GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXIV H A ŠTEVILKA "1 U JULIJ — f ■n AVGUST 1982 I W Problematika finančnega poslovanja V času izdaje glasila bodo sicer že znani rezultati poslovanja v prvem polletju. Takrat bomo rezultate obravnavali na zborih delavcev in sprejemali ukrepe do konca leta. Vendar že podatki za prvih pet mesecev leta kažejo osnovne značilnosti poslovanja. Vpliv novih pogojev gospodarjenja se kaže v rezultatih poslovanja. Tako povzroča nov zakon o amortizaciji kar 75 % višje stroške amortizacije kot v preteklem letu. Zakon o obrestnih merah, ki od 1 3. 1982 določa splošno obrestno mero 16 %, vpliva na višje obresti delno že v prvem kvartalu, v celoti pa v drugem kvartalu. Stalno je prisotno povečanje cen repromateriala in energije, kar se kaže mesečno v odmikih od planskih cen materiala. Za junij znašajo ti odmiki več kot 12 milijonov din. Ne smemo mimo novih deviznih predpisov, po katerih nam od 1. 6. 1982 dalje ostane znatno manjši delež deviznih sredstev. Devizne anuitete sicer odplačujemo dinarsko, vendar bodo razpoložljiva devizna sredstva le skopo zadoščala za potrebe uvoza. Pri tem nas delno rešuje dejstvo, da je blagovna menjava, to je izvoz verig, vijakov in pnevmatike na Poljsko in uvoz žice v obratni smeri, priznan 100 % kot priliv, ki pokriva devizni odliv. Problematična pa je dinamika realizacije izvoznih planov v prvem polletju. Ker so ti realizirani 52 %, bomo imeli slabo osnovo za poslovanje v drugem polletju. Na eni strani so to manjša razpoložljiva sredstva na deviznem računu, na drugi strani pa manjša osnova za odobritev izvoznih kreditov. Te pa želimo v čimvečji meri koristiti, saj nam primanjkuje obratnih sredstev, pa tudi obrestna mera teh kreditov je zelo ugodna. V prvem polletju smo se le občasno srečevali z likvidnostnimi težavami. Največje so nastopile konec junija, ko so zapadle anuitete od dolgoročnih kreditov za osnovna in obratna sredstva, v višini 20 milijonov din. Nakazati smo morali prvi delež sovlaganja v razvoj črne metalurgije v Zenici, in sicer na osnovi sprejetega samoupravnega sporazuma. Že od maja naprej pa nakazujemo vsa sredstva za kreditiranje razvoja manj razvitih republik na poseben račun pri Interni banki SŽ, od koder gredo skupno zbrana sredstva namensko v Zenico. Seveda smo uspeli ohranjati likvidnost s pomočjo kratkoročnih kreditov, ki so v glavnem obdržali nivo na začetku leta. Konec junija je služba družbenega knjigovodstva izdala odločbo, s katero je na osnovi pregleda zaključnega računa za leto 1981 za tozd TIO in tozd Sidrne verige bistveno spremenila prvotno ugotovljen rezultat. O tem smo že pisali v našem glasilu, potekale pa so tudi široke obravnave novih rezultatov. Poslovni rezultat tozd Sidrne verige kaže v letošnjem letu na izboljšanje stanja, kar pomeni, da se je lani sprejeti sanacijski program delno že realiziral. Gre predvsem za urejenost odnosov na internem trgu. Letos se srečuje z velikimi problemi zaradi pomanjkanja materiala, ne le za sidrne, pač pa tudi za ostale verige. Ti problemi bodo negativno vplivali na rezultat v drugem polletju, če se razmere ne bodo uredile. V tozdu TIO se rezultat poslovanja v letošnjem letu ni izboljšal, saj izkazuje izgubo. Sanacijski program, ki smo ga obravnavali in sprejeli v juliju, predvideva kratkoročne in dolgoročne ukrepe za odpravo iz- gube. Že kratkoročni ukrepi bi morali vplivati na izboljšanje ob koncu leta, tako da ob zaključnem računu ne bi bilo izgube. To bo možno doseči s povečanjem prodaje, ki bi morala biti realizirana mesečno 15 milijonov din, in to v vseh mesecih drugega polletja. Tozd Vijakarna je v prvih mesecih leta izkazovala negativen rezultat, ker je bila struktura proizvodnje in prodaje bistveno drugačna od lani dosežene in od planirane. V juniju se je stanje že normaliziralo in vplivalo na izboljšanje rezultata. Ostali tozdi izkazujejo normalen poslovni uspeh. Ce ocenjujemo doseženi dohodek DO kot celoto, vidimo, da se giblje v mejah naših prizadevanj, oziroma celo nekaj boljše. Iz izkušenj pa vemo, da navadno proti koncu leta poslovni rezultat pade. Da bi se temu izognili, moramo ukrepati že zdaj. O tem smo veliko govorili ob sprejemanju programa ukrepov za boljše poslovanje. Zdaj se moramo vsi podruditi, da bomo sprejete naloge uresničili. Marjana Kozamernik Poslovanje v prvem polletju 1982 Za nami je prva polovica leta, dosegli pa smo naslednje rezultate: proizvedenih je bilo skupno 11.128 ton izdelkov, od tega predstavlja eksterna proizvodnja 59 %, t. j. 6.580 ton. Vrednostno smo proizvedli za 1.082 milijonov, od tega je eksterne proizvodnje za 666 milijonov oz. 62 %. V prvem polletju smo na zunanjem trgu prodali za 597 milijonov oz. 6.479 ton. Od tega smo izvozili 1.160 ton, kar je 18 % eksterne prodaje, vrednostno pa za ??? milijonov, kar predstavlja 13 % eksterne realizacije. Skupni proizvodni plan za delovno organizacijo je bil vrednostno presežen, količinsko pa je doseganje nekoliko nižje od planiranega. To velja za eksterni in za interni trg. Vsi tozdi so vrednostno presegli skupni proizvodni plan, količinsko pa planskih obveznosti ni izpolnil tozd Sidrne verige. Vrednostno je največje preseganje proizvodnje v Vijakami za interni trg, vendar le-ta predstavlja v strukturi plana Vijakame majhen delež. Tozd Kovačnica ni izpolnila planskih obveznosti za interni trg, tozd Vzdrževanje pa za eksterni trg. Količinsko in vrednostno doseganje plana po trgih in tozdih je razvidno iz naslednje tabele: PROIZVODNJA januar—junij Za proizvodne rezultate v juniju velja naslednje: skupni proizvodni plan so vrednostno vsi tozdi presegli, količinsko pa ga niso dosegle Sidrne verige. Pri proizvodnji za eksterni trg so količinsko in vrednostno vsi tozdi presegli plan, razen Sidrnih verig. Tozd Kovačnica ni indeksi plan = 100 TOZD v din v kg eksterna interna skupaj eksterna interna skupaj Vijakarna 118 523 119 109 — 110 Verigama 107 155 108 105 113 105 Sidrne verige 102 130 118 80 97 92 Kovačnica 119 94 112 106 84 100 Orodjarna 190 110 112 — — — Vzdrževanje 51 146 144 — — — TIO 127 — 127 — — — DO VERIGA 112 125 116 99 97 98 v celoti uresničila planskih obveznosti za interni trg. Vijakarna je tudi v juniju dosegla ugodne rezultate. Proizvodni plan je v kg presežen, kosovno pa je pod planom 14 %. Zaradi spremenjene strukture proizvodnje je prišlo do neusklajenosti med planom v kg in planom v kosih. Zaradi popravila strojev je bilo manjše doseganje plana proizvodnje pri lesnih vijakih do 3,0 in 5,1 — 6,0 ter pri specialnih zakovicah. Odprema je bila za 39 % nad planom in 21 % višja od proizvodnje, kar pomeni, da so se zaloge zmanjšale. Verigama je plan presegla, zaradi pomanjkanja materiala plan ni bil dosežen pri visoko-odpomih verigah 4,6 — 8,9, zaradi cementacije Ipsen pa pri snežnih verigah za tovornjake in traktorje. Odprema zaostaja za proizvodnjo za 16 %, je pa tudi nižja od planirane za 11 %. Vzrok temu je sezonsko plasiranje določenih skupin izdelkov. Sidrne verige so izpolnile plan za interni trg, slabo pa je doseganje plana na eksternem trgu. Vzroki za to so v pomanjkanju kapacitet in okvare strojev, zato je bila manjša proiz- (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) vodnja sidrnih verig z mostički 27 — 39, visokoodpornih verig 14 — 18 in nad 19. Zaradi pomanjkanja materiala je bilo proizvedenih manj sidrnih verig z mostički nad 40 in cementiranih koncev 19 — 39. Težave z oskrbo materiala so posebno izrazite v tej temeljni organizaciji. Odprema je dosežena sorazmerno proizvodnji, oz. 41 % glede na plan. Tozd Kovačnica je na eksternem trgu dosegla dobre rezultate. Pomemben delež v proizvodnji predstavljajo dvove-rižni transporterji, odkovki serijske izdelave, škopci in bremenske verige. Težave so bile zaradi pomanjkanja kapacitet pri določenih skupinah izdelkov, ki pa ne predstavljajo pomembnejšega deleža v strukturi proizvodnje. Odprema je bila za 37 % nad planom in za 17 % večja od proizvodnje. Orodjarna je izpolnila planske obveznosti, prav tako tozd Vzdrževanje. Razlog za visoko preseganje proizvodnega plana v Vzdrževanju je v tem, da se v juniju obračunavajo storitve energije za maj in junij. Proizvodnja v TIO je 33 % nad planom. Odprema je vrednostno 64 % nad planom in za 23 % večja od proizvodnje. Vrednostni in količinski podatki o proizvodnji po tozdih so prikazani v tabelah: Vrednostna proizvodnja za junij 1982 v 000 din Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja planir. dosež. indeks planir. dosež. indeks planir. dosež. indeks Vijakarna 21.707 25.214 116 6 185 3083 21.713 25.399 117 Verigama 32.107 34.641 108 848 1.171 138 32.955 35.812 109 Sidrne verige 18.575 11.104 60 22.491 33.262 148 41.066 44.366 108 Kovačnica 17.818 22.068 124 7.505 6.154 82 25.323 28.222 111 Orodjarna 125 — — 6.323 7.339 116 6.448 7.339 114 Vzdrževanje 152 — — 8.263 14.199 172 8.415 14.199 169 TIO 8.487 11.271 133 — 34 — 8.487 11.305 133 DO VERIGA 98.971 104.298 105 45.436 62.344 137 144.407 166.642 115 Količinska proizvodnja za junij 1982 V t Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja planir. dosež. indeks planir. dosež. indeks planir. dosež. indeks Vijakarna 261 298 114 — 4 — 261 302 116 Verigama 383 408 108 2 — — 388 408 105 Sidrne verige 310 133 43 729 758 104 1.039 891 86 Kovačnica 150 176 117 51 37 73 201 213 106 DO VERIGA 1.107 1.015 92 782 799 102 1.889 1.814 96 Marija Novak Visoko priznanje DO ob 60-letnici delovanja Na 4. redni seji komisije za odlikovanja in priznanja pri koordinacijskem odboru Zveze sindikatov sestavljene organizacije združenega dela Slovenske Železarne je bila podana iniciativa, da se delovni organizaciji Veriga Lesce podeli primerno priznaj e ob 60-1 etnici obstoja. Sama komisja je 6. maja sprejela sklep, da se predlaga DO SZ Veriga Lesce za priznanje in plaketo »Josip Broz Tito 30 let samoupravljanja«. To jè sicer državno priznanje, vendar pa se v praksi uveljavlja šele po zadnji skupščini skupnosti klubov samoupravljalcev Jugoslavije od leta 1979. Ta priznanja so večnamenska in se podeljujejo samo na osnovi dokaj zahtevnih utemeljitev predlagatelja. Podeljujejo se posameznikom, družbenopolitčnim orga- nizacijam, tozdom, delovnim organizacijam in društvom ter raznim ustanovam. O podelitvi priznanja v občini morajo dati svoje mnenje in pristanek občinski sindikalni svet Zveze sindikatov in kadrovska komisija pri SZDL občine. Podani predlog komisije za odlikovanja in priznanja je 12. maja obravnaval tudi KOZS SOZD SŽ na svoji 17. redni seji v Plamenu v Kropi ter se s predlogom strinjal,- O predlogu je istega dne, 12. maja, sklepal republiški odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije, ta naj bi namreč priznanje na predlog komisije tudi podelil. Na tej 13. seji je na podlagi krajše pismene utemeljitve RO sprejel soglasno sklep, da se to priznanje podeli, in sicer za razvoj samo- upravljanja in delegatskega sistema v delovni organizaciji Veriga Lesce, obenem pa je zahteval širšo utemeljitev, ki je bila pozneje tudi posredovana. Delovna organizacija Veriga Lesce je to plaketo s priznanjem »Josip Broz Tito 30 let samoupravljanja« sprejela 17. junija na slavnostni seji delavskega sveta delovne organizacije. Plaketo s priznanjem je izročil novoizvoljeni predsednik republiškega sindikata proizvodnje in predelave kovin Slovenije tov. Ivan Kramar, sprejel pa jo je predsednik delavskega sveta DO tov. Jože Vah-tar. To je obenem naj višje priznanje, ki ga je v zadnjih nekaj letih delovna organizacija prejela. Na to plaketo smo lahko ponosni vsi zaposleni v delovni organizaciji Veriga Lesce, obenem pa naj nam bo ta listina s plaketo spodbuda za še boljše delo tako na področju samoupravljanja, delegatskega sistema in rasti proizvodnje, kar nam je garant za boljši jutri, še posebej v tej gospodarski situaciji. Komisija za priznanja in-odlikovanja pri KOZS SOZD SŽ je na isti seji sprejela tudi sklep, da se bo v tem visokem jubileju DO Veriga Lesce za njen hiter in uspešen razvoj predlaga še za državno priznanje I. stopnje, to se podeljuje ob okroglih jubilejih in iz- SLAVNOSTNA SEJA DS TOZD OB 60-LETNICI OBSTOJA DO VERIGA Dolgoletna pripadnost kolektivu ob praznovanju kakršnegakoli jubileja pomeni za delavca delček sprostitve in ponosa, da živi in dela v takem kolektivu. Letošnja proslava 60-letnice obstoja DO in svečana podelitev priznanj in nagrad za 30, 20 in 10-letno pripadnost kolektivu je nova pridobitev na področju medsebojnih odnosov. Menim, da bi s tako prakso podeljevanja priznanj in nagrad morali nadaljevati tudi v prihodnje, kar naj bo ena od nalog sindikata po tozdih. Vsem jubilantom, ki so že dolga leta zvesti leski Verigi, še enkrat iskrene čestitke. Ažman PRIZNANJA IN ODLIKOVANJA Listino s plaketo 60-letnice SŽ VERIGA LESCE so prejeli naslednji člani kolektiva za dolgoletno prizadevno delo pri razvoju delovne organizacije in samoupravljanja: 1. IGD Veriga 2. Okrepčevalnica — DSSS 3. Bele Jože — Verigama 4. Dacar Marija — DSSS 5. Dežman Vinko — Vzdrževanje 6. Logar Stane — DSSS 7. Dvoršak Karel — Sidrne verige 8. Frelih Franc — Orodjarna 9. Gričar Majda — Verigama 10. Grošelj Jože — Vzdrževanje 11. Janškovec Marjan — Orodjarna 12. Kocjančič Janez — Vzdrževanje 13. Kovačevič Mile — Vijakarna 14. Lužnik Franc — DSSS 15. Meglič Albin —• Sidrne verige 16. Golob Milena — DSSS 17. Pavlin Jože — Kovačnica 18. Kuščar Franc — DSSS 19. Pogačar Pavla — Vijakarna 20. Pogorevc Hubert — Sidrne verige 21. Polajnar Maio — TIO 22. Resman Jože I. —• Vijakarna 23. Resman Stanko — Sidrne verige 24. Sodja Ivanka — Kovačnica 25. Veren Bela — Vzdrževanje 26. Zavratnik Lojzka — Verigama 27. Zornik Milan — Verigama 28. Zrim Silva — Verigama 29. Zupan Janez — Kovačnica 30. Mežek Jože — Vijakarna 31. Kulturno društvo — KPD SŽ Verij 32. Kučič Albin — TIO ČESTITKA OB 60-LETNICI VERIGE Tovarišice in tovariši, delavci Verige! V veliko zadovoljstvo mi je, da vam lahko ob 80-let-nici vaše tovarne prenesem čestitke delegatov vseh treh zborov skupščine občine Radovljica. V verigah, vašem tradicionalnem izdelku, je simbolično izražena moč in povezanost naše samoupravne družbe. Prav to nam je omogočalo, da smo se mogli v preteklosti odločno spopadati z vsem, kar je oviralo naš razvoj. Tudi v prihodnje nam ne bo lahko. Toda zanesljivo bomo našli izhode iz vseh zagat, če bomo zagotovili resnično odločanje delavcev v vseh življenjsko pomembnih vprašanjih. V tem procesu imate svoje mesto in vlogo tudi delavke in delavci VERIGE. Ob jubileju tovarne vam zato želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Predsednik skupščine občine Radovljica Boris Šetina jemnih dosežkih na vseh področjih dela tako organizacijam kakor tudi posameznikom. Koordinacijski odbor ZS SOZD SŽ je predlog podprl, potrebna obrazložitev pa je že posredovana komisiji za odlikovanja in priznanja pri skupščini občine Radovljica. Ce bo predlog podprt še od ZSS, izvršnega sveta Slovenije in gospodarske zbornice Slovenije, bo DO na dan republike — 29. novembra — dobitnik še večjega odlikovanja. Jože Hozjan Listina s plaketo Josip Broz Tito 30 let samoupravljanja Z veliko mero optimizma je uspelo 1. proizvodno delovno tekmovanje kovinarjev občine Radovljica rezkalcih pa za drugo mesto tretjo nagrado Škof Janez, pri varjenju pa tretje mesto Erman Franc in v ključavničarstvu Serajnik Vladimir, oba brez konkurentov, pri brusilcih pa Mulej Franc za doseženo drugo mesto. Vsi udeleženci tekmovanja so prejeli tudi pismena priznanja skupaj z značko kovinarjev. Vse to je slavnostno podelil sekretar OSSZS Radovljica tov. Štupnikar Marjan in jim obenem čestital k doseženim rezultatom. Pri vsem tem je potrebno povedati, da tudi to delovno tekmovanje ne bi uspelo, če se ne bi vsestransko prizadevali nekateri posamezniki v pripravljalnem odboru. Tukaj mislim predvsem tovariše: Harin-ski Jožeta, Rems Viktorja, Horvat Martina in še nekatere druge, ki so bili pripravljeni pomagati do zadnjega časa, medtem ko se nekateri niso udeležili niti sklicanih sej pripravljalnega odbora, četudi so bili v ta odbor potrjeni na DS DO. Res pa je, da niso prejeli sklepa DS oziroma odločbe z nalogom za pripravo delovnega tekmovanja. Pri vsem tem tekmovanju pa nam je posebno pomagal predsednik odbora delovnega tekmovanja občine Jesenice tov. Noč Miroslav in seveda Železarna, ki nam je odstopila vse potrebne materiale, in se jim ob tej priliki tudi zahvaljujem v imenu odbora občine Radovljica. Jože Hozjan 1. Rozman Peter 2. Žepek Marjan 3. Tomšič Štefan 4. Ališič Ekrem 5. Čadež Anton 6. Lotrič Ivan 7. Praprotnik Jože 8. Pokljuikar Marjan 9. Jujič Safet 870 točk 856 točk 850 točk Plamen Kropa Plamen Kropa Veriga Lesce Veriga Lesce Veriga Lesce Veriga Lesce Veriga Lesce Iskra Otoče Veriga Lesce Orodjarji: 1. Ječnik Miha 880 točk Iškra Otoče 2. Mihalič Anton 870 točk Iskra Otoče 3. Janežič Marjan 620 točk Veriga Lesce 4. Pungerčar Alojz Veriga Lesce Na podlagi razpisa 6. proizvodno delovnega tekmovanja kovinarjev Slovenije, ki ga je razpisal republiški odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije v mesecu decembru 1981, je OSS ZS Radovljica razpisal 1. tekmovanje v radovljiški občini. Mimogrede naj povem, da se je sindikalna organizacija Veriga prizadevala vključiti že v prvo proizvodno delovno tekmovanje kovinarjev leta 1977, vendar zaradi nerazumevanja vodstva DO do teh tekmovanj nismo uspeli priti. KOOZS Veriga je leta pozneje imenovala že strokovno komisijo za pripravo internega delovnega tekmovanja. Toda žal tudi tokrat nismo uspeli. Vzroki so bili isti kot prej. Ker pa je sindikat na osnovi sprejetih sklepov KOOZS Veriga še naprej trmasto vztrajal, je pa z Jesenic nismo dobili pravočasno potrebnega materiala, smo se v dogovoru z OOS ZS Radovljica dogovorili za samostojno tekmovanje. Predlagana je bila 11-članska komisija od IO KOOZS in potrjena na DS DO, ta je bila pozneje dopolnjena še z enim členom iz Iskre Otoče, Plamena iz Krope in Železarne Jesenice z nalogo, da pripravi in izvede delovno tekmovanje kovinarjev. To tekmovanje se je pripravljalo pod pokroviteljstvom OOS ZS Radovljica in v delovni organizaciji SŽ Veriga Lesce. V ta namen je bilo organizirano predavanje s področja varstva pri delu, ki ga je vodil tov. Vito Rems, in s področja samoupravljanja in politične ureditve, predaval pa je tov Miloš Janša Prav tako je bilo izvedeno predavanje oz razprava s področja strokovnega dela za posa- jarni sta se pomerila še dva starejša kovača v kovanju pol-osi po načrtu republiškega tekmovanja in dva rezkalca v izdelavi stranskega upogiboval-ca za upogibanje verige do 0 8 mm ter starejši montažni ključavničar, kakor tudi dva brusilca v brušenju vpenjal-nega konusa za frezala. V va-renju TIG postopku je tekmoval en sam in je varil stojalo za dvižno dvigalo. Vsi tekmovalci so imeli v posameznih poklicih enake pogoje in so lahko dosegli maksimalno 300 možnih točk v teoretičnem delu in 700 točk v praktičnem delu, kar pomeni, da je bila dana prednost delovni praksi in sposobnosti posameznikov. Točke objavljamo dosežene v posameznih poklicih samo do 3. mesta, kar pomeni naslednje: Strugarji: Sodelavca v kovačnici Za doseženo drugo mesto v strugarstvu Žepek Marjan, v orodjarstvu Mihelič Anton, pri rezkalcih pa za 1. mesto drugo nagrado Debevc Marko, pri kovačih Trivič Miroslav in pri brusilcih za prvo mesto Robič Janez. Nagrade so bile v vrednosti 1.000 din prav tako kovinskega orodja. Tretje nagrado so dosegli v strugarstvu Tomšič Štefan, v orodjarstvu Janežič Marjan, pri Tudi kovači so tekmovali v letu 1981 zadolžil dva člana IO KOOZS Veriga Lesce v smislu kolektivnega dela in odgovornosti, da pripravi interno delovno tekmovanje kovinarjev v sodelovanju z Železarno Jesenice, ki se je v to tekmovanje vključila še na samem začetku. Tudi takrat do realizacije sklepov sindikata ni prišlo zaradi malomarnosti in neodgovornosti zadolženih članov. Ker pa je republiški odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije zahteval od posameznih članov iz občin in jih dobesedno zadolžil, je na osnovi tega OSS ZS Radovljica razpisal v mesecu apniu 1. proizvodno delovno tekmovanje kovinarjev, ki ga je posredoval predsedniku sindikata, predsedniku DS in direktorju DO. Tako se je v času razpisa iz kovinske panoge prijavilo pet tekmovalcev iz Plamena, trije tekmovalci iz Iskre Otoče, petnajst pa iz tovarne Veriga. Iskra Lipnica pa je odgovorila, da nima tekmovalcev. Sama izvedba tekmovanja je bila zamišljena tako, da bi se lahko izvedlo samo občinsko tekmovanje, in to v sodelovanju z občinskim tekmovanjem na Jesenicah, katerega organizator je bila Železarna Jesenice — od 19. do 23. maja. Ker rnezne poklice, in sicer s področja tehnologije in odrezo-vanja, preoblikovanja, strojnih elementov ter obdelovalnih strojev. Razpravo je strokovno vodil predsednik organizacijskega odbora tov. Jože Harin-ski. Predavanja so bila izvedena 24. in 25. maja, ki se ga je udeležila večina prijavljenih tekmovalcev. Nato je 2. 6. 1982 sledilo tekmovanje v teoretičnem delu v obliki testov, tako da je vsak odgovarjal na 15 vprašanj s področja varstva pri delu, samoupravljanja, politične ureditve in na 15 vprašanj strokovnega dela iz posameznih poklicev. Izpolnjevanje testov je potekalo pod nadzorstvom strokovne komisije, ki je opravila ocenjevanje. Vsi udeleženci teokratičnega dela so se nato 3. 6. 1982 udeležili praktičnega dela tekmovanja kovinarjev. V tem delu se je pomerilo skupno 21 tekmovalcev kovinarjev, in sicer 9 strugarjev, ki so tekmovali v tozdu Orodjarna in tozdu TIO, izdelovali pa so tri enake izdelke — vlečne valje za potrebe tozda Vijakar-na za potrebe stiskalke. Istočasno so svoje znanje iri sposobnosti merili štirje orodjarji v izdelavi rezilnih nožev za potrebe Verigarne. V Orod- Rezkalci: 2. Debevc Marko 3. Škof Ivan 830 točk 100 točk Veriga Lesce Plamen Kropa Kovači : 1. Crnkovič Jože 2. Trivič Miroslav 900 točk 750 točk Veriga Lesce Veriga Lesce Varilci: 3. Erman Franc 830 točk Plamen Kropa Strojni ključavničarji: 3. Serajnik Vlado 860 točk Veriga Lesce Brusilci : 2. Robič Janez 3. Mulej Franc 840 točk 840 točk Veriga Lesce Veriga Lesce Na podlagi teh rezultatov so bile podeljene praktične nagrade za prvo, drugo in tretje mesto, s tem da so bile podeljene tako, da, če sta bila samo dva tekmovalca, je bila podeljena druga nagrada, kar pomeni, da je prva odpadla. Če pa je tekmoval samo en tekmovalec, je dobil samo tretjo nagrado. Za dosežene rezultate so prejeli v posameznih poklicih naslednji: strugar Rozman Peter, orodjar Ječnik Miha in kovač Crnkovič Jože za izjemen rezultat, ker je dosegel od 100 točk 900 točk. Vsi trije so prejeli enake nagrade, in sicer kovinsko orodje v vrednosti din 1.600. Novo skladišče DOPISUJTE V GLASILO Ustanovitev in tehnikov V programskih izhodiščih za jubilejno proslavo ob 60. obletnici Verige Lesce, je bilo v okviru aktivnosti s področja družbene dejavnosti predvideno, da se na večletno željo večjega števila članov v našem kolektivu v tem letu pristopi k ustanovitvi društva inženirjev in tehnikov. Da bi ta akcija čimbolj uspela, so dobili vodje tozdov in strokovnih služb obvestilo, da se začne akcija za ustanovitev društva inženirjev in tehnikov, pravzaprav sekcija istoimenskega društva pri Železarni Jesenice. Vsak, ki je želel pristopiti društvu, je izpolnil člansko prijavnico in vplačal 200,00 din za članarino za leto 1982. Priprave so, kot kaže bile dobre, ker se je v kratkem času prijavilo 61 članov, od tega 3 ženske, po izobrazbeni strukturi pa: — 10 delovodij — 1 kemijski tehnik — 2 metalurška tehnika — 19 strojnih tehnikov —• 1 z višjo varnostno šolo — Iz višjo pomorsko strojno šolo — 12 inženirjev strojništva — 1 diplomirani inž. kemije — 2 diplomirana inž. metalurgije — 12 diplomiranih inž. strojništva Tako velikemu vpisu je sledil ustanovni občni zbor, ki je bil v Verigi dne 10. 6. 1982. Na tem zboru je bil sprejet statut matičnega društva, obrazložene so bile naloge in cilji društva, ki jih bom v kratkem naštel. 1. Združevati in organizirati inženirje in tehnike strojne in sorodnih strok za dvig strokovne ravni med člani, tako dviganje strokovnega znanja za napredek panoge, proučevanje in osvajanje sodobnih tehničnih pridobitev ter prenašanja le-teh v operativi in podobno. 2. Nenehno krepiti svojo organizacijo in pospeševati delo z uporabo vseh sodobnih oblik dela v organizaciji. Izmenjava izkušenj v sodelovanju s člani, aktivi ter skupinami in sekcijami pri reševanju zadev skupnega interesa. 3. Izražati mnenja in dajati nasvete pri reševanju tehničnih in gospodarskih zadev v zvezi s strojno stroko. Reševati probleme in naloge iz njihovega delokroga v občini. Aktivno sodelovanje v organih delavskega samoupravljanja. 4. Razvijati smisel za večjo produktivnost in dobro kvaliteto proizvodnje. 5. Poravnati spore med člani in drugimi strokovnjaki v tehničnih problemih in varovati člane nestrokovne kritike. 6. Dvigati socialistično, državljansko in stanovsko zavest svojih članov ter združevati svoje tehnične in samoupravne napredne sile za napredek naše samoupravne družbe kot skupne fronte socialističnih sil. Tu sem naštel samo nekaj nalog in ciljev iz programa društva. društva inženirjev v Verigi Posredovan je bil tudi program predavanj društva, ki bodo že v letu 1982. Vsa predavanja so predvidena na Jesenicah, v primerih, ko bi bila naša zainteresiranost za neko področje večja, bi se to predavanje na našo željo ponovilo v Verigi. Za leto 1982 sta predvidena še dva strokovna izleta, o katerih se bomo dogovorili po počitnicah. Na zboru smo izvolili vodstvo sekcije, in to: — predsednik in hkrati tudi član IO DSIT Jesenice Ulčar Miro, — poverjenik za strokovno delo in hkrati tudi član komisije za strokovno delo pri DSIT Jesenice Žemva Lado, — tajnik, istočasno tudi član komisije za evidenco in propagando pri DSIT Jesenice Lampe Albin. Našemu zboru je sledil dne 18. 6. 1982 obisk vodstva DSIT Jesenice. Na tem sestanku smo se dogovorili o potrebah in možnostih članov naše sekcije. Dogovorili smo se tudi, da se bomo v začetku meseca septembra podrobno dogovorili o delu in nadaljnjem razvoju naše sekcije v okviru društva. Na sestanku so bili z Jesenic naslednji: Mencinger Stane, predsednik društva — Nečimer Franc, tajnik društva — Stražišar Zvone, predsednik komisije za društveno dejavnost in Borštnik Ivo, predsednik komisije za strokovno delo. Na tem sestanku smo tudi izvedeli, da bi se lahko v naše društvo priključili tudi strokovnjaki drugih strok, na primer: ekonomisti, gradbeniki, elektrikarji in podobno. Ta nasvet bo moralo vodstvo naše sekcije poskusiti spraviti v življenje, ker ta združe-nost bi našo sekcijo kot strokovno organizacijo močno utrdila. Izkoriščam priliko, da obveščam vse strokovnjake ne glede na stroko, da se pridružijo naši sekciji. O nadaljnjem delovanju naše sekcije bomo obveščali elane kolektiva v glasilu Veriga. Albin Lampe Dan Verige Pri pripravljanju programa za 60. obletnico naše DO smo se odločili, da organiziramo DAN VERIGE. Namenjen je vsem, ki jih zanima naša proizvodnja. V ta namen so v delovni organizaciji organizirane različne aktivnosti delovnega, športnega in kulturnega značaja. Delovna organizacija je odprta tako za posameznike kot skupine. Ogled je organiziran po skupinah, ki jih vodijo za to usposobljeni člani kolektiva. Ogled je posebno primeren za šolarje, ki se odločajo za poklice, saj lahko izkoristijo priložnost in si ogledajo, kaj in kako se v delovnih organizacijah proizvaja. Ko smo pripravljali organizacijo posameznih aktivnosti v letošnjem letu, smo se dogovorili, da bomo ogled Verige pripravili vsako leto. Izvedli pa bi ga tisti dan, ko nas obiščejo naši upokojeni člani kolektiva. Letos smo pripravili: 1. Ogled delovne organizacije 2. Obisk naše trgovine 3. Ogled spominske razstave Ta program ne bi bil stalen, ampak bi se vsako leto spreminjal, pač glede na aktivnosti, ki se bodo tisti trenutek dogajale v DO. Dan Verige bomo vnesli tudi v delovni koledar. Tokrat je bilo največ obiskovalcev iz osnovnih šol Žirovnice in Radovljice. To so bili učenci 7. razredov. V dopoldanskem času, od 10. do 13. ure so bili predvsem učenci, popoldne od 15.30 do 16.30 pa tudi krajani Lesc, Radovljice in okoliških vasi. Mlade je predvsem zanimala možnost zaposlitve in delovni program. Krajani so primerjali delovne pogoje nekoč in danes, čudili so se velikosti tovarne, primerjali pa so tudi OD. Zanimala jih je tudi gospodarska situacija v DO, o kateri se zadnje čase toliko govori. Na koncu lahko ugotovimo, da so bili obiskovalci zadovoljni, kakor tudi vsi, ki smo pri tem sodelovali. Postavljen je bil tihi dogovor, da se naslednje leto ponovno vidimo. B. T. Prvič na republiškem proizvodno delovnem tekmovanju kovinarjev Slovenije Naša ekipa na republiškem tekmovanju Med 163 najboljšimi tekmovalci iz posameznih občin Slovenije so bili trije tekmovalci iz naše občine. Vsi udeleženci tega tekmovanja so bili prvi v posameznih poklicih na občinskih tekmovanjih, ki so bila predhodno izvedena v trinajstih kovinarskih poklicih. Organizator 6. republiškega proizvodno delovnega tekmovanja kovinarjev Slovenije je tako kot doslej tudi tokrat republiški odbor sindikata. Izvedba je bila zaupana občini Črnomelj, Krškemu in Novemu mestu, samo tekmovanje pa je bilo odlično izpeljano. Proizvodno delovno tekmovanje so spremljale vseskozi kulturne prireditve, inovacijske in likovne razstave. V Črnomlju je bilo tudi srečanje pionirjev Jugoslavije. Vse to je istočasno oz. usklajeno potekalo od 9,—13. 6. 1982. Tekmovanje kovačev je bilo v tovarni Belt v Črnomlju. Tu je merilo svoje moči in znanje 11 kovačev, med njimi tudi 2 državna prvaka. Našo občino je zastopal kovač iz Verige tov. Crnkovič Jože iz tozda Orodjarna. Za tekmovanje je bil odlično pripravljen, saj je zasedel odlično tretje mesto, z doseženimi 782 točkami. Kovači so kovali polos, upoštevane so bile mere natančnosti, čas in kvaliteta izdelka ter pridobljene točke na teoretičnem delu testov. Skupaj je bilo možno doseči 1000 točk v posameznih poklicih. Strugarji, ki jih je zastopal tov. Rozman Peter iz Plamena, so tekmovali v tovarni D juro Salaj v Krškem. Tu se je pomerilo 30 najboljših iz Slovenije. Rozman Peter je dosegel v teoretičnem in praktičnem delu 789 točk in zasedel odlično 11. mesto. Orodjarji, ki jih je bilo 27, so izvajali tekmovanje v šolskem centru v Krškem. Naš tekmovalec tov. Ječnik Miha je zasedel 20. mesto, kar je bilo še kar dobro, saj je težko biti med prvimi, če povem, da nekateri tekmovalci tekmujejo že vsa leta. Tako je naša ekipa, to so poleg že omenjenih sestavljali še tov. Harinski Jože, ki je 'sodeloval v spremljevalni komisiji praktičnega dela strugarjev, in jaz kot vodja petčlanske ekipe iz občine Radovljica. Za tretje mesto je tov. Crnkovič Jože prejel skulpturo kovinarja, ki se letos prvič uvaja, in se bo dajala tudi v bodoče, seveda poleg priznanja. Priznanje za sodelovanje in dosežene rezultate sta prejela tudi Rozman Peter in Ječnik Miha. Priznanje je bilo dodeljeno tudi občinskemu odboru za pripravo občinskega tekmovanja kovinarjev občine Radovljica. Vse to je bilo slavnostno podeljeno na zaključni slovesnosti v kulturnem domu Edvard Kardelj v Krškem, podelitev pa je opravil tov. Mlinarič Srečo kot predsednik odbora republiškega tekmovanja in do- sedanji predsednik RO. Zvečer pred svečano podelitvijo je sprejem pripravil za udeležence tekmovanja iz SOZD SŽ predsednik poslovodnega organa tov. Uršič Igor in novo izvoljeni predsednik RO sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije. Oba sta tekmovalcem čestitala za dosežene uspehe in orisala pomen in namen delovnih tekmovanj. Tako smo se po treh dneh tekmovanja vračali domov zadovoljni z doseženimi rezultati. Najbolj zadovoljen in vesel sem bil verjetno jaz, ker smo po dolgih letih prizadevanja sindikata Verige vendar uspeli letos v kratkem času organizirati občinsko delovno tekmovanje in se celo udeležili republiškega tekmovanja. Jože Hozjan Zbor aktivistov Gorenjske Prehodna zastavica delovnega tekmovanja tozdov in DSSS Tekmovanje med tozdi in DSSS Zbor nadaljuje pomembno vsakoletno srečanje aktivistov in borcev Gorenjske. Predvsem velika želja in hrepenenje vseh aktivistov in borcev slavne polpretekle zgodovine NOB je botrovala, da se je pred štirinajstimi leti pričelo vsakoletno organizirano srečanje s kulturnim programom. Srečanje je vsakokrat na drugem področju Gorenjske. Tako imajo aktivisti in borci Gorenjske že štirinajsto leto organiziran svoj dan v letu, ko si sežejo v roke predvsem z vprašanji, kako živijo in seveda kako je z zdravjem. Marsikomu se ob tem od radosti utrne solza po licu, misli pa mu nehote polete v dobo NOB in na obujanje živih spominov na mnoge nevarne akcije in borbe iz najtežjih trenutkov NOB. Spominjajo se najsrečnejšega dne, ko je bila po štirih letih krvave vojne izbojevana svoboda za vse ljudi v novi Titovi Jugoslaviji. Letošnje srečanje, ki je potekalo pod naslovom »Zbor gorenjskih aktivistov«, je bilo na Mežaklji pri Kovinarskem domu Železarne Jesenice v prvi polovici junija. To je pomembno področje gorenjskih partizanov, kajti prav na teh prostran- Večina nas, uživalcev minulega dela v Verigi, ki smo se 25. junija srečali s člani kolektiva ob njihovem delovnem prazniku, ob 60. obletnici ustanovitve te tovarne, tokrat že tretjič doživljamo tak ali podoben jubilej, leta 1952 za 30 let, leta 1972 za 50 let in letos za 60 let. Udeležba upokojencev ob teh jubilejih je postala že tradicionalna. Prav je tako, da kolektiv tovarne ne prekinja stikov s svojimi bivšimi sodelavci, ki so v preteklosti prispevali k razvoju in napredku ene največjih delovnih organizacij v naši občini. Po programu se je srečanje začelo v polno zasedeni dvorani. Po uvodnih besedah podpredsednika sindikalne organizacije DO nam je generalni direktor DO tov. dipl. ing. Pavel Noč izčrpno orisal razvoj in napredek tovarne od ustanovitve do današnjih dni. Pri tem ni prezrl težav, s katerim se srečuje kolektiv v današnjih zaostrenih pogojih gospodarjenja. Spodbudne so bile njegove besede o tem, kako si prizadevajo za pravočasno preskrbo surovinskega materiala že za prihodnje leto, s tem pa tudi delo, kar zagotavlja socialno varnost delavcev. stvih so že prve dni avgusta 1941 pričeli prvi partizani krvavi boj z nemškim okupatorjem. Žal sta že v prvem spopadu padla tudi prva dva partizana na Gorenjskem. Predvsem zgodovinski kraj, ki spominja na začetek oboroženega odpora proti okupatorju, in pa izredno lepo in toplo vreme sta pogojevala, da se je na letošnjem srečanju gorenjskih aktivistov zbralo več tisoč udeležencev. Tako so Mežakljo po dolgih letih miru in svobode prekrili številni borci in aktivisti in so tokrat sproščeni v prelepi naravi preživeli res lep in svojevrsten dan v letu. Morda marsikomu pomeni tako srečanje ob letu najlepši dan in zato si ga vsi vsako leto ponovno želijo. Posebna vrednota vsakoletnih srečanj pa je gotovo v tem, ker se vsako leto udeležuje vedno več mladih ljudi, pa vnukov in pravnukov borcev in aktivistov ter tako v sproščenem in prijetnem razpoloženju oživi na bojnih poljanah živa zgodovinska ura. Borci in aktivisti z živo besedo mladini prenašajo na kraju dogodkov spomine na številne težke trenutke iz NOB, ki so jih doživljali kot borci v borbi proti okupatorju ali kot aktivisti pri nevarnih poteh v ak- Program je zaključil varnostni inženir tov. Vitomir Rems, ki se je omejil na novo vpeljane dodatne aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo društva inovatorjev v tovarni. Po ogledu razstave, organizirane za ta jubilej, v kateri smo spoznali po grafičnem in slikovnem materialu razvoj tovarne od njene ustanovitve, stavkovnega gibanja, predaje tovarne v roke delavcev in uvedbe samoupravnih organov pa do današnjih dni, smo se v manjših skupinah napotil v proizvodne obrate. Tu smo se sre- cijah do partizanskih enot. Morda je prav to tisto najbolj pomembno in plemenito dejanje borcev do mladih. Tako oplemeniteni s slavno zgodovino NOB bodo nekoč mladi sami naprej negovali in prenašali velike vrednote NOB na nove in nove generacije. Prireditev se je začela s slavnostnim govorom Bogdana Osolnika. Temu je sledil kulturni program z recitali na temo iz NOB. Posebno je pri izvajanju programa prijetno izzvenel nastop mladih cicibanov ki izrekli zvestobo in zaobljubo Titovi poti in borcem, da se in pionirjev, ki so v svoji toč-bodo trudili in zvesto naprej negovali svetle tradicije NOB in da želijo s pridnim učenjem in delom dokazati zvestobo Titovi Jugoslaviji. Ob koncu kulturnega programa je zadonela iz vseh grl tista znamenita pesem »Jugoslavija«. Po zaključku kulturnega programa se je prijetno življenje še bolj razživelo in ob prijetnem vzdušju in pogovorih je čas izredno hitro minil. Slovo je izzvenelo v želji, da se drugo leto spet srečamo v drugem kraju Gorenjske. Jernej Vovk čevali z znanimi obrazi, spregovorili nekaj besed, si stisnili roke v pozdrav, pa hiteli naprej v obrat družbene prehrane, kjer nam je njen kolektiv pripravil okusno in kvalitetno kosilo. Se nekaj besed in spominov na delo v Verigi, pa smo se počasi razšli na domove s pozdravi in željami kolektivu za uspešno delo v prihodnje, sebi pa, da se ponovno srečamo. Za vse, kar ste nam nudili ob tem prijetnem srečanju dveh generacij, v imenu upokojencev Verige iskrena hvala. Jože Ješe Odbor za pripravo proslave ob 60. obletnici SŽ Veriga Lesce je predlagal, da se organizira tekmovanje med tozdi in DSSS. To tekmovanje naj bi se uvedlo v naslednjih osnovah: —- doseganje plana proizvodnje, — udeležba na prostovoljnih delovnih in športnih akcijah, — ekonomski učinek inovacijskih dejavnosti, — očiščenost obrata in tozdu pripadajočega zunanjega prostora. IO konference OOZS je ta predlog obravnaval in ga tudi sprejel. Na podlagi predloga in obravnave je bil izdelan pravilnik o tekmovanju med tozdi in DSSS Verige o uspešnosti dela in poslovanja, katerega avtor je bil tov. Čop Franc. Ta pravilnik so obravnavali vsi IOZS tozdov in DSSS ter ga uskladili v prisotnosti vseh vodij tozdov. IOK OOZS Verige je takega potrdil ter določil datum 1. junija za začetek tekmovanja. Imenovana je 3-član-ska komisija, ki bo po tabelaričnem točkovnem sistemu tega pravilnika seveda po podatkih, ki jih mora posredovati EOS in finančni sektor, podeljevala toč- ke tozdom in DSSS. IO konference bo na podlagi zbranih točk po pravilniku podelil prehodno zastavico tistim tozdom, ki bodo zbrali največ točk. Ob koncu leta se na osnovi mesečnih rezultatov ugotovi najboljša tozd in se ji podeli trajno priznanje. Ta tozd ali DSSS bo dobila tudi denarno nagrado, če bodo seveda sredstva in to v višini treh povprečnih OD delovne organizacije v preteklem letu. IO sindikata tozd ali DSSS bo ta sredstva namenil izključno v socialnohu-manitarne namene delavcev. Namen tega tekmovanja je, da bi dosegali boljše proizvodne rezultate, pospešili inovacijsko dejavnost in nenazadnje izboljšali čistočo in urejenost celotne DO. Zaželeno pa je, da se v to tekmovanje res vključijo vsi delavci delovne organizacije, saj bomo edino tako dosegli boljše rezultate. To tekmovanje ni dodatno breme za nas, ampak za bolj dosledno in zavestno izvajanje delovnih opravil in nalog. Sam pravilnik kot tak ni statičen in se bo lahko dopolnjeval z umestnimi predlogi delavcev, tozdov ali DSSS. H. M. Zbranim upokojencem je tov. direktor orisal razvoj tovarne ZAHVALA Vsem sodelavcem tozda Vijakarna, ožjim sodelavcem, kakor tudi sodelavcem ostalih služb in Verigarne se prisrčno zahvaljujem za lepa darila in tople besede izrečene ob moji upokojitvi. Bogo Dobnikar Srečanje upokojencev ob 60-letnici dela in uspehov Verige Šport y SŽ folklorno skupino, pionirsko in mešani .pevski zbor, ki je v svojem delovanju dosegel na koncertih tudi vidne uspehe. V bodoče bo še naprej gojil gorenjske plese in običaje, v letošnjem letu pa bo nastopil še z ìstrsKi-mi in prekmurskimi plesi. S pionirsko sekcijo na osnovni šoli skrbimo za kader v starejši folklorni skupini. Mešani pevski zbor ima v zadnjem letu precej kadrovskih težav, pa kljub vsemu kvalitetno zelo napreduje, zahvaljujoč pevovodji tov. Jožetu Kocjančiču in seveda večini članov mešanega pevskega zbora, ki redno obiskujejo dvakrat tedensko vaje. Tudi ta ima v programu v bodočnosti pridobiti čimveč članov in naprej gojiti delavske, revolucionarne in partizanske pesmi. V tem članku nimam namena pisati zgodovinskega razvoja društva, niti ne predstavljati problemov in težav, s katerimi se srečujemo že od vsega začetka. Sicer smo pa že o uspehu in težavah in tudi o problemih obveščali celoten kolektiv prek tovarniškega glasila. Podatek, 150 rednih in izrednih sej KPD Veriga, tudi dosti zgovorno priča, da smo vse probleme kakor tudi nastale težave sproti samoupravno reševali. Na koncu naj povem še to, da to društvo ima vse možnosti proslaviti tudi dvajset in več let dela, seveda z večjo mero razumevanja nekaterih posameznikov. Jože Kozjan ? o ? v/ *> <; c * ? % - p ^ : y3* i c• l I .. Aw & 'M, j & ■ { Folklorna skupina Veriga Lesce Na Ravnah na Koroškem je bilo v soboto, 12. junija, srečanje športnikov S2. Pomerili so se v petih športnih disciplinah, in sicer v odbojki, plavanju, namiznem tenisu, kegljanju in streljanju. Srečanja so se udeležili tudi športniki Verige, ki so bili kljub razmeroma majhnemu številu kar precej uspešni. Treba je reči, da je bilo tekmovanje kljub časovni stiski dobro organizirano, in je potekalo brez večjih zapletov. Škoda je le, da je odšla ekipa Verige tja nekoliko okrnjena, kar pravzaprav niti ni tako hudo, saj v športni rekreaciji še vedno velja tisto pravilo, da je važno sodelovati, ne pa zmagati, čeprav mnogi ne mislijo več tako. Največ uspeha so imeli športniki železarne Ravne, saj so zmagali v vseh disciplinah razen v streljanju in v namiznem tenisu v kategoriji do 35 let, kjer so bili boljši železarji z Jesenic in iz Štor. Tudi v malem nogometu so prav tako zmagali Jeseničani. Rezultati posameznih športnih disciplin: Nogomet: 1. Železarna Jesenice 2. Železarna Štore 3. Veriga 4. Železarna Ravne 5. —6. Plamen Kropa 5.—6. Žična Celje Odbojka: Moški : 1. Železarna Ravne 2. Železarna Jesenice 3. Železarna Štore 4. Plamen Kropa Ženske : 1. Železarna Ravne 2. Železarna Jesenice 3. Železarna Štore 4. Plamen Kropa Plavanje: 1. Železarna Ravne 2. Železarna Jesenice 3. Veriga Lesce 4. Plamen Kropa Med posamezniki velja omeniti Rojc Jožeta, ki je zasedel 2. mesto v disciplini 50 m prsno, in Vovk Sama, ki je bil prav tako drugi v disciplini 50 m prsno do 25 let. Z morja so nam pisali učenci osnovne šole iz Radovljice in Begunj 10 let kulturno - umetniškega društva Veriga Letnica rojstva KPD SŽ Veriga sega v leto 1972 in je bilo ustanovljeno ob praznovanju 50-letnice Verige. Takrat je namreč uradno ustanovljena folklorna skupina in dramska sekcija, ki se je nato registrirala kot KPD Veriga Lesce. Tako je v letu 1972 delovala mladinska folklorna skupina in dramska sekcija. Obe sta bili sestavljeni iz mladink in mladincev DO. Dramska sekcija je kmalu prenehala delovati, saj je naštudirala samo eno dramsko delo, s katerim se je predstavila petkrat. Vzrok nedelovanja dramske sekcije je bil predvsem prostorski, finančni ter tudi kadrovski. Folklorna skupina je kljub vsem težavam in problemom vzdržala, oziroma se je iz leta v leto celo krepila. Tako je folklorna skupina do sedaj imela čez 500 rednih vaj in prek 370 javnih nastopov. Med pomembne nastope štejemo poleg turističnih nastopov še nastop v Beogradu ob dnevu mladosti leta 1977, nastopi v Titovi Mitroviči na sedmem srečanju delavcev kulturnih ustvarjalcev Jugoslavije, kjer smo zastopali slovenski sindikat, štirikrat smo sodelovali na mednarodnem festivalu v Beltincih, enkrat na mladinskem festivalu v Titovem Velenju, dvakrat na srečanju folklornih skupin v Avstriji v Železn Kapli, enkrat na Madžarskem, enkrat v pobrateni občini Brus v Srbiji, Varaždinu in v Slavonskem Brodu. Za velik uspeh štejemo tudi org. petih folklornih srečanj na Bledu, na katerem so nastopale skupine iz Avstrije, Madžarske, Srbije, Hrvatske in Slovenije. Podobno obliko srečanja smo v letu 1977 prenesli v organizacijo kulturne komisije KOS SOZD SŽ, kjer smo tudi vedno sodelovali. Letos smo celo organizatorji petega srečanja v okviru SOZD SŽ, ki bo dne 18. 9. 1982. V času 10-1 etn ega dela, in sicer v letu 1977, smo ustanovili še folklorno skupino na osnovni šoli F. S. Finžgar v Lescah, kot sekcijo KPD Veriga. V letu 1978 se je k društvu priključil še mešani pevski zbor DPD Svoboda Lesce. Tako danes društvo šteje okoli sto članov, v sestavi pa ima starejšo Med posamezniki je bil Jaka Beravs drugi, pri ženskah je bila od naših najboljša Dora Tonejc. Namizni tenis: do 35 let: 1. Železarna Jesenice 2. Železarna Štore 3. Železarna Ravne 4. Veriga nad 35 let: 1. Železarna Ravne 2. Železarna Jesenice 3. Žična Celje 4. Veriga Lesce 5. Tovil Ljubljana Streljanje: Ženske: 1. Železarna Štore 2. Železarna Jesenice 3. Plamen Kropa 4. Železarna Ravne 5. Veriga Lesce Moški : 1. Železarna Štore 2. Železarna Ravne 3. Veriga Lesce 4. Žična Celje 5. Železarna Jesenice 6. Tovil Ljubljana 7. Plamen Kropa Tekmovanje TOZD Veriga v malem nogometu Komisija za šport in rekreacijo pri IO OOS Verigarne je organizirala tekmovanje v malem nogometu za leto 1982 z udeležbo 4 ekip, ki so bile sestavljene iz delovnih skupin, tj. priprava verig, oprema, upogi-balnica-skladišče in galvanika. Tekmovanje je bilo na igrišču na Plani v Lescah, in sicer s predtekmovanjem in nato finalom. Rezultati predtekmovanja: priprava verig : oprema 1:3 upogibal.-sklad. : galvan. 14:3 Finale: za 3. mesto: priprava verig : galvan. 15:1 za 1 mesto: oprema : upogibal.-sklad. 5:7 Ekipe so igrale v naslednjih postavah : Utrinek iz Vijakarne Kegljanje: Ženske: 1. Železarna Ravne 2. Plamen Kropa 3. Železarna Jesenice 4. Železarna Štore 5. Veriga Lesce Moški : 1. Železarna Ravne 2. Železarna Jesenice 3. Železarna Štore 4. Veriga 5. Tovil Ljubljana 6. Plamen Kropa 7. Žična Celje Upogib.-skladišče: Šebjanič, Žijan, Zupan, Fister, Pergar, Barber. Oprema: Kalendar, Pfajfar, Jokič, Ljubičič J., Košir, Jerman, Novak, Kokalj, Bevc. Priprava verig: Kosi, Vila, Dolinar, Golub, Rotar, Mičič, Ljubičič L, Sašo. Galvanika : Masnec, Štabi, Muršec, Unčevič, Valant, Zeče-vič. Strelec turnirja je bil Ljubičič Ivica z 8 zadetki. Sodil je Dijanič Zlatko — dobro. Alojz Pfajfar 6 — VERIGA Kadrovske vesti Novosprejeti delavci: tozd Kovačnica: Vuzem Darij, Marjanovič Marko, Kristan Toni tozd Sidrne verige : Pangerc Roman tozd Vijakarna: Radič Ljuban tozd Verigama: Milanovič Radoslav, Ambrožič Matjaž, Zupan Aleš tozd Orodjarna: Dvoršak Brane, Korbar Simon, Grubar Jože, Anderle Ciril, Nezirovič Denis tozd TIO: Valjavec Vladimir Komercialni sektor: Alilov Senad Tehnični sektor: Medja Jakob Splošni sektor: Zupan Veronika, Bernard Zlatica Prišli iz JLA: tozd Vzdrževanje: Podgornik Rajko, Rozman Marko, Bizjak Nenad, Košmerl Rolando tozd TIO: Majstorovič Blaž, Mujezinovič Remzo Tehnični sektor: Erman Andrej Prenehali z delom: tozd TIO: Devič Marija, Hočevar Milan tozd Kovačnica: Stojanovski Ljube, Vilman Roman tozd Vijakarna: Dobnikar Bogomir, Miskič Mehmed tozd Verigama: Benedik Ivanka, Zukič Ismet tozd Sidrne verige: Križišnik Ivan, Jonke Boris, Čauševič Adii Komercialni sektor: Zupanc Albin Odšli v JLA: tozd Vzdrževanje: Gašperšič Iztok Rodili so se: Ovsenek Francu iz tozda Vzdrževanje — hči Katja Ljubičič Ivici iz tozda Verigama -— hči Dajana Mataln Leonu iz tozda Sidrne verige ■—• sin Alen Zgonc Alojzu iz tozda Sidrne verige — sin David Finžgar Mojci iz vodstva DO — sin Nejc Pogačnik Milojki iz finančnega sektorja — hči Maruša Poročili so se: Ljevar Bosiljko iz tozd Sidrne verige Andolšek Tomaž iz tozd Sidrne verige Pintar Janez iz SKK “ Kadrovska služba LETOS MANJ NESREČ V prvi polovici letošnjega leta so tozdi prijavili manjše število nesreč pri delu, če primeramo podatke z enakim obdobjem lani. Tako je bilo naši službi letos prijavljenih 46 nesreč, lani pa 48. Zaradi tega je bilo 134 manj izgubljenih delovnih dni zaradi nesreč. Statistični podatki govore, da so se v zadnjem obdobju nesreče na poti na delo in z dela zmanjšale kar za 50 % glede na isto obdobje lani. Sicer s temi rezultati še ne moremo biti zadovoljni, saj v nekaterih tozdih še nismo odpravili vseh tistih pomanjkljivosti, ki bi zagotavljale delavcem boljše in predvsem varno delo. SVD Polletno poročilo o dejavnosti ambulante prve pomoči V prvem polletju 1982 sta bolničarki nudil prvo pomoč 3.446-krat, in sicer: urezi in ubo di 199-krat op elkline 55-krat udarnine, stiskanine 80-krat odrgnine 91-krat glavobol, zobobol 721-krat tujek v očesu 74-krat želodčne bolečine 103-krat prehlad, bolečine grla 82-krat previjanje poškodb 426-krat ostale intervencije 896-krat merjenje krvnega pritiska 7244trat SVD /5; 7.v) ZAHVALI Ob boleči izgubi drage mame ANE TAVČAR se iskreno zahvaljujem DO Veriga tozd TIO za podarjen venec, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Sin Jože Tavčar z družino Ob boleči izgubi moje drage žene, mamice in babice Slavke Nežmah se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, za slovo in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tozdu Vzdrževanje in gasilskemu društvu za podarjeno cvetje. Tone Nežmah s hčerkama in vnučkama Razstava in priprave za ureditev spominske sobe Praznovanje v okviru 60. obletnice obstoja naše DO jeza nami, toda določene strani so ostale neizpolnjene. V ta zaostanek se med drugim šteje tudi ureditev spominske sobe, za katero je že dan pristanek samoupravnih organov naše DO, da se uredi in da bo v njej prikaz našega dela in ustvarjanja od ustanovitve do danes. Organizirana razstava v dneh praznovanja naše obletnice je pokazala, da imamo dovolj materiala, da verodostojno predstavimo razvoj od vsega začetka. V prostoru, ki bo v ta namen preurejen, bo možno predstaviti vse dokumente v originalih ter eksponate izdelkov, ki so se proizvajali od nastanka podjetja pa do danes. Ta razstavni prostor bo pripravljen tako, da bodo predstavljeni dokumenti v orignalih v zaporedju iz časov po prvi svetovni vojni, prav tako izdelki, ki so se izdelovali v tem času, skratka vse, kar bo moč najti še pri naših veteranih — upokojencih, le-ti nam pri tem lahko veliko pomagajo. To naj bo našim upokojencem in drugim tudi prošnja, da nam priskočijo na pomoč. V drugem delu bomo poskušali predstaviti revolucionarno dejavnost članov kolektiva v času stavke v letu 1935, v nadaljevanju pa delo v času NOB ter povojno obdobje vse do današnjih dni. Prav je, da si ta stalni razstavni prostor organiziramo, lete ima že več delovnih organizacij, med te sodijo: Železarna, Titan Kamnik, Železniki, Kropa in drugi. Pri tem ne gre za to, da je to moda, kot nekateri razmišljajo, temveč nujnost, da si bodo v kasnejšem času mlade generacije lahko predstavljale, od kod in kako dobrine, ki jih uživamo. Naša delovna organizacija je doživela tak razvoj od nastanka pa do danes, da je prav in nujno, da si tak prostor pripravi in uredi, to je lahko samo naš ponos na prehojeno pot od nastanka pa do danes. Menim, da ne bo člana kolektiva, ki bi tem zamislim oporekal ali nasprotoval. Za razstavo, ki je bila v juniju, se je zanimala predvsem šolska mladina, ki je željna spoznanja, kako nastaja družba in z njo delo. O zbiranju eksponatov bomo še pisali v časopisu, tudi o tem, kdo zbira le-te. Janko Kralj Ob upokojitvi Zadnjega maja je odšel starostno v pokoj Dobnikar Bogo, pomočnik vodje tozda Vijakarna. Njegova življenjska pot se je začela 21. 10. 1921 v Mariboru v družini železničarskega delavca. Otroška leta je preživljal na bregovih Drave, kjer se je usposobil za poklic. Zaposlitev v današnji Metalni ga je pripeljala med izdelovalce vijakov, ki jim je ostal zvest do konca. V začetku leta 1949 je prišel na Gorenjsko s stroji za izdelavo vijakov in matic, in sicer kot strokovnjak za hladno preoblikovanje. Njegove izkušnje in doslednost pri izvajanju nalog ter tovariški odnos do sodelavcev sta vedno našla pravo pot pri reševanju nastalih problemov. Zadnja leta je bilo njegovo delo povezano z vzdrževanjem strojnega parka, ki mu je posvetil večino svojega časa. Poleg delovnih dolžnosti je uspešno opravljal tudi vrsto nalog in funkcij v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Bil je predsednik sindikata v DO, predsednk DS DO, blagajnik konference, tajnik IO sindikata v tozdu, član v mnogih odborih in komisijah, član ZZD, sodnik porotnik in še bi lahko našteval naloge, ki jih je vestno opravljal ter zanje prejel priznanja in odlikovanja. Za vse, kar je prispeval k razvoju delovne organizacije, tozda in za vse opravljeno delo na družbenopolitičnem področju pri razvoju naše socialistične samoupravne družbe, mu želimo še mnogo srečnih in zdravih let z željo, da nas večkrat obišče. Ažm. Uspela gasilska vaja V tednu praznovanja 60. obletnice dela naše delovne organizacije je med drugim odbor za izvedbo proslave pripravil več delovnih aktivnosti za različna področja. Program aktivnosti je predvideval tudi operativno taktično gasilsko vajo, ki naj bi jo izvedli na sam dan Verige. Vse nujno potrebne priprave okrog vaje smo skrbno pripravili, da ne bi prišlo med izvajanjem vaje do kakršnih koli zastojev ali morebitnih preostalih nevšečnosti. Za vajo se je zbralo ob naprej napovedanem dnevu in uri večje število gasilcev, ki so bili seznanjeni o samem poteku vaje. Povelje za vajo se je glasilo takole: Sovražnik prodira v našo KS in DO iz smeri Zgornje Savske doline. Za svoje učinkovite napade uporablja lovce bombnike, s katerimi bombardira in obstreljuje strateško pomembne objekte. Tudi naša tovarna je zanj zelo pomemben objekt, zato z letalskim napadom hoče ohromiti gospodarski potencial, kar mu tudi delno uspeva. Zažigalna bomba pade blizu industrijskega objekta, ki predstavlja večjo požarno nevarnost. V neposredni bližini je tudi večji rezervoar s tekočim plinom, plinski cevovod, baterije s plinskimi jeklenkami ter rezervoar s tekočm gorivom. Požar po eksplozij zažigalne bombe ogroža tudi energetsko postajo, ki bi po uničenju ohromila celotno delovno organizacijo. Naloga gasilcev je: — ugotoviti situacijo, ki je pred nami, in na osnovi te — odrediti razvrstitev gasilskih vozil in drugih naprav za gašenje na tista mesta, ki zagotavljajo uspeh intervencije in varno delo. — Požar je zajel celoten obrat Ipsen, zaradi razlitega olja se ogenj hitro širi po stenah proti strehi, ki je s smolo izolirana, na strehi pa so speljane cevi za zemeljski plin. — Izvesti moramo močan notranji napad in močno ohlajevanje strehe. Gasilsko vajo si je ogledalo razen rezervnih gasilcev večje število vodilnih delavcev iz skupnih služb in tozdov tudi delavci ter nekaj gostov. Ob zaključni vaji so bili vsi prisotni enotnega mnenja, da je vaja uspela in da so naši gasilci vedno in ob vsakem času pripravljeni pomagati pri reševanju premoženja in tudi uposob-ljeni za gašenje zahtevnejših požarov. Anton Nežmah ZAHVALI Ob boleči, mnogo prezgodnji izgubi naše drage, dobre žene, mami in mame VERE BOŽIC iz Radovljice se iskreno zahvaljujemo OOZS tozda TIO in sodelavcem za pomoč in izražena sožalja in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni poslednji poti. Božič Franc in in sinova z družino Ob težki, veliko prezgodnji izgubi dragega, dobrega moža in očeta Jožena Bertonclja, se najlepše zahvaljujem vsem prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala nekdanjim sodelavcem tozda Vzdrževanje za izrečene tople tovariške besede in izkazano spoštovanje. Žena Ivanka in sin Jože <§5 MA7MWA ODRGNINA AVTOR ROMANA SLAVOLOK. 2MAEE LETOTlš PRIIMEK IM IME PRESED, DSSS VISOKI GORSKI VRHOVI FRANC. GIÖAM7E VALZIRU SOGLASNI* fcEKA V >EV. AMERIKI IRENA KOHONT PRIIMEK IN IME PRESSED. DS DO SOGLASNIK AVTO MOTO' TRŽIČ UEHŠILI ARHITEKT Švedski 'POLITIK PRIIMEK |N IMG PA6DSED, IS TOZD T IO 'Priimek IM IMG predsed ds tozd orod7AR. SORTA Mio L K SLOV, koreo&r, Presežna vrednost /MIŠKO DtLEVO oz m. ZAIMEK GLAVNI Stevnik u KRILATA ŽUŽELKA FARROW DRUZA&M SOBA PLANINA 105, Ml SoftLA&NlK PREDPONA ŠKOTSKIH IME-hl TEČ PRIIMEK PRESE D DS TOZD sme, VERIC, FRANC. DEPARTMA M6 SM Ul, SKAKALEC 2.AB07 2A ČEBELE MAŠA IM TUIA čilkA SAMOGLAS- NIK NOSILNA GREH ST, 7APON. TELOVADEC TAUSOVA ■PHAČA RESNIČ- NOST MESTO V ARGENTINI ❖ MA&l IM SRBOHRV. ČUKA PTIČ SEV, mor n GRŠKA MATI BO6 O V IVAN MINATTI NE ŽA BREZ A MALA7SK0 OBLAČILO ŠAHOVSKA Fl GLIHA Živec •pripoved pesnitev PLESNI KORAK KARXASKI IZRAZ HUDNIK V ISTRI SOGLASNIK SOGLASNIK. ALPIN 1ST, ODSEK am.film. IGRALEC PRIIMEK PRStSED, D S TOZD KOVAČMlCA ZAVADLAV Hoško me GRŠKA M OV OIĆM7, ZA V&E V dEUU PRIIMEK 'MIHE PfcGDSED DS V2DRZE. CE TUNA NIKALNICA FIZIKALNA Enota ZA DELO MESTO V/ ITA UTI ŠOLSKI ODBOR. OKR.A7, Iunior. FILMSKA IGRALKA TATU M ERBI7 PRIIM EU /M IME PREDSED, D* T02D V/ZAKAR. KRATICA AH.RA0H, DRUŽBE DUŠIK C E SEftMAM. OREL MESTO V Švici Za nagradno križanko, ki je bila objavljena v prejšnji številki, so bili izžrebani naslednji reševalci: prva nagrada 170 din — Vanda Hozjan, druga 110 din — Franc Doria in Lojzka Serajnik, tretja 80 din Pepca Potočnik in Rezka Sobic. Današnje rešitve nam pošljite do konca avgusta 1982. Zima v pogorju Mt. Blanca Ob petih zjutraj sva pripravljena za odhod. Mirko mora zmetati še nekaj drobnarij v nahrbtnik, sam pa se odpravim ven. Toda, ko stopim skozi vhodna vrata koče, me čaka neprijetno presenečenje. Iz oblakov, ki so do polovice pokrili bližnje vrhove, narahlo sneži. Vrnem se v kočo in pravim Mirku, ki si pravkar zavezuje čevlje, da gre lahko mirne duše nazaj v spalno vrečo. Prvi hip me narobe razume, in ker misli, da ga že priganjam, mi odgovori, da je že pripravljen. Se enkrat mu razložim, da gre lahko nazaj spat, ker zunaj sneži, nakar se oba skupaj še enkrat vrneva ven. Spodaj na ledeniku opaziva dve drobni svetli piki, medlo svetlobo dveh čelnih svetilk naveze, ki se zaradi slabega vremena vrača v dolino. Vrneva se v kočo, zlezeva nazaj v spalne vreče in še za nekaj časa zaspiva. Odločila sva se, da bova tukaj počakala še en dan. Okrog devetih dopoldne potegne severnik in megle se pričnejo počasi cefrati, skoznje posije sonce. Ob desetih se odločiva za poskus vzpona na Augille Argentiere. Če bo jutri spet slabo vreme, bova lahko imela, če prilezeva do vrha, vsaj en vzpon. Če pa bo jutri lepo, bova še vedno zmogla toliko moči, da preplezava steno, zaradi katere sva prišla na Argentinski ledenik, severno steno Les Courtes. Že po nekaj sto metrih vzpona na Argentiere nama postane jasno, da se bova za vrh morala kar pošteno potruditi. Sneg je sipek, skorja, ki jo je naredil veter, pa le poredkoma zdrži najino težo. Z morene preideva na ledenik s številnimi razpokami, toda le naj večje med njimi se opazijo, veliko manjših pa je pokril sneg, tako da nikdar ne veva, kdaj lahko stopiva v prazno. Ledenik se vleče brez konca in kraja. Udira se nama vedno globlje. Pogosto se morava menjati v vodstvu. Kako bi bilo vse drugače, ko bi imela s seboj turne smuči, katerih sled se vleče že vse od začetka ledenika. Verjetno je danes že kdo pred nama. In res, kmalu zagledava v strmem pobočju pod vrhom dva smučarja, ki se spuščata v elegantnih zavojih. Ne mine dolgo časa, ko se srečamo. Francoza sta. Izmenjamo nekaj besed, si zaželimo srečno pot in že nadaljujemo vsak v svojo smer. Končno prisopihava pod dolgo in strmo »vršno flanko«. Od ledenika jo loči široka krajna poč, prek katere je edini prehod krhek most napihanega snega. Da bi ga čim manj obremenil, se po vseh štirih splazim prek, in ko sem spet na »trdih tleh« mi sledi še Mirko. Ker je strmina nad krajno počjo kar precejšnja, sta morala Program kina OD 5. 8. DO 6.10.1982 NOČI STRIPTIZA kanadski barvni film 5., 9. in 11. 8. ob 20. uri GLASBI NIKOLI KONCA ameriški barvni film 7. 8. ob 18. uri, 8. in 10. 8. ob 20. uri pČIVIDEC amer. barv. krim. film 7. 8. ob 20. uri, 8. 8. ob 18. uri DAMA V AVTOBUSU brazilski barvni film 12. in 14. 8. ob 20. uri, 15. 8. ob 18. uri VONJ VOJNE amer. barvni vojni film 14. 8. ob 18. uri, 16. in 18. 8. ob 20. uri NAVADNI LJUDJE ameriški barvni film 15. in 17. 8. ob 20. uri OD ATLANTIKA DO PACIFIKA ameriški barvni film 10. in 21. 8. ob 20. uri, 22. 8. ob 18. uri DAN KOBRE ital. barvni krim. film 21. 8. ob 18. uri, 23. 8. ob 20. uri PRSTI OD ŽAMETA ital. barvni pustolov. film 22. in 24. 8. ob 20. uri DESETI BRAT slovenski barvni film 25. in 27. 8. ob 20. uri, 28. 8. ob 18. uri KRVAVA MATURANTSKA NOČ ameriški barvni film 26. in 29. 8. ob 20. uri SUMLJIVA LJUBEZEN franc. barv. krim. film 28. in 31. 8. ob 20. uri NELOČLJIVI OSKAR žah. nemški barvni film 29. 8. ob 18. uri, 30. 8. in 1. 9. ob 20. uri PAMANGO — SADEŽ LJUBEZNI ital. barvna seksi komedija 2. in 5. 9. ob 20. uri STALNO DEKLE izraelski barvni film 3. in 6. 9. ob 20. uri Francoza pred nama sneti smuči in se peš povzpeti do vrha, tako da sedaj midva lahko s pridom uporabljava njune stopinje. Strmine kar noče biti konec. Od nekod se spet privleče megla prav v trenutku, ko se bližava vrhu. D'Oseževa greben in mrzel veter nama butne v razgreta obraza. Še petdeset metrov se povzpneva po grebenu in stojiva na najvišji točki, Radovljica XANADU ameriški barvni film 4. 9. ob 18. uri, 7. 9. ob 20. uri MORAMO VPRAŠATI MAMO švedski barvni film 4. in 8. 9. ob 20. uri, 5. 9. ob 18. uri VELIKI RIZIK amer. barv. pustolovski film 9. in 12. 9. ob 20. uri RESNIČNE ZGODBE 4. del zah. nemški barvni film 10. in 14. 9. ob 20. uri PLAVA LAGUNA ameriški barvni film 11. 9. ob 18. uri, 13. in 15. 9. ob 20. uri VIRUS japonski barvni film 11. 9. ob 20. uri, 12. 9. ob 18. uri BLIŠČ V TRAVI ameriški barvni film 16., 19. in 20. 9. ob 20. uri Cejeni v borbi ZA ŽIVLJENJE amer. barv. western film 18. 9. ob 18. uri, 22. 9. ob 20. uri MEJA NA RIO GRANDE amer. barv. pustolovski film 23. in 26. 9. ob 20. uri, 25. 9. ob 18. uri ZMEDA V BATTLE CREEKU amer. barv. pustolovski film 24. in 27. 9. ob 20. uri, 26. 9. ob 18. uri NAPAD NA PLATFORMO DŽENIFER angl. barv. pustolovski film 25. in 28. 9. ob 20. uri TESSA ČISTA ŽENA franc.-angl. barvni film 29. in 30. 9. ob 19. uri ? TIGER NAPADA hongkongški barvni flm 1. in 6. 10. ob 20. uri PACIFIK BANANA ameriški barvni film 2. 10. ob 18. uri, 3. in 5. 10. ob 20. uri KAKO SLADKA JE NJENA DOLINA zahodnonemški barvni film 2. in 4. 10. ob 20. uri, 3. 10. ob 18. uri ki je pravzaprav ena sama velika snežna opast. Privoščiva si nekaj požirkov čaja iz termovke, narediva nekaj posnetkov in že naju veter in mraz preženeta navzdol. Le slabo uro rabiva za povratek do koče Argentiere, od koder sva do vrha hodila štiri ure. Zvone Andrejčič (Se nadaljuje) VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga, n. sol. o., Lesce. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Zdenka Arh, Božena Vidic, Dora Tonejc, Marjan Stiperski in Mitja Torkar. Odgovorni urednik Mitja Torkar. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informiranje SRS prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana