26. itev. PoštniiLa plaoana v gotovini. Celjef torok 2. aprila 1929. Leto XI. Izhala « pondeijek In petek. Stane mesečno Din 7* — sa inoremstvo Din 20'—. Fesameina Atawllka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.^66. NOVA DOBA Urednifttvo In upravnfitwo i Strossmayerjeva ullca 1. pritliCje. Rokopisov ne vračamo. Oglaal po tarlfu. Telefon Int. štev. 65. Na mnogostranske žclje srao sc odločili izdajati „Novo Dobo" odslej zopet ob pondeljkih (od~ nosno, čg je v pondeljek praznik, ob torkih) in ob petkih. Jugoslovanske narodne manjšine v sosednjih državah. Naše inarodne manjišme so žal raiz- tresene po vseh drža>vah. ki mejijo na naiäo, najiveeja pa je ona v Italiji. V Italijii,, v nekdanjiih a.vstrijski'h krona- vinah goriška-gradiiščanski. istrski, ¦ svobodnem imiestu Trstu. na bivacini Notranjskem, v Kanalski dolini, na Benečamsikem, na lieiki, v Zaidi'oi in na Lastovu živi danes kroß 580.000 Sloveneev in Hrvatov. Ta naiša naj- večja narodna mianj&iiia \e, pa ob- enem, žal, tudi l>rez vsaikc kakršne- koli pravne ali vsaj faktične za&cite, brez svojih šoil, brcz društvonegia in v zadnjem času tudi. brez vsakega. kul- turneiga udejstvova.niia. Drmga is tola ko sloven ska. in hr vat- ska narodna mianjšina, je astala v re- pub] iki Avstriji in je razdeljena na tri samaupraivna okrožia.: koroško, sfcajersko in gradiisoansko. Nairn niaj- bližja in naijiboilij znana je naša slo- ven sik-a mamjlsina na Koroškein., ki šte jo s takozvanimi »ncimško misleeimi Slovene!« nad 100.000 diuš. Ta manj- isina iima sioer več pravic kakor ona v Itailiji, je pra,vno zaščitena, ima svoja drustva, gliasilo itd., šol pa tudi ta se nima. Druga, procej raiztresonia, z Nennci pariTCisana. iw nadimanj za- yedna, je slovenska manjlšina na Šta- joirskeim in v on mi d;olu PreknTnrjn, ki je pripadlo A;vstriji. Ta manjišina, ki. živi vzdolž sk'oro vse meiic, oicl. K'O- šenjaka do Rate, šteje nekako 10.000 duš in je brez sal, brez dru'styenega in sploh brez vsacegia naciionalnega zivljenj'a.. Tretja aivstrijska. skupina so gradičiča.nski Hrvatjie. Toh jo ok rag 120.(XX) in so razxi-eljieni na več loce- nih akupm. Pravno so zaiščiteni po mirovni pogodbi, ima.jo svoja dmštva, svojie casopisje in nad 50 Ijudskih šol in otro&ki'h vrtccv. To je skupiiia, ki se ji godi razmeroma na.iboUše. Olo- kupna naša narodna mani'sina v Av- striji šteje tore] okro,g 230.000 duš. Na Maidižarskem jo več raztresonili naših narodnih ma.njšin, ki se dele na slcvoiLsko, birvaitsko in srbvsko. Slo- venska, ki mieji na naže Frekmurje steje do 10.000 cluš. Hrvatska manjV šina nai rmaiJižarskem Gradiščanskem šteje oikrog 30.000. hrvatsko-sibska v šomiodski županiji in v Baranjl šteje cikrog 35.000, lnrvatsko (bunjevško)- srbska v Bai&ki pa okrog 60.000 duš. •Skupno žLvi tor©j SHovencev, Hrva- tov (Bunjevcev) in Srbov na Madžar- skem oikrcig 135.000. Ti na.ši bratio so na papi'rju pravno zašeiteni. de faeto pa so brez vsakih narodnib pravic, brez šol in razon Bunjevcev v Bački tudi brez vsakib narodnih organiza- cij. Na Romunskcm žive na'si bratje v dveli l'oceiiih skupinah. v Banaitu in v ozeniiluiu nad Moošem (Makovo itd.) in se dele tudi po veri v pravoslavne Srbe in katolišike Srbe (Kra^ovane). ,Prvili je okrog l(X).OO0, d,ru,$rib akro'g 20.000; skupno torej okrog 120.000. Pravno so zaiščiteni po mirovni po- godbi in po posebnem, medsebojnem dogovoru rai'd na so državo in Ramu- nijo. V zadnjöm času so se organizi- rali v Laßtni stranki in imaiio tudi svo- jega vladiko. V šolske.m oziru so še zelo na slaboin,. Boljše cd pravoslav- nih se drže katoliki. ker iih razlika v veri izborno .'sciti iired romunsko a»si- milacijo. Nasa najv-ooja napodna nianj'sina za ono v Italiji živi ^• grški Maktidoniji od naže in albainske državne meje do Vistrice, Egejskega morja, Soluna in Strume. To narodno manj&ino, ki šte- je okroig 350.000 du«, tvarijo južni Makedonci. ki se po jeziku in obif-ijdh le malo razlikujejo ad severnih. Ti naši bratjo. ki so lmmn^Vfro na.selj.e- ni in so bill do prihoda crskib malb- u'zijskih beguneev skoraj izklj.učni go- spodarji vse juine Makedonije do sa- niib S'oilunskih jiriedlmestij, pravno ni- so zaiščiteni. Grki so iim odvzeli vse narodne šole, prcffna.li skoro vse sve- čenike. ziaitrli vse dru'stveno živlijenje in jih v vpliki nieri crop ali tudi zem- lje, da so mogli naseliti svoje malo- azijsko bcffunce. Odkar k paidel od morilske krogle rnakedonstvujuščih njihov voditelj, prof. Spasoje Hadži- popovic v Bitolju, ki je bil siam doma iz Lerina,, ni.majo tudi v naši državi nab(inegia pravega zaščitnika vee. Zadnja in najananjša naša narodna manjšina, ki štejo okr-oa 15.000 dus, živi laztresena po Albaniii in je na- rodno nezavedna, ni zafcčitena in ni- ma niti šol niti česa drugega, kar bi pospeševalo njeno cbranitev. Iz navedenih poidatkov ie torej raz- vidno-, da živi danes v nasih sosednih državab- Italijj,, Avstriji. Madžarski, Romuniji, Grčiji in Albaniji okrog l,43().000 neodrešenih Slovencev. Hr- vatov in Srbov. Nova uredba o odpiranju in zapiranju obratovalisč. Zadnje dni minulega tedna se je vr- šila v kabinetu .in.ini.wtra za socijalno politiko kenferenea, na ka.tori se je določilo kaiicno\elja,viio besedilo za liovo uradbo o cdpiranju in zapira.nju obratovaliač. Po beagrajskih listib bi ta nova urcdba nied drugiin doloeala sledeeo: »Oscniurni delovni eas ostane tutli v bodače obve'Z'en za vsa pad jet ja, v katerib je poslioivanje organixirano ka- kor v bank ah, nadaJiiie za pod jest ja, ki se pecaj'O z razikilada.njem in naklada- njeiiii tovorov, za zavarovalnioe in v obrtni'li strokaib saimo za dela v keso- nih, za uibrale, ki se pwa,io z izdelova- njeni predrnetov iz svinca. v vseh stro- kali grafienib oibrtov, v dela.vnieah ogledal in brusilnieah steikJa ter v de- liavnicah, koj>e deilajio s svinceon in ži- vim srebrom. V vseh drugih trgovin- skih in obrtnih obratib traja delavni čas za pain'o'zno osobje deset ur dnev- no ali (50 ur tedensko. S tenu bi bil 10-urni dolovni eas doll oral za vse ab.-'r. te enako. ^Delovni cas se sine podaJišati naj- /rjc za u\'O nil dn-evu-o, loda, le s pis- monim sponuxuinam «'aspodaTJev in (ielavcov, in to ce soiglasa.i'O »tlri petine dela.vce.v v padjetju. Čozurno clelo se plaiča s 50% vee. Po naertu te uredbe miorajo biti tr- govinska oibivatavallšča v tngib in me- still ter v krajih z mami kot 50CX) pre- bivaleev od 8. zveeer do 5. zjutraj za~ prta. Vsi oljrajti mioraijo v oasu od 12. do 15., brivsiki pa od 11.—16. ure za|ireli naj-niianj eno uro. Na dieželi smejo biti obrali odprii še enb uro več, a, z dwalj.en.ioin loknl- nih cblasti s'liiejo biti odprti še daljio. OčeKoodelik in žeDiDUejvara Geški spisal Ignat Plerrmann. Z avtorjevim dovolijenjein poslovenil Stanko Svotina 46 »Tako, taiko, Pepica;«, je govorila go- spa Kond"elikova öetpe pri ognjišču; j podkurik je s starimi easopisi pri- praivljMi kupook tresak in drobnih po- lenekov, »moraš se rnailo oibrniti. l^azi, d'a se bo vse svetilo, lepo znesi to v so- bo — vzeimi oni veliki novi dainasca.'n- ski prt — otriesi ga clobro — daj dvoj- ne krožnibe — seist nas bo — sp'odaj | za gos one roznaite, na vrhu naj' bodlo: ! modri za jezik. Obriši solnico in daj v njo svežo sol — zmelji jo z valjar- j'em, da n,e bo tako debela — in mdin- ček s popromi. Solata in kumare so v sodfeku — me ne poma«a.. Katinke ni, moraš aprati lonec kronnpirja. Tako!« Gospa Kondelikova se .re malo težko dvi'gnila, pristavila loence z vado na stedilnik in nadaljevak;: »Presneti oče! ta ga je podamil! be vedno imiam to v nogali — kolena se ami tresejo eelo poipoldlie. Da ne bos prfed teto zbr- brljaJa, kaä se je zgodilo! Veivaru po- sepetaj, da ne bo o tern gotvoril — oče- tu ročem saina. Kaj tafce^a še ni vidol svet — zapreti ga v stanovainju! Jaz n-e vem, kaj bi pocela. ako bi mi kdo to napravil, toda skoicila bi skozi okno, to vem dobro . . .« iPepica je kar gonela od naglice. Po- sode so ji zvenede in zvonile v rdkah in poskakovale na mizi. »Le pazi, Pepica«, jo je opominjala rmati, »da nioesar me razbiješ. To bi ne bilo dobro zna,men.ie. Ubogi VojV vara — ta si jte lahko zgrizel vse iiiolii- ; te. Lepa ret', res! Nq, hivala Bo,gu, da j se j-e vse tako komeailo. To bi letala ju- j tri teta ka,r z bobnoim, da se naan je ! zgubil ženin . . .« Pepica ni odgoivorila.. Še vedno ji ie tolklo sree, glavno zaradi one vesele osuplosti, ko je nažla Vej^varo doma,. Miedteni si je gfoispod Köndielik v so- bi slefcel obleko, preoblekel se je v či- sto, suho srajeo iii je kliead v sredinjo sobo: »Lepo ste na.m to naipravili, Vejva- ra, vsa cast! Pustite se tu zaMeniti in jaz sein drvel za vaimi po Pragi, eud- no, da mi ni duša usla. Poidite poti- pat, ka'ka je srajca — še sedai Vi inua- te res eudne misli —« »Tada, gospod«, se j'e branil Vejva- ra skoro malo jezen, »prosim, od pu- stite — saj so- vendiar nisem dal namti- noma zapreti? . . . Meni je bilo tu ta- ko tesnobno.« »Ali mislite, da je bilo mend s teana ženskaania veselo?« je rohnel Konde- f lik. »Zakaj pa niste zaklicali, ko sem I zapira-1 vrata?« »Nisem slisal, gospod«, je odgovoril Vejvara. »Ziakad pa niste loputali. ko ste to videli?« »Trkail sem na. vrata, eospod, toda j tedaj ste bili že daloč — v hiši je bilo i kakor v grobu.« ! »Da — tedaj sem drl za vaimi, kakor bi bil nor«, je grmel Kondelik. »Mo- rali bi poklicati skozi okno ljudi . . .« «Ni bilo živie d.ušo tu. prosim«, je rekel Vejvara žalostno. »In pa, pro- sim, v tujem stanovanjiu tuj elovek — kaj bi si ljudje mislili? Moral bi priti kljucavmicar — morda bi potklicah' stražnika — ljudje bi se zbrali — ta- re j sem rajši sedel . . .« »No, imeli ste se boljše nego jaz«, je nirniral Kondelik in se je vrnil pro- oblei-en iz spalniee. »Ste se vsaj. labko lej)o naspaili . . .« »Kaka bi bil miogel zatisniti oko, go- spod«, je 'odigavoril potrti Vejvara. »Vi niste spall?« se je eudilKonde- lik »Vidite, Vejvarka, ko bi vi mene zak-jenili, bi bil elegantno zadremal!« J epica je prdšla v sobo z na.racjemi Ki'oznikav. — Vejvara je Ml vesel, da se je z njenkn prihod-am- pretrgal po- ffovoi- z gospodo-m Kondelikoim. Mislil J©, mvez, da. je res sam kriv. tako ga J© miojster zmesal. »Mamica bi rada govorila s teboj, we«, je naznaniila Pepica in je posta- viia krozni'ke na ounaro. Toda komiaij je oc-e izginil, je Lila •Pepica skokoma pri Vejvari. »Ali niste hudi na nas . . .?« »Moj Bog, gospod'iöna Pepica, ali se ne jezite vi . . .« in jo ie prijel za. roko. Pepica je poigledala prisneno Vej- varo in je hitro rekla: »Prosim vas, ne ^ovorite o tern: pred gosti, da Ti.e nastanejo govorice.« In z drugo roko jie sanua prijela Vej.varo, povesila je oci in je zasepetala: Veliki zupani. sme.io tlovoljevati za 20 dni v letu podadjlšanje zapimln cm 45 Din. tinejšl g 6-1 *0 cm Irf Din, žepriH Kl«p linciorü za turn 1 Gi1.- xi* cm 171 Din, >Jx 12 cm 390 Din. Polymer I onfika 770 Din, Agfa 990 Din. istotam se aohe | °ud Ivs«fotopitrcoStineinkeimkBllle. PouCna | knjlÄica znstoii). Nokup n«pilsil..cn. | IŠeducirano število ministrstev. Nj Vel. kraij je podpisal na Veli- konočno nedoljo novi zakon o vrhovaii državni upravi, ki bode objavljen j-u- tri v srodo, 3. apräia v »Slirzixmib Novinah« in bode s tern dobil oibvezno moc Po tern zakonu bodenno l.meh le se 12 ministrstev; kaijti ministrstyc» ski agrarno rofomi.o so združi s poljodd- skim ministrstvam, ministrstvo post s trgovinskiim mänistrstvom, ministr- stvo vcr s ppasvetnim mimstrstvom m ministrstvo za naroclno adravjc z ma- nistrstvoin za socija-lno politiko. b tem "odpadota iz .ninistrskeaa sveta nii-ni- Rter za narodno adiravje dr. Krulj in minister za vere dr. ALaupovic Ostaüi ministrstvi niste biW zasedeni. Red.uk- cija prevelikc:,ffa stovila mimstrov 1)0- de nažla povsod prijazen odimßv. Kai pravijo k kriticnemu stanju hmeljske produkcije v Vojvodmi tamošnii hmeljski trgovci? Zveza vojvodinskih hmieliskih trgoy- oev fcomisiiamarjev in eksportei-jev je imela 27. marca v Backein Petrovcu svoj obcni zbor, na katenem a© lzvajal predsednik Köniß med drugim, da Btoji vojivodiinska hmidijö-ka produkci- jia, tudi 'na.vz.lic daiiii in se i)ričakova- ni' javni pad'pori ))red stečajoin. Hav- natelj Zveae, dr. Branko Petrovic jo por'ocail, da je znasal izv.oz hmelja iz drzavo v 1. 1927 4O.(XK) met. stotov v vr-odnosii 197 .milijoiiiov dinairjev, a v 1 1928 vseiftu 70.788 motcrskih stotov v vped'ii'oeti 2i26 miiliioinov dinarjiev, tcdaj skoraj dvakrat toliko, lmedtem ko se je vrcdnost te robe le noznatno zvisaki, ker jo hi Humid j proda.n pod oe- no. V pocetku sozijo t. 1928 so jo pia- oovalo za h-meli 30—33 dinarjev, kar ni bilo mnogo, a ic bilo vsaj nckaj. K.asn.ej.e pa so pcstali hiiieljarji ner- vazni in so viiftli hmelj na tržišce za vsako ceno. Mnoffi so padli tudi v rcn- ke brezvestnih kouniisij'oiiarjev, ki so dali himdj v zaloiffo v Norimitaerku in Žatcu. Tckoin mesecev se je potom na- bralo toliko lezairme, da je taista po- žrla vrodnosi bnielja. Ta zalowtna iz- kušnja je so bolj pritiskaln na ceno hmcl|a. RczulLai zboirovanjia k bila rezolu- cija, da zauiiore saino skupna akcija bnieljskih trigovcev in producentov re- šiti lnncljsko prcidukcijo. ki .so iKihaja ! v najtezj'i krizi. ! Kaka bi naj bila la uku.ia, poiot'ilo ža.li-bc1,? ne pbve. znaša 12.051 miliujonc'V ter je za 412 milij'oriov veöj,i od lanskciRa.. Fiaiancni j minister dr. Svedju-Ma j'e izjavil 29. ! marca novinarjein, da ja ta proracun i popolnoima realen. V okMirnem (tkzv. ! finančnemi) zaikoniu ni vcic najirazlic- j nejiših zaikonitrh dcločil kakor s>o jih vscjl)ovali prejisnjj financimi zia.koni. Ta d.olcičila prav dostikrat niso imela no- Irene zvGizG s prora-cunorn iin so delae .opravljial svoio sluzbo, kaže' tq*, da je sliižil svoji j?'aspodaTici 20 let. Truplo irnirleiga so pripeljali vcGTaj v Št. Pavel pri Preboldu in ga tain pokopali. iPokojniku vnran mir. rod'bini pa na-še sožaljie! d Aeroklub »Naša kriUt« v Celju prirodi svoj 2. pies v soboto 6. aprila. v g'OTnjih prostoirili NaroLlnogu doma v Colju. Vsi rlani in piiinlelii kluba. vabljeni.. d Tradicijowtino relihonontn sirc- Ijanjc jc zahkiva.lio tudi letos v naši okolici celo vrsto žrtev. Poles1 onih, ki so ostali v doimiači askrbi. so pnipeljali v oeljsko bolnišinico: Avgusta Klepejai, dndnarjia od Sv. Lenarta nad Laškiin radi ])üiskoclbe na lovi rciki: scdeloval je pri streljanj.u z možnairji; daljie 19^- ietnega Franca Colia, pcs. sina iz Ranjikovca v smarskem okriaju radi rawLe na k*vi roki; str^ljial je s ]ji«to.lo. Nadalje Ivana Hj'o\rata.. 27-lethega ! kmečkciga fanta. iz Ljubnico pri Vita- nju, kcr si je pri streljainju z moznax- j'Gin poškodovial Levo roiko; 15-lotnC'gix četrtcšolca Mirka Miejavška z llrega pri Celju, kei* jie dobil na levi roiki ])o- skodbo pri streljanju s pištolo; 17-let- nega kokirskega. vajencia z Nove va.si pri Št. Jurju ob Južni žel.. ker si je ]josko;loval levo roko pri stroljianjiu t. možnarjloin; lö-kitnciga Rudolfa Vo- lavška, fcmečkegia fan (a o.l Sv. Štefa- na pri Ömarju radi isto poškodbn in ' konečno 18-letnega kljuoavniioarskega I pom'oicnika Iv. Ratnjca iz St. Jurja ob j Juž. žek, ker se je ranil na levi roki s flobertovo ))ii5tolo. —¦ Vsi venio, da RADION peresämi pravi mläda gospč Mica. „Ne škodi, če so zastori malo za~ kajeni, ko se pa lah- ko takoj operejo. Ht mučim se s pranjem, ker vse to opravi RADION čisio sara" RADION Varufa nerilo! strelij.a,nj.e znatno dvigne slovesno raa- položenje Ijudstva ob velikonocnih praznikib. Tega ve.sel.ia bi naj naišim ]jud( m tudi nikdo n-e jeuial. Tcda ne- prestane nesreče bodo konečno mora- le voditi do strogiili prepovedi in kazni. d Umrl le v pondeljeik. dne 1. t. in,, v poslopju stare giiinnayjie x Cel.ju 59- letni orožnik v p. M-ihael Tofant. d Umrli so v Celju v marcu: v me- stu 5 (1 v ubožni hiši). x javni bo'Lnici 29, v Invaliidskem doinu 1 in v vojaski boinici 1 oscba,, skupno torcj 36 oseb. d Lov krajevne občine Liubno se cd- da potom javne dražbe v zakup dne 1. junij-a 1929 ob 10. mi v obcinski jji- sarni na Lju'bneni za d'obo od dne 1. j-uli'ja 1921) do 31. niarca 193(>. Izrnwra 6.115 ha, izikliicna cieiia 500 Din. Na- tancnejsi Äakupni in draabeni pogoji so na vpcigicd v uradu sniskuaa i.)0- giavctirjd v (jlornjemjsraidu med običaj- ]!.imi liradniiin.i urami. d Iz celjske policijske hronike. (J o - 1 j u f i j a. KakoT smo svoj cas poro- čali, je prisel yredi seiiteimbra k ti-gov- cu ig. uoJobu na Ljubljanski eesti v Celju neki kimecki elovck, ki je rekel, da jie posestnik i^dgoroek iz obcine b'kofjsa vas, da inia poisestvo, vredno cikrog 50.000 dinarjev in pa 150 kg himelja. Ta hmelj da bo prodai in pu- tem poravnal racun, Vzel je blaga za okrog 1.00 Lin, ki da «a nujno potre- buje vax. svojio družino. Ticovcc se jo kmalu uveril, da tega posestnika ni in je naznanil slumj .poli.ci.ii. IJr©ivS- ka\a takrat ni dala rezultata. Te dni pa jdel trjjavce.v vaj-onec Jelen v Gaberju tistesa moža,, ki je takrat na tako gdinfiv način izvabil g. Ciclobu blago in, je poyzroeil njeg-o- vo aretaeijio. Mož j»o najpc>Di*oje lnd.il,- da .se pise Jožpf Mačuh iz Dramclj; iz'bu/alo pa so je naposled. da je to dninar Anton Klokočovnik iž Dra*- šinjc v-asi. Klakocovnika so pridržali i v zaporu, kjer čaka na svoio kazen. | — M i c k a K o v a č e v a. »Pri »zv&z- 1 di« v Celju je stanoval nek elovek. ki l:i.Ti) ni Mlacail prenoicnino. Ko jo so- ba-rica zahtevala plaeilo, ji ie za,stavil dve spričevali n,a ime Midie Ha.jituna 7. Viiansbciga in je ziginil. — T a t v i - n a k o 1 o s a. Z dvorišča ff. Kirbiša, pekovskeig«. mojstr.a v (^elju, jo zginilo kolo ziianike »ideal«. •— P r a z n i k i so y Celju prošli brez posebnih alko- hclizacij.. Jodneigia pijia-nipJca so sicer priijeli na Vel-iko soboto opolnooi, ker W Po inestu krieal in raier-raial, v neki goslilni je došlo tudi do protepa, dru- gih pescibnih slucajev pa ni bilo. — V e č p r i j a v je radi neprevidne vož- nj.9 po Jvnalja Petra oastl. dalje radi voznjie dveh. autoniabiilov brez luci po Ga.!;crju in jfd.neiga kolesarjia v nicslu in hcje po zelcznici pri Mestnem nrli- nu. — Zgubljena je bilia jedna erna usnjata torbica z zenninn rob- com v mestu in pa rja,v«. kozubovi- n.n,sla bca v Prosernovi ulici. — N a j - • dona jo bila šdska žoleizniška legiti- niacija Šiofke Gorišek iz Štor, orna žonska to^bica na Slamisko^'om trgu. jedni naocmiki na Lečkovein trgu. I dvakrat po 20 Din in zavoj zenwkili nogavic, ocividni pirbi, ki niso doslej dt:.šli na pravi naslov. d Celjshn sokolska hwa ima štiri j Pokolsko orkestrc pri društvih v Ro- gaski Slatini, Sv. Jurju, Šinairj-u in Tr,bo\|j,aJi. Cdjani bi prav želeli, da hi jed-ea ali dnigi od tell orkestroiv koneertiiul tudi v Celju. Lokailov in pcsh.išaleev bi bilo dovcl.j. d Kmetijska družba za Slovenijo je j otvorila v Celju na kolodvoru v po- ! slopju bivše »Sloig-e« skJadižiče, v ka- terem bodo vzdraevaila zaloigo kmetij- skiili potrebščiiii. d Namenivane.reforme v železniški 8lužln. V zadiiji številki »Trgiovskega. lista« pise tnu.nik Trgovsko-obrtne zbornice v Ljubljiani g. Ivan Mohorič, da. se goxori o vwji'h reformuuli v že.luz- niški sliužbi, med drugirn tudi o uki- | njenju železniii.šlkieg-a ravmaloljstx-a v j LjuWjiani in kontroie dohodkov v Ma.- ' ribcTu. Slovenskio žeJezniške prage bi L><•¦• 26 NOVA DOB A« Stran 3. naj prißle pod ravnatoljstvo drzavnih žedeznic v Zaigrebu, kantrola. dohodkov v Mariboru (ki vrši celoikupen obra- čum blagovnega ždeizniškiega promneta z inoizeunstvoimi, niadaljel obracun za inoizemski train zit in zia lofoailni pro- met ljubljanske direlkcije) pa v Boo- grad. G. Iviohorič navaja tehtne raz- loge, ki .govoTG proti ukinjienju ljub- Ijanske železniiške ctorekcik: velik pro- met, ki jie na pr. za 3.3 milj. potnikov večji ko na podracju beograjßke di- rekcije in zaostaja le za 900.000 pol- nikov na podroicju zaigrebške direkci- je, ki ima eiiikrat vieeije om>režje; lezav- no vzdrževaiije gorskih prcg, težave s tranzitnim proimjotomi, blagovni pro- met G.3 milji. tön, ki preka&a vse ostale direkciije — vse to goivori za ohranitev žekizniške diireikciijie v Ljiubljaaii. Clan- kair misli, da gre le za govorice in ape- lira na promietneiga ininistra dr. Ko- rašca, da se v slučaijiu potrebe zavza- mie za direkcijo v Ljubljani in kon,- trolo dohodkov v MardboTu. d Namočeno polenovko ima v zalogi tvrdka: Anton Fazarinc. Celje. d Popravila gramofonov izvršuje Anton Lečnik, CeJje, Glavni trg. 105 d Odrecite se kajenju, ker dim kva- ri zavese. Le, ee vzameto za pranje SGHIGHTov »RADION«. lahfco kadi- te brez skrbi- d Senzacija. Zaimorska plesalka Jo- žefima Baker je pača.stida s svojimi ba,- tiana.mii tudi Beograd. Beo'graijska po- ročila vedo potvediaiti o »vdiiciastnem sprejemu«. Sta.no in mlado .ie drlo na k'olod'vor, navinarji in orozniki so j.i s težavo krčMi pot s peroina na razrito kaldnnio pred kalodvorcun. Senzacija! Boig ve, ali bi bili tudi enako slovesno sprejeti naši najboljši kulturn.i in na- cijonalni delavci? d DosUivljanje vagonov za izvoz le- sa. Zbornica za trgovino. oibrt in itt- dustrij'o je prejela na spomenico v za- devi mastale:ga občutneiga paaniainjikai- nja cdprtih železniških voz za prevoz stavbuega ksa in drv od Generalne di- rekcije obvestilo, da so ukrenjcaii vsi karaiki, da se pospeši in poiaiči dotok praznih odprtih va#onov iz vseth pod- ročij želiezniških direkci.i v Slovenijo, da bi nioglo voaovno vodstv'o ljubljan- ske dirokcije poleg potrebe rudnikov kriti tudi potreibo lesn>e industrije v željenem oibsegiu. Obenem abvešča ge- neralna direkicija zbornico. da je za- prosila v svtJio poja'cenja izvoza in promptne odpreme stavbnoaa lesa v i-nozeinstvo tudi italijanske in rnad- žarske drža.vne želeiznioe, da odstopa- 30 naši železni«iki upravi dnevno vec- je število pra.znih vaffonov. katere se bo uporab.lja.lo izkljucn'o za prevoz stavbnega lesa. d Izvoz jugoslovanskih vin v Ceho- slovaüko. «Po ¦obvestilu, ki «a je prejela Zbornka za T01 v Ljubljani. J,e mini- strstvo za kmetijstvo poraizdolilo iMoš- nji kontingent 110.000 b,l vina v so- dib za izvoz v Čehoslova&ko po zniza- ni carinski tarifi na p'osamezna vino- rodna podrocja na sledeč način: na župsko ncgotinsko podracje 4.000 hi, na vTŠačko podroičje 30.000 hl, na vSre'msko področjo 16,000 hl. na ino- starsko podroeje 4.000 hl. na dalma- tinsko podroičje 43.000 hl. na moßla- vacko-zaig'otrsko podiroicie 6.000 h;l, na slovensko podroejie 7.000 hl. Od 10.000 hektolitrov vina v stekLenieah pa pri- pade na podwje Sloveniie 7.(X)0 hl, na, mostarsko padročie 1.500 hl ter na dalmatinsko podroeje 1.500 hl, na kar zbornica opozarja vse interesirane tvrdke. ,d Prepir v druzini s teekimi posle- clicann V Kosaikili pri Mnriboiru j-e na • n . .Petek očitail viničar Oman SV0.J1 20-lotni svakin.il Mariiü Junaf*- ko, da je preiLahikoživa in da no fuva evojt'ga döbrcft-a glasu. J)ai j,j ie v -]Q,7A tudi dvc zausnici. To je pa 20-lotno dekle tako raizjezilo, d.a. je scisla, po no- žu in sunila z njim sva-ka triktat v Irrbet, sv.oijo sestro je pa vbodla v des- no in levo rotko. Ddcteta še dioslej. niSo m-c^i prijeti, ker je zbe/.alai Oba ra- njenca sta v manborski bolmusnici. d Ravnateljslvo drl rudmku v An- hukovci sjiTc-jomia clo 11. aprila po- nudbe za doibavo 20.000 ¦ktsr^apna;. d lzseljevttnje iz tiftse drkivojv tiw- secu januarju 1929. Iz naže države se je izseMl'o meseca januarja v pr^ko- morske dcizele 1084 osob, t. j. 7.a 160 manj ko ^r mK\sccu jianuarjiii pretekle- ga letai. Najvetc izseljienoev je bilo iz Hrvatske in Dalmaicije, iz Slovenije 72, Srbiijie 66 in Črmo .core 15. Izsdjen- Položnice smo priložili zadsiji številki. Prosimo, da se jili vsi pridno poslužijo. Posebno naj store svojo dol- žaost oni, ki so z naročnino v zaostanku in pri ka- terih doslej opomini niso zalegli. Zavedajo naj se? da z nemarnim plačevanjem naročnlne povzročajo u- J pravi mnogo nepotrebnega dela in stroškov. Upravö, ci so šli najvec v Argentinijo (600) in v Zedinjene države (223). cl Ponočni brzovlak Trst—üunaJ se usta.vlja sedaj ob 0.46 za j'edno lni-nuto tudi v Trbovljahl d Ncitcčaj za mornariške vodčastni- ke. Povetljstvo »Bradarskc podoficir- skc škioLo« v Šibeniku je razpisa.lo na- tečaj' za 180 gojencev, ki se iimajio Mos na novo sprejeti v šolo. Prošnje za sprejem x to dv'ok'tno šclo d.o 1. sep- tenil)ra 1929. Inforiniacije pri ])odruž- nicah »Jadranske Stražo«. d Velikonočni pretep s težkimi po~ sledicami. Verčaj popoldne se je vršil hud pretep pri Sv. JuriiiiU v Slov. goT. Več kmečkih faintov je napadlo 21-let- nega tovaTisa Andrej'a Ederja. Rabili so nože in so Ederja obdelali. da so rn-u na vec miestih stopila crevai iz trebu- ha, Mariborski rešilni oddeltvk je spra- vil ianta v bolinišnico. d Muriborski noQomeiaki ob prttz- nikih. V Ma.riboru .ie I SSlv »Mari- bor« (ta spo'i'tni Mub si upa, pr.osimio, v imeiniU povedati, da j«o slavemski!1) premia,gal klub »Kastner & Oehler« iz Gradca 4:2. — Maribonski nerniški sportni klub »Raipicl« je pa zimagal v Bdjaku proti »Villivelier Sportverei- ne« s 3 : 2. v Oelavcu pa proti KAC z 1 : 0. d Fama cerkev pofforehi. Na Veli- koiiiočno niedieilij'0 jie pafforieila far na cer- kev Sv. Ane v Tunjiüa.h pni Kaimniku. Zgore'lü je ne le streha. tenwei' v no- tranjoßti tudi cltarjii in klopi ter tudi jieidien zvonik. Postaneik p-oižai-jia si mz- ia.gajo tako, da je nekdo od fantov, ki so terj-an-cili, vrgel agorick cig.arcte na liuahovito streho. Požar }e poivzrocil veliko ra,zburjienja v celi akolici. d Pevsko drustvo »Hurn« na La- kkem. Odbor se je komstituira,l tako, da je g. Anton Uršič, trgovski poslo- vodja v Laškem, predsednik. 131až Zu- panc, brivski mojster in posestnik, tajnik in Osikar Bullinger, eevljarski lnioj.stei', blaigajnik. — 'Po praznikih prii'iie družtvo z redn Im i. vajiaimi za spamladanski koncert. — Društvo 5te- je sedaj 24 rednih, 27 pod-pornih in i) ustanovnih članov. d Obßni zbor Hmeljarakeua druMva za Slovenijo se vnši, kale or ze jaivlienio, na Belo neddjo ob pol 9. uri dopol- dme v Robdekoivi d.v,oir.ani. Prn.vico pii- sostvovati i'inajo vsi cla'ni, glaso\alno ])ravico pa le dcfcgati, ki jih j« legüi- miralo drustveno vodstvo. d Prvo zasebno kliniko v naM ob- fasti nainerava zg'i'aditi znani kirurg dr. M. Černič v Maribcru. Kliniko ho (jo kar najiniiaderjiiediše unediti. Stala bi na oglu Krekove in Gospoeke ulioe. d Koliko so vredne nane železnice? Bivši želozniški ni!iniisU.M" Milosavljevič je odrodil svoj ča« cenifcev vse i.movi- ne naših držaivniili zeleznic. to je vseh prog, poslopiji, opremie, lokomotivne- ga in vagowsketga pa:rka ltd., (vcnitev se je seda:j izvršila. Po ndej hi bile na- še železnice z inventarjem vredne 18 milijiard dinarjev. d Splošni nemški automobilni klub. (»Adae« = Alilg. Deutscher AutGino- bil-Club) priredi old 12. do 28. aprila velik zlet po Jug.osla.vi.ii. 14. aprila pride 135 autoimioibil.av s 400 potniki preko Št. Ilja., kjer se jiim priredi sla- volok, v Marilbor. Taim. se vrši na Tr- gu Svobode (pred gradaim) oficijelen sprej'em s priraerno poigcstitvijo. (jost- le se na to adpeljejo preko Sloivenskc Bistrice, Poilijičan in Rogaiske -Slatine v Zagreb. Iz Zag.reba potuij^jo preko desire hi Dalmiacüe na Siršak in v Opatiio. d J'reganjttnje to&ilcev alkoholnih pißte v A»tankt. V Aurori, manjšem mestu sevei^oamerikaniske države Illi- nois, je navalila d'rzavna pdlicija za preganjianje točUcev aJkohola v neko trgoviino, kjer se je skrivaj tocila raa- na pija&u V lokalu ie doelo do težkega spora, tokoim kiatercfta so poMoisti go- spodaiTJa ustrelili. Ko je žena videla, da j<3 padel, s-e je rr*gla na njegovo telo, yri ce'tnur sa policisti ustrelili tudi njo in še devetletiieigia fa,nt:a,, ki je pritekel za miaterji'o. d Slovcmki irgovski akademiki na Grttkew. D'ijjafci lju:b'ljia-n,ske ••trgjovsifce akadeni'ije so napravili zn Veliko noß izlet na G-r&ko. OgLedali so si do.slisj Pa.tras in atenske zniamenitoßti. Na Veliko no.? so odpotov.a,li v Soliun, orl- koder nadfUliujiOjio pot v Carigrad in se vrncüo prciko Sofije domiov. d Čiščenje uHc v Marlboru. V ma- riborskih listih čilamo sledeči razglas : »Mestni magistrat mariborski nazna- n;a, da se bo dne 1. aprila pričelo s pometanjem cest in trgov, kakor v prošlih letih v nočnem času. Hi5ni go- spodarji oziroma njih namestniki se pozivsio, da pustijo lemeljito očistiti hodnike in peSpoti pred svojimi hišami in vrtovi v nočnem času, ko poneha cestni promets do ngjkasneje 23. ure. Smeti s trotoarjev in pešpotov je spraviti v smetišnice dotičnih hš, ne pa na cesto ali v kanalske odprtine. Trgovci se opozarjajo, da velja to tudi za čišČenje nüh trgovin in lokalov. Javni prostori, ceste, ulice in trgi pred trgovinami in lokali, se morajo pri prev»žanju b!a«a po dovrSenem delu takoj očistiti. Branjevcem, ki prodajajo blago na javrrh prostorih, se prepo- veduje vsako odmetavanje papirja in drugih odpadkov. Prebivalstvo se po- novno pozivJja, da pazi na snažnost mesfa in ne meče raznih odpadkov na tla. Prestopki te odJočbe se kaznujejo v smislu cestno—prömetnega in čistil- nega reda za mesto Maribor.« — Smo priobčili celjski mestni upravi za vzorec. R«umatizem, 'S, v giht, išijas zdravi najuspesnejše Rheas»- naä giast^. Dobiva se v vseh lekarnah. Proivaja lekarna ARKO, Zagreb Ilica br. 12. Joško Bizjak: Zgodovinski razvoj ceijske obrtno nadafjevalne sole üd njene ustanovitve i. 1883. do danes. Iz vsega tega raizvidite, da se na« obrtniski nairascaj v coljski obrtni na- daljevalni šoli marsičesa nauči, ako ta pouk redno obiskuje in ima pred vstopom v oibrtno solo tudi dobro pod- lago iz Ijiudske solie; in samio ta.k, do- ber materijail naj bi gospotdje mojstri izbirali za svoj narascaj! Ge nam poš- Ijete fanta v solo, ki ne zna izraču- nati ko'liiko je 26 in 9. se manj pa zna naštevanko, ki je duša vsomiu ra.eun- stvu, in se fant vr-hu vsega tega še pravilno podpisaiti ne zna, o kateri žalostni resnici se mora.m'o vočknatt preprieati v sprejioiiniiih izpitih ob ča- su solskega vpisovanda. potem pač ve- dlte, da bodo šolski uspebi taikih va- Proda se p&sestvo obsegjjjofe okrog 10 oralov, med tem 31/2 orala gozJa ?.a sekati, njive, trav- nike, ziciune hi5e in tüospodarskih po- slopij. MARTIN CENCEL, Lokrovec St. 4 pri Celju. Naznanild. Cenj. občinstvu Am naznanjam, UÜ preseüm s?ojo trnfiho iz PreSernove ul. 19 nn üpfknn trn 7 {p°prei pK-tnuica pusnik) tor so HU Ullflütf liy L, priporofam za nadnljnjo naklonjenost. FRANJO FKAJLE, trafikant. jencev skoraj enaki ničli in delio ž nji- mi je pa pnwi krizev not brez resnili uspehov, vsaj takih ne, kakoršni bi se morali zahtevati v naijeiumjßi meri. Carati, ali po domaöe pavedano »co- liraii« pa v s'oili tudi ne ziiiaimo. Pri- pomnim, da je prej le v splošnih ob- risih navedena uena snov razdeljena v podroibnih utenih načrtih. ki jih imia- jo uciteljii in uoitoljice vsako uro po- uka na mizi, taik'o sestavliena, da se uči vsaiko uro nekaj novega in zato niimamo časa, da bi eno in tisto reč razlaigct.li dvakrait. Vsled tesa vaJCTici. ki sem in tja iz sole izostaneio, mnogo učne tvarine zaimudijo, pola.gioma cele stvari sploh ne razuimejo. pastanejo brezbrižni in j'iim postane sola na ta naicin miufca, namesto da bi jim bila kot teoretiena podlaga v SDodbudo in veselje za boilj«© zivlj'enje. V teh slu- čaijlh, gospodje mojstri, ne pade kriv- da na na« u eitel je. Z mirno vestjo la.li-- ko trdim, da storimo povsod v soli ne saimo svoja dodižnost, tenwec sploili vse, kar se le doseci da. — Naj pri toj pri- liki omenim, da ie prišel leta 1921 k meni v šolsko pisarno nek starejši 'cev- Ijarski mojßter, ter zaßovarjail šalske zamude svoje'ga vaijeinica, ko je bilo pa.ö toliko in toli'ko dela . . . Ker je bilo šte- vilo aamud precej veliko, jte prosil, da bi se njega (m,ojstra.) ne devalo v ka- zen. Raizlo'iil sorn nuu, kaii &e sine opra- viiciti in kaj ne„ in da bo ka.zen zanj neizbežna. Brž me je mož jezno pre- kinil z beisedami: »Veste kaj, gospod., tudi jaz ne zna.m pisati in ne brati, pa sem le inojisteT in mi čisto dioibro gre. Pa tudi »lerpobu« se ni treba učiti teh reei; ee bo znal delati, pa bo že živel.« ]Jo teh besedah je mojster razburjen odšel iz sole. — Da so pri takih nazo- rih .sole sploh odvec, je nam vsean ra* zu.mljivo. Hvala Bogu, da ne sodi vsa'kdo taiko Ivud-o. Saj iiniaimo nad 80 odstotkov inojstrov in inoistric v nie- stu in okolici, ki z očetovsko skrbjo pošiljajo svoje vajence v obrtno na- dailj'CMiiln.0 soil a, in pri/znianjie takifm ucnkn imojstroim in moißtricam, ki pojni.ujeij.o zahtevo caisa ter se požrt- vovalno uklonijio za dabrobit njihove- ga obrtnipgia naTascaiia. In vsem tistim bo mladina bvaležna do ßToba.; saj so ji mojstri s svojo dobrohatnostj'O iz- gladili pot v bolij&o bodocnoist. Tudi zgodovina nam dokaizuje, da so se Jjudje za. obrtniški stan že nek- daj lota in k-ta pripravljiali z ueenjem x deln.vnieah priznaniih niajstrov,, zra- von telga so vajemci in pomoi'niki ol>- iskovali otbrtne tečaje, ki so nadome- st'ali ])ozne'jše in dajiašnie obrtne na- ila.ljevaln.e sole in vrhu vse&a telga so zreli poiniiočniki obhodili še mnogo drugih dežel po svetu, da so talko iz- popolnili svojo strokovno in splošno naobra.zbo, iiiak.a.r so še le zaoeli mi- fsliti, kje in ka;ko bi si ustariovili svo- jo obrtoivalnLco in postali sa.in.oBtotJ.ni. Zato je pa obrtni sUmi že nekdaj uži- val tisto spoötoivan>jL\ ki niu v resniei tudi gre. Co resno premislkn'o, iima človek vejjinainia vse od obrtnikov, kar potrebujo v svojieim življiondu. Obrtnik inu da ne saiiiuo izdelke, s fcaterimi si čloivek pozimi in poleti oblnci svoje telo. Ofcrtnikovi izdeliki osrerujejo člo^- veka povsod, koder hodi in .so tudi um- stveno udejstvuje; preskrbujejo mu tudi naij.razlicnejšo hra.no, stneho naid glavo in udobnost v staiiavanju. Obrt- niki itzdedujojo za c:l'o\reistvo vse potrc-b- ščino od zibdke clo groba.; brez obrt- nivskiih rokotvorov bi bil svet pust im pr.a.zen, človok pa na« in laičen ter brez ljuboga doima. Zato cast in pol no prizna>nje obrtnim stanovom. i-n tisoič- lctni pragovor »Obrtništvo ima zlata tla;« naj se dim bol.j uresniouje., deilo obrtništva pa Bog l)laj?oslovi! Kot do- scdaj naj dela vam- delavnica skupno in v slohiosti s solo za dobro vzgojo vajencev in vajenk tudi v hodoce in dobri iispehi te enotne vzaoje bodo ob- rodili Mjlcpsi sad. Če pogledamo tn»ovski stan, vidi- mo, da taan skrhno pretch.Uiao zraven telesne sposobnosti tudi dusfivne zmiož- noisti A'sakeniiu novincu, predno ga vzaniejo v trigovinski uk. Ja.z na tr- dim, da je treba za obrtni stan m.1 bolj- ših giaivic. Zakaj? Trgovec se iu-i v prvi vrsti tega, da zna svoje bla^o pra,vilno prcdati. Obrtniik niora znati pa mm,ago vec: ol>rtnik mora znniti najprvo tisto rec po vseh predpisih pravilno izdelati in potem Me tudi prav prodati. Gotov-o pa ie uniietn,oist dobro izdelave dxxsti tožjia nego spret- nost primer no Twndnüv Zato bi moral Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 26 biti vsalv obrluik najinani dvakrat ta^- ko brihten kot tr,ffavec. Vrhu rocniega izdelka ima opraiviti obrtnik tudi se s proizvodno kailkukicij'o. katere trgovec sploli no poizna,, in ta kalikulaeija je nunogo težja cd enostavne tr,govčeve prodajne kaikulacij«. Zaito podvojite. g'ospodje miogstri, svojo pozornost ob času, ko si badete izbirali vajence v sv-G'jo dclavnico. H koncu še m&lo pripaimbo. Po sklepu te;ga solskqga leta in sicer v za- četku maja naimierava colifika obrt.na nadaljevalna sola nap-raviti zopet po- učni izlet, in sicer bi sM kovinarji in stavbne stroke, t. J. nuizarii, zidarji in drugi na Falo ogdedat si našo veliko elcktrarno ter v Ruse proučit tam- kajönjo agrarmno tvornico za dušik. Vrnitev bi se izvršila mim:o Maribora, kj«er bi si agledali tudi rnesto. Cevljiarji in drage stroke, ki ima jo opraviti '/• usnjcm, bi si pa agledali Polakovo tovaa-no v Ljubliani. Ki'QJaici in sivilie pa bi poliiteli v Kranj, da bi se seznanili s tamkajšnjo vcliko tekstilno tvornico. Izlet na Falo bi se vrsil čez nedelj.o, ker abrtujujo tami in v Rušah vsak dan., tudi ob nedeljaih in praznikib. Izlet v Ljubljana in Krani bi pa bit mo'goc le v ddavnik, ker nicraj.o videti izletniki strode v obratu in posamezne delavoe na svojili miestib. Za ta dv-a iizleta — v Lju'bljiano in Kranj — bi prosil, da bi gaspodje lnioistri dovolili vajencem in vajenkaini, ki bi se ga ho- teli udeležiti, za tisti dda.vn.ik prosto. Dain v tednu, ki bi va:m bil v to naj- bolj prikladiem, pa bi na eni pribodnjiih sej dolacilii gospodje zadružni mu-el- ni.ki, a to vsaj do 15. aiprila, da so za- morean z dctičniinni tvrdkaimi se pravo- casno vse potrebno domeniti. Istočas- no vas, gaspoda, pa k torn izletom tu- di naijiprisrčneje povaibim. Kako lepo in vz:go!,jno jo to za niase vaiio.noe in va- jenke, ee taike izlete počastijo s svojo navzocnostjo tudi obrtni krogi! S to prikljiuičitvijo pokažejo svoio naiklo- njeaiiost do sole in salidarnost do uoi- telijskega zbora. Fine čipke, batiste, svile, ^ v v veliki izbiri. M ŠRIBAR, CELJE Gosposka ul. 27. Pred s^dniki» Na Sveti večer ustrelil svojega dobrega pnjatdja. Obfe je znano, da so prebivalci osamljenih krajev na Sveti večer prav posebno oprezni zoper tatove in vlo- milce. V resnici Je ti prav radi izko riščajo Božično noč v svoje temne na- rnene ter izvršujejo vlome, vedoč, da se domačini nahajajo v cerkvi in da so njih domačije z ozirom na praznike preskrbljene z vsakovrstnim živežem. V takSnem opreznem razpoloženju se je nahajal na Sveti večer lanskega leta tudi F. D. blizu Oplotnlce, ki je bil določen, da prečuje no je in naj ob- stoji. Ker je pa neznanec nato mol^al in začel ob klicu celo bežati, je f. D. dvignil puško in jo sprožil, hoteč ne- znanca prepla^iti. Takoj nato se je pa vrnil neznanec do hiše, ki ni b! na veliko presenečenje F. D.-ja n'hce drugi ko njegov dober prijatelj in znanec F. K Ta je začel vzdihovati in je pn- vedai, da je obstreljen, na kar je F. D. takoj spravil svojega prijatelja v hišo, sam pa hitel po zdravniks, ki je po- škodovanca še isti večer [jregleda! in obvezal ter ugotovil, da je eno zrno prebilo poškodovančevo velko žilo. Močna krvavitev je povzročila zama- šenje možganskih Žil in je bila po- iikodba Sinrtno nevarna. Kmalu po dogodku je poškodovani F. K. padel v riezavest in je revež de- loma res po svoji lastni krivdi na Štefanovo popoldne umrl. Obtoženi F. D. se je radi svojcga dejanja moral zägovarjati pred celj- skim okrožnim sodiSčem, ki je prišlo do prepridanja, da je obtoženi F. D. iz neprevidnosti povzročil smrt F. K. ter je obtoženca obsodilo samo na 4 tedne strogega zapora. Pričujoči sluČBJ naj bo predvsem našim kmečkirn Ijudem v svarilo, da prehitra raba orožja včasi ni dobra. Pozor ored sleparskimi agents! Matija Tričler, doma iz Vojvodine, po lastni navedbi bivši novinar, je sklenil poiskati si pri nas v Sloveniji na lahek način zaslužek, Na zvit način je dobil brezplačno v svoje roke veČ komadov almanaha «Naše nebo 1 moie», ki ga je izdala svojčas redakcija «Vidovdana» v No- vem Sadu in ki predstavlja vrednost 20 Din. . . Tričler je dal na sprednjo stran platnic tiskati imena raznih večjih tvrdk v Sioveniji ter se zgtasil nato pri teh tvrdkah v svrho nakupa al- manaha. Pri tem je natvezal svojim žrtvam, da pobira poleg 20 Din tudi prispevke za avijatiške invalids, pri čemur je izvlekel neko v cirilici na- pisano potrdilo od nekega ministrstva v Beogradu. Na ta način je dobil na lim tri večje tvrdke v Sloveniji in županstvi v Celju in Mariboru, pri katerih je nabral sku- paj na sleparski način 3500 dinarjev in jih je seveda porabil zase. Prejšnji teden se je moral zago- varjati pred okrožnim sodiščem v Celju radi hudodelstva goliufije in ga je sodišče obsodilo za njegovo sle- parsko početje na 6 mesecev ječe. Ob tej priliki pripomnimo, da skoto ne mine dan, da bi se ne zglasili sedaj ItNodna nowosf! "¦•w*» z okaseno visoko peto (Ornament) prava pralna svüa samo pri tvrdki A. Pajk & Comp. nasl. J. VEBLE i mcdi-a trgovina , Ceije Kralja Petra c. 13 daje dlwno p'^n® Aranul Piraniic dne 24. julija 1928 popoldne na obmejnem zidu svojega vrta ustrelil dve mački, črno in belo. Prva je bila last toži- teljice g. Zinnauer, druga pa tožiteljice Čanč. Zavladalo je radi tega dogodka veliko razburjenje, pa tudi smeha je bilo dovolj, posebno, ker se je par dni po dogodku prikazal na hišnih vratih g. Pitamica velik lepak s sle- dečim tekstom : »Pozor mucike!«. Tukaj stanuje g. Emanuel Pitamic, maiji lovec >Pozor mucike!« Kmalu nato sta vložili omenjeni gospe tožbo pri okrajnem sodišču v Celju, v kateri sta zahtevali odškod- nino za ustreljeni mački, češ, da sta jima mački potrebni za lov na miši, da ju obvaruje večje škode in pa, ker sta mački bili jako dobro vzgojeni. O. Pitamic se je zagovarjal pri raz- pravi, da je maČki ustrelil zato, ker sta mu škodo delali, ponesnažili sta salato in grozdje ter teptali cvetlice, zakar zahteva 500 Din škode. Po zasli.^anjü 12 prič je sodiši!e je napetosti poslušalcev razsodilo, da bo toženec Emanuel Pitamic dolžan pla- čati tožiteljicitna za ustreljeni mački 50 in 70 Din ter poravnati pravdne stroške, ki seveda daleko presegajo vtožena zneska. Sodi§če se je postavilo na povsem zakonito stališče, da toženec ni bil upravičen ustieliti mački, četudi sta mu delali škodo. Toženčeva dolžnost je bila, da mačke na primeren način preplaši ali ujame in nato zahteva od njiju lastnic poravnanje nastale Skode. Po naziranju sodišča toženec v nobe- nem slučaju ni bil upravičen pokon- čati mački, g!ede katerih je dobro vedel, da ste tožiteljičine, temmanj pa iste zakopati na skrivaj In brez ved- nosti tožiteljic. Saj more tudi po gozdnem zakonu lastnik koze, ovce, svinje in perutnino, če ne more iste ujeti, sicer ustreliti, mora pa iste pu- stiti ustreljene na lieu mesta. Tako je končala zanimiva »mačja pravda«, ki jo tudi za marsikoga poučna- Ero. Na hrano in stanovanje sprejmem takoj ali začetkom prihod- njega leta dva boljša dijaka ali di- jakinji. Naslov v upravi. 1-3 Na stanovanje in hrano se sprejmeta dva gospoda v lepo in zra^rio sobo. V isti hiši se odda pod- stregno stanovanje. Naslov v upravi. Zemfjisce okrog 600 m2, naprodaj. Dobra zemlja sadonosnik, tudi za stavbisče pripravno m Vpraša se: Ivan Jazbec, tapetar, Za- vodna (pri Skalni kleti). 3-2 Hišo (vilo) v Celju ali bližnji okolici kupim. Prosim pismene ponudbe z navedbo zadnje cene na upravo lista pod štev. 206. iz vseh rudnikov prvovrsten dobavlja in do- stavlja trgovina Franio Jo&t, CeSjs» Alehaudruva ul. 4 Kupi se vila ali hiša z vrtom v mestu. Ponudbe na upravo lista. 2-2 Proiäa se po ugodni ceni popolnoma n o v visokofrekvenčni masažni aparat z uliravioletnimi žarki. Naslov v upravi. PrcHiog Tiaka in izdaja Zvezna tiskarna. — Odg>ovoreo za izdaja/telja, tiskanio in redakcijo Milan č§ti*a v Celfrt.