240. številka.
Trst, v jnitrk <ltreinl>ra 1S9S.
leča i XXIII
„Edinost"
izhaja «1 v»k rstf na dan. raz uri nedelj in praznikov, zjutraj in /vever nl» 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh it. uri zjutraj.
Naročnina /.naša : Obe izdanji na leto . . . gld. 21'— Za namo večerno izdanje .	12-—
I^a pol leta, četrt let» in na mesen razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naroči >e brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-rHnje Številke po 3 nvč. večerne Številke po A nvč.; ponedeljske /.jutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 uvč. več.
EDINOST
i A-?^fijutran.te izdanje )
GLASILO pflTiCNEl DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Stv. S7h.
3 nvč.
V edinosti je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu, /.a večkratno naročilo s primernim popustom, l'oslima, osmrtnice in javne zahvale, 'lomilci oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Netrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije ni oglase sprejema upraviiištvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Vrednišlva lit tiskarna nahajata v ulici Carintia Stv. 12. V pniviilfitv«, "»I-pravništ v o In sprejemanje inserntov
v ulici Molili piccolo Stv. 11. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinosti",
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Slava Franu Josipu I !
1 )ue !8, avgusta leta iK.io. se je porodilo milosrčnemu nadvojvodi Karolu in duhoviti nad v« »j votlin j i /otiji lepo dete, sinko — sedanji cesar K rane Josip I.
Dolgo je od tedaj, blizo sedem desetletij je minolo.
A bilo je dne >. decembra leta 1848., ko je dobrotni in rahločutni cesar Ferdinand, čegar blaga nrav ni bila za viharje onih burnih časov, v škofijski palači v Olomucu položil krono Habsburgov na plavo 18-letnemu mladeniču.
/podilo se je to ob bučanju viharjev upornosti, ko je vihra revolucije žvižgala svoje prozne melodije in so se stebri države majali na vseh straneh.
Cesarska krona na plavo sedemnajstletnemu mladeniču ob takih okolnostih — koliko prozno breme je to? ! Ubopi Fran Josip! Komaj H je vsklila doba cvetja, ko naj bi bil vžival slasti let mladetiiskili, ko naj bi bil okusil življenje od njepa najlepše strani, odpovedati se Ti ji' bilo — vsemu in začeti delo, veliko delo — vestnepa vladarja !
Polstoletje je minolo danes od takrat. Koliko viharjev je vihralo nad Tvojo plavo, koliko prozne nesreče Ti je bilo prebiti, koliko srčne boli Ti je naklonila Iiožja previdnost v svojih nepreračunljivih, ali vsikdar modrih sklepih! Ti pa nisi omahoval nikdar — vse Si premapal po veličini Svojepa srca in Svojepa duha!! Nisi omahoval, niso Te potrli viharji, nisi klonil duhom, in v občudovanje vsepa sveta in v tolažbo Svojim narodom ostal Si po koncu kakor hrast, kljubujoči vsem elementarnim silam.
In tako Si zaslužil v polni meri sodbo, ki jo je izrekel o Tebi slaven francozki akademik : Cesar Fran Josip nosi vse svoje krone veliko plemenitostjo in vzvišenim dostojanstvom, ali jedno krono nosi kakor svetnik — trnjevo krono ! Malo monarhom, kolikor jih pozna zgodovina, je Božja previdnost naklonila tolike nesreče; nobeden ni bil zadet od toliko težkih iu proznih Udarcev. Brata, sina, soprogo in svakinjo so mu odvzeli: kroplja, jeklo in poreči plamen, a On je notri v sredi tolike boli premapal vse, tudi čutstva Svoja !
Ti Fran Josip ni našel v Samem sebi: v Svoji veličini duše, česar Si trebal. Našel si tolažbe : v udanosti vernega človeka v voljo božjo, v veri v svoj velik poklic, v ljubezni in skrbi do Svojih podanikov in v — delu, v neutrudnem delu za blagor — drugih!!
Vsikdar si se naslanjal na pomoč Božjo, vsikdar Si se zavedal, da Ti je izvršiti veliko misijo v tej državi! Nikdar nisi zgubil vere v zvestobo Svojih narodov, in nikdar nisi zgubil izpred oči velikega cilja, kateremu so veljali: vse Tvoje delo, vse Tvoje misli, vsa Tvoja očetovska skrb! In veliki cilj Ti je: sreča in za-dovoljnost Tvojih narodov!
V ta namen je v dobi Tvojepa slavnega vladanja posijal narodom žarek ustavne svobode, v ta namen si podelil svojim podanikom obilico politiških pravic: tla bi se čutdi vsi srečne, brate med seboj, vsi — jednakopravne. Vsi naj bi se udeleževali plemenitega tekmovanja v areni kulture in napredka ! To Ti je bil program v prvem hipu, ko so Ti položili krono na plavo, in to zastavo držiš visoko še danes, po dolgih ,>0 letih. V ta namen Si povzdipnil sredstva omike, Si povspeševal pripomočke za povzdigo materijalne blaginje in Si dajal lepe vzplede in opomine narodom, naj se ljubijo med seboj! !
Vso plemenitost Svoje duše, vso ljubezen do nas vseh si izlil v zgodovinsko važnem tre-notku v vsklik: Naredite mir med mojimi narodi!
Še ni dosežen ta cilj in zato tudi ni še dovršeno Tvoje delo!
Ali mi vemo, da niti za trenotek nisi zgubil vere v dosego tepa cilja. In Tvoja nada je opravičena: saj je Božja roka vidno nad Tvojo glavo! Viharji ,50 let so hruli nad Tvojo plavo, osivel si pod težkim bremenom, a Božja milost je hotela, da Si v polni telesni in duševni svežosti prebil te viharje in doživel ta pomembni današnji dan. (.'vrst stojiš pred svetom, ker hoče On4 pori nad oblaki, da dovršiš Svoje veliko delo!
In narodi te države pledajo v iskreni ljubezni pori do 1 i-be. Ti vijejo okolo plave lovor-venec nevenljive hvaležnosti, stavljajo v Te svoje nade, da dosežeš, po čemer Ti hrepeni srce, in k.ir nam potovo donese nei/mernepa blaposlova: spravo med narodi!
Tako mislimo mi, da- Ti danes, na dan Tvojega jubileja, na dan Tvoje slave, ne moremo pokloniti lepšega vezila, nego da združimo svoje molitve v mopočno prošnjo do Vsemož-nega, da bi On razsvetlil 1'voje svetovalce in jim pokazal na pravo pot, ki vodi do zaželje-nepa cilja Tvojega, in da bi razsvetlil tudi narode, da bodo tudi itn i sami delali na uresničenje vzvišenih intencij Tvojih! In ko bode dovršeno to delo, ko bode dosežen ta veliki cilj, blapo-slovljali Te bodo rodovi in zpodovina zapiše 'Tvoje ime zlatimi črkami med najplemeniteje vladarje — dobrotnike svojih podanikov. Slava Franu Josipu I.!
Salve imperator!
* *
*
Dne 1 M. avgusta 1. is.'lO so naznanjali streli, <ln se je rodil nadvojvodu Karolu prvi sin, kateremu je bilo odločeno, da prevzame vlada rstvo. Ta sin je bil naš vladnr Fran Josip I., ki krepko roko vodi že petdeset let svoje narode, katerega očetovsko oko že petdeset let čuje nad blaginjo svojih podanikov.
* # *
Nadvojvoda Fran Karol — oče našega cesarja — je bil drugi sin tedanjega cesarja Frana I. Štiriindvajset let stnr jo stopil v zakon z vojvod i njo Zofijo, hčerjo bavarskega kralja Maksa.
O dohrotljivosti starišev našega vladarja se mnogo pripoveduje. Nadvojvoda Karol si je pridobil z svojim ljudomiljein simpatije vseh. Kad je pomagal, kadar je bilo treba, ako je le mogel. O tem ve ljudstvo mnogo pripovedovati. Naj omenimo samo dve dogodbiei, ki lepo kažeti blago srce očeta našega vladarja.
Nekoč je šel s svojim adjutantom na sprehod v Prater. Na tem sprehodu je videl, da je neka njemu dobroznana gostilna zaprta. Povpraševaje, kaj je temu vzrok, je zvedel, da je prišel gostilničar na kant, ker je obubožal vsled dolgotrajne bolezni. Nadvojvoda je plačal vse dolgove gostil-ničarjeve (okolo 400 gld.) in se je veselil, ko je videl kmalo potem, da je gostilna zopet odprta in ga je gostilničar, na pragu stoje, hvaležno pozdravljal.
Drugikrat je srečal kmeta, ki se jo žalosten vračal z semnja, goneči domov kravo, katero bi bil rad prodal, da bi plačal dolgove, a je ni mogel. Nadvojvodu se je kmet smilil in odkupil mu je kravo. Na to je prišel drug kmet in tudi od njega je nadvojvoda kupil kravo. Grdo je gledal sedaj služabnik nadvojvodov (ki si je najbrže nemalo domišljcval na svojo službo), ko je moral gnati kar dve kravi. Toda nadvojvoda se je usmilil tudi njega in je podaril kravi prejšnjima lastnikoma. To je bilo veselje, ko sta prišla revna kmetiča domov in sta prinesla skupiček in še vrhu tega pripeljala domov vsaki svojo kravo.
Mladostna leta cesarjeva.
Kakoršni stariši, taki so otroei. Plemeniti starini, blagi otroci. To se je lepo pokazalo tudi na mladem prestolonasledniku. Tudi mali Fran •losip je bil vsled svoje ljubeznjivosti kmalo ljubljenec vse cesarske rodov i ne.
Znana je dogodbiea izza njegove nožne mladosti. Ko se je namreč mladi nadvojvoda igral v prostranem vrtu v Lakscmburgu, je zagledal vojaka, ki je stal na straži. Smilil se je. Takoj je stekel k cesarju in cesarici, ki sta so bila ravno pripeljala, da obiščeta svojega unuka. Poprosil je cesarja, naj mu da kaj za vojaka, češ, »revež je«. Cesar se mu je nasmejal in mu dal bankovec. Deček jo veselo stekel k vojaku in mu ponudil denar. Toda vojak, kateremu njegova služba ni dopustila, da bi od koga kaj vzel na straži, ni hotel vzeti. Franoek je žalosten stekel nazaj k dedu iu mu potožil, da vojak noče vzeti. »On ne sme vzeti denarja. Deni mu denar v torbo za patrone, ki mu visi na hrbtu.« Vesel je stekel deček zopet k vojaku. Toda torba je visela previsoko in ni je mogel doseči. Cesar Ferdinand je torej vzdignil vnuka, ki je radosten položil vojaku denar v torbo. Zna se, kako se je cesar rad osti l o blagem srcu
svojega unuka. Drugi dan je pa poslal vprašat k polku, pri katerem je služil dotični vojak, kakšen človek jo ta. Ko je »vedel, da je eden najlioljih mož, ki s svojo skromno mezdo še podpira mater, ga je odkupil svojim denarjem od vojakov. Tako je pomogla blagi »srčnost malega nadvojvode dobremu sinu od vojakov.
Toda kmalo so minile igre in treba je bilo se učiti in pripravljati za svojo veliko in težavno nalogo. Mladi prestolonaslednik so je moral že zgodaj uriti v vseh vednostih, katerih so mV drugi mladeniči v srednjih in viših šolah. Vrhu tega se je moral učiti tudi jezikov, katero govore njegovi narodi. Mladi nadvojvoda se torej ni učil samo latinščine, grščine, francoščine in angleščine, ampak tudi avstrijskih jezikov: madjarščine, eeščine poljščine, italijanščine, srbo-hrvaščine itd. Komaj mu je bilo dvanajst let, je znal že najznameniteje evropske jezike in jezike raznih narodov, katerim je zdaj vladar. Knzven toga se jo vadil tudi v raznovrstnih vojaških in mnogih družili vednostih.
Tako so kmalo minila mladostna leta našega cesarja.
Kronanje cesarja v Olomucu.
Leto 184H. je bilo nemirno leto. Od vseh stranij so navalili notranji sovražniki na Avstrijo, hoteči jo ugonobiti. Miroljubni cesar Ferdinand je užaljen odložil krono, izročivši jo komaj lHletncmit Franu Josipu. Dne 2. decembra — ravno pred petdesetimi loti — je vsprejel naš cesar krono od svojega strica. Vsa Avstrija je iskreno pozdravljala svojega novega vladarja. V Olomucu so bile isti dan velikanske slovesnosti. Zvečer so napravili razsvetljavo, da se je videlo vso mesto kakor ognjeno morje. Drugi dan so se cesarju poklonile oblasti, generalstvo, duhovništvo, učiteljstvo. Dan za dnevom so prihajale deputacije od vneli stranij poklanjat se novemu vladarju. Med temi so bili tudi Slovenci, ki so zagotovili cesarju svojo neomajno zvestobo. Iz Trsta je zastopal Slovence škof Legat. Temu so preti o< l h o tlom na Dunaj varovali slovenski Tržn noti še posebej, naj sporovi cesarju nji horo zvestobo. „Slovani hovejo obstanek Avstrije ter braniti njene, meje ilo zadnje kaplje krvi. Vtem duha so nas odgojili očetje, isto ljubezen tlo Avstrije pa j bomo vcepali v sna tudi sinovom in vnukom svojim". Tako so zagotavljali Slovenci 1. 1848 in to svojo zagotovilo so zvesto držali do današnjega dne.
Cesarjeva poroka.
Dne 1H. avgusta 1853., ko je dovršil cesar svoje 255. leto, se je v cesarskem poletnem dvorcu v Išlu izvršila zaroka mladega vladarja z Elizabeto, hčerjo Mak m, vojvode Bavarskega. Nevesti Elizabeti je bilo takrat še le sedemnajst iu pol leta. Dne 24. aprila 1854 je bila poroka na Dunaju. Ne da s« popisati, kako veličastno so slavili avstrijski narodi ta izredni dogodek. Tildi 11a Dunaju so bile isti dan velikanske slavnosti. Cesar pa je ta dan najlepše slavil s tem, da je daroval 200.000 gold. za ubožce, cesarica pa 50.000 gld.
V smrtni nevarnosti.
Dne 18. fobruvarja 1853. je neki krojač, imenom Libenv, napal cesarja ■/. dolgim kuhinjskim nožem, ko se je cesar sprehajal po takratnih nasipih j dunajskega mesta. Morilec je bil zabodel cesarja v • tilnik, a nož je spodrsnil po dolgih zapogah ovrat-i nikovih. Spremljevalec cesarja in meščan Ettenreieh sta k sreči priskočila o pravom čadu in rešila cesarja iz rok morilčevih. Morilca so izročili pravici; na vešalah je končal svojo življenje. Na Dunaju pa so postavili krasno cerkev v zahvalo, da je Bog ohranil vladarju življenje v smrtni nevarnosti. Ta cerkev so imenuje votivna cerkev.
Leta 1882. je bil naš cesar zopet v smrtni nevarnosti. To pot mu je stregel po življenju znani irrodontovco Oberdank, ki je bil člen tajnega društva zarotnikov, ki so žrebali, kdo naj umori cesarja. Žreb je zadel Oberdanka, ki je bil takoj pripravljen, da izvrši zločin. Hotel je vreči bombo cesarju pod noge. Toda k sreči so prišli hudobnežu na sled še preden je mogel izvršiti nameravani zločin. Oberdanka so prijeli v lvonkah in tako je bil cesar pravočasno rešen iz 1 pretečo smrtne nevarnosti.
I Petindvajsetletnica cesarjevega vladanja.
Dne 2. decembra 1873. slavil jo cesar petin-dvajsetletnico svojega vladarstva. Znjim so jo sla-i vili tudi vsi narodi avstrijski. A najlepše se je slavila petindvajsetletnica z velikimi čini človeko-
ljuhja, 8 katerimi »i takrat narodi postavili eesarju trajen spomenik. Kako so cesarja razradostila /namenja narodov, to svedoči pismo, v katerem je izrekel zahvalo svojo. »Najbolj me vseli — dejal je plemeniti cesar »da je vzbudila želja, katero sem izrazil, zares ganljivo tekmovanje, kako hi se najlepše izkazala dolirodelnont, otl'le revežem solze in pomagalo tistim, ki so v stiskali. LjuBeren mojih narodov, ki jo svedočijo te izjave in ki sem jo podedoval h prestolom in s slavnimi spomini svojih dedov kakor najdražji ltiser to ljubezen ste mi izkazovali v petindvajsetih letih mojega vladanja v sreči in nesreči, in uverjon sem, da hode podpirala mene in mojo hišo tudi v Uidočih dnevih. Hlagor mi, ker sta mi ta l jubezen in vernost najlepže plačilo za moje vladarske skrbi, za moj trud, ki je veljal vedno blagostanju mojih narodov«.
Velikanske izjave udanosti, ki dohajajo cesarju sedaj — o petdesetletnici — od vseli strani vse države, pričajo, da hijcjo zanj srcu njegovih podložni kov isto ljubeznijo kakor o njegovi petin-dvajsetletniei, du svedočijo, da se zvesti Avstrijci zavedajo, koliko se imajo zahvaliti svojemu dobremu vladarju.
Nesreče v vladarski rodbini.
Težko je llog skušal našega vladarja. Človek se mora le čuditi, da mu je bilo moči prenesti toliko britkih udareev osode, ne da bi onemogel pod njimi.
Dne lil. junija 1. 1807. mu jo bil ustreljen v daljni Meksiki brat Maks, cesar meksikanski.
(»rožen udarce je zadel cesarja Frana Josipa, ko mu je 1. 1880. umrl edini sin, prestolonaslednik Rudolf, Koliko je občutil cesar takrat, se ne da podpisati. NeBvesten se je zgrudil blagi oče, ko mu jo došla pretresljiva vest, potom pa se je zaklenil v svoje sobe in je molil, da najde miru in tolažbe. Pa tudi vsacega dobrega državljanu je pretresla tužna vest o smrti cesarje viče vi. »Ubogi cesar!« so vzdihovali takrat Avstrijci, pomilujoči nesrečnega cesarja, kateremu jo bila v njegovih britkih urah jedina tolažnioa njegova soproga — cesarica Elizabeta. Toda sedaj mu je odvzeta tudi ta !
Vsakemu je še živo v spominu dan 10. septembra, ko je padla cesarica Elizabeta pod morilčevo roko v Genovi. Kruta roka zločinčeva jo ugrabila našemu cesarju njegovo najzvestejšo spremljevalko v življenju. Toda herojično jo prenesel vladar tudi ta udarec, »lasi so je bilo bati, da ga ta nesreča podere na tla.
Raz,ven teh ko je v vladarski hiši dogodilo se družili nesreč. L. 1887. je nesrečno umrla 1H-Ietna Matilda, hčerka nadvojvode Albreolita. Vnela se jej je obleka, da je morala umreti vsled dobljenih ran, Nadvojvoda Viljelm, nadzornik topništva, je 1. 1804. padel s konja tako nesrečno, daje umrl. L. 1805, sejo na Ogorskem ponesrečil nadvojvoda Ladislav. l/prožila so mu je puška in ga usmrtila. L. 1807. je zgorela v dobrodelnem bazaru v Parizu nadvojvodinja Alica, sestra cesarice Elizabete.
Ceaar Fran Josip na Slovenskem.
Na Slovenskem je bil naš cesar večkrat. Lota 1850. je potoval na Štajersko in Koroško. J)ne 17. novembra istega lota sta so ustavila cesar in njegova soproga Elizabeta v Ljubljani. Tam jo praznovala cesarica svoj god. Zvesti Slovenci so prihiteli od vseh stranij pozdravljat svojega vladarja. Od tod jo potovala cesarska dvojica na Italijansko. Na potu nazaj so jo ustavil cesar v Trstu, kjer jo pohvalil posebno mostno stražo in ba-talijon slovenskih okoličanov. Slovesno so ga sprejemali tudi I. 1882., ko je praznoval Trst petstoletnico, odkar je prišel pod vlado našega cesarja.
V noči od dne 14. na 15. aprila 18115. jo Ljubljano zadela strašna nesreča. Močan potres je razdejal skoro vso mesto ljubljansko. Ko je cesar zvedel to, je takoj poslal brzojavnim potom 10.001) gld. denarja, cbsarica pa 5000 gld. A hotel se je prepričati sam t) veliki nesreči in sam je prihitel v Ljubljano, da potolaži svoje zveste Slovence. Dne 7. maja se je pripeljal v Ljubljano. Ko je videl toliko bede in gorja, jo obljubil, da bode tudi nadalje skrbel za nesrečno mesto. In ros, cesarjeva beseda jo pomogla; državni zbor je dovolil veliko podporo in od vseh stranij, iz Avstrije kakor tudi iz tujih dežel so prihajali veliki doneski
Ljubljana je prebila nesrečo in se iz razvalin dvignila še lepše nego je bila prej. A da je bilo to mogoče, zahvaliti se ima v prvi vrati dvojemu dobremu vladarju.
Prostor nam, žal, ni dopustil, da bi navedli vsaj vse glavni je momente iz življenja vladarja našega. I kupna sodba jo ta, da celo (»ni, ki niso prijatelji kronanim glavam, morajo priznati cesarju Krami Josipu, ker to dokazujejo dejstva da dičijo tega vladarja plemenite lastnosti, kakor mulokaterega drugega. To smo videli na njem že o neštevilnili prilikah. Njegov plemeniti značaj, iu njegovo blago srce vodita že tekom petdesetih let eolnič avstrijske države iu njenih narodov in le njegovi previdnosti se imajo zahvaliti narodi avstrijski, da je Avstrija srečno in zmagonosno prebila vse viharje, ki so navalili na njo tekom petdeset let njegovega vladanja in da je ostala trdna vez, ki spaja narode v jedno družino. In vsi mi, ki nas spaja vez dinastičnega čutstva, voz ljubezni in udanosti do vladarja, vsi mi ki smo jedne misli, vsklikatno danes iz vso duše : Bog nam ohrani viteza in mučenika na tronu Habsburgov, Bog nam ohrani Prana Josipa I. do one skrajne dobo, ki jo odmerjena bivanju človeka na tej zemlji !
Domače vesti.
Nadvojvodinja cesarifilia - vdova Što fali iju pride v kratkem v cesarski grad Miramar, kjer se nastani za dlje časa.
Z današnjo številko „Edinosti" izšla je posebej kakor priloga mi trdem papirju slika cesarjeva, katera se bodo prodajala po 5 kr. v naši administraeiji in v vseh tobakaruah, kjer so prodaja »Edinost«. Ta slika je tako naravno izdelana, da nam oseba cesarjeva kar govori iz nje. V primernem okvirju bode kras vsaki sobi.
%a jubilejno dijaško ustanovo došli so začasnemu odboru sledeči darovi : Gosp. Fran Kalistcr ...'.., 2000 gld
Tržaška posojilnica . ......200 „
Miha Truden ......* . . 100 „
Ivan Mankoč ........100 „
Josip Mahne....... .	100 ,,
Anton Zlogar, župnik v Kranjski gori 1 „ Pevsko društvo »Zvon« na Opčinah
(čisti dohodek veselico 2l>. jun. 1808.) 35 „
■ Goriup Alojzij, Prošek .....	10	„ Pogoreloe Ante, potestnik iu trgovec
na Greti..................50	„
Rodbina Maotlkova v Trstu ...	20	„
»Delalsko podp. društvo« v Trstu .	200	,, Jakob Gomilščak, profesor veronauka
na e. kr. realki v Trstu ....	10	„ Matej Andrejevi«? Trnovee, tržaškega
višega sodišča sovetnik..........10	„
Ivan Jesenko, e. kr. giuumz. profesor
v Trstu....................20	„
Vekoslav Furlan, oes. kr. računski
svdtnik....................5	,,
dr. Gustav Gregorin............20	,,
I, Domioelj, trgovec v Korminu . .	5	„
Ivan Naborgoj................10	„
Fran Valenčič................5	,,
Julij NVarto ................20	„
Fran Potočnik, Trst............5	„
(Jracijan in Nioefor Stepančič, Trst .	50	,, Bogdanovi«' Ante, trgovski knjigovodja, Trst ..,,.,..	10	,, Magdalena Ipavec, posostniea, Kon-
tovolj . . .............15	„
Fran Toroš, c. kr. ravnatelj finančnega
urada.....................'»	„
A brani Ivan, trgovec, Trst ...	10	,,
K. M. V. v Kopru.............'!	,.
Skupaj 2021 gld.
Predvečer cesarjevega jubileja. Že sinoči pod noč je bilo — ko je mogočno donelo zvonenje z zvonikov vseh cerkva —- jako živahno gibanje po tržaških ulicah in čim bolj so jo mračilo, tem bolj so naraščalo množice. Kmalu se je jela prižigati luč za lučjo na oknih mestnih hiš, a kmalu smo videli razsvetljavo, kakoršne — to treba pri-poznati — že dolgo nismo doživeli v Trstu. Sicer pa je bilo — toga zopet ne sinemo tajiti — <lokaj poznanih iu odličnejih hiš, ki so »blestele« v svoji popolni temoti!
Kar se tiče razsvetljave, sta se odlikovala društvo Llovdovih mašinistov — velikanska krona iz samih električnih svetiIjk — in pa stara borza.
Kmalo po 7. uri je ostavila vojaška godba vojašnico in spremljalo jo je na tisoče ljudij na veliki trg preti naniestništvo. A za vojaško godi mi je ostavi 1 veliko dvorišče vojašnice sprevod z dolgimi vrstami hakljetioseev, .4 godbami in več društvenimi zastavami. V vsporedu je ponosno vihrala krasna zastava Del. podp, društva«. Sprevod -e je pomikal po ulici Torrente, po lesnem trgu, po Corsu, na borzni trg in od tu pred namestništvo. Pred namestniško palačo so svirale vse tri godbe cesarsko pesem, rakete so švigale in prasketale v zraku in množice so vsklikale »živio« in »evviva . Po dovršeni ovaeiji pred naniestnižtvoni vrnila so se društva v svoje stane, izvzemši veteransko društvo, ki je šlo so svojo godbo pred stan vojaškega poveljnika, generala Lovotto, na ulici Stadion.
Kakor vsikdar so se odlikovale tudi ob tej priliki vrlo branjevke na lesnem trgu, ki so na vseh šatorih razobesile črno-rumene zastavo,
A tudi okolica je na sijajen način pokazala svoje patrijotiško čutstvovanje. Vse višino okolo Trsta so blestelo v lučili, da jo bil zares impo-zanten prizor.
Zivalmo vrvenje po mestu je trajalo pozno v noč.
Danes ostanejo zaprti vsi občinski uradi, isto-tako praznujejo vso šolo. V mostni ubožnici bode slovesna sv. maša ob 0. uri, istotako v mestni bolnici, Trgovine na Corsu bodo večinoma zaprte.
Slovansko pevsko društvo v Trstu vabi na veliki koncert, kateri bodo jutri v soboto dne .4. decembra 1808. v rodutni dvorani gledališča »Politeama Rossetti«. Vsporod koncertu je nastopni: 1. D. Jenko: »Naprej , orkester. 2. Flos-to\v: Ouvortura k operi »Martini«, orkester, .'h Forstor: »Nase goro«, mešani zbor. 4. Kolarič:
a)	»Miruj srce moje«, pesem, orkester; Smetana:
b)	Sekstet k operi »Prodana nevesta«, orkester. 5. Forster: »Ljubica«, mešani zbor. l». Humperdiuk: Fantazija iz opere »Hiinsol in Gretel«, orkester. 7. F. S. Vilhar: »Na vrelu Bosne«, možki zbor in bas-solo, 8. J*^ Dalmatinski šajkaš«, dvospov (tenor in bariton) se spremljevanjem orkestra. 0. H. Volarič: »Grajska hči«, mešani zbor, s tenor in sopran samospevom in dvospevom soprana in alta. 10. Kindl: »Slovanski •nnpovi«, venec, orkester. 11. »Plavaj ladja moja«, ženski zbor so spremljevanjem orkestra. 12. Verbi : Duet opere »Nabuccodonosor«, orkester. IU. Fiirstcr: Vodnikov vencc«, možki in mešani zbor, si- spremljevanjem orkestra. 14. Finale, orkester. Na koncertu sodeluje popolni vojaški orkester c. iu kr. pcšpolkn št. 07 pod vodstvom gosp. kapelnika. Začetek točno oh 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 krono. Sedeži: I. vrste, naslanjači (poltroneiue) 1 krono; M. vrsto .40 nč.; III. vrste 20 nč.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Ljubljana 1. Vsa Ljubljana je sijaj.....-azsvet-
Ijenn; neštevilno slovenskih zastav se vije po ulicah; mostna hiša vsa v hclo-modro-rudečih električnih žarnicah, obkoljena od tisočev občinstva. Videti je tudi veliko drugih transparentov v narodnih barvah. Godita svira po mestu ob navdušenih vsklikih. Nemški nacijonalci so se poskrili.
Dunaj I. Cesar je danes opoludne s princezi njo Gizclo odpotoval v NVallsee, kamor jo odpotovala tudi vdova nadvojvodinja Štefanija.
Praga 1. Petdesetletnica cesarjevega vladanja se praznuje tukaj z čini dobrodelnosti. Mnogo zavodov in korporaeij je darovalo znatne svoto v dobrodelne namene. Jednaka poročila prihajajo iz drugih mest na Češkem. Jutrajšnji dan se bode praznoval splošno iu bode večinoma mirovalo delo v pivovarnah, delavnicah in tovarnah. Deželni odbor je ukrenil, da se razobesijo zastave na poslopjih, ki so pod njegovo upravo. Danes zvečer bode mesto slavnostno razsvetljeno.
Budimpešta I. Zbornica poslancev je nadaljevala razpravo o ideinnitetni predlogi. Potem, ko je govorilo več govornikov za in proti, se je preložila razprava na prihodnji ponedeljek.
Budimpešta 1. (Magnatska zbornica). Predsednik grof Kar..Ivi je imel govor do zbornico, v katerem se jo spominjal petdesetletnico vladarjeve. Nnglašal jo, da je ogerski narod o vsaki priložnosti pokazal svojo odkrito udanost. Tudi zbornica magnatov da naj izreče o. tej priliki svojo iskreno in odkrito častitko. Zbornica je sklonila, da se ugodi predlogu predsednikovemu in da izreka iskrene častitko povodom petdesetletnice vladanja Nj. Veličanstva. Na to se jo soja zaključila.
1
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom,
ulica S. Francesco štv. 2, I. nadstr.,
. januvarja 1SJ)S, torej v teku I
dosegla j<v 25. novembra v prometu «>«I I
iii 25 <
mesecev
1,OOO.CIOO gld.
To je dokaz, <la ta zavod orjaško napreduje, da uživa zaupanje, da je bila njegova ustanovitev prepotrelma in da stoji na trdni podlagi. Tak lep vspeli je dosegel nas prekoristen in za neodvisnost Primorskih Slovanov prepotreben zavod v tako kratki dobi, ko se mu je boriti velikanskimi težavami, strastno konkurenco in podlim podkopavanjem naših nasprotnikov. To vest objavljamo prepričanjem, da se bodo tega napredka veselili se v večji meri naši zadružniki, nego se vesele njegovi ustanovitelji in voditelji, ki delajo in se trudijo za njegov vspeli ne le brez lastne koristi, marveč po-žrtvovanjem. Vesele pa se naj tega napredka tudi ostali naši bratje, ki niso naši zadružniki, ki pa vendar hrepene po kacem napredku slovenskega življa, ki se ima boriti celo /a obstanek. Upamo, da ta napredek odpre oči že tistim Slovencem, ki so dosedaj nalagali svoje prihranjene novce, nezaupajoČi morda našemu zavodu, v tujih nasprotnih zavodih, ki so jim dajali le 3°j0 obresti, (ločim obrestuje naš zavod, že od početka, vloge po 4b°|0. V bolji dokaz pa naj govore številke!
Leto	Promet		Naraščaj		Število za<l rudnikov	Stanje d e 1 e 7. e v		Vloge		Leto	Tekoči račun	
	gold.	110.	gld.	1K'.		Kld.	11 č.	«u 1.	tir.		gld.	nč.
1802	76497	31	—		144	5461	80	17663	7(5	—	_	—
1893	110877	m 1	40380	;K »	228	7810	—	38245	13	—		
1804	204208	8 (>	873111	25	1545	10190	—	49741	66	—	—	—
1805	1177801	1)8	173593	12	510	14100	—	74294	52 71	1 895	13750	—
isjh; f)i;sr>27		81	190725	8.",	084	16520		102463		1 896	23984	56 32
1807 71)0854		2)5	222:;2<;	42	932	20330	_	150432	17	1897	14475	
1808 1,(100000			209145	77	1 1 75	25(500		176274	Sil	1 898	43597	71
Podatki za leto 1 898 veljajo do 25. novembra 1 898.
Skupne vlogo Skupni promet .
goM. 704.02.T4tt 3,134.767*80
Hranilne vloge se sprejemajo vsaki dan in se obrestujejo po 4"/.. brez vsakega odbitka.
Rentni davek od vlog* plačuje zavod in ne vlagatelji.
\'r

6}
Hr
IV/
a