ANWÄtilÖHAFT NÜRBURG fj¡í j Št. 11. mit ' ¿ Beilagen Marifrbr, dne 12. marca 1914 ÎW Tečaj XLYIII. List ljudstvu v pouk in zabavo. vsak četrtek in velja a poštaino vred in v Mariboru s eeiSHao;ea? aa dom «s c«HSo leto 4 K, pol leta 2 K ia u četrt leta 1 K. Naročalo« za Nemčijo 5 K, druge Itvenavstrljske ««lele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 X. Niro&iina se pošilja na: Upravafltvo »Slovenskefs Gospodarja' v Mariboru. — List se 4opoiilja do odpovedi, — Udje „Kaioi. Cevnega dmitva" dobivajo list brez posebne naročnic«. — Posamezni listi stane}« le vin. — Uredništvo: Koroška cesta itev. 5, — Rokopisi «e ne vrača]«, — Upravniitvo: Koroška c«au itev. 5, vsprejema «ireMit, hieerate in reklamacije. t» teeente se plačuje od esostopoe patltvrite za enkrst tU ria.: u dvakrat 25 vin., is trikrat 35 rta. Za v«sOkratue »glase primeren popust. Inserad se «prejemaj* i» torka opoldne. — Ne zaprte rokti."«»«^ so poštaloe prsete. Današnja številka obsega 10 strani in „Gosp Novice". Po deželnem zboru. Veliko šuma je nastalo, ko so slovenski poslanci začeli v štajerski deželni zbornici obštruirati. Nemci so zmerjal: crez slovensko predrznost, nemškutarji objokovali škodo, ki bo baje sedaj zadela Slovenski Stajer, a naši liberalci so izgubili pamet ter kot pustne šeme divjali sem in tje ter enkrat stali ob naši strani, drugokrat ob nemški, največkrat pa ob nem-škutarski. Svojega stališča .niso znali zavzeti. In vendar bi bilo jako dobro, ako bi tudi za hrbtom slovenske obštrukcije stala stranka, ki bi pretila, da ob-štrukcija ne sune niti za trenotek prenehati ali popuščati, sicer ji joj. Tako bi mogla tudi liberalna stranka postati koristna, in Če že to ne, vsaj škodila bi ne slovenskemu ljudstvu. Sedaj pa smo morali gledati bedasti dogodek, da se je vrgla liberalna stranka v naročje nasprotnikov slovenskega ljudstva ter ž njimi jokala, zmerjala in preklinjala svoje lastne brate, ki so stali s svojimi narodnimi nasprotniki v najhujšem boju. Le slovensko ljudstvo, stoječe v taboru Slovenske Kmečke Zveze, je takoj spoznalo položaj in ostalo mirno, nepremagljivo ob strani svojih poslancev. Nasprotnikov in klevetnikov ni poslušalo, svoje poslance je sprejemalo z odprtimi r.okami ter jim vlivalo pogum in navdušenje za nadaljne boje. Med liberalno inteligenco so naši poslanci slišali besede: pustite boj proti nemški nadvladi, udajte se zopet nemški komandi, sedite mirno z Nemci skupaj — a slovensko ljudstvo je govorilo: na boj za naše pravice, ne odstopite niti za korak, ne omagajte, mi smo z vami. Naši poslanci so poslušali svoje ljudstvo in ne liberalnih frakarjev, in tako je bilo prav. Nemci skraja niso hoteli ničesar vedeti o slovenski obštrukciji in slovenskih zahtevah. Samozavesten nastop Slovencev se jim je zdel razžaljiv in tako neobičajen, da so ga smatrali le za trenotno sitnost slovenskih poslancev. Upali so, da se bodo slovenski poslanci kmalu spokorjeni vrnili v Gradec ter tamkaj skesano prosili za odpuščanje. Toda minolo je prvo leto in Slovencev ni bilo. In nekaj drugega se je godilo za kulisami. Kadarkoli se je vprašalo po posredovalcih Slovence, pod katerimi pogoji da bi se vrnili, vselej so postali ti pogoji dražji in številnejši. 'Tedaj so Nemci spoznali, da sedanji slovenski poslanci niso več iz starega mehkega kova, ampak da so trdi, ž lavi in neizprosni v svojih zahtevah. In zgodilo s« je, da so Nemci začeli iskati Slovence, jim ponujati, se pogajati ter sklepat: pogodbe». Na ta način je prišlo že do dveh zasedanj štajerskega deželnega zbora, a obštrukcijsko orožje Še vedno ni odloženo. Dvakrat je imel štajerski deželni zbor zasedanje, v katerem Slovenci niso bili samo gledalci na galeriji, ki plačajo svoje sedeže, a ne smejo ziniti besede, ampak imeli so pri zasedanju tudi precej govoriti zraven. Zato sta obe zasedanji prinesli tudi za Slovence marsikaj koristnega. V prvem zasedanju smo dobili, da omenjamo le večje reči, meščansko in gospodinjsko Šolo, v drugem zasedanju železnice, ceste, obrtne olajšave in regulacijske zakone. Obojno zasedanje skupaj ni trajalo 24 dni, vendar so uspehi slovenskih poslancev večji kakor prej v letih in letih, K tem uspehom je pripomogla obštrukcija, a pripomoglo tudi slovensko ljudstvo, ki je tako zvesto in ne omajano stalo za svojimi poslanci. Liberalci so s svojimi prerokovanji pogoreli, noben človek v deželi jih ne upošteva, nimajo se pokazati niti z enim uspehom, toda vkljub temu niso mirni, ampak zaletavajo se v našo stranko in naše poslance, kakor oni nedolžni majhni psički, ki se z glasnim lajanjem zaganjajo v človeka, a popotnik se jim nasmeiilja, jih nežno brone z nogo ob stran ter gre svojo pot naprej. Enako se naj ravna z našimi liberalci. Mi gremo smehljaje naprej! Toda slovenskega boja v Štajerski deželi še ni konec. Bojna taktika je zahtevala, da so naš': poslanci pokazali tudi miroljubno srce in zmožnost za- vsestransko delo. Ta dokaz so doprinesli in izpodbili svojim sovražnikom vsako orožje, ki bi se v bližnjem času lahko obračalo proti njihovim hrbtom. Sedaj je fo nemogoče. In zato se je treba slovenskemu ljudstvu pripravit' na nove boje, in če bo vstrajalo kakor do-sedaj, na nove zmage. Olajšave za stavbensko obrt — oškodovanje obrtnikov? Za Štajersko velja stavbeni red od 9. februarja 1. 1857, kateri ni nikakor več primeren za naš čas. Isti določa v paragrafu 19., da sme vsako, če tudi najmanjšo stavbo, napraviti le opravičeni zidar ali tesar in da nikdo brez mojsterskega lista, tudi polir ne sme taka dela opravljati. Tá določba je sicer stroga, vendar se je tedaj še razločevalo med mojstri po mestih in po deželi; od mojstrov po deželi se ni zah-ievalo izpitov, ampak samo praktično usposobljenost. Take so bile razmere do 1, 1893, ko je stopil v veljavo državni zakon od 26, decembra 1893 o stavbenih obrtih. Po tem zakonu se je ščitilo samo izprašane stavbene obrtnike, zlasti se je s tem zakonom upeljal jako strog izpit za stavbeno, zidarsko, kamnoseško, tesarsko in studeničarsko obrt. Vsak mojster mora sedaj dokazati z učnim listom, da se je izučil obrti in se je vpeljala precejšnja doba praktične izobrazbe. Odpravila se je tudi razlika med mojstri po mestih in na deželi. Posledica tega zakona je bila, kakor priznavajo obrtne korporacije1 (skupine) v svojih spomenicah, da so po novih zakonih izprašani obrtniki o-stali v mestih in da na deželi s časom sploh ni bilo dobiti več stavbenskih obrtnikov, ker so stari mojstri izumrli. Stvar je prišla tako daleč, da so celi okraji brez stavbenskih koncesioniranih obrtnikov; ker teh ni bilo dobiti ali pa samo za drag denar iz mesta, zato propadajo stavbe ali pa si pomaga ljudstvo z neopravičenimi samouki, takozvanimi „fušarji" (ta izraz rabijo spod™ f št a j e r ski )ib¡vnlei ~,a naše domače obrtnike na deželi), katere obrtne oblasti zasledujejo z velikimi globami. Povdariti je treba, da po sedanjem stanju zakonov nikdo ne sme niti najmanjše stavbe, celo popravil, opraviti brez izprašanega mojstra. To je seveda s Časoma postalo neznosno. Sicer določa paragraf 23. drž. zak. o stavben-ski obrti iz leta 1893, da njegove določbe niso veljavne za stavbenska dela, katera opravlja kmečko prebivalstvo kot postransko opravilo in brez obrtnih po-magačev pri liišah in gospodarskih poslopjih, kakor so po deželi v navü'di, toda le pod tem pogojem, ako dotični stavbenski red ne predpisuje, da se mora postaviti za stavbo upravičenega vodjo (Bauführer). Po obstoječem štajerskem stavbenskem redu pa je treba za vsako stavba postaviti upravičenega vodjo, tako, da paragraf 23 sploh ni bil uporabljiv. Sicer se je sedaj paragraf 19 stavbenskega reda za deželo tako spremenil, da za stavbe po paragrafu 23 ni treba postaviti upravičenega vodje, to je, najeti izprašanega mojstra, vendar je ta prememba stavbenskega reda precej brez pomena, ker ktmoičko ljudstvo svojih stavb samo ne izvršuje, kakor to zahteva paragraf 23 in ker kmečko ljudstvo zlasti ničesar ne more sta^ viti brez pomagačev, kakor istotako zahteva paragraf 23. Določbe tega paragrafa v državnem zakonu o stavbenskih obrtih bi trebalo tako izpremeniti, da se zlasti razširi pojm onih stavb, pri katerih ni treba izprašanega mojstra. Zastopniki obrtništva so sicer voljni, da se ta paragraf tako razširi, da ni treba izprašanega mojstra za mala popravila na deželi, tekla ta pojm se da različno tolmačiti. Vrhu tega pa bi to razširjenje paragrafa 23 ne zadostovalo za dejanske potrebe. Tudi je zelo vprašljivo, kedaj se bo ta zakon spremenil pri žalostnih razmerah v državnem zboru; dosedaj vlada dotične predloge niti predložila m, ker se razni interesentje .ne morejo zediniti. Patentirani zastopniki obrtništva iudi predlagajo, da se' državni zakon tako spremeni, da se zopet vpeljejo posebni mojstri za dežele, kakor so bili pred letom 1893 in da se vpelje novo rokodelsko obrt zidarjev in tesarjev za mala dela. Tudi to izpremembo zakona je doseči samo v državnem zboru, kjer je odvisno od sto slučajev in nasprotujočih se interesentov (teženj); sploh' pa prememba državnega zakona iz leta 1893 še ni prišla iz pisarn dotičnih poročevalcev. O kaki vladni predlogi ni duha ne sluha. Vrhu tega pa bi trajalo zopet let:' in leta, predno bi bilo dovolj mojstrov za deželo po nameravani spremembi državnega zakona. Po deželi je sicer jako veliko stavbenskih obrtnikov, ki so prav dobro usposobljeni za stavbe po deželi, vendar isti nimajo strogih izpitov po zakonu iz 1 1893 in so zato predmet vednih šikan, nekateri celo plačujejo davek, obrtne oblasti pa jih preganjajo z visokimi globami in zapornimi kaznimi, ker nimajo koncesije. Vse to je napotilo zastopnike kmečkega prebivalstva v deželnem zboru, da so tudi za Štajersko zahtevali olajšave pri podelitvi stavbenskih koncesij po paragrafu 6 državnega zakona iz leta 1893. Ta paragraf določa, da sme politična deželna oblast na predlog deželnega odbora odločiti, ali in v katerih političnih okrajih in posameznih krajih se morejo podeljevati koncesije za stavbensko obrt v natančno določenem obsegu pravice in pod pogoji, kateri so olaj- _ šaiii nasproti drugim določbam zakona. Po tem para-' grafu se take koncesije more podeliti osebam moškega spola, katere so najmanj 4 leta pri dotični obrti bile zaposlene in s tem dosegle praktično usposobljenost. Taka koncesija se razteza samo na kraj, kateri je v koncesiji natančno določen in samo na stavbe, ki so v dotičnem kraju v navadi; koncesija se sme podeliti samo tedaj, če je krajevna potreba res podana in po zaslišanju trgovske in obrtne zbornice, katera ima vprašati dotično aadrugo; ako se razmere spremene, zlasti, ako je dovolj izprašanih obrtnikov, potem sme namestnija ponehati s podeljevanjem takih koncesij. Določbe so tako omejene, da ni kake nevarnosti, da bi že obstoječe stavbenske obrti bile kedaj o-škodovane. Zastopniki obrtništva so ugovarjali zoper take olajšane koncesije, toda vsi ugovori so .ničevi in izvirajo samo iz nepoznanja dejanskih razmer, nepo-znanja zakona in iz pretirane skrbi, da bi se tudi v drugih obrtih kaj takega dovolilo. Slednja bojazen je popolnoma neutemeljena, ker državni splošni obrtni red nima nikake določbe, ki bi bila slična paragrafu G zakona o stavbenski obrti. Tudi je izključeno, da bi imejitelji koncesij pod olajšanimi pogoji izvrševali večje stavbe, kakor cerkve in šole, ker se take koncesije omejujejo samo na dela pri stavbah, ki so na deželi navadna. Tudi pri večjih stavbah, hišah ali gospodarskih poslopjih, se bo vsakdo raje poslužil izprašanega mojstra, nego pa obrtnika, ki ni napravil izpita, ampak ima dokazati svojo usposobljenost samo s tem, da je 4 leta v stavbenski obrti delal. Od zastopnikov obrtništva se je v deželnem zboru, tudi trdij lo, da taki obrtniki ne bodo smeli imeti učencev; o-brt se bode smela izvrševati samo v kraju, za katerega je dovoljena, po nava,di za več občin skupaj. Glede podelitve koncesije, zlasti glede pritožbe i.n izgube koncesije veljajo splošne določbe obrtnega reda; zastopniki obrtništva v deželnem zboru so celo trdili, da bodo, zadruge imele pravico, pritožiti se zoper podelitev takih koncesij. Vse tožbe o tem, da se s tem sklepom deželnega zbora oškoduje obrtništvo, so tedaj neopravičene. Deželni zbor je že 1. 1908 pozval deželni odbor, da naj svoje predloge stavi namestni-ji v smislu navedenega paragrafa 6, kateri se uporablja v vseh drugih deželah, izvzemši Nižjeavstrij-sko in Štajersko, Deželni odbor pa je stvar zavlačeval in ni hotel sklep deželnega zbora izvršiti; s tem je kršil deželni red. V interesu deželnega zbora je, da se vsako tako kršenje deželnega reda najostrejše ožigosa, kar se je tudi zgodilo v seji deželnega zbora dne 2. t. m. od poročevalca obrtnega odseka. Kajti če bi se tako postopanje deželnega odbora mirno dopuščalo, potem si deželni zbor sam krši svoje pravice, Med tem časom je namestnija na zahtevo kmečkih zastopnikov upeljala poizvedbe potom političnih oblasti, kje so take koncesije potrebne. Dotično gradivo je že v rokah deželnega odbora, kateri takoj lahko svoje predloge stavi namestniji, da se v gotovih krajih dovoli podeljevanje olajšanih koncesij. Deželni zbor je sklenil, naj bo to dopustno po vseh krajih cele dežele, izvzemši mesta in trge "111 izvzemši one občine, v katerih se nahajajo že izprašani stavbenski obrtniki. Umestno bi bilo, da se interesirane občine skupno obrnejo na deželni odbor in zahtevajo, da se za njihov okoliš predlaga na namestnijo podeljevanje stavbenskih koncesij pod olajšanimi pogoji. Ako se ne bi deželni odbor vedno dregalo, bi zopet zanemaril svojo dolžnost, katero mu je naložil deželni zbor. Tudi nekatere politične oblasti ne priznaivajo potrebe lakih koncesij; zato morajo občine in okrajni za-siopi stopiti na noge in napraviti peticije na deželni odbor in namestnijo. To nepristransko poročilo o razpravah deželnega zbora v tej zadevi, ki je dvignila toliko nepotrebnega prahu, naj zadostuje, da se stvar vsestransko pojasni. Kdor stvar mirno presodi, mora priznati, da se je ustreglo nujnli potrebi ljudstva in da o kakem oškodovanju' obrtnikov ne more biti govora. Vojaki zasuti v snegu. Na Tirolskem. Na gorski skupini Ortler na Tirolskem se je pripetila dne 4. marca velika .nesreča. Oddelek cesarskih strelcev, obstoječ iz 2 Častnikov, 2 kadetov in 15 vojakov, je med gorskim sedlom Gomagoi in Paierje-vo kočo prišel pri dveh vajah na debelo plast snega, katera se je vsled južnega vremena odtrgala in potegnila za seboj 19 vojakov, med temi 2 poročnika. Sneženi plaz je z velikansko silo drvel v globočino. Od 19 mož so samo 3 ostali na površju, IG vojakov pa je bilo zakopanih v snegu; dva od teh nesrečnežev so omenjeni 3 vojaki izkopali ^e živa iz sneženega groba, ostalih 14 pa je mrtvih. Drugi in tretji dan so izkopali nesrečne žrtve, ki so bile po 10—12 m globoko zakopane v snegu. Trupla so bila vsa zmrznjena, O tej nesreči se poroča še sledeče: Oddelek vojaških smučarjev, obstoječ iz 2 Častnikov, 2 praporščakov in 15 vojakov, je odšel v sredo ob 1. uri zjutraj v TrafoL Oddeflek je nameravali doseči na poti čez Payrhutte goro Ortler. Pot je bila zelo ugodna in dobra, dasi je padlo prejšnji dan precej snega. Oddelek se je videl skoro celo pot in več domačinov je zasledovalo prodirajoče vojake. Okoli 4. ure popoldne so bili že blizu Payrhiitte, Naenkrat se utrga nad vojaki velikanski sneženi plaz in drvi proti oddelku. Vojaki ga očilvidno niso videli. Vojaki so izginili v snegu. Cez nekaj "Saša so se prikazali samo Še 4 vojaki, vse drugo je potegnil plaz za sabo in jih pokopal po pečinah. Rešili so se poročnik Gaidos in 4 vojaki. Ponesrečeni pa so: Vodja smučarskega oddelka, nadporočnik Rihard Loschner iz Dunaja, poveljnik posadke v soteski Gomagoi, poročnik Werfner Gunt-ner, praporščaka Fr, Otter Iz Inomosta in Fr. Kaiser iz Bruka. Dalje vojaki: Zimmerman iz Češkega, Cuzanek z Dtanaja, Fr. Krancinger Iz Solnograda, Josip Gunthel iz Zella, Ivan Huber iz Gor, Avstrijskega, Mat. Mayer iz Solnograda, Ivan Šuštar iz Češkega, Andrej Zimmerman iz Bregenca, in Puohin-ger in Mangel, tudi iz Nižje Avstrijskega. Pogreb nesrečnih žrtev se je vršil v ponedeljek, dne 9. t. m., v Trafoi-ju. Vseh 14 ponesrečencev so pokopali v skupnem grobu. Pogreba se je udeležilo mnogo tisoč ljudi, med drugimi tudi minister za deželno brambo, general pl. Georgi. Na Italijanskem. --20 mož zasutih. V gorovju Kadore v pokrajini Bellumo na Italijanskem je sneženi plaz zasul 20 vojakov, 19 mož se je takoj rešilo, o enem pa ni bilo ne duha ne sluha. Domnevalo se je, da je ubežal (dezertiral). Stotnik i-ste stotnije pa ni miroval in je šel sam osebno pregledoval pDaz. Ko je svojo dolgo palico porinil globoko v sneg, je nekdo palico močno prijel. Takoj so začeli kopati in so našli vojaka-Sicilianca čepečega 2 metra globoko v snegu. Mož si je izdolbel jamo, iz katere pa se radi onemoglosti ni mogel izkopati. Revež je bil 40 ur v mučnem položaju. Ko so ga rešili, je tožil o groznem mrazu in gladu. Ko je bil v Mesi-m znani grozni potres, je bil mož tudi zakopan pod razvalinami svoje hiše, v vojski v Tripolisu pa je bil dvakrat hudo ranjen. Navodilo glede osebnodohod- ninskega davka. (Spisal drž in dež. poslanec Fr. Pišek.) (Dalje.) Od poslopij se napove kot dohodek: 1, Cista vrednost stanovanja za posestnika in njegovo družino. Vrednost stanovanja se računa po merilu, ki je v kraju navadno. Večina posestnikov na deželi rabi za sebe in svojo obitelj navadno eno ali dve sobi in kuhinjo. Od poslopij, v katerih se ne stanuje, ter se rabijo za shrambo orodja ali obleke, ni treba priznati rabne vrednosti. Poslopja, ki se rabijo izključno le za gospodarstvo ali pa brezplačna stanovanja za družino, prevžitkarje in delavce, ne tvorijo posebnega dohodka, ki bi se moral navesti. 2. Najemnina za stanovanje po odbitku vseh stroškov za popravila in vzdrževanje poslopja. Od glavnice ali kapitala mora posestnik naznaniti, koliko dobiva obresti, ni pa dolžan navesti visokosti naloženega kapitala. Napovedati se morajo tudi dohodki iz trgovine', obrti ali rokodelstva. Postavno zadostuje, če se dohodki od posestva na napovedi navedejo. Bolje je pa, da se dohodki od travnikov, sadonosnikov, njiv, živinoreje, tudi podrobno navedejo, n. pr. dohodki od travnikov — 120 K, njiv — 150 K, sadja — 00 K itd. Da more posestnik napoved dobro :.n natančno izpolniti, priporočam, naj bi imel vsak knjigovodstvo o dohodkih in izdatkih, zakaj le tako mora rabiti v napovedi nepobitne dokaze. Zato je skoro neobhodno potrebno, da ima vsak „Kmečki koledar", v katerem lahko vpisuje dohodke in stroške. Davčne oblasti imajo na razpolago posestne pole In poročila zaupnikov in na podlagi teh navadno predpisujejo čisti dohodek ter se pa mnogotere elementarne nezgode po navadi niti ne ozirajo. Marsikateri, ki je predstoječa navodila prebral In spoznal, kaj se ima priznati kot dohodek, bo morda nevoljen ter si bo mislil: S temi iravodili mi ni nič ali malo pomagano! Vendar, ljubi prijatelj, ne bodi malosrčen, temveč beri pazljivo sledeče, Kaj in koliko se sme od dohodkov iz posestva in poslop j a odšteti? 1, Odšteti se smejo vsi gospodarski stroški, in k tem spada: a) 1% za obrabo poslopij, b) Stroški za ohranitev in popravilo gospodarskih poslopij ter stanovanj za družino, stroški za zidarje, plotove, pota, ceste, mostove, studence, vodovode, drenažo, napeljevanje in odpeljevanje voue, sploh za izboljšanje posestva, in ohranitev gospodarskega inventarja sploh, c) Izdatki za nakup živine, obrabo gospodarskega orodja, kakor za plug, brano, vozove, motike, lopate, kose, srpe, vile, grablje, jerbase, vreče, sode, kadi itd. d) Znesek za nakup gospodarskega orodja, strojev, kateri se rabijo namesto obstoječih obrabljenih; to pa velja samo tedaj, če je imel posestnik stroj, n. pr. mlatilnico, ki se je pa obrabila ali je bila nepraktična, neporabjia, in si kupi zato nov stroj, Ce pa posestnik poprej ni imel stroja m si kupi novega, potem ga ne more vračuniti kot gospodarski strošek, e) Stroški za živinozdrav.nika, I) Stroški za luč, kurjavo (drva), za gospodarska poslopja, li. pr. kurjava v hiši za družino, luč v hlevih, v shrambi ali kleti, nikdar pa za lastno porabo posestnika, g) Stroški za semena, sadike (borove, smrekove sadike), krmo, živinsko sol, otrobe, koruzo, oves, umetna gnojila, steljo, seno za krmo živine, kar se v ohranitev gospodarstva kupi, h) Plačila in hrana za družino in delavce., i) Stroški za družino pri bolniški blagajni, Ce mora posestnik svojim sinovom in hčeram plačati delo, sme samoumevno dotični znesek vraču-_niti kot izdatek pri odmeri osebne dohodnine. Isto je s stroški (hrano, obleko) za ubožce. Nadalje je izguba, n. pr., Če pogine kaka živina, ali če se zgodijo druge nesreče, kjer posestnik nima krivde. Izdatki za potrebna popravila in za zidanje gospodarskih poslopij, mostov, za plotove, za napravo in popravo cest, Če se s tem gospodarstvo izboljša, Ce se pa gospodarstvo z nakupom poveča in je posestnik radi nakupa kake parcele primoran, sezidati si večje gospodarsko poslopje ali napraviti .nove mostove i.n ceste, tedaj se stroški ne smejo odračuniti v napovedi. Nadalje stroški pri gozfdarstvu, n. pr. stroški za delavce, za podiranje, izdelovanje, žaganje in vožnjo. — Stroški za nasade se smejo le takrat vračuni-ti, če se gre za ohranitev, dosedanjih gozdnih parcel, nikdar pa, če se zasadijo parcele, kjer je bil prej pašnik, njiva ali travnik^ Vsi zgoraj ~ navedeni odbitki se naj v napovedi na uradnem obrazcu navedejo pod rubriko „Nestalni dohodki iz posestva". Dalje sme posestnik navesti na drugi strani nar povedi sledeče odbitke, in sicer: 1. Davke od posesti, hišno razrednino, kakor tudi deželne, okrajne, občinske, šolske doklade, kakor tudi cerkveno-konkurenčna plačila, biro in vojaško takso, 2. Vse obresti od dolga pri hranilnicah, kakor, tudi pri zasebnikih, nikdar pa vrnjeni kapital, 3. Prevžitkarski stroški, oskrba za onemoglo družino, za katero je vsled pogodbe dolžan skrbeti. 4. Zavarovalnine (premije) za vse vrste zavarovanja; zoper ogenj, točo, živino itd. 5. Zavarovalne premije za že.no in otroke, vendar ne sme zavarovalna premija Iznašati nad 600 K; navesti se mora zavarovalna družba kakor tudi šte-vilo police._(Dalje prihodnjič.) Politični ogled. — Državni zbor. Prejšnji četrtek, dne 5 t. m., se je državni zbor zopet sešel. Cehi so svojo obštruk-cijo zopet nadaljevali. Med Cehi in "Nemci je prišlo do burnih prizorov. Psovke so letele od obeh strani Cehi obštruirajo zato, ker vlada noče razpisati volitev za češki deželni zbor. Ko se je videlo, da je mirno delo nemogoče, je predsednik sejo zaključil. Prihodnja seja se vrši danes, dne 12. marca. Med tem Časom so se vršila pogajanja med strankami. Da bi Cehi odnehali od obštrukcije, je jako dvomljivo. Nekateri glasovi celo trdijo, da bo državni zbor razpuščen ali pa bo moralo Sturgkhovo ministrstvo odstopiti. Javna tajnost namreč je, da se skoro nobena stranka ne zavzema za sedanje ministrstvo. Torej je politični položaj sedaj zelo opasen. Vsak lan nam lahko prinese kako iznenadenje. — Hrvaško-slovenski klub v državnem zboru se je dne 5. marra na novo sestavil. Za načelnika je bil izvoljen soglasno dr. Korošec, za podnaČelnike dr.. Krek, Spinčič in dr. Dulibič. Deželni glavar kranjski, dr. SusteršiČ, je odločno odklonil vsako izvolitev, češ, da ima že kot glavar toliko vsestranskega posla, da prosi klub, naj si izbere za načelnika dr, Korošca. Po dovršeni izvolitvi se je klub soglasno zahvalil odstopivšemu načelniku za njegovo dosedanje spretno vodstvo. — Kupl|enl_y()^4anec. Na dan so prišle velike umazanoSfu ki so jih uganjali nekateri liberalni češki poslanci. Poslanec dr. Svilia, član liberalne na-rodno-socialne stranke, je bil pravi vohun med češkimi poslanci — za policijo In vlado. Kakor poročajo li- sti, se je dal za visoke svote podkupiti od policije In vlade ter je izdajal tajnosti svoje in sorodnih čeških strank. Bil je pravi plačani špicelj, Mož je bil celo predsednik lMrodno-socialne stranke. V celi avstrijski javnosti je nelepo početje liberalnega poslanca dr, Svilia, ki je celo c, kr. sodnik, izzvalo veliko razburjenje. Dan za dnevom prihajajo novi dokazi na dan, Svilia se sicer brani, a mu menda skoro nihče sne verjame. O poteku cele zadeve bomo poročali. — E\Taši slovenski liberalci smatrajo češke liberalce kot Ssvoj politični vzor* Torej je Svilia njili bratec. Čestitamo! — Nadomestna volitev za deželni zbor za rajnim dr. Žitnikom na Notranjskem se vrši danes. S. L. S. kand'Xlira državnega poslanca Jožela Gostin-čarja, liberalna pa nekega krčmarja Urbaiičiča. Izvoljen' bo skoro gotovo Gostinčar. (Ko se je naš list tiskal v Ljubljani, je bil g. Gostinčar njegov odgo vorni urednik.) — „Veleizdajniški" proces na Ogrskem. 32 obtožencev obsojenih. V Marmiaros Szigetu 3. ma/rca. Danes opoldne je izreklo sodišče razsodbo v procesu veleizdaje proti obtoženim Malorusom, Od obtožencev jih je bilo 32 obsojenih In sicer vsi zaradi „hujskanja" proti veri in državi. Obsojeni so vsi v. ječo. O-proščenih je bilo 23 obtožencev. Najvišjo kazen 4 let in G mesecev je dobil glavni obtoženec Kabaljuk, o-stal: pa so bili obsojeni v ječo od G mesecev na 2 leti in pol. Poleg tega pa so bili vsi obsojenci tudi obsojeni v plačilo denarne globe, Kabaljuk na 100 K.Vsem obsojencem se je vraCu.nal preiskovalni zapor. Sodnih stroškov mora plačati vsak obsojenec 100 K. — Obsojenci so večinoma ubogi kmetje, ki Še niti pisati in brati ne umejo. A ogrska vlada smatra tudi anal-fabete za veleizdajnike, — Nemški cesar na Dunaju. Uradno se poroča, da pride nemški cesar Viljem dne 23. t. m. na Dunaj, kjer poseti na'šega cesarja In se še isti dan odpelje preko Benetk na otok Kri. — Poset bo imel popolnoma zaseben značaj. — Albanski knez, vidski princ Viljem, se je odpeljal pretekli teden s svojo soprogo in spremstvom iz Nemčije čez Dunaj po državni železnici v Trst in od tam po morju z avstrijsko ladjo „Taurus" v Drač, V Trstu je bil novi kralj sprejet z velikimi častmi. Ladji „Taurus" je poveljeval Slovenec kapitan Adolf Potočnik. Ladjo so spremljale francoska, angleška in laška bojna ladja. Ko je ladja „Taurus" prispela dne 7. marca ob albansko obrežje, prišel je Esad-paŠa v spremstvu začasne albanske vlade na krov ladje ter je novega vladarja sledeče pozdravil: „Veseli me, da Vas morem imenovati dobrodošlega. Vi boste drugi Škenderbeg, Albanci upajo, da bo postala Albanija pod Vašo vlado velika in da nam boste Vi pravi oče".. Nato se je novi vladar odpeljal na suho, kjer ga je množica ljudstva viharno pozdravljala. Mesto Drač je sprejelo kneza posebno slovesno. Pri sprejemu so bili navzoči številni odposla,nci vseh albanskih rodov. Naslednje dni je sprejemal kralj odposlanstva iz raznih delov dežele. Dne 9. t. m, je knez bivšemu velikemu vezirju Turkhan-paŠi ponudil ministrsko pred-sedništvo In mu naročil, naj sestavi ministrstvo. — Ali bo vidski princ srečen v svojem kraljestvu, je veliko vprašanje. Albanska tla so že od nekdaj vroča. Vidskega princa pa Še lahko zadene tudi enaka usoda kot je zadela mehikanskega cesarja Maksimilijana. Želeti pa je, da bi se mu posrečilo napraviti red In mir v tej gorati deželi ob morski obali. -- Strali pred Rusijo. Ves nemški svel zadnje tedne trepeta v "štPtffrTf**pfčrd"Tiuskim medvedom. Ruske vojaške Čete so imele ob nemški meji večje vojaške vaje. Rusija je pomnožila posadke ob zahodni meji, zidajo se nove bojne ladje, z mrzlično naglico se v ruskih tovarnah vlivajo kano.ni in se dela drugo bojno orožje, Francozi in drugI veliki denarni bogataši zalagajo Rusijo z denarjem, da se ložje oborožuje.Vse to Nemcem ne da mirno spati in zdaj kričijo po listih, da se Rusija pripravlja na vojsko. Tz tega se vidi, da so Nemci zelo bojazljivi i.n da že vstrepetajo, če Rus le malo s sabljo zarožlja. Res je, da se je Rusija od zadnje vojske z Japonsko vojaško znatno ojači-la, a cla bi sedaj kar naenkrat začeli z vojsko, je le nemška pravljica. — Katoliški centrum na Francoskem, Kakor smo že poročali, snujejo francoski katoličani veliko politično stranko za celo Francijo, Papež PijX., na katerega so se v tej zadevi obrnili francoski katoličani, je ta načrt jako toplo pozdravil. Med francoskimi škofi izpočetka ni bilo edinosti glede te stvari, a končno so se sporazumeli in pred kratkim se je stranka sestavila. Stranka se organizira po zgledu nemškega centruma. Programne točke so naslednje: U-postava diplomUitičnih odnošajev med francosko lju-dovlado In rimsko stolico, pravice katoliške Cerkve v Franciji se postavno zajamčijo, upostava papežke svetne oblasti v sporazumu z rimsko stolico, vrnitev razpuščenih katoliških redov in njihovega premoženja, ponovna uvedba usmiljenih sestra v bolnišnice in preklic njihovega izgona iz Francije, verski pouk na ljudskih šolali, državna podpora katoliškim šolam in ukinjenje postav o razporoki, — Italijansko ministrstvo Giolitti -- odstopi. V italijanskem državnem zboru, se je zadnje tedne razpravljalo o okupaciji (zase'denju) Tripolisa. Italijo je ta okupacija stala mnogo milijonov in več tisoč vojakov. Vse te žrtve so naložene na prav nizke obresti; ker Italija pravzaprav ne bo tako kmalu imela kakega haska od afrikanskih pustinj. VeČina je vla-dino poročilo odobrila. Opozicija, ki sestoji iz najhujših liberalcev in prostozidarjev, pa se je začela ostro .iP-T.sSi mi čast slovenskega jezika, rešimo naše ljube slovenske otroke, da nam jih ne potujči nemški Sulferajn v svojih samonemških šolah, branimo in varujmo tudi lepo slovensko zemljo, da nam je ne ugrabi luteran-ska Sudmarka, Bog je z nami, m Sv. Peter niže Maribora, Umrl je letos 86 let star znani dobrotnik cerkve, duhovnikov in redovnikov, Fras Franc, nekdaj posestnik na Vinički gori, sedaj pa hišni posestnik v Celestrini. Bil je velik dobrotnik tudi rajhenburške in drugih cerkva. Bog mu naj poplača v nebesih tisočero .njegova dobra dela. — T.idi naš dravski mlinar Budja je imel v letošnji zimi nesrečo. Eden kump se mu je potopil, ko so ga nameravali vzdigniti, prišla je ledena plošča, trčila v kump m ga še bolj poškodovala, potrla pa tudi bruna, ki so držala ladje. Sreča je, da ima Budja le kolesa na vodi, drugo je vse na suhem. Kolesje ženejo transmisije ali žičnate vrvi. — Zato pa je bolj srečen naš „parni mlin", katerega ima g. Franc VerliČ v Tr-čovi. Fo letu je mlatil, po zimi pa melje in žaga drva. Kdor zna, pa zna! Podjetnosti manjka nam Slovencem, tako sem že večkrat slišal. To pa za Verliča ne velja. Bog mu daj srečo! m Slovenske gorice. Priporočamo kmetom parni umetni mlin v Kaniži pri Pesnici. Glej oglas! m Sv. Anton v Slov. gor. Trsje je zel j u ; " vsled zimske pozebe, m Sv. Anton v Slov. gor. Občni zbor našega Bralnega društva je pokazal, Kako nad vse marljivo je delovalo društvo v preteklem letu. Shodi in predavanja, ki so se vršila redno vsaki mesec, so v udih, posebno pri mladini, povzdignila narodno zavest, povečala skrb za omiko in gospodarsko izobrazbo. Iz; poročil predsednika in celotnega odbora smo nadalje Še Izprevideli, da je izposodilo Bralno društvo v pre-teče.n m letu svojim udom iz društvene knjižnice 4589 knjig, si nabavilo 18 novih, bilo naročeno na „Slov, Gospodarja", „Domoljuba", „Bogoljuba", „Glasnika", „Zlato Dobo" in „Kmetovalca". Blagajna izkazuje za pretečeno leto 985 K denarnega prometa. Nabavil se je novi ocler. Zabavne prireditve so bile le 3, pa te zelo obiskane. Da je zanimanje za Bralno društvo zelo veliko, kaže že veliko število ljudstva na občnem zboru, posebno smo opazili tokrat mož in žen. Vsem se je brala raz obraze zadovoljnost, ko so slišali po-roč:'la odbora. V slavnostnem govoru se je govornik iskreno zahvalil posebno onim, ki so pripomogli, da se Bralno društvo lahko razvija, to so možje iz kraj-nega šolskega sveta, na čelu jim g. Franc Kovačec. Zahvalil se je tudi za trud neumornemu pevskemu in tamburaškemu zboru. Odbor se je sestavil sledeče: Roj s Jakob, predsednik; Kovačec Franc, podpredsednik; Poljanec Lj., tajnik; Erhatič Martin, blagajnik; Anžel Ferd,, knjižničar; Kukovec Mat. in Markovič Jernej, odbornika. — Začelo se je pri nas tudi veliko zanimanje za Slovensko Stražo, za katero so nabrali n. pr. gostje na gostijah Bezjak-A.nžel in Sauperl Anžel 10'40 K; Bezjak-Jurančič iji Haa hranilnica prav lepo napreduje. Lanskega leta je njen promet presegel vse prejšnjih let. 25, sušca ima letni redni občni zbor, na katerem bo predaval g. nadrevizor PuŠenjak. — 25. sušca pride tudi k nam g. prof. dr. Kovačič, da vpelje pri nas Sveto vojsko, za katero je precej zanimanja. — Fantje naši so letos predstavljali „Repošteva" in „Za letovišče" prav izborno. Sedaj se zopet pridno vadijo v lepi igri „Sanje", ki jo bodo kmalu uprizorili. » m Sv. Jurij v Slov. gor. Kmetijska podružnica je priredila v nedeljo, dne 1, sušca po večernic.ah poučno predavanje o osebno-dohodninskem davku. Dne 2. sušca pa se je začel 3dnevni knjigovodski tečaj, ki se ga je udeležilo 12 slušateljev. Na obeh prireditvah je predaval slov, tajnik osrednjega odbora, g. Frano Holc, Tečaj se ponovi v pozni jeseni, če se jih oglasi zadostno število. m Sv. Jurij v Slov. gor. Pretečeni teden so delavci pri rigolanju v .nekem vinogradu na M al ni izkopali še precej dobro ohranjen okostnjak moškega spola, kar se je poznalo še po obleki. Morda nam kaj bolj natančnega dožene preiskava, ki se zdaj pridno vrgi. _ Umrl je v soboto bivši veleposestnik in' cerkveni ključar Lenart Lorber. Bil je dolgoletni naročnik ,,Slovenskega Gospodarja". Blag mu spomin!_ Ptujski okraj. Ptujska okolica se probnja. Poraz štajerči-jancev. V občini Rogoznica pri Ptuju je bil ra župana enoglasno izvoljen vri naš ppristaŠ g. Jožef Bren-čič, brat državnega poslanca g. Mili a Brenčiča, Cel občinski odbor sestoji iz samih naših somišljenikov. Stajerčijanci so s svojim rekurzom sramotno pogoreli, p Ptuj. V nedeljo, dne 8. marca, je priredilo štajersko okrožje J. S. Z. pri nas dvojno zborovanje v minoritskem samostanu. Prvi shod se je vršil ob 11. uri dopoldne, drugI pa ob 3. uri popoldne. Na o-b'eh shodili sta govorila Fr, Ver iz Ptuja in delavski tajnik Vekoslav Zaje iz Maribora, Na shodih je vladalo veliko zanimanje za J. S. Z. in se je že ta dan oglasilo precejšnje število članov k J,. S. Z. p Ptuj. Shod S. K. Z. v Ptuju dne 1. marca se je dobro obnesel. Predsedoval je župan iz Brstja, Fr, Kuhar. Državni poslanec BrenČiČ je govoril o novem vojaškem zakonu, o olajšavah glede vojaštva, o delu za povzdigo živinoreje, o vnovčevanju živine, o finančnem načrtu, o osebno-dohodnins/kem davku, o davku na žganje, o brezobrestnih posojilih vinogradnikom, o službeni pragmatiki in o železnicah. Nadrevizor g. Pušenjak je govoril o položaju kmečkega stanu in o potrebi organizacije. Zaupnica vsem poslan cem Kmečke Zveze je bila soglasno sprejeta. p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Umrla je dne 26. februarja Neža Perša, zapustivša moža, 2 otroka in več bratov in sester, — Luč nebeška naj ti sije, mir in pokoj naj ti bo! p Sp. Jablana. Dne 21, marca bo komisija za agrarne operacije, kateri bo prisostvoval poleg komisarja Sima-Gala tudi državni poslanec Brenčič, na licu mesta razpravljala o osuševanju občinskih pašnikov. Vabijo se vsi prizadeti posestniki. p Sv. Marko niže Ptuja. Dne 8. marca je bil za .našo župnijo pomenljiv dan. Gospodična Antonija Stupca iz Maribora je predavala v šoli za otroke in v posojilnici za odrašene o družbi treznosti, o sveti vojski. Oboje predavanje je bilo silno dobi o obiskano in gdč. predavateljica je prejela vsaj nekaj plačila za svoj trud. Oglasilo se je namreč kar 101 deklet in žen za prvo stopnjo treznosti, prihodnjo nedeljo, dne 15. t. m., pa bodo gotovo pokazali tudi možje in mladeniči, da se tudi zanimajo za treznostno gibanje in bodo radi prišli poslušat predavanje vIČ. gosp. profesorja dr. Kovačiča iz Maribora, Bog povrni tem, ki se trudijo za nas, njih trud, pričetemu, prepetreb-nernu delu pa daj obilo blagoslova! p Sv. Trojica v Halozah. Dne 23. svečana se je poroč la pri podružnici Sv. Duha v Halozah Marija Orjiik, podpredsednica Marijine družbe, iz Dolene, s pridnim mladeničem Janezom Marinič iz ugledne Mari.nšekove hiše v Doleni. Obilo sreče! — Dne 3. sušca pa je pobrala neizprosna smrt mlado Članico Marijine družbe, Satler. Ljutomerski okraj. I Ljutomer. Naš somišljenik nam piše. Živio poslanci Slovenske Kmečke Zveze! Pokazali ste, da imate res sree za svoje volilce. Vi niste vršili dolgoletni boj ne za svojo slavo, ne za kake strankarske koristi, ampak za to, da kaj priborite za svoje volil-ce. In priborili ste. Mi sano v"am posebno hvaležni, rta ste povzročili, da se bo potrebna proga Ljutomer— Ormož končno vendar izpeljala, da se obrtni red o-lajša nam kmetom in domačim obrtnikom v prid. Sam sem lesar in sem že marsikatero bridko prestal radi Šikaniranja od strani oblasti in „mojstrov". Pridobili ste nam tudi zopet brezobrestna posojila, sklenili postavo o mirovnih sodiščih itd. Se enkrat: Hvala Tn slava vam. Zelo želeti bi bilo, da bi priredila Kmečka Zveza v Ljutomeru shod in bi nam poslala poslanca Roškarja in dr. Korošca. — Pristaš K. Z. 1 Iiriževci. (Požar.) V nedeljo zvečer okoli pol-esme ure je začelo goreti gospodarsko poslopje tukajšnjega gost lničarja g. Igu. Hauptmana. Komaj so rešili živino. Gasit so prihitele razven domače tudi sosednje požarne brambe, katerim so pridno pomagali gojenci salezijanskega zavoda iz Veržeja. K sreči ni bilo vetra, zato se ie združenim mdčem hitro posrečilo, omejiti požar. 1 Očeslavci. Umrl je občeznani dobri kovač, 78-letni starček Filip Budja. Na željo svojih številnih otrok je pred dvema leti obhajal zlato poroko. Dne 5, t. m. ga je v lepem sprevodu neslo 6 njegovih sinov k večnemu počitku. Svetila mu večna luč! Slovenjflraški okraj. s Ribnica na Pohorju. Naše Kmečko bralno društvo je imelo dne 1. marca v svojih društvenih prostorih občni zbor, Nad 200 ljudi se je zbralo in sledilo pozorno točkam sporeda. Predsednik g. Luka Držeč-nlk povdarja v pozdravnem govoru, da stoji Bralno društvo že od svojega početka na odločno katoliško-narodnem stališču: Ljubimo sv. vero in sv. Cerkev, ljubimo lastni .narod in materni jezik. Tajnik poroča o izborno uspelih društvenih prireditvah dne 12. in 25. majnika 19tl3, na katerih se je uprizoril „Deseti brat", o ustanovnem shodu Mladeniške in Dekliške Zveze dne 21. septembra 1913, o mesečnih sestankih in polletnem delovanju naših mladinskih organizacij; mešani pevski zbor šteje okrog 35 pevcev. Blagajnik poda račun, k? kaže 155'33 K dohodkov, 116'69 K stroškov, torej 38'64 K gotovine. Društvo si je omislilo lansko leto tudi nov gledališki oder za 159'96 K. Nato poroča knjižničar o stanju knjižnice, ki šteje 511 knjig in 24 listov starejših letnikov; letos ima društvo na razpolago 10 listov; mladina knjižnico izredno marljivo porablja: od ustanovitve Mladeniške in Dekliške Zveze, to je od 21, septembra 1913 do 1. marca 1914, torej v 5 mesecih, se je izposodilo 222 knjig, ne samo zabavnih, ampak tudi mnogo poučnih. Čast naši tako ukaželjni mladini! Predsednik predlaga, da se namesto 2 odstopivših odbornikov izvolita v odbor dve zastopnici Jenstva: gospa Brigita Kajzer iz Jan-ževega vrha in gdč. Pepca Zape&iik iz Ribnice. — Predsednik Mladeniške Zveze, Fr. Miklavc, slika \ ognjevitem govoru vrednost lepe, Čisto preživete mladosti. Angela Miklavc deklamira Simona Gregorčiča: Jeftejevo prisego. Podpredsednica Dekliške Zveze, Micka Ričnik, pojasni v krepki in odločni besedi na-me.n Dekliške Zveze, ki je: navduševati mladenke za sv. vero, sv. Cerkev, verno, Čednostno, pošteno in čisto življenje, spodbujati jih k ljubezni do slovenske- ga naroda in do maternega jezika, bodriti k ljubezni do kmečkega stan u, kmečkega dela in do dragih domačih, izobraziti mladenke ter jim nuditi nedolžno, pošteno razvedrilo. Predsednica Dekliške Zveze, Pepca Zapečnik, in mladenka 'Micka Medved, uprizorita v ginljivem nastopu Silvin Sardenkovo: Samostansko lilijo, ki je privabila marsikateremu gledalcu solze v oči. Predsednik opozarja k sklepu na veliki pomen Mladeniške in Dekliške Zveze za naše Bralno društvo, ki se je v mladinskih organizacijah pomladilo, povdarja njiju pomen za posamezne člane obeh Zvez ter zaključi občni zbor z željo, da bi ostali zborovale! zmiram naklonjeni Bralnemu društv.u in njega mladinskim odsekom. Celjski okraj. c Celje. V nedeljo, dne 8. i. m., se je vršil pri „Belem volu" občni zbor Izobraževalnega društva, katerega so se udeležili večinoma samo mladeniči in mladenke, a ravno ti po svoji požrtvovalnosti so porok, da bo društvo še nadalje lepo prospevalo. Društvo ima tamburaški zbor in telovadni odsek Orlov, ki oba posebno v zadnjem Času prav živahno delujeta; na novo se je ustanovil gledališki odsek. Govor gosp. učitelja Levstika je bil jako zanimiv, poljuden in zabaven, tako, da je bila k sklepu soglasna želja: Gospod Levstik naj pride pogosto med nas z enakimi govori. c Celje. Dne 6. marca sta umrla zdravnik dr. Franc Premšak star. in c. kr, major Blaž Brišnik. c Št. Jurij ob juž. žel. Okoliška požarna hramba prestavi svojo utico iz Lokanj v Sp, trgu, da bo bolj na sredini. — Otroci so imeli ošpice. c Št. Jur ob Taboru. Kmečka hranilnica in posojilnica je imela d.ne 25. m, m. občni zbor. Iz računskega zaključka je razvidno, da je znašal promet v VI. upravnem letu 253.844 K. Deležev je 128, lira-nil.nih vlog 377, rezerve 4581 K. To so lepe številke, zlasti če upoštevamo, da je v župniji Še en denarni zavod. Ker je potekla odboru 31et.na cloba, so se vršile volitve. Izvoljeni so bili 4 dosedanji odborniki, ki so z drugimi vred za 6 let nesebično delovali pri zudrugi in 5 novih. Naslednja 3 leta bodo najčelovali: Culk Alojz, Juhart Jožef, Kos Franc, Kučar Martin, Les-jak Alojz, Lesjak Franc, Grešnik Jakob, Vasle Alojz, Zdolšek Franc. V nadzorstvu ostanejo: HanžiČ Fr.,' Lončarič Josip, Zupančič Gašpar. Ta imena so po^ rok, da bo zadruga tudi vnaprej delovala za gospodarski prospeh lepega dela Savinjske doline. c Sv. Jurij ob Taboru, Z velikim zanimanjem smo zasledovali boj naših vrlih poslancev glede iz-premembe dimnikarskega reda. Svojo dano besedo, da se hočejo z vso vnemo potegniti za kmeta, so zares v polni meri izpolnili. Žal, da je manjkalo le par glasov do večine, da bi prodrli. Toda storili so vse, kar so mogli, S tem večjo nevoijo pa smo opazili, da je liberalni vodja dr, Kukoveo tudi v tej zadevi bil proti naši kmečki zahtevi. Pikre besede nam s"liio v pero proti liberalni stranki in njenemu generalu,' toda premagujemo se. Saj pride kmalu čas obračuna, pridejo volitve, in takrat bomo kmetje glasno povedali liberalcem, da takim ljudskim nasprotnikom med nami ni mesta. Našim poslancem pa izrekamo iskreno zahvalo ter jih pozivamo, da započeti boj neustrašeno .nadaljujejo. Kmetje smo ž njimi. c Sv. Frančišek na Stražah. Sv, misijon srno obhajali od 1. do 8. marca pod vodstvom očetov misijonarjev iz Celja, Ksaverijanska mladina, utisni si te nauke globoko v srce i.n živi po njih. Tvoje geslo naj bo: ,„Zvesti Bogu, zvesti domovini", c Trbovlje. Občinske volitve. Razvil se je v Trbovljah boj, kakoršnega tuka.j še .ni b':lo. Rudnik in slovenska liberalna stranka sta si napovedala vojsko. Agitiralo se je na obeh straneh hudo, a industrijski gospodje so malo govorili, pač pa veliko delali, a „napredni" gospodje so delali i.n zraven veliko govorili, vse svoje postojanke razodeli, tako, da se je za vse vedelo, tajno ni ostalo ničesar. Socialni demokrat,ie sicer ne marajo nobene teh dveh strank, pač pa so sklenil1,, Češ, katera nam koristi, s to bomo šli. Rudnik, ki bi jim lahko ogromno škodoval, jih je pu-ftil v miru, ker se je sam pripravljal na bolj nevaren boj za II. in L razred, vedel pa je tudi, če socijev ne bomo dregali, nas bodo oni v I. razredu s tem podpirali, da ne bodo nastopili proti nam, kar se je tudi zgodilo, Soeiji so pustdi naprednjake pasti, niso šli ž njimi, zato so dobili I. razred Industrije!, III. je ostal socijem brez boja i.n sedaj se je šlo z vso silo za II. razred. Napredna stranka je sestavila listo, ki ni bila pri ljudeh priljubljena, rudnik nasprotno je vzel v svojo listo najbolj znane osebe, tako, da je bilo že naprej gotovo, da zmaga, in res, samo napredna g. Roš je zlezel zraven, pa z vso težavo, drugače pa je zmagala rudniška lista skoro v celoti. Tako je konečni raču.n ta: I. razred nemško-industrijski, II. slovensko-konservativen, III. socialno-demokraški. c Loka. Občinska volitev v III. razredu bo v soboto, dne 14. sušca. Socialni demokratje so si letos prvikrat postavili lastne kandidate in vrgli liberalne ponujavce na cesto. Sedaj kričijo liberalci, da je so-oialno-demokraška stranka nemška, ali prejšnja leta so pa vselej s socialnimi demokrati skupaj rogovilili proti slovenskim bratom, k! so v Kmečki Zvezi, zoper Nemce v I. razredu pa niso nič storili. c Loka pri Zidanem Mostu, Shod K. Z. dne 8. t in. so io dobro obnesel. Poročal nam je poslanec dr. Be.nkovič o deželnem zboru. Izrekli smo mu popolno zaupanje kakor tudi vsem njegovim tovarišem. Govorila sta še tudi posestnik Kacijan in župnik Škot. boriti z vlado in je odpoklicala svoje Slane in ministrstva. Radi tega bo sedaj najbrž celo ministrstvo odstopilo. Katoliški poslanci so pripravljeni, le tedaj bolj podpirati vlado in njeno večino, ako opusti vlada predlogo o svobodnem zakonu. Tega pa vlada noče storiti, ker se boji prostozidarjev. Vsekakor stojijo italijanski katoličani pred velikimi boji, katere bodo morali bojevati s svojimi zagrizenimi nasprotniki. — Volitve na Bolgarskem. Dne 9. t. m so se vršile volitve v bolgarsko sobranje (državni zbor). Po hudem volilnem boju se je vladi tokrat posrečilo dobiti večino* Vlada ima za seboj 129 poslancev, opozicija pa 116. Od opozicije je najmočnejša kmečka stranka, ki šteje 51 poslancev. Najhujši poraz so doživeli socialni demokratje. Slednji imajo v novi zbornici samo 22 mandatov. — Irci svobodni? Iz Londona prihaja vest, da bo vlada predložila zopet angleški poslanski zbornici predlogo, da se Irska proglasi za samostojno, to je, da se ji podeli lastna vlada in uprava. Irski narod se že stoletja bori za svojo svobodo. Sedaj je v angleški poslanski zbornici večina poslancev, ki hočejo Ircem privoščiti svobodo, a bogati protestantovski člani gosposke zbornice s kraljem vred nasprotujejo tej pravični nameri. Že trikrat se je dosedaj v angleški poslanski zbornici sprejela postava za samostojnost Irske, takozvana „homeruie", a. gosposka zbornica jo je vedno zavrnila. Sedaj pa preti kralj sam, da postave ne bo potrdil in bo zbornico razpustil, če se ta postava sklene. Razne novice. Godovi prihodnjega tedna» 15. Nedelja. 3. postna. Klemen Hofbauer. Nedeljski evangelij: Jezus izžene hudiča. Luk. 11, 14—28. 16. Pondeljek. Hilarij. 17. Torek. Jedert, devica. 18. Sreda. Ciril Jeruz., škof. 19. Četrtek. Jožef, ženin Dev. Mar. 20. Petek. Feliks in tov. 21. Sobota. Benedikt, opat. Osebna vest. Duh, svetnik Jan. Krst. Vreže, c. kr. profesor veronauka na moškem in dekliškem učiteljišču v Mariboru, eksaminator in kn.-šk. komisar pri izpitih učiteljskih kandidatov za ljudske In meščanske šole, je pomaknjen v sedmi činovni razred. Iz SQfi «liifijt" Sodnijski oficijal Franc Marinko v " Laškem je imenovan višjim sodnijsk|im ofici-jalom. * Iz učiteljske službe. Za začasno učiteljico n'a slovenski šoli v St. Ilju v Slov. gor. je nastavljena gdč. Kirar. — Začasna učiteljica M, Roškar v St. Ilju je prestavljena na šolo v Krčevini-Leitersberg, * Nadvojvoda Kari Franc Jožef imenovan za podpolkovnika, LisTT poročajo, da bo nadvojvoda Kari Franc Jožei meseca maja povišan za oberstlajtnanta ali podpolkovnika in bo dobil obenem poveljstvo enega dragonskega polka. Med svetnike, oziroma blažene, se v bližnji dobi prištejejo: Devica Orleanska, 'katere svetniški proces bo najbrže še tekom letošnjega poletja dovršen ! dalje se pripravlja postopanje za proglasitev blaženim: 'Marije Crucifix di Rosa iz Brescije, Marre Magdalene Fontaine in Marije Klotilde sv. Fr. Borgia, nadškofa Oliverja Plunkotta iz Armagha in Georgija Augusta, imenovanega i„brat Jorg", po rodu iz Pfrontena na Bavarskem, ki je leta 1762 v duhu svetosti umrl «v Frascati na Italijanskem. * Vrla občina. V seji občinskega odbora v Gru-šovi, dne marca, so občinski odborniki soglasno sklenili, da se odslej uraduje v občinskem uradu popolnoma v slovenskem jeziku. Slava zavednim našim pristašem ! * Jubilej slovenskega trgovca. Dne 11. marca t. 1. je v Laškem obhajala 501etnico svojega obstoja veletrgovina Andrej Elsbacher. Sedanji lastnik trgovine je g. Konrad Elsbacher, sin ustanovitelja te trgovine. Trgovina se je pod spretnim vodstvom g. Konrada in strica g. Ivana Elsbacher razvila tako, da je danes v Laškem trgu naš narodni ponos. Mi gospodoma Konradu in Ivanu Elsbacher, k temu jubileju najiskreneje častitamo. * Vrla posojilnica. Ormoška posojilnica je naklonila Slovenski Straži dar 20 K, Denarni zavodi, posnemajte ! * Kupljeni poslanec --na begu v Ameriko. Iz Prage poročajo, da so Češkemu državnemu poslancu dr. Svihi, ki se je dal od državne policije za drag denar podkupiti, da je prodajal politične zadeve, postala tla v Avstriji preveč vroča! Njegovi protivniki so dan za dnevom spravljali o njem grše reči v javnost, vsled česar ga je narod.no-soeialna stranka izključila iz svoje sredine. Mož je odložil državno poslanstvo in je baje te dni zbežal v Ameriko, Od drugod se pa poroča, da je Šel dr. S viha na jadransko obal, da si pomiri razburjene živce. Izdajstvo še nikomur ni prineslo sreče! * Državni zbor najbrž ne bo mogel zborovati. Listi poročajo, da bo današnja seja menda zadnja v tem zasedanju. Cehi nočejo odnehati in bodo z ob-štrukcijo nadaljevali. Ves trud, odvrniti jih od ob-Štrukcije, je bil dosedaj zastonj. * Proti kmetom. Piše se nam: Nikdar še ni liberalna stranka tako jasno na celi črti nastopala pro-ti zahtevam slovenskega kmeta kakor v zadnjem dež. zboru po svojem zastopniku dr. Kukovcu. Pri vsaki stvari, ki jo želijo kmetje, kakor šolske olajšave, o- brtne olajšave, je liberalni zastopnik vstal ter govoril proti. Ce bi naša stranka tako delala, ne smela bi več mecl kmete. Upamo, da bodo kmetje kaj držali na svojo čast ter ne pripustili sedaj več, da bi jih liberalni agitatorji hodili okoli farbat s svojim prijateljstvom in svojo dobrohotnostjo. Liberalcem med kmeti ne sme biti več prostora. * Lepe reči o liberalcih. Liberalni preroki se delajo, kadar pridejo prosjačit med kmečko ljudstvo za glasove, velike prijatelje kmečkega stanu. Kar cedijo se prijaznosti do ubogega kmeta-trpina. Dejanski pa to svojo „ljubezen" popolnoma drugače izvršujejo. Evo nekaj primerov: 1. Glavar štajerske liberalne stranke, dr. Kukovec, je v štajerskem deželnem zboru govoril in glasoval zoper obrtne olajšave, ki so kmečkemu ljudstvu v prid, 2. Dr. Kukovec se je z vso silo pTotivil kmečki zahtevi glede olajšav pri ometanju dimnikov. 3. Na Goriškem so liberalni poslanci hoteli upeljati veKk davek na vino, da bi tako zadjali slovenskemu vinogradniku hud udarec, 4, Na. Kranjskem so se liberalni poslanci protMli, da bi kmečko ljudstvo pri povišanju deželnih doklad ne bilo tako hudo prizadeto. 5. Na Goriškem liberalci niso pripustili, da bi se za tamoš.nje viničarje (kolone) sklenila ugodna najemninska pogodba. — Kadar liberalna stranka ne rabi kmečkih in delavskih glasov, ima za kmečko in delavsko ljudstvo samo prezi-ranje, zasmehovanje in zaničevanje. Vsa liberalna politika strem; za tem, kako naše trpeče ljudstvo gospodarsko uničiti ter ga zasužnjiti. Načelo naše stranke paje: Podprimo kmečki in delavski stan, posebno v gospodarskem oziru, ojačimo njegove premoženjske razmere, da bo krepak v boju z vsemi sovražniki: verskimi, narodnimi in gospodarskimi. Na boj proti liberalnim škodljivcem! * Potrti liberalci. Iz Ivanjkovc nam pišejo: Tukajšnji liberalci so z začudenjem čitali Vaše poročilo, da se je dr. Kukovec za zadevo osuševanja, katero so njemu izročili, tako malo brigal, da pri sklepanju niti zraven ni bil. Pravijo: Res bi bilo boljše, da bi dr, Kukovec ne kandidiral več, saj dela stranki same težave, dobrega pa nič ne stori. Polagoma torej vendar prihaja spoznanje. * Železnica Zeleni Travnik--Maribor. Liberalni listi se hudujejo, da so se naši deželni poslanci zavzeli za železnico Zeleni Travnik—Maribor, Res je, da so poslanci dr. Korošec, Roškar in dr. Verstov-Šek glasovali za resolucijo, naj se pripravljalna dela za to železnico nadaljujejo; res je, da je dr. Korošec tudi v tem smislu govoril, a naše mnenje je, da je to bila tudi njihova dolžnost. Omenjena železnica bi tekla namreč po krajih, katere zastopajo imenovani trije poslanci in mi še nismo videli poslanca, ki b; se u-piral železnici, katera je namenjena za njegove okraje. Njih nastop pa je bil tudi z narodnega stališča popolnoma opravičen in moder, kajti sicer bi nemšku-tarji v teh obmejnih krajih hujskali z uspehom proti slovenski stranki. Ravno nasprotnikom ob meji pa ne smemo dati nobenega orožja v roke, s katerim bi se lahko nastopalo proti slovenski stvari. Vse to je sicer tako samoumevno, da med poštenimi in pametnimi ljudmi ni treba zgubljati besede, toda, saj vemo, aaši liberalci niso niti pošteni niti pametni, * Smrtna nesreča v zraku. Na zrakoplovnem letališču Aspern pri Dunaju se je dne 9. t. m. nad-poročnik Elsner spustil z leialnim strojem v zrak. Ž njim je bil tudi četovodja Serna. Poizkus s prvima dvema strojema se je dobro obnesel. Ko pa se je Elsner dvignil s tretjim strojem 800 m visoko in se je zopet počasi spuščal na tla, se je v višini 150 m zlomil desni del letalnega stroja, ki je strašno hitro padel in se zdrobil, pod razvalinami pa pokopal Elsner-ja in Serna. Ponesrečenca imata zlomljene roke, no-ne, hrbet in vrat. Bila sta seveda oba pri priči mrtva. EIsnerjeva nevesta je z nekega okna gledala polet. Ko je videla, da je njen ženin ponesrečil, bila je vsa obupana. * Velika tatvina v Mariboru. Maribor je sicer vrlo zastražen po policiji, kakor'tudi po „"Wach- und Schließgesellschaft", a kljub temu se je zgodil slučaj, ki je vreden pomisleka. Posrečilo se je namreč nekemu uzmoviiču pred očmi teh 2 očes postave in varuhov imovine v najbolj obljudeni ulici, v takozvani „Herren-Gasse" (Gosposka ulica), v kateri bi se smelo kaj takega najmanje zgoditi, ponoči od petka na soboto vlomiti v trgovino zlatarja Ilgerja ter od tam odnesti blago v znesku okrog 20.000 K. Nekateri povprašujejo, kje so pač bili naši stražniki, ki so drugače, če se čuje kje kak pljanček, takoj na mestu. Cud-no> je, da se ni opazil vlomilec, ki vendar s svojim „delom" ni utegnil biti v par minutah gotov! Kajti Če se pomisli, da je odnesel 64 brilantnih prstanov, 22 dolgih ženskih verižic, 12 brilantnih uhanov, 12 močnih zlatih zapestnic, 6 belih safirnih uhanov, 3 takozvane tango-prstane in eno zlato zapestnico z damsko uro, ki je bila s 6 brilanti obrobljena, si mora človek mislui, da je rabil za svoj posel gotovo dalje ßasa. Pa ne samo to, Še toliko časa je imel, da je prilepil na steklo kos trdega papirja ter rabil Čevljarsko lepilo, da' se ne bi čulo, ko je steklo razbil. Upamo, da se naši policiji posrečil zasačiti uzmovi-ča. — Iz Gradca poročajo, da so že prišli na siled predrznemu vlomilcu. Dne 9. t. m. je prinesel nek človek v graško zastavljalnico več pri Tlgerju. ukradenih reči. Moža, ki se zove J, Muzek, je po poklicu železničar, so prijeli. Preiskava bo dognala, ali imajo pravega tfiSka pod ključem. * Naši bratje v Nemčiji. (Hochheide na Poren-skem.) Slovenski tamburaški klub „Slavec" je praznoval v nedeljo, dne 22. svečana, pustno veselico. Ob- širni vspored je privabil toliko gostov, da je bila bogato okrašena dvorana nabito polna. Mladi klub je pokazal tukajšnjim Slovencem, da je zmožen še za kaj drugega, kakor vihteti samo kramp in lopato. — Glasbene kakor tudi pevske točke izvajale so se pod spretnim vodstvom kapelnika in pevovodje g. Janeži-ča jako precizno, kar je občinstvo burno pozdravljalo. Burka: „Kmet — Herod", katero so Igralci izvrstno pogodili, je privabila mnogo smeha. Prav. lepo so se podali k tej veselici šaljivi kupleti Silvestra Ra-doslava, spremljani s tamburanjem, katere je občinstvo z največjo pozornostjo poslušalo. Vse je bilo ži-dane volje še pozno v noč. Slovencem na Hocliheide pa gorko priporočamo take poštene zabave, katere so jim gotovo bolj v korist kakor ples, kjer se shajajo ljudje, katere vidiš vse drugod, le v cerkvi ne. m Maribor. Dne 8. marca je imeia skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze svoj občni zbor, katerega je vodil predsednik štajerskega okrožja Z. S, Z., Fr. Žebot. Občnega zbora so se udeležili skoro vsi' člani, Vspodbudne govore so imeli dr. Hohnjec, dr, Leskovar In Žebot, Za predsednika je bil izvoljen tovariš J, Medvešek, Skupina posluje odslej vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 6. do '/28. ure zvečer \ Zadružni Zvezi, Kdor želi pristopiti ali dobiti kaka pojasnila, naj se oglasi ob tem času. Slovensko delavstvo, naprej! m Maribor. Dne 9. t. m. so se pri tukajšnji 0-krožni sodniji začele porotne obravnave. Prvi je bil obsojen 191eoto, dne 14. t. m., gotovo udeležijo volitve za III. razred, da bomo z liberalci popolnoma pomedli. Vsi zavedni možje, storite še zadnji hip vse, da bo Kmečka Zveza zmagala, c Marija-Gradec pri Laškem. Občina Marija-Gradec pri Laškem je svojega blagajnika g. Konrada Elsbacher za njegove zasluge za občino imenova-la za častnega občana.__ Brežiški ekraf. b Kozje. Kakor drugod, odredilo je deželno finančno ravnateljstvo tudi kozjanskemu davčnemu u-radu, da ima le dopoldne s strankami obravnavati, popoldne pa je strankam pristop v davčni urad za-branjen. Čemu ta riovotarija? Kmet iz Dobjega ima 4 ure hoda v Kozje, Če slučajno 12. uro zamudi, je napravil pot brezuspešno. Naj se vendar ozira finančno ravnateljstvo na obsežnost in liribovitost okraja ter oddaljenost prebivalcev od uradov in zopet uvede prejšnje celodnevno uradovanje davčnega urada s strankami. b Rajhenburg. Umrla je dne 20. februarja v Pokleku Marija MedveŠek, rojena Klemenček, v 72. letu starosti, previdena s sv, zakramenti za umirajoče. Rajna zapušča moža in 5 že odraslih otrok. Pogreb je bil 28. m, m. Rajni sveti večna luči_ Društvena naznanila. m Sv. Benedikt v Slov. gor. V imenu tukajšnjega branega društva bodi tem potom izrečena prisrčna zalivala sosednemu bralnemu društvu pri Sv. Lenartu v Slov. gor., ki nam je dne 8. svečana blagohotno prepustilo svoje zabavne prostore za . i-reditev veselice v prid našemu novemu Društvenem domu. Lepa hvala! m Laporje. V nedeljo, dne 15. marca, ima popoldne po ve-černicah Slovensko katoliško izobraževalno društvo shod. Predavalo se bo o društvu „Samopomoč" ali o /zavarovanju za slučaj smrti. m Jarenina. V nedeljo, dne 22. marca, bo popoldne tukaj važen gospodarski sestanek, združen z občnim zborom Posojilnice. Govorita Vlad. Pušenjak in Žebot. m Sv. Jurii v Slov. goricah. Lizika Jež, mladenka v Jur-jevškem dolu, je ob priliki pogreba tukajšnjega cerkvenega ključarja Lenarta Lorberja nabrala znesek 8 Ki kot dar Slovenski Straži. Hvala darovalcem! p Ptuj. Dijaška kuhinja. V prvem tečaju tekočega šolskega leta so darovali za to kuhinjo: 50 K klub naprednih slovenskih akademikov v Celju; 25 K posojilnica v Makolali; po 20 K: J. Fleck, prošt, dr. T. Horvat, odvetnik in Andrej Jurtela, proiesor v Moskvi; po 10 K: okrajna posojilnica v Ljutomeru, J. Kla-sinc, odvetnik v Gradcu, Anton Kolarič, profesor, Josip Poplat-nik, župnik na Polenšaku, Fr. Toplak, c. kr. davčni uprav.! 8 K Melh. Zorko, kaplan na Hajdinu; 7 ¡K neimenovan za kruh sv. Antona; po 6 K: dr. Ivan Permevc, odvetnik, proiesor dr. Josip Komljaned, Janez: Toman, župnik na Hajdinu; po 5 K: posestnik Arnuš, Kazimir Bratkovič, notar, A. Brenčič, trgovec, dr. Tone Gosak, odvetnik, dr. Anton Gregorec, zdravnik, Lad. Jerše, davčni oficijal, Anton Jurca, komerc. svetnik, neimenovan po prof. Kolariču, Oton Ploj, notar v Crnomelju, Ferd. Pšunder, mestni vikar, dr. Sagadin, c. kr. sodnik, A. Senčar, trgovec, dr. Bela Stuhec, zdravnik; 3 K Pij Vakselj, kaplan! po 2 K: posestnik Druzovič, Fr. Koser, poštar v Juršincih, gdč. Zalika Muršec, L. Sagadin, uradnik, gospa M. Zupančič, veleposestni-ca; po 1 K: mag. pharm. Benkovič, deželni vin. inštruktor, J. Zmahar; živila so darovali": Drevenšek, Druzovič, Firbas, Lenart, Majerič, Peterčič, Pihler in Tašner. — Odbor se zahvaljuje vsem p. t. dobrotaikom ter prosi še zanaprej blagohotnih podpor. p Ptuj. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico priredi na praznik, dne 19. sušca, ob 9. uri predpoldne, pri gospej Zupančič v Ptuju zborovanje govedo- in konjerejcev ptujskega okraja. Namen je poizvedeti, kakšne bike in žrebce zahtevajo z ozirom na pasmo. Izražene želje se bodo predložile merodajnim krogom. K zborovanju pride tudi zanesljivo gospod živinorejski nadzornik Martin Jelovšek, ki bode predaval o živino- in svinjereji; zate vabi vse gospodarje in gospodinje ter pričakuje prav obilno udeležbo — odbor. p Ptnj. Prijazno vabimo na shod D. Z. na Jožefovo, pop. po večernicah, v društvenih prostorih. Na sporedu je mnogo zanimivega: predavanja, govor o abstinenci, postni priizor „Marija žalostna, prosi za nas!" in drugo. p Sv. Barbara v Halozah. Za Slovensko Stražo je nabral domači gospod župan Anton Štumberger v občini Gruškovec ob priliki letnega računa 3 K. Čast vrlemu županu in občini. Haloze le za Slov. Stražo! p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na Jožefovo, dne 19. marca, priredi bralno društvo poučni shod z govori, deklamaci-jami in petjem. Vsi župljani se uljudno vabite k obilni udeležbi. p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Za Slovensko Stražo se je nabralo: 1. dekleta pri veselici dne 26. decembra 1913 s prodajanjem šopkov 8.30 K; 2. na sedmini Uršule Zunko 5.60 K; 3. gospod okrajni živinozdravnik H. Hinterlechner 1 K; 4. sva-tje na gostiji Pernat-Beranič v Spodnjih Pleterjah 12 (K; 5. na gostiji Peršuh-Napast v Zg. Pleterjah 17 K; 6. na gostiji Dre-venšek-Beranič v Zg. Pleterjah 14 K. Vsemogočni naj novoporo-čence obilo blagoslovi ter strnerno poplača rodoljubne darovalce in darovalke! p Ormož. Opozarjamo na občni zbor naše Ormoške posojilnice, ki se vrši 21. marca. ¡Glej inserat! p Vešioa. V gostilni gospoda Jožefa Berlingerja v Vešici, fara Vurberg pri Ptuju, se je v neki ¡veseli družbi nabralo 2.20 K za Slovensko Stražo. Zivio! k Konjice. Na Jožefovo vsi možje na shod. Govorijo naši poslanci. k Zreče. Tukajšnje pol. društvo „Straža" bo dne 19. sušca, to je na Jožefovo, po prvem opravilu ¡cerkvenem imelo občni zbor. Počastila nas bodeta, če ne zabrani kakšen zadržek, dva gospoda poslanca. s Mhrenberg. Dekliška zveza ima pri podružnici Sv. Janeza na Suhem hribu v nedeljo, dne 29. marca, poučni shod. s Zsivodnje. Tukajšnja zadruga za rejo bikov ima svoj T. občni zbor v pondeljek, dne 16. marca, ob 9. uri v mežnariji. Govori deželni živinorejski nadzornik gospod M. Jelovšek. Udje, pridite! b Dobje. Zelja, ki smo jo dolgo gojili, se nam Tio izpolnila na praznik Marijinega Oznanjenja, dne 25. marca. Ta dan bode namreč stopilo v ¡življenje naše izobraževalno društvo. Po drugem cerkvenem opravilu, pri katerem pridiguje dr. Hohnjec, bo ustanovni shod, na katerem bo govoril isti govornik kot zastopnik Slov. kršč. soc. zveze za Štajersko. Povabljeni odrasli, kakor tudi osobito mladina. Pridite! b Dobje pri Planini. Dne 8. marca se je zbrala v prijazni gostilni gospoda Plambergerja mala a prijetna družba Trefalto-vih sorodnikov. Ob tej priložnosti se je zopet nabralo za Slovensko Stražo 10 K. Bog daj, da bi še mnogo takih dobrotnikov sledilo temu vzgledu in bi na tak način pomagali našim obmejnim bratom. Zanesljiv in trezen konjski hlapec se takoj sprejme pri gosp. Konrad Zamolo v Framu, lesni trgovec. V inogradmkom! Priporočam lepe cepljene trse na Rip. Port. in sicer beli burgnnde«', silvanec in mosler. Franc Vračko, posestnik in trsničar Sv. Peter pri Mariboru. 174 Pošten majer z družino se takoj sprejme. C.Petriček, veleposestnik, Celje, Lisca. 176 1730 m železniških tračnic (Sin), 7 kg težkih 285'J m trašnic, 11 in 12 kg težkih, 6 pripravnih Bojibal-nic, 25 železnih vozičkov, 12 pla-teau vozov, vse že rabljeno a dobro ohranjeno in porabno, se po ceni proda Pisma pod „ A. B. 500„ na upravništvo. Mlada šivilja išče službo, ki zna šivati pri kaki večji šivilji v mestu ali na deželi ali tudi pri kaki gospodi, ki hi opravljala tudi sobna opravila. V službo bi stopila takoj. Ponudbe hvaležno sprejme Marija Žlender na Žečah 36. Pilštanj. 18 S 5 >m O 6 m M >N O h t! p 0> POZOR! lie zamudite! Za pomlad! Domači in narodni trgovec Franc Lenart v Ptuju priporoča bogato izbiro modernega, novodošlega pomladanskega blaga za moške in ženske obleke ter bluze. N dal e nudi vsakovrstno trpežno platno za životno kakor za posteljno perilo; najnovejše svilene in tudi druge rute, srajce, zavratnice, ovratnike, zapestnice, dežnike itd., seveda v zadostni izbiri. Dobijo se tudi nepremočljive konjske plahte. Kd«r bo z blagom zadovoljen naj pova svojim zsancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove mani. Priporoča se Franc L-nart v Ptuja. D o VI s N< er m s o VM HT kocka za govejo juho | najpopolnejše priznanje občinstva? Ker jo izdeluje že skoro 50 let obstoječa in svetovno _nana Liebig-ova družba. Lkbig-ova družba dobiva mesni izvleček, ki ga porablja za svoje kocke, izključno v lastnih tovarnah, ki delujejo pod znanstveno kontrolo in more zato prevzeti za dobro kakovost OXO kock za govejo juho i vsak^ršno mogoče jamstvo % Loterijske številke. Gradec: 4. marca 76 27 6B 64 15 Line: 7. marca 83 3 36 64 90 Listnica uredništva. Dramatično društvo v Mariboru: Vaše pojasnilo vzeli na znanje. Priče trdijo drugače. — Pišece: Ne, nismo Vas mislili. Glede prodaje živino se obrnite na Osrednjo Zadrugo v Mariboru. — Sv. Jurij ob Ščavnici: Naš list se ne more vtikati v take razprtije. — Št. Jurij ob južni žel.: Preveč ostro; omilite svojo pisavo ter o priliki pošljite kaj drugega. Pozdrave! — Desnjak pri Ljutomeru: Preveč osebno; ne spada v list. — Sv. Štefan pri Šmarju: Povest o „štorklji blizu šole" ni za naš list. — Sv. Frančišek Ks.: Dopis morali močno krajšati, ker se borimo za prostor. — Ormož, Braslovče: Zal prepozno došlo. Prinesemo že prihodnjič. — Dobrava: Le potrpljenje, pride na vrsto. Pozdrave! — Ljutomer: Oni politični falot, ki je podpisal našega somišljenika in je hotel osramotiti Orla, bo prišel skoro pravici v roke. Brez usmiljenja ga bomo izročili državnemu pravdniku. Kajha je za take liberalne podpise-ponarejevalce še najboljše zdravilo! 1 Ivanjcl. Za gornjeradgonski okraj se vrši v nedeljo, 15. marca popoldne ob dv.h veliko javno zborovanje Kmečke Zveze pri gospoda Trstenjaku v Ivanjcih Poročata naša poslanca dr. Korošec in Roškar. Vsi kmetje prijazno vabljeni I Vabilo k občnemu zboru Kletarekega društva v Ormožu. reg. zadruge z neom. zavezo, v soboto, dne 21. maroa 1914 o b 3. uri popoldne v društveni sobi kletar ske gostilne. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva, 185 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa. 4. Sklepanje o pokritju izgube. 5. Volitev enega odbornika za ostalo dobo. 6. Razni predlogi. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se 'pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na Število navzočih zadružnikov, _NACELSTVO. Vab||o na redni občili zbor Hranilnice íb posojilnice za župnijo Slivnica pri Mariboru v Orehovi vasi reg. zadruge z neom. zavezo, ki se vrši dne 25. marca 1914 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih. DNEVNI RED: 1, Poročilo načelstva. 186 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1913, 3, Volitev načelstva, 4. Volitev nadzorstva, 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6, Slučajnosti. Ako bi ne bil ta zbor ob navedenem času sklepčen, vrši se eno uro pozneje na istem mestu in po i-stem sporedu drug občni zbor brez ozira na število navzočih članov. __naCelstvíq. Slovenski Bistrici in celi okolici ponudi In priporoča razven velike, lepe zaloge znano dobrega blaga za obleko, moško, žensko itd,, — tudi sedaj za spomladanski čas vsake vrste zanesljivega semena, kakor deteljno seme, lucerno, travno seme, semenski oves, korenjevo, repno, sa-lat.no itd. — Gálico in tudi novo sredstvo: žveplenek mešan z gálico, brizgalníce, žage, gumijeve trake, prejo za cepiti, ličje, raña, motike, grablje, vile srpe Itd, — Tomaževo žlindro (prava znamka „Zvezda"), kajnit, kalijeva sol, fosfor, kisli prašek za živino in svinje, lukujus, bučne in pŠenične otrobi, Majdicovo moko, železo, cement itd. Vse to v zanesljivem blagu in po nizki coni. Alojzij Pinter, trgovec pri farni cerkvi v Slov, Bistrici. Vabilo na redni občni zbor Posojilnice v Šmarjeti pri Rim. toplicah v n e d e 1 j o , dne 29. marca 1914 ob 3, uri popoldne v pisarniških prostorih, DNEVNI RED: t. Poročilo načelstva, 2. Poročilo nadzorstva, 3. Odobrenje računskega zaključka za 1, 1913. 4. Slučajnosti. 206 NACELSTVO, Cenjeni gg. kmetovalci! Kdor si namerava nabaviti gospodarske stroje, naj se zaupno obrne na podpisanca. Priporočam se v dobavo vsakovrstnih vitelnih garnitur, mlatilnic, slamoreznio, reporeznic, najnovejših mlinov na vitelni pogon za mletje vsakovrstne moke, motorjev, prevoznih in neprevoznih kamno-lomcev, strojev za izdelovanje opeke itd. Za vse stroje, ki so najskrbnejše sestavljeni in najboljše kakovosti, jamčim. Zadostuje dopisnica in Vas na cenj. željo v svrho raznih pojasnil in nasvetov radevolje ob-iščem in je obisk brez obveze. Najnovejši ceniki so vam vsikdar brezplačno na razpolago. Zagotavljam vas točno in v vsakem oziru zadovoljive postrežbe in se vam priporočamo. 155 IVAN HAJN Y, Maribor, Kokošvnekova ulica 32. ~~~ "Vabilo ~ na redili občni zbor Ormoške poso ilnici v Ormožu registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 21. sušca 1914 ob 1. url popoldne v posojilničnih uradnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru, 2 Poročilo načelstva in .nadzorstva, 8. Poročilo o izvršeni reviziji, 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1913, 5. Razdelitev čistega dobička, 0. Nadomestna volitev 2 udov. 7. Slučajnosti, Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, vrši se pol ure\ pozneje drug občni zbor na istem mestu in' po dnevnem redu, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih udov, 182 Načelstvo. Vabilo na redili občni zbor Posojilnice pri S?. Lenartu v Slov. gor. reg. zadr. z neom. zav., kateri se vrši v četrtek, dne 26. sušca 1914 ob 10. u-ri dopoldne v veliki dvorani Arnuševe gostilne. DNEVNI RED: 1. Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občneta zboru. 173 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo računskega pregledovalca. 4. PreČitanje revizijskega zapisnika Z, Z. v Ljubljani. 5^ Odobritev računskega zaključka za 1. 1913. 6. Razdelitev čistega dobička za 1, 1913. 7. Volitev računskega pregledovalca in njega namestnika. 8. Nasveti in predlogi. Načelstvo. Vabilo na OBČNI ZBOR Hrmilnice in posojilnica * Št. Jurju c>b Šeavnici v n e d e 1 j o , dne 29, marca ob 3, u r i p o p o 1 d n e v posojilni ški h prostori li. Dnevni red: Poročilo načelstva. 204 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1913. 4. Citanje revizijskega poročila. 5. Volitev nadzorstva, 6. Slučajnosti. NAČELSTVO. Mlin in žaga se proda aa močni stalni vodi, tik železniške postaje, z zemljiščem vred pod ugodnimi pogoji. Kupci naj pišejo na uprav-ništvo tega lista pod „brezskrbno življenje št. 81". 81 Cepljeno trsje in .ključ ue prodaja Jernej Mikolič v Zetalah. Cepljeno trsje po 10 in po 13 K 100 kom. Ključe za suho cepljenje po 11 K 1000 kom. Rip Portalis. 133 Iščem dekle, staro od 14 let naprej, najrajše sirotico, katero bi vzela za svoje. Sem posestnica brez lastnih otrok. Ponudbe naj se pošljejo do 1. aprila pod naslovom „Vcleposestnica" Hoče poste re-stante. 123 Več tiso ostankov vsake vrste za mošk e in ženske obleke, hltčevine, (cajgov) belega in rjavega platna, pisanega blaga za srajce ter lepih in modnih kamprikov samo se en kratek čas razpošilja Prva gorenjska razpošiljaltiica Ivan Savnik, Kram (Gorenjsko.) i Zahtevajte tudi najnovejše vzorce raznega Lepo malo posestvo na prodaj v Jarenini, pet minut od cerkve. Št. 17. Več se izve pri lastniku. 124 Oves Lep, težek, in zelo rodoviten oves „Wunderhafer" in „goldregen", ki prospeva v vsaki legi in zemlji, se proda za seme 100 kg po 30 K ftO kg po 16 K, 25 kg po 10 K. Župnišče v Remšniku. Marenberg. Proda se lepih 20 posestev pri Mariboru. Cene od 5000—30000 K, tudi višje cene, kakšne kdo hoče. Oglasiti se je pri Matija ¿ižek v Kauinici 16 pri Mariboru. 126 Vinoreici pozor! Trsje na prodaj. Laški rizling, renski rizling, žlahtnina bela in rdeča, ranfol, bnrgundec beli, sil-vanec in korenjaki od Rip Portalis Ceua po dogovoru. Ant. Turin, Globoko. Studenice pri Poljčanah. V i ajem se da pod ugodnimi pogoji pristava, kjer se lahko redi 14—16 glav goved^eventuelno se tudi proda. Vpraša se pri gosp. Kaul, ekonomu, graščina Vitanje. Miinarki učenec in zanesljiv konj-8ki hlapec se sprejmeta pri parnem mlinu v Kauiži pri Pesnici Hiša z večjimi stanovanji, z lepim vrtom in njivo se takoj proda. Več se izve pri lastniku, Maribor, Khislgasse 3, I. nadstropje. 1316 Ce doječi hočeš letino bogato, Spremeniti moraš seme tretje leto vsako 1 Oves ovinkom). Ta težka vrsta ovsa stori v vsaki zemlji, pokazala se je kot najzgodnejša, najbolj plodna, daje visoko, dobro krmilno slamo in ne poleže. Ker se mora ta oves redko posejati, zadostuje za en ha 60 kg semena Razpošilja se: 25 kg za 9 K, 5 kg za 17 K, 101 kg za 32 K z vrečo vred. Vzorci v vrečicah po 5 kg po pošti franko, če se vpošlje K 3 20. Benedikt Hertl, veleposestnik, grad Golič pri Konjicah, Štaj. 23 Kbrenjevo seme (merne) domače, primerno dobro in zanesljivo, razpošilja Fran- Oblak, Sv. Gregor, p. Ortnek—Kranjsko. Daje ga po 40 v. liter, pri odjemu nad 10 litrov po 35 vin., če se naroči pa 30 1, pa 3 ' vin. 1. Najboljše vrste pesa ekendorfska in mamut—velikanska valiasta po 30 vin. liter; pri odjemu nad 30 1, pa po -5 v. V zalogi ima adalje domači ali črno deteljo, nemško deteljo ali lucerno, različne vrste trav, kakor tudi izvrstno zelje, solato in prist no gorenjsko repo. — Kaljivost zajamčena 1 165 Ljubuo v Sav. dol. Vabilo k občnemu zboru čevljarske zadruge na Ljubnem ob Savinji, vpisane zadruge z omejeno zavezo, kateri se vrši dne 22. marca ob 2. uri popoldne v prostorih zadruge. Dnevni red Poročilo načelstva Porčilo nador-stva. Odobritev rač. zaključa 1913. Volitev nadzorstva. Volitev razsodišča. Sprememba pravil, in Slučajnosti. Načelnik Ivan Globočnik. Na prodaj je lOu q lepega sladkega sena in otave ter ena breja kobila v Celju, Gaberje 21. 166 Dobro ohranjeno še skoro novo ko o s prost-tekom se proda. V. čeme, Schmiederergasse 15. 15<» KKftKttlfKKKtt H Kava c^nejš-i! J m Fina Soja Pen - bobova kava egalno žgana, izvrst- ^^ K ne kakovosti in izdatna, Nobeno žito ali slad. Po-šilja se na vse strani v Avstriji in na Ogrskem ^ 1 postkoli netto 4 in p 1 K K K V najem se oa dobri>iditfa g"8tiba z mesarijo, ležeča ob državni «esti nasproti cerkve, 8 minut od kolodvora v vasi blizu Maribora.. Kje pove upravništvo. 167 O-krbništvo Križovljan pri Ormožu ima lepa, ravna s»dna drevesa s krasno razvito krono na prodaj in sicer jabolka, hruške, slive in črešnje ter pritlikovce, vse najbol-ših *rst. 199 Na prodaj so trte, cepljene na Rip Portal s. silvanec in ranfol. Oena 100 kom. 12 kron. Trte so kar mogoče dobre kakovosti ter popolnoma zanesljive, da bodo rastle. Franc Ca zek. Sv. Florjan, Rogatec. 201 Kot g spodinja In kuharica želi vstopiti dekle srednje starosti pri krščanski rodbini ali v župnišče. Naslov v upravništvu pod št. 208. Dva krojaški pomoč ik t (izurjena) sprejme takoj za, stalno delo (roti dobri plači Louis Arbeiter, krojač v Mariboru, Koroška cesta 101. Pridnega pomočnika, kateri zna vsak'i delo, sprejme takoj Mar in Sporer, krojač. Sv. Jurij ob j. žel. Cepljeno trsje. Franc Seršen, trsni-čar v Veržeju, Križevci. ima več tisoč cepljenega trsja na pr. daj na podlagi Rip. Portalis. Vrsta trt: Bela žlahtnina in Velš Rizling. Cena po dogovoru. Tr je je dobro zaraščeno in vkoroninjeno. 197 Prod se srednje posestvo blizu cerkve, šole in železniške postaje Poljčane. Hiša lepo zidana in na prav prometnem kraju tik ceste. Zraven se tudi da premičnina, voz itd. Najbolj sposobno za rokodelce, ker jih v tem kraju primanjkuje Lena nekaj čez 6"0 kron. Precej ostane vknjiženega Naslov: „A.B. št 25.'' poštnoležeče Poljčane. Dobrooh a»j«n kla ir ee po ceni proda. Vpraša se: Toplak, Gosposka ulica 17, Maiibor. 188 Krojsšk pt-močnlk se tekoj sprejme p i g S mon Majer, Koroška cesta 64, Marib r. 189 Samostojni čevljarski pom <5n k se takoj sprejme pri g. Me hard K. Maribor, Koroška cesta 90. 190 Lepo posestvo, pet minut od farne ceikve oddaljeno, 20 oralov zemlje obstoječe iz gozdov njiv in travnikov, hišno in gospodarsko po-slopie, se zar d smrti takoj pod roko proda Vpraša se pri p< sest-nici M. Božič, Kor.čice, Sv. Tom*ž pri Ormožu. 191 Šivalni stroj bobin za krojače, še čisto nov, se po ceni proda. Au-gasse 5, 1. nadstropje, hodnik, zadnja vrata. Maribor. 187 Učenec se sprejme takoj pri g. J. Toplak, čevljar. Ruše. 192 Učenec a1 i učenk« se sprejme v trgovino mešanega blaga od poštenih starišev in z dobrimi spričevali pod šifro „P. K. 183" na upravništvo. Kupcem posestev se nudi prilika, priti na eno izm d dveh jako prijaznih in lepo urejenih posestev, na več;e ali ma jše, — po dogovoru. — Čedna vas poleg okrajne c ste, ne daleč od cerkve in od železnice. Naslov v upravništvu pod št. 180. Vinogradnik pozor! Vkoreninjene cepljene trte I. vrste so na pro laj. Laški rilček, žlah nina, belatrunta, portugizec. izabela n mešen- vrste ter več stotin vkorenin enih divjakov Vse trte so cepljene na Rip. Portalis ter dobro zaraščene in popolno na vkoreninjene, za kar ze jamči. Cena trtam je po dogovoru. Franc Slodnjak, tituar, Jur-šinci pri Ptuju 198 Ekon< m za vinogra e. Za moje, 35 oralov velike vinograde iščem izvežbanega človeka, ki s- razume tudi na kletarstvo. Absolvent kake vin rske š >le z večletno prauso in tak, ki razume kak jugoslovanski jezik ima prednost. Ponudbe na Ma ko J. Popo-vič, vinogradni veleposestnik Sri-jemski Karlovci (Slavonita). 168 Uče ca sprejme takoj Fian Cvilak svečar in medičar v Slov. Bistrici. V najem se da g 1. majem dobro-idoča trgovina v Šm rtnem na Pohorju Pripravno posebno tudi za lesno trgovino. Lastnik Rupert Potočnik, gostilničar. Šmartno na Pohorju. Slov. Bistrica. 194 Pridno dekle, ki bi imelo veselje do otrok in do trgovine se sprejme takoj pri Janez Odet, Sv. Lovrenc nad Mariborom kot učenka. 109 Enpitn neposredno vsako množino rume^pga toska in voščenine po najboljši ceni. A. Günther, beliluica voska na paro v Slovenjgradcu. 108 Iščem v najem hišo s pripravnimi lokali za trgovino. Prevzamem tudi manjšo trgovino z blagom vred. Dopisi ee naj pošiljajo na upravništvo pod „trgovina 106" Lepo kmečko posestvo na Pesuiš-kem vrhu (Pösnitzberg) pri Luča-nah, četrt ure od okrajne ceste, lepa solnčna lega, hiša s štedilno kuhinjo, 4 sobe, velika priklet, pod hišo klet, gospodarsko poslopje z 2 govejima hlevoma, 1 posebno gospodarsko poslopje, skedenj, svinjak vozarnica, 10 minut od hiše je viničarija s kletjo, tri orale amerik. vinograda, 3000 raznih sadnih dreves, krme.priraste za 20 glav goved, travnik, pašnik in vinograd, gozd, njive v izmeri 40 oralov. Proda se zaradi družinskih razmer za nizko ceno 27 tisoč kron Polovico svote lahko ostane. Vpraša se Franc Renner, posestnik, Pöasnitzberg, Lučane (Leutschach). 100 Vrtnar, v sadjereji, v vzgoji cvet' ljic in zelenjave dobro izučen, nemškega in slovenskega jezika zmožen, se sprejme s I. aprilom. Prošnje s prepisi spričeval se naj pošljejo na vlas'elinstvo Bežanec, Pregrada—Hrvaško. 114 Cepljeno »rsje In ključ ! Vinogradnikom se naznanja, da je velika množina amerikanskih trt na prodaj Seznam trt: pošip, rulander, burgunder beli in rudeči, muškat^ žlahtnina bela in rudeča, portugizec, laški rizling, ranfol, izabela in več tisoč korenjakov. Cena po dogovoru. Naročila se sprejemajo dokler bo kaj zaloge. J. Verbnjak trsničar, Breg pri Ptuju. 1295 No*a vila s ft sobami in 2 kuhinji se proda. Cena i 2.000 K. Vpraša se v Studencih pri Mariboru, Wiesengas->e št 12. 102 Manjše kmečko posest o s hišo in 1—4 oralov zemlje se išče v mariborski okolici v najem. Ponudbe na upravništvo Slov. Gosp. 143 Hlapec močen in pošten, ki je konjev in težke vožnje vajen, se sprejme takoj pri Jos. Druškovič v Slovenjgraacu. Plača po dogovoru. 117 Nad 10.000 c pljenih trt im za oddati. Beli burgundec, laški rizling, rulandec, silvanec zeleni, žlahtnina bela, mosluvec, grganjo, glero in druge. Cena I. vrste po 18 kron, II vrste po 12 kron Imam tudi bela in črna vina po ceni 16 kron dalje. Za oboje se priporočam: Josip Cotič, trtničar in posestnik vinogradov, Vrhpolje, p. Vipava, Kranjsko. 148 P kovski učeoec se sprejme na 3 leta z mesečno plačo 8 K pri Andreju Glušiču v Oplotnici 144 500 iroa ~ Vam plačam, ako moj uničevalec korenin ,Ria-mazllou Vašega kurjega očesa, bradavice, trde kože v treh dneh brez bolečine ne odpravi. Cena en« posodice z garancijskim pismom eno krono. 1425 .,Kern<-iiy Kasclian I. poštni predal 12/76 (Ogrsko) " Pekovski učenec iz poštene hiše starega od 15 let naprej se takoj sprejme. Plača 6 K na mesec. Fr. Horvat, pek na črni Gori pri Ptuju. 131 Trafika in trgovina! Pri farni cerkvi, 2 uri od Maribora, ob okrajni cesti, v obljudenem kraju, se v hiši, kjer je sedaj trgovina z mešanim blagom in dobro idoča trafika, da ta prostor s trafiko in stanovanjem s 1. aprilom t. 1. kakemu trgovcu v najt m. Prostor bi bil pripraven tudi za kakega obrtnika Natančneje pove upravništvo Slov. Gosp. pod šifro „Trafika št. 79". P^ k arija se da v najem. Pogoje razloži lastnik Simon Marinšek, Zreče pri Konjicah. 115 Dva lepa stavbena p-ostora v magdaleuskem predmestju, se pro-dasta. Vpraša se pri Tomažu Kol-man, Gosposka ulica 38, Maribor. 80 Učetiis iz poštene hiše, ki bi imel veselje do slikarske obrti, se takoj sprejme pri Alojz Mauko, cerkveni in sobni slikar v Radgoni. Dolga uL štev. 8. 130 Kcvačnica na dobrem stališču se da v najem pri Ed. Suppanz, Pristova. 18 Uč 3nec za trgovino mešanega blaga, se iz poštene hiše takoj sprejme. Kateri zna tudi že nemški, ima prednost. Franc Korošec, trgovec, Gornja Radgona. 19 Služba organista in cerkovnika je za oddati takoj ali najpozneje do 1. aprila t. 1. Prednost imajo or-ganisti, ki razumejo godbo na pihala Oglasiti se je osebno pri župnem uradu Sv. Duh —Loče. 20 proda se takoj čedna hiša, marof, kozolec in dobroidoča kovačnica ob dunajsko tržaški cesti v Kapli vasi, pošta Sv. Jurij ob Taboru v Sav. dol. Zmerno ceno pove posestnica Ana Kolenc istotam. 112 Iščem fanta poštene hiše, ki bi imel veselje do pekarije. Oglasiti se je pri gosp. Vaupotič, pekovski mojster v Žicah pri Konjicah. Gostilna v Mariboru se takoj proda. Potrebni kapital 30.000 K Vprašanja pod ,Gostilna 50" na Rud. Gaisser, anončna ekspedicija, Maribor. 49 Krepak pekovski učenec se pri popolni oskrbi in mesečnemu plačilu takoj sprejme pri g. Janezu Böhm, umetni mlin in pekarija v Framu. 72 Dva klavirja» dobro ohranjena, z lepim glasom, cena 60 K oziri m 1 240 K, se pro-dasta pri Berti V Ikmar, Maribor Gosposka ulica 56. 60 Dobro ohranjen piano, s 7 oktavi, cena 240 K, se takoj proda pri Beti Volkmar, Maribor, Gosposka ulica 5-. 61 Cepije o trsje. Krasno Vtlepusesyo kg za K 4 80 franko. Naj-££ cenejš: in najboljša kavi M podobna tvarina. Kraj nar čbe: Katfebrennerei jK „Santosa", Kralj. Vino-H hradi 1573 Češko. jg uunnnn**n* Samski, starejši in trezni oskrbnik (šafer) in pomožni vrtnar se iščeta. Našlo» v upravništvu 158 Pridno, p šteno dekle išče službe kot hišina. Naslov „Hišina Fram. Sprejmeta se takoj dva učenca s potrebno šolsko izo razbo in poštenih starišev v trgovini Škerbec, Rajhenburg. 163 ViKom-oves za seme. Cena po dogovoru. l an Leskovšek. posestnik v Šmihelu nad Mozirjem. 164 Vinogradnikom se naznanja, da je velika množina amerikansk h trt na prodaj. In sicer: laški rilček, (Wälschrizlingi, žlahtnina (Gut-edel) beli in tudeči, muškat gut-edel, trunta, plavi in beli burgundec, beli ranfol, pošip Mosler), silvanec, izabela, portugizec, kap-čina, traminec, šmarnica, in mešane i rate, ter več tisoč divjakov. Vse trte so cepljene na Ripana Portalis in dobro zaraščene in popolnoma vkoreninjene, za kar se jamči. Cena trtam je po dogovoru. Oglasiti se je pismeno ali ustme-no pri Francu Slodnjak, trsničarju, pošta Juršinci pri Ptuju. 1399 Ozii-nil Matevž Strašek, sadje- in vinore-jec in posestnik pri Sv. Emi p. Pristava naznanja vsem vinoreicem, da ima letos čez 45"IKX) korenja kov, Rip. Portalis in Rup. Monti-kola pose' no močnih, krepkih za nove nasade. Cene po dogovoru. Živinozdravnik v Ljubnem imd. v^t. Frn c Ba* ordinira vsak dan v Marib rskl okolici (voli v skupini veleposestva), zelo pripravno . za mlekarstvo, 20 minut od žel. postaje, blizu cerkve in lepe ceste, izvanredno rodovitni travniki in sadonosniki, vinogradi, se radi bolehuosti posestnika takoj proda z vsemi živimi in mrtvimi premičninami pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Cena samo 45.000 K. 9 000 K je hranilnice. Kdor hoče dobiti res lepo in dubičkanosno posestvo, naj se potrudi. Posestnik stanuje v Marit>oru._ Naslov pove iz prijaznosti Fr. Zebot, urednik Slov. Gosp., Maribor. 1353 Amerikanske vkoreninjene rozge (bilfe) od R p Portalis, Berlandie-ri, Teleki in Rip Rupestris zelo močne in po ceni pri P. Srebre, Maribor. 67 Učenca sprejme takoj gosp. Jakob Skaza, krojaški mojster v Slov. Bistrili 66 Proda se pos sivo blizu Maribora žel. postaje in farne cerkve z zidanimi poslopji, čez 30 oralov veliko; travniki in sadonosniki, posebno za mlekarijo in živinorejo ugodno. Proda se z vsem, kar leži in st'»ji. Voč pove upravništvo Slov. Gospodarja pod št. 65. LISTEK. Kar „žnider". (Januš Goleč). (Konec.) Pa kratko je bilo moje veselje. Bog in sv. Križ sta me kaznovala, ker sem se pregrešil, svatoval na potu — molitve. Diržal sem še izvoljenko vedno v objemu in jej šepetal v ulio: „Bi me vzela? Veš, tako-le na rokah, te bom nosil", Privila se je tesneje k meni, privzdignila glavo, me pogledala šepetajoč: „Kdo bi si bil mislil, da me imaš tako rad, oh, seveda, seveda te vzamem." Kot bi me bila bolha vjedla po zimi,, skočil sem pokoncu, zakaj nisem ljubkoval in pritiskal na srce Agico, ampak — vdovo Mico! Ostrmel sem kot štor. Bable se me je oklenilo v drugič in še pahnil je nisem od sebe, ker sem se zavedal, da me je zadela božja roka, da sem storil greh, ki zahteva pokoro. Zmoto pripoznati me je bilo sram in poročil sem Mico, mesto ljubke — Agice. Odkar je pa prišvedrala Mica v mojo bajto, se je odtrgala nit zadovoljnosti in sreče, od tedaj sem bil pijanec, baba pa tatica. No, sedaj pa govori, ti virt, če mi ni res sam sv. Križ, Otičev in dravogradski, naložil križ v ženski podobi, ki me bode tlačil in pritiskal do groba," Tako je pripovedoval Luka in zahteval še en frakel na moj račun. Krčmar pa je vzel pipo iz ust, pljunil po tleh in nekako skrivnostno pripomnil: „Mica je za cvirnarja zaslužena šiba božja", * * • Od tega Časa je postal Kar žnider nekako zaupljiv proti meni in mi razkril še marsikateri skrit kotiček svojega srca, ki pa ne spada v javnost. Ko sva se spoznala po tej povesti, vrgel je že 76 let čez ramo. Bil je mož srednje postave in v kolenih se mu je poznalo kot staremu konju, da si že nalaga osmi križ. Noge je bolj vlačil za sabo kot jih dvigal. Kake poteze pa so mu slikale obraz, skozi 2 leti nisem mogel spoznati, preveč je bil brkast in se je menda le vsake kvatre oplaknil z vodo. Nosil je po navadi u-metniško dolge lase, dasi je bil samo krojač, ki se je zavedal svoje stroke. Glavo mu je krilo poklepano pokrivalo, o katerem dvomim, da mu je dal kedaj klobučar obliko. Držal ga je skupaj debel obroč iz grobega platna. Odkril se je dedec le v cerkvi, sicer je pa skrbno zakrival pred zasmehom obširno plješo in rog, ki mu je poganjal na vrhu glave. Dasi je bil po poklicu krojač, se mu na obleki ni poznalo, da se ukvarja mož s šivanko in nitjo, Pušil je tobak in bil načeloma in v praksi silen' nasprotnik novodobnega — protialkoholnega gibanja. Pa mislim, da njegovih živcev ni dražil alkohol, ampak jezik in dolgi prsti žene — Otičeve Mice. Bivala sta zadnji dve leti le reti-ko skupaj in se ločila vsikdar v prepiru. Kedo je bil glavni krivec, ni znal nikdo, menda je zabijala za-gozdo razdora — božja kazen. Le malokdo je znal za krojačevo pravo ime, hranijo in prikrivajo ga krstne bukve, vse ga je zva-lo za „Kar žniderja", Gotovo se ga je oprijelo to ime vsled navade, rad je namreč rekel: „No, to pa je ke kedaj kar". Ni se hudoval zaradi tega vsiljenega mu imena. Ni ga zamerjal ne mladim ne starim. Zadnje čase je le malo vdeval v šivanko, zapuščale so ga o-či. Vsakdanji kruh in običajne frakle si je pa služil s tem, da je pri kmetih sekal steljo. Pozimi pa je ogre-bal revščino kot cerkvena miš. Prosjačil ni nikdar, sramoval se je, še-Ie s silo smo mu vrinili kak kra.i-car. Včasih mi je priznal, da kar po cele 3 dni ni i-mel niti grižljaja v ustih. Prebival je v svojem življenju po raznih bajtah, lastnih in tujih; za mojega časa nekoliko od cerkve v nekaki luknji kot jazbec. * « * Letos je zapadel po hribih in dolinah debel sneg. Mrzla sapa je brila skozi mesece in rezala do kosti. Kar žnidarja ni bilo več na Radi, odkar nas je zavila snežena odeja, Pravili so, da je bolan in se ne bode več kregal ter sezuval Otičeve Mice. Pil sem zopet nekega popoldne iz običajne čaše :n užival remšniški mir in samoto v polni meri, ko potrka in vstopi Golenov majer LekŠ. Prismejal se1 je skozi duri in bil rdeč v lice vkljub sključenemu hrbtu in sivim lasem kot planinska devica, kojo zasnubi fant. Med zadovoljnim smehom mi je stiskal roko in jaz sem ga veselo vprašal: „Lekše, kaj pa bo novega, da ste tako zardeli v lice?" „Ha", se je odrezal, „ko bi bili oni v življenju ljubili toliko deklet kot jaz, bi bili tudi rdeči in ne ta-ko sirotkasti. Sicer brez zamere, vejo, Kar žnider je hudo bolan. Jaz sem ga že nagovarjal, da bi se spra- Iz celega sveta. Izvrstna misel. V Crefeldu se je pripetil vesel slučaj. 41eten otrok se je izgubil na cesti in ni na noben način mogel najti pot do doma. Celi potoki solz so tekli fantičku po obrazu, Vsled njegovega tarnanja se jo kmalu zbrala okrog njega velika množica ljudi. Sočutne dame so izpraševale fantička, kje stanuje in kako mu je ime. Izgubljeni sin pa ni vedel niti prvega niti drugega. Ko bi vsaj vedel, kako mu pravijo. Pa še lega ne. Tudi za ime ulice, kjer stanujejo njegovi stariši, ni vedel. Neka dama je hotela peljati fantička že na vsevedočo policijo. Tu vpraša nenadoma eden izmed navzočih mož malega otroka: „Slišiš, ti mali, kam pa hodiš očetu po vino?" Fantiček je še parkrat vzdihnil, nato je pa rekel z gotovostjo: „K vil z Bogom, on pa pravi, da njegova ura še ni prišla! Se strašil nam bode in se plazil po smrti okoli oglov, če ne bo poravnal pravočasno dušnih dolgov. Vas je imel rad, oni naj stopijo k njemu in ga tako bolj z lepo pregovorijo." Obljubil sem, da pridem, in Lekš je smeje od-šoL Vzel sem štolo ter kobacal in grebel po velikem snegu proti Golenu. Dolgo sem iskal, odprl marsikatere neprave duri in še-le po večkratnem bara-nju sem pogodil cilj. Odpahnil sem leseni zapah in . . . bunk! tresnil sem s Čelom v nizke podboje, da je kar zapelo in mi pozvonilo v možganih. Človek se mora učiti in vežbati v vsem; na Remšniku še skozi duri hoditi, S tem sem se potolaži*! in drgnil z roko rog, ki mi je kar vidoma vsled udarca poganjal na Čelu, Zmotal sem se skozi nizka vrata in stopil v ozko stanico, ki je bila vsa založena z dračjem in razno suhljadjo, bila je pač — predsoba ali shramba, vse obenem. Otipal sem srečno, brez trka s Čelom, drugi „rigl", ga odrinil in stopil v „salon". Opremljen je bil z razmetanimi starimi cunjami, potolčeni-mi lonci in temu podobno raiznobojno šaro. Oziral sem se po bolniku, a ga ni zazrlo oko, tudi ta izba je bila prazna. Tretje črne in zakajene duri so mi kazale pot na konec — labirinta, v spalnico. Odprl sem jih in stal na cilju svojega potovanja in tavanja. Moje, revščine itak vajeno oko, je zagledalo bedo, ka-koršno, Bog me varuj, da bi jo zrl še kdaj v življenju. Staniča, če je sploh dovoljen ta izraz prostoru, v katerem sem se nahajal, je bila temna. Le par solnčnih žarkov je prodiralo skozi umazano, s papirjem zadelano okno, in metalo nekako umazano in medlo svetlobo v prostor. Ob oknu je počival star, že počrnel šivalni stroj. V kotu ob desni je Čepelo ognjišče s par lonci in žlico. Napenjal sem oči; v levem kotu, na kupu slame, je nekaj ječalo iji stokalo. Stopil sem bliže, spoznal bolnika, starega znanca — Luko, Brez koščeka obleke se je zvijal na prepereli slami; krila je premražene ude le stara, zakrpana in oglodana suknja. Bolnik se je zganil, ko je čutil, človeka pred seboj, odprl meglene oči in uprl svoj žalosten, pretresljiv pogled na-me. Dolgo je gledal, ne da bi trenil ; upadla usta so se raztegnila v nekak prisiljen nasmeh; pomolil je dolge, koščene roke izpod suknje, tlesknil ž njimi in jih sklenil v iskreno prošnjo. Nasmeh okrog usten mu je zaigral le za trenotek, Celo se mu je vnovič nagubančilo, usta skrčila, spolznila se mu je solza bede po upadlem licu, izgubila se in skrila, kakor bi se sramovala, v košati bradi. Dolgo sem ga motril molče; srce se mi je krčilo pri pogledu na to okostelo in v toliko bedo zagrebljeno, pa vendar človeško živo telo. Tudi Luka je molčal, solze so mu igrale v o-čeh In s slabim glasom je pretrgal molk: „Oh, so vendar prišli; dolgo . . ., dolgo ... se že nisva videla . . ."■ Skušal je sesti, vsaj dvigniti glavo, pa omahnil je na slamo vsled slabosti in do mozga segajoče zastokal. Stopil sem h kupu slame in bolj zaprosil kot vprašal: „Luka, ali se boš spovedal, spravil z Bogom?" Z očesom je trenil Tn skrivnostno Šepetaje odgovoril: „Moja — ura Še — — ni — prišla; če pa menite, da bi bilo dobro, pa — naj — bo v božjem — imenu. Mislim, da še bom zdrav — v cerkev — prišel; o, jaz — bi Vam — Še — znal — marsikaj povedati." Opravil je sv. spoved. Telo se mu je zopet krčilo vsled mraza in smrtnih bolečin. Uvidel sem, da bela žena že čaka pri durih, še nocojšnjo noč bode zamahnila kljub mrazu in snegu s smrtno koso. Po končani spovedi se je Luka oddahnil. Usta so mu na lahko in hvaležno zaigrala v nasmeh in jaz sem mu še govoril: „Prišel Vas bodem takoj obhajat in sv. olje Vam bodem podelil, samo umiti se morate." Obraz se mu je pri teh besedah razoral v resne poteze in bolj jezno mi je odgovoril: „Tega pa ne! Ce me umijete, je takoj po meni". Takemu vendar ne moreš podeliti sv. popotnice, mi je nekaj govorilo, saj še ust ne bodeš pogodil vsled zaraščenih brk. Maziliti ga tudi ne moreš, ker je preveč umazan, saj izgleda, kot bi ga potegnili iz najbolj goste gnojniae. Brez odgovora sem zapustil mesto bede in stopil v zgornje izbe k ženskam. Prav lepo sem prosil Lekševo ženo, naj ga umije in mu pri-striže brke, ker ga pridem obhajat. Bable pa me je kaj nevoljno pogledovalo in menilo: „Ce bodo oni zraven, ga grem prat in žehtat, meni sami se gotovo ne pusti, ker se boji vode kot nekdo križa". Pritrdil sem njetni zahtevi in sklenil spremljati in nadzorovati to potrebno kopel. črnemu konju!" Mož je nato peljal otroka k imenovani gostilni, od koder je nato fantiček, kakor bi ga k'do podil, tekel proti domu. — Prijazna slika s ceste. O debelih ljudeh. Debeli ljudje z obširno svojo vnanjostjo so zelo pogosto predmet zasmeliljivih o-pomb in mnogokrat se dvomi o njih energiji. Kakor poroča „London Ansiwer", se to dogaja po krivici, zakaj zgodovina omenja mnogo genijev, ki so bili znani po svoji obsežnosti in spoštovanja vredni teži svojega telesa. Slavni Napoleon je Imel sicer prav prijazen trebuh in vendar je kljub temu imel velikansko porci-jo energije. Bil je nenavadno telesno in duševno Čil in krepak. Balzac, francoski pisatelj, je bil prav „obširen" in nekoč je v šali rekel, da bi bila zanj prav telovadba, če bi mogel teči okrog samega sebe. In Balzac je bil vendar veleum, ker njegova dela danes Majerci je nato še drugo starikavo ženišče po-moglo zagreti lonec vode, vzeli sta cujijo, Lekš nam je pa dobrodošel kot vešč brivec in stopili smo v brlog k bolniku. Brž ko nas je zagledal Luka, je uganil naš na-men; švigal je jezno z očmi in kazal proti durim, — Ženske so se mu približale z vodo in cunjo, majerca ga je že držala za nogo, Luka se je bolestno zganil, uprl oči proseče v me in godrnjal: „Proč babe z vodo, ko me umijete, umrem takoj!" Ženici sita se zakrohotali in majerca, ki je bolnika držala za nožni palec, je začela drgniti bolnika z mokro cunjo po stopalu. Krojač je nakremžil obraz v vse mogoče kisle in togotne gube, se skrčil in brcnil z vso še ostalo močjo v bable, ki je držalo lonec z vodo. Prevrnilo se je po dolgosti kot snop, lonec jej je lopnil v obraz in okopala se je prav do živega s pogreto vodo. Lekša in mene je lomil smeh, ženske pa je pograbila jeza, „Olio", je zaklicala majerca, si popravila robec, zavihala rokave in nadaljevala, „če še lahko brcaš, Še ne bo po tebi; pa ni laž, da bi me takega zvodenelega dedca ne zmogli." Prevrnje.no že.nišče se je vse togotno pobralo; voda je curljala raz njo, si-kala je kot kača ia pretila kar s pestmi bolniku, Z vso močjo je zgrabila sedaj mojega Luko za nogo In orala neusmiljeno blato s Črtalom debele cunje. Krojač se je krčil, zvijal, potrepal jezno z očmi, a ženska ni odnehala, za. odločen sunek pa mu je nedosta-jalo moči. Bable je Še vedno drgnilo s cunjo po nogi; tudi Lekše je privlekel dolge, rjave škarje, stopil k bolniku, prijel za preobilne podnosne kocine In — ruk . .,, pokazal se je prelaz In dohod k ustom od ene strani. Zagrabil je za drugi konec in škarje so vnovič smrtonosno zazijale, Luka je krčevito zagrebel prste v slamo, streslo se je celo okostelo telo in predno je Lekše urezal s škarjami, je krojač zaprl oči, globok vzdih se mu je izvil iz udrtih prs in njegova duša se je poslovila za vselej od blatnega telesa in neusmiljenega sveta., . Vsi smo utihnili, obrazi vseh so se zresnili, vse se je zgodilo nepričakovano, na mah . . . Prva se je zavedla majerca in iskala po izbi sveče ali vsaj leščerbe, da bi že mrtvemu posvetila skozi duri na oni svet, kjer se bode gotovo moral prati v vicah, ker se tukaj ni maral v pri greti vodi. Ni bilo ne sveče pri rokah, ne leščerbe, le ogo-relo tresko je še hranilo ognjišče. To je prižgala in svetila sama, ker mrlič je ni mogel več držati. Žalostni smo se razšli; takega slučaja smrti še nisem doživel in ga najbrže tudi ne bom. Ce so ga pozneje mrtvega umili in mu posekali kocine, nisem povpraševal, pa menda že. Drugi dan so pripeljali na saneh nepobarvano krsto do pokopališča, da bi jo položili v mrtvašnico do pogreba. Stopal je za mrličem le rdeči LekŠ. Ko so obstale sani pred pokopališčem, je klical na po-maganje, češ, sam ga ne morem nesti po zapadlem snegu. Ponudila sta roke na pomoč organist In' njegov brat. LekŠ je stopal in držal od zadaj, onadva pa od spredaj. Slo je težko po celem in udirajočem se snegu, prednja nosača sta večkrat zdrknila na kolena. Na krsti je počival križ brez barve in brez vsake podobice. Nosača spredaj sta vedno padala in LekŠ je svetoval: „Denita križ pod krsto, bosta lažje nosila". Ubogala sta. Komaj so stopili par korakov, že se je križ pretrgal z zateglim rsk ... in prednji del krste je zdrknil v sneg. Tudi Lekše je sedaj popustil in omenil: „Se križ se trga pod njim, ker se je branil vode". — No, pa vendar so spravili mrliča v mrtvašnico in drugi dan v grob. Le poloman leseni križ bode še svddočil i.n molče oznanjeval nekaj časa, da pod njim spava: Kar žnider, ki se je na smrt ustrašil čiste vode! Par dni po pogrebu sem jo mahnil na Brezno in drsal po zmrzlem snegu mimo Golena. LekŠ je ravno iz krojačevega brloga pa dolgih drogih privlekel posteljo, preperelo slamo siromakovo. Postal sem in radoveden opazoval, kam jo bode zavlekel. Koračil je počasi in pri vsakem koraku nekaj zaimomlal. Obstal je tik gozda. Na dolg drog je navezal tresko, jo prižgal in podnetil slamo od daleč, Zapresketalo je, črn dim se je dvignil in slama je gorela v plamenu. LekŠ se je odkril, privlekel iz žepa steklenico, hranila je gotovo blagoslovljeno vodo; napolnil je ž njo kar celo pest in škropil slamo, da je kar cvrčalo po ognju. Med tem ko je do dobra oškropil pogorišče od vseh strani, je slaima že tudi dogorela, valil se je še samo pojemajoč dim. Stopil je Ljeikš na dom še po lopato, nametal snega na pogorišče in rekel: „Sedaj pa rogovih, kuštrga vodeboječa, okoli voglov, ti nisem nič dolžan". s ponosom lahko uvrstimo med najboljša dela svetovne literature. Drugi francoski pisatelj, Eugene Sue, je bil nenavadno debel in se je le težko obrnil na stolu, kamor je sedel. Tn vendar je napisal mojstersko delo: „Večni žid" poleg drugih, visoko cenjenih literarnih del. Operni pevci, umetniki, so bili vedno debeli. Caruse' se lahko prišteva k njim in ravno tako cela vrsta drugih. Skladatelj Rossini je bil tako debel, da ni videl svojih kolen 6 let. Očetovska dolžnost. Ravnatelj: „Vi stanujete veliko bližje, kakor Vaši tovariši, pa pridete vselej zadnji v pisarno — kako to?" — Uradnik: „Gospod ravnatelj, oprostite, to je tako: Gospodje tovariši nimajo otrok, jaz pa imam 4 butičnike. In naj še tako zgodaj vstanem, predno jih do dobrega pretepem, je že vselej prepozno!" Več kot 1 milijon kron ca. je v kratkih meBecih izplačalo zavarovancem društvo 1111 ** Madchenhort *» Prvo splošno dobrodelno društfo sa preskrbo dote in bale za dekleta, ki imajo namen stopiti y zakon Vsak član plača v dveh letih 294 K in dobi čez 2 leti v slučaju poroči t ve 600 K in se torej sv«t& obrestuje z 124%. Sprejem članoT: brez določene starosti, brez razlike glede Tere, brez sdravni&kega atesta. Noben riziko! Zahtevajte takoj brezplačne prospekte od glavne izplafcilnice „Madhenhorta" za Štajersko, Gradec Annenstrasae 9, ali od njenih izplačilnic v mnog'h krajih. Voditelji Tpla«ilnic se ca Štajerskem in Koroikem povsod pod ugodnimi pogoji sprejemaj». r Denarja ni, draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotavo 10 d» 20 kron na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko za 10 vinarjev in svoj natančen naslov na: J. Batic, Ilirska Bistrica 26, Kranjsko. * • • r' ■ =J I. Serravallovo železnato kina-vin® | Higien. razstava Dunaj 1906: Držama od- gp :: lika in častni diplom k zlati kolajni Krepilno sredstvo za slabotne, man.-krvne in rekonvalscente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 8900 zdravniških spričeval. fcir. dvorni doMtelj Trieste-Bapcola. Enpi se t lekarnah v steklenicah po pol litra á E 2*60 tn 446 po 1 liter á K ¿'80. Glas gre kakor blisk od kraja do kraja, da prva kranjska pošiljateljska trgovina R. Miklauc:: Ljubljana 205 razpošilja najbolj zanesljivo blago tako na trgovce, krojače, šivilje kakor tudi na druge odjemalce in naročnike. Tvrdka gleda le na velik promet ter ne išče velikega dobička in ima najboljše tvorniške zveze, veliko blaga pa sama izdeluje. Torej zahtevajte takoj cenik različnih predmetov iz Prve kranjske razpošiljateljske trgovine R. Miklauc:: Ljubljana 205 Prvo naročilo Vas pridobi tvrdki. Obstoj tvrdke čez 40 let! uis Dame morajo ravno tako v najrevnejši koči kakor v najfienjši palači strogo na svoje zdravje gledati, kajti žena je neobhodno potrebna v hiši in družini. Zdravje žen je v ozki zvezi s čednostjo Djih trupla in vsled tega se ne more dovolj priporočati, rabiti za negovanje trupla tudi desinfekcijsko sredstvo, na primer Lysoform. Važno je, vsa, tudi najobčutljivejša mesta telesa podvreči temeljitemu in vsakdanjemu čiščenju in se v to rabi le mlačno vodo, v katero se doda nekaj Ly-soforma Ako dame na ta način svojo toaleto «ak dan izvršijo, obranijo se mnogokrat pred nalezljivimi boleznimi in jih posledicami. Nujno je tedaj priporočati, da je povsod v zalogi Lysoform Kdor ve razločiti dober likčr od slabega, se ne da preslepiti s ponaredbami, ampak zahteva pristni 694—3 Po slabem pitju Si bolan, Od tega boš Vesel, močan! »FLORIAN« ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela. akaj pač je „Pravi :zagrebški Franck: tako priljubljen pri naših gospodinjah? Le zaradi svojih prednosti! krepak okus, zlatorujava barva, nedosežna izdatnost. Tovarniška znamka: Kavin mlinček. il em 1C1/25.649 J.FaulandvPtuju trgovina z manufakturnim blagom se vsem priporoča* 676 Samo 5 dni vozijo brzoparniki francoske prekomorske družbe «¿PV Havre v Nevyork najkraj. in najhit. vožhja. Veljavne vozne listke (Šifkarte) za potnike v Ameriko in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino izdaja edino Ed.Smarda :: Ljubljana konees. potovalna pisarna Dunajska cesta 18 ? hiši Kmetske posojilnice, nasproti znane go stilne „Figabirt". 375 Pozor! Cen j, kupovalci. Pozor! Nova slovenska trgovina Alojz Brencic, PM nudi eenj občinstvu za jesen in zimo samo sveže blago kakor: najnovejše štcfe za moške obleke, ter sukno in volno za ženske obleke in bluze, mnogo trpežne hlačevine, veliko izbiro raznega parhenta stanovitnih barv, najmodernejše svilene, volnene, suknjene in štrikane robce ter vsakovrstnega platna za posteljno in životno perilo in sicer hlače, srajce, nogavice, rokavic*", predpasnike, ovratnike, manšete. otročje oblekce, dežnike ter z eno besedo vse, kar spada v manufakturno stroko. Postrežba hitra in solidna! Za mnogoštevilen obisk se priporoča narodni in domači trgovec Alojz Brenčič v Ptuju. 952 Novo blago! Nizke cene! POZOR Za pomlad priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, platno belo kakor pisano, cajge za hlače, srajce, spodnje hlače, predpasnike, robce za na glavo kakor za žepe, posebno veliko izber svilnenih robcev za veliko noč! — Vse po jako nizkih cenah. Pričakujoč obilnega obiska se priporočam Jožef Ullaga maribok Tegetthoffova cesta 21. POZOR Kdo prodaja najboljša umetna gnojila? Vedite! Vsako Vrsto Vredno Vinko Vabi© Vedno. 107—2 70 ki tudi neprijetni duh in pot hitro ter sigurno odpravi. — Napravite le en poskus! — Originalna steklenica za 80 vin. se dobi v vsaki le-drožeriji. Zanimiva knjiga „Kaj je higijena" pošljem vsakomur na zahtevo zastonj in franko. Kemik Hubmann, referent „Ljsoform-1 ornic", Dunaj XX., Petraschgasse 4. 1131 Noben kmetovalec naj ne pozabi pri pomladanskem gnojenju tudi na gnojenje s kalijem, bodisi z 40 odstotno kalijevo gnojilno soljo, bodisi s kajnitom. 69 kajti le popolno gnojenje s kal iem prinese največji dobiček. Na 1 oral (njive in travnika) se naj raztrosi 100 do 130 kg 40% kalijeve gnojilne soli ali 300 do 400 kg kajnita. Slednjega se mora čim le mogoče rano raztrositi. Ako 86 je zamudilo jesensko gnojenje ozimmi, naj se zamujeno popravi z gnojenjem gor po suhi setvi s 100 kg 40% kalijeve soli. Rastlinam pa se naj da razventega tudi fos-f rove kisline in dušika. Ta umetna gnojila se dobijo pri vseh kmetijskih društvih in trgovcih z umet. gnojili pod pogoji kalijevega sindikata. Pojasnila kakor tudi brošurice o uporabi vseh umetnih gnojil daje brezplačno LJUBLJANA, Marmontova ulica štev. 14 (Kranjsko). Jajca za valenje od zlatorumenih Orpingtonk, najboljših zimskih jajčaric in rudečih staroštajerskih kokoši 15 komadov 5 kron. Od Emdenskih gosi 1 komad l krono prodaja z zavojnino vred Anton Slodnjak, perutninar, pošta Jur-šinci pri Ptuju, Štajersko. 25 Pozor rojaki! Zaradi odpotovanja prodam svoje lepo, dobičkanosno posestvo v Ojsterski vasi pošta Sv. Jurij ob Taboru. Lepa zidana hiša, hievi, svinjaki, mlin, žaga, vse novo, zemlje 13 oralov in sicer: 3 orale vrta, žlahtno drevje. 2000 sadežev hmelja, drugo travniki, njive in gozdi. Cena 30.000 kron z vsem pohištvom in ferentom, 8000 kron lahko ostane. Cena se obrestuje samo pri mlinu in žagi. Kogar veseli, naj bitro pogleda. Franc Ocvirk, Ojsterska vas, Sv. Jurij ob Taboru. 50 JOŽEF NEKREP tesarski mojster in stavbeni podjetnik Maribor, Mozartstr.St.59 se priporoča posestnikom in zavodom za prevzetje " popravil in novih sta. j v mestu in na deželi po najnižji ccni. Delo izvršim točno in solidno. 83 1 m 'H «f u I » Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je naš ljubljeni brat, svak in stric, gospod Blaž Brischnik c. kr. major v pokoju v petek, dne 6 marca 1914 ob s/i 8. uri zvečer v Celju, Wokavnov trg 2, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 59. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Truplo dragega rajnega se je v nedeljo dne 8. marca 1.1. ob 4 uri popoldne v mrtvašnici mestnega pokopališča slovesno blagoslovilo in potem v lastnem grobu položilo k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice so se brale v pondeljek 9. marca ob 8 uri zjutraj v mestni župni cerkvi v Celju in v župni cerkvi v Braslovčah. & Ü i se pomiai Velika priložnost zrn nakup obleke za moške in dečke, vremenskih vratnikov, perila za delavce, belih in barvnatih spodnjih hlač, škornjev, čevljev, itifletnov, ga-lošen, v vsaki velikosti. — Pletenin, jerbasov za potovanje, torb, vreč za hribolazce itd. iuril Haumever» Maribor, Glavni trg 2. Prodaja za vsako sprejemljivo ceno I V r^'.vAr Uv ■.>>- ■-'''. : : :-v- -m Celje, dne 6. marca 1914. Terezija Brischnik Marija Brischnik svakinje. Franc in Ana Brischnik nečaka. Franc Brischnik Vincenc Brischnik brata. iZdiaistrijssa podjetj-.: 1 j Železniški tir s potrebnim ' I materialom in sicer: 13500 s m železniških šin (32 kg" i težke), 12 k temu spada-j jočih izogibalnic, vse že ■ rabljeno se po ceni proda. | I Vprašanja pod „A. B. 500" , na upravništvo Slov. Gosp.1 104 1 mula ALOJZIJ VRŠIČ v LJUTOMERU Za veiilco noč (Viizen) vsakovrstno novo, lepo, sveže blago, svilnati robci že za K l-20. Posebno za otroke najlepše štofaste in cajgaste letne sešite obleke — Najboljše deteljno seme, nadalje rnnino in vsakovrstno semenje. Prosim pridite in se prepričajte. Letos vse po najnižji ceni Kovaški premog iz Moravskega. I. Slov en je goriški umetni parni mlin priporoča svojo lepo moko na prodaj ali v zamenjavo vsakovrstnega zrnja. Zagotavlja se najboljša postrežba. Cene najnižje. Paruo-umetni mlin v Eaniži pri Pesnici (ob državni cesti Pesnica—Št.Iij. proti vsem sovražnikom sadnih dreves in trt so novokonstruirane, postavno zavarovane in z darili obdarovane vinogradniške (peronospora) škropilnice (sistem Jezernik), dvojni žvepljalniki, drobno razprši, nobenega popravila. Jamstvo 3 leta. — Po ceni. Praktično. Prihrani moči. Zahtevajte cenike o vseh tozadevnih novostih zastonj. — Na stotine priznalnih pisem. — 30000 komadov že v rabi. Jož. JESSERNIGG, Stcckerau 9 pri Dunaju, o (Prekupci se iščejo). 145 Prosim ne pregledati! Jako redki priložnostni nakup! Povodom smrti mojega moža sem prisiljena, vso za'ogo vseh mogočih vrst blaga globoko pod ceno stroškov prodati in oferiram, dokler traja zaloga: 240 kosov prima rumburške tkanine, 1 kos 23 m. K 12. — 125 kosov najboljših platnenih rjuh, 150 cm šir., ¡1 kos 14 m. K 17. — 125 kosov belih damastov za posteljne prevlečke 120 cm šir., 1 kos 18 m. K 19. — 175 kosov prima kanafas za posteljne prevlečke, 120 cm šir., 1 kos 18 m. K 14.50. — 480 tucatov platnenih damast-obrisalnikov, 1 tucat K 9. — Velika izbira v kavinih garniturah z a jour v vseh barvah od K 4.40 naprej. — Jedilne garniture, bele, čisto platno od K 6 naprej. — Žepni robci za gospode in dame, 1 tucat od K 2.60 naprej. — 30 do 35 m sortirajiih restov, najprimernejših za dam-ske obleke, bluze, srajce itd. K 13.50. Vsak rest najmanje 3 m dolg. Ako bi blago ne ugajalo, sem pripravljena, jo vzeti nazaj in vrnem denar; pa sem prepričana, da bo vsakdo zadovoljen. Raz-pošiljatev po povzetju. Marije Beker«, vdova. Nacnod, tkalnica, Češko. P. n. trgovcem in krošnjarfem posebne cene. 161 Podpisani usoja naznaniti velecenjenemu občinstvu, da se dobi pri njegovi žagi in novi opekarni v Makolah (pri dobri okrajni cesti) zidna in strešna o-peka (Strangfalz, Bibersclrvvanz) in tudi kolje za vinograde iz kostanjevega lesa, drva vsake vrste za kurjavo in tudi kupuje vsake vrste les. Občinstvu se pa takoj izžaga ali zamenja les po najugodnejših cenah". 170 Za prav obilni obisk se priporoča Janez Bogina, žaga in opekarna v Makolah. Tabilo na edni občni zbor hranilnice in posojilnice v Spod. Dravbergu r. z. z n. z., ki se bo vršil dne 26. marca 1914 ob 2. uri popoldne v posojilniSnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo odbora za 1, 1913. 2. Odobritev računskega zaključka za L 1913 in sklep o čistem dobičku. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. 162 Ako bi ta občni zbor ob navedenem Času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu d r u g o b Č n i z b o r , ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. 162 NaČelstvo. UMHUUMUUUU Briljantna eksistenca, gj Orožje in kolesa za prodajo nove izvrstne te. na obroke. Posamezni kave (nežgana žitna kava) RS » deli najceneje. Ilustrov. se iščejo zastopniki, ki obiskavali zasebnike, proti proviziji 20%- Vzorci zastonj. — Franc Marsner, Praga, Kraljevi Vinohradi i Cr7Q i \n _____ ™9 ceniki zastonj. F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev. Opočno na drž. žel. št. 2121. 1333 v lastni hiši v Narodnem domu Obrestuje hranilne vloge na knjižice po 4 72% oziroma vloge Za nakazilo denarja so položnice avstrijske in ogrske poštne hra-proti cdpovedi po 43/4%, vloge v tekočem računu po 4V2% nilnice brezplačno na razpolago. od dne do dne. Hranilne knjižice drugih zavodov prevzame kot gotov denar in ne Poeojuje na osebni kredit in na posestva. lz§ubi vložnik nič na obrestih Eskomptuje menice ter otvarja kredite v tekočem računu trgov- Re™ ¡»Želje lltM 557.439.47 Iren. cem in obrtnikom. Triintrideseto npravno leto. 1 Ljudska hranilnica in posojilnica v Celji registrovana zadruga z neom. zavezo i ■ ■ ■ ■ Obrestuje hranilne vloge po Daje posojilo Uradne me A 1 ® na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo H 12 0 vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. za stranke vsak deIavnik e: otroške omrežne postelje od 16 K, postelje iz železa 12 K, železne omarnate postelje 24 K, umi-valne mize 5 K, emajlirane postelje 40 K, postelje iz medenine in polmedenine od 60 K. Cena in izber brez konkurence, prost ogled, ilustrovani ceniki brezplačno in poštnine prosto. 39 Trgoma Solidna Trgovina z moko s špecerijskim blagom postrežba in deželnimi pr-delki Iv. Ravnikar: Citi® Graška ulica it 21. Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiva semena n pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo, peso. rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetljična semena cd dobro znane tvrdke M:zmn. Bolečine ponehajo takoj po uporabi 1 »t. 1 krono Pravi balzam. Eoa stekl. 20 vin Želodčne kapljice, najboljše domaČe sredstvo pri želodčnih slabostih in težko-čah, pri pokvarjenem želodnu itd. Ena steklenica 20 vin. in 40 vin. vse vrste živinskih praškov po receptih priznanih živinozdravnikov. Pošilja se s pošto vsak dan. 31 Kdor hoce dobiti? za malo denarja veliko dobrega blaga, naj si naroči od „Prve slovenske spodnje štajerske razpošiljalnice" J.N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica št. 5 Ostanke raznega blaga n. pr. 20 m močnega belega platna za samo 8 E, 20 m posebno močnega za 9 E, 20 m zelo finega za 11 E, 20 m močnega druka E 8 60, 20 m posebno močnega za 10 E, 20 m zelo trpežnega 12 E. Za enako ceno kakor druk se dobijo tudi ostanki cajga, kambrika, levantina, pisanega platna in parhente Ostanki so v dolgosti od 2—7 m. Naročila nad 20 kron se pošljejo franko. Zamenjava dovoljena. 680 Univ. med. 99 Dr. T. Bergrnann v Slivnici za bolnike dome od 8.—10. in 2.—3. Y nedeljo in praznike le dopoldne. R. Brezovnik trgcivlna v V@jniku priporoča svojo bogato zalogo manulakturnega špecerijskega in galanterijskega blaga, želežnine, cementa, barv, firneža, lakov, usnja, stekla, kislih vod, najboljših semen itd. Domači pridelki se kupijo vedno po najvišjih dnev-__nih cenah. 1420 Novo „Rožansko svetišče" za lavantinsko škofijo. Z ozirom na prvi tozadevni razglas (Glej prilogo „Slovenskega Gospodarja" z dne 20. novembra 1913, št. 47), javljamo sedaj, da je dotični stavbeni odbor sestavljen tako-le: 1. Vič. g. dr, Anton Korošec, drž. in dež. poslanec; 2. vlč. g, dr. Avg. Stegenšek, profesor bogoslovja; 3. vlč. g. Franc Heber, župnik na Spodnji Polskavi; 4. g. Jurij Skale, velepos, in župan v Makolah; 5. Č, g. 'Mih. LendovŠek, kn, šk, konzistor. svetovaleo, župnik, Makole. Ta prvotni odbor se lahko vsak čas poljubno, pomnoži, ako bi razmere to zahtevale. Vsi goreči častilci prevzvišene Kraljice rožan--ske ste zdaj prijazno vabljeni, da se prej ko mogoče oglasite in naznanite, kolik znesek da bi bili voljni prispevati. Začasno zadostuje prijava in obljuba, ven-, dar se že tudi gotovi prispevki hvaležno sprejemajo. Kakor hitro bo 100.000 K zagotovljenih, začnemo s pripravami. Prijave in darove sprejema veleč. g. dr. Avgust StegenŠek, profesor bogoslovja, pošta Maribor, Štajersko; pa tudi č. g. župnik:, pošta Makole, Štajersko. 135 Dobrotniki se bodo mesečno izkazovali v „Slov, Gospodarju". Ponavlja se, da nočemo nikomur delati nadlege, marveč da kličemo le radovoljne in vesele darovalce na sveto delo za čast in poveliČanje premile Kraljice nebeške, device Marije!! A ve Maria! Makole, na Svečnico, dne 2, februarja 1914. __Mih, Lendovšek, župnik. Prva slovenska izdelovalnica mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovin in obrt, stav. in umet. ključavničarstvo Ivan Rebek Celje, Poljski ulica št. 14 priporoča svoje tehtnice. Ilustrovani cenik na razpolago brezplačno in franko. 798 Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež. Ixdal&tell in EalotnjJc: Katoliško tiskovno druátvo, Odgovorni urednik: Franjo Žebot. JTlsk tlakama «v. Dirila v Maribor«,