, pa uvidimo, da je polovica tržaškega prebivalstva primorana, izseliti se. Glede usode dunajskega mesta še ni padla odločitev, ali vse -tako kaže, da se bo moralo prebivalstvo v precejšnji množini izseliti. K temu prihaja še »socialno preseljevanje«, to je gibanje med družabnimi sloji. Iz istega vzroka se bodo vsekako zmaivjšala tudi nemška mesta. Zgodovinski dogodki, ki se do sledno ponavljajo. SAMOMORI V ZEDINJENIH DRŽAVAH. — Liga m obrambo 'življenja se v svojem poročilu zgraža nad množečimi se samomori zlasti med otroki. Leta 1919. se je usmrtilo 477 otrok. 1. 1922 pa 900, h katerim je treba prišteti najmanj še enknt toliko neprijavljenih slučajev. Pri dečkili v- povprečna starost samomorilcev 16 let, pri deklicah pa 15. Vzroki somomorov so često malenkostni. Tako je ostavil deček pisanje, v katerem naznanja, da se bodo končal, »ker nima denarja za kino«; deklica pa je izvršila samomor s tem, da se je zastrupila, »ker se ne more tako počesati, da bi bila lepa.« Med deklicami obsto jajo (posebni »samomorilni klubi«, kakor tudi samomorilni dogovori. Do tega obur nega koraka pri vedrijo mladino večfkr&t važnejši .razlogi, h ka.teriim prišteva omenjeno poročilo i otroški« poroke, zakaj 11. 1020. so -našteli ,v Zedinjenih državah 12.000 deklic ter 1.G00 dečkov, starih po 15. let, ki so bili že v zakonskem etanu. Skupno število samomorov je znašalo 1. 1922. 13.510 in neumilfivo je število samomorilcev, socialno dobro Stoječih. Med i.||,ml ao: uredniki, pisatelji- pravdnih i. Odbor za politične jetnike Sodrugi! Delavci in kmetje! »Odbor za politične jetnike«, ki ima namen podpirati zaprte sodruge, ki trpijo u ječi zato, ker so branili stvar proletariata, se obrača do nas s pozivom, d Sodrugi! Delavci in kmetje! Ne zabite, da poleg zaprtih sodrugov trpijo tudi njih družine, katerim je bil z očetom ali bratom odvzet tudi ves priho' dek, s katerim so se preživljali. Pokažite s svojim prispevkom, četudi skromnim, sedanjim vlastodricem, da nobena reakcija, niti najbolj divja, ne bo mogla zmanjšati čuta bratske solidarnosti, ki vas veže z onimi, ki so zaprti za osvobojenje proletariata. Vse prispevke naslovite Ufficio di pubblic-ita del Trst, via Maiolica 10—13. i : na naslov: »Lavoratore« 73.25 Talni sklad „Delan lz Idrije, nabiralna pola št. 38: po L. 5.—; Gulič, Opravljivka, rdoč.i točilec, F. 'Skiak II; L. Štravs 3.50, Kopito 3.—; po L. 2.—: N N, S. Kokalj, Poljanšek, M. Likar, Gliha, M. Pirc, V. Bcžič, A. Kosmač, S. Zelene, N N, F. Strel; 'B. Skok 1.45, L. Ogrič 1.10; po L. 1.—; V. Poženel, A. Batagelj I., F. Hladnih, Močnik, F. Batagelj, V. Poženel, F. Majnik, Gulič, odbornik, Filip J. Lampe, I. Likar, F. Ruipnik, A. Vončina, Blaž, Kmet, N N, A. Kos, I. 'Šulgaj; Skupaj L'. Naibiratoa pola št. 40: P. Rovtar in Carl Anton IV. po L. 2.—; po L. 1.—: M. Žakelj,, M. Šmid, J. Kogej ml., I Lapajne XIII., F. Seideti, I. Burnik, M. Lukan, N N. Skupaj' u Nabiralna pola št. 41: J. Hladnik L. 2.—; po L. 1.—: ,, I. Carl, G. Vehar, F. Hladnik' Skupaj » Nabiralna pfola št. 42: 1. Velika nje in J. Carl po L'. 2.—; po L. 1.—: I. Car, N N, Burnik K., A. Lukan, I. Vehar, J. Tončič, M. Strel. I. Burnik, A. Kogej, P. Strel, J. Kogej, F. Carl VI., J. Blažko I. Carl; Skupaj| » Nabiralna pola št. 43: M. Šinkoivc in A. Kavčič po L'-2.—; M. Štergulc, I. Vehar, J. Balant po L. 1.—, M. Šinkovec V. Kaučič, J. Poljanšek IV., J. Vončina, nečitljiv, M. Strel, R. Bončina Skupaj » Nabrala skupina razredno zavedne idrijsko mladine » Nabrano v Trstu, pola št. 8: M J, L.' 10.—, A C in J G p0 L. 5.—, J G L. 4.—, F II 3._ S B, J K, R Sin U po L. 2,— A U, K F in M po L. 1,— Skupaj » Skupina grešnikov iz Solkana » V. Keršcvan, Gradišče » 12.- 5.- 18.- 20.- 100,- I, Sos in S. Škapin 38.- 185.20 1.60 1.60 Skupno L. 454.65 Prej izkazanih » 21.085.35 Vsega skupaij L. 21.540.00 Brez hra!|eve glava Borislrrv Zvonko: Objavimo že vse kar napišeš dobrega. Pozdrav. Zilrich, L. B.: še prešibko za objavo, napiši kaij krajšega o tamkajšnjih razmerah. Soški: Razumeli, razumeli! In ker razumeli — potrpi! Sprejeli vse; kar je dobrega pride že na vnsito. Zadnjo poslano ni. Rokopisi se ne vračajo. Bovško, Delavec: Informiraj so prej točno o vsaki stvari. . . Bdeči apostol: Napišite kaj drugega! Izdajate j: I. O. Komunistične stranke Italije Odgovorni urednik: Pod. Giuseppe Bellone Tiskarn«; „11 Lavoratore".