S-ev* 66*
V Lfublfan!, sreda, 23. marca 1921*
Poštnina platana v gotovini
Leto I.
fzhala vsak de-išvnlk popoidiie
CENE PO POŠTI:
za telo leto K 144'— ža pol leta K 72‘—
V UPEAVI STANE MESEČNO S
M
r'’xj *mm
DELAVSKI OST POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN,
Uredništvo in uprasništvo v Kopitarjevi aiici štev. 5 — Telefon uredništva štev. 50 — Taiefon = upravriištv« štev. 32S s=
CENI PO POŠTI:
za četrt leta K 36"— za en mesec K 12*—
rt Z? £&a5 č-š?.'
žasa &S2 Hresten in SSmmzBBl
Beograd, 23. marca. (Izvirno.)
_ Včerajšnja seja ustavnega odbora je bila ena najvažnejših, ker je bil sprejet člen 62. ust' načrta,'ki govori o upravni razdelitvi države, kaker ga je vlada predložila. Di, Drinkovic je hotel na tej seji podati izjavo Narodnega kluba, toda predsednik odbora je odvzel besedo, da Drinkovic ni molel dovršiti svoje izjave. Ta čin je povzročil med člani Narodnega kluba veliko raz* parjenje in je dr. Drinkovic izjavil, da odide domov. Nato sta člana Narodnega kluba demonstrativno zapustila odborovo se-!°. Podala sta se v prosicre Narodnega kluba. Razni vladni poslanci so ju prišli nagovarjati, naj ostaneta v Belgradu, toda dr. Drinkovic in dr. šurnin sta vstrajala Pri svojem sklepu. Včeraj so vsi člani Narodnega kluba odpotovali. Ta njihov korak ie povzročil v poslanskih krogih veliko Presenečenje in vznemirjenje. Nekateri hrvatski poslanci vladnih strank so v kolarjih naglašali, da je vlada s svojim te- j
rorjem povzročila, da se bo sklepalo o ustavi v plenumu brez Hrvatov in mogoče tudi brez Slovencev.
* * *
Ta korale hrvatskih poslancev Narodnega kluba je posledica nasilnega postopa-nja, ki ga izvaja zadnje čase prenapeta vladna večina s pomočjo slovenskih samostojnih in turških plačancev. Posledice tega koraka Hrvatov bodo velike. Že danes se več kot polovica vseh hrvatskih poslancev ne udeležuje parlamentarnega dela v konstituanti. Sedaj bosta odsotni več ko dve tretjini hrvatskih poslancev. Če se temu koraku pridružijo še slovenski in hr-vatski poslanci Ljudske stranke, kar sicer še ni gotovo, bi bila nova ustava kraljestva SHS ustava brez večine Slovencev in Hrvatov. Morda bo ta korak centralistične kapitaliste in njihove plačane sluge opomnil, da so lok preveč napeli. Še je čas, da gredo na druga pota. Po sedanji poti tirajo državo v pogubo.
la dolžnost in przcice titefa.
Kakor znano, je sedanja vlada prvotno predložila tak načrt ustave, ki mu je docela manjkala vsaka sled socialnogospo-darske vsebine. To je osupnilo celokupno javnost in na vlado so od vseh strani leteh taki očitki zaostalosti in nerazumevanja časa, da se je končno rada ali nerada uklonila splošni zahtevi in pristala na to, da pridejo v ustavo kot III. del tudi splošne socialno-gospodarske določbe. O tem delu se zadnji čas vrši razprava v ustavnem odboru. Seveda si vladni ustavotvorci iz vseh sil prizadevajo, da 'bi ta del izpadel mršaveje, dočim se pravi ljudski zastopniki trudijo, uveljaviti kolikor največ mogoče nepetverjena socialna načela.
V	33. seji ustavnega odbora so bili na dnevnem redu členi 2.—4., ki govore o dolžnosti in pravicah dela. Tu je nastopil P°sl. SLS dr. Gosar in predlagal, naj se 2. ch izpopolni tako, da se bo glasil:
_»Vsak državljan je dolžan, da se po svojih sposobnostih vdeležuje produktivnega ali drugače socialno-koristnega dela. Svoboda dela je zajamčena, v kolikor ne nasprotuje družabnim interesom,« Svoj Medlog je dr. Gosar vtemeljeva-1 tako-le: »Da se v ustavi izrazi načelo dolžnosti dela, se mi zdi potrebno zlasti radi tega, ker pri naši sedanji zakonodaji sicer dejansko
obstoji dolžnost dela za tistega, ki nima premoženja, ne obstoja pa pa tistega, ki ima premoženje.
Pri nas v Sloveniji velja zakon, da sme lavna oblast (policija ali orožništvo) zapreti vsakega, ki se potika okrog, pa se ne more izkazati, da ima dosti premoženja za življenjske potrebščine ali da išče deia. V tem je jasno izraženo načelo, da je tisti, ki nima premoženja, od katerega bi mogel živeti, prisiljen, da dela.
Če velja ta princip za tiste, ki nimajo premoženja, brez razlike, mota po mojem nineuju veljati tudi za onega, ki ima premoženje, brez ozira na to, na kakšen način si ga je pridobi’. Mi pa vidimo, da danes velja ?amo za tistega, ki nima premoženja, -dolžnost, da mora iskati dela; tistega r.c. ;ma pr-^noženje, ki si ga je morebiti ju.i lahek način pridobil (morda ga je Rcclcdoval ali celo. prigoljufa!), pa nikdo ne vprafu:: o ’ kod imaš svoje premoženje« dc:k.»? :..\i velja dolžnost dela za tistega, ki nima premoženja, mora veljati tudi tirief., ki ima premoženje, fudi ,ejasno, da bogatin, ki ne dela, ■ivi na L ko'J o družbe še mnogo bolj nego 'tek, ?*i nima premoženja, pa si skromne, 'trebs'-'jne preskrbi morda z beračenjem \ W li kakorkolj’; kajti tioii, ki ima preme ^?nje, porabi (konzumna) mnogo več reveže
K či. 3 je predlagal dr. Gosar, naj se njegovo besedilo fclasi tako le: »Delavna fnečjc pcd posebnim varstvom zakona. ržava bo predložia enotno
delavsko pravo.
, Delavsko p r a v o določa posebne dredbe za varnost in zaščito delavcev v j8j 1 podjetjih, posebno pa ustanavljanje elavskih svetov pri podjetjih s pravico vpo^eda v upravo in vodstvo podjetja in soodiočevania v vseh stvareh, ki se tičeio
delavskih interesov. Žene in nedorasli se morajo posebej zaščititi pred posli, ki so njihovemu zdravju škodljivi.«
V utemeljevanju tega predloga je rekel dr. Gosar med drugim:
»Naše dosedanje pravo govori v prvi vrsti o stvarnem pravu, o onih odnosih med državljani, ki se nanašajo na stvarno pravo. Če izvzamemo prvi dve poglavji občega državljanskega zakona, ki govorita o zakonu, o očetovski oblasti in varuštvu, obsega ves obči državljanski zakonik sko-ro izključno določbe stvarnega prava. Toda, če pravo ščiti lastnino, če na dolgo, široko in podrobno doleča in ureja posamezne pravne odnose med državljani, ki se nanašajo na imovino, mislim, da bi bilo še mnego bolj potrebno, da se natančno uredijo tisti odnosi med državljani, ki se nanašajo na delavno moč. Sedaj so v našem občem državljanskem zakoniku vtaknjene določbe, ki se tičejo službenega razmerja, med obligacije, kjer se govori o navadnih kupčijah in pogodbah. Iz tega se jasno vidi omaloževanje pomena delavne moči, S predlogom, da se ustvari posebno delavno pravo, zahtevamo, da se. združijo v samostojen zakon, v posebno pravo vse tiste norme, ki se nanašajo na zaščito delavne moči in na ureditev razmerja med delodajalcem in delojemalcem.
fretji odstavek 3, čl .zahteva posebno delavsko pravo. Delavsko pravo si predstavljam kot stanovsko pravo. Dočim bi obsegalo delovno pravo vse norme, ki se nanašajo na varstvo delovne moči, on na odnose, ki nastanejo, če kdo delavno rnoč proda ali da v najem, naj bi obsegalo delavske stanovsko pravo tiste norme, ki so posebno potrebne za delavski stan kot tak. To pravo bi obsegalo določbe o delavskem varstvu, delavnem času, o varnostnih na-rcclbah v posameznih podjetij itd. Zlasti pa pevdarjam: v delavsko pravo bi morale priti določbe, ki dajo delavcem pravico vpeglcdati v vodstvo podjetja in pravico soodločevanja v vseh stvareh, ki se tičejo delavskih koristi. Tako bi dobili pri posameznih podjetjih v varstvo delavcev in uslužbencev posebne odbore, ki bi ščitili delavske koristi, Irreeno je tu treba naglasiti, da bi ti delavski odbori ne imeli samo pravice' svetovanja in vpogleda pri vodstvu podjetja, ampak tudi. pravico soodlcčžva-nja v vseh stvareh, ki sc tičejo delavskih koristi.«
V r.adaljn: debati je dr, Gosar nastopil z,
orne; Us v svobode v gospodarskem življenju
na korist delavcu, kakor je to predlagal dr. žiimrak. Tu je dr. Gosar povdaril med .drugim: »Načelo svobede pogodbe v gospodarskih odnosih ni novo, ampak je star liberalen princip. Tekom prejšnjega stoletja so se le polagoma uveljavile tudi posamezne izjeme proti temu principu. Sedaj po vojni dobi, ko stopajo socialna načela v veljavo in ko smo tudi mi prišli tako daleč, da hočemo uveljaviti v ustavi nekaj socialno-gospodarskih načel, v naši dobi se gre baš za to, da se svoboda pogodbe v gospodarskih odnosih omeji in da se podredi socialnim interesom; Poprej je veljalo načelo, da ima vsakdo skrbeti zase in da
je vsakdo svoboden v zbiranju imetja in v vsem ravnanju, ki se tiče gospodarskega življenja. Sedaj se pa uveljavlja načelo, da mora vsakdo pri tem, ko skrbi zase, vpo-števati tudi družabne interese. Zato je treba tudi v naši ustavi svobodo pogodbe omejiti,«
Vladna večina je predloge naših poslancev odklonila.
V	razpravi o 4. čl, se je dr, Gosar znova oglasil in rekel: »Ker ste poprej odklonili predlog, ki zahteva dolžnost dela za vsakega državljana, ne morem razumeti, zakaj sedaj zahtevate, da mora tudi tisti, ki ni sposoben za vojaško službo, odslužiti svojo dobo v primerni službi. Komu nalagate to dolžnost? Za one, ki imajo dosti premoženja, da jim ni treba delati, ste jo poprej odklonili. Vidim da jo zahtevate samo za tiste, ki že sedaj delajo. Posledica
bo ta, da bodo kmetje in delavci morali delati gotov čas v korist državi, dočim bodo oni, ki niso sposobni za ročno delo, k večjemu sedeli v pisarni in kaj delali ali pa nič. Zato mislim, da ta načrt uvajanja splošne dolžnosti dela nikakor ni dober. Navajal se je argument, da je treba kmete in delavce izobraziti za delo; toda to moremo doseči s strokovnimi šolami, ne pa z militarizacijo. Vsi vemo, da se v vojaški službi kmetje in delavci glede sposobnosti za delo ne nauče ničesar. Zato smo odločno proti temu členu, predvsem zato, ker nalaga dolžnosti samo onim, ki že itak morajo delati, ker nimajo premoženja, od katerega bi mogli živeti.«
Naši poslanci vrše v Belgradu svojo dolžnost; ako njihovi uspehi niso taki, kakor želimo, vemo, da to ni njihova krivda.
EHi bečetno asiri
Kaj se pripre vije?
Belgrad, 23. marca. (Izvirno) V političnih krogih se pripisuje velika važnost okolnosti, da je francoski poslanik Simon posetil v spremstvu nekega francoskega generala, ministrskega predsednika Pasica. Ta okoinost je v zvezi s sledečo: Včeraj se je vršil ministrski svet pod predsedstvom regenta Aleksandra. Poročal ie Pasic o zunanje-političnem položaju, ki je nastal vsled sklepov londonske konference.
9 v a
Druga vest se glasi: Nemčija vztraja v svojem pasivnem odporu proti ententi in njenim odškodninskim zahtevam. Odklonila je tudi plačilo lmilijarde mark v zlatu, ki je zapadlo danes, dne 23. t. m.
Tretja vest iz francoskega izvora Pariza (!) se glasi: V Moskvi se je vršil velik vojaški posvet, na katerem so sklenili vojaške priprave naj večjega obsega. Sklepi govore o mobilizaciji 4 milijonov mož, o prevozu vojske na kavkaško, rumunsko in poljsko fronto, o nujnih naročbah v inozemstvu, o mobilizaciji brodOvja.
Temu ravno nasprotno je rusko brezžično poročilo iz Moskve, ki pove, da je na seji vseruskega osrednjega izvrše-valnega odbora govoril Katinim o miru s Poljsko in rekel med drugim: >Z mirom, ki smo ga sklenili v Rigi, je izginila naša zadnja zunanja fronta in mi upamo, da v bodoče ne bo več nobene take fronte.«
* * *
Angleško-francoski imperializem je prišel ob vso pamet. Namesto da se v Evropi ustali mir in red, za kar so ententini državniki ustanovili Ligo narodov, se delajo nasprotno priprave za novo vojsko. Kriva je temu nenasitnost, pohlepnost in gospodstvaželjnost francoskega in angleškega velekapitala, ki širi vesti o opasno-sti svetovnega položaja, da bi javnost premotila glede na svoje aneksionistične namene.
Položaj je res opasen, toda izključno vsled politike entente. Če bi se bila ta pri
■B—mw«l «i IMmmairammiMiMMi
88toš tmriC&rsMf ras*.
V posvetovalni dvorani okrajnega glavarstva v Mariboru se jo vršila dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldne enketa o osnutku novega »Viničarskega reda za Slovenijo«, katerega je predložilo poverjeništvo za socialno skrbstvo. Enkete so se udeležili zastopniki poverjeništva za kmetijstvo, okr. glavar v Mariboru, vodje okr. gl. Ptuj in Ljutomer, narodni poslanec Filip Kisovar, zastopnik Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, ravnatelj državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru, višji kletarski nadzornik v Mariboru, zastopniki političnih strank JDS, SKS, .1SDS, NSS in SLS in strokovnih organizacij Vinarskega in sadjarskega odseka slov. Kmetijske družbe v Mariboru, Kmetsko-delavske zveze/ Narod-no-socialne stranke, Jugoslovanske Strokovne zveze, Viničarske zveze jn Kmetske zveze. Razpravo je vodil komisar poverjeništva za socialno skrbstvo dr. {Hiba r.
V daljšem referatu je obravnaval dosedanji razvoj viničarskega vprašanja in primerjal postavo z dne 2. maja 18S6, po kateri se ustanovi Viničarski red za Štajersko, z osnutkom novega Viničarskega reda za Slovenijo. Osnutek določa v g 16 a eksistenčni minimum viničarjevih prejem-
sklepanju mirovnih pogodb s premaganci dala voditi cd Wilsonovih načel in ne od svojih nagonov maščevanja in osvajanja, bi danes ne bilo treba ententi niti provocirati kronštatsko vstajo niti zasedati nemško ozemlje. Trajen mir po tej strašni svetovni vojski je mogoč samo na podlagi resničnega bratoljubja med narodi, s tem da se ustavijo čisto novi mednarodni odnosi, ne pa da skuša angleško-francoski kapital poleg premagancev zasužnjiti še ves ostal svet,
Ententa hoče zdaj izsiliti iz Nemčije prvi obrok v Londonu sklenjene vojne odškodnine, ker se je Nemčija postavila na stališče pasivne rezistence. Svobodno jil Ampak nas naj pri tem pusti pri miru, h ranči ja ima zadosti zamorcev, da zasede Nemčijo, ki se ne more braniti, in da nosi pred bodočnostjo odgovornost za to svoje politiko, Mi pa nimamo čisto nobenega vzroka nakopati si po nepotrebnem sovražnikov, ker jih imamo itak zadosti.
Kar se tiče Rusije, francoski listi na* ravnost provocirajo. Po kronštatski vstaji ni misliti na nobeno ofenzivo Rusije proti zapadu. To se je jasno izreklo na kongresu komunistične stranke v Moskvi. Lenin je popolnoma preokrenil boljševiško politiko
v	smeri kmetskega agrarnega programa: ruski kmet pa je najodločnejši nasprotnik vojske. Pri prvi večji pustolovščini bi ruska rdeča armada sama strmoglavila sovjet, ki je bil po notranjih vzrokih prisiljen, da je napovedal dobo miroljubne politike gospodarskega preporoda.
Govori se nekaj tudi o Koroški. Ententa bi bila dolžna, na nam slovenski del brez vsega pripozna, ne pa da bi si mi morali to, kar nam gre po vsej px-aviei, morebiti zdaj s krvjo od zaveznikov odkupiti! To naj si v Parizu zbijejo iz glave: jugoslovansko delaovno ljudstvo noče o kaki vojski nič vedeti in sploh o nobeni pustolovščini! Vsaka taka st\ar bi temelje naše državo omajala. Po 5 letih krvi, muk in stradanja hočemo miru!
kov. Nove so tudi določbe o viničarjih kot kvalificiranih delavcih (§ 1), viničarskem spričevalu in viničarski knjigi (§ 5), krajevnih viničarskih komisijah kot razsodiščih (§ 27) ia bolniškem Zavarovanja viničarjev (§ 28).
Debate, ki je trajala do 14. ure popoldne, so se udeležili gg. dr. Pirkmeier, tir. žužek, Slanovec, S t a b e j, Š u t Robič, Verlič, Lipovšek, žebot, Puklavec, Zabavnik, Zmavg, Vesenjak, Vahtar in Kisovar. —
V	končnih izjavah so zastopniki vseh strank m organizacij izjavili, da smatrajo osnutek za primerno podlago pri rešitvi vi-nicarSiiega vprašanja, ako se vpošteva ne-Kal dodatnih predlogov. Izrazili so nujno
!jo, <ta bi vlada brez odloga naredbenin1. potom uveljavila novi »Viničarski red zi> slovenijo«.
Kriza med demokrati.
...	23. marca. (Izvirno) Na vče-
rajšnji seji demokratskega kluba se je opažalo splošno, da je klubov predsednik Ljuba Davidovič slabo razpoložen. Na seji je namreč prišlo do hudih spopadov mod posameznimi člani kluba radi Davidoviceve-ga pisma Pašiču glede popuščanja demo-
Stran 2,
»Nov! Čas«, dne 23. marca 1921.
Štev, 66,
3)nevni dogodki
— Radi hudodelstva umora je svoj čas zasledovalo državno pravdništvo bivšega nadporočnika 5. dragonskega polka, Drago Lončariča, sina znanega svoječasnega graditelja cest in vodovodov na Kranjskem.. Zadeva je sedaj čisto razjasnjena in se je izkazala popolna nekrivda nadporočnika Lončariča. Ta je namreč takoj po prevratu nekoč, ko je vršil vojno policijsko službo v Mariboru, v silobranu ustrelil nekega nemškega dezerterja. Že popoldan je imenovani nemški nacionalni dezerter streljal na nekega slovenskega vojaškega kurata, poskušal zavratno ustreliti tudi par drugih Slovencev. Ko ga je zvečer nadporočnik Lončarič z vojaško patruljo zasledil v zakotni mariborski gostilni, se mu je nemški dezerter v bran postavil, v neopaženem trenutku pograbil puško in z isto nameril proti nadporočniku Lončariču. Predno je pa sprožil, ga je Lončarič ustrelil s službenim revolverjem. Preiskava, ki so jo provocirali nemškonacio-naini krogi mariborski, je končana in so vsi sodni koraki ustavljeni.
— Svojo lastno mater poškodovala je Angela Nele. Mati Marija Košir je stara 63 let. Hči in mati sta se sprli v kuh'nji. Hči A.ngela je prijela svojo mater za glavo in jo je butala ob peč pri zidu. Zdravnik je ugotovil pri materi zateklo kožo na levi strani temenske kosti in bolečine v g'avi.
— Mrtvega novorojenca so našli dne 13. t. m. na železniškem tiru pred predorom Sv. Ane na Dolenjskem. Vsi znaki so kazali, da je otrok prišel na svet na stranišču med vožnjo na vlaku in bil vržen ven. Storilko iščejo.
ljubljanski dogodki.
lj Dva otroka do smrti povožena. Danes dopoldne sta bili v Ljubljani povoženi dve maii deklici. Na Žabjeku je bila okrog pol 11. ure dopoldne povožena 3 letna Melita II o t o v š e k ter je bila takoj mrtva. Okrog pol 12. ure dopoldne pa je neki kmetski voz pred Urbančevo trgovino na Marijinem trgu povozil do smrti 9 letno postreščekovo hčerko Angelo Zupančič, stanujočo na Dunajski cesti št. 9. Voz je pridirjal po Miklošičevi cesti tako naglo, da se mu deklica ni mogla ogniti.
lj Meso. Kakor poroča brzojav, je italijanska vlada dne 21, t. m. prepovedala vsak uvoz mesa iz Jugoslavije. Pri tem so ljubljanski mesarji zelo udarjeni, ker so izvažali v Trst meso na vso paro in jim je sedaj ostalo več vagonov že natovorjenega in prodanega mesa. To meso nameravajo sedaj izvoziti v Avstrijo, ako se jim prej ne izkvari. Ob tej vesti se ljubljanski konsumenti pač ne bodo mogli popolnoma ubraniti izkušnjavi škodoželjnosti, saj je presegalo vse meje, kakor so zadnji čas mesarji ravnali z njimi. Cene je narekoval vsak mesar kakor se mu je zdelo, dobro vedoč, da si vsak kupovalec trikrat premisli, predno bi šel naznanit mesarja in si nakopat na glavo poti in sitnosti. Pri tem so se mesarji naravnost norčevali iz ljudi. Tako je te dni neki goveji mesar, ki je imel na stojnipi samo drob, na vprašanje, kje ima meso, zasmehljivo odgovoril: »Mi-
slim, da je pravkar v Logatcu!« Morda bodo sedaj mesarji zopet malo bolj vedel) ceniti stalne domače odjemalce.
lj Tatvina v tobačni tovarni. Policija je aretirala in izročila deželnemu sodišču delovodjo tobačne tvornice Aleksandra Valjavca. Kontrolorju Janku Babniku je 12. t. m. naznanil asistent Slanko Velkavrh, da je našel s poslovodjem Šušteršičem večjo množino skritih cigaret. Kontrolor Babnik je na to zastražll detični temni lokal. Dne 14. t. m. je dal prenesti cigarete v svojo pisarno, pot do luknje, v kateri so bile cigarete skrite, je pa dal posuti z moko pomešano s sajami. Ko je šel kontrolor Babnik z nadkontrolorjem Fortun čem v klet, sta gospoda zapazila, da je šla čez moko oseba, ki je imela na petah gumi, iz katerega je b.la izrezana podoba križa. Ugotovilo se ie, da je prišel od tam poslovodja Valjavec, ki je i^el gumijeve pete, Direktor tobačne tvornice Mandelj je zadevo ovadil pclici:i. Detektiv Savinšek je ugotovil, da je dala delavka Marija T... Valjavcu 4 kartone Damen .n 3 Kartone Šport cigaret. Revirnemu nadzorniku Pod-reberšku e na to še povedala, da je pred kakimi 14 dnevi dala VaPavcu na njegovo zahtevo 3 škatlje Šport cigaret, čez 2 dni potem mu je izročila 4 kartone Damen cigaret. Dne 11. marca je pa zc.net izročiiat Valjavcu 7 kartonov cigaret. Povedala je tudi, da se je med delavci v tr1--'xri t voznici govordo, da nosi tobačne izdelke domov in da je zelo premožen. Prueli so na to 15. t. m. Valjavca, ki je vso krivdo zanikal. Revirni nadzornik Podret eršek je ugotovil, da je bil Valjavec ^red izbruhom vojske brez vsakega premoženja, med vojno si je pa kupil v Rožni dolini posestvo z vilo, v kateri ima zelo elegantno pohištvo in dragocenosti. Valjavcu so v Rožni dolini Rožnodolci očitno predbacivali, da ima v svoji vili topačr.o tvorn.co in so mu na njegovo vi'o napisali: »Vila tobaka«.
lj Prijet goljuf. Pri orožnikih v Žalcu se je priglasil trgovski praktikant Avguštin Vidic, kateri je dne 24. septembra 1920 opeharil v Ljubljani rajnega trafikanta g. Franca Šoukala za 3600 kron. Povedal je, da se je peljal iz Ljubljane v Bosensko Dubico, kjer je služil pri tvrdki Union od 6. oktobra do 6. marca letos. Dne 14. marca mu je bilo, kakor je trdil, v Celju ukradeno 2000 kron. Vidica so zaprli.
J{aša društva.
d Seja ljubljan. okrožja JSZ se vrši v četrtek, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih I. ljublj. konsum. društva. Vabijo se vsi odborniki in zastopniki skupin. — Predsednik.
s;Tit* „K3ua os64
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v L'nbliajil.
GratS&cma fsos!jft,ija
m
UUSlJ/Kič1, Res Jeva tasta 9. se priporoča ra vsa v 'o stroko spatfajoCa čela.
kratskega programa v vprašanju agrarne reforme in radi popuščanja glede naziva »kraljevine SHS«. Radi tega popuščanja je demokratski klub izgubil zaupanje med narodom. Načelnik demokratskega kluba Ljuba Davidovič je radi lega spora sinoči odstopil. V poslanskih krogih se govori, da je Davidovič storil ta korak, ker ga demokratski ministri niso točno obveščali o svojem delovanju v vladi in mu niso naznanili vseh faz pogajanj z muslimani.
Sisnooanjsha asredfea s« 2tagret»n.
Zagrebški listi prinašajo izjave novega zagrebškega poverjenika za socialno politiko Ivana A n c e 1 n a o njegovem načrtu za rešitev stanovanjskega vprašanja. V prvi vrsti namerava Ance! izvesti pregled vseh strank v Zagrebu. Vsi, ki niso po svoji službi ali drugače opravičeni bivati v Zagrebu, se izženejo. Iz Zagreba bedo morali zlasii tudi vsi, ki so prišli po vojni radi večje udobnosti stanovat v Zagreb. Drugič pa se mora začeti z zgradbo novih stanovanj, Sicer bo moral vsak, ki ima sredstva na razpolago, zase zgraditi stanovanje, V tujih hišah bodo smeli stanovati le tisti, ki si sami ne morejo zidati hiše, ker jim to sredstva ne dovoljujejo. Vsi, ki imajo lastne hiše, pa stanujejo v tujih stanovanjih, naj gledajo, da pridejo pod lastno streho, drugače bodo kljub svojim milijonom ostali na ulici. Denarni zavodi, mali in veliki, ne smejo poslovati v najetih prostorih, ampak morajo imeti lastne poslovne prostore kakor tudi stanovanja za svoje uradnike. Ravno tako morajo industrijska podjetja v čim krajšem času spraviti svoje pisarne in stanovanja svojih uslužbencev pod lastno streho. Glede zgradbe delavskih stanovanj se te dni skliče enketa. Temeljito bodo pometli z raznimi menjalnicami in zakotnimi bankami. Zaloge in skladišča morajo ven iz vseh stanovanjskih prostorov. — Tako mislijo torej v Zagrebu rešiti stanovanjsko vprašanje. Vsak na prvi pogled spozna, da Ancelnov načrt ni drugega, nego dobršno poostrena svoječasna dr. Gosarjeva stanovanjska naredba. In Ancel je v svojem pogovoru pripomnil, da je v Belgradu že dobil vsa potrebna pooblastila za izvršitev njegovega stanovanjskega načrta. A kako se je nastopalo nasproti dr. Gosarju, ki je vsem pokazal edino pravo pot do uspeha v stanovanjskem vprašanju?
----------------------------
ZA MEDNARODNO SOLIDARNOST.
LDU Berlin, 22. marca. (Dun. KU) »Lokalanzeigerr poroča iz Amsterdama: Mednarodna zveza strokovnih organizacij je na dvodnevni konferenci izrazila svoje mnenje o političnem svetovnem položaju, ki je nastal po zasedbi Dusseldorfa, Duisburga itd. in naglasa v resoluciji, da je obnova opustošenih pokrajin neobhodno potrebna za gospodarsko ravnovesje Evrope in za vpostavitev pravega miru; ta uspeh pa se da doseči samo s sodelovanjem vseh dežel. Mednarodna zveza strokovnih organizacij zahteva, da se vendar že uveljavi mednarodna solidarnost, ki bo edina orno- j gočila obnovo.
E. Buiwer:
Pouedii dassri v 43
Gojitev magije, ki so jo posili vedeži tiste čase močno povzdignili, je bila jutrovega izvora; prvo grško modroslovjo je ni poznalo. Za rimskih cesarjev pa se močno udomačila v Rimu. V ozki zvezi z magijo je bilo čaščenje Izido in egipčanska vera je bila sredstvo, ki se je z njeno pomočjo razširilo navdušenje za egipčanske čarovnije. Teurgična ali dobrotna magija pa goetska ali temna, zločesta neltro-mrmcija sta bila na enakem prav dobrem slovesu za prvega stoletja krščanske' dobe, in Faustovi čudeži se ne morejo primerjati z onimi od Apolonija. Kralji, dvoriniki, modri, vsi so trepetali pred izvrševalci te strašne vede. In ne najmanj znameniti te vrste je bil mogočni, globokoučeni Arbak. Njegova slava in njegova razkritja so bila poznana vsem gojiteljem magije, ona so celo dlje živela od njega. Vendar ga čarovniki in vedeži niso častili pod njegovim pravim, posvetnim imenom. Njihovo spoštovanje mu je nadelo bolj mistično ime in v Grški kakor na-Jutrovem je bi! dolgo časa poznan pod imenom »Hermes, gospod plamtečega pasu«.
Arbakova vest je bila zgolj vest razuma, nravni zakoni jc niso vodili. Mo je človek mogel naložiti to meje preprostemu ljudstvu, se je po njegovih mislih mogel človek z višjo modrostjo povzdigniti nad nje. ;>Ce imam duha«, je modroval, »da dajem postave, mar nimam potem pravico zapovedovati lastnim stvorom? In dalje je, ali nimam pravice obvladati, preprečiti, zaničevati stvore vse manjših razumov kot je moj!« Ako bi bi] lopov, bi tako opravičil svoje lopovstvo s tem, kar bi moralo narediti krepostnega, namreč z vzvišenostjo svojih zmožnoslL
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 22. marca. Izvir.) Današnja pred borza notira sledeče kurze: Dunaj 21.70, Italija 552 (tendenca slaba; veliko ponudb); Berlin 231.50, Praga 190.50, Pariz 982; dolarji 137.
.........   .........      -■	i	i -rm---
politični dogodki.
-j- Kaj bo s Kristanom? V včerajšnjem ; Naprej u< beremo naslednjo izjavo, ki jo je izdal sodrug Mlinar dne 21. t. m.: »V zadnjih dneh so vso našo politično, posebno pa še strankino javnost zainteresirale vesti o osebi s. Antona Kristana, o katerem se je govorilo in pisalo, da postane nadzornik posestev nad vojvode Friderika, da postane upravni svetnik Jadranske banice, Trboveljske premogokopne družbe ter da odlaga svoj mandat kot poslanec JSDS. Podpisani naznanjam, da načelstvo JSDS nima od sodr. Antona Kristana do danes te vesti potrjujočega obvestila. Zato odpade zaenkrat vsaka potreba o stvari razpravljati, dokler ne poda sodr. Anton Kristan, ki je bil do zadnjih dni odsoten, na prihodnji seji načelstva, ki se bo vršila še ta teden, svoje poročilo. O tej seji bo načelstvo strankini javnosti poročalo. Mlinar s. r.c — Socialdemokraciji se tedaj ne\zdi vredno o tej stvari še govoriti, ker sodr. Anton Kristan vesti o njem še ni potrdil. Mi bi vprašali: Zakaj pa Anton Kristan teh vesti doslej še ni uiti z eno besedico zanikal, čeprav križem sveta pošilja svoje popravke o drugih malo važnih govoricah? Vsekakor pa ja stvar ta, da je danes Ant. Kristan zopet na vrhu, vsled česar smo mi o sklepih načelstva JSDS že danes na jasnem.
■+• O slovenskih kmetskih liberalcih, ki so znani po imenom »samostojna kmetska stranka«, je izrekel vodja srbskih kmetov Mi-hajlo Avramovič v razgovoru s »Slovenčevim« zastopnikom tako uničujočo sodbo, da mora vsakdo, ki še pošteno čuti, tej stranki kapitalističnih prodancev obrniti hrbet. Jasno in odkrito je gosp. Avramovič izjavil, da so slovenski samostojneži le priprega demokratom, obrambena četa veleposestnikov in kapitalistov, ki so jim v mislih le koristi njih globokih žepov. — Po tem jo naj bi vedeli ceniti tisti kmetski delavci, bajtarji in mali kmetje, ki so tem gospodom s svojimi glasovi pomagali v Belgrad, kjer danes prodajajo koristi slovenskega delavnega ljudstva kapitalistom, bankirjem in centralistom.
-j- Nova Radičeva republikanska izjava. Stjepan Radič je poslal uredništvu bel-grajske »Republike« pismo, v katerem zavrača dr. Drinkovičeve izjave o njegovem stališču kot netočne ter ugotavlja: 1. Hrvat-ska republikanska seljačka stranka je v načelu republikanska ter se o obliki vladavine ne more z nikomur pogajati. 2. Današnja republikanska poslaniška večina Hrvatske ima popolno zaupanje do republikanske Srbije ter republikanska Hrvat-ska pristopa republikanski Srbiji brez vsake rezerve, dočim se nasprotno pred monarhistično Srbijo ne more zadosti zavarovati in utrditi. Republikanska Hrvatska sploh, a posebej še republikanska poslanska večina banske Hrvatske je z republikansko Srbijo ena celota ne samo z mednarodnega, ampak tudi z narodnega jugoslovanskega stališča. — S tem je Radič j zopet veliko povedal, a z ozirom na dane i razmere — nič.
Kakor imajo vsi ljudje več ali manj strasti do moči, tako se je v Arbaku la strast docela ujemata z njegovim značajem. To ni bila strast do zunanje, okrutne moči. On si ni poželel škrlata državne oblasti/ znakov navadne .nadoblasti. Njegov ponos, njegovo preziranje Rima, ki je bil cel svet, bi mu nikdar ne dala, da bi hlepel po, oblasti nad drugimi, ker bi s tem takoj postal orodje cesarjev. On, sin velikega rodu Ramsesov — on naj bi izvrševal ukaze drugega, on naj bi prejemal svojo moč od drugega — že sama misel ga je navdajala s srdom. S tem pa, da je zavračal častihlepje, ki je hrepenelo po imenskem odlikovanju, se je toiiko bolj vdajal želji, da bi vladal srca. Časteč duševno moč kot najvišjega vseh po-zemskih darov, jo neizrečeno rad občutil to moč v samem sebi s tem, dajo ie razširjal nad vsemi, ua katere je nameril. Tako je vedno iskal družbo mladih ljudi, tako jih je vestno oearoval, obvladal. Veselilo ga je iskati podložnike v človeški duši, vladati nad nevidnim, netelesnim kraljestvom! Da bi bil manj polten, manj premožen, bi bil nemara skušal postati ustanovitelj kake nove vere. Tako pa je vso njegovo življensko moč prevzelo veselje. Poleg te nejasne ljubezni do talce nravne nad--vlade, pa je bil pod vplivom nekega čudnega, sanja rskega nagnenja do vsega, kar se je nanašalo na skrivnostno deželo, Id so nad njo vladali njegovi predniki. Dasiravno ni veroval v njena božanstva, pa je veroval v prispodobo, ki so jih predstavljala. Z navdušenjem je poživlja! egipčansko bogočastje, ker je s tem vzdrževal smer in spomin njegove moči. Zbok tega jo oblagal Ozirisove in lzidine oltarje š kraljevskimi darovi in je vedno stremel za tem, da bi počastil njihovo avečeništvo z novimi, premožnimi izpreobrnjenci. Po storjeni slovesni obljubi, po sprejetju svočeuiš tva in je'po navadi izbiral tovariše za svoje zabave med onimi, ki jih je naredil svoje žrtve,
deloma zbok tega, ker si je s tem zagotovil njihovo molčečnost, deloma pa, ker si je s tem še bolj utrdil svojo posebno moč. Odtod nagibi njegovega vedenja do Apecida, ki jih je v tem slučaju še povečevala njegova strast do Jone.
Redkokedaj je dolgo bival v enem kraju; ko pa se je postaral, se je naveličal vzburjenja novih prizorišč in je sedaj bival v prijaznih kampanskih mestih že tako dolgo ua se je sam čudil. Resnica, njegov ponos mu je že udušii izbiranje bivališča. Ni mu bilo mogoče živeti v onem žgočem podnebju, ki ga je smatral, da je pravzaprav njegova dedščina, ki pa je sedaj propadla ležala na tleh pod kriljuti rimsega orla. Rim jc bil ovsovražen v njego-
vi	užaljeni duši, in tudi ni rad videl, da bi služabniki dvora tekmovali z njegovim pre-moženem in bogastvom, da bi ga mogočni sijaj dvora samega delal primeroma revnega. Kampanska mesta so mu nudila vse, po čemur je hrepenela njegova duša, razkošje brezpri-mernega podnebja in izn jilpvo udobnost bujne civilizacije. Tukaj ni uvide val večjega bogastva, ni imel tekmecev v tem pogledu, bil je svoboden in prost vohunov zavistnega dvora. Toliko časa, dokler je bil bogat, nikdo ni stikal za njegovim vedenjem. Nemoteno in varno je hodil svojo temno pot.
Prokletstvo pohotnikov je, da ne ljubijo prej, dokler čutno veselje ne začne bledeti — zapravili so gorečo mladost v neštetih strasteh, njihova srcu so izčrpana. Ob vednem lovu za ljubeznijo, ko ga je nemirna domišljija učila, da je morebiti pretiraval njene čare, je Egipčan potratil ves cvet svoje mladosti, ne da bi bil dosegel predmet svojih želja. Današnji lepotici je sledila lepotica drugega dne. Ko pa je pred dvemi leti uzrl Jono, je prvikrat v svojem življenju videl žensko, ki se je o nji domišljal, da bi jo mogel ljubiti. Tedaj je stal na onem meslu življenja, s katerega
človek razločno vidi zapravljeno mladost na eni strani, pa temo bližajoče se starosti na drugi — čas, v katerem si morebiti bolj kakor kdaj poprej skušamo zagotoviti, predno je še prepozno, ono, kar smo se naučili smatrati potrebnim za vž.vanje življenja, čegar lepša polovica je že minula.
Arbak je posvetil ves svoj čas osvojiti Joninonega srca in to s tako resnostjo in potrpežljivostjo, kakor.-ne ni pokazal za svoje zabave. Ni bil zadovoljen s tem. da je ljubil, želel je tudi, da bi bil ljubljen. V tem upanju je opazoval razcvitajoco se mladost lepe Napolitanke, in ker je poznal vpliv, ki ga ima duh do onih, ki se uče gojiti duha, je rade volje oblikoval Jonin duh in razsvitl„eval njen razum v nadi, da bo mogla na ta način najboljše ceniti ono, kar bi si po njegovih najlažie moglo pridobiti njeno naklonjenost, namreč duha, ki je bil v svojem jedru krepak, veličasten, najsi tudi je bil huuoben in pokvarjen. Ko je spoznal, da ie tak duh pripoznan, ji je radevolje dovolil da, celo vzpodbujal jo je, da sc druži z brezdeln mi častilci zabave uverjen, da bo njena bolj za vzvišeno zabavo sposobna duša pogrešala njegove družbo in da se ga bo s primerjanjem drugih naučila ljubiti. Pozabil pa je, da se mladost nagiblje k mladosti kakor solnčnica k solncu, dokler mu ni njegova ljubosumnost na Glavka iznenada razodela njegove zmole. Izza tistega trenutka je postala njegova dolgo časa obvladana strast silnejša, burnejša, akoravno še ni poznal veličino svoje nevarnosti, kakor smo videli. Nič ne vzplameni ljubezenskega ognja tako kakor bojazen ljubosumnosti, tedaj vzplamti z bolj divjim, nepremagljivim plamenom, pozabi na svojo mehkost, preneha biti nežna ter navzame neko silovitost, neko divjost sovraštva
tDalje.)