I      ^ ¦'-',¦.'                                                                                                                                                                                                 ¦
x          [   . ISiš**        1|   '.    |            Vida                                   '    ¦       ? '       .
§|Hj§''o je po poludne pred svetim večerom, da so nesli Bamačevo detetce ijBKfk svetemu krstu. Huda ziraa je bila ono ieto. Debel sneg je ležal po ^S||f širokem polji in ledene cvetice po oknih se vže dlje 6asa niso odtajale lyl noben dan. Ni euda, da so mati s težkim srcem pričakovali vračajočib. se kuraov (botrov). Bali so se, da bi novorojeneku ne škodoval hud raraz. Ob večernem mraku se vrneta kuma, in materi je odleglo. S pravim, mate-rinim veseljem objemajo nedolžno detetce, ki je bilo krščeno na ime Vide. Sreeen dan je bil to za vso Eamačevo družino. Posebno sta bila vesela bratec Ivanek in sestrica Milka; niti ločiti se nista mogla od svoje nove sestrice. Da bi jima bila oče in mati dovolila, igrala bi se bila po ves dan z njo, kakor s kako igračo. Mala Vida je pa tudi bila kaj ljubeznivo detetce. Temni, kodrasti laski so pokriyali nje drobno glavico in izpod čela jej je igralo dvoje nedolžnih, modrih oeesec.
nVidka bode zdaj malo zaspala," reko oče, nodpravita se v ono sobo in prosita nebeško Dete, katero pride to noč na zcmljo, da vama prinese kaj lepega." Oče Eamae so bili svojima otrokoraa pripravili lepo božično drevesce. Lepo je bilo nakičeno z raznobojnimi trakovi in raz smerekove veje je viselo vse polno sladkih smokev in raznovrstnih slaščic.
V tem je nastala temna noč. Željno sta pričakovala Ivanek in Milka onega trenotka, kadar ju bodo oče poklicali pod razsvitljeno drevesce, da si poiščeta vsak svojih daril.
Oče Eamač st^bili pobožen raož in so vzrejali svoje otroke v pravem krščanskem duhu. Zatorcj pokličejo otroka pred-se in jima reko: rNocoj je sveta noč; vesoljni katoliški svet se nocoj raduje prihoda odrešenikovega na svet. Tucli za vaju otroka ima ta večer ranogo veselega. Veselifa se daril, ki vama jih prinese nebeško Dete. Moliti hočeroo sveti rožni venec in potem z blago-slovljeno vodo pokropiti po hiši. da s tem pobožnira opravilom izprosimo božjega blagoslova jz nebes." — Eada sta otroka slušala očeta in lepo ju je bilo videti, kako sta s povzdignjenima rokama molila z očetom.
203
Po okončanej molitvi in kropljenjem z blagoslovljeno vodo, prižgo oče na božičnem drevesci razstavljene svečice in pokličejo otroka k drevescu.
Soba je bila kaj lepo razsvitljena od mnogobrojnih lučic in pod drevescem je bilo vse polno najlepših stvari, ki so bile pripravljene za Ivanka in Milko. Od prevelikega veselja sta otroka pozabila pozdraviti teto Lizo, ki je bila v tem prišla k Bamačevin. Hitro sta pobrala vsak svoja darila in jih kazala očetu, materi in teti. Ivanek je dobil sabljo, puško in čilega konja. tako velikega, da ga je lehko zajezdil; a Milka lepo punico in vrhu tega še lep posteljnak z vso posteljno opravo. Dolgo sta se veselila presrečna otroka, a tudi stariši in teta so se veselili z njima.
Slednjič je bilo treba iti k počitku. Otroka odmolita večerno molitev, želita očetu in materi »lehko noč" ter se poslovita pri teti, ki je odhajala proti domu.
Pri Bamačevih so potekali dnevi po tem večeru jednakomerno. Vidka je rastla in postajala brdka deklica. Bila je pa tudi pobožna, ljubila je svoje stariše in jih na vsako besedo slušala. Tudi ona se je vsako leto veselila božičnega svetega večera, ker je vedela, da tudi ona dobi takrat mnogo lepih stvari. Večkrat je vprašala sestro Milko, ki je bila zdaj vže krasna devica, kakih reči je prineslo njej sveto Dete, ko je bila še v otročjih letih. Rada je Vida poslušala, kar jej je pripovedovala sestra Milka.
To leto se je Vida vže šestič veseJila svetih božičnih praznikov in ž njimi svetega večera. ,,Kaj ne, mati," rekla je veekrat, Bda mi prinese sveto Dete tako punico, kakeršno je dobila Milka. ko je bila še v mojih letih? Pripravila sem za njo vže mehko posteljico."
nlzvestno da," reko mati; nali vedi, da moraš zdaj prav pridna biti, ker hudobni otroci ne dobodo ničesar!"
Od sih dob je bila Vida še tera pridnejša. Kadar je po solnčnem zahodu večerna zarija zlatila nebo, prihitela je k raateri polna veselja ia rekla: nGlejte mati, kako se svetijo sveta nebesa; izvestno gleda zdaj sveto Dete doli na mene.   Prav pridna hocem biti, da mi prinese lepo punico."
Še tri dni je manjkalo do svetega večera. Tistega dne pa Vida nagloma zboli. S tresočim glasom je tožila materi: „0 mati ljuba! hudo, hudo me boli glava.    Povejte mi, če bodem jutri vže zdrava?"
,,Upam, da bodeš, dete moje ljubo," odgovore mati." Ali zdaj moraš v posteJjo.   Poslati hoeem po zdravnika, da ti zapiže potrebnih zdravil."
Še jedenkrat so razsvetljevali žarki zahajajočega solnca sobo, v katerej je ležala bolna Vida. 0 kako zelo se je veselila svetega večera, da - si je bila nevarno Ijolna. Nič druzega ni govorila. nego o svetem Detetu Jezuščku in o darovih, ki jih bodc prinesel.
Dan se je umaknil temnej noči in predno se je zdanilo, izdahnila je Vida svojo dnšico. Umrla je dan pred svetim večerom. A na sveti večer jej je zazvonil mrtvaški zvon k večnemu počitku. Pokopali so jo istega dne, katerega je bila krščena pred šestimi leti.
Vida se je radovala na sveti večer s svetim Detetom Jezuščkom, katerega se je tako zelo vesclila, v svetih nebesih.
Za Eamačevo družino pa so bili ti božični prazniki polni žalosti ii) bridkosti,                                                                                             g. PodkrajSetc   ,