Posamezna Številka 6 vinarjev. ŠleV. 250.	Ljubljane 8 vin.	V Lj®« V Ml 'j. OlM 1912.	LBlO XL
e= Velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 ia en meseo „ . „ 2*20 n Nemčijo oeloletno „ 29-— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej .	K 24'—
sa pol leta „ .	„ 12'—
za četrt leta „ .	„ 8'—
za en meseo „ .	„ 2 —
V	upravi prijemali meteCno K 1-70
===== Inseratl: .
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat......13 „
za trikrat......10 „
ia večkrat primeren popnst.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mn^ 30 vinarjev.
-Izhaja: >
vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nri popoldne.
fcsT Urednlitvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/01. RokopUl se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. -saj Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telelona st. 188.
Kaj pa Avstrija? Včerajšnji Stiirgkhov govor nič ne pove. Zdi se pa, da je zdaj tudi Berchtold tisti nezmiselni status quo opustil. Glasom francoskih listov se Avstro-Ogrska zdaj trudi, da bi se Turčiji ohranil Carigrad z okolišem in da bi se ustvarila neka nevtralna zona med novimi teritorialnimi pridobitvami Srbije in Črne gore na eni, Avstrije na drugi strani. Če se Berchtoldu to posreči, dobro.
Kar se situacije na bojišču tiče, se turška glavna armada po zavzetju Baba Eskija in Bunarhissarja umika doli proti Čataldži, 40 km pred Carigradom, kar dokazuje, da se za boj na ravnem sploh ne čuti več sposobno. Odrin je od Carigrada odrezan in se ne bo vzdržal. Gros bolgarske armade lahko nadaljuje pohod v Carigrad, dočim en del Odrin oblega, ne da bi bilo treba veliko žrtev, ker v mestu menda manjka živil.	|
Na zapadu se turška armada tudi umika, Srbi in Bolgari so že v Velesu, o Zekki paši se pa ne ve, kam se je umaknil; eni pravijo, da v Serres, drugi, da v Demir Kapu. Če še Grki z juga daleč proderejo in zmagajo bitoljski zbor, je tudi usoda Soluna zapečatena. Bolgari so zavzeli že Dramo, s čimer je odrezana zveza med Carigradom in Makedonijo.
Grčija operira na vzhodu in na zapadu. Na zapadu prodirajo Grki počasi, ker je epirsko ozemlje zelo gorato in morejo komunikacijske črte le s težavo obdržati. Glavna stvar je, da zavzamejo Prevezo, s čimer bo omogočeno provian-tiranje. Po zadnjih vesteh jo že s kopnega in od morja sem oblegajo.
Na vzhodu Grki naglo napredujejo. Po Zavzetju Servije in Kožanija so zdaj zavzeli tudi tripotamoško sotesko, ki tvori pot do Verije.
Grki operirajo tudi z brodovjem pred Dardanelami,
Padec Skadra je tudi neizogiben.
Grško vsiaja.
Dr. Ig. Žitnik.
Vstaje v Srbiji so se ponavljale, kakor smo slišali, izključno proti strahovladi turške soldateske in njenih grozovitih poveljnikov. Politični ali verski nameni dolgo vrsto let niso družili srbskih vstašev. Grška vstaja pa je takoj v začetku zasledovala v prvi vrsti politični smoter, namreč popolno osvoboditev stare Grške in ustanovitev nove bizantinske države s Carigradom kot središčem. To je bil že načrt ruske carice Katarine II., seveda s tem razločkom, da zasede bizantinski pre-
stol ruski knez Konstantin. Nesrečna avstrijsko-ruska vojska proti Turkom in poznejši boji evropskih držav proti Napoleonu so razdrli ta načrt, ki so si ga osvojili Grki na svojo roko in odgovornost.
Med vsemi balkanskimi narodi so si Grki skozi stoletja pod raznimi tujimi vladami ohranili še največ narodne zavesti. Spomini na slavno preteklost, ideja hele-nizma in vedno občevanje z zapadnimi narodi so budili v višjih krogih upanje, da se narod otrese turškega jarma in tujih jerobov. Leta 1814. so trije mladi Grki v Atenah ustanovili znanstveno društvo »heterijo filomuzon«. To društvo pa se je hitro razvilo v politično zaroto »filike hetriza«, ki so jo podpirali bogati Grki v Odesi. Ta tajna politična zarota se je širila povsod med Grki v Turčiji, Bolgariji, Rusiji, Moldaviji in Valahiji. Na čelo te heterije se je postavil knez Ypsilanti, ki je bil tedaj v ruski vojaški službi in je računal na rusko pomoč. Ypsilanti je s »sveto vojsko« udri v turško Moldavijo in 8. su-šca 1821 v Jašu izdal poziv na vse Grke, da se vzdignejo proti Turkom. Ruske oblasti so v pričetku zatisnile oči. Ko pa je Ypsilanti prosil pomoči ruskega carja Aleksandra, ki se je tedaj mudil na kongresu v L j u b lj a n i, je dobil odgovor po svojem rojaku grofu Kapodistria, da mora razpustiti svojo »sveto vojsko«. Mogočni knez Metternich, ki je tudi srbskim vstašem odrekel vsako pomoč, je pregovoril carja Aleksandra, da prepove Ypsi-lantiju vsako nadaljno akcijo proti Turčiji. Ruski konzul v Jašu je 9. aprila javno razglasil, da Rusija ne odobrava grške vstaje. Isto je storila Avstrija in grški patrijarh v Carigradu je, prisiljen od sultana, Ypsi-lantija izobčil iz grške cerkve. Ypsilanti se je nekaj časa s svojimi grškimi, bulgar-skimi in srbskimi vstaši boril s turškimi četami, a je končno brez uspeha moral bežati na Ogrsko, kjer so ga ujeli in zaprli.
Več uspeha pa so imeli grški vstaši doma na Moreji, na otokih in v Tesaliji. Že v aprilu so se hkrati z Ypsilantijem vzdignili Grki zoper Turke. Meseca maja in junija so vstaši osvojili že vso Morejo, izvzemši trdnjave. Vstaja se je razširila v Tesalijo in na otoke. Pričelo se je grozno klanje in požiganje, boji z ognjem in mečem. . Sultan Mahmud II. je sklenil, da ukaže pobiti vso grško rajo, naj je grške ali slovanske krvi. Ker je »šejk ul izlam« (verski poglavar mohamedancev) posvaril sultana, naj vendar prizanese nedolžnim osebam, ki niso zapletene v vstajo, je bil odstavljen. Njegov naslednik je izdal »fetvo«, da sme sultan iztrebiti vso »rajo, ki je v orožju«. In res so ga Turki na velikonočno nedeljo 22. aprila 1821 brez
Današnja številka obsega 8 strani. S prilogo »Naša Gospodinja«.
Diplomanti M vojaška situacija Da balkanskem ftojišču.
Osmansko gospodstvo v Evropi stoji pred svojim koncem. To uvideva danes tudi tista avstrijska diplomacija, ki se je do zadnjega trdovratno držala principa statusa quo na Balkanu in tako nujala svetu zanimivo sliko, kako je ravno tista država, katera je izmed vseh prva dobila od zgodovine nalogo ščititi Evropo pred turškim barbarstvom, Turka v njegovih zadnjih izdihljejih branila.
Sijajne zmage bolgarskega in srbskega Orožja so teorijo nedotakljivosti Turčije do temelja podrle. Ostala Evropa, izvzemši naš zunanji urad, je to dejstvo takoj priznala. Značilno je, kako so se ravno listi v nemškem cesarstvu, izvzemši »Frank-furterico«, takoj zavzeli za Bolgarijo, kakor hitro je Turkom prvi veliki poraz prizadela. Glasilo centra je lepo poudarjalo, da Nemci dozdaj niso poznali zgodovine in da niso vedeli, da je bolgarska kultura pod Simeonom Velikim ustvarila v srednjem veku veliko balkansko državo, koje obali so namakala tri morja: črno, egejsko in jadransko — Turek jo je uničil in ves kulturni razvoj balkanskega slovanstva ustavil. Danes se gre za to, da se barbarski osvojalec iz Balkana vrže. Laški listi stoje odkrito na strani Srbije in Bolgarije in že Avstrijo postrani napadajo, čemu se kuja. Angleška javnost se je spomnila Gladstonovih tradicij in simpati-zira po veliki večini z balkanskimi krščanskimi narodi, o Rusiji ne govorimo. Francozi se trudijo, da med avstrijskim stališčem in stališčem ostalih velesil ter balkanskih držav posredujejo. Srbski in bolgarski diplomati izjavljajo, da avstrijske gospodarske interese priznavajo in da jim je veliko na tem, da Avstrija postane prijateljica balkanske zveze v obojestranskem interesu; zahtevajo pa tudi, da se balkanske države k eventualni konferenci kot enakopravne povabijo. Odločno se seveda obračajo tudi proti eventualnemu poizkusu zmagovalcem s silo iztrgati osvojene zemlje in pravijo, da se vojska ne bo končala, predno Bolgari ne pritrdijo svetega križa na Hagiji Sofiji. Nobena evropska država se ne bo mogla tako omadeževati, da zabrani propad osmanstva. Balkanski listi pišejo tako, ker vedo, da imajo za seboj Rusijo, koje car je kralju Peti "> na zmagi pri Kumanovu čestital.
LISTEK.
Roži sveta.
Angleški spisal H. R. Ilaggard.
(Dalje.)
VIII. POGLAVJE.
Vdova Masuda.
Mnogo inesocev je preteklo, odkar sla onega zimskega jutra sedela brata na konjih pri cerkvici sv. Petra na bregu in ranjenega srca zrla :na Sala-dinovo galejo, ki je plula proti jugu ter nosila seboj Rozamundo kot vjet-nico. Ker nista imela ladje, da bi šla za njo — bilo bi tudi prekasno, čeprav bi jo imela — sta zahvalila one, ki so jima prišli na pomoč, ter sc vrnila domov na steeplski grad, kjer sta imela marsikaj urediti. Med potjo sta izvedela od raznih ljudi novice, ki so jima celo stvar dodobra pojasnila.
Izvedela sta n. pr., da je galeja, ki so o nji mislili, da je trgovska ladja, uamenoma priplula tja, češ, da ima poškodovano krmilo in da je na božični večer s pritokom odplula dalje in se usidrala kake tri milje daleč od zaliva. Od tam je v mraku odrinil velik
čoln, ki ga je vlekla za seboj in ki so ga pozneje našli popuščenega. ob ustju steeplskega zaliva. Njegovo kakih trideset glav broječe moštvo z romarjem Nikolajem na čelu se je skrilo najprej v bližnjem gozdiču kakih petdeset korakov od gradu, kjer so pozneje našli njihove sledove in kjer so čakali znamenja, da v slučaju potrebe napadejo grad in ga zažge. Pa to ni bilo potrebno, ker se je popolnoma posrečil zviti načrt z otrovanim vinom, ki si ga je edino Jutrovec mogel izmisliti.
Dva dni pozneje so z velikimi slovesnostmi pokopali sir Andreja v slan-gatskem samostanu v istem grobu, kjer jc počivalo srce njegovega brata, ki je padel v vojski na Jutrovem. Po pogrebu so odprli njegovo oporoko. Iz nje so dognali, cla je zapustil vse svoje imetje hčeri Rozamundi; razven nekaj denarja svojima nečakoma, stangat-skemu samostanu, za ustanovo za mašo in neka j darov za posle in uboge. Bratoma pa je bilo šc naročeno varovati njegovo hčer in oskrbovati njena posestva, dokler si ne izbere moža.
Ta posestva sta izročila brata ob-onem s svojimi stangatskemu pri j or ju Janezu, da jih oskrbuje po določbah oporoke, za trud pa vzame deseti del najemščinc in drugih dohodkov. Nje-
mu so tudi izročili v varstvo dragocene dragulje, ki jih je poslal Saladin, potrdilo in seznamek za vse to pa so v prepisu dali shraniti pri znanem odvetniku v Southminstru. To je bilo treba, ker so za te dragulje vedeli samo prijor in brata. Ko je bilo to urejeno, sta tudi brata naredila oporoko v korist drug drugemu, oziroma dedičev, ker je bilo pač malo upanja, da se oba povrneta živa nazaj. Vse sta uredila tudi za dušo; prejela sta iz i-ok prijorja Janeza sveto obhajilo in ž njim njegov blagoslov. In nekega ranega jutra, ko so še vsi drugi spali, sta tiho odjezdila proti Londonu.
Na vrhu steeplskega /griča sta brata obrnila svoja konja, da se še enkrat ozreta na svoj dom.
Ali bosta šc kdaj videla steeplski grad? Ali je jima bilo usojeno pasti ali slavno zmagati v tem pohodu proti mogočnemu Saladinu? — Drzen pot! Vsak, s komer sta o tem govorila, jima je rekel, da sta blazna. Pa spomnila sta se poslednjih besedi sir Andreja, ki jima jc velel biti pogumnima. Zdelo se jima je, da nista čisto sama, da ju stric spremlja s svojim duhom in svetom.
Živa jima je bila tudi prisega, ki sta jo prisegla stricu, drug drugemu in Kozamuncli. In v znamenit <1« ho-
vsake preiskave obesili na cerkvena vrata. Tri dni pozneje so židje truplo vrgli v morje. Ubili so več grških škofov v Carigradu in po deželi, razrušili več sto grških cerkev, požgali na tisoče vasi, samo v Carigradu pomorili 40 članov prvih grških družin in na otoku Hiju (Chios) nad 20.000 kristjanov, okoli 47.000 pa so jih prodali v sužnost.
Sedaj šele so se zganili evropski diplo« mati. Rusi doslej niso nikdar podpirali balkanske raje iz verskih nagibov; netili so pač vstaje med kristjani, da bi se jih posluževali proti Turkom za nove zemlje. Strašno poročilo o turškem klanju pa je vzdignilo vso kulturno Evropo proti sultanu. Filheleni so nabirali denar in orožje zoper Turke. Mnogi so sami hiteli raji na pomoč. Omenim slavnega angleškega pesnika Byrona. Ker je bil carigrajski grški patrijarh tedaj še skupni poglavar pravoslavnih Rusov, Srbov, Bulgarov in Grkov, je ruski poslanik v Carigradu nastopil kot protektor v zmislu dogovorov iz 1. 1774. in v Bukareštu iz 1. 1812. Ruska vlada je 28. junija poslala sultanu »ultimatum«, obenem pa je car Aleksander v okrožnici vprašal velesile, kaj se zgodi s Turčijo, ako jo premaga Rusija. Rusija je zahtevala od Turčije, da popravi vse razrušene cerkve, zagotovi versko prostost in umakne svoje posadke iz Valahije in Moldavije. Ker ruski poslanik Stroganov v določenem roku ni dobil odgovora od sultana, je 10. avgusta zapustil Carigrad. Medtem je zopet nastala vojska med Turki in Perzi. Turški sultan je ubral milejše strune in odgovoril ruski vladi, da hoče pomilostiti vso krščansko rajo, ki se ne udeležuje vstaj. Po ljubljanskem kongresu pa knez Metternich ni mogel neposredno vplivati na carja, ki je vztrajal pri svojih zahtevah. Sultan je odnehal, pognal svoje divje tolpe iz Valahije in Moldavije in imenoval dva rumunska bojarja za ho-spodarja, Sturdzo in Dhiko. Drugo leto v jeseni so se zastopniki »svete zveze« sešli na kongresu v Veroni. Poleg španskega vprašanja je bilo na dnevnem redu tudi grško. Grki so bili že prejšnjo jesen osvobodili nekaj mest in na Kreti Turki niso mogli zatreti vstaje. V prosincu 1822 se je v Epidavru sešla prva grška narodna skupščina, proglasila neodvisnost Moreje in izvolila narodni svet peterih članov. Prva grška vlada se je uta-borila v gradu Akrokorinta,
Turki pa so imeli v oblasti še več postojank na Moreji, v Epiru in Tesaliji. S pomočjo egiptovskega podkralja Mehmeda Alija so Turki 1. 1824. popolnoma zadušili vstajo na Kreti in na Moreji. Grki so bili skoraj že poraženi, ker je med njimi na-
četa držati to prisego do smrti, sta si molče stisnila roki. Obrnila sta svoja konja proti jugu in odjezdila lahkega srca dalje, ne zmeneč se. kaj sc jima pripeti. Bila sta viteza tudi po duhu in dana beseda jima jc bila dražja nego življenje.
■* * *
Nekega vročega julijskega jutra je jadrala trgovska ladija v zaliv sv. Jur-ja v Bejrutu ob sirijskem obrežju. Ciper, od koder je odveslala, ni bil slo milj oddaljen, in vendar je ladija potrebovala šest dni za to pot, ne radi viharjev — teli v onem letnem času ni bilo — marveč ker ni bilo ugodnega vetra. Kapitan in potniki — večinoma trgovci z Jutrovoga in njih služabniki ter romarji vseh narodov — so zahvalili Boga za srečno vožnjo; v onih časih jc bil namreč jako srečen oni, ki jc brez inesreče prišel čez morje.
Med potniki sla bila tudi Godvin in Wulf, ki sta potovala brez oprod in služabnikov. Na ladiji sta bila znana kot brata Peter in Janez iz mesta Lin-colna, ki sta ga nekoliko poznala, ker sta bivala tam na svojem potu v škotsko vojsko; kot preprosta človeka z majhnim posestvom, ki romata v sveto deželo, da na svetih krajih molita zase in za pokoj svojih rajnih.
SKOPLJE.
1. Trdnjava. 2. Turška utrdbica pri Skoplju. — 3. Pogled na Skoplje.
stala anarhija. Vsled nečloveškega početja Turkov pa so Anglija, Avstrija in Rusija posredovali pri sultanu. V oktobru 1823 sta se v Črnovicah sestala avstrijski cesar in ruski car. Car Aleksander ni bil nikdar pravi prijatelj grških vstašev, njegovi boji s Turčijo so imeli namen, da raztegne svojo oblast vsaj do Donave. Tudi Grki so se prepričali, da morejo meje svoje bodoče države razširit' kvečjemu do Makedonije in da jim vse veh ie zapro pot do Carigrada. Začetkom 1. 1824. je ruska vlada razposlala zaupno spomenico, kako naj bi se rešilo grško vprašanje. Predlagala je, naj se grške zemlje razdele v tri kneževine pod nadvlado turškega sultana, in sicer: Vzhodni del Grške naj bi se združil s Tesalijo, zahodna Grška z Epirom, Moreja ali Pelo-ponez s Kreto. Grški otoki naj dobe občinsko samoupravo. Ta ruski predlog je razočaral Grke in vznevoljil Turke. Sultan Mahmud je zopet prosil pomoči svojega vazala v Egiptu, Mehmeda Alija. Ta je poslal svojega sina Ibrahima z armado, ki je zasedla Kreto in Morejo ter pričela oblegati trdnjavo Navarin.
Mejtem je v Peterburgu (1825) zboroval evropski kongres. Knez Metternich je predlagal, naj se ustanovi neodvisna grška država; temu predlogu je pritrdil francoski zastopnik, Rusija pa ga je odklonila. Turčija sploh ni hotela slišati o miru z Grki in ti so se obrnili za pomoč do Angležev. Nov ruski car Nikolaj I. (1825 do 1855) je z Angleži sklenil pogodbo, da Grška in Srbija postanete sicer samostojni državi, vendar pa turškemu sultanu še plačujeta davek; vsi mohamedanci pa naj zapuste grške dežele. Obenem pa je ruski car poslal sultanu »ultimatum«, v katerem je zahteval, naj sultan izpusti srbske vjet-nike, »status quo ante« v Moldaviji in Valahiji in določitev rusko-turške meje. Sultan je sicer takoj izpustil srbske vjet-nike, nadaljna pogajanja pa je zavlačeval še pet mesecev. Dne 23. aprila 1826 so Turki in Egipčani po hudih bojih Grkom iztrgali najmočnejšo trdnjavo Missolonghi.
V to dobo spada katastrofa, ki je bila za Turčijo največjega pomena. V 14. stoletju ustanovljeni janičarski kor je bil že v 17. stoletju za sultana in državo največja nevarnost, v 18. stoletju in začetkom 19, pa naravnost nesreča. Turški zgodovinar Assad Efendi piše: > Janičari so od židovskih in krščanskih bank zahtevali takse in mnoge uničili; kristjane so zasmehovali pri božji službi, morilce in razbojnike so za odkupnine izpuščali iz ječ.« Sultan Mahmud je sklenil, da uniči te trote v turški armadi. Zagotovil si je zanesljive čete in naznanil janičarski posadki v Carigradu, da vpelje novo orožje in vežbalnik po evropskem zgledu. Temu so se janičari uprli v svoji vojašnici. Sultan je to pričakoval in ukazal topove nastaviti na trgu pred janičarsko vojašnico. Dne 16. junija 1826 je bilo mesarsko klanje upornikov. Pomorjenih jc bilo do 6000 janičarjev. Strašna je bila ta osveta sultana Mah-muda. Drugi dan je sultan razposlal vsem svojim guvernerjem (valijem) ukaz, da morajo razpustili janičarske posadke. Toda konservativni staroturki so v Odrinu, Halepu in Erzeremu potegnili z jani-čarji, v Sarajevem so se celo uprli temu ukazu in pregnali svojega pašo, ki je zbežal v Belgrad. V Carigradu so sultanovi pristaši pobili mnogo dervišev, ostale pa večinoma pregnali v Azijo.
Sultan je pričel izvajati reforme. Pričel je z armado. Izvesti je hotel centralizacijo uprave, zatreti mnogočne turške fevdalce in vpeljati nekatere moderne naprave. To je bil tedanji evropski absolutizem vladarjev z mohamedanskim značajem države. Toda »janičarske koline« so pretresle vso Evropo, ki je pričela kazati več simpatij in usmiljenja do zatirane krščanske raje. To priliko <e porabil
ruski car in ponovil svoje zahteve, ki jih je navedel v »ultimatumu« z dne 17. sušča 1826. V novi pogodbi z Rusi z dne 6. oktobra 1826 v Akjekmanu je sultan izpolnil vse ruske zahteve in povrhu še dovolil ruskim ladjam prosto vožnjo skozi Bospor in Dardanele. O Grški v tej pogodbi ni bilo govora, vendar je bila Turčija hudo ponižana.
Grki so dobivali posebno od Angležev znatne podpore v denarju in orožju, angleški častniki so vodili grške čete in brodovje, toda Turki so se trdovratno ustavljali in zasedli tudi Atene in Akropolis. V aprilu 1827 so Grki izvolili za predsednika nam že znanega Kapodistrijo, ki je bil doslej v ruski službi. Sultan pa je odklonil vsako posredovanje in vtikanje tujih držav v notranje zadeve svoje države. Posledica je bila, da so Anglija, Rusija in Francija 6. aprila 1827 v Londonu sklenile trozvezo in zahtevale od sultana premirje z Grki. Sultan se ni zmenil za trozvezo in ukazal Ibrahimu paši, naj s turška-egipčanskim brodovjem, ki je štelo 92 ladij, prepeljejo nove čete na Morejo. Turško brodovje je bilo že zbrano pri Navarinu, kamor je 20. oktobra priplulo tudi združeno angleško, francosko in rusko brodovje. Turško-egipčansko brodovje je bilo skoraj popolnoma uničeno. To je bil za sultana najhujši udarec, zato se je maščeval s tem, da je zaplenil vse tuje trgovske ladje v Carigradu in razglasil sveto vojsko proti Evropi. Rusi pa so bili pripravljeni, in že maja 1828 so prekoračili Prut, zasedlv glavna mesta v Moldaviji in začeli oblegati Brailo. Ker Turki niso imeli mornarice, je rusko brodovje oblegalo Varno in Burgas, armada Silistrijo in Šumlo, v Aziji pa je ruski general P a s k i e v i č osvojil Kars, Erzerum in druge trdnjave. Bulgari so sedaj prvič podpirali rusko armado proti Turkom. Ruske zmage pa so prestrašile druge velesile, posebno Anglijo in Avstrijo. Knez Metternich je pričel posredovati. Na Balkanu je prodiral ruski general D i e b i č proti Odrinu, kjer se je močna turška posadka brez boja udala 19. avgusta 1829. Nikdar preje ni ruska armada prodrla čez Balkan in imela odprto pot do Carigrada. Evropski diplomatje so bili že v strahu, da si Rusi osvoje Carigrad. Anglija, Francija in Prusija so po svojih zastopnikih rotile sultana, naj hitro z Rusi sklene mir. Po daljših obravnavah je bil 14. septembra 1829 v Odrinu sklenjen mir. Turki so morali Rusom takoj izplačati 100.000 zlatov, umakniti svoje posadke v Moldaviji, ruskim trgovcem povrniti vso škodo za zaplenjene ladje in blago, odstopiti Rusom nekaj ozemlja v Armeniji in obljubiti neodvisnost Grške. Za sultana najhujši pogoj pa je bil, da se morajo iz Moldavije, Valahije in Grške izseliti vsi mohamedanci. Srbskemu knezu Milošu je moral sultan priznati dedno pravico in mu odstopiti še šest srbskih okrajev. Dne 3. svečana 1830 so države proglasile Grško za neodvisno kraljestvo. Turčija je obdržala Tesalijo, Epirus, mnogo grških otokov s Kreto; otok Samos je ostal sicer Turčiji s samoupravo in 1. 1833. je bil izvoljen Štefan Vogorides kot prvi krščanski knez.
Prvi grški kralj je bil bavarski princ Oton (1832—1862). Njegova naloga je bila težka, ker narod je bil vsled dolgih bojev s Turki razcepljen in podivjan ter sovražen tujcem, zlasti Nemcem. Kralj se je slednjič odpovedal prestolu. Njegov naslednik je od 1. 1863. danski princ Jurij I., ki vlada še danes. S pomočjo velesil je kralj Jurij združil z Grško Jonske otoke Otok Kreto, koder so se ponavljale vedne vstaje in boji med Grki in Turki, je grška zbornica nedavno proglasila za grško posest. Velesile tega sklepa še niso odobrile.
Koncem tega dejanja turške tragedije pripomnim, da je 1. 1833. bila Turčija že tretjič pred razpadom. Prvič 1. 1827., drugič 1. 1829. in tretjič v 1. 1833., ko sta sul-
tanov vazal v Egiptu Melimed Ali in njegov sin Ibrahim sultanu iztrgala Egipet, vso Palestino in Sirijo in jc ruska armada stala že v Carigradu in so ruske ladje stra-žile sultana proti mogočnemu uporniku, ki je nameraval strmoglaviti sultanov prestol. Ko bi se bil ruski car tedaj združil z Meh-medom Alijem, da si razdelita Turčijo, evropske države bi priznale Jait accompli«. Toda prišlo je drugače.
Boloarsko-lurška vojske.
Turška armada se umika proti čataldži.
Milan. »Corriere della Sera« poroča iz Sofije: Bolgarske čete so Turke iz Bunar Hissarja, kamor se je turška armada po padcu Lozengrada umaknila, prepodile in se Turki umikajo na črti proti Čataldži, 40 kilometrov od Carigrada, ne da bi poizkusili bitko ob Ergene-reki. To se smatra za dokaz, da se Turki ne upajo meriti z Bolgari, dasi so lozengradske in odrinske čete bile najboljše turške. Ob črti Četaldže-Terkos se nahaja 19 močnih fortov, ki se raztezajo 30 kilometrov daleč, potem pa od tu proti Carigradu še 20 drugih utrdb. — Zavzetje važnega prelaza Kresne se uradno potrjuje.
Pomen zavzetja Baba Eskija.
London. »Pal-Mall-Gazelte« piše, da zavzetje Baba Eskija sili armado Nazim paše, da izpremeni fronto svojih čet. On, ki se je pripravljal, da odbije napad od severa, se mora zdaj braniti od napada z juga. Turki gredo nasproti novemu Sedanu.
Bolgari zasedli Dramo!
L o n d on. »Times« poroča, da so Bolgari v ponedeljek ponoči zavzeli tudi Dramo, ki leži na železniški progi Carigrad—Solun, in tako odrezali prevažno zvezo med glavnim mestom in Makedonijo.
Turki nič ne vedo, ali se lažejo.
Carigrad. Generalissimus turške armade brzojavlja, da je bolgarska armada, ki je pri Lozengradu utrpela velike izgube, svoje prodiranje ustavila. Zato se turška armada pripravlja na ofenzivo in bo v kratkem prišlo do odločilne bitke.
K temu je pripomniti, da so Bolgari medtem že zavzeli Baba Eski. »Corriere della Sera« poroča iz Sofije, da Bolgari niso zajeli samo onega vlaka z municijo, o katerem se je že poročalo, marveč še drug vojaški vlak, naložen z moko.
Odločilna bitka pri Čorlu?
»Neues Wiener Tagblatt« poroča s posebne strani iz Berolina: Turška armada, ki ji poveljuje Nazim paša, je ojačena s štirimi maloazijskimi armadnimi zbori. Snežni viharji na Balkanu. Iz Sofije se brzojavlja 29. t. m,: Po vseh gorskih prelazih, ki vodijo iz Bulga-rije v Rumelijo, sneži, kar operacije zelo ovira. Z zmago pri Lozengradu in s pričakovanima padcema Odrina in Skadra se konča prvi del vojske. Nadaljnji razvoj vojske je odvisen od vremena. Bulgarski »Rdeči križ« si namerava 20 milijonov frankov izposoditi. Dolg namerava poravnati v 60 letih. Izdati namerava zadolžnice po 20 frankov.
Podrobnosti o bitki pri Lozengradu.
O bitki pri Lozengradu se še poroča: Turški redni vojaki so se hrabro bili, odpovedali so pa rezervniki. En turški rezervni polk, ki je radi slabe preskrbe popolnoma opešal in obupal, je pobegnil, še predno je zadel na Bulgare. Potegnil je
za seboj tudi druge polke. Iz Carigrada poroča -Daily Mail«: Azim bej, poveljnik Lozengrada, je bil vojnopravno usmrčen. General princ Azim, ki mu pripisujejo odgovornost za turški poraz v Lozengradu, je gojenec pruskih kadetnih šol in je služil pri pruskih gardnih dragoncih. Iz pruske armade je moral izstopiti radi dolgov.
O bitki pri Kočani (zapadna armada)
objavljajo sofijski lisli zelo obširna poročila in poročajo, da jc bila v sedanji vojski najbolj krvava. Bitka je trajala tri dni in tri noči. Ko se je bitka pričela, so se nahajali Bulgari v obupnem stanju. Turki so neprestano z novimi ojačenimi silami napadali 12 bulgarskih bataljonov. Bulgarski vojaki so hrabro ves čas Turke zadržavali, dasi vse tri dni niso počivali in spali. Šele tretji dan so bili Bulgari ojačeni in so nato junaško Turke premagali.
Načelnik bulgarskega generalnega štaba gojenec laške vojaške šole.
Laško časopisje z zadovoljstvom poroča, da je izdelal vojni načrt za balkanske zvezne armade načelnik bulgarskega generalnega štaba Vičev, ki je učenec neke laške vojaške šole.
Prodiranje Bulgarov proti Bregalnici. — Turško barbarstvo,
T u r i n. »Stampa« poroča iz Stare Zagore: Zapadna bulgarska armada, ki je zavzela Pečevo, Kočano in Stiplje, zdaj počasi prodira, ker je dež itak slabe ceste izpremenil v luže, kjer se zlasti artiljerija z velikimi težavami naprej pomika. Na potih je vse polno turškega orožja, mrličev in voz. Turki bulgarske ranjence, ki jim slučajno padejo v roko, in kmete grozno mesarijo; bulgarska armada po celi poti srečuje pohabljence, trupla brez nosu in ušes ter še drugače na ostuden način razmesarjene. Bulgari odgovarjajo na to s tem, da za turške ranjence ljubeče skrbijo.
»Kri pade nazaj na mladoturke.«
Sofija. Nek ranjen turški major je izjavil: Bulgarska artiljerija nas je strahovito izdelala. Bulgari so merili direktno v odprtine naših topov. Mi za boj nismo bili pripravljeni. Jaz sem komandiral polk, ker polkovnika ni bilo. Naša kri pade nazaj na mladoturke, ki so staroturke poklali, a jim Allah zdaj vrača.
Boj za Skader.
Preko Londona se poroča 29. t. m.: Pred Tarabošom so Črnogorci na hudo obstreljevanje turške artiljerije ponoči od 26. na 27. t. m. uspešno odgovarjali. Črnogorci so v varstvu svojih topov počasi in neopaženi prišli čez odprti teren do vznožja Taraboša, kjer so hitro izkopali strelne jarke in pričeli zjutraj 27. t. m. streljati na Turke. V strelnih jarkih so se Črnogorci držali celi dan in se zdaj pripravljajo na glavni napad. Črnogorci morajo obiti še nek nizki grič in V/j km odprtega ozemlja. Dozdaj se jim ne še ni posrečilo prisiliti turško artiljerijo, da obmolkne. Dno 29. t. m. se pa poroča iz Rjeke: Boji okolu Skadra se nadaljujejo. Vsako uro se pričakuje, da mesto pade.
Boj za Taraboš.
General Martinovič, ki Skader oblega, je študiral na vojaški akademiji v Turinu. O napadih na Taraboš se izve, da so čete proti načrtu generala večkrat hrib napadle, a bile od Turkov z velikimi izgubami odbite. Stoiuik
Pogled ua boiišče okolu Odrina,
Strugar, ki je s svojimi vojaki napravil nepremišljeni napad, je bil ocl Turkov v boju ubit. Zdaj postopajo Črnogorci previdno. Morali so zgraditi do Taraboša cesto za topove. Zdaj grade jarke. Turška pozicija na Tarabošu jc jako močna.
Srbsko« vojska.
Dne 29. t. m. se je pripeljal srbski kralj Peter v Skoplje, kjer so ga slovesno sprejeli. Kralja je spremljalo 20 poslancev srbske skupščine. Kralj jc povišal v Skoplju 20 častnikov.
PRODIRANJE SRBSKE ARMADE.
Iz Belgrada se poroča: Veles so Srbi 29. t. m. zavzeli, kar se tudi uradno potrjuje. Po krvavi bitki pri Kumano-vu se srbska armada koncentrira, da prodira dalje. Tri armade operirajo v Vardarski dolini in so že nekaj krajev zavzele. Ocl pobite armade Zeki paše se umikajo tri divizije proti Solunu, ena je pa bežala čez Tctovo v Vcles. To divizijo so Srbi malone popolnoma uničili. Pobita turška armada se zbira pri Dojranu, a to Turkom nc bo veliko pomagalo, ker so Turki izgubili skoraj vse topove. Četrta srbska armada, ki ji poveljuje Zivkovič, prodira proti Pri-zrenu. Ko mesto pade, se združi s Črnogorci, ki pod generalom Vukotičem prodirajo proti Peči.
Turki brez topov.
Belgrajski »Tribuni« poroča bivši srbski policijski minister Genezič, da so turškim vojakom v bitki pri Kuina-novi poveljevali nemški častniki. Posebne izdaje so 29. t. m. Belgrajčanc obvestile, da so Srbi zasedli vse važnejše postojanke na Ovčjem Polju. Turki so bežali. Srbi so zaplenili od Kumanova do Tetova 187 turških topov in 430 zabojev streljiva. Zeki paša nima več topov. — V bitki pri Kuma-novem so Turki mrliče na kupe zmetali, za katerimi so na Srbe streljali in ki so jih morali Srbi Turkom iztrgati. Boj pri Kumanovem je bil tako strašen, cla sta pri 7. srbskem pešpolku ostala le še dva častnika sposobna za boj.
Srbi se nameravajo združiti z Bulgari in s Črnogorci.
Iz Belgrada sc 29. t. m. poroča: Srbska armada se zdaj namerava združiti s črnogorsko in bulgarsko armado. .Bojev se Srbi zdaj kolikor mogoče izogibajo, da izvedejo svoj načrt. V Belgradu so že večinoma imenovali uradnike za zasedene kraje.
Turški vojaki 10 dni brez jedi.
V Vranjo so pripeljali ponoči na 29. t. m. zopet iz Kumanova 200 vjetni-kov. Arnavtc strogo stražijo, kristjani pa smejo prosto okoli hoditi. Pogled na turške vojne vjetnike je strašen. Uniforme so raztrgane, noge so polne ran, obrazi kažejo, kako da so stradali. 10 dni niso dali Turki kristjanskim vojakom poštene hrane. Boriti so se morali na najnevarnejših točkah. Ni se še pričela bitka pri Kumanovu, ko so že bili turški vojaki obupani. Vojaki so trdili, da bodo Turki za kazen poraženi, ker je bil sultan Abdul Hamid odstavljen in da je zaman žrtvovati življenje. Ko so Turki uvideli, da jc bitka res izgubljena, so kakor zbesneli prestrašeni bežali in umorili vsakega kristjana, ki so ga dobili, požigali hiše, onečaščali in klali kristjane.
Smrt Boljetinaca.
»Neues Wiener Tagblatt« poroča: Boljetinac se je pridružil s 15.000 vstaši generalu Živkoviču in jc izjavil, da se hoče proti Turkom bojevati. Zivkovič je Boljetinacu ukazal napasti Turke, a Boljetinac je izjavil, naj redna srbska armada prva udari. Z Zivkovi-čem se je pričel Boljetinac prepirati. Srbski general je izprevidel, da Boljetinac laže. Boljetinac prime za revolver, a Zivkovič je bil urnejši in je Boljetinaca ustrelil. Arnavti so nato hoteli pobegniti, a so jih Srbi večinoma po-strelili, ostali so se pa Srbom udali.
Koliko je mrtvih in ranjenih?
»Mittagszeitung« poroča iz Belgrada, da je dosedaj na srbski strani padlo 4000 mož, 7000 je ranjenih.
Razpoloženje v Belgradu
(Iz Belgrada.)
Belgrad je razobesil vse svoje zastave. V hladnem nedeljskem jutru praznično vihrajo srbske in bulgarsko irobojnice, pomešane z grškimi. Mesto veselo vriska. Povsod se navdušeno razlaga zadnjo zmago. Skoplje je naše! vzklika sc povsod. Srbski prestolonaslednik je slovesno šel v prestolnico Dušana Silnega. Ali večje veselje nego nad to lahko zmago, je veselje nad ono slavno zmago pri Kumanovem, o kateri šele prihajajo podrobna, zakasnela poročila, iz katerih jc razvidna huda, a sijajna borba srbske vojske. Radujejo
se nad sposobnostjo srbske vojske, ra-dujejo se pa največ nad osvoboditvijo Stare Srbije, stare in najgorečnejše sanje mladega naroda. Stara Srbija je v resnici že sedaj popolnoma iztrgana iz rok Turkom, ki so bili razpršeni pri Kumanovem. Bilka se je pričela Turkom v prilog, a zasledovani s strašnimi naskoki ariiljerije na konjih, niso čutili v sebi niti toliko moči, cia bi bili branili Skoplje, katero so v nesrečnem begu zapustili. V tukajšnjih vojaških krogih se zatrjuje, cla bi bili Srbi še lažje potolkli Turke, ako bi jih tako junaško ne podpirali Arnavti. Ti poslednji so bili resnično branitelji Ivu-manovega. in ki so imeli tudi največje izgube. Sklepati se mora, cla so slavljc-ni turški vojaki tudi tu poslali v prve vrste neregularne čete. Zunanji konzuli v Skoplju so sami povabili srbsko vojsko, naj zasede mesto, potem ko so je Turki zapustili. Prestolonaslednik je bil navdušeno sprejet in danes se poda tja. kralj Peter, ki vsak dan prenaša generalni stan bolj proti jugu. V ta namen jc pa tudi za stan poročevalcev določen dolg železniški vlak, o katerem se upa, da pride kmalu v Solun. Evropa je iznenadena, je rekel nek uradnik v vojnem ministrstvu poročevalcu laškega lista. Nekoliko bo pač cenila vrednost bulgarske vojske, a dvomila bo o Srbih in Grkih. Govori se celo, cla se zopet snidemo s Turki v Belgradu! Če nam bo pomagal Bog, bo videla Evropa šc zanimivejše stvari! Evropa nam doseclaj ni dovolila, da bi bili mogli mi pokazati našo politično - vojaško zrelost, ali mi bi bili tudi že prej zmagali. In lepota tega. navdušenja, ki ga čitam na vsakem obrazu in uganem v vsa-kem pogovoru, obstoji ravno v zavesti o svoji lastni moči, katero ima srbski narod, ki je šel v boj brez skrbi in strahu in ki sedaj sprejema novice o zmagah brez iznenadenja. Ne vojskuje se ta narod za kak kapric, temveč z vso poezijo svojega osvobojevalnega poslanstva. Po tem krasnem prvem tednu vojne, bi ne mogel tudi kak morebitni poraz potlačiti ali oslabiti navdušenja. Pregloboka je zavest v konečno zmago.
Bolnišnice v Nišu in v Pirotu.
Velike zapore v Nišu in v Pirotu so izpremenili v bolnišnice. Jetnike so prepeljali v Belgrad.
Turki beže iz Sandžaka v Bosno.
Iz Sarajeva poročajo 29. t. m.: Veliko mohamedanskih rodbin je pobegnilo iz Sandžaka v Fočo
mm.
Rumunija se pripravlja.
»Agence telegraphique Rumaine« poroča, da je nova rumunska vlada izjavila, da so se konservativci in konservativni demokrati združili v vseh notranjih in zunanjih političnih vprašanjih in da hočejo zasledovati velikopotezno politiko. Nova vlada upa, da je kos nalogam ob sedanjem položaju, ker so rumunske finance izredno ugodne in ker je hrabra rumunska armada za vsak slučaj pripravljena, kar jamči, da obdrži ob možnih zapletljajih mesto, ki si ga je po svoji modri politiki v Evropi zagotovila. Rumunski državni zbor se skliče 30. t. m., da se razpusti. Nove volitve se takoj razpišejo in zboruje nova zbornica 26. novembra po pravoslavnem koledarju. Londonsko časopisje sodi, da postopa Rumunija skupno z Avstrijo. Obe državi ne moreta preprečiti, da bi se balkanske države ne povečale, a tudi ne dovoliti, da izgine evropska Turčija. V Bukareštu na-glašajo, da govor kralja ni bil tako bojevit, kakor ga v inozemstvu tolmačijo. Rumunija se nahaja v ravno tistem položaju glede na prevržen balkanski položaj, kakor ostale evropske velevlasti.
Prodiranje grške armade.
Obleganje Preveze.
Atene. Grška armada in mornarica je z vseh strani obkolila Prevezo. Med turško posadko vlada strah. Pričakuje se predaja.
Grki zasedli Trip6tamos.
General Danglis poroča iz Kožani-ja: Po hudem boju v soteski Tripota-mos pri Veriji so se Turki umaknili. Na bojišču so pustili pet municijskih voz. Grška armada prodira naprej. Drugo poročilo iz Aten (dne 29. t. m.) izvaja: Grška armada je zasedla sotesko Tri-potamos, ki tvori ključ clo Verijc, ki sc čez nekaj ur zasecle. — Iz Verije do Soluna je približno 60 km daleč, daljava, ki odgovarja razdalji med Ljubljano in .Tavornikom na Gorenjskem in razdalji iz Ljubljane do Postojne, do Zidanega mostu in clo Ponikcv pri Novem mestu.
Grške operacije pred Dardanelami.
Grška je ruski vladi naznanila, da bo sicer vse opustila, kar bi dovedlo clo zaprtja Dardanel in kar bi škodilo mednarodni trgovini, a da si uridrži
pravico, da operira tudi v Dardanelih, če bo to potrebno.
29. t. m. poroča »Mittagszeitung«, cla glasom informacije avstrijskega Lloyda grško brodovje res pred Dardanelami križari in ustavlja vse paro-brode.
Prizori na vzhodnem grškem bojišču.
Turška grozovitost.
Mila n. »Corriere clella Sera« poroča iz Larissc: Ranjeni Turki so streljali na sanitetne vojake Rdečega križa.
V boln. v Elassoni jc Turek z nožem napadel strežnika, ki mu jc juho prinesel. Boj pri Serviji je bil jako hud, ker so morali Grki napasti Turke iz ravnine, dočim so bili Turki na gričih dobro utrjeni. Glavni stan je zdaj v Serviji. Pri glavnem stanu je tudi aviatik Cambe-ros, ki izborno posluje.
Grški kralj v Kožaniju.
A t e n e. Grški kralj Jurij se je slovesno pripeljal v Kožani in bil od prebivalstva navdušeno sprejet. .Mesto jc v zastavah.
V Solun!
L o n d o n. »Daily Express« poroča: Ko je kralj Jurij odpotoval na bojišče, ga je ministrski predsednik Venizelos vprašal, kdaj se vrne. Kralj je odgovoril, da morebiti v dveh dneh. Venizelos na to pravi: »Vaše Veličanstvo se najbržeje misli vrniti po morju iz Soluna.« Kralj odgovori: »Vi ste vedno optimist, toda zdaj mislim, da ste prav pogodili.«
Diplomacija.
Sporazumno postopanje Avstrije in Rusije glede na balkanske zadeve?
Berolinski »Lokalanzeiger« poroča, da so se velevlasti, osobito pa dunajski in peterburški kabinet, glede na postopanje z ozirom na balkansko vprašanje sporazumeli in cla sta obe vlacli podali tozadevno izjavo.
Bulgari proti posredovanju velevlasti.
Sofijski »Mir« objavlja oficiozen članek, ki izvaja med drugim: Ne želimo, cla Evropa posreduje. Evropa, ki tako skrbno čuva svoje koristi, naj tudi balkanskim državam omogoči, cla bodo svoje koristi lahko čuvale. Balkanske države bodo poleg svojih koristi znale tudi čuvati dobro znane evropske koristi.
Nemci o porazu Turčije.
»Berliner Tageblatt« objavlja članek, v katerem toži, ker so Turki premagani in priporoča Avstriji, da naj računa z dejanskim položajem. Nemci so bili prijatelji Turčije, nemška zaveznica Avstro-Ogrska je pa anektirala Bosno in Hercegovino, Italija pa Tripo-lis. Turčija sc je zato približala Angliji in prijateljstvo Turčije do Nemčije jc pokopano. List priporoča Avstriji, naj ne rožlja s sabljo.
Avstrijsko-srbsko razmerje.
»Times« poroča, da so se odnošaji med Avstrijo in Srbijo zadnji čas znatno izboljšali. Avstrija baje ni več zoper teritorialno ekspanzijo Srbije, niti proti okupaciji Sandžaka, samo da ostane pot clo Soluna v trgovinskem smislu prosta.
Pasič o stališču Srbije nasproti Avstro-Ogrski.
Srbski ministrski predsednik Pasič je nasproti poročevalcu »Budapestcr Tagblattu« izjavil: Upamo, da dobimo obliko, da se glede na Balkan iudi Avstro-Ogrska s Srbijo sporazume. Avstro-Ogrska izjavlja, cla mora z ozirom na svojo zunanjo trgovino imeti prosto pot clo Sandžaka, cla pride clo morja. Vseeno je, kdo cla Sanclžaku gospodari, če zajamčimo prosto pot do morja. Boljše kot Turki lahko mi pospešujemo avstrijske koristi, ker jc naša želja, da se naslanjamo na Avstrijo.
Razdelitev Turčije. — Avstrija dobi Albanijo?
Belgrajski doipsnik »Neues Wiener Tagblatta« poroča svojemu listu, cla mu je neki ugledni Srb izjavil: Balkanske zvezne države so se dogovorile, da evropsko Turčijo tako-le razdelc: Srbija dobi obrežno mesto Sv. Ivan Medua in ocl tu do Ohridskega jezera pas zemlje, ocl tli zopet ozemlje ob poprečni črti clo Velesa in Stiplja; ocl tu se potegne črta naravnost do sedanje srbske meje. črna gor a dobi levi del Sandžaka od Novega pazarja doli levo pri Prepolju do Berane. Desni del Sandžaka pripade šc Srbiji. Grki dobe levi del Albanijo clo nove srbske meje. O ostalem delu Albanije se niso dogovorili in ni izključeno, da pripade Avstro - Ogrski kot kompenzacija. Solun in Carigrad s precej veliko okolico bi proglasili za eks-teritorialni mesti s prosto luko, ki bi ju upravljali guvernerji. Oslali cle^Tur-čijc bi pa Bulgariji pripade
Carigrajsko pismo.
Carigrad, 27. okt.
Ko se na balkanskih bojiščih hitre bliža odločitev, ki bo po vseh znamenjih drugače izpadla, kakor so gotovi krogi pričakovali, se pa v Carigradu pripravljajo dogodki, ki bodo Evrope in ves kulturni svet šc mnogo bolj pre-tresli in zgrozili nego krvavo klanje na bojiščih.
Notranja nevarnost, ki se grozeče zbira nad Turčijo, sc pojasnjuje takole. Turški vojni minister je moliamedan-ceni, ki prebivajo v krajih, katere so zasedli Bulgari, deloma nasvetoval, de* loma pa naravnost ukazal, naj zapusto svoje domove in iščejo varstva za hrbtom turške armade, oziroma da beže v Carigrad. Ker sc sedaj turška armada sama nahaja na begu, jc te reveže —. krog 50.000 po številu — gnala pred sa* bo proti Carigradu, kamor so prvi bet gunci dospeli 26. t. m. Raznesli so po mestu porazujoče vesti o neuspehih turške armade, ki so vse prebivalstvo strahovito razburile. Nastopati so začeli hodže, clerviši in softe, ki mečejo med ljudstvo baklje upora s klici: »Izdajstvo! Prodani smo!« Položaj je silno nevaren; s postajnih ladij velevlasti je danes vse moštvo, ki je morejo pogret šati, odšlo na suho, da v slučaju potre-! be branijo misijone in naselbine.
Veliko vprašanje jc, če se turški vladi posreči vzdržati položaj toliko časa, da ji dojele potrebna pomoč. Nje-, na stiska je vsak dan večja. V petek 25. t. m. pozno zvečer se je ministrski svet že v drugič sešel, da se posvetuje o položaju države. Po ovinkih je prišla v javnost vest, da je vojni minister in generalissimus Nazim paša izjavil, da so razmere v osmanski armadi popoli noma brezupne. Odporna sila turške vojske je tako majhna, kakor lc mogo-če: Na eni strani jc nedostajanje denarnih sredstev oviralo hiter in popoLen razvoj vojnih sil, na drugi strani so pa dolgoletne politične zmeclc med čast-ništvom in armado porušile disciplino. Najboljši clokaz za to so sedanji neuspehi na celi bojni črti. Samo če sc mir v najkrajšem času sklene, se more za-i držati popolen propad armade. — Se bolj porazujoče jc delovala izjava notranjega ministra, cla bo v tistem tre-notku, ko carigrajsko ljudstvo izve za pravi položaj na bojnem pozorišču, izbruhnila taka anarhija, kakoršiie svet še ni videl. Ker so čete na bojnem polju, nima vlada proti stotisočglavemu mobu nobene vojaške moči na razpolago. Sicer pa tucli ni izključeno, cla bi demoralizirano vojaštvo samo potegnilo z uporniki in se jim pridružilo. Vrhu tega je v Carigradu ogromno števito kristijanov (Armencev, Grkov, Bulga-rov, Srbov itd.), ki bi sc v prvem hipu pač pridružilo upornikom, toda končno bi sc mohamedanski srd le zedinil in v vsej sili obrnil proti njim. Klanje kristjanov bi bilo neizbežno. Sultan, dinastija, vlada — vse jc izgubljeno, ako ljudstvo izve, da so vse turške armade pobite. Predno bi mogle velesile prihi-teti na pomoč, bi se Carigrad izpreme-nil v strašno pogorišče in eno samo pokopališče. Tudi on — notranji minister — svetuje, da se v najkrajšem času sklene mir.
Proti temu črnemu pesimizmu sta nastopila veliki vezir in zunanji minister. Prvi jc povdarjal, da ima Islam še dovolj brambnih sil na razpolago, vodstvo armade mora le poskrbeti, da se te sile o pravem času organizirajo. Z razvitjem prerokovs zastave bi se med mohamedanci na en mah ustavil vsak strankarski boj in tucli nevarnost upora proti sultanu in vladi bi bila odstranjena. Velikega vezirja je podpiral zunanji minister Noradungliian ter izvajal: Velesile so na obstanku turškega gospodarstva v Evropi tako interesira-nc, cla v nobenem slučaju ne bodo pustile katastrofalnega sesutja turške države. Ako bo armada v Odrinu le 8 dni vršila svojo dolžnost — in to nam je vojni minister zajamčil — potem je najhujše odvmjeno.
Nato je ministrski svet za enkrat odložil sklep, cla bi se že sedaj začeia neposredna pogajanja z balkanskimi državami. Pač pa se je zunanjemu ministru poverila naloga, da najbolj inte-resiranim velesilam pojasni položaj in jih opomni, cla store primerne korake, ker se bo Turčija drugače obrnila neposredno na balkanske države; odgovornost za posledice naj pa nosijo velesile same.
Zunanji minister se je še tisto noc podal k angleškemu poslaniku. S tem jo menda v zvezi današnje povelje angleškim vojnim ladjam — 2 v Aleksan-driji, 5 na Malti in 1 v Kaneji — da-odplujejo v Carigrad. Tu se pričakuje sedaj paralelnega postopanja tudi ostalih velevlasti
O vseh teli carigrajskili dogodkih jo, kakor sc iz Sofije poroča, bulgarska

vlada natančno poučena. Bulgarska armada ima povelje, da izkuša za vsako ceno v najkrajšem času dospeti pred Carigrad, da se grozeče klanje kristjanov prepreči. Ali bo od turške strani zaprošena pomoč Anglije pravočasno na mestu, je danes še negotovo.
Medtem pa se zunanja nevarnost z veliko naglico bliža Zlatem u r o g u. Otomanska vlada hiti reševat, kar sc še rešiti da. Z današnjim dnem se je na železnici ustavilo vsako dovažanje čet in vojnega materiala iz Carigrada v Odrin. Pač pa se razpošiljajo proti Odrinu vsi razpoložljivi prazni pozivi, s katerimi naj bi se kolikor največ čet umikajoče se armade odpravilo nazaj v Carigrad. Čc bo mogla vlada vztrajati do 30. oktobra, kateri rok jo označila kot najdaljši za ohranitev miru v Carigradu s sredstvi, ki jih ima na razpolago, je vprašanje. Na obzorju pa vzhajajo vedno nove nevarnosti. Bulgarsko vojno vodstvo je pričelo z operacijami iz Ivirkilisse proti Lule Burgas, da obide turško vojskojrazven tega je poslala močan vojni zbor naravnost proti Carigradu, ki ima tako hiteti, da dospe v Stambul preje, nego ostanki razbile otomanske armade. Ali sc bolgarski načrt posreči — to je veliko vprašanje bodočnosti.
XXX
Danes so prišla o Turški še naslednja poročila:
Izjalovljena turška mobilizacija.
Iz Beirutlia sc 29. t. m. brzojavlja: Turki še vedno 'niso svojih azijskih polkov mobilizirali, dasi jc bilo ukazano mobilizirati žc začetkom meseca oktobra. Dne 11. t. mes. so šele pričeli pod orožje pozivati rezervnike in črnovojni-ke, a vpoklicanci le počasi dohajajo in mobilizacija še ni končana. Uspehi mobilizacije so žalostni. Beguncev, ki se odtegujejo vojaški službi, je veliko. Oktobra se je 30.000 mladih ljudi in rezervistov izselilo. Sovraženi vojaški službi pod polumeseccm se osobito Armenci odtegujejo. S silo gonijo vojaški službi podvržene ljudi v vojašnice. Veliko mladih mož, ki so se od vojaške službe odkupili, so kljub temu pod orožje pozvali. V maloazijskih mestih je vse v največjem neredu. Navdušen za vojsko ni nihče. Iz Odese se pa 29. t. mes. poroča: Iz Male Azije dohaja na stotine armenskih vojaških beguncev, ki pripovedujejo, da se namerava nad 10.000 Armencev izseliti. Begunci pripovedujejo, da vlada v mnogih krajih anarhija. Oblasti kristjanov nočejo ščititi.
Pred revolucijo v Carigradu.
Iz Carigrada se 29. t. m. brzojavlja: V mestu je vse razburjeno. S strahom Carigrajčani pričakujejo poročil z bojišča. Resnico prebivalstvu strogo zakrivajo. Vojno ministrstvo objavlja le ugodno pobarvana poročila. Cenzuro nasproti časopisju izvajajo z drakonsko strogostjo. Vsi listi v Peri morajo svoja poročila o vojski v korekturnih odtisih predložiti cenzorju, ki posluje v uredništvu poluradnega lista »Sabah«. Ker je prebivalstvo vedno nemirnejše in zahteva, naj mu o položaju na bojišču poročajo resnico, oblasti strogo nastopajo. Po 10. uri zvečer ne sme nihče na ulice in na trge, kdor se ne izkaže z uradno legitimacijo. Po mestu kroži veliko vojaških patrulj. Vojaškim atašejem in časnikarjem so naznanili, da je odpo-tovanje na bojišče zopet za nekaj dni odgodeno. Dne 28. t. m. se je pripeljalo v Carigrad zopet veliko ranjencev. Velikanska množica je kolodvor oblegala, a je oblast prepovedala ljudem govoriti z ranjenci.
V Carigradu se živahno prepirajo, kdo da je povzročil sedanje turške poraze. »Unija« trdi, da je mladoturška vlada zamudila priprave za vojsko, ki se je. že dolgo pripravljala, mladoturki pa zopet trde, da so zakrivili neuspehe častniki »Unije«. Vse je ogorčeno na častnike, ki so se, mesto cla bi bili vojake urili, rajši pečali s politiko.
Turčija se že za mir pogaja?
Iz Bukarešta se poroča: Neka mero-dajna oseba trdi, da je Turčija zaupljivo Srbiji predlagala, da se želi pogajati za mir. Srbski kralj Peter da jc o tem že obvestil bulgarskega cara Ferdinanda.
17 nemških častnikov
šest. štabnih častnikov, dva stotnika in devet nadporočnikov in poročnikov, ki so delovali v Turčiji kot organizatorji in informatorji, je prosilo nemško vojno ministrstvo, da jim dovoli vstopiti v turško armado. Dva nemška polkovnika, Kamla in Stockhausen, postaneta turška generala in dobita poveljništvo dveh turških brigad.
Iz Solile.
Slovenski samostanski bratje na Bolgarskem.
V (Makedoniji delujejo ražun slovenskih usmiljenih sester, ki so v Kukušu, Ja-nici in Bitolji, tudi trije slovenski samostanski bratje lazaristi Bučar, Mrzlikar in Korošec v Solunu, Zeitenliku in Kavali. Tudi od tam se nam poroča, cla so Turki pobraJi vse bolgarske moške v vojsko, le nekaj starčkov so pustili.
Makedonija je po svojem prebivalstvu bila res že zdaj bolgarska. V Solunu n. pr. sta dve bolgarski gimnaziji, moška in ženska, osrednja bolgarska ljudska šola, bolgarski »Ljudski dom« itd, V prostornem mestnem parku »Beš-činar«, kamor prihaja ob nedeljah in praznikih na tisoče še-talccv, slišiš izvečine le bolgarsko govorico. Bolgarska šolska pesmarica »Učilištni pesni« ima še v najnovejšem času na koncu kajpada tudi >Himn na Njegovo Veli-čestvo Sultana« in bolgarski otroci v Solunu so to himno na turškega sultana vsak teden v šeli popevali. Doma pa so iz iste pesmarice prepevali le bolgarske narodne pesmi in s svojimi starši krčili večkrat pesti in prisegali Turkom maščevanje in smrt! Zdaj je seveda tudi v Solunu bolgarska pesem utihnila. Bolgari so morali s turškim mečem in s turško puško oditi zoper svojo voljo in z neizrekljivo bridkostjo v srcu v boj zoper lastne svoje rešitelje brate Bolgare!
Bolgarija in Francija.
Ko je bolgarski zastopnik Starčev zapuščal Pariz, da hiti v domovino na bojno polje, ga je spremljal na kolodvor tudi pariški podžupan g. Caire ter mu rekel pri slovesu: »Dovolite, da Vas v imenu vseh Parižanov objamem in poljubim. Živio bolgarski kralj! Živela Bolgarija in bolgarska armada!«
Lahko noč!
Bolgarski častniki žele svojim četam že zjutraj zgodaj na poseben način »Lahko noč!« Pravijo jim namreč, kazoč z roko: »Nocoj moramo spati tam doli.« »Hura!« odgovarjajo vojaki, in ko se približa noč, spe na izvojevanih pozicijah, katere so jim častniki že zjutraj od daleč pokazali.
Turške poveljne depeše.
Ob zavzetju neke odrinske utrdbe so Bolgari našli depeše, ki jih je trdnjavski poveljnik poslal oziroma prejel od glavnega poveljstva. V prvi depeši izraža poveljnik nado, da bo svojo postojanko obdržal, ker je močno utrjena, vendar prosi še za nekoliko topov. V drugi depeši mu glavno poveljstvo javlja, da so topovi odposlani. V tretji pa poveljnik brzojavlja glavnemu poveljstvu: »Pokličite topove nazaj, drugače so izgubljeni!«
Bolgarski prestolonaslednik Boris.
Radi njegovega junaštva so bolgarski vojaki vsi navdušeni za Borisa. Ko mu je car Ferdinand v glavnem generalnem stanu izročil poveljstvo nad divizijo, ki prodira proti Odrinu, rekel mu je s solzami v očeh: »Ne zabi, da je to križarska vojska. Pojdi v božjem imenu in prinesi mi slavo.« Kakor vse dokazuje, je Borisovo stremljenje: čast delati imenu svojega očeta z zmago bolgarskega naroda. Kakor da bi bil ves v jeklu, jaha na čelu svoje divizije, ne meneč se za okoli njega žvižgajoče sovražne kroglje, ki frče neprestano okoli njega.
Kaj pripovedujejo turški vjetniki.
25. oktobra je dospel v glavni stan bolgarske armade v Stari Zagori nov oddelek vojnih vjetnikov, vsega vkup 342 mož z 2 častnikoma: 1 stotnik in 1 poročnik. Zajeti so bili pri Kadikoju. Skupina teh turških vjetnikov je ob prihodu v Staro Zagoro snela svoje fese — znamenja osmanske pripadnosti —, jih vrgla proč in si nadela bolgarsko trobojnico. Bili so Armenci, Grki in Bolgari. Eden od njih, velik, širokoprsen orjak, tip starega Asirca — bil je Armenec — mi je pripovedoval: »Zakaj nosimo bolgarski znak, mi vjetniki? Veste, gospod, odkar so padli prvi streli, so nas kristjane vedno poveljevali v prve vrste, kjer je večinoma vsak zadet; tam naj krščanski osmanski podaniki v tej vojni proti kristjanom služijo za hrano topovom. Mi nikoli nismo marali tega boja in silili nas tudi niso mogli. Streljali smo v zrak! Ko je bil naš bataljon razgnan, je bilo naše veselje tako silno, gospod, tako silno . . .!« Vjeti poročnik Hussein beg Nureddin je ravnodušno stal ob oknu in kadil cigareto; na njem se je zrcalila popolnost orientalskega samopremagovanja, ki zatre vsako zunanjo sled notranjih čustev. Pripovedoval je: »Bilo je pri Kadikoju, dve uri južno od Mustafe Paše. Imeli smo dva bataljona in pričakovali povelj iz naših vrst v ozadju. O sovražniku smo mislili, da je zaposlen šc daleč na ineji. Častniki smo sedeli pred revno vaško kavarno pri kavi, ko se v bližnjih ulicah pojavi nekak hrup. Krik, posamezni streli, vmes hura-klici, ki so kakor val prihajali vedno bliže. Tedaj smo vedeli: Ne da bi bili najmanj slutili, so bile naše prednje straže že davno vržene, in sedaj jc bil sovražnik tu I V tem hipu so se že na vseh straneh pokazali Bolgari, kakor bi bili zrasli iz tal in njih hura-klici so na-
polnili ozračje, Zbežali smo, nato se takoj zopet zbrali in se sredi najhujšega ognja šest ur branili ter odbijali bajonetne napade drugega za drugim. Streljali smo, dokler nam ni pošla municija in je bilo živih le šc krog 350 naših ljudi. Nato smo se podali sovražniku, ki ni le hraber, marveč tudi vitežki. Med vjetniki je tudi več ranjenih Anatolcev, ki so jih spravili v bolnišnico in jim odkazali celo boljšo hrano. V nesreči smo, a spoštujejo nas . . .«
Malisori so prenehali vojsko.
»Stampa« poroča iz Bara: Malisori se že dva dni več ne bore skupno s Črnogorci. Malisorski voditelji so stavili črnogorskemu kralju pismeni ultimat, v katerem zahtevajo pismene garancije za absolutno samoupravo albanskih pokrajin, ki so jih zasedli Črnogorci. Če se jim to ne zajamči, nameravajo Malisori Črnogorce napasti.
Kako Turki kristjane more.
Razni listi objavljajo: Iz Epira sc poroča, da koljejo Turki kristjane. Dne 27. t. m. so pripeljali Turki pred fronto 25 kristjanov. Grki so z daljnogledi opazovali, kako so Turki vseh 25 kristjanov pomorili. V neki vasi so Turki v nek mal prostor zaprli vse žene in dekleta ter jih strašno mučili.
Bulgari se po zmagi ne prevzamejo.
Sofija. »Mir« piše: Mnenje cele Evrope nam je naklonjeno. Besede dunajske »Reichsposte«, ki je z merodajnimi avstrijskimi krogi v tesnih zvezah, se popolnoma izpolnjujejo. Ta list je namreč pisal, da se ne bo izlepa našla krščanska država, ki bi hotela ovirati balkanske krščanske države, da hite kristjanom v Turčiji na pomoč. To nas mora veseliti in dolžnost naša je, da si to naklonjenost ohranimo ter jo skušamo še okrepiti in povečati.« Očividno vse te besede merijo v prvi vrsti na Avstrijo in zvene simpatično, prijateljsko.
»Ilirsko carsivo."
Zveza četverih balkanskih državic zavzema vsak dan jasnejše konture. S početka se je mislilo, da je ta zveza sklenjena edino-le za naval proti Turški, cla bi mogli tem uspešnejše in si-gurnejše potolči skupnega sovražnika. Po vojni pa vsak zase.
Sedaj pa prihaja na dan, da gre tu za dalekosežno koncepcijo, ki bo še-le po vojni dobila konkretnejše oblike.
Štirje balkanski kralji so iz posameznih svojih clržav, povečanih s teritorijem turškega cesarstva osnovali veliko zvezno državo po zgledu današnje Nemčije.
V tej zvezni državi bo ostal vsak narod zase v posebni državni organizaciji, s svojim posebnim vladarjem na •čelu, kakor imajo v Nemčiji svoje posebne vladarje Saška, Pruska ali Bavarska.
Na čelu zveze bo stal eden izmed četverih zveznih vladarjev kot primus inter pares, ki se bo menjaje volil. To vrhovno vladarstvo bo bolj častr.o kakor avtoritativno.
Za prvega vrhovnega vladarja so že izvolili grškega krajla Jurija kot najstarejšega izmed njih, najstarejšega namreč po vladanju.
Ako se bo četvorica mogla sestati na bojnem polju, ga bodo proglasili sredi med zedinjenimi armadami. Ako se to ne zgodi, potem ga obiščejo v Atenah in tu proglase za zveznega načelnika »ilirskega cesarstva«. Tako naziv-ljejo italijanski listi bodočo novo velesilo v zboru velikih evropskih držav.
Italijanski listi poročajo dalje, da bo novo »ilirsko cesarstvo« imelo skupno carino in skupen denar. S posebno konvencijo se izenačijo tarifi železnic, pošt in brzojavov. Ko sedanje trgovske pogodbe z zunanjimi državami ugasnejo, se sklenejo skupne trgovske pogodbe. Potemtakem bodo tc države tesnejše zvezane med sabo nego sia Avstrija in Ogrska.
Nasproti inozemstvu bo »ilirsko cesarstvo« predstavljalo enoto.
Tako postanejo Bolgari, Srbi in Grki velevažen faktor v mednarodni politiki. Zvezne državice nehajo biti igračka v rokah velikih sil in polje izkoriščanja za velike narode. S to zvezo bo novo »ilirsko cesarstvo« imelo se začne nova doba v zgodovini Koliko je resnice na teh senzaci-onelnih odkritjih, nc moremo zasledovati. Vsekako gre tu za veliko reč, ki nikakor ni neizpeljiva.
jeni, končuje mitropolit, da bodo njihove molitve, ako bodo tako proslavili svoje godove, Bogu posebno prijetne.
Železnica do Kumanova.
Ker so se Turki iz Kumanova umikali v največjem neredu in naglici, niso utegnili poškodovati železnice. Kar so mimogrede storili, so srbske železniške čete vrlo hitro popravile in danes vozi železnica srbske vojne potrebščine iz Ristovca naravnost v Kumanovo. Postaje, zastražene z močnimi srbskimi oddelki, vodijo srbski uradniki.
Ruska kneginja bolniška strežnica.
Ruska kneginja Nataša Andronikova, ki je med prvimi prostovoljkami za bolniško strežbo prispela v Belgrad, je te dni z Belgrajčankami dovršila bolniški tečaj in se sedaj posveti strežbi ranjencev.
Srbi in ranjenci.
Med ranjenci, ki so jih te dni pripeljali v Belgrad, sta bila tudi dva redna turška vojaka, eden iz Anatolije, in dva Ar-navta; občinstvo jih istotako obdaruje kakor svoje in z isto skrbnostjo jih preneso v bolnišnico.
Prodajalci časopisov na Srbskem
izrabljajo vojni čas v to, da si pridržujejo denar za liste. Ker vsi opomini niso nič zalegli, so lastniki »Balkana«, »Več. Novosti«, »Malega Žurnala«, »Odjeka«, »Politike«, »Pravde«, »Samouprave«, »Straže«, »Tribune« in »Štampe« v Belgradu sporazumno sklenili in naznanili, da listov ne bodo več pošiljali na deželo, dokler ne dobe od prodajalcev zaostalih svot.
Čuden dogodek v Skoplju.
Belgrajski »Straži« poroča Petar Ž, Ilič o čudnem dogodku v Skoplju meseca* avgusta letos, katerega so mu navzoči sami koj tiste dni pripovedovali. Bilo je neke ramazanske noči v avgustu. V hanu (krčmi), ki stoji na razvalinah nekdanjega srbskega carskega dvora v Skoplju, so sedeli Arnavti, ki so došli v Skoplje, da od turških oblasti z orožjem v roki zahtevajo, zakone in šole. Bili so v živem razgovoru* Na pragu je sedel 15 leten arnavtski mladenič, ki mu je bilo notri prevroče, ter gledal preko dvorišča na planine. Naenkrat je planil kviško, pokazal z roko na dvorišče in segel po revolverju. Navzoči so priskočili in zabranili, da ni streljaj. Stal je kakor vkovan in nepremično *>zrl v eno smer. Čez dalje časa se je zdramil in ves preplašen začel pripovedovati o čudni prikazni, ki jo je imel. Videl je krasno dvorano; po galerijah polno praznično oblečenega ljudstva, v dvorani pa velmožje in duhovščina v slovesnih oblačilih. Spredaj je stal carski prestol, krog njega vitezi z golimi meči. Naenkrat se vseh oči obrnejo proti vratom, skozi katera stopa vitekl mož z dolgimi plavimi lasmi in srednje dolgo brado, odet v škrlatast z zlatom obrobljeni plašč. Šel je skozi dvorano in sedel na prestol, ljudstvo pa je klicalo: »Živel car na vsi srbski zemlji!« Tedaj je car vstal in s svečanim glasom rekel: »Narod moj! Veliko časa je poteklo, odkar je padla srbska zastava. Vi prihajate, da jo dvignete: bodi vam carstvo srečno! Pojdite in javite. Naj vam Bog pomaga!« Nato je vsa prikazen izginila. Ko je fant to povedal, se je onesvestil in se šele nasledni dan zopet zavedel, Čez tri dni so bolnega in onemoglega prenesli v domačo vas na gorah.
iz Črnegore.
Iz Srbije.
Opomin belgrajskega mitropolita.
Belgrajski mitropolit je izdal opomin na vernike, v katerem jim priporoča, naj letos svojih godov ne obhajajo z velikimi gostijami (kakor je to pri pravoslavnih navada), marveč naj se blagoslovi in reže le godovni kolač, razkošne gostije in sprejemi pa naj izostanejo. Kar se s tem prihrani, naj se obrne v prid ranjencev in družin revnih vojnih obvczancev. Srbi naj bodo uver-
Kako se bore Črnogorci za svojo zastavo.
V bolnišnici na Cetinju umira neki Marko Vurič na petih dobljenih ranah. Oče njegov je bil barjaktar (zastavonoša) sablji-skega bataljona, ki je ob napadu na Taraboš v glavo zadet padel. Hitro je pograbil za zastavo, ki je imela pasti na tla, najstarejši sin in se spusti z njo po hribu proti utrdbi, a tudi ta pade. Tudi drugemu sinu se je zgodilo enako. Vsi bratje, ki so se bili v istem bataljonu, pograbili so hitro eden za drugim za zastavo, kakor hitro je zastavonoša padel: osem sinov in oče vsi so padli, le eden — Marko — umira na Cetinju težko ranjen kot zadnji zastavonoša te družine.
Črnogorske žene.
Vsak dan gre kar cele karavane Črno* gork iz Bara proti Popoviču in tja čez goro Rumjo, čez reko Bojano, k črnogorski vojski, da morejo videti svoje zaročence, soproge in sorodnike in jim prinašajo hrano. Nič kaj redno ne grejo; slede jim oslički, obloženi z jedili. Gredo s povešeno glavo, ne odgovarjajo na vprašanja. Noben človek ne more spraviti iz njih, kaj so videle v taboru, ker o tem molče kot grob. Njim je dovoljeno k vojski, ker so poveljniki prepričani, da znajo molčati. Kako rad bi v teh časih zamenjal z njimi kak poročevalec zunanjih listov, kateremu ni dovoljeno niti do glavnega stana, pač pa samo: Cetinje, Podgorica in Bar!
Dvoboj ob svitu lune.
Neki mladi Turek, poveljnik neke turške pozicije pri Tarabošu, prijahal je na konju proti črnogorskim četam in glasno klical črnogorskim oficirjem, kdo se hoče
z njim meriti. Bila je noč in luna je sijala. Neki črnogorski častnik, star veteran, sc je ponudil. Oba potegneta sablje in se bijeta, a popolnoma po predpisih dvoboja, črnogorski veteran je dobil le malo rano na ramenu, a Turek leži na Rjeki v bolnišnici na smrtni postelji: s presekanim čelom, prerezanim vratom in z ranami na prsih in rokah.
Princ Gika na Cetinju.
Te dni je prispel na Cetinje albanski princ in pretendent na albanski prestol, Albert Gika. Nastanil se je v Grand Hotelu.	«
Pismo iz Zagreba.
Zagreb, 28. okt.
Vem, da ste preobloženi z vojnimi vestmi z balkanskih bojišč in da sc v teh važnih dneh komaj kdo spomni bedne Hrvaške. A vendar upam, tla sprejmete naslednje vesti iz tega Cuva-jevega pašalika, da nas svet popolnoma ne pozabi.
Strašna mora — Čuvaj, še vedno leži nad nami in nam ne pusti svobodno dihati. Nc preide dan, ki bi nam nc prinesel novih nezakonitosti, novih nasilij.
Osebe, ki stoje v političnem ospredju, se preganjajo naprej in naprej, zapori so prenapolnjeni, ljudstvo se globi in izkorišča do kosti.
To so razmere, kakor niso hujše v turški Makedoniji. Toda čemu toliko jadikovati, morda bo tudi tega že enkrat konec.
Te dni je Čuvaj zopet zapustil Zagreb in romal na Dunaj, da bi mero-dajne kroge zopet pregovoril in prepričal o potrebi komisariata na Hrvaškem, ker se mu kar ne da, cla bi sc selil iz toplih in udobnih banskih dvorov. Zdi se pa, da so tudi »gori« že uvideli, kako slabo službo jim opravlja Čuvaj s svojim režimom in so odločeni napraviti konec njegovemu pašovanju.
V naslednjem nekoliko važnejših podrobnosti.
Izgnaui dijaki.
Svoj čas sem poročal, da je dal Čuvaj nekaj dijakov zapreti, ker so bojda hoteli Jukiča osvoboditi iz ječe. Uvedla se je proti njim najstrožja preiskava, ki jim pa najmanjše krivde ni mogla dokazati. Zato so jih spustili na svobodo. Seveda pa ni pri tem ostalo, marveč sc je takoj za njimi poslal policijski odlok, s katerim se kot »nezanesljivi elementi« za pet let izženejo iz Zagreba. Za spremstvo je vsak dijak dobil orožnika, ki ga je odvedel v domačo občino. Tako je Čuvaj zopet uničil 15 novih mladih eksistenc, ki — večinoma srednješolci — ne bodo mogli dokončati svojih študij.
Preiskava proti dr. Košutiču.
Preiskava proti podpredsedniku zagrebškega sodnega stola se nadaljuje; vodijo jo septemvir Markovac. Iz zanesljivega vira se doznaje, da sc preiskava vodi radi dveh stvari: 1. je dr. Košutič baje vplival na sodnika Štefa-noviča in Trbojeviča, da bi v stvari dijaka Šovarija, ki je bil obtožen radi odobravanja atentata, glasovala za njegovo oprostitev; 2. je dr. Rosutič v Jukičevi pravdi baje rekel sodnikoma Finku in Gorjanoviču, naj se ne dasta za nos voditi od starega Vendlerja (predsednika razprave), ki da je od Čuvaja dobil navodila, marveč naj delata kakor svobodna sodnika in sodita tako, kakor o atentatu narod sodi. Septemvir Markovac jc zaslišal vse sodnike in se vsak čas pričakuje odločitev. Razume se, da bo izpadla po Cu-vajevem okusu.
Slovenski inženirji v Zagrebu.
'Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 28. okt.
V soboto popoldne ob 1. uri so z vlakom dospeli na južni kolodvor v Zagrebu slovenski inženirji iz Ljubljane. Na kolodvoru jih je prisrčno sprejelo društvo hrvaških inženirjev in arhitektov, ki je prišlo korporativno. Ob prihodu vlaka so goste pozdravili navdušeni živio-klici. Predsednik, arhitekt Grahor, je v toplih besedah pozdravil prispele Slovence, povdarjajoč, da je to prvi pot, da prihajajo slovenski inženirji v Hrvaško. Kliče jim dobrodošlico in želi, da bi jim prijetno potekli dnevi, ki jih bodo preživeli v Zagrebu.
Odgovoril je predsednik slovenskega inženirskega društva, g. Anton Klinar ter se zahvalil za prisrčen sprejem. S slovenskimi gosti je prišla ena sama Slovenka, kateri je tajnik hrvaškega društva izročil velik šopek cvetlic s hrvaško trobojnico. Ko so se navzoči medsebojno spoznali, so sedli v poseben voz električnega tramvaja in sc odpeljali v hotel »Royal«, kjer so obedovali. Ob pol treh je bil sestanek v kavarni »Corso«, odkoder so sc go-
stje v spremstvu tovarišev v posameznih skupinah z avtomobili in kočijami odpeljali, cla si ogledajo najznamenitejše stavbe v Zagrebu. Ko so se vrnili, niso mogli prehvaliti lepote zagrebškega mesta. Ogledovanje jo trajalo lo malo časa, ker jc bila ob 5. uri slavnostna seja.
Sejo je otvoril inženir Grahor, ki jo v svojem pozdravu izrazil veselje, cla so se prvič zbrali slovenski in hrvaški inženirji, da se zavzamejo za skupno delo in napredek tehniške stroke na jugu monarhije in za pospeševanje stanovskih koristi. Sledila so strokovna predavanja, nakar se je prešlo na predlogo, ki so bili soglasno sprejeti. Izmed važnejših naj omenim predlog inženirja Grahorja. da se na glavina letna občna zbora v Ljubljani in v Zagrebu odpošljejo redno po trije zastopniki bratskega društva. Potom predlog Slovenca inž. Turka, da se izda sloven-sko-hrvaški slovar tehnoloških izrazov in se iztisnejo iz rabe dosedanji nemški izrazi.
NaJto je vstal predsednik slovenskega inženirskega društva Klinar in v navdušenih, toplih besedah pozdravil začetek skupnega dela ter želel najboljši uspeh. Povdaril je: »To delo bo zbližalo nas stapovske tovariše, z nami pa tudi oba bratska naroda!« S tem je bila seja zaključena.
Ob 8. uri zvečer so slovenske goste v veliki dvorani meščanskega strelji-šča. sprejele gospe članov hrvaškega društva in jim priredile čajni večer. Dvorana je bila elegantno in veleukus-no okrašena z zelenjem; sploh je ves a'ranžma delal časrt, okusu priredite-ljic. Gostje so posedli krog miz, med njimi soproge in hčerke hrvaških tovarišev. V imenu domačih gospej je pozdravil goste predsednik Grahor, nakar je odgovoril Slovenec Turk in sc zahvalil za lepi sprejem. Predsednik slovenskega društva Klinar je nazdravil belemu Zagrebu in županu Holjcu kot edinemu tehniku, ki zavzema v enem glavnih mest monarhije župansko mesto. Zupap Holjc jo prisrčno odgovoril; prirejene so mu bile velike ovacije. Zdravica se je vršila za zdravico, vmes je svirala godba domoljubne komade. Kasno ponoči so se gostje razšli na počitek.
V nedeljo so se gostje v spremstvu hrvaških tovarišev z avtomobili odpeljali v okolico, da se seznanijo z njeno lepoto in znamenitostmi. Zvečer se je vršil slavnostni banket, ki je potekel med navdušenimi zdravicami in prijetno zabavo.
Ob odhodu na kolodvor so hrvaški inženirji in arhitekti v obilnem številu spremljali slovenske tovariše; ko se je vlak začel premikati, so Slovenci zapeli hrvaško himno. Z njimi so peli tudi vsi drugi potniki in navzoči na kolodvoru. Z burnimi klici in robci so Hrvatje zadnjič pozdravili odhajajoče Slovence.
Cerkveni veslnik.
Brevir o Vseh svetih. Enciklika »Di-vino afflatu« prepušča na prosto voljo, da se pred novim letom 1913 opravlja brevir še po starem ali pa se moli na novi način. Te svobode pa omenjeni dekret o Vseh svetih ne dovoljuje, marveč ukazuje v točki 3. med začasnimi predpisi, da se o Vseh svetih 1912 opravijo duhovne dnevnice že po novem načinu, in sicer brezpogojno in brez izjeme za vse, odpadejo pa zato na vernih duš dan dnevnice vse-svetniške osmine. Oficij za verne duše je malodane ves nov: nov je kompletorij, predelane so lekcije za jutranjice, prenovljene ijvalnice in docela nove male hore. Takoj za večernicami praznika 1. novembra se opravijo večernice mrliškega oficija, ki so ostale docela neizpremenjene, za temi pa pride čisto novi kompletorij, ki je precej podoben onemu zadnjih treh dni velikega tedna, le da vedno in vedno poudarja prošnjo in molitev za ranjke. V matutinu so izpremenjene lekcije. Dočim so bila dosedaj vsa berila vzeta iz knjige Jobove, je ohranil novi oficij to knjigo le v l.noktur-nu in je 8. lekcija starega oficija prišla sedaj v novi oficij kot 3. lekcija; v drugi nokturn je prišlo nekaj poglavij iz knjige sv. Avguština »de cura pro mortuis ge-renda«, v tretji nokturn pa je sprejeto, kar govori sv. Pavel v 1. pismu do Korinčanov (15. poglavje) o vstajenju Kristusovem in vstajenju sploh, V hvalnicah je izpreme-njeno to, da se na 3. mestu moli le ps. 62. in na 5. mestu le ps. 150., in ne kakor doslej 62. in 66., oziroma 148., 149., 150. Nove so pri sedanjem mrliškem oficiju male hore. Slično kot kompletorij so tudi te hore precej prikrojene horam velikega tedna. Himnov ni, psalmi so de feria cur-renti, Prima ima dve oraciji in v koru martirologij, terlia, sexta in nova pa imata za psalmi nekaj prošnja za mrtve ter oracijo fidelium Deus ... Z nono je zaključen mrliški oficij, o katerem moramo trditi, da je kaj tolažilen in orisrčen
vzpodbuja nas "k molitvi za ranjke, budi pa tudi v naših srcih upanje na vstajenje ter svidenje z onimi, ki so nam bili v življenju dragi in mili. — D i r e k t o r i j bi bil naslednji: 1. nov. Vesp. de festo. — Vesp. deftorum ut pp. 1, Compl. ut ppr. 1,, pss. de feria (VI).
2. n o v. Totum officium ppr. ad horas pss. de sabb.
Novi oficij se nahaja kot dodatek v novem psalteriju, je pa že tudi izšel kot posebna knjižica.
D r. F r. K i m o v e c, X. Tantum ergo za mešani zbor, deloma z orglami. Cena 1 K. — Dr. Kimovčevi »Tantum ergo« so ponatis iz Cerkvenega Glasbenika, s<j delo zrelega moža, bogati v modulaciji, široki v razpletanju motivov, živi v voji poedinih glasov, pravilni v deklamaciji besedila, drzni v postopih, gredo daleč preko ozkih mej šolskih izdelkov, rodilo jih je temeljito znanje glasbene gramatike in stavko-slovja. Kljub temu so spevi domači, pozna se jim slovensko pokolenje. Mojstrska je št. 4., naravnost pompozna št. 10. Nabavi naj si jih vsaka cerkev. — Škoda, da založnik (Čecilijino društvo) iz nesrečne šted-ljivosti ni preskrbel tudi glasov! Kdo bo dandanes prepisaval? — Stroga voja glasov povzroča semtertje trdobe, n. pr. III., peti takt, 4. stran, prva vrsta, peti takt, VI., enajsti takt. Nekateri spevi so za litur-gični akt blagoslova preveč bogato in široko izpeljani. Dr. Witt je vedno poudarjal, naj bo »Tantum ergo« veličasten, a kratek in bolj priprost spev; za zgled postavi Ettov »Tantum ergo« v Ceciliji, ki ga imenuje »aus Erz gegossen«. Zbirka se dobiva in naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani.	P. H. Sattner.
Molitvenik Večno življenje v novi izdaji je po obliki ves izpremenjen in po vsebini silno pomnožen. Jako tenak pa trden papir je omogočil, da je knjiga za tretjino tanjša, dasi ima zdaj 8-y-528 strani. Da se je doseglo pravilno razmerje, je stran za eno vrsto podaljšana. S Šolskim molitve-nikom se še lepše strinja kot poprej. Za naslovno podobo v izvodih rdeče obreze je nova (lepša) slika Srca Jezusovega, v izvodih boljše vezave pa je slika svetega obhajila. Križev pot je dobil za celo stran sliko Ecce homo, za posamezne postaje pa manjše fotografično posnete slike slove-čega slikarja G. Fugla. Te slike imajo za molitvenik veliko vrednost zlasti zato, ker prav to kažejo, kar nam Leonardov križev pot stavi v premišljevanje. — Vsebina prejšnjih izdaj je vsa pridržana, obenem pa tako pomnožena, da zdaj po zanimivosti in globokosti gotovo mora vsakega zadovoljiti. Zdaj ima molitvenik š e s t n a j s t maš (štirinajst je liturgičnih za razne dobe cerkvenega leta in za najlepše praznike); pasijon za postni čas; krasen navod za premišljevanje pred sv. Rešnjim Telesom (po nekem francoskem molitve-niku); molitve za Marijine družbe; čez 60 izbranih pesmi; liturgične tekste tudi v latinskem jeziku itd. — Cena je za to izdajo ostala še nizka kakor poprej, a če se molitvenik ne bo hitro razpečal, se bo v prihodnji izdaji morala povišati; prav zato se je bila zakasnila ta izdaja, ker se je dvomilo, če je mogoče ceno obdržati, pisatelj je pa ni hotel zvišati. Nekoliko bolj bo olajšano s tem, da dobi pri takojšnjem plačilu 15 °/o popusta, kdor naroči najmanj 10 izvodov suupaj. Posamezni izvodi stanejo: v rdeči obrezi 1 K 20 vin., v zlati obrezi 1 K 60 vin., prav fina vezava v pravem šagrinu 2 K 50 vin., v mehki (vatirani) vezavi 3 K. Vse zlate obreze imajo svilene trakove, nožnice imata le zadnji dve. Če primerjamo trdnost, lepoto in ceno skupaj, je gotovo najbolj priporočljiva zlata vezava s ceno 1 K 60 vin.
Prochaszka, Betrachtungen iiber das Evangelium, Band II. Cena 5 K 28 vin. — Drugi del te priljubljene zbirke je ravnokar izšel ter je na razpolago vsem, ki so že dalje časa težko pričakovali nadaljevanje I. dela. Dobi in naroča se v Katoliški Bukvarni v Ljubljani.
Književnost.
* Leposlovne knjižnice 10. zvezek,
ki nudi najlepše zgodovinsko delo v slovanskem leposlovju, F. S. Finžgar-jev roman »Pod svobodnim s o 1 n-c e m«, je ravnokar izšel. Cena 3 K za broširan in 4 K za vezan izvod jc razmeroma zelo mizka. Knjiga je posebno danes ob velikih vojnih dogodkih na Balkanu aktualna. Ocena sledi.
— Bolgari in Srbi. Sedaj ko bijejo naši bratje Srbi in Bolgari na Balkanu ljut boj za svobodo in vero, je dobro, da kaj več izvemo o naših bratih Srbih in Bolgarih. — Bolgarija in Srbija je knjiga, ki je izšla pred leti v družbi sv. Mohorja, in v tej knjigi nam vzorni pisatelj in zgodovinar g. profesor Vrhovec jako poljudno popisuje zemljo, ljudstvo, običaje in gospodarske razmere bratskih narodov. Najtopleje torej priporočamo knjigo »Bolgarija in Srbija« vsem bravcem, ki se zanimajo za naše brate na jugu. Knjiga se dobi jako ooceni v zalogi družbe sv. Mohorja v Ce-lo.cu. Cena 80 vinarjev, po Došli 1 krono.
Dnevne novice.
+ Naši shodi. V nedeljo je sklicala Kmečka zveza za kočevski politični okraj javen shod v Velikih Laščah. Shod je bil dobro obiskan in so na njem poročali poslanci: Jaklič, Bartol in dr. Pegan.
+ Zanimiv dan za Dolenji Logatec. Preteklo nedeljo se je vršila v Dol. Logatcu prva seja novoizvoljenega občinskega odbora, v katerem sedijo samo pristaši Slovenske Ljudske Stranke. Seje se je udeležil v imenu deželnega odbora ob-čiuski referent dr. Pegan z deželnim pod-ravnateljem dr. Zbašnikom. Seja se je vršila z vso slovesnostjo in je imela na sebi
f>ečat prave občinske seje, kjer se razprav-jajo stvari verske, ljudske in narodne koristi. Po otvoritvenih besedah župana Jakoba Slavca in po pozdravnem nagovoru deželnega odbornika dr. Pegana so možje sklenili med drugim tudi to, da zahtevajo, naj ostanejo v občini krajevni napisi tako slovenski, kakor so, dalje, da ima viseti v občinski pisarni križ, koi znamenje njih verskega prepričanja, in končno so ukrenili, da imajo v prihodnje gostilničarji plačati visoko takso 4 K za večer, če hočejo imeli gostilne čez policijsko uro odprte. Sklenili so te svoje sklepe s tem, da so končno z velikim navdušenjem izvolili načelnika stranke in deželnega glavarja g. dr, Ivana Šusteršiča častnim občanom v Dolenjem Logatcu. — Takoj po občinski seji se je vršila v Gorenjem Logatcu volitev v krajni šolski svet. Naši možje so se volitve udeležili polnoštevilno in s« zmagali z vsemi svojimi kandidati, in da pokažejo svojo pravičnost, so prostovoljno enega vzeli izmed nasprotnikov.
-f- Poslanec Mandlč je danes vložil nujna predloga za podporo po toči poškodovanega prebivalstva v občinah Dekani in Jelšanc v Istri.
-j- Delavski shod. Borovnica. Tukajšnja skupina J. S. Z .je sklicala 27. t. m. shod , na katerem jc govoril Fr. Nastran o stavki v Vevčah in o potrebi delavske organizacije. Sklenila se je resolucija, s katero zbrani delavci popolnoma odobravajo nastop delavcev v Vevčah, najostrejše pa obsojajo postopanje z delavstvom od strani tamkajšnjega tvorniškega ravnateljstva.
V turških ječah. Posrečilo se nam je dobiti podlistek, ki obravnava zelo zanimivo strahoto turških ječ. Podlistek je spisan po izvirnih doživljajih bulgarskega misijonarja. Ta velezanimivi podlistek priobčimo jutri, na kar že danes opozarjamo.
—	»Danica« na Dunaju je izvolila na zadnjem občnem zboru 28. oktobra t. 1. za zimski tečaj sledeči odbor: Predsednik F"ranc Mašič, cancl. iur.; podpredsednik Ivan Jenšterle, stud. med.; tajnik Franc Koblar,stud. phil.; blagajnik Gab. Majcen, stud. tehn.; I. knjižničar Fran Mlinar, cancl. iur.; II. knjižničar Adolf Ivančič, stud, phil.; gospodar Ciril Mrak, stud. iur.; zapisnikar Franc Ivapus, stud. phil.; arhivar Ivan Žgur, stud. med. vet.; revizorji: Angela Piskernik, stud. phil., Ivan Perne, cand. iur., Lovro Bogataj, cancl. iur.
—	Izjava. Gasilno društvo v Višnji gori se z ozirom na »Poslano« g. Sa-jovica, načelnika gasilne župe Litija, nc strinja ter obsoja take javne napade na deželni odbor, obenem pa odobrava postopanje deželnega odbora. Zahteva se tudi, cla naj sc nemudoma skliče izvanredni občni zbor okrajne gasilske zvoze, na katerem sc bode sklepalo o postopanju dosedanjega g. načelnika okr. gasilske zveze. — Višnja gora, 23. oktobra 1912. — Načelni-štvo in odbor gasilnega društva v Višnji gori.
—	Za doktorja zdravilstva bo pro-
moviran jutri na dunajskem vseučilišču cand. med. Matej Justin, starešina slov. kat. akacl. društva »Danicc«.
—	Umrla je sinoči opolnoči v Zgornji Šiški gospa Helena M c r h a r, mati veleč. gosp. gimn. prof. dr. Alojz. Merharja, v 76. letu svojo dobe po kratki mučni bolezni. Pogreb se vrši jutri v četrtek dne 31. oktobra ob 9. uri iz Zg. Šiške na pokopališče v Dravljali. Blagi pokojnici svetila večna luč!
—	Iz šolske službe. Ludovik Mlakaf je nastavljen za suplenta na idrijski realki, Marija Koritzki za suplentinjo na ljudski šoli v Žalni, Ema Mesesncl za začasno učiteljico v Kovorju, Amalija Širok za suplentinjo na ljudski šoli na Premu. Bivša začasna učiteljica v Grahovem, Hermina Kobal se sprejme k brezplačni šolski praksi na Vrhniki.
—	Prodaja lesa. Uprava Turn-Taxis-ovih gozdov bo prodajala na dražbi dne 6. novembra t. 1. v Lekeniku hraste in bele bukve za vzklicno ceno 338.514 kron. Les se bo prodal tudi v več partijah.
—	Avtomobil je povozil med Senože« čami in Prvačino 20 let starega zidarja G o r i u p a iz Vipave. Smrlnonevarno ranjenega so ljudje dobili na cesti in ga prepeljali v postojnsko bolnišnico, Avtomobil jc po nesreči pobegnil.
—	Vojaki za kmeta. Češke pgrarne
organizacije posredujejo, da bi vojaki smeli pomagati kmetom pri kopanju krompirja in pri raznih drugih kmetskih delih.
—	Rokovnjači strašijo po Notranjskem. Iz Trnovega na Notranjskem: Po naši fari in tudi po sosednjih na Pivki se že več časa klatijo tatovi, ki so že na več krajih vlomili in marsikaj ponekod tudi odnesli. Pred par dnevi so vlomili v cerkev v Jablanici, v kapelici na Topolcu in Veliki Bukovici, kjer so izpraznili pušico. Žan-darmeriji se dozdaj še ni posrečilo zaslediti predrznih tatov. Ljudje, zlasti nočni čuvaji, pazite!
—	Vlom v cerkev. V noči od 28. na 29. oktober so neznani tatovi vlomili v župno cerkev v Dolenjem Logatcu. Vdrli so skozi okno nad zakristijo, odnesli iz za-kristijske omare dva keliha, cerkveno obleko pa razmetali in umazali. V cerkvi so poizkušali odpreti tabernakelj in ga s tem pokvarili. Vlomili so v cerkvene pu-šice, v kolikor jih niso zavirale moderne ključavnice. Škoda je velika. Storilce zasledujejo.
—	K. s. izobraževalno društvo in Vin-cencijeva konferenca Selo-Moste vabita k predstavi, ki se vrši v nedeljo, dne 3. novembra 1912 v salonu g. Jos. Oražma na Selu. Začetek ob 4. uri popoldne.
—	Prijateljica otrok. V Mošnjah prebiva na svojem gradu nekaj mesecev vsako leto princ Polignac s soprogo in hčerkami. Visoka rodbina je res plemenita tudi po svojem srcu. Gospej so posebno otroci ljubi. Dne 23. t. m. je povabila zopet v grad nad 50 šolskih otrok. Veselja so žarela lica malim gostom, ko se je visoka gospa nad vse prijazno pogovarjala z njimi v lepi slovenščini in jim osebno stregla pri kavi. Zaupno so zrli vanjo, ko jih je obdarovala z dobro potico in šolskimi potrebščinami. Večjim deklicam pa je tudi preskrbela bombaža za nogavice. V ljubkih besedah se je zahvalil najmanjši deček za velikodušne darove. Veselo so zapeli nato otročiči nekaj mičnih pesmic in se podali zadovoljnih obrazov na svoj dom. Bog živi visoko rodbino, ki že dolgo vrsto let obsipa z dobrotami našo mladino in je izredno naklonjena tudi učiteljstvu.
—	Podraženje parfumov. Parfumi obetajo biti dražji. Kakor se javlja iz Soluna, zahtevajo tam za en kilogram prave vijolične esence vsoto 100.000 frankov. Vzrok je, ker pridelek letošnje leto ni bil ugoden. Rožna esenca (rosa di Oriente) ima ceno 2500 frankov, esenca resede pa 37.000 fr. za 1 kg. Rožno olje, ki se prideluje v Bolgariji v oklici Kazanlika, bo imelo radi vojne tudi mnogo višjo ceno kakor navadno.
IZ OGRSKE.
Povodom otvoritve ogrskega državnega zbora namerava ogrska opozicija uprizoriti v Budimpešti demonstracije. Opozicija hoče demonstrirati tudi pri kraljevem dohodu v Budimpešto, in v času, ko bo kralj govoril prestolni govor.
Poslanca Kovacsa, ki je znan po svojih strelih v zbornici, so izpustili iz preiskovalnega zapora. Zdravniki so izjavili, da ni popolnoma zdrave pameti.
IZ BITKE NA RUJANU.
V boju na Rujanu si je nek Turek osvojil tako ugodno skrivališče, da je on mogel z vso gotovostjo meriti na Srbe, ti pa mu s puško nikakor niso mogli do živega. Turek je iz svojega skrivališča neprestano streljal in vselej pogodil. Tedaj se artiljerijski narednik obrne na svojega poveljnika in pravi: »Gcspod stotnik, ta Turčin nam je ubil že toliko mož; dovolite mi, da sprožim top in ga ubijem.« Stotnik ga jezno zavrne: »Kakšen top! Ali ne veš, da en strel stane 60 dinarov!« »Dobro, plačam ga sam, ako ne pogodim Turka.« Dasi nerad, jc stotnik dovolil. Narednik napolni top, pomeri in zažge. Naboj je zadel za korak višje, kakor je bil Turek. Ko se je pa granata razpočila, so vojaki videli, kako so leteli na vse strani kosi ubitega Turka. Gromoviti »Ura« se je razlegal po zraku, hrabrega narednika je pa njegov poveljnik takoj predlagal za oficirsko čast. Vrhovno poveljstvo je predlogu tudi ugodilo.
: Maro affe .Sovera".:
Usodna pomota. V Atenah se je ustre lila dama Vlahu, ker se ji je poročalo, da je bil njen mož v boju s Turki ubit, pa je le ranjen,	i
Srednje šole v Srbiji. Vseh srednjih šol na Srbskem je 43, in sicer 28 moških, 15 ženskih. Gimnazije so vse realne, zavodov z grščino in latinščino ni. Mnogo jih ima le po štiri ali šest, razredov. Realko imajo Srbi lc eno, v Be gradu, in to z osmimi razredi. V šolskem letu 191011 je bilo na srbskih srednjih šolah 10.292 dijakov in 2736 dijakinj. Po štirih razredih je prestop-
na skušnja za višjo, po osmih pa kakor pri nas matura. Latinski se začno poučevati v tretji, francoski ali grški v peti, ruski v sedmi šoli. Za telovadbo primanjkuje učiteljev. Prihodnje leto se uvede koedukacija, odpravi pa sprejemni izpit ter šolnina. Vsaka srednja šola ima sedaj svojega zdravnika, ki predava o zdravilstvu ter zdravi revne učence zastonj.
Trgovski položaj na Balkonu.
O Bulgariji piše: Glasom trgovskega izvestja iz Sofije se že od pričetka mobilizacije jemlje blago za erarične potrebe od vseh domačih tvrdk. Blago bode država plačala po končani vojski. Inozemske tvrdke, ki so morale državi izročiti blago, so dobile plačilo takoj. Pričakuje se, da bo moratorij podaljšan od 3 na 6 mesecev. Nekateri trgovci plačujejo kljub moratoriju svoje obveznosti. Banke so pa plačila ustavile. Ministrstvo za finance je ukazalo, da se ima inozemskim tvrdkam tudi sedaj vse prevzeto blago takoj plačati. Trgovina počiva posebno v morskih lukah (Burgas, Varna), ki so zaprte. Počivajo tudi banke. Po vojski bo dosti kon-kurzov.
Grška. Trgovina je ustavljena, zlasti v Atenah. Nekatere tvrdke so popolnoma brez osobja, ker je vse v vojski. Banke in kapitalisti zbirajo denar in čakajo, da stopi v veljavo moratorij, ko ne bo treba plačevati obveznosti. Najbolj je Grška udarjena, ker ne morejo njene trgovske ladje skozi Dardanele. Ves dovoz žita, ki pride iz črnomorskih luk, je ustavljen, zato nastaja draginja.
Črnagora. Ves promet, bančni kakor trgovski, počiva. S Turčijo počiva ves promet. V Obotiju (na Bojani) leži okrog 2000 komadov blaga, naslovljenega v Podgorico, ki se bo vrnilo nazaj. Blago je iz Avstro-Ogrske.
Trgovina v Srbiji trpi dnevno do 750.000 dinarov škode. Vlada bo imela težke posle z odškodovanjem. Samo nemška tovarna za sladkor je imela v preteklem tednu, kakor trdi, l1^ milijona dinarov škode, ker je cela letna produkcija uničena. Sladkorna repa se ne more pobrati in dovažati, ker so kmetovalci na vojski. Tovarna je pa dala na peso velika predplačila že poleti.
Turčija. V Turčiji trpe le inozemske tvrdke, ker se domači Turki s trgovino ne pečajo. V Turčiji je dosti francoskih, nemških in angleških tvrdk. Izmed avstrijskih je najvažnejša »Čsterreichische Orient-handelsaktiengesellschaft«, ki ima v Turčiji več filijalk.
Telefonska in Drzolavna poročila.
BLIŽA SE ODLOČILNA BITKA.
Sofija, 30. oktobra. Okoli Odrina sta Marica in Arda veliko zemlje preplavili. Deževje pa ne ovira samo bulgarske armade, temveč tudi turško. Gibanje turške armade pod Abdullah pašo je pa še bolj ovirano, ker so Bulgari njegovo desno krilo nazaj vrgli. Bulgarski vojaki pred Odri-nom komaj pričakujejo napada. Zato generalni štab zopet misli na to, da bi ga z naskokom vzel. Odločilna bitka pa se bo najbrže vršila med Liile Burgasom in Ro-dostom ali pa celo šele pred Čataldžo.
Carigrad, 30. oktobra. Iz Odrina danes vprvič ni nobenih poročil. Bulgarski ainamitardi so zagnali v zrak morski svetilnik pri rtu Iniada.
Sofija, 30. oktobra. Položaj okoli Odrina je neizpremenjen. V bojih severovzhodno ocl Odrina so Turki Bulgarc skušali varati s tem, da so bele zastave na puške obesili, potem pa na Bulgare streljali ter jim tako velike izgube prizadejali. Turki so pustili na bojišču topove in municijo.
Sofija, 30. oktobra. Po zadnjih vesteh se Turki končen.rujejo na črti Čoolu-Karistan.
Carigrad, 30. oktobra. Ob 5. uri 20 minut popoldne se je začela včeraj odločilna bitka.
Carigrad, 30. oktobra. Vzhodna armada se z Bulgari bori. Napada bulgarsko črto Lozengrad—Maraš. Vojni minister brzojavlja: Bitka, v kateri Turki prodiralo, se razvija za Turke zelo ugodno.
ZADNJA VEST O ODLOČILNI BITKI.
Carigrad, 30. oktobra. Ob 11. uri dopoldne je dospela brzojavka, da se bitka pri Liile Burgasu za Turke neugodno razvija.
Dunaj, 30. oktobra. Vse z velikansko napestostjo pričakuje poročil iz vzhodnega bojišča. Zadnje poročilo Avstrijskega korespondenčnega urada pravi, da se bitka vrši jugovahodno od Lozengrada pri Liile Burgasu in da dozdaj za Turke neugodno poteka.
XXX
URADNO POROČILO O BITKI PRI VELESU.
Vran'a, 30. oktobra. Divizija kava-T lcrije princa Arzena jc v naskoku po
hudem boju zavzela Veles. Turki so zbežali proti Gostivaru in Prilepu. — V boju pri Konianovu je padlo 500 Srbov, 2000 je ranjenih, Turki so pa izgubili 10.000 mož.
B< lgrad, 30. oktobra. (Ocl našega porčevalca.) V bitki pri Velesu je bilo poraženih 5 turških divizij. Turki beže proti Gostivarju in Bitolju. Srbska armada jim j c za petami.
IZGUBE TURKOV PRI VELESU.
Belgrad, 30. oktobra. (Oficielno.) Izgube Turkov pri Velesu znašajo 5000 mrtvih. Po privatnih vesteh jc znašala turška armada pri Velesu 80.000 mož. Zdaj je razkropljena, In je pot v Solun prosta. Turki b.že na vse strani, tako da ni mogoče dognati, kam se povsod umikajo.
SRBI PROTI SV. IVANU MEDUA OB
JADRANSKEM MORJU.
Belgrad, 30. oktobra. Armada generala Živkoviča, ki je zavzela Prizren, še preden so Črnogorci osvojili Peč, se skupno s črnogorsko armado pomika proti Sv. Ivanu Medua.
KRALJ PETER IZDA V SKOPLJU PRO-KLAMACIJO.
Belgrad, 30. oktobra. Kralj Peter bo v Skoplju izdal dnevno povelje na armado in proklamacijo velikega političnega pomena.
TURŠKE ZVERI.
SkopPe, 30. oktobra. Šele sedaj se doznava, da so Turki, preden so iz Sko-plja zbežali, veliko kristjanov poklali, zlasti ž n ln otrok. To je bil vzrok, da so evropski konzuli srbskega prestolonaslednika prosili, naj prebivalstvo pomiri.
XXX
BOJ ZA SKADER.
Bar, 30. oktobra. Primorska brigada pod poveljstvom Gjuroviča je 29. t. m. napadla Obliko, pozicijo na Tarabošu, in prizadela Turkom velike izgube. Črnogorci obstreljujejo tudi Budico, Skader je tako stisnjen od črnogorskega obroča, da mora pasti.
XXX
GRŠKI USPEHI.
Aiene, 30. oktobra. Grška armada je zasedla Katerino, ki leži v solunskem
zalivu. Grška armada sovražnika zasleduje.
Atene, 30. oktobra. Grki so včeraj zasedli Lemnos. Turška posadka je kapitulirala.
Atene, 30. oktovbra. Grki so zavzeli Katerino po boju tesalske armade s Turki pri Nallan—Koju. Grki imajo 100 ranjencev.
XXX
ZMEDA V CARIGRADU.
Carigrad, 30. oktobra. Veliki vezir Gazi Muktar paša je odstopil. Za velikega vezirja je imenovan Kiamil paša.
SULTAN ŽELI, DA SE VPOSTAVI V
ARMADI RED.
Carigrad, 30. oktobra. V reskriptu, s katerim sultan imenuje Kiamil pašo za velikega vezirja, se izraža nacla, da bo vezir vpostavil v armadi red.
Carigrad, 30. oktobra. Vlada je zasedanje nove zbornice, ki bi imela zborovati 14. novembra, cdgodila. — Vest o masa-kru v Solunu se dementuje, — Ako bo turška armada poražena, se je bati strašne revolucije.
PANIKA V SOLUNU.
Solun, 30. oktobra. Tu vlada velika panika. Iz Carigrada ne prihajajo več nobeni odloki.. Preslcrbovanje armade je skrajno slabo. Grški zarotniki so pognali v zrak neko vojaško skladišče moke.
X X X
EVROPSKE LADJE V TURŠKIH VODAH. f>
Carigrad, 30. oktobra. Pri otoku Syra se nahaja francosko brodovje pri Tenedi, pa ena angleška bojna ladja.
' X X X
BALKANSKI NARODI PREJE VSI PADEJO, PREDEN BO EVROPA ZOPET MOGLA VPOSTAVITI VLADO
POLUMESECA.
Belgrad, 30. oktobra. Vladna »Samouprava« pravi, da je nemogoče, da bi se krščanska Evropa mogla bavili z mislijo, cla osvobojeno krščansko rajo na Balkanu postavi zopet pod turški jarem. Turki so se v tej vojski pokazali kot stare zveri. Ako bi pa Evropa res na to mislila, padejo preje vsi krščanski balkanski narodi v boju, preden dopuste zopetno zasužni. nje Balkana. Članek vzbuja veliko pozornost ker poteka od merodajnega mesta.
EVROPSKA KONFERENCA.
London, 30. oktobra. Velesile sku-I šajo doseči premirje, ponujajoč obenem
Bulgariji, Srbiji, Grčiji in Črnigori na skupni konferenci enakoveljaven glas, kakor vse druge velesile. — Javno mnenje na Angleškem bi vsako vlado pomedlo, ki bi hotela Turčijo obvarovati posledic njenih grehov. Balkanski narodi marajo dobiti Makedonijo. Anglija bo varovala le Carigrad.
SPLOŠNA EVROPSKA VOJSKA?
London, 30. oktobra. Sir Grey neprestano konferira z diplomati. Angleški listi pišejo, da je stvar Turčije izgubljena. Av-stro-Ogrska in Rumunija hočeta balkanskim državam vzeti zmagovalni plen, (?) Rusija bo Balkanu na pomoč prihitela. Anglija in Francija sta z Rusijo, Italija z Balkanom simpatizira. Ako potegne z Avstrijo Nemčija, je svetovna vojska gotova.
ITALIJA PROTI NAM?
Berolin, 30. oktobra. Semkaj je došla vest, da je italijanski minister za zunanje zadeve potovanje v Avstrijo in Nemčijo odložil. To smatrajo za znak, da Italija v balkanskem vprašanju ne zavzema stališča svojih zaveznic.
XXX
MUSTAFA PAŠA — SVILEN.
Sofija, 30. oktobra. Mustafa Paša se bo imenovala Svilen.
DAR NEMŠKEGA CESARJA IN CESARICE.
Berolin, 30. oktobra. Cesar Viljem in cesarica sta darovala za nemški Rdeči križ, ki odide na Balkan, 30.000 mark.
PARNIKI AVSTRIJSKEGA LLOYDA PRIPRAVLJENI.
London, 30. oktobra. Iz Brajle se poroča, da morajo parniki Avstrijskega Lloyda biti pripravljeni vsak trenutek odjadrati.
RAZBURJENJE MOHAMEDANCEV V INDIJI.
Pariz, 30. oktobra. »Matin« poroča iz Sinile: Poročila o turških porazih na Balkanu so mohamedance v Indiji strašno razburila. Vsak dan prirejajo indijski moha-medanci shode.
XXX
ZLOBNA VEST.
Dunaj, 30. oktobra. Od merodajne stranic izvemo, cla je vest »Neue Freie Presse«, da hočejo Jugoslovani v delegaciji obstruirati, ako se dr. Šusteršič ne imenuje za podpredsedniki, zlobna izmišljotina. Podpredsednik bo po starem običaju odstopivši predsednik D o b e r n i g , predsednik pa grof Merveldt.
AVSTRIJSKA ZBORNICA.
Dunaj, 30. oktobra. Zbornica nadaljuje budgetno debato. Jutri se tudi vrši seja. Potem pa sc seja vrši šele 12. novembra.
ČEŠKO - NEMŠKA SPRAVA.
Dunaj, 30. oktobra. Semkaj je dospel cesarski namestnik grof T h u n, da konferira glede češko - nemškega spravnega vprašanja.
VOJAKI NASTAVILI BAJONETE PROTI POSLANCEM.
Budimpešta, 30. oktobra. Danes je bilo poslopje parlamenta obdano od močnega vojaškega kordona, da zabrani poslancem opozicije vstop. Pri kordonu je prišlo, ko so poslanci opozicije dospeli, do burnih prizorov. Vojaki so proti poslancem nastavili bajonete; Grof Battyany je proti temu podal protestno izjavo. Drugi so kričali: »Vi hočete biti ogrski vojaki? Sramujte se! Prišel bo še čas, ko boste šli za nami in boste avstrijske oficirje pustili same!« Bela Barabas je klical: »Živio republika!« V zbornici je bil od opozicije navzoč samo grof Andrassy, da poda svojo izjavo. Ob pol 11. uri se je seja otvorila in se je prebralo kraljevo lastnoročno pismo, s katerim se sklicuje delegacija 5, novembra, Predsednik grof Tisza je nato naznanil, da se prihodnja seja vrši ob 4. popoldne.
Nato je govoril grof Andrassy. Ko je omenjal, cla je parlament od vojaškega kordona obdan, mu je večina odgovarjala: »Tega ste vi krivi!« Andras-syja je večina sploh opetovano burno prekinjala. Andrassy je izjavil, da opozicija končno nima ničesar proti temu, ako Lukacs ostane ministrski predsednik, cla le dobi garancijo, da se nc po-nove nasilja od strani zborničnega predsedstva. — Za Andrassyjem je govoril grof T i s z a , ki je dejal, da je to, kar se na Balkanu odigrava, tragedija, kar pa ogrska, opozicija uganja, komedija. Opravičuje svoj nastop v interesu parlamentarizma. Tiszov govor je večina burno odobravala. Za Tiszom je govoril ministrski predsednik Lukacs.
JUKIČEVO PISMO ZAGOVORNIKU DR. PREBEGU.
Zagreb, 30. oktobra. Zagovornik Luke Jukiča, dr. Prebeg, je prejel od
svojega branjenca naslednje pismo: »Kralj, deželna kaznilnica v Lcpoglavi. Veleučeni gospod! Izjemno sem od g. ravnatelja tukajšne kaznilnice dobil dovljenje, da Vam smem pisati. Nenadno sem odšel iz Zagreba ter sc nisem mogel od nikogar posloviti, niti zahvaliti za izkazano uslugo, kar hočem ob tej priliki popraviti. Vsem, ki so mi karkoli dobrega storili, sc najpri-srčneje zahvaljujem, posebej Vam, gospodični Horvatič in Zgurič. O svoji osodi, preteklosti, Vam nočem govoriti; kljub vsej tragičnosti sem vendar zadovoljen. Rad bi, da bi bilo že vse — končano, a vseeno hočem živeti; dokler mi bo pa srce bilo, bilo mi bo za Hrvaško z isto silo kakor doslej. Skozi svoje okno vidim rojstni kraj nesrečnega Petra Borščaka, on pa sniva tam, kjer sem jaz želel — srečno živeti, sanjajoč sen o svobodi, ljubezni in napredku svoje domovine. Oba sva mrtva za domovino, katero sva oba ljubila. Edino ta misel me tolaži in pomirjuje vznemirjeno kri. Mater mojo, siroto, ne pustite brez tolažbe, bodite dobri in ji pišite časih, dokler se nc umiri v svoji žalosti. Preveč me je ljubila, težko ji bo pozabiti name. Pojasnite ji moj položaj, potem ji bo lažje. Milica moja pa naj ohrani lep spomin name; to je edini talisman, ki ga jej morem dati. Ako me bo Njegovo Veličanstvo kdaj osrečilo s svobodo, želim, da bi se Vam vsem oddolžil; dotlej pa srčen pozdrav Vam in vsem svojim prijateljem Vaš Jukič«.
ČUVAJ PROTI SLOVANOM.
Zagreb, 30. oktobra. Cuvajeva policija zapleni vsak poziv in vsako agitacijo v časopisju za prispevke Rdečemu križu balkanskih držav. Ne mine dan, da bi listi po dvakrat, trikrat ne bili zaplenjeni radi vesti z bojišča. Tako je v hrvaški — Makedoniji!
AFERA ZAVAROVALNE DRUŽBE »BALKAN«.
Zagreb/ 30. oktobra. Stvar zavzema vedno širše kroge in kopiči se material, ki obtežuje nadaljne zagrebške odlič-njake. Pričakuje se novih senzacionalnih aretacij.
Štajerske novice.
š Umrl je v Mariboru pivovarnar Anton G o t z.
š Poštar Wimmer v Južni Ameriki aretovan. Kakor smo svoj čas poročali, je iz Irdninga na Štajerskem izginil poštar Kari Wimmer, ki je poštnemu uradu poneveril vsoto 52.000 kron. Sedaj so ga aretovali v Boliviji v Južni Ameriki. Za njegovo izsleditev je bilo razpisanih 1000 kron nagrade.
šlzobraževalno društvo v Celju priredi v soboto dne 2. novembra ob 8. uri zvečer in v nedeljo dne 3. novembra ob 3. uri popoldne v vrtni dvorani hotela pri »Belem volu« žaloigro »Mlinar in njegova hči«.
š Slovensko gledališče v Mariboru priredi dne 3, novembra 1912, ob pol 8. uri zvečer izvirno igro »Mati«, drama v treh dejanjih, spisal Franc Ks. Meško.
š Umri je 28. t. m. v Št. Ilju v Slovenskih goricah steber obmejnega Slovenstva g. Ivan Princ. Rajni je bil res pravi obmejni stražnik. — V Mariboru je 28. t. m. zvečer umrl pivovarnar Gotz, zadet od srčne kapi.
Ljimijanske novice.
lj Žaloigra »Mlinar in njegova hči« v Ljudskem Domu. Ženski oddelek S. K. S. Z. v Ljubljani uprizori na praznik Vseh svetnikov dne 1. novembra 1912 v Ljudskem Domu žaloigro v petih dejanjih »Mlinar in njegova hči«. Začetek ob 7. uri zvečer. Prodaja vstopnic ob 6. uri.
lj Veliko javno predavanje. Včeraj se je vršilo v »Unionu« impozantno predavanje, ki ga je priredila S. K. S. Z. Velika »Unionova« dvorana je bila natlačena občinstva. Predaval je v poljudnem govoru gosp. profesor dr. Debevec o svojem potovanju v Carigrad. Predavanje so pojasnjevale prav posrečene skioptične slike. Gospod predavatelj nas je peljal v Cetinje, se dalje časa ustavil v krajih, kjer se zdaj bijejo boji med križem in polumesecem, in nam popisal skoro vsa večja mesta, ki leže ob poti v Carigrad, pokrajine, šege in navade ljudstva, ki ga je spoznal na svojem potovanju. Nazadnje nam je popisal Carigrad in njegovo zgodovino. Poseben odstavek je obsegal popis cerkve sv. Sofije, na koje kupoli upa, da se bo v kratkem zabliščal križ.
lj šentjakobsko prosvetno društvo ponovi v nedeljo 3. novembra ob pol 5. uri popoldne v Ljudskem Domu krasno igro »Nedolžna žrtev«, ki je zlasti za čas spomina naših ranjkih zelo primerna.
lj Odlikovanje. Cesarje podelil glasbenemu ravnatelju Josipu Z o h r e r j u vi-težki križec Franc Josipovega reda in kon-
certnemu mojstru Filharmonične družbe v Ljubljani Ivanu Gerslnerju zlati zaslužni križec s krono.
lj Tekmovalno jahanje ljubljanske gar-nizije se bode letos vršilo dne 4. listopada, katerega se udeleže po inicijativi eksce-lence fml. Hermana Kusmaneka vsi častniki, kakor tudi dame in gospodje civilnega stanu. Jahanje bode vodil podpolkovnik tukajšnjega 7. topničarskega polka g. Reichenauer. Po končani tekmi se bode na vojaškem vežbališču, kjer bode igrala tudi godba tukajšnjega 27. pešpolka, vršilo jahanje »Jen de bavre«, voltižiranje in dr. Razdelitev daril bode okoli 4. ure popoldne. Kogar to jahanje zanima, naj pride na vojaško vežbališče najkasneje do pol 3. ure popoldne. V slučaju slabega vremena se jahanje preloži na ugodnejši čas.
lj Zborovanje trafikantov. Dne 27. oktobra so imeli trafikantje in trafi-kantinje iz Kranjske svoje prvo zborovanje. ki je bilo dobro obiskano, poseb-no od strani ljubljanskih udeležencev. G. Gabriel Jeločnik iz Vrhnike je kot sklicatelj shoda pozdravil udeležence, ki so ga izvolili obenem za predsednika zborovanja. Gdč. Dolenčeva je podala nato obširno poročilo, ki obsega želje trafikantov. Zborovalci so sprejeli dva sklepa: da se odpošlje prošnja na fin. ministrstvo in da se ustanovi Društvo trafikantov in trafikantinj na Kranjskem.
lj Umrli so v Ljubljani: Barbara Polz, pomožna usmiljenka, 61 let. — Marija Stojnič, bivša služkinja, 70 let.
—	Helena Skibik, gostija, 81 let. — Jernej Šinkovec, c. kr. poštni sluga, 36 let.
—	Ana Prešeren, kočar jeva hči, 2 meseca. — lvarolina Jančič, delavčeva hči, 3 dni.
lj Umrljivost v Ljubljani. Do včeraj je bilo v mestnem mrliško popisnem uradu prijavljenih 1000 smrtnih slučajev. Pri tem so všteti razni zavodi, bolnišnice, hiralnice, ubožnice in sana-toriji. Lansko leto je bilo 1000 mrličev že 13. septembra, 24. oktobra pa že celo 1157. Zdravstveno stamje našega mesta je tedaj letos nenavadno ugodno.
Primorske vesli.
p Nova vojna ladja. V soboto je bila spuščena v tržiški ladjedelnici v morje brzokrižarica admiral Spaunovega tipa »Saida«. Kumovala ji je soproga tržaškega namestnika princezinja Hohenlohe. Nova križarica je 125 m dolga, 12 in pol metra široka in 4"6 m globoka. Oborožena ja z desetimi 7 cm in dvema 4'7 cm brzostrel-nimi topovi. Armacija je majhna, ker je križarica namenjena le za poizvedovalno službo. Plula bo lahko s hitrostjo 27 morskih milj na uro.
p Iz morja so potegnili v Pulju truplo potnika Schulza, ki je najbrže radi slabih gmotnih razmer izvršil samomor.
p Podadmiral Holzner u pokojen.
Poveljništvu vojne lukc v Pulju dodeljeni podadmiral Holzner bo stopil s 1. novembrom v pokoj. Kakor se čuje pride na njegovo mesto polkovnik Hla-vaček, ki ima postati s 1. novembrom generalmajor.
p Za Črnogorski rdeči križ so nabrali Slovani v Trstu do sedaj že čez 12.000 kron. Priprosto ljudstvo v okolici ne govori drugega nego o junaštvu Jugoslovanov.
p Umrl je v Trstu trgovec in posestnik g. Josip G r e g o r i č.
Volilev delegatov.
V včerajšnji izredni 112. seji posla-niške zbornice so bili izvoljeni v delegacijo: Češka: Choc, Kramar, Kriitz-ner, Langenlian, Sedlak, Soukup, Sme-ral, Spaček, Udržal; namestmika Ka-spar in Klofač. Dalmacija: Smod-laka, namestnik Vukotič. Galicija: Bialy, Korytowski, Kozlowski, Levicki, Leo, Skarbek, Stapinski; namestnika
Otroci dobivajo lahko zobe
S skrbjo gleda marsikatera mati na Cas, v katerem ma dobiti njen ljubček zobke, posebno če mu manjka prave odporne sile. Da bi se pa ta zvišala, ni nobenega boljšega sredstva, kakor zatrjuje na tisoče mater, kot je Scottova emulzija. Njena uporaba pokaže že v razmerno kratkem času zboljšanje, malček postane bolj svež in prestane čas, v katerem ima dobiti zobe brez posebnega trpljenja.
Večkrat ljubijo otroci
SCOTTOVO
EMULZIJO
tako zelo, da z veselimi vskliki pozdravljajo Sccttovo steklenico, kar zdravljenje s tem izrednim otročjim krepčilnim sredstvom materi in otroku priljubi.	Ampak samo
Scottova emulzija
in nobena druga.
Cena originalni steklenici |* 2 K 50 v. Pobi se v vseh lekarnah. Kdor posije MJ v v znamkah na SCOTT * ROWNE G. m. fc. H., in se sklicuje na ta C8sopls, dostavi se mu ena poSIljatev potom lekarne za poskuSnjo.	:<ino
German. Olesnički'. "Nižja Avstri-j a: Fl",enbogen, Jukel, Ricnosl, namestnik Schuhmeier. Zgornja Avstrija: Sclilegel, Zaunegger; namestnik Schachinger. Štajersko: dr. Korošec, Prisching, namestnik Ber-ger. Koroško: Dobernig, namestnik Waldner. Kranjsko: dr. Šuster-š i č, namestnik vitez Pogačnik. B u k o v i n a: Isopescul, namestnik Onciul. Moravsko: Hvuban, Masa-ryk, Seidel, Tomaschek; namestnika Leclier, Stanek. Š lezi j a: Schopfer, namestnik Freiszler. Tirolsko: De-gasperi, Schopfer, namestnik Niedrist. Predarlsko: Fink, namestnik Lo-ser. Istra: Spadaro, namestnik Can-dussi. Goriško: F on, namestnik Gregorčič. Trst: Pittoni, namestnik Oliva.
Mnenje gosp. dr. J. K n a p i t s c h a , primarija,
v Gradcu.
Gospod J. S e r r a v a 11 o,
Trst.
Ustrezajoč Vašej želji Vam potrjujem, da sem dosegel ugodne uspehe z Vašim ž e 1 e z n a t i m v i n o m k i n a Serravallo pri slabokrvnosti, kakor tudi pri slabostih po prestanih boleznih.
Dr. Knapitsch.
Herderjev
leksikon
najnovejSe izdaje, popolnoma nov in prav nič rabljen, ki je stal nov 110 kron, se proda za 80 kron. Naslov se izvo v upravništvu „Slo-venra" pod šifro „L. O. 1910".
Zahvala.
3431
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 30. oktobra 1912.
Pšenica za april 1913.....11-96
Rž za april 1913.......10-56
Oves za april 1913......11-46
Koruza za maj 1913.....8'11
Meteoroiogtčno poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
Za premnoge dokaze prisrčnega sočutja v bolezni in ob smrti predrage mi soproge
Ane Zajec, roj. Verbič
kakor tudi za prekrasne vence in mnogobrojno spremstvo na zadnji poti, izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo.
Posebej sc zahvaljujem preča-stiti duhovščini, slavnim društvom, zlasti pa pevskemu „Slavec" in slov. kat. izobr. društvu na Viču za krasno in ganljivo petje, šišenski Čitalnici, državnim, deželnim in drugim uradnikom, vsem gostilničarjem in go-stilničarkum, Šišenskemu učit. zboru, kakor tudi posameznim udeležencem za ogromno udeležbo in spremstvo k večnemu počitku.
Sveto zadušno opravilo ob sedmini se vrši v torek dne 5. novembra ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
Spodnja Šiška, dne 30. oktobra 1912.
Alojzij Zajec.
Olll/)7APiflIll prečastito duhovščino, J €» J iti gospode organiste in slavna pevska društva, da se vsled polne zaloge
= harmonijev =
dobijo pri meni po Izredno znižanih cenah
harmoniji amerikanskega sistema. Na željo tudi na obroke.	3438
IVAN KACIN, izdelov. harmonijev Novi Vodmat 151, Ljubljana.
Stanje Cas opa- baro-rovanja metra v mm
29, 9. zveč.
741-2
30i
7. zjutr. 2. pop.
738-7 736-3
Tompo-ratura
po Celziju
Vetrovi
10'3 sr. jzah.
130 16'0
p.m.jzah.
Nebo
det. obl.
oblačno
ž " l
00
Srednja včerajšnja temp. 11-4°, norm. 7-80.
Izjava.
Jaz podpisana Agneza Ravhekar prekličem tem potom vse razžaljive besede, katere sem rabila proti mesarici Katarini Werglez na Savi. Sava, dne 29. oktobra 1912.
3434	Agneza Ravhekar.
Fini
ŠPIRIT
iz žita, najboljša kakovost za žganje priporoča v množinah od 60 litrov naprej po prav nizki tovarniški ceni M. R o s n e r & Co., Ljubljana, poleg pivovarne Union.
960 (52)
NA PRODAJ je nova, krasna
ležeča ob okrajni cesti, blizu kolodvora, na lepi legi, blizu farne cerkve. Obenem se lahko kupi gospodarsko poslopje, travnik in njive. Cena se izve pri lastnici Tereziji Voh v Žalcu na Štajerskem. 3437
Bog jo je dal in Bog nam je snoči ob pol 0. uri vzel našo dobro mater
HELENO
nenadoma sicer, a vestno pripravljeno na smrt, v 76. letu njene dobe.
Največje veselje na svetu nam je bila mati in biti brez matere je naša največja bridkost. A Gospodovo ime bodi hvaljeno na vekomaj !
Vi pa, sorodniki, prijatelji in znanci, molite zanjo in, če morete, spremite Jo k večnemu počitku v četrtek, 31. t. m. ob 9. uri zjutraj iz Zgornje Šiške št. 38, na pokopališče v Dravljah.
Namesto vsakaterega obvestila.
Zgornja Šiška št. 38, dne 30. oktobra 1912.
3430
Dr. Alojzij Merhar,
v imenu ostalih žalujočih.
Jfcdosež«. in od jM)zna»atelje» j^g mešanice ^
iKarla planinska
prva ljubljanska velepražarna za kavo =====
^Dobivajo s? v pražarnl na vogalu ^Dunajske cesle — Sodne uiice in v moji trgovini s špecerijskim blagom ^Dunajska cesta štev. 0.
a
I9M0I
Kupimo Ciste, bele, dobre, suhe gobe. - Ponudbe z vzorcem ter navedbo cene za 100 kg franko Praga, prosimo na naslov:
IF^droua to »ar na ftrantl, Praga U3SI.	337a
'^MOJA STARA
izkušnja me uči, da moram za nego kože rabiti le Steckcn-
plerd lllljlno mlebo milo Her^mann.i a Co , Tešili ob Labi.
Komad po 8'i vin. sc dobiva povsod.	441
Službo želi premeniti izprašan kurjač in
m m i
neoženjen, star 22 let, poštenega in treznega vedenja, z dališo prakso. Zna tudi brusiti žage, in ustavljati v jarmenik (Volgatter). Želi primerne službe v mestu ali na deželi. — Naslov pove upravništvo pod št. 3880.
W Sim
n*
Brzojavni naslov: Šimenc, vrtnar, Ljubljana.
Jakoba Šimenca naslednik w
imenc
umetni in trgujoči vrtnar
priporoča svojo veliko zalogo svežih
kakor tudi vse vrste rastline za dekoracije v sobah, sa.onih in na grobeh.
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. ^	3364 5	f
>: .....

Khteri ima veselje do trgovine, zdrav in no pod 14 let star, dober v računanju, se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji v trgovino I. Kušlan, Kranj, Gorenjsko.	3390
ISRIRnRIBBVBBBnaaBHBIIIBBBHBIBHBBaHIBHBBHBBBgiHHBBHHmBI
EM
zaoaroaalna dražba za žišoSjsnSe
Ravnateljstvo: Dunaj I. ilspernplatz 1.
S se priporoča za sklepanje zavarovanj na življenje, rente, doto in vojaško službo 3 1	pod najugodnejšimi pogoji in najnižjimi premijami.	"
g Stanje zavarovanj koncem leta 1910 ca 375 milijonov, g
o Rezerve	„	„ „ 112 „ 452 B
H Glavno zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu I, Schmiedgasse 40, jI
g3 kjer se sprejmo vsak čas strogo reelni, delavni sotrudniki proti dobri plači, g ® fLST Nadzorstvo za Kranjsko: Ljubljana, Hrvatski trg 4.	M
BUCBBSaaSliSKfiSBiaBBBBHIBaiBBSBHBSflBIBjiaiilHBBBBflBflBMBBBBBaBB
IM
Domača tvrdka I
Domača tvrdka!
Priporočamo solidno tvrdko
domskih in otroških klobukov ter športnih Čepic o • agt • ® • a	vseh vrst
arija
Židovska ulica 8.
Cene brez konkurence.
2036
NH o>
D) O
cn
Mm M kava v2tino najbolje
kadar jo skuha mamica
s pravim: franckom:
»Taka kava je duhteča, ima poln, močan okus in lepo, vabljivo barvo."
1252IV.
Dinarao stroji, elektriškl motorji. Naprave za elektriško razsoet-Sšaao in preoajanle elektriške sile. Električni obrat vseli vrst. Ventilatorji. TiiriiiJ-ESSieratoria, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. O&ločnlce in žarnice :-:	vseh vrst.	:-:
Vodne tarMne vseli sestav, (Francis, Peltonl. Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za inštalirale.
Zajamčeno pristno
Slivovko Hruševec Brinjcvcc
Vinsko žganje
iz lastne žganjarne se dobe v množinah od 25 litrov naprej pri veležga-njarni sadja	959 (52)
Rosner £ Co.,
Ljubljana, poleg pivovarne „Union".
Št. 35281.
V smislu § 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in troških za leto 1913 in sicer:
1.	Mestnega zaklada;
2.	mestnega ubožnega zaklada;
3.	zaklada meščanske imovine;
4.	ustanovnega zaklada;
5.	mestnega loterijsko-posojilnega zaklada;
6.	amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila;
7.	mestnega vodovoda;
8.	mestne klavnice;
9.	mestne elektrarne in
10. mestne zastavljalnice že sestavljeni in da bodo razgrnjeni v mestnem
knjigovodstvu štirinajst dni
od 28. oktobra do 10. novembra letos
javno občanom na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih.
Mestni magistrat ljubljanski,
Zupan:
dne 25. oktobra 1912.
Stavbene = parcele
na Dunajski cesti o Ljubljani pred delatiskimi hliaml ln na Giincah lakoj ob mestni meji na TrZaSki
cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
= na prodal.
Več se izve pri lastniku JOS. TR1BUC, na Giincah 37. 2127
Od dobrega najboljše!
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 4. KHHNJ	KOČEVJE
Glavni trg St. 79.	Glavni trg St. 53.
NOVOMESTO 1197	Vel. trg St. 88.
„APRIATICA" Sušak,
obrtno deln. društvo za destilacijo slivovke, tropinovca. konjaka i. t. d.
išče
potovalnega
ki je po slovenskih deželah pri prvovrstnih odjemalcih v to stroko spadajočih izdelkov dobro vpeljan. Ozira se samo na natančne ponudbe z 3428	izkazi in priloženo sliko.
3405
Dr. I. Tavčar, 1. r.
šuhneno
za mo&He o&fcfte ae fttipi -viaj&ofje pti c^TLift^avtc t> iuji^&fjavii.
2933 1
"^cfifia it&Lta. - it>att.ci>fjvoc. ctue, - Sla safitcoo sc tudi iidcEo-oaujc o6fc&, -pičili iti.
Lepa priložnost!
Proda se iz proste roke
lepo posestvo
obstoječe iz gostilne, novega, s cementno opeko kritega skednja in hleva, 20 mernikov posetve, treh gozdov, dveh travnikov. Pri hiši je lep vrt, zasajen z mladim sadnim drevjem. Gostilna z novo lepo verando je v dobrem stanju, krita s škriljem, tik državne ceste, oddaljena 10 min. od farne in le 20 minut od božjepotne cerkve pri Mariji Pomagaj ua Brezjah. Posestvo dopušča rediti po štiri goveda, 1 konja in šest prašičev. Cena brez živine 22.000 kron.
Prodaja Anton Debeljak, gostilničar in posestnik v Spodnjem Otoku št. 23, p. Radoljica, Gorenjsko.	3412 3
Strojnika
sprejme tvrdka Zabrct & Komp. v Brl« toiu pri Kranju. Oni, ki so službovali pri opekarni, imajo prednost. Zahteva se izurjenost v pisavi. Ponudbe naj se pošiljajo naravnost na tvrdko. 3432
Gospodarsko društvo v Trnovem na Notranjskem le za trgovino 3110
pomočnika
Plača po dogovoru. Zeli se, da se hitro zglasi.
r !
vseli poslovnih iransaKci). Izdajanje čekov, nakaznii
o
♦
c. kr. PRiim. »imciih m rnoimnicnH delmskr druzgh
^ AkcSjf.UJ kopita!: 50,000.000 kron.
za vsa davna in sirsnsfca mesia iu- in inozemstvo.
J r- ^
Rezervni zakladi: 22,000.000 kron.
OSHEDNJft MENJHLNICH:
mnm a.. wolizeile stea. t.
, -
Ontllllinirn • laden, C evka Kamnini. fc*ka Ll(>a, Brno, Gatilonz, N. Uranlllz. Inominl, lUllllIi 11.D Krakov. UJomerlcc, Moravski Zumr»'rk Miiillln(|, Mi-rait, Novi Jlčln, Plzcn. |.ra(|Ili Llbcrcc, Trplice, Scnov I)umb|hUo NoVnmcalo, Cvltava
♦
t
O
♦
NHKIIP in PRODHJH
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk Itd., itd.
Zavarovanje proti m pri žrebati sreCH in vredn. papirjev
Prospekte in cenike premij zastonj in franko
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
.Odgovorni urednik: Miha Moškerc.