Mika28•j9toX]omilm cenažoain
Celle, IZ lum 1984
ITEDNIK JE GLASILO OBCIMSKIH OBGANiZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
tkateri kar ne moremo verjeti, da smo ie nekaj časa v poletju, ker nam muhaato vreme kar noče segreti vode, ki se
I ponuja ob bregovih rek in Jeser. Pa tudi veter Je včasUt popihal hladno. Kljub nekoliko hladnemu koncu tedna, pa
je bilo ob rekah in jedrih kar precej in za preganjanje kratkega časa ter sprostitev je ribolov še najbolj primeren,
braslovškem jezeru, od koder je naš posnetek, pa so se ribe še malce polenile, saj ribiči nedeljsko popoldne tam
raj niso imeli dela. Foto: EDI MASNEC
resoditi O gradnll
rtca v liovi vasi
B področju družbenih
IV nosi i namenja letos za
Kfcbe celjska občina da-
aajveč za zdravstvo, za-
l modernizacije bolniS-
t pa bo tako očitno še v
lednjem srednjeročnem
obju.
\ naložbe v družbenih
vnostih bodo letos v ob-
zbrali 279 nulijonov di-
ev, kar predstavlja v ce-
ih naložbenih sredstvih
jie v tem času 15 odstot-
, To je nekaj več, kot so
Ivideli v srednjeročnem
"tu, razlog pa je pred-
n v zm.anjševanju naložb
ispodarstvu, saj jih je ne-
ie dokončanih, nekaj pa
oženih na kasnejši čas.
'ole^ obsežnih sredstev
naložbe v zdravstvu, za
ere namenjajo 83 od-
tkov vsega denarja, za
ige ostaja le malo. Tele-
1 kultura bo skupno z
lekti posebnega pome-
deležna dvanajstih od-
tkov, vzgoja in izobra-
žuje treh in otroško
■stvo dveh odstotkov..
občini predvidevajo, da
D v letu 1985 obseg na- i
v družbenih dejavno-j
še zmanjšali, saj so bili j
letos dograjeni trije objekti:
vrtec in zdravstvena postaja
na Dobrni ter šolski center
Boris Kidrič. V načrtu ostaja
seveda modernizacija bol-
nišnice, poleg tega pa še na-
daljevanje komunalne uredi-
tve neposredne okolice SRC
Golovec, prizidek k osnovni
šoli Hudinja in vrtec Nova
vas - Hrastovje. O gradnji te-
ga vrtca, ki bi ga naj gradili s
sredstvi tretjega samopri-
spevka, bodo ponovno pre-
sodili, odločitev pa ni odvi-
sna le od tega, če ga trenutno
potrebujejo, temveč tudi od
potreb v naslednjem sred-
njeročnem obdobju in še ka-
sneje.
Neuresničene naložbe v
kulturi bodo prenesli v na-
slednje srednjeročne ob-
dobje.
MILENA B. POKLIC
Razstava na
Polzeli
Letošnjo republiško horti-
kultumo razstavo na Polzeli
si je ogledalo 12.000 obisko-
valcev. Po mnenju večine
obiskovalcev in tudi strokov-
njakov je dobro uspela, za
kar imajo največ zaslug pri-
zadevni člani hortikultume-
ga društva na Polzeli, ki šteje
kar 600 članov. Na razstavi so
sodelovali tudi lovci, ribiči,
čebelarji in gobarji ter drugi,
domačini in številne največje
vrtnarske organizacije zdru-
ženega dela iz vse Slovenije.
Hortikultumo društvo s Pol-
zele je ob desetl«2tnici obstoja
. prejelo srebrno plaketo Zve-
ze hortikultumih organizacij
Slovenije.
J. V., Foto: T.TAVCAR
Hmelj dobro
kaže
Hmelj trenutno dobro uspe-
va in posebnih težav zaradi
vremena ni. Tako je zatrdil di-
rektor Hmezadove kmetijske
zadruge Savinjska dolina. Vla-
do Kralj. Morda je res nekoliko
preveč vlage, toda zadnji topli
in sončni dnevi so kot nalašč
za nadaljnjo dobro rast. Toplo-
to še zlasti potrebuje sorta Au-
rora, s katero je zasajenih pre-
cej površin. Sicer pa pričakuje-
jo, da bi naj letos obrali od 3800
do 4000 ton hmelja, seveda če
ne bo večjih neurij.
J. V.
Agronom z astotta
Veljko Žvipelj je bil vodja gomjesa-
vinjskega raziskovalnega tabora.
Stran 5.
Od pod¥lgo¥ 00 oUoUMh koristi
Druga jugoslovanska odprava v južnoameriško kraško
podzemlje se ni šla eksotičnega turizma. Stran 10.
»Zšlal startanw na im mosio^
Tako pravi o možnostih celjskih kegljavk Tončka Pečov-
nik Stran 9.
Gozdarfi iz liazarlj
repabliSiirprvaiii
Smola na z¥aznom tekmovanlu na Sari
Prejšnji teden so se iz Bre-
zovice pod Šar planino v
pol(rajini Kosovo vrnili slo-
venski gozdni delavci, ki so
se udeležili državnega pr-
venstva gozdarskih delav-
cev. V šestčlanski republi-
'ški ekipi je bil tudi Ivan Šo-
lar iz Ljubnega, ki je pred
državnim       prvenstvom
osvojil naslov republiškega
prvaka med gozdarji-se-
kači.
Na republiškem prvenstvu
v Moravcih se ni izkazal le
Ivan Šolar, ki je postal repu-
bliški prvak, prvo mesto na
13. republiškem prvenstvu
je dosegla tudi ekipa Goz-
dnega gospodarstva iz Naza-
Naprel z lioinišnico
Do jeseni leta 1985 bo šti-
rinajst specialističnih,
predvsem kirurških ambu-
lant v novem traktu osred-
njega objekta modernizaci-
je bolnišnice v Celju uspo-
sobljenih za uporabo.
Izvršilni odbor sklada za
modernizacijo bolnišnice je
že sprejel sldep, da prijavijo
nadaljevanje izgradnje, ki bo
to omogočila, in zanjo name-
ni 83 milijonov dinarjev. To
bo omogočila tudi revalori-
zacija sredstev za moderni-
zacijo za 12,5 odstotka, s či-
mer bodo poleg 230 milijo-
nov zbrali še dodatnih 28 mi-
lijonov dinarjev.
Ob gradnji osrednjega ob-
jekta še naprej obnavljajo
stare bolniške stavbe. Tako
bo do konca meseca gotova
nova dializa v bivših prosto-
rih pralnice, v jeseni pa ob-
novljena lekarna. Strokovna
medicinska komisija pa se je
skupno z vodstvom Zdrav-
stvenega centra odločila o
prednostih pri nadaljni mo-
dernizaciji v obstoječih ob-
jektih. Prvi bo na vrsti gine-
kološko-porodniški oddelek,
kamor bodo vložili 4,5 mili-
jonov dinarjev, za delno reši-
tev nevropsihiatrije Vojnik
bodo iz sklada namenili 4
milijone dinarjev, za adapta-
cijo pediatrije pa tri milijone
dinarjev.
Da bi lahko tudi v bodoče
modernizacija potekala po
programu, se izvršilni odbor
sklada zavzema za organizira-
no zbiranje prispevkov posa-
meznikov in združenega dela,
ki bi naj tudi namenil polovico
sredstev namenjenih za prosla-
ve in obletnice za modernizaci-
jo, prav tako pa bi se naj odlo-
čilo za en delovni dan v pri-
hodnjem letu, namenjen bol-
nišnici. Razrešiti pa je treba še
vprašanje deleža občine Sevni-
ce in Velenje, kjer je je skup-
ščina občinske zdravstvene
skupnosti odklonila plačilo
zaostalih in tekočih obvezno-
sti-       MILENA B. POKLIC
Ivan Šolar: »Kljub temu,
da smo bili od šestih telimo-
valcev kar štirje diskvalifi-
cirani, smo zasedli 4. mesto.
Polomil sem ga pri preciz-
nem rezu. Takšne napake si
res ne bi smel privoščiti. Za
dobro rokovanje z motorno
žago je poleg znanja potreb-
na tudi spretnost, na tekmo-
vanju pa še hitrost. Imeli
smo smolo.«
rij, v kateri sta bila poleg re-
publiškega prvaka še Andrej
Lenko in Ivo Mlačnik. Malce
slabše so se odrezali vozniki,
ki so v svoji kategoriji zased-
li 11. mesto, največ zaradi te-
ga, ker so bili pogoji na tek-
movanju nekoliko drugačni
od ustaljenega načina dela.
Ivan Šolar, sicer traktorist
v tozdu Gozdarstvo Gornji
grad je že pred tem dokazal,
da je dober gozdarski dela-
vec, uspehi ekipe pa so vsem
gozdarjem nova spodbuda.
RADO PANTELIC
2. STRAN - NOVI TEDNIK
12. JULIJ
Oktobra bodo v La-
škem, pričeli graditi nov
vodovod, ki ga bodo po-
tegnili iz izvirov izpod
Kala v Zgornji Rečici. Za
9 km dolgo traso so že ku-
pili cevi, gradili pa bodo
fazno.
2e junija prihodnje leto
bodo pridobili 25 do 30
litrov vode v sekundi več
kot do sedaj. Ves vodo-
vod bodo zgradili do kon-
ca prihodnjega leta in bo
stal 70 do 80 milijonov di-
narjev.
Iz zajetij izpod Kala bo-
do Laščani pridobili
skupno do 60 sekundnih
litrov vode, kar je dvakrat
več od sedanjih potreb.
Voda iz tega zajetja je
izredno kakovostna, saj
bo pritekla iz vrtin, ki so
globoke od 70 do 150 me-
trov. VVE

Ob prazniku žalske oUčine cesta, dom kralano¥, obno¥Uena grad In gasilski dom
Gospodarski in družbeni
razvoj žalske občine je bil v
zadnjem obdobju dokaj
uspešen. Tako v občini
kljub zaostrenim razmeram
gospodarjenja raste fizični
obseg proizvodnje v indu-
striji, kmetijstvu in drugih
dejavnostih proizvodnje.
Hkrati s tem dosegajo tudi
pri vseh ekonomskih poka-
zateljih kljub visoki inflaci-
ji realna povečanja. To je
med drugim v svojem govo-
ru na nedeljskem slavnost-
nem zasedanju zborov ob-
činske skupščine ob prazni-
ku občine Žalec na Polzeli
povedal predsednik izvrš-
nega sveta Ervin Janežič.
Že nekaj časa v občini Ža-
lec ugotavljajo, da so po
ustvarjenem dohodku na de-
lavca, po stopnji reproduk-
tivne in akumulativne spo-
sobnosti nad povprečjem v
regiji in republiki. Ob tem pa
je res, da je naložb vedno
manj. Zavedati se je treba,
da lahko zaradi močno iztro-
šenih osnovnih sredstev in
opreme predelovalne indu-
strije, kj tudi največ izvžiža,
pride v kratkem do zelo re-
snih problemov.
Dobri so rezultati, ki jih
žalsko gospodarstvo dosega
v izvozu. Tudi letos bodo
izvozili za tri četrtine več bla-
ga kot pa bodo uvozili suro-
vin in reprodukcijskih mate-
rialov. So pa še rezerve, če
upoštevamo možnosti, ki jih
ima v izvozu gospodarstvo
občine Žalec. V bodoče bodo
morali v občini še več pozor-
nosti namenjati višji stopnji
dodelanosti blaga za izvoz.
Ervin Janežič je precej be-
sed namenil tudi razbreme-
njevanju gospodarstva, po-
dročju kadrovske Politike
ter družbenim dejavnostim,
kjer se že pojavlja problem
rednega financiranja le-teh.
Kot v vseh krajevnih skup-
nostih, kjer so doslej prazno-
vali občinski praznik, tako
so tudi na Polzeli letos posta-
li bogatejši za vrsto pridobi-
tev. Omeniti velja cesto Pre-
loge-Založe, obnovljeni dom
krajanov, obnavljsuije gradu
Komenda ter gasilskega do-
ma in drugo. Samo središče
Polzele je sedaj izredno lepo
urejeno in v ponos vsem jcra-
janom. Sredstva za vse to so
zbrali iz krajevnega samopri-
spevka, sredstev, ki so na-
menjena za praznovanje ob-
činskega praznika, prispev-
kov domala vseh organizacij
združenega dela v žalski ob-
čini ter obrtnikov, nemajhen
pa je tudi delež prostovoljne-
ga dela.
Slavnostnega zasedanja
zborov občinske skupščine
na Polzeli so se udeležili tudi
predstavniki sosednjih ob-
čin, medobčinskih družbe-
nopolitičnih organizacij ter
pobratenih občin Biograd na
moru, Bačka Palanka in
Kruševac. Prihodnje leto bo-
do praznik občine Žalec
praznovali v Libojah. Praz-
novanje bo združeno tudi s
170 letnico tamkajšnje kera-
mične industrije.
JANEZ VEDENIK
Frane Šetinc v
2alGu
žalsko občino je včeraj
obiskal predsednik RK
SZDL Franc Šetinc. Dopol-
dne je obiskal tovarno kme-
tijskih -»trojev Sip v Sem.pe-
tru, si nato ogledal novo mle-
karno pri Ani vasi, popoldne
pa je bil v Žalcu razgovor s
širšim političnim aktivom
občine, ki so se ga udeležili
tudi predstavniki krajevnih
konferenc SZDL, krajevnih
skupnosti in direktorji orga-
nizacij združenega dela.
J. V.
2^ €tm
v soboto je bila m,
zeli v okviru repubf
hortikultume ra^
skupščina Zveze \
kulturnih organi^
Slovenije.
O delu v pretekleii'
dobju je govorila |>
sednica Jelka Kraigi?
orisala uspehe in
manjkljivosti pri delj
hortikultumih orgarj
cij, kolikor jih je v a
niji. Poudarila je, da sj
le zastavljene akcij,
glavnem izpeljane ob,
moči in razumevanju,
činskih in krajevnih,
javnikov. Tudi Horti,
turno društvo Polzeli
pokazalo pri svojem
setletnem delu i zre,
uspeh, ki so ga dopoj
še z odlično organizit
republiško razstavo.'
leg delovnega načrti
prihodnje obdobje, sJ
skupščini sprejeli še(
resoluciji in sicer Ap«!
sanacijo voda in vodi
kov v SR Sloveniji in'
solucijo za rešitev kai
na reke Tare pred un!
njem, ki mu preti i'
gradnjo verige hidroef
tram. Sklenili so tudi,
bodo v bodoče tesneje'
delovali s komisijami'
varstvo okolja, saj im
skupne, družbeno ko^
ne cilje. '
Za predsednika Zv
je bUa ponovno izvolj
Jelka Kraigher, imeni
li so devet častnih čla
in podelili dvanjast i
nanj.
Na skupščini so spr
tudi sklep, da bo repi
ška hortikultuma ra:
va prihodnje leto,
Premskem gradu pri'
ski Bistrici ob 40-let
osvoboditve Primors
TONE TA Vil
Podelili so priznaitia občine Žalec
Častni občani Albin ¥lnotnlk. Tone Bale In Anton Kotnik
Ivan Žagar
Kristjan Bobovnik    Jože Jeram
Ob letošnjem prazniku
občine Žalec so podelili zla-
te, srebrne in bronaste grbe
občine Žalec, plakete in
značke občine. Na slavnost-
nem zasedanju pa so podeli-
li tudi nazive častnega ob-
čana Albinu Vipotniku-
Stergar ju, Tontitu Boletu in
Antonu Kotniku-Robidi.
Zlate grbe občine so preje-
li Tekstilna tovarna Prebold,
Kristijan Bobovnik, Jože Je-
ram in Stane Rednak. Tek-
stilna tovarna Prebold že
vrsto let dosega zelo ugodne
rezultate na proizvodnem in
ekonomskem področju. Po-
litika naložb v tej tovarni je
smelo zastavljena, rezultat
tega pa je povečana proiz-
vodnja z vrsto novih izdel-
kov z višjo stopnjo predela-
ve. Tovarna ima realno za-
stavljene težnje po odpiranju
novih proizvodnih mest v so-
sednjih republikah, po-
membno vlogo pa imajo de-
lavci te tovarne tudi na ino-
vacijskem področju.
Kristijan Bobovnik je di-
rektor Hmezadove delovne
organizacije E.xport-Import.
Posebne zasluge ima zlasti
pri prodaji hmelja na doma-
čem in zunanjem tržišču.
Kot strokovnjak s področja
zunanje trgovine je vključen
v razne skupnosti in organi-
zacije, tako med drugim so-
deluje tudi na sestankih
mednarodnega hmeljarske-
ga biroja.
Jože Jeram iz Braslovč že
vrsto let opravlja pomembne
funkcije v krajevni skupno-
sti. Ljudje ga poznajo kot
prizadevnega družbenopoli-
tičnega delavca, borca in
krajana. Velike so njegove
zasluge pn ureditvi ceste na
Dobrovlje, veliko časa pa na-
menja tudi ureditvi in delo-
vanju partizanskega doma
na Dobrovljah.
Stane Rednak je direktor
Juteksa in ves čas namenja
veliko skrb razvoju te delov-
ne organizacije. Predvsem
velja omeniti prestrukturira-
nje proizvodnje in uvajanje
novih proizvodnih progra-
Stane Rednak
mov. V Juteksu so izvajali
obsežne naložbe v strojno
opremo, tehnologijo in dru-
go. Bistveno skrb pa je Ju-
teks namenil vključevanju v
zunanjetrgovinske odnose.
Srebrne grbe občine Žalec
so prejeli Svoboda Polzela,
pesnica Meta Rainer ter hra-
nilno kreditna služba kmetij-
stva in gozdarstva, bronaste
pa industrijsko gasilsko
društvo tekstilne tovarne
Prebold, KK SZDL Polzela
ter    slovensko    kulturno
športno društvo Oton Žu-
pančič iz Salzburga.
Plakete občine Žalec so
prejeli Anton Brinar iz tek-
stilne tovarne Prebold, Dani-
jel Brišnik z Gomilskega,
Stanko Dolar iz Gotovelj,
Franci Jelen s Polzele, Tone
Privošnik, direktor Savinj-
skega magazina, Stanislav
Skok, direktor Mika iz Pre-
bolda, Nikolaj Tratnik iz Žal-
ca. Ivan Uranjek iz Arje vasi,
Rudi Divjak s Polzele in
Slavko Sorli iz Sipa. Zlato
značko občine sta prejela
Dominik Vrbič iz Žalca in
Jože Zakonjšek iz Sipa, sre-
brno so pa prejeli Janez Bri-
novec iz Letuša, Marija Ja-
ger iz vrtca v Preboldu in
Dominik Pirnat iz polzelske
tovarne nogavic.
Priznanja s področja SLO
so prejeli Marija Štorman,
Ljubo Korber, Jakob Lesjak,
Robi Mlinar, Anton Ajdič,
aktiv ravnateljev osnovnih
šol ter radioklub Žalec.
JANEZ VEDENIK
Rado Cilenšek
Jaka Vodušek
Artnik
Srečanje borcev iz Žalca
v čast praznika Občine
Žalec in Dneva borca sta
Občinska in krajevna orga-
nizacija Zveze borcev Žalec
in Polzela pripravila sreča-
nje borcev, intemirancev in
izseljencev.
Zaradi slabega vremena je
bilo srečanje v gra^ini Se-
nek. O pomenu Dneva borca
je govoril predsednik občin-
ske organizacije ZZB Rado
Cilenšek, pripravili pa so tu-
di bogat kulturni program. O
srečanju so nam nekateri po-
vedali takole:
RADO CILENŠEK: »Po
dobna srečanja imamo vsa-
ko leto. Skoda, da je bilo to
pot vreme slabo, saj bi bilo
drugače še lepše. Menim, da
so takšna srečanja potrebna
in tudi prisotnost borcev ka-
že, da se radi udeležujejo
takšnih srečanj.«
JAKA VODUŠEK: »Sem
praporščak in se srečanja
vsako leto veselim. Tu pride-
mo spet skupaj in se o marsi-
čem pogovorimo ter obudi-
mo spomine na leta NOB.
Nam starejšim družabnih
srečanj manjka. Prav je, da
zanje poskrbi občinska orga-
nizacija ZZB.«
ROZI ARTNK: »Nisem
bila borka, vojno sem preži-
vela v najbolj zloglasnem ta-
borišču - Auschwitzu. Prav
je, da tudi nas povabijo, saj
nas takšna srečanja veselijo,
hkrati pa so priložnost za
obujanje spominov na težka
leta naše borbe«
TONE TAVCAR
Gostje iz Arilja odpotovali
v torek je nazaj v Arilje odpo-
tovalo 30 otrok, šolarjev od 5. do
8. razreda osnovne šole, ki so
končali svoje desetdnevno biva-
nje pri svo^ vrstnikih iz šmar-
ske občine.
Obisk je bil organiziran v okvi-
ru tradicionalnega sodelovanja
med pobratenima občinama. Za-
radi denarnih in orgzinizacijskih
težav so se pred leti ti stiki zača-
sno prekinili, vendar so jih na
pobudo obeh občin ponovno ob-
novili. Za mlade goste iz Srbije je
bilo dobro poskrbljeno. Pester
počitniški program jim je omo-
gočal, da sklenejo tesne vezi s
svojimi vrstniki s šmarskega in
da dodobra spoznajo ta kos naše
zemlje.
Med drugim so obiskali Ku-
mrovec, spominski park Trebče,
povzpeli pa so se še na Donačko
goro. Medse so jih povabUi tudi
delavci nekaterih delovnih orga-
nizacij s tega območja. V Dekoru
v Kozjem so jim priredili celo
slovesno kosilo. Najbolj zanimi-
vo pa je bilo verjetno v Rogaški
Slatini, kjer so jim v prostorih
tainkajšne osnovne šole priredUi
zabavo s plesom.
Prihodnje leto bodo njihovi
vrstniki iz Šmarja vrnili obisk in
svoje počitnice preživeli v Srbiji.
ROBERT GORJANC
Za tretjino manj
dnižbenih stanovanj
v občini Laško se ¥ača zaiHmanle za
zasebno stanowanlsko gradnjo
Tretjina manj družbenih
stanovanj pomeni, da bo
tretjina manj občanov ime-
la možnost, da s^i izboljša
stanovanjske razmere, če-
prav je prav to predvideval
srednjeročni načrt gradnje
družbenih stanovanj v obči-
ni Laško.
To so ugotovili na zadnji
seji skupščine samoupravne
stanovanjske interesne
skupnosti Laško, ki je pred-
ložila rebalans gradnje druž-
benih stanovanj v tem sred-
njeročnem obdobju. Name-
V Debru bodo od načrto-
vanih 165 zgradili le 90, v
centru v Laškem n^ bodo
zgradili nobenega od 15 na-
črtovanih stanovanj, v Ko-
lenovem grabnu bodo zgra-
dili le enega manj kot so na-
črtovali (74), v centru v Ra-
dečah za pet manj (10), v
Rimskih Toplicah za polo-
vico manj (12), v Zidanem
mostu bodo poskušali zgra-
diti vseh 14 stanovanj, v
Jurkloštru bo za tretjino
manj (5), v Brezah nobeno, v
Svibnem so zgradili vseh 6,
v Rečici pa so se odpovedali
gradnji bloka z 10 stanova-
nji.
sto planiranih 340 jih bodo
zgradili le 210. Od tega do
konca srednjeročnega ob-
dobja še 37 novih stanovanj.
V občini pa bodo zgradili
načrtovano število solidar-
nostnih stanovanj, razen
dveh v Brezah in Jurkloštru.
Do sedaj so jih od 120 zgradi-
li že 90.
Za zasebno gradnjo
stanovanjska skupnost
stva iz združenih sr«
vzajemnosti. Teh bo leti
okoli 8 milionov. Vsota
leč ne zadošča za pot
vseh 120 prisilcev. Ce t
teli dati vsem toliko, ko
potrebujejo, bi morali il
najmanj dvakrat več
ja. Povečan interes za t4
sojila je razumljiv sprifr
večjih problemov delo
orgajiizacij, da bi zaposli
zagotovili hitrejše rešev
stanovanjskih problem(*
Ukrepi za razbremei
gospodarstva sicer preii
vajo, da naj bi se ta pf
vek zmanjšal za 10 od
kov. Na stanovanjski S|
nosti v Laškem menijo,!
to le za spoznanje razbi^
nilo gospodarstvo, rae^
ko so za stanovanjsko sj
nost dragoceni vir za
la tistim, ki so se odloča
sami rešijo svoj stanovali
problem.
VIOLETA V..EINSPlEj
> .lUUJ 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 3
ifiani izguh v gospodarstvu
m polletju so Jo ¥ ¥OlonJskl občini občutno po¥očal lz¥OZ
k šestmesečnimi rezultati
Bpodarjenja so v velenj-
I občini po besedali pred-
inika izvršnega sveta ob-
ne Velenje, Boža Lednika,
dovoljni, pa čeprav so jih
ko kot druge pestile teža-
L Tudi v velenjskem go-
(odarstvu je bila v ospre-'
n bitka za izvoz in to še
»sebej na konvertibilno
»dročje. Izvozna gibanja
) bila letos 11 odstotkov na
iroznimi, kar je bolje kot
ni, sicer pa se je letos po-
>čal izvoz za 25 in uvoz za
{odstotkov.
Glavni izvoznik je, tako
Dt že vrsto let. Gorenje, ob-
itno pa so izvoz povečali:
Prvo polletje so v velenj-
ci občini zaključile z izgu-
0 naslednje organizacije:
iženiring 34 milijonov,
PH 19 milijonov, Merx Po-
rošnik 9 milijonov, Vegrad
1 milijonov, Gorenje TGO
SO milijonov, Vekos 22 mi-
jonov in TGP Paka 6 mili-
>nov ali skupaj 700 milijo-
ov, kar pa je v primerjavi z
»tim obdobjem lani kar
semkrat manj. Najtežje je
Inženiringu, kjer nimajo
lenarja za osebne dohodke,
J bi jih morali izplačati do
0. julija.
.'ovama usnja Šoštanj, El-
u-ojev obrat Šoštanj, ESC,
Jipak, Vegrad, ERA in Mo-
Ini salon, medtem ko je pri
•stalih izvoz komaj zazna-
ven.
Letos so v velenjski občini
imeli manj gospodarskih na-
ložb kot lani v istem obdob-
ju, narastle pa so negospo-
darske naložbe. Med gospo-
darskimi imajo samo dve in
sicer v trgovino ERA ter El-
kroj Mozirje obrat Šoštanj,
nekaj nadomestnih objektov
ureja še REK. Pri negospo-
darskih investicijah imajo
osnovno šolo kombinirano z
glasbeno in otroški vrtec v
Smartnem ob Paki, oboje pa
se financira iz samoprispev-
ka. Zlasti je problem po-
manjkanja osnovnošolskih
prostorov, saj bodo morali
jeseni v vseh velenjskih
osnovnih šolah zaradi preve-
likega vpisa v prvih razredih
preiti na dvoizmenski pouk.
To je posledica velikega za-
poslovanja mladih pred leti,
kar bodo čutili še najmanj
sedem do osem let. Po kra-
jevnih skupnostih se gradi
vrsta manjših komunalnih
objektov (toplovodno
omrežje, vodovodi, prizidki
domovom itd.), ki se financi-
rajo iz treh virov (samopri-
spevek, prispevek občanov
in prostovoljno delo).
Ocena je, da so v velenjski
občini v prvih šestih mese-
cih solidno gospodarili, saj
se je med drugim čisti doho-
dek povečal kar za 100 od-
stotkov. Letos so namenili za
sklade 1,7 milijarde din, 400
milijonov din več kot lani.
TONE VRABL
Odkrili spominsko obeležje Ivanu Goznikarju
Ob praznovanju svojega prvega krajevnega praznika so krajani Sedraža prejšnji petek
odkrili spominsko obeležje partizanskemu kurirju - domačinu Ivanu Goznikarju, ki je
padel na pragu svobode 1945. leta.
Govor od odkritju so borci zaupali sekretarju občinske konference zveze mladine iz
Laškega, Marjanu Salobirju, obeležje pa je odkril Zlatko Pavčnik, soborec padlega Ivana.
Nastopili pa so mladinci in učenci osnovne šole iz Sedraža, tamkajšnji pevski zbor in godba
na pihala iz Laškega. WE
Planinski klanec
bo asfaltiran letos
Sentjurčani, še zlasti pa
krajani Planine, že skoraj
niso več verjeli, da bo prišlo
še letos do ureditve in asfal-
tiranja planinskega klanca.
Zato so se tembolj razvese-
lili, ker so začeli delavci
Cestnega podjetje iz Celja
konec prejšnjega tedna de-
lati s polno paro.
Da je ureditev planinskega
klanca resnično potrebna,
zgovorno priča že podatek,
da so pozimi vozniki Izletni-
kovih avtobusov zagrozili.
da ne bodo več prevažali de-
lavcev na delo, če Sentjurča-
ni ne bodo uredili cestnega
odseka tako, da bo vožnja
varna. Delo se je torej priče-
lo, končano pa naj bi bUo
najkasneje do 18. avgusta, ko
praznujejo Sentjurčani ob-
činski praznik. Gre za okoli
1200 metrov ceste, znatna
sredstva za ureditev klanca
pa je prispevala tudi Repu-
bliška skupnost za ceste.
Ko bo planinski klanec as-
faltiran, ostane Sentjurča-
nom še ureditev cestnih od-
sekov Volčje jame, prevor-
ske ceste in Jezerc. Na iz-
gradnjo teh odsekov, ksikor
tudi na izgradnjo Šentjurske
obvoznice pa bodo morali
Sentjurčani še malo počaka-
ti, kajti Cestna skupnost iz
Šentjurja je v sanaciji in ni-
ma trenutno niti dovolj sred-
stev za vzdrževanje.
V. E.
predsednik komisije za inovacije Ernest Ermenc pode-
juje prvo nagrado in priznanje Ivanu Ratu iz SIP Šempe-
Foto: T.TAVČAR
Magrade inovatorlem
Poaellii so Jlb ¥ občim Žaloc
Raziskovalna skupnost
>bčlne Žalec vsako leto ob
>bčinskem prazniku podeli
lagrade in priznanja za
imožično inventivno dejav-
lost, razvijanje in uvajanje
love proizvodnje in poslo-
vanja ter za raziskovalno
lelo.
Letos je prispelo 21 prijav.
Za množično inventivno de-
lavnost je komisija prvo na-
grado podelila Ivanu Ratu iz
lelovne organizacije SIP za
Jiovacijo »Spremembe tr-
galnih letev na kombajnu«,
irugo nagrado je prejel Edi
lug iz tovarne nogavic Pol-
'-ela za prihranek električne
energije (zamenjava dveh
irpalk za eno), tretjo nagra-
do in priznanje pa je prejel
Ivan Zohar iz Aera Šempe-
ter za izboljšano nanašanje
emulzije na papir.
Za razvijanje in uvajanje
nove proizvodnje so podelili
samo dve nagradi in prizna-
nji. Prvo je prejel Avgust
Plaskan iz SIP-a Šempeter
za.razvijanje in uvajanje in-
duktivnega kaljenja, drugo
pa Vlado Srebre in Anton
Laznik iz SIP-a za povečanje
propustnosti linije kombaj-
nov in prikolic.
Za raziskovalno delo sta
prvi nagradi prejela Ivan Je-
len in Milan Šmid iz SIP-a
za projekt rotacijski kosil-
nik-gnetilnik, drugo Jani
Prekoršek in Stane Novak
prav tako iz SIP-a za jH-ojekt
dvovrstni silažni kombajn,
tretjo pa Andrej Florjan,
Franc Rančigaj in Ivan Sta-
mol prav tako iz SIP-a za
projekt enoosni motorni ko-
sLlnik. Nagrade in priznanja
je podelil predsednik komi-
sije za inovacije Ernest Er-
menc.
TONE TAVCAR
Drafle
komunalne
storitve
Izvršni svet skupščine
občine Šmarje pri Jelšah
je na svoji zadnji seji
sprejel sklep o poveča-
nju cen individualnih
komunalnih storitev. Ce-
ne vodarine za m^ se bodo
povečale na 21,72 din, ce-
ne kanališčine pa za 3,90
din. Nove cene za vodo
veljajo že od 1. 6. 1984. S
1. 8. 1984 bodo začele ve-
ljati tudi nove cene odvo-
za smeti in odpadkov.
Gospodinjstva, šole in
vrtci bodo odslej plačeva-
h za odvoz smeti in od-
padkov po 2,10 din za-m^,
OZD in drugi koristniki
pa 3,00 din. 1. 9. 1984 bo-
do začele veljati tudi nove
cene stanarin, ki se bodo
v primerjavi s cenami iz
decembra 1983 povečale
za 35%.
Na seji so obravnavali
tudi poročilo o stanju go-
stinskih obratov v druž-
benem in zasebnem sek-
torju in ugotovUi, da veči-
noma ne ustrezajo Pravil-
niku o minimalnih te-
hničnih pogojih poslov-
nih prostorov za gostin-
sko dejavnost in o stori-
tvah v gostinskih obratih.
R. GORJANC
Telefoni razburjalo
Pan Jo pustu SontJurčane na comiu
Sentjurčani so tokrat
upravičeno nejevoljni nad
ljubljanskim podjetjem
Pap, ki v Šentjurju napelju-
je telefon. Dela se vletejo že
dve leti in kot kaže se bodo
še nekaj časa, ker je podjet-
je v začetku meseca uma-
knilo svoje delavce z delo-
višča.
Najprej so se Ljubljančani
izgovarjali, da primanjkuje
telefonskih kablov, kar je bi-
lo več ali manj res in Sentjur-
čani so strpno čakali na bolj-
še čase. Zdaj, ko pa so kabli
že položeni in bi jih bilo tre-
ba le povezati in priključiti,
so zgubili potrpljenje, ko so
lepega dne delavci zginili z
delovišča. Podjetje je uma-
knilo delavce, ne da bi se jim
zdelo potrebno svojo odloči-
tev komurkoli pojasniti. Ta-
ko Sentjurčanom ni preosta-
lo drugega, kot da so zavrteli
telefon, nekaj jih imajo na-
mreč že od prej in se pozani-
mali kako je s tem. V Pap-u
so jim dejali, da so delavce
premestili na delovišče v Ti-
i&ro Velenje, ker jih tam pač
potrebujejo. To, da bi morali
po pogodbi z delom končati
do 21. julija in predati linijo
podjetju PTT iz Celja, pa jih
ni ravno preveč prizadelo.
Sentjurčani so ob takšnem
obnašanju brez moči. V ute-
ho jim je lahko le dejstvo, da
poslovna morala že nekaj ča-
sa upada in da verjetno niso
edini, ki jih izvajalci del vle-
čejo za nos.
V. E.
POGLED V SVET S kovinotehno
Prvi, delni sporazum velia
Vojna ob Zalivu in v njem, Id smo jo
v zadnjih 45 mesecih tolikolcrat mora-
li vzeti v misel, saj gre za bistveni del
podobe sodobnega razvibarjenega
sveta, je zdaj na dnevnem redu bolj
po tistem, kar se ni zgodilo kot pa po
pravem dogajtmju. Z drugimi beseda-
mi in natančneje, določneje rečeno:
toliko časa napovedovane in pričako-
vane iranske velike ofenzive ni in je
bržkone še nekaj časa ne bo.
Tako vsaj kaže zdaj in za zdaj. Pri-
čakovali in napoveiiovali sojo- tako
v Iranu kot v Ii;axu - na spomlad.
Pomlad je minila, spopadi pa so se
preselili v Zaliv, v obliki napadov na
naftne tankerje in druge ladje. Napo-
vedovali so jo za muslimanski postni
mesec ramazan. Ramazan je mimo,
ofenzive ni bilo.
Ob koncu meseca pa se je z dolgim,
za njegovih osemdeset let in v primer-
javi s prejšnjimi nastopi v javnosti
nenavadno dolgim govorom oglasil
iranski verski in posvetni voditelj
imam Homeini. Kot kažejo poročila,
ni napovedal bližnje »bitke do konč-
ne zmage*. Ne, pač pa je polemiziral s
tistimi, ki želijo doseči premirje, pre-
nehanje sovražnosti v tej vojni, ki bo
konec septembra prešla v peto leto in
katere rezultat po vsem tem času je,
da je vsaka od strani ozemeljsko v
bistvu ostala na tistem, na čemer je
bila ob začetku sovražnosti.
V teh dolgih mesecih, v ofenzivah in
nasprotnih ofenzivah z velikanskimi
žrtvami se je izjalovil poskus Bagda-
da doseči padec iranskega vodstva s
Homeinijem na čelu. V teh dolgih me-
secih se je na drugi strani ohraniio
iraško vodstvo s Sadamom Huseinom
na čelu.
Ob koncu ramazana je torej Homei-1
Piše JOŽE ancELj
ni opozoril, da tisti, ki telijo mir z
Irakom, delajo zoper zapovedi prero-
ka Mohameda. Poskusi supersil, da bi
dosegli pobotanje v tej vojni, je nada-
ljeval iranski voditelj, škodijo vesolj-
nemu človeštvu, »tistipa, ki kritizira-
jo Iran, so bodisi nevedneži, bodisi
pokvarjenci.*
Kar zadeva Iran, so vrata do pre-
mirja slej ko prej zaprta, zakaj to bi
pomenilo sporazum s Sadamom Hu-
seinom, tega pa Homeini očitno za nič
na svetu noče, kajti »sprijazniti se s
krivico je zoper Prerokove zapovedi."
Kaj zdaj? Vojna je pok&jala, da je
Iran pretrd oreh, da ga ni mogoče po-
raziti. Vojna je tudi pokazala, da j:
Irak pretrd oreh, da so vse dosedanje
iranske ofenzive obtičale spričo trdo-
vratne obrambe.
Pa vendar je zadnje čase nekaj vse-^
eno novega. Obe vojskujoči se strani
sta prvič v tej vojni privolili v spora-
zum o prenehanju napadov na civilne
cilje. Resda druga drugo dolžita, da
nasprotna stran krši ta dogovor. Toda
v obe državi to dovolili priti nepri-
stranskim opazovalcem Združenih
narodov, ki nadzorujejo, kako poteka
ta prvi, čeprav delni sporazum. Lah-
ko rečemo, da ga doslej obe strani
dejansko spošnjeta.
Ali je mogoče zdaj storiti še korak
naprej? Ob vseh hudih besedah, grož-
njah je vseeno opaziti določeno zadr-
žanost. Iranska ofenziva je odložena.
Vzlic napadom na naftne tankerje,
izvoz nafte iz Zaliva ni bistveno pri-
zadet.
To so znamenja, ki zbujajo rahlo,
čisto rahlo upanje, da se vojna vsaj ne
bo več hudo zaostrovala, če že ni ne-
posrednih ali vsaj neposrednejših
možnosti, da bi posredovanje v tem
spopadu obrodilo sadove.
Torej vojna v nedogled? Težko je
reči. Vsekakor smo priče nadaljnjih
izjav iz Bagdada, da je Irak priprav-
ljen na pogajanja o prenehanju so-
vražnosti, Homeinijeve izjave pa
utegnejo pomeniti tudi polemiko s ti-
stimi v Iranu, ki so prav tako željni
miru, prenehanja prelivanja krvi, ki
je prineslo smrt in pobabljenost stoti-
sočem mladim ljudem in zaneslo ta -
losi v desettisoče družin. .
4. STRAN - NOVI TEDNIK
12. JULIJ n
Jože Korber je razvil prapor polzelskih čebelarjev.
Nova cesta, prapor čeiielarlem
v okviru prireditev ob
prazniku občine Žalec na
Polzeli so člani čebelarske
družine razvili svoj prapor.
Na slovesnosti je o razvoju
čebelarstva govoril Jože
Korber (ustanovni član ČD
Polzela) in poudaril pomen
čebelarjenja v današnjem
času.
To je prvi prapor čebelar-
skih družin v občini. Danes
je v žalski občini deset dru-
žin z okoli 300 člani, ki so
povezani v, zvezi čebelarskih
družin občine Žalec.
Druga pomembna sloves-
nost je bila zadnji dan praz-
novanja, v soboto dopoldne,
ko so Y Založah odprli novo
asfaltirano cesto (Založe-
-Preloge) dolgo 1,3 km. Vsa
dela so stala okrog pet mili-
jonov din, pri gradnji pa so
se izkazali krajani s prosto-
voljnim delom in prispevki v
denarju. Sami so zbrali nad
petsto tisoč din. V imenu re-
žijskega odbora je govoril
predsednik Dani Satler, v
imenu krajevne skupnosti
predsednik sveta Drago Lu-
bej, ki je poudaril da je nova
cesta za kmete na tem ob-
močju in pa tudi za otroke, ki
hodijo v šolo na Polzelo, veli-
kega pomena.
Tekst in foto:
TONE TAVCAR
Pionirski razisicovaini tabor
Pobudo za organizacijo
pionirskega tabora je dalo
Gibanje za znanost mladini
in tovarna Unior, ki razvija
turistični kompleks Rogla
in jih je zanimalo, kaj bi se
dalo uporabiti kot spomi-
nek, zato so začeli razisko-
vati lesno obrt.
Prvi tabor je bil lani v Sko-
marju, letos pa je od 2. do 9.
julija potekal v Vitanju. Pio-
nirji raziskovalci so skupaj z
mentorji raziskovali, koliko
je še razvita obrt na področju
Vitanjskega dela Pohorja.
Na taboru je sodelovalo
dvajset pionirjev, deset iz
konjiške občine. Mentorji so
bili študentje etnologije iz
Filozofske fakultete v Ljub-
ljani ter Andrej Mrak, ki je
vodja folklorne skupine Mla-
do klasje. Na terenu so po
štiri skupine. Mentorji so
učili pionirje delati na tere-
nu, popoldne pa so zbirali in
urejali podatke v vitanjski
osnovni šoli, kjer je bil sedež
tabora.
In kaj so ugotovili na tabo-
ru? Zagarstvo, predUs
mlinarstvo, kolarstvo in''
delovanje orodja je še pr^
razvito, medtem ko barv*
stva in tkalstva ni več. ji
mačini so mlade razisko{
Ice dobro sprejeU. Zahvi»
za to gre organizatorjeinj
Vitanja, ki so pravočasno (T
vestili vse kmete, ki soj
obiskali pionirji in njiJi^
mentorji. i
Letošnji pionirski taboi!
je iztekel, prihodnje leto:
bodo nadaljevali z raziskoi
njem še v drugih predel
konjiške občine. i
NATASA GERKr
Zeme zmagal v
Steverlanu
v Števerjanu v Italiji je
bil štirinajsti festival naro-
dno zabavne glasbe, kjer je
že desetič nastopil ansam-
bel Francija Zemeta iz Voj-
nika. Letos se je za nagrade
potegovalo devetnajst an-
samblov iz Slovenije, Koro-
ške in domačini. Franci Ze-
me je s svojimi člani zaigral
Pozdravno in Jubilejno pol-
ko, za obe pa je dobU že tret-
jič nagrado občinstva. S celj-
skega območja je nastopil
tudi Rogaški instrumentalni
kvintet, ki si je z ansamblom
Rž z Gorenjske razdelil na-
grado za najboljšo instru-
mentalno izvedbo.
TV
Invaiiill Seilraža s krajem
Tako je bilo moč razbrati
iz poročila za opravljeno
delo poverjeniškega odbora
na  nedeljskem  delovnem
srečanju invalidov Sedraža
z ostalimi organizacijami in
društvi, ki delujejo v kraju,
kakor tudi s predstavniki
društev invalidov iz ostalih
krajevnih skupnosti laške
občine.
Velja poudariti, da je v nji-
hov odbor vključeno 91 tež-
jih in lažjih invalidov, kar
pomeni, da so v to organiza-
cijo vključeni vsi invalidi te
krajevne skupnosti.
Sicer pa je po besedah
predsednika društva invali-
dov občine Laško poverjeni-
ški odbor Sedraža v zadnjem
času med najaktivnejšimi v
občini. Že sam začetek dela
poverjeniškega odbora leta
1973 (takrat je bilo ustanov-
ljeno tudi Društvo invalidov
občine) v tej krajevni skup-
nosti beleži lepe rezultate,
saj so petnajstim družinam,
ki so bile njihovi člani, spe-
ljali vodovod.
Akcije, ki jih izvajajo so
velikega pomena pri razreše-
vanju socialnih problemov v
kraju, zato tesno sodelujejo z
ostalimi sorodnimi organiza-
cijami in tako je vsa aktiv-
nost plod vzajemnega dela
vseh družbeno političnih in
družbenih dejavnikov v kra-
ju. Namen tega srečanja, ki
so ga pripravni na njihov
prvi krajevni praznik, pa je
prav v tem, da bodo s skup-
nimi močmi željene cilje in
uspehe še lažje dosegali.
VLADO MAROT
Pomoč krajanom pr
gradnji vodovoda
Na UubečnI pomagali vojaki, brlgaHIrJI,
lunkcionarji
Sobotna lokalna delovna
akcija v krajevni skupnosti
Ljubečna, kjer so kopali ja-
rek za vodovod Zepina-
Glinsko, je v celoti uspela.
Na akciji je sodelovalo 250
marljivih prostovoljcev -
najštevilnejši so bili vojaki
celjske gamizije, za delo |
so poprijel! še krajani 1
brigadirji veterani, okre!
Ijeni s predstavniki celjd
občine in družbenopoliti
nih organizacij.
Naredili so veliko. Večin
jarka na trasi, dolgi dva kil(
metra, so skopali že strojn
na najtežjem delu pa so jare
skopali udeleženci akcij
Sočasno so delavci Elekt
položili 1200 metrov elektri
nega kabla, delavci Komi
nale pa preko 1000 metre
vodovodnih cevi, kar so ud
leženci akcije tudi zasuli.
Vodovod Žepina-Glinsl!
sodi v program tretjega d
činskega samoprispevka, d
nar zanj pa so prispevala t
di gospodinjstva. Vsako
prispevalo 10 tisoč dinarji
in najmanj 80 udarniških U
Tudi s pomočjo sobotne d
lovne aikcije bo v Glinsko i
konec avgusta pritekla vo<
v skoraj štiridesetih gosp
dinjstvih. Odvisnost od las
nih vodnjakov, od kapnic
in v času suše od gasilcev, b
tako tudi tod postala pret
klost.
MB
FOTO: MILAN BREC
Po poleti
Kozjanskega odreda
Zveza združenj borcev NOV iz
Brez nad Laškim je v sodelova-
nju z mladinci pripravila prvi za-
nimiv pohod po poteh borcev
Kozjcinskega odreda, ki se je ob-
časno zadrževal na tem področju.
Smer pohoda je potekala mimo
nekaterih pomembnih zgodovin-
skih obeležij. Pričel se je pri spo-
minskem obeležju padlim bor-
cem na Brezah in se nadaljeval
mimo mjinjše partizanske bolniš-
nice ter Zavškovega mlina, kjer
je bila poražena Celjska četa, vse
do Resevne. Tam so pohodniki,
borci in mladina pripravili za-
ključek pohoda. Pohod je uspel.
Vsi udeleženci, bilo jih je nekaj
čez trideset so obljubili, da se
drugo leto zopet srečajo. Prav go-
tovo pa bi pomenilo resneje ra-
zmisliti o tem, da bi tako lepa
akcija in iniciativa Zveze borcev
na Brezah ne padla v vodo, saj je
njihova želja, da bi pohod postal
tradicionalen in čim množičnej-
ši, ter da bi prerasel meje krajev-
ne skupnosti.
V. MAROT
Neuspešna akcUa
Društvo prijateljev mladine iz
Laškega je več kot teden dni s
pleikati po mestnih ulicah opo-
zarjalo na akcijo mladih, da bi se
v soboto skupaj odrpavili nabirat
borovnice. Sobotno čakanje je
bilo zaman. Niti enega otroka ni
bilo, ki bi bil pripravljen iti po
borovnice. Krivde, da akcija ni
uspela, ne gre navaliti-organiza-
torjem in vodjem zikcije, ki so
pravočasno prišle na zbirno me-
sto. F*rav gotovo bo držalo to, da
vlada v strnjenih naseljih, kot je
tudi Laško, zelo majhen interes
mladih za organizirane obUke ak-
tivnosti, ki bi komu lahko prine-
sle v žep tudi kakšen dinar. Te-
mu dajejo premalo poudarka tu-
di starši. Zato bodo pri DPM La-
ško pričeli resneje razmišljati o
tem, kako in s čim pritegniti mla-
de k društvu. Upajo, da bo boljša
udeležba pri brezplačnem kopa-
nju in učenju plavanja, ki so ga
pripravili v počitniških dneh vsa-
ko sredo od 18. do 19. ure v zapr-
tem bazenu Zdravilišča Laško.
V. MAROT
Titov park v Vojniku
Krajani Vojnika, ki so se pred leti vključili v akcijo
dreves za Tita«, imajo zdaj svoj park. Uredili so ga f
Prodah in večino del opravili sami. Za začetek pa so zbra
160.000 dinarjev za nakup drevesc. Pri delu so se še posebi|
izkazali člani gasilskega in turističnega društva, mladinci'
učenci osnovne šole Bratov Dobrotinšek. Z njihovo p*
močjo je park dobil privlačno podobo in v kraju upajo, ^
bodo nove zelene površine primeren kraj za razna družabf
srečanja in poletne kulturne prireditve, kar so v Vojniku*
dlje časa pogrešali.
3
Na Kozjanskem druga Izmena
Brigadirji prve izmene so končali z delom na Zvezni mladin-
ski delovni akciji »Kozjansko 84«. V nedeljo so jih zamenjali
brigadirji iz Vršca (Vojvodina), Gračanice (Bosna in Hercego-
vina), Starega gradu pri Beogradu in iz Kranja. Na Kozjansko je
tudi z drugo izmeno prišlo 150 brigadirjev.
Delati so začeli na deloviščih, kjer prva izmena ni uspela
končati vseh del. Tako tudi druga izmena dela na vodovodu
Kapsl-Dobje in na elektrifikaciji v Planini in na Prevorju. Na
novo pa so odprli delovišča v krajevni skupnosti Blanca v občini
Sevnici, kjer delajo na izgradnji vodovoda Blanca in izvajajo
melioracijo. Brigadirjem pomaga pri izgradnji vodovoda Kapsl-
Dobje tudi specialna inženirijska enota celjskega garnizona, ki
opravlja miniranja in druga zahtevnejša dela, ker je teren izre-
dno težak. Vojaki so začeli delati z brigadirji sredi prejšnjega
meseca, pomagali pa jim bodo do 15. julija.
V. E.
Lojzka SprajG
z Lojzko Sprajc iz Zreč
sta tesno povezani dve
področji njenega dela.
Kot direktorica organiza-
cij sko-kadrovskega sek-
torja v Uniorju ima osem
ur na dan in cesto še več
opraviti s problematiko
kadrov v kolektivu, ki mu
je zvesta že 22 let. »Ker
veliko izvažamo, moramo
skrbeti tudi za kakovost
naših izdelkov in zato tu-
di za dobre delavce, ki se
poklicu zapišejo s
srcem," je povedala oni
dan, ko sva ob kavici
kramljali bolj o tisti drugi
plati njenega dela, o turi-
zmu, ki pa je tako ali dru-
gače tesno povezan z
Uniorj&n in s krajem.
Lojzka Šprajc je na-
mreč tajnica Turističnega
društva Zreče, ki ima ve-
liko zaslug, da se je kraj
razcvetel v pravem pome-
nu besede. Nekdaj majh-
ne, vase stisnjene Zreče,
so se začele širiti in razvi-
jati in ta trenutek so pravi
čas ujeli tudi turistični
delavci. Deset let dela
skupaj z njimi tudi Lojz-
ka in ni ji žal prostih uric,
čeprav mora delo na do-
mačem vrtu včasih poča-
kati. Lojzka Sprajc ima
rada naravo in vselej s po-
nosom pove, da je prava
Pohorka, doma z Brinje-
ve gore in da je zrasla v
neokrnjeni naravi in osta-
la povezana z njo tudi v
urbanem okolju Zreč, za
katere si želi, da bi imele
še lepšo podobo. Kakšnih
sto turističnih delavcev si
podaja roko z gostinci in
bdi nad lepo urejenim
krajem. Vsako priznanje,
kot tisto iz leta 1980 za
najlepše urejeni kraj, jim
veliko pomeni in daje no-
vih poletov. Lojzka je, kot
tajnica tega društva, za-
dovoljna, da so k delu pri-
tegnili tudi mlade in celo
najmlajše iz osnovne šole
Boris Vinter. V tem vidi
ne samo poplačan trud
turističnih delavcev, am-
pak bodočnost kraja in
razvoj turizma. Kot priza-
devna turistična delavka
razmišlja še dlje od vsa-
kodnevnih aktivnosti, ki
ji zapolnjujejo prosti čas.
»Še bolj se bomo morali
povezati z gostinskimi
delavci in se skupaj lotiti
akcije urejevanja zaseb-
nih sob, za kar je v kraju
vse več možnosti. Ce bo-
mo skrbeli še za nenehno
lepo urejen kraj, bo naš
trud bogato poplačan«, je
prepričana Lojzka
Šprajc, dobitnica letošnje
rumene majice, ki jo je
podelilo Delo turistični
delavki, ki ima veliko za-
slug za razvoj turizma ne
samo v kraju, ampak v ce-
li gomjedravinjski dolini.
MATEJA PODJED
JULIJ 198V
NOVI TEDNIK - STRAN 5
mmacllB
Tokrat ne gre za infor-
acijo o izidu nove šte-
ilke, temveč za sporoči-
), da bo INDOK center
odeloval s svojim pri-
pevkom v prihodnji šte-
ilki Novega tednika, ki
o med drugim posveče-
a prazniku celjske obči-
e. V njem bo prikazal
vojo delo in naloge. Ra-
en tega bo z dogovorje-
dm deležem pripomogel,
ia bodo Novi tednik
prejeli tudi mnogi nena-
očniki tega našega po-
a-ajinskega časopisa. Naj
)o ta korak tudi spod bu-
la, da bi Novi tednik raz-
iril krog svojih rednih
)ralcev in naročnikov in
la bodo tako bralci iz
Irugih ohčin celjskega
»bmočja spoznali delo in
^logo INDOK centra ob-
ilne Celje.
SenUurčani niso zadovoijni
z deiom neicateriii vzgojiteiiic
v nekaterih šentjurskih
lu-ajevnih skupnostih, pred-
vsem pa v Slivnici, starši
niso zadovoljni z delom
vzgojiteljic, ker po njiho-
vem mnenju vzgojiteljice
posvečajo enim otrokom
več pozornosti kot drugim.
V šentjurskem vzgojno
varstvenem zavodu to zani-
kajo in pravijo, da prihaja do
pripomb vsako leto v času,
ko premeščajo vzgojiteljice
iz enega vrtca v drugega.
Starši s premeščanjem niso
zadovoljni, ker menijo, da
zaradi prepogostega menja-
vanja vzgojiteljic trpijo
otroci.
Vzgojno varstveni zavod,
ki ima poleg šentjurskega
vrtca še šest dislociranih
enot, ne more delati brez
premeščeinja, čeprav s tem
tudi vzgojiteljice niso najbolj
zadovoljne. Večina jih na-
mreč živi v Šentjurju in delo
v dislocirani enoti pomeni
zanje dodaten vsakodnevni
napor. Poleg tega je tudi ne-
kaj vzgojiteljic, ki so ustvari-
le z otroki in njihovimi starši
dober odnos v enoti, kjer de-
lajo in jim vsaka premestitev
povzroča dodatne težave.
Problem bi bil rešljiv na obo-
jestransko zadovoljstvo le ta-
ko da bi vzgojiteljice prebi-
vale v kraju, kjer so zaposle-
ne, kar pa trenutno ni mo-
goče.
Ostane še vprašanje, ali so
pripombe staršev izmišljene
in nič drugega kot kleveta-
nje, ali pa je v njih tudi kaj
resnice. Vzgojno varstveni
zavod pripomb staršev ne
namerava razčiščevati, če-
prav so nekatere med njimi
tudi pismene, ker meni, da je
za nazaj težko ugotavljati od-
govornost delavk in resnič-
nost navedb. Odločili pa so
se, da bodo v bodoče obrav-
navali vs£iko pripombo spro-
ti in takoj ustrezno ukrepali.
Ce so starši šli tako daleč,
da so svoje pripombe celo
zapisali, je kcir težko verjeti,
da so pritožbe le laž in piko-
lovstvo. Ali lahko verjame-
mo delavcem vzgojno var-
stvenega zavoda, da bodo
pripombe v bodoče resnično
sproti razreševEili, ali pa je to
le pripraven izgovor?
VILI EINSPIF.LER
Po poteh spomlmov
Krajevna organizacija zveze re-
zervnih vojaških starešin Karel
Destovnik Kajuh iz Celja se je v
juniju napotila po poteh spomi-
nov na dogodke preteklosti. Obi-
skali so Kozjansko in Hrvaško
Zagorje. Na Kozjasnkem so si
ogledali spominski park Kozjan-
sko-Kumrovec. Iz muzeja v
Trebčah jih je pot vodila v dom
borcev in mladine v Kumrovec,
od tam pa v Avguštinčičevo gale-
rijo v Klanjec. V Gornji Stubici
so si nato ogledali muzej kmeč-
kega upora in veličastno skulp-
turo Matije Gubca. Ekskurzijo so
zaključili s piknikom v Rogaški
Slatini in z ogledom muzeja Koz-
jansko med NOB.
jo2e LIPNIK
Cveto Vernilf
Na področju amaterske
kulture je zazijala vrzel. Ta-
ko globoka kot grob v kate-
rega so v torek popoldne
položili k zadnjemu počit-
ku Cveta Vernika, Celjana,
ki se je s svojim delom do-
kazal v povojnem času. V
najbolj plodnem obdobju
šestdesetih let je izredno
veliko pripomogel k raz-
cvetu amaterske kulture,
ki je dolgo rastla pod nje-
govim vodstvom. Cveto
Vernik je bil soustanovitelj
nekdaiijeg^     Delavskega
odra in kot režiser, če je bi-
lo potrebno, je pripravil
vrsto uspelih predstav.
Celjani se še dobro spo-
minjajo pred leti tako uspe-
lih poletnih gledaliških
predstav na celjskem gra-
du. Za njimi je stal Cveto
Vernik, ki je imel nasploh
srečno roko pri postavi-
tvah na odprtih odrih. Zla-
sti nekoliko starejša gene-
racija se prav gotovo še do-
bro spominja njegove upri-
zoritve dela Veronika De-
seniška, ki je samo v enem
večeru privabila na celjski
grad 4000 gledalcev, v na-
slednjih dveh pa le nekoli-
ko manj.
Prav tako je Cveto Ver-
nik eden izmed ustanovite-
ljev Amaterskega gledali-
šča Zelezar Celje Store,
kjer se je prav tako dokazo-
val kot režiser. Po poklicu
trgovec se je z vsem srcem
zapisal Taliji in zadnja leta
delal tudi v Slovenskem
ljudskem gledališču v Ce-
lju kot vodja predstav, pa
arhivar in bil pri svojem
delu izredno natančen in
dosleden. Nikoli ni potožil,
da česa ne bi zmogel. A nje-
govo srce ni zdržalo.
MATEJA PODJED
hiSni računalniki
Piše
JOŽE GRČ AR
6
X Spectnim
Verjetno je Sinclair ocenil, da bese-
a Spectrum zveni lepše kot ZX 82, pa
! njegov naslednji računalnik dobil to
ne. Spectrum se ponaša z dejstvom,
a je to prvi računalnik ekonomskega
izreda, ki ima grafiko tako imenova-
e visoke resolucije: pod program-
kim nadzorom se lahko osvetli vsaka
d 45056 točk na ekranu. Razen tega
pectrum lahko prikaže slike v večih
arvah, čeprav uporabnik nima mož-
osti, da kontrolira barvo vsake točke
skupine točk morajo biti osvetljene z
sto barvo.
Spectrum ima 16 kilobajtni ROM,
ar pomeni, da je opremljen z zelo do-
Tim basic-om. Ta računalnik ima šte-
ilne grafične ukaze, ki so bili prej
pazni samo pri mnogo dražjih profe-
ionalnih sistemih. Hitrost delovanja
e še naprej majhna, ampak je spre-
Dmljiva, še posebno, če se pišejo pro-
;rami v strojnem jeziku.
Tastatura Spectruma predstavlja ob-
•utno izboljšanje tastature ZX 81. Si-
■er je tastatura še daleč od profesional-
|e, vendar je povsem sprejemljiva za
ipkanje daljših programov. Spectrum
ie prodaja v dveh inačicah: 16 in 48
plobajtov. Razlika se pokaže v ceni
(približno 30 funtov). Večina izvrstnih
komercialnih programov je napisanih
za drugo 48 kilobajtno inačico. Čeprav
je dražji od ZX 81, se Spectrum odlič-
no prodaja. Spet je širok krog odjemal-
cev priskrbel velikansko programsko
podporo. Strokovni časopisi so pre-
polni reklam, v katerih na desetine
firm reklamira na stotine programov.
Ce so pri ZX 81 najpogostejše akcijske
igre, je za Spectrum napisanih največ
iger - avantur. To je, verjetno, posledi-
ca večjega spomina (v 48 kilobajtov
lahko vstavimo precejšnje število labi-
rintov, sob, zlih in dobrih duhov, stop-
nic ...) in skromne hitrosti delovanja.
IDM PC
Vsi vemo, kaj v svetu računalništva
pomeni ime IBM: še od začetka tega
stoletja in njenega pionirja, znanega
ameriškega znanstvenika in poslovne-
ža Hollerith-a, je IBM nepremagljiva
firma v proizvodnji velikih računalni-
ških sistemov. IBM vlaga gigantska
sredstva v razvoj novih računalnikov,
pa je zato tudi razumljivo, da zbira v
svojih vrstah najboljše računalniške
strokovnjake tega sveta. IBM do pred
kratkim ni bil zainteresiran za hišne
računalnike - ustvarjcd je dovolj velike
dobičke s prodajo velikih računalni-
kov. Zato ni ravno jasno, zakaj se je ta
firma pred dvema letoma odločila, da
proizvede hišni računalnik - eni pravi-
jo, da je s tem želela dokazati, da lahko
ima tudi tukaj primat, drugi pa, da je s
tem želela zaposliti team mladih stro-
kovnjakov, ki se morajo šele dokazati,
da bi dobili pravico do dela na večjih
projektih. Naj je, kakor je, IBM je proi-
zvedel hišni računalnik, ki danes vlada
na ameriškem tržišču.
Ameriško tržišče se v marsičem ra-
zlikuje od evropskega - izgleda, da se
slabo prodajajo poceni računalniki. Za
dobro situiranega Američana 2500 do-
larjev ne predstavlja velikega izdatka
in je v njegovem interesu, da nabavi
dobro napravo. Ravno zato obstaja da-
nes v tisočih ameriških domovih raču-
nalnik IBM PC. Ta računalnik ima v
osnovni verziji 64 kilobajtov spomina
in se lahko razširi do 256 kilobajtov. 40
kilobajtni ROM vsebuje odličen Mi-
crosoft-ov basic in program za delo s
strojnim jezikom - računalnik koristi
v zadnjem času zelo popularni 16 bitni
procesor 8088.
IBM PC je zelo primeren za obdela-
vo tekstov in poslovno uporabo, ker
ima v osnovni verziji dve diskovni
enoti (na disketo gre 160 kilobajtov),
lahko pa se priključi tudi hard-disc, na
katerega gre 10 megabajtov podatkov.
IBM PC predstavlja dober izbor, ven-
dar za uporabnike z globljim žepom, ki
nameravajo uporabljati računalnik za
resnejše namene. Za začetnike in tiste,
ki se želijo igrati, predstavlja IBM PC
zarj^\«likluksus.      .__________.........
TEDNIKOV INTERVJU
Agronom z astaita
Študentje, mladi raz-
iskovalci na drugem slo-
venskem    študentskem
raziskovalnem    taboru
»Gornje Savinjska doli-
na 84« ravno danes za-
ključujejo s svojim de-
setdnevnim   raziskova-
lnim delom. Za svoje
lansko raziskovalno delo
so na razstavi Tehnika
za okolje v Ljubljani pre-
jeli posebno priznanje, a
kar je pomembneje, re-
zultati njihovih raziskav
so in bodo koristili v
pralcsi, pri načrtovanju
kmetijskega razvoja te-
ga področja. Veljko Žvi-
pelj, absolvent agrono-
mije, sicer domačin iz
Nazarij, že drugo leto
uspešno    vodi    tabor,
skrbi, da pri delu študen-
tov ni nikakršnih orga-
nizacijskih zapletov. Za-
misel o takšnem taboru
pa je v Veljku, ki je sicer
član   gibanja   Znanost
mladini iz Ljubljane, zo-
rela dolga leta:
V. Žvipelj: »Imel sem to
srečo, da sem v Nazarjah
spoznal  zanimivo  skupino
prijateljev, po svoje postav-
ljeno interdisciplinarno. Bil
je tu gozdar, pa likovnik,
strojnik, gledališčnik, socio-
log,  slavist.  Uresničila se
nam je skupna dolgoletna
želja, vzeli smo šotore in
opremo in odšli nekam, kjer
smo se Icihko izolirali, posve-
tili le svojemu delu. Rekli
smo, Peter bo pisal pesmi,
Veljko bo fotografired, Jože
bo slikal, Frenk bo igro štu-
diral, drugi bo skrbel za izva-
janje, tretji bo pomagal pri
izvajanju. Lahko rečem, da
je bil to nekakšen zametek
takšnega raziskovalnega ta-
bora. Prav Zciradi tega sem
bil v prvih letih študija v
Ljubljani razočaran, saj na
agronomiji    nisem    našel
ustrezne in zagnane drušči-
ne, ki bi se bila pripravljena
mimo študijskih obveznosti
pogovarjati tudi kaj več o
problemih, ki te zanimajo ali
pa, ki so povezani s stroko,
ki se je zapišeš.«
Temu  lahko  rečemo
predanost     raziskova-
lnemu delu. So to zgolj
karakteme lastnosti?
V. Žvipelj: »Tudi. Ljudje
smo si pač različni, ideali so
za enega drugačni kot za
drugega. Ustvarjalno delo pa
meni predstavlja pomemben
življenjski cUj. Ostalo je po-
gojeno z družbo, ki jo imaš, z
okoljem. Imel sem srečo in
spoznal takšne ljudi, da se
lahko ukvarjam s takšnim
delom.«
Koliko ti pri tem po-
magajo študijske izkuš-
nje?
»Čeravno sem eden tistih
agronomov z ,asfalta', mi se-
veda precej koristi. Po-
manjkljivost tega je, da ni-
sem rasel s tem delom, pre-
dnost pa, recimo, ker nimcim
apriornih stališč; Tudi to je
nekaj vredno. Orgsinizacij-
ske izkušnje pa sem si prido-
bival na rciznih agronomia-
dah.«
Organizator tabora je
gibanje Znanosti mladi-
ni  in Zgomjesavinjski
študentski klub, veliko
zaslug, pravzaprav naj-
več, pa imaš sam.
»Ce sem hotel tak tabor
doživeti, ga je bilo seveda
treba organizirati. Sem pa
kot vodja tabora pri tem po-
tegnil krajši konec. Na tabo-
ru sem se hotel pobliže spo-
znati  s terenom, spoznati
kmetije, ljudi, da bi kasneje
lažje delal, a je vloga vodje
takšna, da so vsi drugi od
tega imeli več koristi. Pred-
vsem strokovno več.«
Kaj lahko rečeš o mla-
dostni raziskovalni vne-
mi, mladosti napram sla-
bi organiziranosti, slabi
tehnologiji?
»Stvari, ki jih delamo se-
daj, bi moral opraviti že prej
kdo drug. Naj gre za arhitek-
te ali pa za nas na področju
kmetijstva. Vendar, veliko
nam pomeni, če se sami ne-
kaj naučimo in tudi to, da
naše znanje nekdo uporabi.
Smo še morda idalisti, to kar
priznam, kljub temu da
spoznanja o nepravilnostih
pri delu v preteklosti včasih
hudo vplivajo na naše razpo-
loženje. Mladega človeka
takšne stvari še hitreje razje-
zijo. Tudi sam sem porabil
precej časa, da sem svojo, si-
cer kar eruptivno naravo ka-
naliziral v koristno delo. Mo-
raš se torej naučiti obvlado-
vati situacijo v korist dologo-
ročnih učinkov.«
Katere so prepogoste
ovire, ki stoje na poti
raziskovalnega dela
mladih?
»Nekaj je prav gotovo .lju-
bosumnosti' starejših, zaradi
znanega generacijskega pre-
pada, včasih pa je tudi naša
mladostna zagnanost malce
prevelika. Ce bi le to lahko
malce obrzdali, kar pa je že
umetnost izpeljati, bi se dalo
tudi izkušnje starejših bi-
stveno bolje izkoriščati kot
jih. Včasih prav zaradi samo-
potrjevanja pride do kon-
flikta.«
Pomembna je torej tu-
di afirmacija. Te pa ni-
mate niti pri gibanju
Znanost mladini v Ljub-
ljani?
»Užitek je delati, če imaš
ob sebi ljudi, ki jim ni po-
trebno posebej poudarjati,
jim dopovedovati zakaj je
takšno delo pomembno, lju-
di, ki so pripravljeni poma-
gati. Je pa res, da vsi niso
takšni, da včasih pogoltneš
tudi katero grenko na svoj
račun. Posebno to Velja za
naše gibanje, ki nima ustrez-
nega statusa, nismo afirmira-
ni, borimo se tudi za sistem-
sko fincinciranje v nasled-
njem srednjeročnem obdob-
ju. Dela in poti je še več, ker
si sredtsva zagotavljamo na
veliko krajih, kar nam vzame
še več časa. Verjetno tudi de-
lo zaradi tega kdaj pa kdaj ni
tako učinkovito, kot bi lahko
pričakovali.«
Lani ste za svoje dosež-
ke na razstavi Tehnika
za okolje na Gospodar-
skem razstavišču prejeli
posebno priznanje.
Priznanja res nismo priča-
kovali, vendar, tudi delcdi ni-
smo zato, da bomo dobiU kos
kartona... Vodila nas je in še
nas vodi želja po afirmaciji,
po potrjevanju znanja, po
tem, da najdeš svoj strokov-
ni jaz, da tvoje delo tudi ne-
komu koristi. Bistvena kva-
liteta tabora je tudi interdis-
ciplinarnost, nesoglasja, t. i.
strokovni šovinizem, so pri
nas redka.«
R. PAl-TTELlC
6. STRAN - NOVI TEDNIK
12. JULIJ 11
Voiniški kulturniki prizailevno delalo
Ljudje radi pravimo, da je
vse manj tistili, ki bi nmogo
prostega časa >»zastonj« žr-
tvovali za sodelovanje pri
kakšnem društvu. Ta trdi-
tev pa gotovo ne velja za
člane vojniškega Kulturno
umetniškega društva Fran-
ce Prešeren.
Društvo je precej razveja-
no, saj vključuje moški pev-
ski zbor, kinosekcijo, likov-
no in dramsko sekcijo ter
godbo na pihala. Poleg tega
pa še mladinsko igralsko
skupino, mešani oktet Lok-
vanj in anseimbel Francija
Zemeta.
. Kot povsod, se tudi tukaj
srečujejo z različnimi težava-
mi, ki se nanašajo predvsem
na prostor za vadbo. Zato so
v februarju začeli obnavljati
dvorano. Preuredili so tla in
namestili nove stole, ki jim
jih je deu-ovalo celjsko Kino
podjetje. Pri preureditvi so
veliko prostega časa in dela
vložili člani društva saimi
Denarno jim je pomagala to-
varna na Ljubečni, Zveza
kulturnih organizacij iz Ce-
lja. »Po preureditvi je dvora-
na še vedno v slabem stanju,
še posebej to velja za fasado,
kljub temu pa opažamo, da
je po obnovi obisk gledalcev
večji,« pravi Beno Podrgajs,
ki je predsednik tega druš-
tva že deset let. Pri svojem
delu se srečujejo tudi s po-
manjkanjem mentorjev.
Težavam navkljub, so z
obiskom gledalcev zadovolj-
ni, zato si prizadevajo orga-
nizirati prireditve, ki bi zado-
voljile različne okuse občin-
stva.
Sodelujejo tudi z drugimi
društvi, tako so v jeseni pri-
redili srečanje moških pev-
skih zborov iz okoliških kra-
jev, z namenom, da bi okre-
pUi sodelovanje s kulturnimi
skupinami iz okolice. Spo-
mladi organizirajo srečanje
malih vokalnih skupin, bili
pa so tudi organizatorji Naše
besede, kjer se s svojimi deli
predstavijo mladi ustvar-
jalci.
Vojniška dramska skupina
sodeluje s skupino iz Bra-
slovč in s Slovenskim druš-
tvom Edinost iz Pliberka, s
katerim izmenjujejo nasto-
pe. V letošnjem letu je skupi-
na pod vodstvom, režiserja
Toneta Zorka pripravila delo
Ema in trije. Trikrat so že
gostovali, v načrtu pa imajo
gostovanja v Pliberku ter
okohških krajih v jeseni.
Kulturno umetniško društvo
France Prešeren iz Vojnika
je tudi orgcuiizator vseh pro-
slav.
In kakšni so načrti za pri-
hodnost tako aktivnega
društva? »V jeseni želimo
obnoviti delovanje lutkovne
sekcije, ki je delovala že pred
leti. H godbi na pihala želi-
mo pritegniti čim več novih
članov. Imamo mladega vo-
djo, Edija Fidlerja, ki nam
ga je pomagala brezplačno
izobraževati celjska Glasbe-
na šola, zato se ob njegovem
priliodu že čuti modernejši
pristop k delu. Poskusili pa
bomo navezati stike s Celj-
skim gledališčem, da bi nam
igralci s svojimi izkušnjami
pomagali pri delu,« je o načr-
tih dejal Beno Podrgajs. Tu-
di njegov mandat se počasi
izteka, zato pravi, da bo de-
cembra funkcijo predsed-
nika odložil, ker ima v službi
preveč obveznosti. »Vseka-
kor pa bom še vedno rad pri-
skočil na pomoč društvu, če
bo potrebno,« je sklenil mi-
sh.
NATASA GERKES
Poletje na ulici
Na Tomšičevem trgu v Celju bo odslej ob koncih
tednov bolj živahno, kajti v petek so se z nastopom
Pihalnega orkestra iz Liboj pričele celjske poletne prire-
ditve, ki se bodo nadaljevala vse tja do meseca septem-
bra.
2e jutri zvečer ob 19. uri bo ljubitelje poletnih priredi-
tev in naključne poslušalce in gledalce zdramil Pihalni
orkester Zelezar Store, 19. julija prihaja na deske polet-
nega odra ročk skupina »O Kay«, 21. julija pa se bodo
zavrteli folkloristi iz Koprivnice.
Vabljiv je tudi program poletnih prireditev v mesecu
avgustu. Tako bo 13. avgusta v SLG gostoval folklorni
ansambel iz Sovjetske zveze »Žar ptica«, nato se bodo
17. avgusta poletne prireditve ponovno preselile na
Tomšičev trg, kjer bo nastopil Pihalni orkester France
Prešeren iz Celja. S prikazom kožuhanja pa prihaja 24.
avgusta v goste folklorna skupina iz Marija Gradca pri
Laškem. Plesni orkester Žabe bo 31. avgusta zaključil
poletne prireditve, ki jih organizira Zavod za kulturne
prireditve Celje.
MP
Foto: EM
In vendar se vrti
Ob razpisu za programe Kulturne
skupnosti Celle
v prejšnji številki Novega
tednika je bil objavljen raz-
pis Kulturne skupnosti obči-
ne Celje, ki vabi k sodelova-
nju za leto 1985. To je že ute-
čena vsakoletna poteza
skupnosti, ki jo večina kul-
turnih dejavnikov v občini
resno sprejema, vedno pa se
še najdejo posamezniki, ki
med letom prihajajo z dodat-
nimi ali novimi zahtevami
mimo plana.
Kaj je značilno za izhodi-
šča za oblikovanje programa
za leto 1985? Najbolj značil-
no je to, da se izhodišča niso
bistveno menjala in po-
udarek ostaja na obstoječi
dejavnosti poklicnih kul-
turnih ustanov in na ohra-
njanju dosežene stopnje
razvoja kulturnih dejavno-
sti. Posebna pozornost bo
veljala tudi reševanju pro-
storskih problemov za vse
kulturne dejavnosti, od vzdr-
ževanja kulturnih domov do
nadaljevanja prostorske ure-
ditve Muzeja revolucije,
Zgodovinskega arhiva. Slo-
venskega ljudskega gledali-
šča in drugih. Tudi stano-
vanjski problemi delavcev v
kulturi niso tako majhni, da
jim ne bi bilo treba posvečati
kontinuirane pozornosti.
Vsebinska plat bo zahteva-
la ukrepe v večjo odprtost
Celja in njegove kulturne
proizvodnje v širši prostor, v
trdnejše in predvsem bolj
učinkovite povezave s po-
bratenimi občinami, pa
vključevanje našega kultur-
nega programa v program
Cankarjevega doma, nena-
zadnje pa bo treba nekaj sto-
riti za še večji dvig kakovosti
vsega, kar že obstaja. Nadalj-
nje iskanje notranjih rezerv
je samo po sebi umevno, opi-
ranje na lastne sile pa je v
kulturi že po tradiciji podalj-
šana roka svobodne menjlave
dela.
Tudi kultumejši videz me-
sta ni na zadnjem mestu in
skrb Kulturne skupnosti bo
prisotna. Na vrsti je tudi mi-
nimalna amortizacija za ob-
jekte, ter proučevanje mož-
nosti za najbolj kakovostno
načrtovanje novega srednje-
ročnega obdobja in iskanje
investicijske osnove za kul-
turo, ki je v strukturi družbe-
nih dejavnosti v celjski obči-
ni v dosedanjem obdobju
izražena le v 0,31 odstotka,
kar je sam po sebi dovolj
zgovoren podatek.
Torej, kljub omejitvam bo
program im.el neko razsež-
nost, stvar jasne kulturne
politike pa je ob delegatski
prisotnosti združenega dela
in celotne družbe tista, ki bo
zmogla zbrana sredstva naj-
bolj učinkovito uporabiti.
D. M.
Dtanajsl zborov na velenjskem pradu
Na velenjskem gradu so pripravili revijo odraslih zborov. Nastopilo jih je dvanajst: MPZ
Gorenje (dirigent Ciril Vrtačnik), ženski zbor Lokovica (Jelka Atelšek), moški zbor
Smartnp ob Paki (Franc ?Clančnik), moški pevski zbor upokojencev Velenje (Milan Mar-
guč), mešani pevski zbor DU Šoštanj (Alojz Satler), moški zbor KUD Ravne (Andrej
Pačnik), mešani zbor KUD Lipa Konovo (Štefka Lojen), mešani pevski zbor KUD Stane
Sever Skale (Pavla Lipnik), moški zbor Kajuh (Zmago Frankovič), mešani pevski zbor
Svoboda Šoštanj (Anka Verdnik), rudarski oktet (Ludvik Glavnik) in ženski pevski zbor
društva upokojenk (na sliki) pod vodstvom Vide Polutnik. Revijo sta organizirala ZKO
Velenje in odbor za glasbeno dejavnost.
TV ^ Foto: LOJZE OJSTERSEK
PRIREDITVE
Pokaži kaj znaš v DobJu pri Planini
Letos se bodo 29. julija ob 15. uri na prostem že dvanajst
zapovrstjo v Dobju pri Planini srečali na tradicionalni prired
tvi Pokaži kaj znaš recitatorji, pevci, humoristi, instrumental
sti in vsi tisti, ki jim je ta prireditev všeč.
Prijave za nastop Pokaži kaj znaš je treba poslati najkasnej
do 20. julija na Prosvetno draštvo Franc Vrunč Dobje p.
Planini, ki je tudi organizator prireditve.
Da pa bo Se bolj veselo in prijetno, bodo poskrbeli humorij
Andrej Meze - Celjski Poldek in ansambel Vita Muženiča
pevci iz Ljubljane.
Zdravilišče Dobrna
v Zdravili.^ču organizirajo vsak četrtek od 17. ure dalje pj
knik pod kostanji.
Vsak petek in nedeljo je od 16. do 18. ure pred Zdraviliškiii
domom promenadni koncert.
V soboto, 21. julija bo na Dobrni že tradicionalna letn
turistična prireditev Noč pod kostanji.
V avli hotela Dobrna je odprta razstava likovnih del slikarji
amaterja Aca Markoviča iz Žalca. Razstava je prodajnega zna
čaja, ogledate pa si jo lahko do 23. julija.
Knližmca Edvarda Kardelja
v avli knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu j
odprta razstava literature o okrasnih in zelenjavnih vrtovih
Razstavo si lahko ogledate vsak dan v času, ko knjižnici
posluje za bralce in sicer do 9. septembra.
Pokrajinski muzej Celje
v Pokrajinskem muzeju je odprta razstava z naslovom An
tične ostaline iz Stanetove ulice v Celju. Razstava je odprt^
vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 12. ure, ob sredah pj
tudi v popoldanskem času od 14. do 16. ure vse do 15. septem-
bra.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu v Celju bodo v torek, 17. julija ob 19. ui
odprli razstavo del celjskih umetnikov. Razstavljene ekspo
nate si lahko ogledate ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 19,
ure, ob sobotah od 9. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih pa je
Likovni salon zaprt.
Loške poletne prireditve
v okviru Loških poletnih prireditev, letos že štirinajstih po
vrsti, bo prihodnjo nedeljo, 22. julija v Ločah Kmečki praznik.
S prireditvijo bodo pričeli že ob 9. uri dopoldan, ko se bodo
pomerili v športnih aktivnostih, ob 15. uri bo Povorka s prika-
zom kmečkih običajev, ob 16. uri bo tekmovanje traktoristov
uro zatem bodo svoje moči preizkusili kosci, ob 19. uri pa bo
podelitev nagrad in priznanj. V okviru prireditve bosta odprti
tudi kulinarična razstava in razstava ročnih del. Za prijetno
razpoloženje pa bodo poskrbeli člani ansambla Štirje kovači.
Soštanjska noč
Soštanjska osnovna organizacija zveze socialistične mladin
pripravlja v soboto, 14. julija že šesto tradicionalno prireditev
Soštanjska noč.
Prireditev se bo pričela že ob 17. uri z raznimi šaljivo-šport
nimi srečanji na rokometnem igrišču, nadaljevala pa se bo ol
19. uri ob bazenu, kjer bo igral priznani ansambel Sale^
instrumentalni kvintet.
Razstavni salon Rogaška Slatina
v Razstavnem salonu bodo jutri odprli razstavo slikarke
Lize Lik, ki se bo predstavila s ciklusom Mačke. V kulturnem
programu ob otvoritvi bo sodelovala Svetlana Makarovič. Raz-
stava bo odprta do 30. julija.
Kino Vojnik
v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v soboto, 14. julija
ob 21. uri film Monika - ljubezen pri šestnajstih, v nedeljo, 15.
julija pa bo na sporedu ob 17. in 19.30 uri italijanska komedija
Jaz in nilski konj.
Kino v CeUu
Union: do 15. julija: Eimeriška drama - Rudarjeva hči.
Mali Union: do 14. julija: ameriška drama - Rudarjeva hči
Od 16. do 21. julija: ameriški vestern - Vanda Nevada.
Metropol: do 15. julija: jugoslovanska drama - Človek s
štirimi nogami.
Matineje: 14. 7.: italijanska komedija - Jaz in nilski konj. 16.
7.: ameriški znanstveno fantastični film - Blade Raner.
Dom: do 15. julija: japonski fantastični film - Obračun dveh
pošasti in ameriški fUm - Sogun japonski vojskovodja.
Letni kino Golovec: 13. in 14. juhja: ameriški film - Nostra-
damus, človek, ki je videl bodočnost.
ZŠAM CEUE
Slomškov trg 1/1.
63000 CELJE
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
vodje administracije - blagajnika
pri ZŠAM Celje.
Pogoji:
- srednja šola ekonomske smeri
- 5 let delovnih izkušenj
- poskusno delo 3 mesece.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po izbiri.

NOVI TEDNIK - STRAN 7
rurističnih prireditev
HO poieti še dovoil
Muhasto junijsko in julij-
lio vreme je prekrižalo ra-
une marsikateremu orga-
lizatorju turističnih in dru-
ih prireditev, ki so se zvr-
tile v tem času na našem
»bmočju. Vendar, priredi-
«v, ki se bodo zvrstile do
[onca tega leta bo še dovolj,
mjveč v času, ko se bo po-
etje prevesilo v drugo, po
iričakovanju toplejšo polo-
fico.
Pobrskali smo po koledar-
u prireditev v Sloveniji in
po turističnem koledarčku
:eljske turistične zveze in
pripravili pregled tistih pri-
reditev, ki so našle svoje me-
sto v teh turističnih brošu-
rah.
2e to soboto bodo v Atom-
skih toplicah pripravili igre
v topli vodi in turistično noč.
Pestreje pa bo prihodnjo so-
boto in nedeljo, ko bo v Gor-
njem gradu tradicionalni če-
belarski praznik, noč pod
kostanji na Dobrni in večer
jugoslovanske folklore v
Strmcu pri Vojniku. Turi-
stično društvo na Vranskem
pripravlja za zadnjo soboto
in nedeljo v juh ju kmečke
igre, v mesecu juliju pa bo še
tradicionalni Rogaški ples v
Rogaški Slatini.
Tudi v avgustu bo dosti
izbire. V soboto in nedeljo, 4.
in 5. bo na Ljubnem flosar-
ski bal, isto nedeljo pa na
Plešivcu kmečki praznik.
Teden kasneje bosta Preiznik
hmeljarjev v Braslovčah in
Lučki dan v Lučah. V Gor-
nje Savinjski dolini bosta še
dva kmečka praznika, prvi,
18. avgusta v Trnavčah pri
Mozirju, drugi pa konec av-
gusta v Smihelu nad Mozir-
jem. Sredi avgusta bo tudi
srečanje narodno zabavnih
ansatoiblov na Graški gori,
25. avgusta pa nadomestna
prireditev za Pivo in cvetje
ki ga letos ne bo. To bo ob-
činska revija v kateri bodo
prikazali stare narodne obi-
čaje v Škofcah nad Rimski-
mi Toplicami. Na Rogh, kjer
so imeli prejšnji teden kova-
ški piknik, bo v septembru
še Pohorska ohcet, v okto-
bru pa gobarski ples, okto-
'bra pa bo tudi dan kostanja
na Gori Oljki.
Cez poletje bo seveda še
vrsta kulturnih prireditev,
promenadnih koncertov in
folklornih nastopov, o kate-
rih bomo pisali v tedenskih
koledarjih prireditev.
OblluMJalo veC
CIsloče
I v primerjavi z lanskim le-
tom v kampih ob morju letos
ne bo velikih sprememb, ta-
ko kot na primer lani, ko so
marsikje uredili predvsem
sanitarije. Za večje prenove
namreč ni denarja, zato pa
bodo, kot obljubljajo povsod
ob morju, letošnje poletje
posvetili več pozornosti či-
stoči v kampih in vsebini le-
tovanja. Povsod namreč pri-
pravljajo precej prireditev in
^letov.
Planinci praznovali na Gori Oliki
Dan b^orca so polzelski planinci praznovali na Gori Oljki. Slovesnosti so se udeležili
številni planinci, predstavniki krajevne skupnosti, občine ter Tone Bučar, delegat planin-
ske zveze Slovenije. Obenem so proslavili tudi 25-letnico obstoja društva in razvili druš-
tveni prapor. O delu društva je govoril predsednik Vili Vybichal in poudaril, da je bilo
društvo vseskozi delavno, svoj razcvet pa je doživelo prav v zadnjih letih. V tem času so
obnovili dom na Gori Oljki, pridobili veliko novih članov, predvsem mladih, ki jim
omogočajo tudi potrebno izobraževanje, da se lahko na planinske pohode odpravljajo
primerno pripravljeni in poučeni. O pomenu planinstva za industrijske kraje je govoril
Božo Jordan. Prapor pa je razvil najstarejši član društva 73-letni Ernest Jelen (na sliki).
Pripravili so tudi bogat kulturni program. TONE TAVCAR
Panizanskl
pohod
Za mnogimi prijetnimi
točkami, ki smo jih na psoti-
zanskih pohodih v preteklih
letih obiskali, smo se letos
odločih za »štajerski Tri-
glav« ali Donačko goro pri
Rogatcu. Pohod so skrbno
pripravili člani planinske
sekcije in osnovne sindikal-
ne organizacije Splošne ban-
ke,Celje, svoje pa so prisp>e-
vali še člani planinskega
društva Sloga in Zveze bor-
cev NOV iz Rogatca z bese-
dami o kraju in revolucio-
narni preteklosti.
Od prvega postanka pri
spomeniku je kolona dvesto-
tih udeležencev krenila proti
osnovni šoli Edvarda Karde-
lja, kjer so se krajani odločih,
da bodo okolico namenili
ohranjanju kulturnih spo-
menikov. Postavili so že sta-
ro kmečko hišo, ki ji bodo v
prihodnosti pridružili druge
stavbe stare kmečke arhitek-
ture.
Pot se je skozi vasico Do-
načka gora yes čas rahlo dvi-
govala in nam razkrivala bo-
gate razglede po okolici Ro-
gatca, vse do obronkov Ha-
loz in Boča. Na ravnici pod
vrhom nas je pozdravil nov
planinski dom, delo domači-
nov in planincev. Za večino
se je pot tu končala, najbolj
vztrajni pa so osvojili še vrh.
BENO PODRGAJS
Hortikuitura Je odela Polzelo v cvetle
z rastavo, kakršno so pri-
pravili letos na Polzeli mo-
ramo biti zadovoljni, je pa
lilurati pokazala tudi to, da
so se krajani dobro pripra-
vili na letošnjo republiško
razstavo Hortikuitura, da
so živeli za njo in z njo. To je
med drugimi ob otvoritvi
razstave dejala predsednica
Zveze hortikultumih orga-
nizacij Slovenije Jelka
Kraigher.
Obiskovalci so v treh dneh
zares imeh veliko videti. Ne
samo cvetje, ki so ga pred-
stavile največje vrtnarske or-
ganizacije iz vse Slovenije,
pa tudi številni domačini,
pač pa tudi eksponate, ki so
jih pripravili tisti, ki so z na-
ravo   najtesneje   povezani:
lovci, ribiči in čebelarji. Do-
bršen del prostora je bil na-
menjen tudi predstavitvi sta-
rih kmečkih orodij, starin in
izdelkov različnih amater-
jev: od rezbarjev do tistih, ki
izdelujejo makrameje in go-
beline, kmetje pa so se pred-
stavili celo z domačo kulina-
riko. Zanimanje je bi\p zares
veliko, saj si je razstavo ogle-
dalo kakšnih 12.000 obisko-
valcev. Ob tem pa je treba
povedati tudi to, da je bila
hortikuitura prisotna prav-
zaprav na vsakem koraku,
ne samo v razstavnih prosto-
rih. Krajani Polzele so čudo-
vito uredili okolice svojih
hiš, uredili vrtove in okna so
bila polna cvetja. Skratka -
Polzela je bila zares vsa v
cvetju.
Z republiško hortikultur-
no razstavo so proslavili tudi
desetletnico prizadevnega
dela 600 članov hortikultur-
nega društva s Polzele in ob-
činski praznik. Polzelzini pa
so prejeU tudi visoko zvezno
priznanje - srebrno plaketo
Zveze hortikultumih organi-
zacij Slovenije.
JANEZ VEDENIK
Foto: TONE TAVCAR
Pozornost obiskovalcev so pritegnili tudi pogrinjki z domačimi, lanečkimi specialite-
tami
Na razstavi hortikuitura 84 so sodelovali tudi tisti, ki so z naravo tesno povezani. Med
njimi tudi lovci.
NOVE OBRESTNE
MERE:
Od 1. julija 1984
veljajo višje obrestne mere za
dinarske hranilne vloge:
7,5% za vloge na vpogled
(nespremenjeno)
34% za vloge, vezane nad
3 mesece
39% za vloge, vezane nad
• 12 mesecev
42% za vloge, vezane nad
24 mesecev
Obrestne mere za devizne
hranilne vloge so ostale
nespremenjene!
8. STRAN - NOVI TEDNIK
12. JUUJ1
ProdaMIvne kokoSi ¥ Sltanlci
Nekaj več kot trinajst let je v Slivnici v okviru
Kmetijskega kombinata Šentjur tudi famaa kokoši
nesnic. 2e dvanajst let jo vodi Alojz Recko, ki pa je
v kombinatu že triindvajset let. V farmi kokoši
nesnic, ki se je razvila v eno najsodobnejših pri nas,
je zaposlenih štiriindvajset delavcev, med katerimi
prevladujejo ženske. Proizvodnjo jajc so posodo-
bili, izboljšali so delovne pogoje in zdaj je delo lažje.
Poprečno imajo v različnih dvoranah skupaj okoli
stotisoč kokoši, ki znesejo povprečno na dan po 80
tisoč jajc. Jajca posebni tekoči trakovi »pripeljejo«
v zaključni prostor, kjer jih strojno sortirajo po
velikosti, poškodovana pa izločajo. Med drugim je
njihova največja želja, da v prihodnje še povečajo
proizvodnjo za 40 tisoč jajc na dan. Problemov,
kako do tega, je več, med prvimi pa težave z
ustrezno opremo.
TV - Foto: EDI MASNECj
Bodočnost celisklii hribovskih kmetll
Lahko bi dalo 5 mlllLonov Ilirov mleka In 1000 ton mesa letno
v hribovitih predelih
celjske občine so še velike
možnosti za razvoj živinore-
je. To potrjuje tudi študija
»Program razvoja hribov-
skih kmetij na območju ob-
čine Celje«, ki jo je izdelal
Živinorejski - veterinarski
zavod Celje.
V občini je 811 hribovskih
kmetij v osmih krajevnih
skupnostih in 86 vaseh oziro-
ma naseljih. Na teh kmetijih
živi okoli 3000 ljudi, zaskrb-
ljujoča pa je starostna struk-
tura gospodarjev, saj jih je
velika večina starejših od 50
let. Na posestvih, kjer sta le
še po eden do dva člana, so
predvsem starejši ljudje brez
naslednikov.
V hribovskem območju
občine je večina kmetijskih
zemljišč pod travami - od 60
do 85 odstotkov. To je tudi
glavni razlog, da strokovnja-
ki tod predlagajo predvsem
razvoj govedoreje, ki lahko
edina izkoristi pridelke s teh
površin. Seveda jo ponekod
lahko zamenja tudi ovčereja
ali morebiti celo konji. Pri
tem pa bo potrebno najprej
spremeniti strukturo staleža
goveje črede. Sedaj imajo
hribovske kmetije preko 54
odstotkov pitancev, namesto
da bi im.ele večje število krav
ii> telic. Pitanje temelji na
hlevski reji in veliki porabi
koncentratov. Ob tem zane-
marjajo intenzivno pridelo-
vanje kakovostne osnovne
krme s travnih površin, ki
edino zagotavlja ekonomič-
no govedorejo.
Strokovnjaki predvide-
vajo, da bi v mlečno proiz-
vodnjo usmerili 150 kmetij,
ki so bližje odkupni mreži.
celotno območje pa bi skup-
no lahko dalo 5 rnilijonov li-
trov mleka letno. Proizvod-
nja mesa bi v letu 1995 na 320
preusmerjenih kmetijah do-
segla 940 ton, skupno z neza-
ščitenimi kmetijami pa okoli
1140 ton, kar je več kot seda-
nji odkup s celega območja
celjske Kmetijske zadruge.
Da bi to dosegli, bo potreb-
nih v kmetijstvu več vlaganj
kot doslej v nabavo živine,
opremljanje kmetij z meha-
nizacijo, v izgradnjo hlevov
in odkupno mrežo za mleko.
Za učinkovito gospodarjenje
bo potrebno s pomočjo agro-
tehničnih ukrepov povečati
proizvodnjo. Z večjo porabo
umetnih gnojil na travnikih,
pašnikih in njivah bo mogo-
če veUko doseči.
Razrešiti pa bo treba tudi
druga vprašanja, ki po-
membno vplivajo na razvoj
hribovskih kmetij. Tu je za-
ščita najbolj ogroženih
tij, posebne olajšave za
Ijanje in pospeševanje
noreje, ugodnejši kr«
pogoji, kreditiranje s
vanjske izgradnje, ur«
cest, telefonskega in
tričnega omrežja, pa §
kojnine, otroški dodati
rodniški dopusti in vs«
go, kar vpliva že na san
ločitev za življenje m
bovški kmetiji.
Gospodarno kmetovanic
Piše Franc Potočnik, aipl. kmet Inž.
Gospodarsko pomomlme lastnosti nahiomeiiiliiieJi
stmlSCnlh krmnih dosevkov (1) I
Mnogocvetna ljuika je ena najbolj hitro
rastočih trav. Je eno do dvoletna rastlina.
Predvsem sorti jabeljska in tetraglorum
sta zelo uspešni strniščni dosevek, ker sta
zelo listnati in imata hitro rast. Dajeta
velik pridelek zelene mase in tudi hranil-
nih snovi, ker vsebujeta visok odstotek
beljakovin in ogljikovih hidratov.
Kot strniščni dosevek sejemo mnogo-
cvetno ljulko čimbolj zgodaj, še v juliju.
Za hektar potrebujemo 40 do 50 kilogra-
mov semena. Ce ni suše, lahko v jeseni
dvakrat kosimo. Pokladamo jo zeleno ali
pa siliramo skupaj s koruzo. Tudi sama se
dobro silira. Če jo dovolj ovenimo. Za
mnogocvetno ljulko izberemo lažja tla, ki
jih ni nujno pozimi preorati. V tem prime-
ru dosevek zgodaj spomladi dognojimo
dobimo konec aprila ali v začetku maja
en izdaten odkos, po katerem lahko nji
preorjemo in sejemo silažno koruzo. Li
ko pa tudi pustimo to travo še eno lete
katerem lahko ob dobri letini dobimo i
do šest odkosov za zeleno krmo, sušei
ali siliranje. Mnogocvetna ljulka je pre
občutljiva trava, predvsem za nizke te
I)erature in debelo snežno odejo. Cez zii
jo pogosto močno razredči snežna ples«
Zato jo sejemo na bolj prisojnih leg.
kjer sneg hitreje izgine. Zgodaj spomh
jo prebranamo s travniško brano, da sn
no plesen čimbolj raztrgamo. Prav take
zahtevna tudi za zemljo. Najbolje uspe
na zmerno vlažnih srednje težkih in g
bokih tleh, ki ne smejo biti prekisla.
Polni optimizma In zagnanosti
Celjski Elektroslgnal se ponaša z tlobrim Imenom
Začetki delovne organizacije
Elektrosignal segajo v leto 1951, ko
so is majhne, napol obrtniške delav-
nice ustanovili delovno organizaci-
jo, ki danes zaposluje 136 delavcev.
V glavnem so to kvalificirani elek-
troinštalaterji, elektrotehniki, eko-
nomski tehniki in dipl. elektro inže-
nirji. Elektroslgnal zaposluje veči-
noma mlade ljudi, tiste, ki so prav-
kar končali šolanje, zato je vzdušje
pri njih prijetno in mladostno spro-
ščeno.
Najpomembnejša dejavnost delov-
ne organizacije je še vedno napeljava
in popravilo elektroinštalacij, vendar
je Elektroslgnal ustanovil še projek-
tivo, montažo, proizvodnjo, zastop-
stvo-prodajo in servise. Zato je spek-
ter uslug in izdelkov, ki jih ponujajo,
pester in delovne organizacije celj-
skega območja, pa tudi izven, se rade
odločajo za sodelovanje z Elektrosig-
nalom.
Poleg projektiranja in montažne
dejavnosti opravljajo tudi meritve
vseh vrst zaščit proti nevarni napeto-
sti dotika, meritve izolacijskih vre-
dnosti vodnikov, strelovodnih ozem-
ljitev in galvanskih povezav. Da je
njihovo delo res kvalitetno dokazuje
že sodelovanje s Hidromontažo Mari-
bor pri izvajanju del na velikem grad-
bišču Ras Lanuf v Libiji, ter z Nu-
klearno elektrarno Krško pri gene-
ralnih remontih.
Proizvodnja obsega izdelovanje
električnih naprav po naročilu, elek-
trične razdelilce, elektronske krmil-
ne naprave in regulacijske naprave.
Večja naročila opravljajo za Maribor-
sko livarno. Zlatarno Celje, Klimo
Celje, Cestno podjetje in druge de-
lovne organizacije. Tudi v razvoju
Elektroslgnal ne zaostaja. Z Institu-
tom Jožef Štefan sodelujejo na po-
dročju zahtevnih elektronskih na-
prav.
Ker je Elektroslgnal mlada organi-
zacija, so njihovi načrti polni optimi-
zma in zagnanosti, ki jo kombinirajo
s strokovno izkušenostjo. Novo usta-
novljena enota Zastopstvo - prodaja
je dobro založena z rezervnimi deli za
gospodinjske in akustične aparate in
skrbi za čimboljšo preskrbljenost s
temi prepotrebnimi artikli. V tej eno-
ti skrbijo tudi za popravila teh stro-
jev. Delovna organizacija ima v svo-
jem sestavu tudi servise, ki pogodbe-
no sodelujejo z garancijskimi popra-
vili ža Iskro, Tiki, Elind in Gnmdig.
Ob tem raznolikem delu, ki ga oprav-
ljajo, pa seveda ne pozabljajo na sa-
me delavce. V delovni organizaciji
nekajkrat na leto izide njihov.list,
kjer delavce še podrobneje informi-
rajo o delovanju Elektrosignala. Za
čas dopustov imajo na jadranski oba-
li nekaj počitnišldh prikolic, skrbijo
pa tudi za športno - rekreacijsko ah
tivnost zaposlenih.
Delovna organizacija Elektrosigns
si je uredila tudi lepe poslovne prc
store na Lavi in poskuša v dani]
možnostih urejati okolico v smisli
lepega in urejenega Celja.
In kje so vzroki za tako uspešn
delovanje Elektrosignala? To j
predvsem mlada moč delavcev in nj:
hova strokovna usposobljenost in sf
veda dobro vodstvo, kar jim zagota\
Ija dobro ime v celjskem in tudi sle
venskem gospodarskem prostori
Trenutna gospodarska situacija p
seveda ni obšla tudi njih. Vendar v£
zaposleni upajo, da bodo z vestnir
delom, gospodarnostjo, večjo prc
duktivnostjo in z vsemi še obstoječ;
mi notranjimi rezervami premosti
vse težave in uspešno poslovali še '
naprej.
.lUUJ 1934
NOVI TEDNIK - STRAN 9
ve medalji Nataši Lavrič
tremi imenitnimi uspe-
p nas zadnje dni razvese-
plavalci celjslcega Nep-
H ter talco dolcazali, da
gki doseiiti niso bili
Ij slučajni, temveč plod
rtnega dela, ki daje sa-
e tudi v mnogo neugo-
jših vadbenih pogojih
cti, ko je na vrsti »pra-
I plavalna sezona.
1^,1 plavalni biser smo do-
^ z Natašo Lavrič, ki je po
p mi^tvih let znova kot
dstavnica Neptuna nasto-
j na članskem državnem
prvenstvu, ne pa na prven-
stvo svoje starostne katego-
rije. Bila je v Sphtu in osvoji-
la dve medalji! ^ Na 100 m
prsno je bila druga v času
1:18,54 ter na 200 m prsno
tretja 2:51,24! Dobila je sre-
brno in bronasto medjiljo ter
se uvrstila v člansko repre-
zentanco, ki bo nastopila na
balkanskem prvenstvu v
Izmiru v Turčiji. Tako smo
po zadnji celjski plavalni
»zvezdi«, Daniju Vrhovšku
le dobili riovo članico držav-
ne reprezentance. Resnično
lep uspeh.
V Trbovljah se jc zbralo
več kot 200 mladih sloven-
skih plavalcev na Lučki-
nem memorialu. In prav v
memorialni disciplini na
100 m kravi je zmagala Ce-
1 Janka Tanja Drezgič v od-
ličnem času 1:06,7 ter osvo-
jila lep pokal.
Tretji uspeh je ekipen in to
najmlajših, pionirjev A do 12
let, ki so nastopili v doma-
čem bazenu za pokal PZS.
BUi so premočni, saj so dru-
gouvrščenega Triglava pre-
magali za kar 1655 točk! Do-
segli so štiri zmage: dve Ju-
rcik na 100 m kravi in 100 m
hrbtno ter po eno Anderleto-
va 100 m prsno in Drezgiče-
va 100 m kravi. Ostale uvrsti-
tve: 2. Folutnik 100 m kravi,
2. Vračun in 3. Zupane 100 m
prsno, 2. Folutnik 100 m
hrbtno, 2. Anderle 100 m
kraval, 2. Drezgič in 3. Fer-
mentin 100 m prsno ter 3.
Kočevar 100 m hrbtno.
XV
|>okal Vita Vitanca
KK Merx bo v nedeljo, 15. julija pripravil klubsko
lekmovanje, memorial Vita Vitanca, nekoč njiho-
Irega člana, ki je prerano preminil v prometni ne-
sreči. Kolesarji se bodo pomerili na progi Store (start
na Lipi)-Svetina. Pionirji bodo vozili štiri kilometre,
/j-,i ostali do vrha. Start bo ob 8. uri, prijave pa spreje-
riajo vse do starta. Najboljšemu bodo starši pokojnega
Vita Vitanca podelili spominski pokal.
IfHica mošiia ekipa
j^tos so se tudi pri Atlet-
zvezi Jugoslavije odloči-
^ spremembo telunova-
£a ekipnega državnega
/aka. Tako v moški kot v
^ki konkurenci nastopa
,sedem ekip v skrajšanem
,'Krramu s po enim tekmo-
^^m na disciplino, kjer
i^.ahko en tekmovalec na-
gpi v največ dveh disci-
,aah.
,*ri takšnem sistemu pri-
do izrciza klubi, ki imajo
hosamezne discipline na
jO po enega odUčnega at-
medtem ko je prejšnji
tem bolj ustrezal nekate-
n klubom z vsaj dvema so-
nima tekmovicema, kar
je tudi bolje za množič-
st atletike.
ifttletinje so nastopile v 2.
hIu v Mariboru in osvojile
?tje mesto z zaostankom 23
za zmagovalcem Mari-
)rom. To je lep uspeh celj-
-e ekipe, če upoštevsuno,
i v njej nastopajo same
ladinke, ki še veliko obeta-
Uvrstitve celjskih atle-
Ij: 1. Ja.zbinškova kopje, 2.
Ten 100 m ovire in skok v
daljavo, 3. Krže višina 4. Er-
javec krogla, 5. Naghč 800 m,
Baič 1500 min Seleš disk, 6.
Mihovljanec 400 m in štafeta
4 X100 m ter Kralj 100 in Ke-
resteš 200 m.
Po 2. kolih je Kladivar za
Mariborom in Slavonijo (obe
po 15 točk) na tretjem mestu
z 12 točkami. Zadnje kolo bo
v Subotici.
Atleti so nastopih v 1. kolu
v Splitu ter ekipno osvojili
predzadnje, šesto mesto.
Breme je nosil KoPitar z
zmago na 400 m (dober re-
zultat 47,37) in drugim me-
stom na 110 m ovire. Zmagal
je tudi Rozmaii na 5000 m,
tretja sta bila Ravnik v kopju
in štafeta 4x 100 m, vsi ostali
pa na koncu v vseh disciph-
nah: 5. Zupane skok v dalja-
vo in Guzej 800 m, 6. PLntar
višina in Stepišnik krogla ter
7. Stepišnik kladivo, Simu-
nič 100 m, Božiček 200 m in
Plahutnik 1500 m. 2. kolo bo
na sporedu 14. julija v Beo-
gradu, zadnje kolo pa teden
dni kasneje v Sarajevu.
TV
Komisija za delovna razmerja
Zavod za požarno, reš. in
tehnično službo Celje,
Dečkova c. 36
objavlja
prosta dela in naloge
1. Gasilca šoferja
(za nedoločen čas s polnim delovnim časom, 3 me-
sece poskusno delo)
Pogoji: KV ključavničar in voznik motornih vozil C
kategorije, 2 leti delovnih izkupenj, do 28 let starosti
(odslužen vojaški rok).
2. Gasilca
(za nedoločen čas s polnim delovnim časom, 3 me-
sece poskusno delo)
Pogoji: KV delavec kovinske stroke, voznik B kate-
gorije, 2 leti delovnih izkušenj, do 28 let starosti
(odslužen vojaški rok).
3- Šoferja v servisu gasilnih
aparatov
(za nedoločen čas s polnim delovnim časom, 3 me-
sece poskusno delo)
Pogoji: KV delavec prometne stroke C kategorije, 2
leti vozniških izkušenj, nad 20 let starosti (odslužen
vojaški rok).
^- Snažilke
(za nedoločen čas v popoldanskem času, 1 mesec
poskusno delo)
Pogoji: priučena delavka, nad 18 let starosti.
Delavci pod 1. in 2. točko naj bi bili zaradi specifič-
nosti službe IZ Celja ali bližnje okolice.
Stanovanja ni.
Kandidate vabimo, da pošljejo ponudbe z opisom
dosedanjega dela v 15 dneh po objavi-na gornji
naslov.
NAKRATKO
Tekniovaidl y
Sedražu
SD Gvido Pavlic v Sedražu je
pripravila v počastitev krajev-
nega praznika tekmovanje z
zračno puško, kjer je nastopilo
pet ekip. Zmagali so organizator-
ji pred krajevno skupnostjo,
osnovno organizacijo mladine,
gasUskirn društvom in Društvom
upokojencev.
Društvo invalidov pa je pripra-
vilo tekmovanje z zračno puško
in pikadom, kjer je nastopilo 27
oz. 43 strelcev. Zračna puška:
Malči 2gajnar, Jože .Košir oba
Laško, Branko 2^okar Sedraž,
pikado: Jože Košir, Samo Kme-
tic oba Laško, Ivo Jemejšek Se-
draž itd.
VLADO MAROT
Strelci v Redd
strelci v Ročici pri Laškem so
pripravili tekmovanje z MK pu-
ško, kjer je nastopilo deset ekip
X 38 posamezniki. Rezultati ekip-
no: 1. SD D\išan Požene) Rečica
I, 2. SD Pivovarna Lažko, 3. SD
Dušan Poženel II, 4. SD Stane
Rozman I^ško, 5. SD Gvido Pa-
vlic Sedraž itd. Člani: Stanko Pe-
klar 346, Dušan Siijan, Roman
Matek, Aleksej Peklar, Robi Je-
len itd., članice: Zora Lavrinc,
Marina Pokleka, Helenca La-
vrinc, Sonja Sleme, Majda Groz-
dnikar itd.
\lNKO LAVRINC
Kolesarji Aera okoli
Poliorla
Skupiiut osmih kolesarjev Ae-
ra Celje se je udeležila kolesar-
skega maratona okoli Pohorja v
dolžini 150 km. Vozili so Boštjan
Demšar (najhitrejši, saj je progo
prevozil v petih urah), Igor Nun-
čič, Bojan Vodlan, Brainko Rezar,
Blaž Crepinšek (najstarejši v Ae-
rovi ekipi, 55 let!). Mičo Mratino-
vič, Jože Srebot in Aco Ibrahi-
mov. Startali so v Vitanju in do
tja okoli Pohorja tudi prevozili
ter dobili medalje »Pohorskega
bataljona«, nato pa se s kolesi
odpeljali domov v Celje.
Vaterpolistl
Neptuna peti
v Kopru je bilo finale sloven-
skega pokala v vaterpolu, kjer
je nastopilo več kot deset ekip,
mlada ekipa celjskega Neptima
pa je osvojila peto mesto po p&-
razib s Koprom (član II. zvezne
lige) 12:3 in Kokro 13:7 ter zmagi
nad Kamnikom 12:5.
Helenca Lavrinc
druga v SvIcI
Slovenska strelska reprezen-
tanca je gostovala v Ziirichu ter
se pomerila z reprezentanco
Švice. Zmagala je Slovenija, k
temu pa so kot člani pripomogli
tudi strelci SD Mrož iz T. Velenja
in SD Dušan Poženel iz Rečice
pri Laškem Trstenjak je bil četr-
ti s pištolo proste izbire in tretji z
zračno pištolo, Helenca Lavrinc
iz Rečice pa druga s standardno
MK pištolo, Bola pa tretja.
Kolesarski klub Merx
Celje je odlično pripravil
kriterij za polcal Mersa jpo
ulicali v Novi vasi. Nasto-
pilo je 197 tekmovalcev v
17 kategorijah iz več kot 20
slovenskih in hrvaških klu-
bov. Največ uspeha so ime-
li predstavniki ljubljanske-
ga Roga, ki so ekipno pre-
močno zjnagali.
Med celjskimi predstav-
niki je najlepši uspeh dose-
gel pionir Samo iCrajnc v
kategoriji A, kjer je v kon-
kurenci najboljših sloven-
skih pionirjev osvojil odlič-
no 5. mesto. Med pionirji C
je hil 5. Samo Poboljšar, v
B pa 8. Iztok Grubič in 9.
Andrej Herlah.
Med članicami do 25 let
je bila 3. Vera Vrečko Celje,
nad 25 let 2. Zlata Colovič
Šentjur, 3. Marta Škapin
Celje, med veterani C-1.
Aco Ibraimov Aero Celje,
med D-1. Jani Janežič
Šentjur ter med rekreativci
do 25 let 4. Bojan Zolnir i.n
6. Darko Krivec, oba Celje.
v 2rk nič novega?
Po uspehu v Cupriji, kjer
so rokometaši Aera pod
vodstvom Miša Tbplalca do-
bili močan turnir, so dobili
tudi mesec dni počitlca. Po-
čivajo pa ne v upravi, saj
želijo pripraviti dobre te-
melje za sezono, Id mora bi-
ti manj razburljiva in ne-
prijetna, kot je bila zadnja.
Zdaj je že znano, da bodo
celjski rokometaši v novi se-
zoni igrali z lastnimi močmi.
Tudi varianta z mladim Pu-
cem je menda dokončno
padla v vodo.
Odprt pa ostaja najaktual-
nejši problem, kdo bo v novi
sezoni kot prvi trener vodU
igralce na težki poti v prvi B
zvezni ligi. Drugi trener je
znan, to je Slavko Ivezič. Po
besedali sekretarja kluba
Vlada Privška pa za prvega
trenerja obstojajo menda
štirje kandidati. Imena so
znana, vendar zaenkrat zara-
di morebitnih neprijetnosti
še v tajnosti tistih, ki za pri-
dobitev trenerja skrbijo.
Verjetno se bo tieba kaj
kmalu odločiti, kajti koncem
meseca se bodo že začele no-
ve priprave.
Priti pa mora strokovnjak,
ki bo zna) »potegniti« iz veli-
keiga izvira dobrih celljskih
rokometašev maksimum ter
po drugi strani ohranil svoj
ugled, ne da bi popuščal
pred mnogimi nemogočimi
zahtevami igralcev, kot se je
to dogajalo doslej.
TV
Enotni rolconielni
ligi
v Sloveniji se bo rokometno
prvenstvo 84/85 začelo 8. sep-
tembra. Prišlo je do spremembe
tekmovalnega sistema, tako da
bosta odslej dve enotni republi-
ški ligi, vsaka s po dvanajstimi
člani. V moški bo zastopnik s
celjskega območja Minerva iz
Grii, v ženski pa Šmartno in mla-
da ekipa Rudarja iz Titovega Ve-
lenja. Obe ekipi se bosta srečali
že v 1. kolu in sicer v Titovem
Velenju.
»Ziiai startamo na pnro mesto«
Tončka Počovnik o S¥Ollh In klubskih možnostih
Poletni čas je tu in deset-
stezno kegljišče Golovca sa-
muje. Zato prvič nismo na^
li vsak torek in četrtek na
prVili štirih stezah visoke in
marljive kegrljavke KK Ce-
lja, Tončke Pečovnik, Id je
skupaj s klubsko kolegico
Tanjo Gobec nastopila na
svetovnem prvenstvu v
Ljubljani.
Obe kegljavki sta osvojili
srebrno medaljo za nastop v
moštvenem tekmovanju, če-
ravno je bila Tanja le rezerva
in zaradi odločitve zveznega
trenerja ni nastopila v tek-
movanju dvojic, kot je to
običajno.
Tončka Pečovnik se je v
našem razgovoru v Ingradu,
kje je zaposlena, \'Tnila k pr-
venstvu v Ljubljani:
»V Ljubljani sem štartala
odlično. Prvi nastop v ekipi
in 428 podrtih kegljev mi je
dajal celo možnosti z-a visoko
uvrstitev. Toda v igri dvojic,
ko sem porušila le 403 keg-
lje in /.aostala za finalom za
devet kegljev, mi ni dovolil,
da bi dosegla boljše mesto
od 22. Tako sem s prvim na-
stopom na svetovnem pr-
venstvu sicer zadovoljna, to-
da sedaj, ko sem vse v miru
pregledala in ocenila moram
povedati, da le nisem dose-
gla vsega, kar bi lahko.«
Torej bo to treba nado-
knaditi?
»Sedaj bom nekaj dni po-
čivala. Potem pa se bomo že
prve dni avgusta ponovno
zbrale za jesenske nastope.
Letos je naša ekipa osvojila
na državnem prvenstvu tret-
je mesto, kar je lep uspeh.
Ker se je v ekipo vriiila Met-
ka Lesjak imamo sedaj
izvrstno osmerico, ki se bo
prihodnje leto, ko naše druš-
tvo praznuje 25. letnico, po-
tegovala za naslov republi-
škega in državnega prvaka.
V konkurenci posameznic
pa moramo vse celjske keg-
Ijavke potrditi mesto najprej
v republiški reprezentanci,
pot«m pa še v državni. Viso-
ka uvrstitev na letošnjem pr-
venstvu posameznic Jugo-
slavije, ko sem bila deveta,
Jožica Seško deseta, Vesna
Kranjc trinajsta in Silva Ra-
zlag štirinajsta potrjuje, da
imamo v Celju sedaj najbolj-
šo žensko ekipo. Seveda pa
moramo Potrditi to formo v
pravem času. Cas pa dela za
nas, kajti ekipa je mlada in iz
leta v leto pridobiva na iz-
kušnjah.«
J. KUZMA
TITOVO UŽICE -
SMOTRA '84
Takšen je bil pravilen odgovor nagradne igre Partizan
št. 4. Dobrih 10 dni je minilo od zaključka ene največjih
prireditev Partizana Jugoslavije - vsakoletne SMOTRE, ki
^je letos v legendarnih Užicah izvenela ponovno v smislu
izredne afirmacije organizacije Partizan, te naše najbolj
množične, danes že milijonske organizacije za športno
rekreacijo in telesno vzgojo. 31 pravilnih odgovorov gre v
boben za zaključno žrebanje prihodnje leto, ko bodo
srečni izžrebanci potovali na morje ali v hribe na letovanje
v okrilju pokrovitelja nagradne igre DO LJUBEČNA Celje.
Junijske nagrade sta izžrebala gosta v oddaji »Iz žiivlje-
nja in dela društev Partizan« Gregorčič in Grilanc, oba
funkcionarja Športno rekreativnega društva EMO. Prvo in
drugo nagrado je žreb namenil Jani LIŠEK, Kajuhova 9 iz
Celja, tretjo pa Mateji PLANINC, prav tako iz Celja, Pucova
1. Vse tri nagrade poklanja zasebni obrtnik - plastik Ivo
HUDOHMET.
METOD TREBICNIK
NAGRADNA IGRA PARTIZAN        5
Na vsakoletni SMOTRI Partizana Jugoslavije, ki je
bila letos v Titovih Užicah, se poleg zastave MAR-
ŠALA TITA, najvišjega priznanja za dosežke na po-
dročju športne rekreacije, podeljujejo tudi posebna
priznanja za dosežke v akciji »Iščemo najboljšo
krajevno skupnost v športni rekreaciji«. To visoko
priznanje je letos že drugič osvojila tudi krajevna
skupnost s celjskega območja. Katera?
KRAJEVNA SKUPNOST NOVA VAS CEUE
KRAJEVNA SKUPNOST PETROVČE
KRAJEVNA SKUPNOST PREBOLD
Pravilen odgovor obkrožite, kupon izrežite, nale-
pite na dopisnico in z vašim naslovom pošljite na
uredništvo NT in RC, Trg V. kongresa 3/a, najka-
sneje do petka, 20. julija 1984.
Nagrajuje EMO Celje.
m. STRAN - NOVI TEDNIK
lia poiitiBoir lio otipljivih horisti
U. Jugoslovamka lamanka odprava v lužnoameriško kraško podzomlle so nI šla eksoUčnoga iurlzma
z vzletom Boeinga Tli iz zagrebškega letališča
Plešo se je 26. maja začelo zadrije poglavje dvelet-
nih priprav preboldskih jamarjev na 11. jugoslo-
vansko ekspedicijo v južnoameriško kraško pod-
zemlje. Za nami je ostajala domovina, pred nami
pa so bili dnevi polnih novih doživetij in spoznanj
na tleh Kolumbije. Kraško podzemlje te andske
dežele nas pričakuje. Pripravljeni smo na vse.
Rezultati nt^mMM^ML.^^^..^...^...^^^^^
Vmosna poslala
Pariz
Smo v Parizu - v srcu
Evrope. Tu nas navdušujejo
Pariške zanimivosti: Slavo-
lok Zmage, Eiflov stolp, ka-
tedrala Notre Dame in seve-
da Louvre s svojimi muzeji.
En dan bivanja v Parizu -
prijeten, lep, nepozaben in
koristen. Cas, še manj denar,
nam ne dopušča daljšega bi-
vanja v francoski metropoli.
Sicer pa: naš cilj je Kolum-
bija.
Ponovno smo v jekleni pti-
ci nad široko preprogo obla-
kov. Orjaški jumbo jet - Boe-
ning 747 leti s hitrostjo 980
km na uro. Višina -10.200 m.
Dolga pot čez Atlantik je
pred nami. Polet je miren.
Vzdušje enkratno, hrana od-
lična. Nazdravimo s šam-
panjcem. Zaželimo si srečo
in uspeh. Začenja se najdalj-
ša noč - Časovni zamik za
sedem ur.
Kolumbija nam
odpira vrata
Enajstumi polet je za na-
mi, prav tako prvi pristanek
na karibskem otoku Guada-
lupi. Se dobro uro poleta in
dotaknili se bomo južnoame-
riške celine. Ura je 5 zjutraj,
ko pristanemo v Caracasu,
glavnem mestu Venezuele.
Dobro uro zatem smo spet v
zraku, naš končni cilj je vse
bliže. Letimo s hitrostjo 1033
km na uro. Kmalu se kolesa
letala dotaknejo letalske pi-
ste. Kolumbija nas sprejema
v svoj objem. Kakšen bo?
Topel? Prijateljski? Neprija-
zen? Bomo videli!
Letališče v Bogoti. Prvi
stik s Kolumbijo, s tamkajš-
njimi ljudmi. Prijazni so.
Otovorjeni smo kot mule, ko
gremo mimo carinske kon-
trole. Jeklena ptica je polejg
nas in drugih potnikov nosi-
la s seboj tudi neznanski kup
naše opreme. Kar 430 kg jo
je. Ne vemo, kako bi bilo, če
ne bi dobili dovoljenja, da
ijnamo lahko po osebi še do-
datnih 25 kg prtljage. Letali-
ške formalnosti so urejene.
Problemov ni.
Naš prijatelj, tovariš in ve-
liki dobrotnik Matjaž Me-
dvešček nas čaka. Stiski rok
z domačim človekom, ki je
velik poznavalec Kolumbije,
saj se je tu rodil, hodil v šolo,
sedaj pa opravlja predstavni-
ški posel za ljubljansko fir-
mo Intertrade. Skupaj s svo-
jo ženo, sestro znane napove-
dovalke MUanke Bavcon in
sinom Blažem je eden red-
kih Jugoslovanov, ki trenut-
no žive v Kolumbiji. Drugo
leto se nameravajo vrniti do;
mov v Ljubljano. Tujine, ki
je Matjažu sicer zelo domača,
imajo dovolj.
Itailanski klub -
naia prvo zatočliče
Na livadi ograjenega in za-
straženega italjanskega klu-
ba postavimo šotore. V naši
neposredni bližini je italjan-
ska šola »Leonardo da Vin-
ci.« Okrog in okrog nas ob-
daja zidovje. Tu bomo imeli
mir. Igrišča za tenis, okrasne
gredice, lepo pokošena tra-
va, prijeten vonj najrazlič-
nejših cvetic, enkraten am-
bient. Boljše si ne moremo
želeti. Matjaž nam je priskr-
bel resnično prijetno in var-
no zatočišče sredi Bogote, ki
po izjavah mnogih sodi med
najbolj skurumpirana mesta
Latinske Amerike. Se eno
presenečenje nas čadca. V
klubu nas pozdravi naša ro-
jakinja Zora Radulovič, ki
živi v Bogoti skupaj z druži-
no že 14 let. Se dodaten pri-
spevek za naše dobro počut-
je. Njen sin Sašo in ona sta
nam veliko pomenila« <ŽQra
kot organizatorka naše pre-
hrane in njena pripravljalka,
Sašo pa kot vodič po ulicah
in mestnih zanimivosti Bo-
gote.
Bogota leži na nadmorski
višini 2650 m. Grajena je kot
večina starih Latinsko ame-
riških mest, ki so jih zgradili
španski kolonizatorji v letih
1530 do zaključka svojega
kolonialnega gospodstva.
Mesto je sodobno, evropsko,
v njem pa prebiva že okrog
šest miljonov prebivalcev.
Tam cveti trgovina, pollegal-
no tihotapstvo, korupcija.
Prav tako niso redki vsi osta-
li kriminalni dogodki, ugra-
bitve, posilstva, umori, ubo-
ji, ropi in tatvine. Slednjih je
največ in niti ne zaveš se,
kdaj te okradejo. Sicer pa je
Bogota na pogled mimo, le-
po mesto. Ljudje se oblačijo
po evropsko in če ne bi sko-
raj na vsakem koraku videl
paznikov, oboroženih s strel-
nim orožjem, policajev z av-
tomatskimi puškami, človek
kar ne bi verjel govoricam.
ZaCoiUa se zares
Štiridnevno bivanje v Bo-
goti je za nami. Vse formal-
nosti so urejene. Stiki nave-
zani. Program sestavljen v
podrobnostih. Začenja se za-
res. Uspel nam je veliki met.
Compania Ingeneria 'e Hi-
drosistemas je zainteresira-
na za naše delo. Želijo, da
raziščemo in obdelamo z
vseh speleoloških vidikov
štiri jame na področju načr-
tovanih elektrarn v bližini
mesta San Gil v provinci
Santander. Na raspolago
imamo vso hjihovo doku-
mentacijo. S specialkami
nas oskrbi državni geograf-
ski zavod »Augostin Codaz-
zi«. Sklenjen je dogovor. Pla-
čajo nam prevoz do tja in
hrano. Pred odhodom ima-
mo še dve javni predavanji o
našem krasu in o Jugoslaviji.
Zanimanje je vehko. Novi-
narji in uredniki ne štedijo s
prostorom. V vseh javnih ob-
čilih nam posvečajo pozor-
nost. Od predstavnikov edi-
nega jamarskega kluba v Ko-
lumbiji »Campo Abiertp«
zvemo še marsikaj. Zlasti
nas navdušuje na bolj znana
in najinteresantnejša kraška
tvorba >»Hoyo del Aire«, ki je
tudi najgloblje brezno v Ko-
lumbiji s 263 m globine. To
je naš prvi cilj.
Vrv dvakrat odrezana
Občina La Paz. Tabor ob
breznu Hoyo del Aire.
Vzdušje delovno in optimi-
stično. Dolga vožnja iz Bogo-
te je za nami. Za nami je tudi
mestece Velez in njihov pri-
jazni komandir policije, ki
nam je preskrbel prenočišče,
nas naslednji dan varno pri-
peljal do sem in nam poma-
gal vzpostaviti stik z gospo-
darjem zemlje, na kateri smo
taborUi. Sedaj se začne re-
sho, dokaj nevarno in hkrati
interesantno delo, ki nas je
tudi pripeljalo v ta kolumbij-
ski andski svet.
»Hojo del Aire« je osvoje-
na. Globina 263 m je prema-
gana. Rezultati več kot zado-
voljivi. Brezno premera več
kot 150 m, z vstopno vertika-
lo preko 100 metrov, na dnu
katere je pravi tropski gozd,
je resnično enkratno. Tej-en-
kratiiosti pa dajejo svoj pe-
čat tudi guačari - ptice, ki so
tako kot netopirji našle svoje
domovanje v temnih in vlaž-
nih rovih podzemeljskega
kraljestva. S svojim »radar-
skim« sistemom brez težav
letajo po temi in nobena pre-
preka jih ne ovira. Razisko-
vanje rias je spominjalo na
Hitchcockov film »Ptiči«.
Kako cenijo domačini vrv pa
smo se tukaj lahko še kako
prepričali. Med časom naših
raziskovanj so nam kar dva-
krat odrezali vrv. K sreči se
je vse izteklo brez tragičnih
posledic. Naselje El Tigre
nam bo ostalo v spomii]iu tu-
di zaradi tega, še bolj pa ziara-
di objektov, ki smo jih tu ra-
ziskali in dokumentirali. Ne-
pozabna so prodiranja po
»Hoyo de Colombia« s 110 m
globine in 840 m dolžine. Tu
je še »Cueva de los Indios«,
»Cueva del Molino«, brezno
»Cuchara« s 104 m globine in
še več manjših objektov. Re-
zultati, ki smo si jih lahkoie
želeli.
Sistem Fonce in
Cabrera
z džipom in tovornjakom
zapuščamo vasico El Tigre.
Zadovoljni smo. Čaka nas
novo delo, ki ima posledično
vehke koristi. San Gil nas
sprejme, mesto s preko
30 000 prebivalci daje prija-
zen videz. Tabora nam ni tre-
ba postavljati. Namestimo se
v središču mesta, v prostorih
Ingenerie e Hidrosistemas.
Problemov s hrano nimamo.
Kuhajo nam kuharice te
Kompanije. Okusno, dobro
in preobilno.
Vsak dan odhajamo na te-
ren. Največji zalogaj pred-
stavlja jama »Paramo« s pre-
ko 1280 m dolžine. Tudi dru-
ge nam vzamejo precej časa.
Predvideni hidroenergetski
sistem na rekah Rio Fonce in
Cabrera namerava v treh
elektrarnah proizvajati
1160 MW električne energije.
Akumulacija rek sega v viši-
no vhodov v podzemlje, bo-
jazen, da bi voda odtekala po
teh podzemnih kanalih je
upravičena. Drugi problem
pa je močna razpokanost te-
rena. Naša ugotovitev - jez je
predviden na izredno nepri-
mernem mestu. Vse jame
obdelane z geološkega, hi-
drološkega, morfološkega in
biološkega vidika. Zajeten
elaborat z vsemi načrti jam,
analizami voda, merjenimi
skladi in številnimi drugimi
zapažanji je produkt našega
enotedenskega bivanja na
tem področju. Naši gostitelji
so nadvse zadovoljni. Tudi
mi nismo nič manj.
La Belleza -
Heimosure ni
Po celodnevnem potova-
nju po izredno slabih cestah
bolj kolovozih, smo zvečer v
občinskem središču La Bel-
leza na nadmorski višini
2400 m. Vso pot dežuje in
tudi tu ne manjka dežja.
Kam zdaj? Gostoljubje nam
ponudijo policaji. Namesti-
mo se v njihovi stavbi. Var-
neje ne more biti. Smo na
področju, kjer deluje gverila.
V to se prepričamo že na-
slednjo noč, ko zapoka v bli-
žini našega bivališča. Razo-
čarani smo, ko dokončno
spoznamo, da so nas poslali
na napačno področje. Naj-
daljša kolumbijska jama
»Hoyo Hermosura« je več
kot 40 km stran od nas in ne
tu, kot smo imeli podatke.
Časa za premik ni. Do tja bi
potrebovali cel dan. Za delo
in raziskave nam bi tako
ostal le en dan. Občutno pre-
malo. Zaženemo se v delo na
terenu, kjer smo. Rezultati
ne izostanejo. Kar sedem
jamskih objektov oplemeniti
naše delo, ki je še toliko vre-
dnejše, ker je opravljeno na
povsem deviškem krasu. Ča-
sa ni več. Bogota in San An-
dres v Karibih nas pričaku-
jeta.
Otok sre4i Karibov. 12 km
dolg in 3 km širok, poraščen
s kokosovimi palmami. Turi-
stična meka Kolumbijcev in
mnogih dru^ turistov.
Otok brezcarinske cone,
otok črnskega prebivalstva,
kontrastov in trgovine. Geo-
grafsko bi prej pripadal Ni-
karagvi, saj je le 200 km
stran od nje, do kolumbijske
obale pa je kar 800 km. Glav-
ni problem otoka je pomanj-
kanje pitne vode. Naše delo
je usmerjeno v to smer. In-
teres naših gostiteljev, Jože
J^Iarije in Ligie BoUero je ra-
zumljiv. Hočemo narediti
čim več. Sedem jam, čeprav
manjših, je izplen na speleo-
loškem področju. To pa ni
vse. Preiskanih in analizira-
nih je večino vodnjakov na
otoku. Hidrografska mreža
je zaQkrožena. Rezultati so
otipljivi. Opravljeno je re-
snično koristno delo in slovo
od naših gostiteljev je nepo-
zabno.
Prod domu
Se dva dni bivanja v Bogo-
ti. Muzej zlata, Monserato -
hrib nad Bogojto, nakupova-
nje spominkov, urejevanje j
dokumentacije,  novinarska
konferenca, zaključna več;
ja, prodaja dela opreme, v
to nas maksimalno okupua.
Slovo od Medveščka, Zoie,
Saša, od vseh tistih, ki so
nam pomagali, je prisrčno,
izraža željo, da jih še kdaj
obiščemo. Morda. Spet smo.
v jekleni ptici Boeninga 747
in vse bliže smo domu. Po-
r'^vno vmesna postaja Pariz
in naslednji dan zagrebško
letališče Plešo.
DARKO NARAGLAV
Prelepe kolumbijske jame ^
Posnetek je iz 110 m globoke
ge jame »Hoyo de Cktlombia*
Svojo II. Jugoslovan,
sko jamarsko eksi>^  cl.
jo smo izpeljali       .ot
uspešno. S celotnimi po>
tekom,  delom, uspehi,
smo nadvse zadovolji^,'
Enajst članov v sestavil
Anton Vedenik kot vodj«.
f>dprave, Silvo RamšaK,
Zdravko Goršek, Karli
Kolar,   Franci   Gabe^
(snemalec) in Darko N«.
raglav smo ob dr. Borisu
Sketu, Izetu Avdagiču,
Franciju Malečkarju tet
Jasminku  Mulamerovl.
ču in Miroslavu Kurtovj.
ču, novinarja sarajev.
skega Oslobodenja, nare.
dili pomemben podvig |
za jugoslovansko jamar,
stvo in s tem prispevali,
pomemben  fond  spoz. j
nanj o kraških razmerah.
o Kolumbiji. Seveda pai
vsega tega ne bi zmogli, i
če ne bi bili deležni širo>;
ke podpore delovnih ko- ■
lektivov kjer smo zapo>|
sleni, občine kot celote;
in nmogih posamezni- \
kov, ki so na ta ali drugi;
način pripomogli, da jet
odprava odšla na pdt
Vsem se tudi s tem zapl> >
som najlepše zahval ju-'
jemo.
Udeleienci odprave (od leve proti desni): Miroslav Kartovič, Jasminico Mulamerpvič,
Izet Audagič, Franci Gaber, Anton Vedenik, Zdravko Goršek, Karli Kolar. Cepita Boris
Sket in Darko Nsiraglav. Na sliki manjicata Franc Malečkar in Silvo Ramšak.
Tabor v vmalei El Tigre, v neposredni bliiini najgiobje kolumbijske jame »Hoyo del
Aire*

NOVI TEDNIK - STRAN 11
>esnih in kipar v starem mlinu
0iko yottBb, člow9k isltnnih misli, se poirjiUe ¥ nenehnem usivartantu__
z Rafkom Vodebom bi se lahko
tlovek pogovarjal ne samo ure in
ire, temveč mesece in leta. Čvrsti
12 letnik je nabit z znanjem, njegove
jiisli ^ klene, živahne. Spominja
la najbolj čist izvir vode, v katerem
i vsakim pogledom ali pokušinjo
taznaš kaj novega, izvirnega.
Mnogo je potoval po svetu, rojen je bil v
rškem, v družini z enajstimi otroki, prepe-
val je svet, zdaj pa si je za dom izbral star,
)uščeni mlin ob potoku med Slivnico in
orico pri Šentjurju. Sest let je že preteklo,
ir je prišel v te kraje in se tam naselil. Vse
postoril sam, čeprav ne zanika tudi pomo-
prijateljev ter novih znancev, ki živijo v
idovitem svetu nedaleč od mlina. »Okna
> biia razbita," se spominja Rafko Vodeb,
.■olog, profesor, filozof. »Strop sem moral
g novo zabetonirati, vse obnoviti, da se ne
i porušilo. Vhodna vrata so bila še od vojne
»m prestreljena.«
Sedimo v čudovito urejenem okolju, kjer
)nce počasi leze skozi majhno okno. Stene
3 obtežene s slikami mnogih slovenskih
V prelepo urejeni notranjosti mlina nastajajo nove Vodeb ove pesmi
mojstrov. »Imam Perka, Slano, Kregarja...
pa tudi sam rišem, kiparim... Zunaj imam
pripravljen les. In pišem veliko. Tu bom še
lahko pisal. Mir je in da' se delati. Cez šest
mesecev grem v pokoj in takrat bo dovolj
časa za pisanje ter urejevanje okolja.«
Ponudi odličen domač čaj in ob njem odkri-
va knjigo svojega pestrega življenja.
»Po gimnaziji sem vpisal slavistiko, ven-
dar presedlal na teologijo. Ob njej sem štu-
diral tudi filozofijo. Poučeval sem na pape-
ški univerzi v Vatikanu, zdaj sodelujem z
mariborsko versko šolo. Ob delu sem veliko
pisal. Izdal sem dve pesniški zbirki ter več
črtic. Zdaj pišem črtico Gad iz mojega seda-
njega okolja, ki jo bom dal v objavo Celjske-
mu zborniku.«
fpuščen mlin, ki mu je vdihnil novo življenje s svojim delom Rafko Vodeb
Videl sem jo,
imela je moj obraz
in taliko roleo,
v njenih lepih očeh je zorel
moj dan,
prvega maka pojctča kri.
(Leuven 1959)
ClovM som
Kot prvi Adam
na obali prvega morja
nabiram školjke
za obredni ples.
(Rdeče sonce se bo prevalilo
čez rob noči
in palme bodo darovale
jutranje vence
zrelih sadežev).
(Iz pesniške zbirke Človek sem izdane
leta 1958)
Rafko Vodeb govori štiri mednarodne je-
zike, zmožen pa je komunicirati v dvajsetih.
V to ga je pač prisililo delo na vatikanski
fakulteti, kjer je iz dneva v dan prihajal v
stik z najrazličneje govorečimi ljudmi sveta.
In zakaj je Rafko Vodeb v svojih najbolj
ustvarjalnih letih zajadral prav v stari, opu-
ščeni mlin?
»Vedno sem si želel tri stvari: konja, psa
in potok. Oče vsega tega ni hotel imeti. Psa
in potok že imam, konja bom še dobil in tu
bo idealen prostor zanj. Sicer pa bom v tem
svojem novem prostoru samo ustvarjal.«
Za trenutek odide v sosednji prostor in
prinese kup različnih legitimacij.
»Štirideset jih je in vsaka nosi s seboj
svojo zgodbo. O teh legitimacijah bom napi-
sal knjigo. Vsaka legitimacija bo zgodba s
svojim poglavjem. Verjemite, da bo zani-
miva.«
Spominja se službovanja v Rimu, kjer je
živel in delal med 45 narodnostmi, katerih
predstavniki so govorili kar 75 jezikov. Ima
diplome treh fakultet, za katere je moral
opraviti 200 izpitov. »Nikoli nisem padel na
izpitu, res pa je, da sem se včasih izvlekel
tudi s pomočjo trenutne iznajdljivosti.« Raf-
ko Vodeb se ob pisanju, risanju in kiparje-
nju ukvarja še s prevajanjem, v Mariboru
poučuje umetnostno srner. Veliko energije
vlaga v urejanje mlina. Letos si je ob njem
uredil terasast vrt, končuje pa tudi dela pri
domači elektrarni, ki ga bo oskrbovala, z
elektriko.
Ko se je srečal s predsednikom krajevne
skupnosti Alojzem Reckom, mu je med ži-
vahnim pogovorom obljubil, da bo po upo-
kojitvi postal aktiven tudi v krajevni skup-
nosti. »Časa bo več in zakaj ne bi pomagal,
če znam in hočem,« zatrdi tako odločno, da
moraš verjeti.
Spomni se, da je v Belgiji napisal knjigo o
umetnostni zgodovini, ki je bUa dobro spre-
jeta in ocenjena. Doslej je napisal 60 pesmi.
Piše tako, da^jih ima v rokopisu zapisane v
drobni knjižici. Potem jih »pUi« toliko časa,
da so dobre za objavo.
Prav po zaslugi Rafka Vodeba iz zapušče-
nega mUna, v Turnem diha kultura, ki jo
marsikje tako pogrešamo.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
'«ši7e.
O dol-
Kul železo doitier le vroče
Poučno In zaha¥no le bilo na ko¥aškom pikniku na Rogll
Za tradicionalni kovaški
piknik, ki je po navadi vsako
leto pomaknjen bolj v drugo
polovico julija, letošnji pa je
bil minulo nedeljo, se da re-
či, da je pravi praznik za de-
lavce Uniorja in turistične
delavce Zreč. Vsakič se zbe-
ro na tisočpetsto metrov vi-
soki planoti Rogle, v prijet-
nem okolju tega najviše leže-
čega rekreacijsko turistične-
ga centra v Sloveniji. Na sve-
žem zraku, v zavetju pohor-
skih gozdov so tudi tokrat
zadihala poljska ognjišča z
zračnimi mehi in ob njih so
razžarjenih lic in rok stali ko-
vači in njihovi pomagači, da
bi ljudem pokazali, kako se
je kovalo nekoč. Ročno ko-
vanje izumira in takšen pri-
kaz stare obrti, kakršnega ^e
bilo videti na Rogli, res ne
sme v pozabo, so menili tudi
številni gledalci in navijači
petih kovačev in njihovih
petih pomagačev.
Kovači so vihteli kladivo,
kot bi lahne bilke oblikovali
in ne razžarjene kose železa.
In izpod njihov prstov so na-
stajale burkle, žeblji, kavlji,'
podkve, gasilske sekire in še
kaj, kar je bilo kasneje moč
kupiti na licitaciji. »Naše ko-
vaške roke zdaj zamenjujejo
stroji,« je povedal tudi dol-
goletni kovač iz Uniorja Jože
S vab. »Pa tudi mladi se vse
manj zanimajo za ta poklic,«
so mu pritrdili še drugi. Nek-
daj je bilo po Pohorju polno
kovačij, zdaj je ostala le še
ena. Mlade je zamikala doli-
na in delo v tovarnah.
Na Rogli je bilo živahno še
pozno v noč. Organizatorji so
pripravili več družabnih
iger, kot tek v vrečah, Jekmo
med debelimi in suhimi in v
vlečenju vrvi. V sodelovanju
z Uniorjem, pokroviteljem
nedeljskejga prijetnega dne,
so delavci dnevnika Delo na
Rogli pričeli letošnje nagra-
dno tekmovanje Poletje 84.
V postavljanju Uniorjevega
orodja na posebne panoje se
je najbolje odrezal Janez Ja-
zbec in med tridesetimi tek-
movalci osvojil prvo mesto.
Dobro se je odrezala tudi
edina ženska udeleženka te
zabavne igre, Darinka Kot-
nik iz Vitanja.
Dobra volja številnih obi-
skovalcev je na Rogli preg-
nala celo oblake in veter, ce-
ne na stojnicah s kičem so
rasle v premem sorazmerju z
razpoloženjem, ki je bilo nas-
ploh okras tega srečanja na
RogU.
MATEJA PODJED
Foto: MISKO KRANJEC
Delova nagradna igra v postavljanju ključev k ustreznim maticam je zaposlila 30 tekmovalcev in pritegnila pozornost
številnih gledalcev in navijačev. Tu in tam je koga celo zaskbelo: Bo šlo? Se bo šlo? Nad pravilnostjo poteka igre je
bdela strokovna žirija, a moto vseh nastopajočih je bil: važno je sodelovati Foto: MIŠKO KRANJEC
12. STRAN - NOVI TEDNIK
12. JULM 1984
VSE ZA PRIJETNE POČITNICE
IN LETNI ODDIH
VELEBLAGOVNICA T
Razbojnik
Guza j
Ernest Tiran
27
V Gradcu pa tako visoke hiše in tako
široke ceste in toliko ljudi, toliko ljudi!
Kaj le imajo danes, da jih je toliko?
Francak ji je pojasnil, da je v mestu pač
vedno tako. In vsi govorijo po nemško,
prav nič jih ne razume, kaj žlombudra-
jo, sam hovdrhovder in jou jou, in njen
Francak z njimi prav tako! Pogledala
ga je od strani, - saj res skoraj nič ni
drugačen od njih, še gamsovo brado so
imeli skoro vsi na klobukih, prav tako
kakor on! In hovder hovder kar naprej,
da so jo že ušesa bolela od njega! In
toliko kočij in gospode v njih, gospe in
gospodične so bile vse od kraja skoro
tako lepe kakor Mati božja na Prevor-
ju, nekatere pa še lepše! Najbolj so jo
zanimale trgovine. Česa vsega tu ni bi-
lo v izložbah! Kar si le more človek na
tem svetu izmisliti. Nikdar bi si ne bila
mogla predstavljati, daje na svetu toli-
ko in tako krasnega blaga. Bogati so.
Ni se mogla odtrgati od izložb, kar na-
prej bi bila samo gldala in gledala,
Francak jo je moral za roko vleči na-
prej. Saj bosta imela še potem dovolj
časa, se ni treba bati. Smejal se ji je, ko
ga je hotela s prosečim pogledom še za
trenutek zadržati.
Potem sta šla k fotografu. Francak je
na vsak način hotel, da se skupaj slika-
ta. Spet hovder hovder naprej Francak,
potem se ji je slikar silno prijazno na-
smehnil in prikimal, nekam zginil, se
spet pokazal, hovder hovder Barbki, ki
ji je bilo seveda silno nerodno, da nič
ne razume, potem je fotograf nekoga
poklical in je prišla ženska, ki ji je naj-
prej rekla gnedige, pa je posegel Fran-
cak vmes in rekel Barbki, naj gre z njo
in si obleče krinoUno, taka je zdaj mo-
da, Barbki ni bilo čisto nič po volji, pa
je nazadnje le storila, kakor ji je bil
rekel. Slikarka jo je peljala v majhno
sobico zadaj, tam je bila že pripravljena
tista široka reč, ojpjo, sama bi je Barb-
ka nikoli ne spravila nase, pa ji je po-
magala slikarjeva žena, ta je znala malo
po naše. kakšno besedo in Še tisto tako
nekam smešno, pa sta se nazadnje le
nekako sporazumeli. In še broško za na
ovratnico ji je posodila, da bi bila lepša.
Francak je vzel v roko viržinko, cigare-
te so bile takrat samo za pastirje na
paši, ki so jih zvdjali kar iz koruznega
ličkanja. Potem je fotograf naravnal ti-
sto škatlo na treh nogah, dvignil prst,
se pokril s črno ruto, pa spet zlezel ven,
stopil k njima, Francaku naravnal ko-
molec, Barbikino desno roko položil
Francaku okoli rame, se spet šel po-
krit, še enkrat dvignil prst, rekel hov-
der hovder in že je bilo gotovo. Tonk-
šen se jima je še enkrat nasmehnil,
Francak je vzel iz žepa goldinar in mu
ga dal in rekel pit čem, pa sta bila spet
zunaj. In zavila v gostilno. Oba sta bila
že pošteno lačna, tisto kuro, ki jo je bila
Barbka spekla za popotno, sta bila že
na vožnji obrala, zdaj jima je obema že
pošteno spet krulilo po želodcih. Če bi
tudi vi kdaj prišli v Gradec, si lahko
zapomnite, svinjski pečenki in solati se
po nemško reče hovder hovder. In če
vas vprašajo, če boste kaj pili, recite
jou jou. Ko sta se podložila, sta šla pa
še malo po mestu okrog. V parku sta
sedla na klopco, pa je vprašala Barbka
Francaka, kaj pomeni gnedige. to ji ni
in ni šlo iz glave in ji dalo miru, pa ji
Francak razloži, da je to toliko kot mi-
lostiva gospa. Hihiki se je Barbka na
ves glas smejala! Francak pa z njo, Ha-
haha! Potem ji je pa rekel, naj ga tukaj
malo počaka, da bo takoj nazaj. Nič kaj
rada ga ni pustila, med vsemi temi jou
jou. Pa je kar šel in se res še dosti hitro
vrnil Sedel je nazaj k nji, čisto tesno,
da je bilo Barbki kar nerodno, ko so ju
vsi videli.
Potegnil je nekaj iz žepa, nekaj majh-
nega, v svilem papir zavitega.
»Če uganeš, kaj imam tu, pa bo
tvoje!«
»Kako bi le uganila! Pokaži če hočeš,
kaj posebnega že ne more biti!«
Pa je zanalašč prav počasi odvijal, ko
je videl, kako jo ima radovednost. Na-
zadnje seje le prikazala iz papirja rdeča
škatlica, v njej je bilo par uhanov, zla-
tih, z rdečimi kamenčki!
»Na, to je pa tvoje, imej jih za spomin
od mene...«, je potihoma rekel
Kar ostrmela je, nič ni mogla hitro
ziniti, šele potem se ji je utrgalo iz grla:
»Oh, kako so lepi! Meni si jih kupil?
Kaj si ob pamet, da tako zapravljaš
denar?!«
In se je hitro ozrla okrog sebe, če jo
kdo gleda, in pri belem dnevu sredi
mestnega parka krepko poljubila Fran-
caka na usta. On jo je pa močno stisnil
okrog pasu.
Potem sta pa morala iti, zadnji vlak
odpelje še malo pred osmo.
Nakupila sta hitro še nekaj drobna-
rij, cigare za očeta, na kolodvoru sta še
malo posedela v gostilni, Francak je
naročil pivo za oba, pa ga Baibka še
nikoh ni bila poskusila m ji nikakor ni
ugajalo. Sploh je bila že nestrpna, pre-
več vsega tega je bilo novega zanjo zdaj
bi bila rada spet že doma. Roko je drža-
la kar naprej v cekarju, otipavala je
škatlico z uhani, rada bi si jih bolj na-
tanko ogledala, pa si tukaj ni upala.
Gneča še veliko večja kakor v Poljča-
nah, pa sami hovder hovder. Končno je
le prišel vlak za Celje.
Barbka je bila od vseh novih vtisov
in od nevajene hoje po trdem mestnem
tlaku vse ubita in je z glavo na rami
svojega ljubega kmalu trdno zaspala.
Bila je pozna noč, ko jo je pred Polj-
čanami Francak s težavo predramil in
sta izstopila.
Seveda jo je potem spremil do doma.
Rekel je, da za dekle sploh ni varno
ponoči zunaj, kaj pa če bi jo Guzaj kje
dobil ali se ga nič ne boji ? Dokler je on
z njo, se ničesar na svetu ne boji!
Pot iz Poljčan do Bistriške grape se
vleče...
Zdaj ni bilo nikogar nikjer in ravno
prav tema je bila, pa sta se lahko čistno
nemoteno poljubovala in objemala, če
sta le hotela. Seveda sta hotela.
Barbka je hotela listek, ki ga je bila
pravkar prebrala, hitro skriti v nedrje,
pa je bilo že prepozno, oče jo je bil že
videl
»Ej, kakšna je dandanes mladina,« je
rekel »Zdaj je pa res čisto drugače ka-
kor svoj čas. Ko sem se jaz ženil s tvojo
rajnko materjo, bog ji daj dobro, - sko-
ro vedel nisem prej zanjo. Kar gnal me
je stric neke nedelje popoldne in sva
šla na oglede, čez dobra dva meseca je
bila pa že svatba! Zdaj pa ti cele noči
stojijo pod okni, namesto da bi šli spat,
pa zaljubljena pisemčka pisarijo in kdo
ve kaj še vse! Kaj ti je pa spet pisal, da
se ti kar samo smehlja ?«
»Eh, oče, res prav nič takega, kar
poglejte, da ne!«
»Hehe, ko veš, da ne znam brati!«
Izlet - srečanje - rekreacija - promenadni kon-
cert - piknik - zabava s plesom in še kaj...
OBIŠČITE DOBRNO
Izlet ne le v enega najstarejših zdraviliških krajev Slovenije,
ampak istočasno v čudovito in oskrbovano okolje, povezano
z neštetimi možnostmi rekreacije in vsekakor zdravljenja,
predstavlja odlično izbran cilj vašega izleta.
Vsak petek in nedeljo je od 16. do 18. ure promenadni
koncert pred zdraviliškim domom.
Vsak četrtek od 17. ure dalje je piknik pod kostanji. Za
zabavo skrbi ansamt>el Cmok. Ob neugodnih vremenskih
pogojih je v restavraciji Zdraviliškega doma družabni večer.
Vsak večer, razen ob sredah in četrtkih, je v letni kavarni
plesna glasba.
V soboto, 21. julija bo na Dobrni tradicionalna letna turi-
stična prireditev »Noč pod kostanji«.
ZŠAM Celjske regije
vas vabijo na praznovanja
ob 13. juliju - prazniku šoferjev in
avtomehanikov
14. julija 1984
pripravlja proslavo ZŠAM Celje ob 15. uri na avtopo-
ligonu Ljubečna.
15. julija
ob 9.00 uri bo regijska proslava v Slovenskih Konji-
cah.
21. julija
ob 14. uri pa bo proslava ZŠAM na avtopoligonu pri
Šempetru v Savinjski dolini.
Prodajno servisna organizacija
AVTO CELJE
CELJE, Ljubljanska c. 11,
objavlja
prosta dela in naloge:
- avtoličar
- 2 delavca
- avtoklepar
- 1 delavec
pogoj za sprejem:
kvalifikacija v stroki
Vloge pošljite v splošni sektor delovne organizacije,
kjer dobite tudi vse ostale informacije, v roku 15 dni
od dneva objave. j
Poletje prinaša čas počitka, toplino sonca,
svežino prostora, kjer posedate in se
nastavljate prijetnim sončnim žarkom.
Obogatite ta čudovit prostor z vrtnim
pohištvom. Pri njem se prepleta bogatstvo lesa,
bambusa, šibe, kovine, oblikovanega v estetsko
In uporabno celoto ter okolje, v katerega boste
postavili to pohištvo.
Izbirate lahko med vrtnimi garniturami iz
bambusa, šibe, kovine, tudi plastike ter
luženega ali barvanega lesa.
V tej ponudbi so prisotni vsi priznani
proizvajalci, kot so: Alpos, Meblo, Bohor,
Šipad, Zagorjeplet.
Olepšajte svoj poletni bivalni prostor in se
oglasite pri Lesnini - Prodajni center Leveč in
Celje, kjer je resnično velika Izbira vrtnih
garnitur, ležalnikov, gugalnikov, ut, senčnikov
ter ostalih dodatkov, ki nam popestrijo
vsakdanjik.
Zaupajte nam - Lesnina!
i2.JU!iL121
NOVI TEDNIK - STRAN 13
llgSB mleko
\ 2aninia me, kako označu-
;eio datum proizvodnje mle-
ka Celjske mlekarne?
30. 6. sem kupila v Laškem
L samopostrežni trgovini
vrečko zadnje pošiljke mle-
ka za ^ ^ <i3tumom 10.
Torej, 20. dni staro mleko?
Kako gre s to evidenco? Pro-
sim za sveže mleko, starega
predelajte v druge izdelke in
0n obdržite v mlekarni.
^ A. B., Laško
Slaba skrinla
13. 7. 1983 sem z devizami
vplačal zamrzovalno skrinjo
in jo s posredovanjem trgo-
vine Tehnika v Celju, kjer
sem jo kupil, poslal očetu v
Simi^e, pri Banja Luki. Tja
je prispela konec septembra
1983 - neizpravna. Pri prik-
ljučitvi se ni nič dogajalo,
skrinja ni hladila, svetile so
samo lučke, celo kompresor
ni brnel. Servisu Gorenja v
Banja Luki so takoj sporoči-
li, da nov zamrzovalnik ne
dela. Po več kot enem mese-
cu je prišel serviser, izmeril
mrežno napetost, ki je bila
200 voltov in naročil, da ku-
pimo reduktor. Dobrih 3000
din za reduktor je bilo za-
man, saj skrinja vseeno ni
delala.
V enajstem mesecu 1983
smo spet obvestili servis in
na serviserja čakali celih pet
mesecev. Aprila letos je ugo-
tovil, da ni ispravna pomož-
na tuljava kompresorja in se
zelo čudO, da serviser pred
njim tega ni ugotovil in je po
nepotrebnem svetoval na-
kup reduktorja. Ker serviser
ni imel rezervnih delov, je
svetoval, naj še enkrat nare-
dimo prijavo. To sem opravil
4. maja osebno v Banja Luki,
pred tem pa sem se dvakrat
pogovarjal z vodjo servisa po
telefonu in obakrat je oblju-
bil, da bodo zadevo v naj-
krajšem času uredili.
Do danes se ni nihče oglasil
in nič ukrenil. V kratkem bo
potekla garancija za skrinjo,
ki ni delala niti minutke. Do-
Bavljena nam je bila ne-
uporabna skrinja in zato za-
htevam, da se nemudoma
popravi, da *se podaljša ga-
rancija ali da se skrinja za-
menja s takšno, ki bo delala.
RAJKO DJUDARIC,
Celje
Pozdrav
brfgadlrlev
Smo na ZMDA »M. K.
Smederevo 84«. Delamo v
železarni. Vsi brigadirji se
počutimo dobro, četudi smo
dobili že tudi žulje. V delov-
nih aktivnostih smo drugi, a
imamo še vedno velike mož-
nosti za prvo mesto, prvi pa
smo v družbenih aktivno-
stih. Vsi smo srečni, da smo
prišli v Smederevo, kjer bo-
mo dogradili del svoje oseb-
nosti.
Pozdrav staršem in prijate-
ljem
BRIGADIRJI
MDB CVETKA JERIN
Kleje
Tovornik?
Dolga leta spremljam celj-
ski vrhunski šport, pred-
vsem košarko in rokomet.
Prav zato se čudim člemku
tovariša Vrabla s podnaslo-
vom Afera Tovornik. Imam
občutek, da se avtor moti, ko
piše ko da hoče prepričati
javnost, da pri KK Libela ne
delajo pošteno, ker je Tovor-
nik ostal v matičnem klubu
kljub temu, da je prej podpi-
sal pristopnico (že tretjič za-
F r^red) za KK Olimpijo.
Omenja celo, da Tovornik ni
naiven in da bi naj prejel od
Libele vsaj toliko, kot so mu
dajali v Ljubljani in da je s
tem izsiljeval svoj klub. Av-
tor si brez dokazov takšnih
člankov ne bi smel dovoUti.
Ali njegovo pisanje ne vphva
negativno na klub in javnost
nasploh. Sprašujem se, če je
Tovornik kaj dobil, zakaj ne
bi smel tega dobiti v Celju od
kk Libele. Ali bi tudi v ljub-
ljanskih časopisih pisalo o
aferi Tovornik, če bi ostal pri
prvotni izjavi? Zakaj se pred
leti ni pisalo o aferah, ko so k
rk Aero pristopali igralci
kot Zorko, Vukoje, Tomič,
Seleš, trener Miškovič... Za-
kaj afera, če domači igralec
ostane v svojem klubu? Mor-
da bi raje videli našega igral-
ca pri Olimpiji, da bi v novi
sezoni igral proti svojim dol-
goletnim soigralcem, samo
da bi napisal, da v kk Libela
pošteno delajo, kar sedaj
očitno niso, ker je Matjaž
ostal v Celju. Na kakšen na-
čin bi Olimpija dobila Tovor-
nika, se nihče ne bi vprašal.
In kako bi komentirali, če bi
k Libeli pristopila dva ali tri-
je res kvalitetni igralci?
Mislim, da je z odločitvijo
Tovornika, da ostane v ma-
tičnem klubu, za katerega je
veliko napravil, pa tudi klub
zanj, največ dobila celjska
košarka in njeni privrženci,
verjetno pa tudi Matjaž, saj
vemo, kako se »dela« pri kk
Olimpija. Mislim, da celjska
košarka nikoli ne bo res vr-
hunska, če se bomo tako
vedli do klubov, igralcev, re-
prezentanta.
duSan cerovSek
. Celje
Uredništvo:
Dolžni smo seveda nekaj
odgovorov in tudi nekaj ra-
zmišljanj. Pa dajmo! Na
vsak način smo za dobro
celjske košarke veseli, da
Tovornik ostaja v klubu,
kjer se je tudi razvil v izje-
mnega košarkarja in repre-
zentanta. Ne moremo pa se
strinjati s ponavljajočimi
se Matjaževimi postopki, če
hočete izsiljevanji, s stalni-
mi grožnjami, da bo odšel, -
če... Ni nam všeč, da za ce-
no telimo v alnega uspeha
klub popuča. Ni nam pa to
všeč predvsem zato, ker naj
bi bila košarka še vedno
amaterski šport, v katerem
naj bi bilo vse čisto, po
sprejetih družbenih dogo-
vorih in ne gnilo, kot je po-
gosto v profesionalnem no-
gometu. Pri tem seveda ni-
smo naivni in dobro vemo,
da je v košarid veliko de-
narja. Pogostoma tudi več,
kot bi ga smelo biti. In če
gre za denar, potem nam za
ceno telunovalnega uspeha
KK Libela v eni, dveh sezo-
nah ne more biti vseeno, Ica-
ko se trosi denar namenjen
razvoju vrhunskega športa
v tem klubu in prav zato se
sprašujemo, če ne bo na ra-
čun nekaterih vrhunskih
igralcev zastalo delo tam,
kjer je bil celjski šport ve-
dno najmočnejši v kolektiv-
nih igrah, še zlasti pri ko-
šarki in rokometu - pri naj-
mlajših selekcijah namreč,
ki morajo imeti pogoje in
možnosti za normalen raz-
voj. To in izključno to nam
ni všeč.
modicincl v
Podčotrtku
Društvo medicinskih se-
ster Celje je junija organizi-
r£do strokovni seminar v
Atomskih toplicah. Udele-
žencem sta predavala dr. Ko-
kovnik in dr. Arzenšek, o
dieti v zdravilišču Rogaška
Slatina pa je govorila višja
medicinska sestra Mimica
Herček. Po predavanju smo
si ogledali zdravilišče in zgo-
dovinsko lekarno v Olimju.
Sledilo je družabno popol-
dne. Za odlično organizacijo
gre zahvala predsednici
društva medicinskih sester
tovarišici Arzenškovi in ko-
lektivu Atomskih toplic.
STANE DEZAN,
Laško
Obrekujelo me
Hudobneži me obrekujejo,
da se zato oglašam v NT, ker
sem požrešna na honorau-. Na
jeziku med, v srcu strup. V
obraz pa mi nihče nič ne re-
če, da bi pojasnila. Zdaj ne
bom več pisala, če kojga kaj
srbi, naj kar sam napiše pi-
smo v Novi tednik. Za druge
po kostanj v žerjavico ne
bom več hodila. Vas pa pro-
sim, da potrdite, da ne dobi-
vam honorarja.
PAVLINA KLANCNI,
Celje
Uredništvo:
Prispevkov objavljenih v
rubriki Pisma bralcev ne
honoriramo. Vas, tovarišica
Pavlina pa vseeno prosimo,
da se s svojimi zanimivimi
dopisi o življenju v Domu
upokojencev še kaj oglasite.
Zakal gradnja
stoli
Številne Celjane /.anima,
zakaj se ne nadaljuje gradna
ceste ob železnici, tako ime-
novana južna obvoznica. Že
pred leti je tudi Novi tednik
pisal, da se bo po dograditvi
obvoznice do Čopove grad-
nja kmalu nadaljevala. Iz te-
ga ni bilo nič. Ne vem, ali
tisti kilometer ceste res
predstavlja za Celje takšno
finančno breme, da tega ne
bi zmoglo. V Ljubljani, Mari-
boru in drugih večjih mestih
v Sloveniji že več let pospe-
šeno gradijo obvoznice, da bi
tranzitni promet speljali mi-
mo mestnih središč. Le v Ce-
lju so odgovorni očitno za-
spali in skrb, kot kaže, pre-
pustili poznejšim rodovom.
Mislim, da bi odgovorne ose-
be občinskega upravnega or-
gana morale dati javno poja-
snilo, zakaj se ne more zgra-
diti tisti dober kilometer ce-
ste od mariborske do Čopo-
ve, da bi se vsaj medkrajevni
avtobusi in tovorni promet
ne odvijala skozi sredico me-
sta.
GREGOR KOTNIK,
'    Celje
VEZ MOZIRJE
TOZD KOMUNALA IN
GRADBENIŠTVO
objavlja
javno licitacijo
za odprodajo osnovnih sredstev:
- valjar DV 30 - Izklicna cena 890.000 din
- prikolica TN-1S-02 nosilnosti 15 ton - Izklicna
cena 350.000 din.
Licitacija bo 20. 7. 1984 ob 10 uri na sedežu TOZD v
Mozirju 307 a.
Ogled osnovnih sredstev je možen vsak dan do
izvedbe lifitacije.
Kavcijo v višini 10% je treba plačati do licitacije,
najkasneje pa med 8 in 10 uro na dan licitacije.
Računalnik prihaja
3. naaalle¥anle
Sprelito
Marko je zanosno razlagal
dalje:
"Z računalnikom lahko na
primer v hipu izračunaš koli-
ko svetlobnih let je od zem-
lje oddaljen ta ali oni planet,
da ne govorimo o premeru in
obsegu Zemlje in takšnih
malenkostih. Z računalni-
kom lahko mimogrede ugo-
toviš, kje v nekem trenutku
leži veliki ali mali voz.«
Pa kaj bi vse to? Zvezde in
položaj malega voza? Bolj
pametno bi bilo, če bi raču-
nalnik znal skuhati krompir.
»Seveda lahko z računalni-
kom izračunaš tudi recimo:
pri kakšni temperaturi, v
kakšni količini vode in koli-
ko časa kuhaš Icrompir, daje
prihranek energije največji.«
»No, to je že nekaj,« je po-
mislil Mihec.
»In če že hočeš, lahko izra-
čunaš tudi pod kakšnim ko-
tom in s kakšno močjo mo-
raš frcniti fmikolo, da bo za-
dela cilj. In navsezadnje se
lahko z računalnikom igraš
nešteto zanimivih iger. Tudi
napad na trdnjavo ali čisto
običajen tenis al^Mošarko.«
Uf! kaj vse vč tale Marko.
Zdaj je začelo Mihca in Blaža
vse skupaj že zanimati.
»Pa bi lahko takle računal-
nik izračunal tudi moje ma-
tema tične naloge ? «
»Kajpak! Prava malenkost
zanj!« je odvrnil Marko.
No, to pa ni slabo! Ce zna
računalnik res izračunati vse
ploščine, prostornine, diago-
nale, obsege geometrijskih
likov, če zna v nekaj sekun-
dah rešiti zapleteno enačbo
za katero Mihec potrebuje
tudi pol ure... Saj to sploh ni
slabo!
»Koliko pa stane takšen
računalnik?'<
»Hm," je Marko pametno
pogledal. »Seveda stane! Ve-
liko denarja stane. Koliko
natančno, ne vem. Ampak to
bomo že izvedeli. Zato pa
predlagam, da nemudoma
opustimo naše dosedanje
otročarije in se posvetimo
nakupu računalnika. Načrt-
no bomo morali zbirati de-
nar."
»Ne verjamem, da bo moja
mama kaj prispevala za naš
računalnik," je rekel Mihec.
»Ne bi me razumela, če bi ji,
povedal.«
»Tudi meni bodo doma re-
Idi, da si spet nekaj izmiš-
ljam," je dodal Blaž.
»Spet ne razumeta," je za-
klical Marko. »Nisem mislil,
da bi nam računalnik kupili
starši. Drugič pa... to mora
ostati skrivnost, da se bo
vsak od nas odpovedal nekaj
sladoledom in tudi sicer ne
bomo kar v tri dni zapravljali
naše žepnine. Organizirah
bomo akcijo zbiranja starega
papirja in železa in steklenic.
Nabirali bomo gozdne sade-
že. Saj veste, dinar na di-
nar..."
Presneto! Saj Markov
predlog sploh ni tako neu-
men. Kaj pa če se jim z raču-
nalnikom res kdaj posreči
odkriti kaj velikega, nekaj
česar ni odkril še nihče. Kaj
naj bi to bilo Mihec in Blaž
seveda nista imela pojma,
najbrž še Marko ni vedel.
Ampak, če bi se jim posreči-
lo, potem bi v hipu poštah
slavni. Kazali bi jih na TV, v
časopisu bi pisali o njih. Za-
služlh bi veliko denarja. Mi-
hec bi si gotovo lahko kupil
dirkalno kolo in Blaž veliko
škatlo fmikol... in Flik-o,
nič več mu ne bi bilo treba
glodati starih, preperelih ko-
sti.
»Noo???" je Marko spet
vprašujoče pogledal.
»Jaz. ..jaz...," je negotovo
spregovoril Blaž.
»Kajpak! Imeniten pred-
log," je tedaj odločno vzkli-
knil Mihec, ki si je že opomo-
gel od presenečenja. »Jaz
sem za!"
Ko je Blaž videl prijatelja
je tudi sam dvignil roko:
»Tudi jaz podpiram pred-
log," je rekel, kot je sUšal na
televiziji.
»Prav," je Marko mimo
nadaljeval, kot da se ne bi
zgodilo nič posebnega. »Še
enkrat povdarjam, da mora
sklep zaenkrat ostati stroga
tajnost. Umpa, da se lahko
zanesem na vaju," je pogle-
dal Mihca in Blaža, kajti ni
bilo dvoma, da bo Flik o tem
molčal ko grob. »Jutri bomo
izdelali natančen načrt o zbi-
ranju denarja.«
Nenadoma pa se je udaril
po čelu.
»Zapisnik!"
»Kaj?"
»Zapisnik! Morali bi ven-
dar narediti zapisnik in se
podpisati nanj, da bo sklep
veljaven.«
Mihcu in Blažu se je zdelo,
da sldep tudi brez tega velja,
saj je še vedno držalo, če so
se kaj dogovorili. Ampak, če
Marko t^o pravi...
»Ce hočeš, ga lahko jaz na-
pišem," se je oglasil Mihec.
»Prav, jutri ga prinesi," se
je strinjal Marko.
Prijatelji so se za ta dan
razšli. Na točko RAZNO so
kar pozabili. Ni bilo časa -
kje pa! Mihec je moral s/cu-
hati krompir, pa tudi Blaža
je sestra že nestrpno čakala.
Marko pa, no, tega je čakalo
kosilo.
PrlJatelH kurIrCkove pošte!
Tudi mi, cicibani, pionirji in mladinci slovenskega
društva Celje e. V. iz Grevenbroicha, smo to leto želeli
sodelovati skupaj z vami pri izročitvi kurirčkove torbice
v Trbovljah. Na žalost pa smo izvedeli, da je bil datum v
časopisu »Delo« z dne 14. aprila 1.1. napačen in da smo z
našim prispevkom prepozni. Čeprav daleč od domovine,
nismo pozabili materinega jezika in zgodovine naše Ju-
goslavije. Veliko smo slišali o naših kurirjih in njihovih
težavah med vojno, zato smo se še bolj veselili našega
sodelovanja z mladimi v domovini. Ker pa smo pre-
pozni, n^ preostane samo to, da vas vse najlepše poz-
dravimo 'in žehmo, da bi naše pismo bilo vsaj majhijo
nadomestilo za našo neprisotnost v Trbovljah.
Želimo si, da bi kurirčkova pošta še dolgo živela in
bila uspešna. Da bomo leihko drugo leto sodelovali z
vami, vas prosimo, da nam javite d^tum in mesto, ter
način poteka kurirčkove pošte.
Pioniril fotografirajo
Med tistimi, ki so skozi šolsko leto pridno sodelovali v
'^aši akciji Pionirji fotografirajo, so tudi člani foto krožka
Edvard Kardelj iz Slovenjskih Konjic. Danes objavljamo
Posnetek Dušana Hrena, ki je v svoj objektiv ujel trenutek iz
[zleta. Vidi se. da je bila vožnja dolga in utrujajoča, to pa je
tudi namen zapisa Dušanove domišlije. S potovanj, po-
<^itnic pričakujemo tudi vaše izdelke, ki jih bomo z veseljem
objavili v poletnih številkah Novega Tednika. Fotolik pa vas
'^^grajuje z nagradnim kuponom.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
12. JULU 198A
NOČNE
CVETKE
• Milan V., uslužbenec
PTT, je prejšnji četrtek
neupravičeno vzel službe-
ni osebni avtomobil in
preiskusil, če še dobro
»potegne«. Očitno pa ni
preveč vešč dirkanja in ie
pri gasilskem domu na
Ostrožnem ga je zaneslo s
ceste na travnik. Milan je
počakal miličnike kar v
bUžnjem bifeju.
• V SKIMC Store imajo
slabe izkušnj^z vlomilci,
saj so jim že večkrat kaj
ukradli iz njihove telova-
dnice. Vendar pa jih slabe
izkušnje niso izučile in
prejšnji četrtek so pustili
vrata telovadnice kar od-
prta, da se vlomilec res ni
preveč utrudil, ko je zma-
knil brusilni in vrtalni
stroj.
S.S.
Celjski pionirli prometniki v Črni gori
v Sutomoru pri Baru je bila v času od 19. junija pa do 4. julija prva Prometna šola
pionirjev iz vseh republik in pokrajin Jugoslavije. Našo republiko so zastopali pionirji
šestih razredov osnovnih šol iz Celja.
Pionirji iz Celja so v Sutomoru preživljali počitnice delovno, saj so bila v okviru Pro-
metne šole organizirana predavanja, ogledali so si filme ter pridobljeno znanje uporabili
tudi na dobro opremljenem poligonu. Poleg tega jim je ostalo tudi dovolj časa za sklepanje
prijateljstev.
Zaključni preizkus znanja je pokazal, da je šola dosegla svoj namen, saj je bilo deset
pionirjev iz Celja med najboljšimi udeleženci. Na sliki: Celjski pionirji prometniki z vodfem
Francem Skerbišem ter spremljevalko Anjo.
Nesreča pri viivanju piošče
Na Črnem Vrhu pri Taboru v žalski občini je prišlo v
nedeljo popoldne do nesreče pri dela, v kateri je umrl
18-letni Franc Lesjak, ki je pomagal pri vlivanju beton-
ske plošče na stanovanjski hiši. Med delom se je prijel
za električne žice, ki so bile le približno 1,7 metra nad
deloviščem, in umrl na kraju nesreče.
Viomi v osebne avlomobiie
v petek zvečer so neznanci vlomili v več osebnih
avtomobilov, ki so bili parkirani na dvorišču delavnice
Pavleta Božiča ob Mariborski cesti. Vlomilci so odne-
sli precej bencina. Isti večer so neznaci kjadli tudi na
dvorišču delavnice Stefanič v Kočevarjevi ulici in
odnesli šest avtomobilskih koles.
Promet in otroci
otroci - cicibani in pionirji -
sodijo v najbolj ogroženo skupi-
no udeležencev v prometu, zato
jim moramo v pogledu promet-
ne varnosti posvečati največjo
pozornost.
Ob zaključku šolskega leta je
prav, da se vpra.šamo, kaj je bilo
na šoleih storjenega na področju
prometne varnosti otrok-šolar-
jev. Na Celjskih osnovnih šolah
je prometna vzgoja dokaj dobro
razvita, malo slabša je na sred-
njih ^olah. Dejavnosti na osnov-
nih šolah so približno enake in
jih usmerja svet za preventivo in
varstvo v cestnem prometu obči-
ne Celje.
Mentorica prometnega krožka
na osnovni šoli Prve Celjske če-
te, Sonja Lipičnik je povedala, da
je bilo na tem področju storjene-
ga veliko. Poleg rednih akcij
(Prometna značka, Z varnim ko-
lesom v promet. Pionirska pro-
metna služba) so na šoli v okviru
prometnega krožka izvajali še
druge aktivnosti predvidene v
varnostnem načrtu šole in pro-
gramu dela prometnega krožka.
Pri opravljanju kolesarskih izpi-
tov pa je zaslediti 4corak nazaj,
kajti 20% prijavljeruh izpita ni
opravilo. Kaj je temu vzrok? »Ta
neuspeh je mogoče pripisati tudi
kvaliteti našega dela, vendar mi-
slim, da je k temu še v večji meri
prispevalo splošno mnenje, da iz-
piti tako niso potrebni. Seveda
pa temu ni tako. Pionirji, ki izpi-
ta niso opravili so »padh« pred-
vsem pri praktični vožnji. Kaj pa
to pomeni za pionirje, ki so ude-
leženi v prometu vssik dan, ni tre-
ba posebej poudarjati«, je pove-
dala tov. Lipičnik ter dodala, da
morajo v času počitnic starši,
tisk, radio in drugi, ki lahko po-
magajo pri prometni vzgoji, na-
domestiti tisto, česar šola v času
počitnic ne more dati.
___________ VIDAJAKOP
Z avtom v Savinjo
Voznik osebnega avtomobi-
la, 34-letni Cvitan Jurič iz Ja-
blanice je z osebnim avtomobi-
lom z neprimerno hitrostjo za-
peljal čez most čez Savinjo, ta-
ko da ga je v ostrem ovinku
začelo zanašati. Trčil je v desni
breg ob cesti, nato pa ga je za-
neslo v levo. Z avtomobilom se
je prevrnil v Savinjo, kjer je
vozilo obstalo na strehi. V ne-
sreči sta se voznik in sopotnik
Ivan Retka huje ranila, lažejja
sopotnik Andželko Grgič.
Z avtom v hlev
Voznik tovornega avtomobi-
la, 23-letni Mihael Sevčnikar iz
Zavodenj pri Šoštanju je v po-
nedeljek opoldne vozil iz Celja
proti Laškemu in v Debru do-
hitel kolono vozil. Ta se je
ustavljala, voznik tovornjaka
pa tega ni pravočasno opjizil.
Prepozno je močno zavrl in za-
vil v desno, ter pri tem trčil v
hlev Jožeta Lapornika v Debru
17. Materialne škode je za pri-
bližno 1 milijon dinarjev.
Pretiltro v ovinek
v ponedeljek zvečer, nekaj
po 21. uri, se je pripetila pro-
metna nesreča v Žicah. Voznik
osebnega avtomobila Marjan
Zazidal iz Zreč je pripeljal v
ovinek z neprimerno hitrostjo,
zaradi česar ga je zaneslo v de-
sno v nasip. V nesreči se je
voznift huje ranil, škode pa je
za 150.000 dinarjev.
Če želite v vaš dom vnesti toplino in eleganco,
ki jo nudi le naravni les, se boste zanesljivo
odločili za s/stem MONTAŽNIH POLIC iz ma-
sivnega smrekovega lesa. Skrbno izbrana mer-
ska zasnova in kvalitetna obdelava omogočata,
da se lahko skoraj povsem približate vsakemu
razpoložljivemu prostoru.
Vse to pa vam po ugodni ceni s 35% popustom
nudi Lesno industrijski kombinat Savinja Celje
vsak dan od 6. do 13. ure v lastni prodajalni v
tovarniških prostorih.
UGODEN NAKUP
MONTAŽNIH
POLIC S
35%
POPUSTOM
LESNOINDUSTRUSKI KOMBINAT
Celje, Mariborska 116
telefon 063/32-421, p.p. 77
Razpisna komisija pri
DO VIZ Šentjur
TOZD OŠ »Blaža Kocena«
Ponikva,
razpisuje *
prosta dela in naloge
ravnatelja
za dobo 4 let - relekcija.
Pogoji:
- da izpolnjuje pogoje, predpisane v ZZD in zakonu
o osnovni šoli oziroma drugih ustreznih zakonih.
- da je moralno politično neoporečen in da ima
organizacijske sposobnosti.
- da ima vsaj 5 let vzgojnoizobraževalne prakse in
strokovni izpit.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa in jih
pošljite na naslov:
Razpisna komsija na OŠ »Blaža Kocene« Ponikva.
Prijavi priložite tudi program dela. O izboru bodo
kandidati obveščeni 15 dni od dneva poteka roka za
prijave.
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD CENTER MEDICINE DELA
CELJE
objavlja
po 126. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu ter 83. čl.
Samoupravnega sporazuma o usmerjenem
izobraževanju in štipendiranju ZC Celje
ŠTIRI SPECIALIZACIJE IZ
MEDICINE DELA, PROMETA IN
ŠPORTA
Pogoji:
- končana medicinska fakulteta - splošna smer
.- opravljen strokovni izpit
- dve leti dela na področju osnovne zdravstvene
delavnosti.
Kandidati naj vložijo prošnjo 2. dokazili v 8. dneh po
objavi na delavski svet TOZD Center medicine dela
M ZC Celje.
* Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po
opravljeni izbiri.
REK Elektrostrojna oprema
Preloge
Komisija za delovna razmerja DSSS
razpisuje,
po sklepu DS DO ESO, prosta dela in naloge s
posebnimi pooblastili:
1. Strokovnega delavca v
komercialni službi
- ni reelekcija
2. strokovnega delavca v tehnični
službi
- ni reelekcija
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati
izpolnjevati še:
pod 1.
- visokošolska izobrazba ekonomske smeri
- da ima 5 let delovne prakse na podobnih delih in
nalogah
- aktivno znanje enega in pasivno znanje drugega
svetovnega jezika
pod 2.
- visokošolska izobrazba tehniške smeri
- 5 let prakse na enakih ali podobnih delih
- aktivno znanje enega svetovnega jezika
Delo se združuje za določen čas, 9 mesecev, s pol-
^ nim delovnim časom, s kasnejšo možnostjo kandidi-
ranja.
Rok prijave je 15 dni od dneva objave.
O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v roku 15
dni po opravljeni izbiri.
Vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev
sprejema kadrovska služba DO ESO, Preloge br. št.
p. Titovo Velenje.
Nadalje ponovno objavlja komisija za delovna raz-
merja DSSS še naslednja dela in naloge:
1. rudarski tehnolog
2. vodja službe plana in analiz
Pogoji:
pod 1.
- visoka šola rudarske smeri
- 3 do 5 let delovnih izkušenj
- strokovni izpit iz rudarstva
' pod 2.
- visoka šola ekonomske smeri
- 3 do 5 let delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom.
Vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev
sprejema kadrovska služba DO ESO, Preloge br. št.
p. Titove Velenje
Rok prijave je 15 dni od dneva objave.
O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v roku 15
dni po opravljeni izbiri.
12. JULIJ 1084
GLEDALCI IN POSLUŠALCI
Nekateri ocenjevalci pravijo, da je kolesarjenje v
fvlovi vasi spremljalo okoli pet tisoč ljudi. No, ob
progi pa jih je bilo videti le kakih sto.
Vsi ostali so tekmovanje gledali v svojih stanova-
njih, kjer so bili primorani poslušati glasen komen-
tar iz zvočnikov.
Slišali pa so lahko veliko novega; kot na primer,
da tekmujejo po ulicah Kranja in za pokal Merxa iz
Maribora!
RAČUNALNIŠTVO
Kot vse kaže, se bo tu-
di v Celju močneje razvi-
la aktivnost v zvezi z ra-
čunalniki. Le nek pro-
blem je še - kje dobiti,
pravi kader, da bi pou-
čeval mlade, ki bi se radi
spustili v skrivnosti ra-
čunalništva.
Kaj ko bi poskusili z
mesarji!?
KO BI LE
Imamo razvito raz-
iskovalno dejavnost. Pri-
rejamo razne raziskova-
lne tabore, seminarje...
Ko bi se le izpokiil rek:
kdor išče, ta tudi najde!
ZRCALO
Riše Bori Zupančič
HUDO JE, ČE SE NE VE, KDO JE ZA KAJ KRIV - ŠE
SLABŠE JE, ČE SE VE, PA SE NE POVE!
AKCIJA
v krajevni skupnosti Ljubečna je bila v soboto
velika delovna akcija, ki bo ostala znana po tem, da
so veliko akcijsko enotnost pokazali predstavniki
vseh celjskih družbenopolitičnih organizacij in
skupščine.
Kot so ugotovili, je skupščino zastopal sam žu-
pan Edi Stepišnik, predsedstvo ZK je bilo v najmoč-
nejšem zastopstvu, izvršni svet je bil (počitniško)
sklepčen, socialistična zveza pa je bila zastopana
po delegatih.
Pa sindikat? so spraševali nekateri, od občin-
skega sveta ni nikogar!
V sindikatu smo pa tako mi vsi! je bil zagovarja-
joč odgovor.
Mogoče to celo drži;
a lio jih Idičeš, nikjer jih ni!
NA HITRO
Poletje je tudi čas, ko si še veliko sej In sestankov
ne moremo privoščiti. Zdaj pa smo zvedeli, da so se
v Titovem Velenju le odločili, da bodo na hitro
sklicali sejo turističnega društva. Pravijo, da je
nujno - kljub dopustom. Morajo se namreč pogo-
voriti o raznih turističnih zadevah, tudi o enotnem
nastopu.
Ja, če je pa tako, potem se res mudi. Nerodno bi
bilo, če bise o tem pogovarjali, ko bo sezona že
mimo!
Lahko bi se pa že prej!
IZGOVOR PA, IZGOVOR
Česa vsega si ljudje ne zmislijo, samo da lahko
slavijo! Žalska stanovanjska zadruga je pripravila v
petek OTVORITEV KOMUNALNIH NAPRAV na Ška-
farievem hribu.
Ce so že za to začetno delo pripravili otvoritev s
tovariškim srečanjem, kaj šele lahko pričakujemo!
Zbor delavcev delovne
organizacije
objavlja
dela oz. naloge
VODENJE RAČUNOVODSKIH DEL -
RAČUNOVODJA
Pogoji:
- višja izobrazba ekonomske smeri
- 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s
polnim delovnim časom.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite
v roku 15 dni od objave.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po
objavi.
ZDRAVSTVENI CENTER CEUE
a) TOZD ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE KONJICE
objavlja
po 126. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu ter 83. čl.
Samoupravnega sporazuma o usmerjenem
izobraževanju in štipendiranju ZC Celje
ENO SPECIALIZACIJO IZ
GINEKOLOGIJE IN PORODNIŠTVA
b) TOZD ZDRAVSTVENA
POSTAJA ŠTORE
objavlja
po 126. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu ter 83. čl.
Samoupravnega sporazuma o usmerjenem izobra-
ževanju in štipendiranju ZC Celje
ENO SPECIALIZACIJO IZ
PEDIATRIJE
Pogoji pod a in b:
- končana medicinska fakulteta - splošna smer
- opravljen strokovni izpit
- dve leti dela na področju osnovne zdravstvene
dejavnosti.
Kandidati naj vložijo prošnje z dokazili v 8. dneh po
objavi na delavski svet TOZD.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po
opravljeni izbiri.
PO CIPRU
Piše Janez Vedenik
13
Araiiec. ki ni bil maSkara
Na Cipru je letno 340 sončnih dni. Pozi-
mi se temperature spuste do največ 15
stopinj Celzija. Ljudje na Cipru so dobro
znedi izkoristiti sončno energijo. Na stre-
hah dobesedno vseh hiš imajo montirane
sončne kolektorje ter rezervoarje za vo-
do. Vodička, ki nas je vodila v Trodos je
pripovedovala, da lahko s sončnim ogre-
vanjem grejejo vodo najmanj enajst me-
secev na leto. Le tu in tam se zgodi, da da
morajo dodatno vključiti še elektriko.
Vsa naprava za ogrevanje stane v našem
denarju le 60.000 dinarjev. Lahko si torej
mislimo, koliko energije prištedijo na Ci-
pru s sončnim ogrevanjem. Pravzaprav
energetskih problemov sploh ne poznajo,
z izjemo tega, da je lani vladala na Cipru
izjemna suša. Vodička Elefteria pravi, da
so znanstveniki dokazali, da je v zadnjih
sto letih bilo vsakih deset let eno izrazito
sušno obdobje. Tako je bilo denimo leta
1973, tako je bUo lani in če je verjeti stro-
kovnjakom, bo tako tudi leta 1993. Ako-
mulacijska jezera so splahnela, a računa-
jo, da bo letos le bolje. Kljub temu pro-
blemov s pomanjkanjem električne ener-
gije niso občutili
V Limassolu se disco klubi vrstijo vsa-
kih nekaj korakov. Urejeni so tako, da
človeka nenote postane sram, ko se spo-
mni nekaterih naših. Mladi se v njih do-
stojno obnašajo. Tudi gostinski lokali so
izjemno lepo urejeni. V vsakem najmanj-
šem bistroju ali v tavemah, kot pravijo
domačini gostilnam, je gostom na voljo
vsaj sto vrst različnih žganih pijač z vsega
sveta, pa cela vrsta ciperskih vin ih piva.
Ob vsaki pijači, ki jo naročite, vam po-
strežejo (brezplačno seveda) krožnik ara-
šidov, slanega surovega korenja ali posu-
šenih bučnic. Ko plačate, dobite natip-
kan račun, na katerem piše, da se vam
zahvaljujejo za obisk in da se priporoča-
jo, da jih še obiščete.
O čistoči ni, da bi posebej govorili. Tre-
ba pa je omeniti še eno značilnost ljudi na
Cipru - njihovo izredno natančnost. Ko
smo se vozili na izlete, se nikdar ni zgodi-
lo, da bi avtobus, ki je prihajal po goste v
hotele, zamudil vsaj dve minuti, pa če-
prav je pred tem pobral turiste že v naj-
manj desetih hotelih.
Se nečemu dajejo na Cipru veliko po-
zornost: pustovanjem. Čeprav sem bil
tam v času pred pustom, so se pustovanja
kar Veu-stila. Hoteli so bili polni maškar.
otroci so že deset dni pred pustom hodili
našemljeni in v Limassolu so zanje orga-
nizirali tudi popoldansko pustno rajanje
z živo glasbo in nagradami. Višek pa je
bila otroška pustna maškarada, oziroma
karneval po ulicah Limžissoia, za katere-
ga pravijo, da je največji otroški karneval
na svetu. Razume se, da imajo od vsega
skupaj še največ koristi trgovci, ki proda-
jajo maske in obleke zares zelo na veliko.
V trgovinah pa lahko dobite kakršne koli
že: lahko se oblečete v Raegana ali v žab-
ca iz Mopped showa.
V hotelu, kjer sem stanoval, se jim je
zgodila tudi majhna neprijetnost. Za naj-
boljšo maškaro so razglasili možakarja,
ki je bil oblečen v Arabca. Izkazalo se je,
da sploh ni bil maškara, pač pa gost iz
Saudske Arabije, ki je s svojo številno
družino prišel na oddih na Ciper.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
12. JULIJ 198A
19 JULIJ 1W
NOVI TEDNIK - STRAN 17
■MODNI NASVETI
Sillari stil
I onovno si je izboril
jj^esto v modi safari stil.
Ite-tega lahko sami obli-
kujemo z raznimi dodat-
ki. Značilne so široke
platnene obleke z našiti-
mi žepi, v pasu stisnjene z
raznimi pasovi ali vrvica-
nii^ na ramenih so razni
našitiki.
Pripravlja
Dužka Som_
Za mlade je nepogreš-
ljiv del rutka ali šal v lisa-
stem vzorcu, ki jo zavezu-
jemo okoli vratu, glave ali
okoli platnenega klo-
buka.
Obvezen del te gardero-
be so velike platnene tor-
be ali pa za mlade torbica
na pasu. Mnogo je tudi
raznih zakovic in zadrg,
ki poudarjajo safari stil.
RECEPT TEDNA
Zeienlavna
enolončnica
Potrebujemo: 200 g kore-
nja, 500 g stročjega fižola,
200 g kolerabe, žlico zelene,
200 g prekajene slanine, eno
malo čebulo, dva paradižni-
ka, en krompir.
Zelenjavo očistimo, opere-
mo in narežemo na liste ali
na kocke. Na zrezani, razpu-
ščeni slanini prepražimo se-
sekljano čebulo in nato še
narezano zelenjavo s para-
dižnikom vred. Vse zalijemo,
osolimo ter kuhamo. Ko je že
skoraj skuhano, dodamo še
nariban krompir, da jed zgo-
stimo. Povremo. Dodamo še
sesekljano zelenje zelene,
včasih pa še kislo smetano.
Zraven ponudimo še polento
s skuto.
SpInačne
palačinke
Potrebujemo: jajčno testo,
400 g špinače, 50 g margari-
ne, sol, poper, eno jajce, en
del kisle smetane, maščobo
za'pečenje.
Iz jajčnega testa spečemo
tanke palačinke. Očiščeno
mlado špinačo dušimo na
margarini, osolimo, popo-
pranho, dodamo jajce in kislo
smetano. Zmes dobro pre-
meš£imo in z njo nadevamo
palačinke. Palačinke zvije-
mo, tesno zložimo v poma-
ščeno, proti ognju odporno
posodo ter prelijemo s pre-
ostalo smetano. V srednje
vroči pečici jih rumeno zap>e-
čemo in še vroče ponudimo
k solati.
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Julija v vrtu
Zelenjadni vrt: Opozarja-
mo na julijske setve. Ce ho-
čemo jeseni zmrzniti fižol v
stročju, ga sejemo šele v za-
četku julija. Sejemo pred-
vsem breznitne nizke sorte.
Korenček za ozimovanje je
najboljši iz julijske setve. Do
konca julija sejemo zimsko
redkev - navadna črna red-
kev. Posebno važna je setev
radiča, ki ga sejemo do kon-
ca julija.
Med 15. in 25. julijem seje-
mo na redko kitajski kapus.
Zahteva prvovrstno in gno-
jeno zemljo. Setev pravoča-
sno razredčimo na
40 X 30 cm.
Konec julija, zlasti pa av-
gusta, sejemo pomladansko
čebulo ali srebmjak. Ce seje-
mo to čebulo pozno, je ne
presajamo več, ampak jo sa-
mo razredčimo na 3 do 5 cm.
Olcrasni vrt: Predvsem
skrbimo za trato, kar pome-
ni, da redno kosimo, dogno-
jujemo in po potrebi zaliva-
mo. Pomembna je tudi re-
dna zaščita vrtnic. Škropimo
rodno z kombiniranimi škro-
pivi. Ena možnih kombinacij
je: Metasystox in Saprol. Ta
kombinacija je primerna tu-
di za uničevanje insektov ter
za preprečevanje bolezni.
Razen tega obrezujemo od-
cvetele cvetove na vrtnicah.
Seveda pa je nujno še okopa-
vanje in zalivanje ter dogno-
jevanje gredic z enoletnim
cvetjem.
Za balkonsko cvetje pa
skrbimo z zalivanjem in dog-
nojevanjem.
V sadnem vrtu gre v tem
času predvsem za zaščito.
HORTIKULTURNO
DRUSTVO CELJE
ZDRAVILNE RASTUNE
Janež
v rod janežev, l)edrencev, spada vsaj 200
močno razširjenih vrst... Nekatere najdemo
celo v gorovjili tropske Airike, večina pa raste
v Sredozemlju. V Sloveniji rastejo tri vrste
bedrenca in med njimi je najpomembnejši
vrtni janež ali Pimpinella anisum L. Sicer je
rastlina doma v vzliodnem Sredozemlju, pogo-
sto pa jo tudi gojijo v vrtovih in nasadili,
odkoder je ponekod ušla in podivjala.
Rastlina postane do pol metra visoka, spodnji
listi so celi, višji so trojnati, zgornji pa pernato
narezani. Listi tik pod kobulom so nitasto nare-
zani. Venčni listi so beli. Vrtni janež gojijo že od
davnih časov, posebno zaradi njegovih plodov.
O bedrencu je cel niz legend iz srednjega ve-
ka. Tedaj so ženske prav tako kot danes, sedale
skupaj in si pomagale z vsemogočimi nasveti.
Zdravnik je živel včasih daleč od naselja ali
kraja in na srečo ženske tedaj še niso imele na
voljo telefona, Ce se je mlada graščakinja znašla
v nesrečnem položaju, da je prvorojenemu vite-
škemu sinčku dala premalo mleka, je prav goto-
vo v obzidju živela starka, ki je znala prav sveto-
vati. Nabrali so koreninice sladkega janeža. Do-
bro sprane so jih nato natlačili v nedrje plemi-
ške gospe in po sedmih urah je bilo toliko mle-
ka, da so morali koreninice kar na hitro odstra-
niti.
Tako stara izročila in zapisi o čudežnem delo-
vanju janeža. Poleg vpliva na dojenje pa janeže-
ve korenme čudovito delujejo na naše glasilke.
Pri katarju in bolezni grla naj bi človek čez dan
žvečil janeževe koreninice, saj delujejo bolje
kakor vsa druga draga zdravila v čudovitih le-
karniških stekleničkah. Vendar korenine nava-
dnega jiineža nimajo dobrega okusa in jih ljud-
sko izročilo imenuje kar kozlove koreninice, ker
dišijo nekoliko po kozlu.
Janež je zelo zdravilna rastlina in je zato upo-
rabna cela rastlina. Cvetove nabireimo junija, ko
■so še v popkih in jih v senci posušimo. Liste in
semena pa nabiramo jeseni v septembru, kore-
nine pa konec jeseni.
Janež deluje blažilno na želodec in črevesje
ter ima blagi odvajalni učinek. Kot sem že prej
navedel, je janež tudi danes zdravilna rastlina za
žene, nekaterim bo urejeval mesečne tegobe,
drugim pa bo pomagal, da bodo dobile več mle-
ka. Poleg tega še spodbuja tek, je diuretik, krepi
utrujen organizem in pregamja črevesne zaje-
dalce.
Za zdravilo si pripravljamo janežev čaj, ki
pomirja in krepi ter olajša prebavo. V skodelico
vrele vode damo dve žličld janeževih semen in
včasih okus izboljšamo tudi s ščepom mente.
Ko se čaj ohladi, ga precedimo in zasladiroo z
žličko medu. Ce smo si nabrali celo rastlino, jo
drobno zrežemo ter poparimo. Ohlajeni čaj de-
luje diuretično, to je, odvaja vodo iz telesa. Do-
damo ga lahko tudi kopelim za noge, in celo telo
bo takšna kopel tudi osvežUa, zlasti po napor-
nem delu. Janež je tudi začimba in z njim izbolj-
šamo okus domačega kruha.
BORIS JAGODIC
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD CENTER MEDICINA DELA
CELJE
razpisuje
dela oz. naloge delavca s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi za dobo 4 let
PREDSTOJNIKA DELOVNE ENOTE
OA
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora
kandidat izpolnjevati še naslednje:
- da ima visokošolsko izobrazbo medicinske smeri
in da je specialist iz medicine dela, prometa in športa
- da ima 5 let delovnih izkušenj z delovnega po-
dročja DE
Od kandidata za razpisano delo oz. nalogo poleg
navedenih pogojeve zahtevamo še:
- da je s svojim dosedanjim delom dokazal, da ima
ustrezne organizacijske sposobnosti,
- da aktivno sodeluje pri skupnih družbenih nalo-
gah in deluje v smeri ržizvoja samoupravne sociali-
stične morale,
- da predloži opredelitev svoje vloge pri realizaciji
razvojnega.programa v TOZD.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z zahtevanimi podat-
ki in dokazili ter programom v zaprti ovojnici v 8 -
dneh po objavi razpisa na naslov:
Zdravstveni center Celje, kadrovska služba 63000
Celje, Gregorčičeva 7.
Na ovojnici pripišite: »Prijava na razpis« z navedbo
TOZD.
O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po
izbiri.
SOZD HMEZAD
DO GOSTINSTVO TURIZEM
ŽALEC
- Komisija za delovna razmerja
vabi k sodelovanju
delavce za opravljanje del in nalog v prenovljenih
poslovnih enotah:
- Bife kegljišče Žalec
- Bife Trnava
Strežba jedil in pijač
Pogoji: končana srednja gostinska šola smer nata-
kar in 2 leti delovnih izkušenj
in za potrebe ostalih poslovnih enot:
Strežba jedil in pijač
Kuhanje jedil
Kuhanje jedil in mesarska opravila
(za PE Slovan Vransko)
Pomožna opravila
(čiščenje, pomivanje)
Pogoji:
končana srednja gostinska šola smer kuhar - nata-
kar in 2 leti delovnih izkušenj
- delavec brez poklica
Delovno razmerje je za nedoločen oz. določen čas.
Poskusno delo je 2 meseca. Nudimo samsko sobo.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o iz-
polnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov delovne
organizacije.
Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri.
DO CELJSKE MLEKARNE CELJE
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
1. vratarja - čuvaja
(Arja vas)
- končana osemletka
- 6 mesecev delovnih izkušenj
- odslužen vojaški rok
- poskusno delo dva meseca
2. kuharja
(Arja vas)
- poklicna šola gostinske smeri
- 1 leto delovnih izkušenj
- odslužen vojaški rok
- poskusno delo 2 meseca
3. dveh snažilk
za čiščenje poslovnih prostorov (Arja vas)
- poskusno delo 1 mesec
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš-
ljite v roku 15 dni na naslov:
Hmezad DO Celjske mlekarne. Ljubljanska 87 - Ko-
misija za delovna razmerja.
Samoupravna stanovanjska
skupnost občine Celje
objavlja
RAZPIS
posojil organizacijam združenega dela za nakup
stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanjski
gradnji za leto 1984 iz združenih sredstev vzaje-
mnosti v skupnem znesku 35,000.000 din.
1.
Pravico do posojila za nakup stanovanj v družbeno
usmerjeni stanovanjski gradnji iz združenih sredstev
vzajemnosti lahko uveljavljajo organizacije združe-
nega dela:
- ki začasno niso sposčbne oblikovati dovolj sred-
stev v skladu skupne porabe za planiran obseg
stanovanjske graditve in ki izpolnjujejo svoje ob-
veznosti do združevanja sredstev vzajemnosti v
dogovorjenem roku in obsegu ali, ki jim pristojni
organ stanovanjske skupnosti začasno deloma ali
v celoti odloži obveznot združevanja obračunane-
ga prispevka za vzajemnost v skladu s pogoji in
merili, ki so določeni s samoupravnim sporazu-
mom o temeljih plana stanovanjske skupnosti,
- ki so sprejele srednjeročne in letne kadrovske
plane ter plane stanovanjske izgradnje, usklajene
s samoupravnim sporazumom o temeljih plana
stanovanjske skupnosti,
- ki so sprejele samoupravne splošne akte o osno-
vah in merilih za zadovoljevanje stanovanjskih
potreb delavcev, usklajene z Zakonom o stano-
vanjskem gospodarstvu in z Družbenim dogovo-
rom o skupnih osnovah za zagotavljanje in uskla-
jevanje samoupravnih družbenoekonomskih
odnosov na področju stanovanjskega gospodar-
stva v SR Sloveniji,
- ki imajo v skladu s temi samoupravnimi splošnimi
akti sprejete prednostne liste pričakovalcev sta-
novanj,
- ki kupujejo stanovanja v okviru programa stano-
vanjske graditve stanovanjske skupnosti in spre-
jetih stanovanjskih standardov v občini in
- ki imajo zagotovljena sredstva za lastno udeležbo.
2.
Lastna udeležba za nakup stanovanja v družbeno
usmerjeni stanovanjski gradnji znaša najmanj 30%
kupoprodajne vrednosti stanovanja.
Posojilo za nakup stanovanja v družbeno usmerjeni
stanovanjski gradnji znaša največ 70% od kupopro-
dajne vrednosti stanovanja.
Odplačilna doba posojil iz združenih sredstev vzaje-
mnosti je odvisna od višine dodeljenih posojil in
znaša največ 10 let.
3.
Prijavi na razpis morajo organizacije združenega
dela priložiti:
- sklep pristojnega organa upravljanja o prijavi na
razpis,
- izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz prve točke tega
razpisa,
- evidenčno rezervacijo, predkupno pogodbo ali
kupoprodajno pogodbo za stanovanja, za katera
uveljavljajo posojilo in
- potrdilo o doseženem povprečnem osebnem do-
hodku na zaposlenega v organizaciji združenega
dela v letu 1983.
4.
Prijave na razpis, je treba poslati v tridesetih dneh od
dneva objave tega razpisa Ljubljanski banki. Splošni
banki Celje, Poslovni enoti za stanovanjsko in komu-
nalno gospodarstvo, Celje, Vrunčeva 1, pri kateri
prejmejo organizacije združenega dela obrazce za
prijavo in podrobnejše informacije v zvezi z razpi-
som. O rezultatih razpisa bodo organizacije združe-
nega dela obveščene najpozneje v šestdesetih dneh
po izteku razpisnega roka.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST OB INE CELJE
18. STRAN - NOVI TEDNIK
12. JULKI 1084
12. JULIJ
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
12, JUUJ lOOfc
Uspešna odprava na Grftnland
GorniesafliUsM alpinisti »raztl9¥l6lll^ 18 ¥rtw¥
v nedeljo se je vrnila do-
mov sedemčlanska Gornje-
savinjska alpinistična odpra-
va na Gronland. Jože Ošep,
Andrej Grudnik, Tone Pa-
vlic, Marjana Skornšek, Ana
Laznik, Ludvik Petek in vo-
dja odprave Silvester Jošt so
na območju ledenika Kri-
stians opravili 87 vzponov in
osvojili 25 vrhov.
Odprava je imela nekaj te-
žav v začetku in v Kulusuku
so morali pet dni čakati, da
so uredili vse potrebne for-
malnosti. Ko so končno le
dobili helikopterski prevoz,
so imeli teden dni zelo dobre
razmere za plezanje in takrat
so tudi opravili večino vzpo-
nov. Zadnji teden pa se je
potem precej otoplilo (name-
rili so +5 stopinj Celzija), na-
stopila je odjuga, tako da je
bilo za plezanje prenevarno.
Začelo je še deževati, tako da
je prišel helikopter ponje z
dvodnevno zamudo.
»Bolje bi bilo, če bi prišli
še pred otoplitvijo,. vseeno
pa smo imeli teden dni kar
precejšnjo srečo z vreme-
nom. Ekipa se je izkazala in
mislim, da smo lahko kar za-
dovoljni,« je o uspehu zgor-
njesavinjskih alpinistov po-
vedal vodja odprave Silve-
ster Jošt. S. ŠROT
Kaya poskrbela
za zabavo
v sredo, 4. julija je na
Gričku ob Dnevu borca
igral ansambel Kaya.
Koncert je bil prijetna
osvežitev za Celjsko mla-
dino, ki razen v diskoteki
»M-club« v Evropi, r^ima
kje najti zabave. Ansam-
bel se je potrudil, da je
mladina vsaj ob prazniku
imela možnost za razve-
drilo in že zato jim velja
pohvala.
Drugače pa je bil kon-
cert kopija starih koncer-
tov, ki nam jih je ponujala
Kaya dokaj redno v zim-
skem času, ko je bil še
odprt mladinski klub. To
pa ni motilo mladine, ki
se je koncerta udeležila v
precej velikem številu,
kar nam kaže, da bi se
nekdo vendar moral po-
truditi, da bi bile podob-
ne prireditve pogostejše.
GORAN OBREZ
Bodice
Politika cen in situacija Bližnjem^
vzhodu imata nekaj skupnega - pri obeh^
ne veš, kje in kdaj bo eksplozija. |
:4nogi tRdi vržejo puško v koruzo tudi^.
takrat - ko je koruza že v silosu.
Zmotno je misliti, da si se vključil v
kmetijsko politiko - če na sestankih mla-
tiš (prazno) slamo.
Največ Jugoslovanov ima alergijo - na
odgovornost.
Politika cen je takšna, kot da Zavod za
cene dela pod okriljem ameriške vesolj-
ske agencije.
Ko je bil še otrok, je vedno sanjaril o
poletu v vesolje, ko pa je odrasel, se mu
je želja le delno izpolnila - postal je
uslužbenec Zavoda za cene.
MARJAN BRADA C
AlpiiliŠlidiif
količek
Nestanovitno vreme in s'**-
be razmere v visokogorju one-
mogočajo plezanje v Julijskih
Alpah. Zato plezalci alpini-
stičnega odseka Celje še ve-
dno obiskujejo stene nad
Okrešljem in tam izpopolnju-
jejo plezalsko tehniko ter na-
birajo kondicijo.
le. 6. sta Igor Izlakar in Boris
Rajšter preplezala Celjsko v
Mrzli gori (IV/III), Franc Can-
žek je z Maričko First (AO Mo-
zirje) preplezal Vzhodno v Mali
Runki, ki je ocenjena s
-jopoldan pa z Marjano Sah po-
novil Direktno v Mrzli gori (V).
Istega dne sta Aco Pepevnik in
Aleš Stopar opravila prvo po-
novitev prečenja sten Križa,
Štajerske in Male Rinke. Smer
sta prva preplezala leta 1976
Franček Knez in Aco Pepev-
nik in je ocenjena s V/III/IV.
Je orientacijsko precej zahtev-
na in naporna. Plezalca sta za
ponovitev potrebovala 11 ur,
saj sta morala preplezati kar 67
raztežajev.
17. 6. sta Smiljan Smodiš in
Iztok Ivakič ponovila Direktno
smer v Štajerski Rinki (V-i-),
Canžek in Pepevnik pa Jesen-
sko v Mrzli gori, ki je ocenjena
s V/III/IV.
28. 6. je naveza Rudi Podgor-
šek in Urbane (AO Velenje) po-
novila Direktno v Mrzli gori,
29. 6., naslednjega dne pa je
Podgoršek soUral steber Šta-
jerske Rinke (III). 30, 6. je Pod-
goršek s Tanjo Klajnšek in Ur-
bancem preplezal prvenstveno
v Mrzli gori, imenovano Iska-
na. Smer so ocenili s IV/II/III,
poteka pa levo od izstopne gra-
pe iz Direktne smeri v Mrzli
gori. Istega dne sta Iztok Izla-
kar in Niko Rožanski ponovila
smeri: Avrikelj (IV) v Mrzli go-
ri, Modeč-Režek (-IV) v Turški
gori in Dušanov steber v Mali
Rinki (III).
4. 7. sta Franc Horvat in Robi
Hostnik plezala v Klemenči
peči in ponovila smer Drvarni-
ca in Mimo zoba, Pepevnik in
Cžinžek pa sta v Mrzli gori po-
novila Avrikelj.
Teden dni prej so alpinisti
Celja organizirali čistilno akci-
jo na Okrešlju. Preko zime
sneg sproti zakriva odpadke,
spomladi pa pride na svetlo
"vsa nesnaga. Ker je Okrešelj
lahko dostopna planinska toč-
ka se na planoti zbira precej
planincev, bolje rečeno turi-
stov, ki do okolja nimajo izo-
blikovanega ustreznega odno-
sa in za sabo na počivališčih
puščajo vse mogoče.
Pohvalo zasluži oskrbnik
okrešeljske koče, ki je popravil
in zavaroval nekatera težko
prehodna mesta na poti do
Okrešlja.
CM
Cellski gasilci republiški prvaki
Ekipa celjskega Zavoda za požarno varnost, ki je zmagala na nedavnem republiškem
prvenstvu gasilcev v Slovenski Bistrici, se te dni vneto pripravlja na državno prvenstvo, ki
bo oktobra v Baru.
Celjani, ki so bili že lani najboljši med slovenskimi gasilci (na prvenstvu tekmujejo v
suhem in mokrem trodelnem napadu in štafeti 350 metrov), se za državno prvenstvo
pripravljajo pod vodstvom Romana Ambroža in poveljnika desetine Danija Kamenška na
stadionu v Storah, udeležili pa se bodo tudi nekaterih večjih gasilskih tekmovanj. Čeprav
delajo v štirih izmenah, najdejo še vedno dovolj prostega časa za vadbo, njihov trenutno
največji problem pa je zbiranje denarja za pot v Bar. Pričakujejo, da bodo nekaj prispevale
delovne organizacije s Celjskega in sis za požarno varnost, računajo pa tudi na prispevek
Gasilske zveze Slovenije. S S •
Danska »čebelica«
Ko so v svetu pojavile
prve vesti o električnih av-
tomobilih, so mnogi zmaje-
vali z glavo in dvomili, da
bodo že v tem stoletju elek-
trični avtomobili vozili po
cestah. Na srečo pa je, tako
kot že velikokrat doslej,
zmagala znanost.
Povsem nepričakovano
ima Danska, glede na veli-
kost, število prebivalcev in
dolžino cest v povprečju naj-
več električnih avtomobilov
na svetu.
Po danskih cestah vezi tre-
nutno okoli 4000 električnih
avtomobilov, imenovanih
»čebelica«.
Serijsko proizvodnja elek-
tričnega avtomobila je priče-
lo podjetje »Hope compu-
ter«, znano prevsem po pro-
izvodnji elektronike, razvi-
jalcev v fotografski industri-
ji, napravah za regeneracijo
srebra iz uporabljenih foto-
grafskih materialov in po-
dobno. ICljub takšni proiz-
vodni usmerjenosti pa se je
podjetje zelo uspešno prila-
gajalo potrebam in zahtevam
tržišča. Predsednik kompa-
nije je o proizvodnji »čebe-
lic« dejal:
»Za industrijsko proizvod-
njo smo se odločili, ker je
bilo tržiče pripravljeno za
sprejem ,čebelice'. Veleme-
sta, pa tudi manjša naselja,
potrebujejo prevozno sred-
stvo, ki bi trosilo malo ener-
gije in ne bi onesnaževalo
okolja z izpušnimi plini.
Takšno vozilo smo ' skon-
struirali, ga preizkusili in se-
daj ga serijsko proizvajamo.«
»Čebelica« ima motor z 10
konjskimi močmi, pogon pa
je na sprednjih kolesih. Na
uro doseže hitrost 80 kilome-
trov, eno akumulatorsko
polnjenje pa zadostuje za iOO
prevoženih kilometrov, kar
povprečnemu Dancu pome-
ni tri dni vožnje po mestu.
Karoserija je izdelana iz ste-
klenih vlaken, kar pomeni,
da je avto varen pred rjo. V
kabini je dovolj prostora za
dva odrasla potnika, dvoje
otrok in nekaj prtljage. Pol-
njenje eikumulatorja je eno-
stavno, avtomobil pa ima tu-
di izredne manevrske spo-
sobnosti.
»Čebelica« je zelo tih avto-
mobil, saj motorja skoraj ni
slišati, tako da se med vožnjo
čuje samo trenje gum ob ce-
sto.
Avtomobil je lepo obliko-
van, za naše razmere pa ima
tudi eno slabo lastnost: dva-
krat dražji je od navadnega
avtomobila. Toda Dancem,
kot kaže, visoka cena ni ovi-
ra, saj pravilno razmišljajo,
da je življenska sredina in
življenje še dosti dražje.
FOTOGRAFIJA ZA TA TEDEN
Stane Jeršič - Vse bližje
Goban, ki ga vidite na sliki, je težak kar 1,15 kg, našla pa ga je majhna, komaj 12-letna
deklica Mateja Viuovšek, ko se je s svojo mamo sprehajala po gozdu pri Laškem. Mateja
pravi, da je gobo našla ob poti in da se že vnaprej veseli imenitne večerje.
G. O., Foto: E. M.