Leto LXV
rostnfna plačana ? gotovini
V Ljubljani, v sredo, dne 6. januarja 1937
Stev. 4 a Cena 1.50 Din
ms£ovEHEcm
' leva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-9«	--Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka In dneva po prazniku
nTTrriîfTriTïïfill
Nemški škofje obtožujejo
Skupna borba proti komunizmu, da*..
toda v svobodi, ki jo jamčita božje pravo in konkordat
Luč
Odkar »e je v človeštvo zagrizlo novodobno poganstvo, je na vseh poljih zavladalo silno razočaranje. Demokracija, uekdaj sanje tlačenih narodov in ideal državnikov se je v nekaj desetletjih pod vplivom poganskih fraz izprevrgla v neurejen trg, kjer je človek vreden t glas, glas pa je politična računska enota. Kapitalizem, ki je desetletja in desetletja godil ponosnemu duhu inženjcrjev in iznajdite-Ijev in podjetnosti borzijancev, kaže čim dalje bolj svoj pravi obraz, ki je obraz faraona, kateremu zasužnjeni narodi v žeji in lakoti zidajo visoke piramide, ledenice z.a njegovo plemenito delo. Kultura, ki naj bi blažila duha, se je izprevrgla v drvenje strojev, ki oponašajo človeka v govoru in pesmi in ubijajo duha.
Človek ni več sam svoj. Duh večni in večno iskajoči, pa ves nemiren in zbegan tipa in išče izhoda Stroja, ki bi pokazal izhod, pa ni, duh pa je ve« privezan na stroj, na materijo, na svojo človeško modrost, s katero je doumel ntome zemlje, ročice in vijake strojev, ko pa je z njo začel iskati novih potov celemu človeku, razočaranemu in osirotelemu, je ta modrost popolnoma odpovedala. Iz eneça poganstva se zaletava v drago, resnice, ki je samo ena, pa ne more najti, ker nima zvezde vodnice. Iz dežja se z velikim naporom skuša prevaliti pod kap, da le izpremeni svojo lego, katere se je že naveličal, da ga že vse boli. Iz malikovanja posameznika se zgublja v maliko-vanju skupnosti, države, iz kapitalizma posameznika steče po rešitev v kapitalizem države, v komunizem. Roke, ki jih je pod vplivom svoje odvisne narave že hotel skloniti v molitvi k Rogu, nenadoma po svobodni volji, ki mu je dana, stisne v pest in jo z živinsko surovostjo vzdigne proti Bogu.
Ob vsaki vesti, da se je našel izhod, pa vzvnlove množice, vzdignejo potrte glave in planejo. Tako so množice valovale ob prvih glasovih o demokraciji, o kapitalizmu, tako valujejo danes, ob prvih glasovih o komunizmu. Množice v Rusiji pa so že raz/ičarane obstale: komunizem ni tisto, kar so iskale, komunizem je bič, s katerim država bije po revežu Sta-hanovu, ki stoji ob divjem stroju ali sredi na bobnečem traktorju, ki reže v potrpežljivo zemljo dolge brazde, ali stoji do kolen v vodi širokega Dnjepra in dela jez. da bo država zagradila veliko vodo, — kjerkoli je, jxivsod je nad njim bič države, ki ga priganja k delil, da ne omahne od utrujenosti, da niti trenutek dragocenega časa ne gre v nič, da samo enkrat omahne, takrat pa končnoveljavno in država ga uslužno z godbo pokoplje. Pa tudi tisti, ki za državo vihti bič nad tistim, ki dela za državo, je revež Stahanov, ki mora priganjati dokler ne omaga, in tisti ki s svetlim instrumentu spremlja državljana Stalianova na njegovi zadnji poti v državno zemljo, je tudi revež Stahanov, ki mora trobiti himno proleta-rijata, dokler mu ne poidejo moči. Vse življenje poganja bič enega drži Stahanov v roknh, da udriha z njim, drugega čuti na plečih, do tistega na vrhu, ki nn plečih ne čuti nobenega, pa ga priganja čostihlepnost in podjetnost, ki je vesela dolgih železniških prog, širokih cest in z ladjami obremenjenih kanalov, in do tistega na dnu, ki čuti bič samo na plečih, v rokah pa nima nobenega, pa kaže svoje jezo v skrivanju državnega žita in se brani pred novim udarcem z izgovorom, da je bila letina slaba, ali mimogrede polomi stroj, češ, da se je obrabil. Človek kot tak pa ni srečen, zato so množice, ki so z divjim veseljem planile v komunizem, razočarane obstale. Hotele so se brez tihe Zvezde vodnice, le f>o širokoustnili besedah in mogočnih kretnjah svojih neusmiljenih voditeljev rešiti sužnosti gospodov graščakov, gospodov generalov in milostnega carja, pa so padle v suž-nost tovarišev komisarjev, bič je samo prešel v druge roke. Le krotke, od sveč okajene sveie ikone so pogorele na grmadah, kakor da so te največ krive. Todo množice ne smejo stati. Država jih žene vedno naprej, aparat je tako zapleten in na vse strani med seboj povezan, da nihče ne more živ ven, dokler vse skupaj ne omahne v razvaline. Napačna povezanost posameznika v družbo!
Tako človek z leščerbo svojega razuma in nezanesljivosti svoje volje išče samemu sebi sreče, pa je ne najde.
Za raziskovanje poti, po kateri hodi vesoljna zemlja, ribe v morju in ptice pod nebom in vse živali, ki se gibljejo po zemlji, za raziskovanje zakonov, po katerih deluje voda in ogenj, plin in trdo telo, je človeški duh dovolj_ oster, pa še tu so mu postavljene meje. Ko pa je treba določiti, kako naj človek snm v svoji družbi živi, kako naj gospodarski zakoni skrbe za n jegove telesne potrebe, kako naj politični zakoni urejajo njegovo razmerje do brata, soseda in rojaka, kako naj kultura blaži njegovega duha in mu pomaga pri iskanju resnice, tu pa je treba druge luči. ki ni podvržena nestalno-sti zemeljskega življenja. Tisočletna izkušnja tako uči, le človek je preošaben, da bi si to priznal.
Ta luč pa izhaja samo iz Gosfiodovega nauka Kakor večna luč gori skromno in ponižno pred človeštvom, nič pozornosti ne vzbuja, nič ne vpije, ker nima parol kakor poganstva vseh vrst do najnovejšega, komunizma, ki je v iznajdbi parol naravnost mojster. Zato se ta.ko lahko zgodi, da gredo v lastno modrost zaverovani voditelji mimo večnega nauka in iz kapitalizma zaidejo v komunizem, iz ene zmote v drugo.
Tudi slovenski narod si bo samo v luči Gospodovega nauka mogel skovati boljšo bodočnost. Kdor pravi, da v tem nauku ni navodil za svetno življenje, ga ne pozna. Kričeč pa ta nauk ni. ker resnica ne vpije. To pn nam ne sme biti v izgovor, kakor da bi tudi mi smeli molčati. Razglasiti ga moramo no vsem ni^em ozemlju, saj je dovolj majhno, da bo več božje misli v našem javnem življenju. Rnzglašenje Gospodovo moramo doživeti, kakor so ga doživele pred davnim časom pokrajine nn daljnem Vzhodu, ko so sr sv. Trije krnlii. kakor jih dunes splošno imenujemo," vrnili z dolgega pota in ga razglasili svojim rojakom.
Nekatere poročevalne agencije in nekateri tudi nam znani slovenski listi so zadnje dni priobčili jjovršne posnetke pastirskega pisma katoliških škofov Nemčije ter jih bralcem podali v tako sestavljeni obliki, da izgleda, da so nemški škofje imeli vernikom povedati samo to, da je treba nemškemu državnemu kanclerju in njegovi vladi brezpogojno pomagati v boju proti komunizmu. Takšno poročanje je imelo prozoren namen, oblatiti katoliško cerkev z očitkom, da se iz strahu pred boljševizmom suženjsko veže z narodnim socializmom, čeravno ji ta prizadeva velike težave. »Slovenec« na tako močvirnata poročevanja ni odgovoril, dokler ni imel pred seboj uradnega besedila pastirskega pisma nemških škofov. Danes ga imamo pred seboj in naši bralci bodo imeli priložnost videti in spoznati, da je njegova vsebina popolnoma druga.
Katoliška cerkev
v borbi proti komunizmu
Pastirsko pismo nemških škofov govori uvodoma o potrebi obrambe proti komunizma ter navaja, da se katoliška cerkev nI samo šele sedaj spomnila te nevarnosti, marveč klicala lia branik že leta 1890., ko je Le o XIV. prvič ojxizoril svet na bližajočo nevarnost in ko je leto pozneje, 1. 1891. v okrožnici »R e r u m N o-va r o mc napovedal sredstva, kako se bo mogoče komunizmu ubraniti. Za njim so prišli drugi papeži, ki so opominjali in opominjali, dokler da sedaj vladajoči papež P i j XI. v začetku svojega vladanja ni zasnoval »Katoliške akcije« kot neobhodno potrebno bojno sredstvo katoličanov proti brezbožju, ki ga širi tudi komunizem, ter v veliki okrožnici 1. 1930. opozoril svet na to, kaj se v Rusiji pripravlja, naslednjega leta pa izdal svojo socialno okrožnico »Quadragesimo anno«, kjer je s prstom pokazal na pretečo nevarnost ter na socialno obnovo v krščanskem duhu, ki je potrebna, da se zaustavi komunistični plaz, ki dere po svetu. Katoliška eerkev je imela komunistična nevarnost pred očmi. ko so drugi poklicani ljudje še molčali. Danes katoliška cerkev priznava nemškemu državnemu kanclerju, da je z velikim pogumom začel borbo proti komunizmu in da jo vodi brezkompromisno. Dolžnost katoliške cerkve je, da državnemu kanclerju pomaga v tej borbi, to ni dolžnost do Hitlerjeve osebe, marveč do države in naroda, ki ju Hitler predstavlja in katerih usodo danes ustavno vodi.
Toda pastirsko pismo nemških škofov takoj nadaljuje,
„S skrbjo opažamo . .
»da ho katoliška Cerkev mnogo lažje in bolj učinkovito podpirala nemško državo v zgodovinskem obrambnem boju proti konninizmu, če bo na sto-
Ob bolniški postelji svetega očeta
Vatikansko mesto. 5. jan. TG. Papeževo državno tajništvo je v »Osservatore Romano objavilo uradno poročilo o papeževi bolezni, da s tem napravi konec raznim ugibanjem, ki so se zadnje čase širila po svetovnem časopisju. Uradno poročilo se glasi:
»Glavni vzrok papeževe bolezni je treba iskati v zelo razširjenem obolenju na poapnenju žil kar je prišlo do izraza v obolenju srčnih mišic, iz katerega so se razvile motnje v delovanju srca. V začetku dcccmbra so se te motnje povečale in so povzročile nedo-statko v kroženju krvi, kar je svetega očeta г ozironi na to da se je splošni krvni obtok po vsem telesu poslabšal, prisililo, da je moral v posteljo k popolnemu počitku. Mir in bolezni primerno zdravniško zdravljenje sta imela ta uspeli, da so začele srčne motnje polagoma ponehavati, četudi ne vedno enakomerno. toda bolečine v levi nogi kjer so tudi že prej obstojale, so se zvišale ter so se razširile tudi že na desno nogo Te bolečine so večjidel živčnega izvora. Sedaj je mnogo vzrokov za upanje, da so bodo krajevni pojavi bolezni polagoma zmnnjšnli in bržkone popolnoma prenehali, med tem ko je treba pri presojanju srčne obolelosti že г ozirom na naravo bolezni in na visoko bolnikovo starosti ohraniti rezervirano stalisče.c
Slovenci smo še mlad narod, »pod varuhi in oskrbniki.« Ob prvem rnzglašenju Gospodovem so naši predniki potovali s svojimi čredami po brozkrajnih pokrajinah danes komunistične Rusije, po stalni naselitvi nn sedanjem ozemlju Rino najprej postali kristjani, v dneh Lutra Martina smo spoznali prednost edine Resnice. Kdaj pa smo dodobra postali Slovenci. Nismo še toliko časa samostojen narod, da bi bil že čas našega naravnepn propadanja. Toda otrok ne sme biti bolan niti bolehen ne. če hoče zra-sti v mo/a Tudi mlad narod ne sme bolehati no nolieni družabni bolezni, tlldi ne sme lju-bimkovuti z nezanesljivo človeško modrostjo, zlasti še, ako so mu skrčili ozemlje kakor nam. ki smo kakor pastir z bajte doma, ki služi /daj tu, zdaj tam. Zvezde vodnice niim jo treba, da Iiomo mogli iz sedanjih političnih in gospodarskih težav, ne da bi pri tem zašli še glob-
jem pravnem in delovnem področju uživala svobodo, do katere ima po božjem pravu, a tudi po besedilu konkordata pravico.«
»Vendar pa s skrbjo opažamo«, pravijo dalje nemški škofje ter prehaja s tem na glavno vsebino pastirskega pisma, »kako vsakega cerkvi zvestega katoličana obdaja nezaupanje, kako slehernega vernika smatrajo za skritega sovražnika države in kako celo čisto verske Marijine drui-be sumničijo kot da bi bile tajne zveze zarotnikov.«
»S skrbjo opažamo vsiljcvalno delovanje tako imouovauega »nemškega verskega g i b a-n j a«, ki hoče vero v Kristusa in krščanstvo sploh iztrebiti iz javnega življenja našega naroda ter na mesto krščanstva vpeljati neko novo iz mesa in krvi sestavljeno naravuo vero. To gibanje je zadnje čase imelo sa svoje propagandno delo in za svoje napade na krščanstvo mnogo več svobode v besedi in v tisku in večjo oporo pri oblasteh, kot je je imela Cerkev za svojo obrambo.«
»S skrbjo opazujemo razvoj borbe za šole, borbe, ki hočo v konkordntu zajamčene verske šolo spremeniti v skupne državne šole in ki hoče izključiti vse rodovniške učne moči iz učiteljskega poklica. Obžalujemo šolski zakon in šolsko diktaturo. ki hoče po nekaterih deželah Nemčije voljo staršev pri vzgoji otrok in s tem svete pravice staršev ukiniti in povzročiti, da bo veselje do otrok r nemških družinah začelo padati. Pritisk na vest staršev je zadnje čase zavzela nevzdržljive oblike. Katoliški škofje ne moremo nikoli priznati šolskega pouka, ki trga iz duš mladine vero v Kristusa in ki ga dajejo učne moči, ki ne stojijo več na osnovah krščanskega nauka in krščanske morale.«
»S skrbjo opažamo, kako se doraščajoča mladina vedno bolj in bolj cerkvi in dušnim astirjem odtujuje in knko se dogaja, da po ne-atnrih delovnih taborih (Arbeitsdienst) sploh ni več mogoče opraviti nedeljske dolžnosti brez zasmehovanja od strani tovarišev.«
»S skrbjo opažamo, kako se sme javno m o-Hi.i spoštovanje d« krščanske vere. kako se smejo javno izrekati in javno širiti zasmehovanja Boga, zasrainovanj» katoliških verskih rrsnic in ustanov in kako je zavladal v načinu javnih govorov nek nesprejemljiv ton, ki obnovitvenem delu državnega kanclerja ne pomaga in je v sramoto nemškemu imenu.«
»S skrbjo opažamo, kako se sme javno h n j-skati k izstopu iz katoliške cerkve in kako se posebno na veri zveste uradnike in nameščence izvaja ueznosen pritisk, z vsemi sred-
stvi, celo i gospodarskimi grožnjami, da lil svojo otroke odpoklicali ii verskih šol in tudi sami iz cerkve izstopili in tako postali izdajalci obljube, ki so jo dali na dan svoje sv. birme. Razumemo, da je treba dati meje svobodi tam, kjer sluzi samo protidržavneinu rovarjenju, odnosno, kol pravi sveto pismo, kjer služi samo kot »kritje ta zlobo«. Toda nikakor ne moremo razumeli, zakaj je treba omejiti svobodo bogoslužja in dušnega pa-stirovanja ter svobodo rerkvenoga govoru. Katoličani sino pripravljeni, da navzlic vsemu nezaupanju, ki leži nad nami, državi damo, kar je državnega in državnega kanclerja v obrambnem boju proti boljševizmu in v njegovih drugih dolžnostih podpiramo. Tod» istočasno pn moramo tudi zahtevati, da se naj mladini ne pripoveduje več, da pride po zmagi nad boljševizmom, ki da je prvi sovrainik države, na vrsto katoliška cerkev, ki je po vrstnem redu drugi sovražnik nemške dršave.«
>Mi moramo za katoliško pravno in delovno področje zahtevati tisto svobodo, ki je zajamčena v prvem členu državnega konkordata.«
Zvesti veri •
v spoštovanju oblasti
»Vaši škofje so vam odkritosrčno obrazložili svoje skrbi.« tako zaključuje pastirsko pismo, >in izjavljajo, da ne bodo izdali niti najmanjšega drobca resnic svete katoliške vere. Toda pri tem izjavljajo vaši škofjp tudi, da bodo sami, in s njimi vsi verni katoličani, izkazovali spoštovanje državni oblasti in skušali s državo v miru živeti in izhajati, v kolikor bo to od njih odvisno. Tudi tam. kjer se pravice Cerkve teptajo, bomo pravice države spoštovali ter v obnovitvenem delu državnega vodjo priznali, kar je velikega in dobrega. Ljubezen do cerkve naj vam ostane sveta. Cerkve ne smete prodati za pur sre-hrnjakov, to je za nekaj gospodarskih ali stanovskih ugodnosti. Tudi vam ni dovoljeno, da hi samo navidezno izstopili ii rerkve, nn znotraj pa dobri katoličani ostali. Ne! Toda tudi ljubezen do domovine vam mora ostati sveta.«
Pastirski list je podpisalo vseh 20 katoliških škofov Nemčije.
Dunaj, B. januarja. TG. »Reichspost« poroča, da je državni namestnik budensko dežele Wagner skupno s 53 višjimi državnimi uradniki prijavil svoj izstop iz katoliške cerkve.
Katoliški akademiki!
Vaši tovariši po drugih državah, kjer grozi komunistična nevarnost, so se vrgli z vso vnemo mladostnega apostolata na razširjanje dobrega tiska. O francoskih katoliških akademikih je znano, da so se stavili katoliškemu časopisju na razpolago, da sami kolportirajo dobre liste, jih sami prodajajo po vseh večjih križiščih mest, pred teatri, in cerkvami, iih sami osebno nosijo ponujat od hiše do hiše. O katoliških akademikih v Belgiji je znano, da so sami izvedli propagando za dober tisk in s svojim osebnim delom pomnožili izdaje katoliških listov za desetine tisočev. O katoliških akademikih Španije je znano, da so se po prvi revoluciji t>oslavili v službo katoliškega tiska in je bilo večinoma njihovo osebno delo, da so katoliški dnevniki iz malenkostnih naklad prišli na stotine tisočev.
Ti akademiki so razumeli klic časa in so uresničili že v naprej zapoved cerkve, ki jo je na letošnji božič tolmačil kardinal Pacelli, ko je dejal »da je katoliški dnevnik prvenstveno sredstvo v boju za ideale Katoliške akcije in da je danes sleherni katoličan po rvoji vesti zavezan, da bere in širi katoliško časopisje!
Učimo se od katoliške akademske mladine tistih dežela, kjer borbo s komunizmom bolj občutijo, kakor mi, da bomo trdno stali, če tudi nad nas pride preizkušnja, in da bomo napad z mladostnim zagonom odbili.
Vsi drugi problemi morajo stopiti v ozadje. Reševali jih bomo, kadar bo čas za to. Danes nas pa kliče v boj in na delo katoliški tisk, da ga z osebnim delom razširite in napravite močnega, da bo mogel uspešno čuvati nad domovino, v kateri ste ravno vi poklicani, da uresničite svoje ideale. Vsak katoliški akademik deset novih naročnikov na katoliško časopisje) To je praktično delo katoliškegaapostolatal
PRAVOSLAVNIM
PRIJATELJEM
NAŠEGA LISTA
SREČEN BOŽIČ
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
1 je. V tej zapletenosti odpove vsa človeška modrost. Kakor Trem kraljem ves Jeruzalem ni vedel nič pravega povedati, samo tja nekam na BetlehemsKo stran so iih naravnali, ko pa so se oddaljili od človeških kažipotov, ki ob vsaki taki priliki zvijačno mislijo na svoj dobiček, se jiin je zopet prikazala zvezda vodnica, ki jih je varno pripeljala k skromni Resnici. Tudi mi bomo snmo pod vodstvom te zvezde, bož-jogu nauka, našo skupnost tuko mod sol>oi po-vczuli, da bo svoboda posameznika skladna s pokorščino do celote, na bo celota podpirala podjetnost posamezniku, njegov pohlep pn na uzdi držala, kakor l>o v zakonih napovedala. Takrat bomo lahko rekli svojemu narodu: »Vzdigni svoje oči in poglej okrog sebe: vsi ti I se zbirajo in prihajajo k tebi; tvoji sinovi bodo od daleč prišli in tvoje hčere bodo živelo ob tebi« (Iz. 60, 4).
Pojasnila h uredbi o kmetskih dolgovih
Belgrad, 5. jan. AA. Pravosodni minister je izdal na podlagi 2. odst. čl. 56 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra lanskega leta in sporazumno s kmetijskim, finančnim in trgovinskim ministrom tole:
1.	avtentično razlago odst. 1. Čl. 3 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki se glasi: Določbo uredbe n likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936 veljajo tudi za likvidacijo tistih kmetskih dolgov, pri katerih je dogovorjeno, da bo dolžnik upniku za izposojeni denar dal namesto obresti zemljišče v užitek. Taki dolžniki odplačujejo po določbah omenjene uredbe, z olr restmi. določenimi v uredbi, je pn upnik dolžan zemljo, ki jo je dobil v užitek, vrniti dolžniku. H pore o teh vprašanjih bodo reševala okrajna sodišča po zakonu o sodnem izven-pravdneni po stopku, tako da bodo v tem pogledu veljale določb« Čl. 54, in sicer zadnja dva stavka te uredbe.
2.	Avtentično razlago določb čl. 4 odst. 2 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki se glasi: dolžnik ni doltan povrnili upniku stroške postopka po zakonu o izvršbi in zavarovanju, stečajnem zakonu ln zakonu o prisilni poravnavi mnaj stefnjn. nastale v zvezi ч kmetskimi dolgovi v fnsii od 20. aprila 1932 do 25 septembra 1936. kakor tudi pravdne stroške, nastale v »vezi s temi dolgovi in V tem času. razen za primere v naslednjih dveh odstavkih. Dolžnik je dolžan dati odškodnino tip-niku. in sicer prisojen« stroške v pravdah o of>-
(Nadaljevanje tia 2. strani.)
Zvezda oznanjevalka
Kristusovega rojstva
Komu ni znana zvezda, o kateri prijioveduje evangelist Matej v 2. poglavju, da eo jo videli modri z Vzhoda, ki so jo smatrali kot znamenje, da se je rodil (Jdrešenik sveta. Kakor ememo posnemati iz nadaljnjega pripovedovanja evangelija, zvezda modrecev ni, vsaj ne ves čas, vodila, ain-uak je ugasnila, ali še predno so prišli v Jeruzalem, ali pa v Jeruzalemu samem. Ko eo prišli v leruzalein, so povedali, da so se prišli poklonit lzveličarju sveta, ker so bili videli njegovo zvezuo na Vzhodu. Na!o je dal modrijane poklicati kralj Herod, ki jih je poslal v Betlehem, naj natančno poizvedo jx) detetu in mu pridejo povedat, če ga najdejo, da se mu pride poklonit še on. Nato so modri odšli in zvezda, ki so jo bili videli na Vzhodu, зе jim je zoj>et prikazala in šla pred njimi, dokler niso dospeli v Betlehem, kjer je obstala nad krajem, kjer je tedaj bivala Sveta družina. Potem, ko so se bili Odrešeniku poklonili in ga molili, so se vrnili v svojo domovino, ne da bi bili obiskali Jeruzalem, kakor jim je bil naročil Herod Zzezda pa je bila po pok Ioni tv i modrecev v Bet-lehenvu izginila za vselej.
Dočim ljudstvo na splošno te modrece z Vzhoda imenuje kralje in pravi, da eo bili trije, govori evangelij samo o magih, to j« o modrecih ali o raziskovalcih skrivnostnih reči in ved, ki so prišli iz Vzhoda. Ker so na Vzhodu svete dežele bile perzijske dežele, smemo z gotovostjo sklepati, da so evangeljski magi bili duhovniki Zaratustro-ve vere, ki so se prav posebno pečali z zvezdo-slovjem, kolikor se je takrat moglo raziskovati z znanstvenega stališča in so povrh tega iz konste-lacije zvezd in drugih okoliščin nebesnih pojavov sklepali o usodi človeka in evetovja «ploh. Saj je Zaratustrova perzijska vera elonela na nauku o borbi med svetlobo (solnce in zvezde) in temo, v kateri ie človeku, ki se more odrešiti elementov teme ali zla. namenjena prav odlična vloga v zmagi dobrega nad zlim Ker so torej ti ljudje bili posebno dovzetni za prihod Odrešenika eveta, ki ee je gotovo v tem času po različnih slutnjah in prerokbah napovedoval рхз vsem svetu, zato ememo • tem večjo gotovostjo sklepati, da evangelij pod modreci z Vzhoda misK baš na perzijske sveče-nike-modrece. Seveda to ne izključuje, da ne bi bili med njimi tudi kakšni drugi vzhodni modreci — Indci na primer, ki so tudi veliko o Zvcličarju sveta raztnišljevali in ga pričakovali — kakor domneva tudi ljudeko poročilo in nam v lepem romanu predstavlja tudi Wallace (Benhur, v katerem je tretji izmed magov Egipčan ali Etiopec). Vendar pa evangelij njihovega števila ne pove. Da jih izročilo imenuje kralje, o čemer evangelij molči, to se razlaga iz psa Ima 71. in iz 49. poglavja Jezajevih prerokb, kjer ee govori o kraljih Tarza, Arabije in Sabe, kar se pa najbrže na naše modrece ne nanaša. Pač pa so uživali ti svečeniki-astrologi velike časti in ugled, ker so iz konstelacije zvezd napovedovali važne državne dogodke. Zanimivo je, da te perzijske mage navaja sitarodavni kitajski spomenik v Sianfuju (glavno mesto province Sensi, o katerem je bito te ilni veliko govora v časopisju, ker * je bil tam uprl maršal Canšuljan proti kitajskemu diktatorju Cankajšefcu), v katerem beremo med drugim, da so »Perzijci, udarjeni po neki svetli rvezdi. hiteli, da prinesejo Odrešeniku tvojo dan.«
Najbolj zanimivo pa je gotovo vpraSanje, kako si imamo razlagati zvezdo, ki se je modrim na Vzhodu prikazala, da eo šli iskat božje dete, nakar je ugasnila in se jim zopet prikazala, ko so iz Jeruzalema epešili v Betlehem. Pečjakov prevod šv. pisma novega zakona pravi kratko, da si »zvezdo modrih najlažje mislimo kot nadnaravni svetlobni pojav; mnogi razlagatelji pa tudi mislijo na naravno zvezdo ali meteor.« Da ta razlaga v resnici utegne najbolj zadeti dejansko stanje, da gre namreč za kak nadnaravni svetlobni pojav, sledi iz sledečega:
Veliki zvezdoslovec Keppler smatra to zvezdo kot konstelacijo treh planetov: Marta, Jupitra in Saturna, ki jo postavlja v letu 747. po ustanovitvi Rima. Toda danes dvomijo, da bi bil Keppler sam
to trdil, amjiak so najbrž samô takô napačno razlagali eno izmed strani njegovega glavnega dela. Sicer pa se je zgodilo rojstvo Kristusovo tri leta pozneje, to je 1. 750. po ustanovitvi rimskega mesta in v 41. letu Avgustove vlade, kakor je točno dokazal jezuit Holzmeister v svoji znameniti »kronologiji življenja Kristusovega«.
Teorija konstelarije treh zvezd, ki so jo pozneje še parkrat ponovili, je danes opuščena, pač pa še govorijo o kometu. To pa je tudi izključeno, zakaj takšen komel v pravem pomenu besede ni mogel ugasniti med tem, ko so magi bili v Jeruzalemu, ali pa mogoče že prej, ter se potem zopet prikazati, ko so spešili proti Betlehemu, nato se ustaviti nad krajem, kjer je bil Jezus rojen in potem izginiti. Francoski astronom Pingré v svoji znani »Kometografijic to domnevo končnoveljavno izključuje.
Zato je nastala tretja domneva, da gre pri svetopisemski zvezdi magov za čisto novo zvezdo. To so nebesna telesa, ki naenkrat nastanejo, oziroma se pojavijo, potem pa prav tako naglo izginejo, oziroma vsaj za prosto oko ugasnejo. To si razlagajo tako, da zvezde ali ozvezdja, ki so že skoro jxipolnoina ugasnila, iz neznanih vzrokov zopet zasvetijo, kar včasih vidi samo teleskop, potem pa zopet ugasnejo. Vzrok je ▼ ogromnih kataklizmah v notranjščini take zvezde ali ozvezdja. Najbolj slavna je taka nova zvezda, ali »nova« po znanstvenem izrazoslovju, ki jo je 1572. opazil Tycho Brahe in jo imenoval Pellegrina. Ta zvezda je zasvetila novembra meseca imenovanega leta v konstelacijl Casslopeje, tako da je zasenčila celo Venero in Jupitra, čez 17 mesecev pa je ugasnila. Tycho Brahe sam je mislil, da je to ista zvezda, ki se je bila svojčas prikazala modrim i Vzhoda. Ko se je Pellegrina prikazala, »e Je zgodil tudi strahoviti pokolj Bartolomejeke noči ▼ Parizu in cela vrsta drugih nesreč, zaradi česar ee je mislilo, da pomeni napoved božje jeze. Pred to zvezdo nahajamo tak pojav nove zvezde 1. 134. pred Kristusom ▼ konstelaciji Škorpijona, katero je opazoval Hipparh, za Pellegrino pa imamo samo še dve »novi« 1. 1882. in 1892. Recimo, da je bila Tychova »nova« ista, ki ee je bila prikazala magom. Ker je ▼ mesecih decembru in januarju konstelacija Cassiopeje v zenitu, in ker so magi prihajali z Vzhoda in korakali proti zapadu, »ledi, da bi bili imeli zvezdo nad svojo glavo, ko so Mi proti Jeruzalemu, ko pa so iz Jeruzalema hiteli v Betlehem, bi jo bili imeli za hrbtom. To pa se nikakor ne ujema z evangelijem, ki pravi, da jim je na poti т Betlehem £1* naprej.
Nobeno znanstveno raziskovanje torej ne more zadovoljivo pojasniti tega pojava in zato bo imela najbolj prav razlaga našega prevoda »Svetega pisma«. S tem se ujema tudi Ruggieri v svojem članku o tej zadevi v »Osservatore Romano« od 5. januarja 1937. »Zvezda« sv. Mateja je bila po vsej priliki nadnaravne vrste simbol, ki je oznanjal prihod »Luči sveta«.
(Nadaljevanje • 1. strani.)
itoju, višin! aH načina kmetekega dolga, nastale v času od 20. aprila 1932 do 25. septembra 1036. Znesek teh stroškov ee bo prištel glavnici
Ce kmet s «rojim postopkom ni dal povoda pritoževanja, čeprav je takoj v prvem roku priznal tožitveno zahtevo, ni dolžan popraviti škodo upnika ta omenjene pravde. Dolžnik je prav tako dolžan poravnati upnika izdatke (a pristojbine za izvršene proteste in registracije zemljiških menic, nastalih v času od 20. aprila 1932 do dneva, ko je stopil v veljavo pravilnik za izvršitev uredbe e likvidaciji kmetskih dolgov. Višina teh izdatkov se bo prištela glavniei.
Sklep o gori navedenih vprašanjih bo na zahtevo ene ali druge stranke izreklo okr. sodišče po izvenpravdnem уххморки, tako da v tem jio-gledu veljajo določbe 61. 54, zadnja dva stavka.
Državljanstvo naših izseljencev v Ameriki
Okrožnica dr. Korošca
Bclgrad, 5. januarja. AA. O državljanstvu naših izseljencev v Ameriki je izdal notranji minister dr. Anton Korošec tole okrožnico:
Vprašanje državljanstva naših ljudi, ki so se izselili v Ameriko nam zadaja skrbi in ustvarja nezaželjene sjiore z ameriškimi oblastmi. Ameriške izseljenske oblasti se trudijo, da jiošljejo domov vse nezaželene osebe, zlasti tiste, ki so jih ameriška sodišča obsodila na ječo zaradi kakšnih zločinov, ter se obračajo do naših diplomatskih in konzularnih zastopnikov, da takšnim osebnostim izdajo potne dokumente, za vrnitev v domovino. Po drugi strani pa delajo naše oblasti prave zapreke tistim našim rojakom, ki so se bili izselili v Ameriko in si tam pridobili z naturijalizacijo ameriško državljanstvo in so prišli k nain z ameriškimi potnimi listinami na obisk k svojim družinam.
Takšne naše rojake jemljemo ali v našo vojsko, če so pa vojaški rok že prestali, ne vidiramo njihovih potnih dokumentov, ker jih imamo za naše državljane, saj niso prosili za črtanje iz državljanstva po določbah zakona o državljanstvu.
Toda o državljanskem statusu teh naših rojakov je treba presojati ne samo po določbah našega zakona o državljanstvu, temveč je treba v[x>števcti tudi prejšnje zakonske določbe, mednarodne mirovne pogodbe. Zatorej je treba vprašanje državljanstva teh naših rojakov deliti v dve kategoriji, in sicer: 1. ▼ osebe, ki so ee izselile pred 1. decembrom 1918, 2. osebe, ki eo ee izselile po tem roku.
Osebe, ki so se izselile pred 1. decembrom 1918 s področja, kjer so veljale določbe o državljanstvu avstrijskega državljanskega zakonika in določbe o državljanstvu iz leta 1879, eo izgubile državljanstvo bivše avstroogrske monarhije z izselitvijo in nedovoljeno odsotnostjo iz države na osnovi izseljenskega patenta od 24. marca 1882, ki se je raztegnil tudi na bivšo Hrvatsko in Slavonijo * patentom z dne 29. novembra 1852.
Pozneje, ko je bivša avstroogrska monarhija sklenila konvencijo z USA, so 20. septembra 1870 državljani avstroogrske monarhije izgubili svoje državljanstvo, če so živeli 5 let na področju USA in si tam pridobili ameriško državljanstvo. Zato vse osebe, ki so se izselile s področja bivše avstroogrske monarhije in si pridobile ameriško državljanstvo. bodisi z izselitvijo in nedovoljeno odsotnostjo, bodisi na podlagi konvencije, dne 1. decembra 1918, niso bili avstro-ogrski državljani, in se nanje sploh niso mogle izvajati določbe mirov nib pogodb in jih ne moremo imeti za svoje državljane ter nasproti njim izvajati naš zakon o državljanstvu, ne glede na to, da so se rodili na jx>-dročjih, ki so prišla v našo kraljevino. To se nanaša tudi na vse tiste osebe, katerih državljanstvo je derivatnega značaja, to je na njihove žene, in mladoletne otroke, za dobe njihove naturalizacije.
Vse tiste osebe, ki so se izselile po 1. decembra 1918 s področja, kjer so bili v veljavi vsi prej omenjeni zakoni, v kolikor si niso pridobile i opcijo našega državljanstva, in so se naturalizirale v Ameriki, preden je stopil v veljavo naš zakon o državljanstvu, se prav tako ne morejo smatrati za naše državljane in nasproti njim ni moči izvajati današnjega zakona o državljanstvu. Osebe, ki so se izselile po navedenem roku kot naši državljani, čeprav so ei pridobile tuje državljanstvo, se imajo po našem zakonu o državljanstvu tudi nadalje smatrati za naše državljane, razen če niso jx> redni poli izstopili iz našega državljanstva, ali pa ga izgubili po načinu, ki ga navaja zakon.
Glede izseljencev v drugih državah, je notranji minister izdal nalog podrejenim organom, da SiC imajo ravnati po določbah o izgubi državljanstva naše kraljevine, navedenih v čl. 28 in 31 zakona o državljanstvu. Naši diplomatski in konzularni zaslopniiti v Združenih državah ee imajo, če zahtevajo ameriške oblasti potne izkaznice o
Francovi uspehi
Zmagovita bitka na 16 km dolgi fronti pri Madrida
Burgos, 5. januarja, c. Nacionalisti svojo ofenzivo okoli Madrida zelo uspešno razvijajo. Bitka se razvija na fronti, ki j« dolga 16 km in so nacionalisti napredovali na tej dolžini za 7 do 10 km. Nacionalisti »o prodrli i« do prvih hit vati Las Rosas. Nacionalisti so zasedli tudi cesto Escorial-— Coruna in presekali železniško zvezo med Madridom in Valladolidotn.
Burgos, 5. januarja, «■ Bitka na severozahodni strani Madrida traja ž« dva dni. Nacionalisti so opremljeni zelo moderno in njihova sedanja oprema kar preseneča. Na tem odseku fronte so ustanovljeni posebni motorizirani oddelki, kar izgleda, da je najnovejše v novi vojni tehniki. Te izpopolnitve so nacionalisti prejeli zadnji čas.
Rdeči so pred Madridom bili zelo presenečeni in je prvi nacionalistični sunek potisnil rdeče za 7 km proti Madridu. Najhujša bitka je bila to noč in zjutraj se je bitka razvijala še z vso ostrostjo. Generalni štab v Salamanci poroča, da so tez noč zasedli nacionalisti več vasi.
Rdeči oddelki so očividno izgubili glavo m je razbit njihov sistem obrambe. Načrtne borbe sploh več nimajo in so zopet prešli v svoj »tari način guerilske borbe.
Rdeči hočejo razbiti to novo ofenzivo z boji na jugu Madrida in na Guadalajari. Tam bi bili rdeči baje zavzeli več nacionalističnih postojank. Rdeči štab v Madridu ve le povedati, da so rdeči napredovali pri Oviedu. Toda Oviedo pride na vrsto le tedaj, kadar ie pri Madridu slabo.
Rdeče čete na fronti Guadalajare so prešle v protiofenzivo, da bi zmanjšale pritisk nacionalnih sil na Madrid. Vsi napadi nasprotnikov so bili s težkimi izgubami za napadalca odbiti. Na bojišču je bilo mnogo mrtvih in ranjenih ter mnogo vojnega materiala. Na madridskem bojišču se vodijo borbe z nezmanjšano srditostjo. Z obeh strani nastopajo močne vojaške sile ter se z največjo napetostjo pričakuje, kakšen bo izid izredno krvavih borb. Nacionalistične sile obvladajo sedaj cesto v Kurunji ter so v splošnem zbol šale tudi svoje položaje pri Villa Nuevas im Las Rosas. Tukaj so beli dosegli znatne uspehe.
Agencija Radio poroča, da se je belim četam posrečilo prodreti iz Boadilije del Monte do ceste, ki veže E«corlnl t, Madridom Čete okrog Escoriala »o zaradi tega odrezane od svojega glavnega poveljstva in se nahajajo v težkem položaju. Enako
se godi sedaj tudi miličnikom na Guadarami, ker je rdečim četam onemogočen umik.
Iz glavnega štaba madridske vlade se poroča, da se je belim posrečilo proJreiti rdečo bojno četo, zaradi česar so se morali miličniki umakniti.
Angleško brodovje v pripravljenosti
London, 5. jairuarj«. b. »United Press« poroča,
da je 19 angleških vojnih ladij dobilo povelje, naj poostrijo kontrolo т španskih vodah ter takoj zaščitijo angleške trgovske ladje, če bi bile napa- : dene od tujih ladij v španskih vodah. Angleži imajo ob španski obali dve križarki, 13 rušilcev eno linijsko ladjo in eno ladjo za prevoz materiala ter še nekaj manjših pomorskih enot.
Vsem luškim oblastem v Angliij je bila poslana okrožnica, ▼ kateri zahteva angleška vlada, da morajo točno paziti na odhod mladeničev v ino- I zemstvo. Luške oblasti morajo sumljive mladeniče takoj zadržati, dokler se ne ugotovi, zakaj in kam potujejo. Ta ukrep je vlada izdala z namenom, da prepreči odhod britanskih državljanov v Španijo. Kak or se čuje. je odšla v soboto iz južnega Walesa večja skupina mladeničev, ki se je prijavila pri madridski vladi za borbo proti nacionalistom.
10.000 „prosfovo jcev" iz Ifalije
London, 5. januarja. AA. (Havas.) V uradnih krogih potrjujejo vest o izkrcanju lO.COO italijanskih prostovoljcev v Cadizu zadnja dva tedna, in ( sicer v dveh kontingentih; in sicer v enem je bilo ' 6000, v drugem pa 40Ж) vojakov. Izvedelo se je, da so bile te enote popolnoma vojaško opremljene, le oborožene niso bile,
V istih krogih izjavljajo, da je britanska vlada z obžalovanjem sprejela to vest o kršitvi pakta o ' nevtralnosti. To vprašanje bo po vsej priliki proučeno v pododboru za nevmešavanje na današnji popoldanski seji. Čeprav se problem nevmešavanja v španske dogodke zdi docela različen od vprašanja britansko-itnlijanskega razmerja, tukaj vendarle izražajo obžalovanje zaradi takšnega pošiljanja »prostovoljcev«, ki se časovno uiema s podpisom rimskega dogovora o ohranitvi statusa quo v Sredozemskem norju, dogovora, ki ши je eden
glavnih ciljev zagotovitev spoštovanja španske te-ritorijalne nedotakljivosti
Ultimat nemškega admirala rdečim
Berlin, 5. januarja, AA. (Havas.) DNB poroča: Admiral in vrhovni poveljnik nemških pomorskih sil v španskih vodah je razposlal tale radiogram: Rdečim oblastnikom v Valenciji. Zdaj, ko sta dva parnika »Aragon« in »Marta Jukvera« v rokah nemških pomorskih sil, zahtevamo še enkrat, da se potnik in ostanek tovora x ladje »Palos« vrnejo in zamenjajo za oba španska parnika. Če ie v roku treh dni, to je do 8. januarja ob 8. zjutraj to ne izvrii, bo nemška vlada parnika prodala in njun tovor, račune bo pa uredila s špansko vlado, ki jo je Nemčija priznala, če se pa pripeti kateri drug primer gusarstva proti nemškim trgovskim ladjam, bo nemška vlada prisiljena, izdati druge ukrepe.
Abd el Krim ne poide v Maroko
Pariz, 5. jan. TG. Parlamentarni odbor za ko-lonijalnn vprašanja je pretresal v|>rašnnje, če se naj nekdanjemu vodji Marokancev v rifski vojni, sultanu Abd el Krimu, dovoli povratek iz otoka Reunion, kjer ga je francoska vlada po zmagi nad njegovimi četami Internirala. Odbor je z 10 proti 2 glasovoma sklenil, da se naj sultanu na vsnk način dovoli, da se vrne iz prognanstva v Francijo, ker da je protičloveško dejanje, premaganega nasprotnika, ki se je junaško boril za idejo, ki se mu je zdela pravična, kaznovnti z internacijo na oddaljenem otoku. Odbor je nadalje sklenil, da bo priporočil parlamentu, naj sultanu Abd el Krimu j>oviša pokojnino, ki sedaj znaša 100.0C0 frankov letno (200 000 Din), na dvojno vsoto. Ko je pa prišel na glusovanjc predlog, da se Abd el Krimu dovoli, da so naseli т (rancoskem Maroku ali kjerkoli na afriškem ozemlju, je kolonijalni odbor to soglasno odklonil. S tem eo zavrnjene vse tendenciozne vesti, ki so ee širile, češ. da hoče vlada francoske ljudske fronte poslati generalu Francu v španskem Maroku v hrbet nekdanjega voditelja nfskega upora Abd el Krima.
emigrantih, za kater gre, ravnati po navodilih
pod 1. in 2.
Banske uprave bodo odredile podrejenim občinskim upravam, da ne smejo izdajati domovnice izseljencem, za katere gre, dokler ne vprašajo banske uprave, ali se domovnica sme izdati ali ne, banske uprave imajo pa presodili zadevo po navodilih sub lin 2 in izdali potrebne in smotrne naredbe.
Kraljica Marija v Londonu
London, 5. jan. A A. Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. kr. Vis. kneževid Toinislav sta se nocoj ob 9.13 pripeljala na Viktorijino postajo v London. V spremstvu Nj. Vel. kraljice Marije je polkovnik g. Branko Pogačnik. Nj. Vel. kraljica Murija se jo pripeljala na Angleško zato, da vpiše Nj. Vie. kraljeviča Tomislava v neko angleško šolo, kjer bo nadaljeval svoje redno šolanje. V to šolo je prej nekaj časa hodil Nj. Vel. kralj Peter IL
Osebne cesti
t Bclgrad, 5. januarja, m. Postavljen Je Miloš M i h a j 1 o v i č, svetnik 3. skup. II. stop. v zunanjem ministrstvu, za izrednega poslanika in opol-nomočenega ministra 2. skup. II. stop. na kr. poslaništvu v Moskvi. Ker Jugoslavija z Rusijo nima upostavljenih diplomatskih odnošajev, bo upravljal Mihajlovič svoje posle v zunanqem ministrstvu v Belgradu.
Postavljen je v upravo državnega monopola Edvin J i 1 i, višji monopolski svetnik 4. skup. 1. stop. pri ravnateljstvu tobačne tovarne v Ljubljani, za višjega monopolskega svetnika iste skupine in stopnje v oddelek za predelavo tobaka.
Upokojen je Filip Dvoršak, davčni inšpektor 6. skup. na davčni upravi ? Dolnji Lendavi.
Za višjega pristava 7. skup. pri banski upravi v Banja Luki je napredoval inž. Fran jo Reiner.
Po službeni potrebi je prestavljen Ladislav C v a r, oficial 8. skup., iz Sarajeva na ravnateljstvo drž. žel. v Ljubljano.
Bolgrad. 5. januarja, m. Ob priliki pravoslavnih božičnih praznikov je »Putnik« priredil izlet Belgrajčanom v Slovenijo. Posebni vlak pripelje v Ljubljano 9. t m. ob 7.31 z več sto izletniki; vrne se pa v nedeljo, 10. t m., ob 20.10. Izletniki obiščejo večinoma gorenjska letovišča, Kranjsko goro, Planico, Bled, Bohinj itd.
Bclgrad, б. jan. m. Danes Je prispel semkaj iz Ljubljane akademik Vinko Lipove«, ki bo posredoval v zadevi ustanovitve Stoliee za slovansko zgodovino na ljubljanski univerzi. Danes je biJ sprejet pri ministru brez listnice dr. Kreku.
Šahovski turnir v Hastingsu
V	Hastingsu Angleži vsako leto prired« o božiču velik šahovski kongres združen ■ tekmovanjem preko sto šahistov. Igralce razdele po moči v skupine, v katerih igrajo turnirje, katerih j« na ta način več. Najvažnejši je turnir, v katerega so sprejeti samo najboljši angleški mojstri in 4—5 močnih inozemskih mojstror. Pri izberi inozemskih udeležencev je vedno poskrbljeno ca atrakcijo. Lansko leto je bila atrakcija tekmovanje med mladim ameriškim mojstrom Fineom m Flohrom, lefoi'lé pa atrakcija tekmovanj« med Fineom in Aljebj-nom. Usta udeležencev j« leto« naslednja: Tfcoteifc Winter in Tylor od angelških mojstrov in Aljehin, Fine, Vidmar, Eliskazes, Feigin, Koltanovski in Menčikova od inozemskih mojstror, V prvih petih kolih je Fin« z zmagami nad Eliskazesom, Winter-јелп, Menčikovo, Thomasom in Tylorjem prehitel za pol točke Aljehina ki je premagal Feigina, Vidmarja, Winterja in Menčikovo, z Eliskazesom pa samo remiziral. Vidmar j« premagal Koltamovske-ga, remiziral z Eliskazesom in Winterjem, z Alje-hinom in Feiginom pa je izgubil, tako da j« po petem kolu precej zaostal. Eliskaze« j« « Fineom izgubil, x Aljehinom, Vidmarjem, Koltanovskim in Feiginom pa remiziral in ima iz petih partij isto število točk kot Vidmar. Dobro je začel angleški mojster Tvlor, ki j« premagal Thomasa, Menčikovo in Winterja ter izgubil s Fineom m Feiginom, Feigin je premagal Vidmarja in Tylorja, remiziral s Thomasom, izgubil pa s Fineom in Aljehinom.
Po VL kolu j« bilo »tanj« naslednja: Fine 6, Aljehin 5 m pol, Tylor, Eliekazes 3, Vidmar, Feigin, Thomas, Winter 3 in pol, Koltanovsky 1 in pol, Menčikova 1.
V	VIL kolu so igrali Feigin—Winter, Menčikova—Eliskazes, Thomas—Vidmar, Tylor—Aljehin, Fine—Koltanovsky. V tem kolu je premagal Fin« Koltanovskega, Aljehin Tylorja, Vidmar Thomaaa, Eliskazes m Menčikova sta pa remizirala. Stanje po sedmem kolu je torej naslednje: Fine 7, Aljehin 6 ш pol, Vidmar in Eliskazes 3 in pol.
V	VIIL kolu igrajo Koltanovsky—Feigin, Aljehin—Fine, Vidmar—Tylor, Eliskaze«—Thomas, Winter—Menčikova.
Jutri se igra zadnji IX. kolo in igrajo Menčikova—Feigin, Thomas—Winter, Tylor—Eliskazes, Fme—Vidmar, Koltanovski—Aljehin.
Na* prvak dr. Vidmar ima ie zelo težko itfro o osebno s Fineom. Z njegovim dosedanjim uspehom nikakor ne moremo biti zadovoljni, ker bi po svoji moči moral na tem turnirju zasesti v«aj tretje mesto.
Zaharove milijarde
Istanbul. 5. jan. TG. Predsednik turške republike Kemal Ataturk bo podedoval vse premoženje. ki ga je lapustil nedavno umrli miljardor Basil Zaharov. Zaharov je v testamentu določil ta svoje dediče svoji dve sestrični Molpomone in Aleksandra Zaharya, ki sta pa ïe obe dosegli 80 let starosti in sta se miljardni dedščini odrekli na korist Kemala Ataturku.
Aretacija klukarjev in komunistov v Avstriji
Dunaj. 5. jan. TG. Dunajska policija nadaljuje aretacije raznih nar.-socialističnih in drugih levičarskih agitatorjev in pristašev, ker je prišla na sled obširni mreži podtalnega protiposlavnega udejstvovanja. Samo včerajšnji dan je policija aretirala 30 revolucionarnih socialistov. Vsega skupaj je bilo aretiranih in zaprtih v zadnjih dneh okrog ltlO pristašev kljukastega križa od nosno moskovske rdeče zvezde.
Johannesburg, 5. jan. AA. V Pretoriji je jugoslovansko teniško moštvo premagalo moštvo severnega Transvala s 5:1.
Dunajska vremenska napoved: zapadno vreme se bo razširilo, pooblačenje in na višinah sneg.
Znmunska vremensko napoved: v zapodili krajih in na Primorju računajo z manjšo pooblnčit-vijo. Ponekod utegne tudi deževati. V drugih predelih bo prevladovalo jasno vreme r jutranjo meglo.
Vsakemu Slovencu posebej!
Pismo o enoietki vsakega katoliškega Slovenca
Praznik sv. Treh kraljev je praznik luči. Ko je tema pokrivala zemljo in so narodi hodili v temi, je prišel ua zemljo učlovečeni Bog, ki je L u č s v e t a , ki naj bi razsvetlila vse narode in slehernega človeka
Zato je razumljivo, da je Cerkev že zgodaj porabila praznik Razglašenja Gospodovega sa svoj misijonski praznik kot opomin in bodrilo vsem vernikom, naj po svojih močeh prispevajo, da bodo vsi narodi sveta deležni Luči prave resnice. Posebno pod pa-peževanjem sedanjega svetega očeta Pija XI. je misijonska misel doživela raveseljiv razmah. Misijonsko delo je danes tem nujnejše, ker tudi kraljestvo teme in laži, komunistična Moskva po vsem svetu pošilja svoje odposlance, da hujskajo narode proti Bogu, na upore in medsebojne krvave vojne.
Isti papež, ki je pokazal toliko daljnovidnega razumevanja za potrebo misijonskega dela, pa zadnja teta nenehoma opozarja katoličane na odlično važnost tudi še drugega misijonskega dela: širjenje dobrega tiska. Vodstvo katoliške Cerkve prav dobro uvideva, da je za duhovno rast katoličanov, sa hrambo njihovih pravic, za pravilno oblikovanje javnega mnenja katoliški tisk najboljše, najprimernejše in najučinkovitejše sredstvo. Ne gre tukaj le sa nabožen in verski tisk, temvei sa dnevno časopisje, ki dnevne dogodke sproti komentira in jih osvetljuje s pozitivnega krščanskega stališča.
Spričo dejstva, da nasprotniki Cerkve toliko žrtvujejo za svoj tisk, ki jim služi kot najboljše orožje sa dosego njihovih ciljev, moramo rasumeti, da najmerodajnejša cerkvena mesta poudarjajo, da je sveta d o 1 ž n os t praktičnih katoličanov, da ne le naročajo in s tem podpirajo katoliški tisk, ampak da kot apostoli Katoliške akeije dober tisk tudi r a s š i r j a j o.
Sedaj ob pričetku leta uljudno prosimo vse naše prijatelje in somišljenike, da ne pre-
slišijo želja in naročila Cerkve in pomagajo »Slovencu«, ki jo naš vodilni katoliški dnevnik, z vneto agitacijo do novih naročnikov in s tem (lo novega, še lepšega razmaha. Apeliramo s tem na njih katoliško zavednost in idealizem, kateremu se pri vstrajni in smotreni akciji ničesar ne more soperstav-ljati. Prosimo jih, da vsak, ki s listom živi in čuti, napravi e n o -letko, to je: da ne odneha prej, dokler ne pridobi listn vsaj enega novega naročnika. To nikakor ni nemogoča stvar. S tem bi dobil »Slovenec« tako močno gospodarsko podlago, da se bo lahko ne le po obsegu razširil, kar želi toliko naših naročnikov, ampak bo mogel tudi vsebinsko še bolj sadovoljiti krog svojih či-tateljev. Vsi, ki imate vpogled v javno življenje, pa tudi veste, da ho vse splošno razširjen katoliški dnevnik, ki bo dosegel sleherno gorsko vas in sleherno našo družino tudi najmočnejša obramba vseh naših kulturnih in narodnih interesov.
Katoliški Slovenci! Ne dajmo se osramotiti od naših nasprotnikov in pokažimo vsaj toliko zavednosti in smisla za svojo stvar, kakor ga kažejo v nasprotnem taboru za svoje ideale. Potem bo naš tisk, ki mu ne manjka voljnih in sposobnih delavcev, slahka zavzel nesporno vodilno mesto v naši javnosti in si bomo s skupnim naporom in idealisniom ustvarili dnevnik, na kuterega bo vsak čitatelj ponosen, da prihaja v njegovo hišo.
Predlanski evharistični kongres v Ljubljani je pokazal, koliko ogromno vere, idealizma in dobre volje je med katoliškimi Slovenci. Usmerimo ta svoj neprecenljivi ljudski kapital v to, da razširimo svoj tisk do sadnjega našega človeka. Naj bo to naloga naše letošnje Katoliške akcije: Enoletka v kateri bo vsak pridobil vsaj enega novega naročnika dnevnemu »Slovencu«!
17.111 novorojenih
(Število iz ljubljanske ženske bolnišnice)
Ljubljana, 4. januarja.
Leto za letom se dviga naša žetev, leto za letom ee dviga število porodov. Opravičeno lahko rečemo, pohod novorojenčkov je to. Leta 1915 je bilo 482 novorojenčkov, lani (1936.) 2129!
Nov rod vstaja, iz dneva v dan v mukah in trpljenju se porajajoč. Poslednjih deset let je bilo rojeno pod streho hiše življenja in bolečin 17.111 Ito^jb,življenj, cela mogočna armada! Prav zanimivo je; kako je rojevalo naše drevo življenja v posameznih letih, kako se je vzpenjala številka rojstev vedno višje, tako, da je letos dosegla 2129. 1926. 1167 novorojenih, 1927. 1240, 1928 je število narastlo na 1375, 1919 je pa padlo na 1296. Strmo je Slo navzgor 1. 1930. do 1755; leto nato padlo na 1623, 1932. pa se mogočno dvignilo na visoko število 1902, spet padlo v 1. 1933. na -828. se v 1934. dvignilo na 1906. V upanju na številko 2000 smo za-
uspešno nudimo pomoč, če nam ta ni vselej dosegljiva? Dosegljiva pa bi bila, če bi imeli vedno dovolj denarnih sredstev.
To je bil obračun porodnišnice, kjer je položilo pretklo leto na oltar materinstva življenjsko žrtev 7 od 2106 porodnic, 252 pa se jih je moralo podvreči operaciji.
Živi ženin etroj pa odpove, zgrize ga zob časa in spet ee zateče i zaupanjem po pomoč k ljudem v belem.
Temna Je vrsta številk iz ženske bolnišnice, ki domuje pod isto streho s porodnišnico. 1882 žena se je zateklo pomoč in zdravja iščoč pod našo streho, od njih 53 na najstrašnejši in najzahrbtnejši bolezni — raku. Koliko jih je šlo od teh 1882. pod nož! Toda vedno stoje ob strani, prav pri vsaki bolnici zdravniki, da le pravočasno zajeze hudourni plaz, ki se je utrgaL
vm
m
m» ш ™
«M« МП
1Ш
jadrali v L 1935. N1 nae tznenadllo. 2057 porodov. V preteklem letu smo pa »rodili« 2129 otrok! V vseh teh letih se niti eno leto ni rodilo več deklic kot fantičev. Moški spol torej prevladuje v »ženski« bolnišnici 1 V teh desetih letih smo imeli 246-krat dvojčke, 3-krat trojčke in enkrat celo četvorčke.
Med porodnicami in mladimi materami, ki so vse brez izjeme veliko večji junaki kakor moški, imamo mater, ki je v naši hiši bolečin dala življenje že 9 otrokom.
Koliko je dala ona mrka stavba na Stari poti v bolniškem četrtu vojakov? Koliko zdravega, klenega rodu naši državi, za koliko zvišala število delovnih rok!
Pri teh ogromnih številkah moramo eami po sebi pomisliti, da smo večkrat, če ne skoro vedno s prostorom močno na tesnem. Pa to potrpimo. Po-trpe matere, potrpe zdravniki. Ne smemo pa več trpeti molče, da pritiskajo porodnico ob steno s fi-nancijelne strani za zdravila. Kako naj potem
Od te temne statistike najtemnejSa plat pa je boj ženš proti nerojenim. Grozeče so številke, ki govore o splavu, tudi to število grozeče raste, tudt to je hudournik, ki ga pa žal zdravniki zajeziti ne morejo. Tu krvavi naš rod prav blizu srca, prav ob jedru. 592 splavov I Niso vsi kriminalni, nekaj jih je bilo napravljenih v cilju zdravljenja, par jih je šlo samo po sebi, toda, ta številka je obupna in raste iz leta v leto. Ne pove sama številka dovolj, pomisliti moramo, da so tu samo one, kjer ee je splav ponesrečil, kje so pa one, kjer je šlo vse »gladko«? Kam gre naše ženetvo, kam stopa slovenska žena?
Pohod novorojenih štorklja pred njimi; pred drugo vrsto pa hodi bela senca nerojenih — umorjenih!
Upajmo, da bo število rojstev še napredovalo naprej, da bo število splavov padlo, toda to so naše želje in voščilo za leto 1937 — številke pa govore drugače.	Dr. —t.
Izpred sodišča
Brat brata ustrelit
Ljubljana, 5. januarja.
Pred malim senatom se je danes končal zadnji akt bratoveke drame. Dobre tri ure trajajoča obravnava, ki jo vodil senatni predsednik g. Ivan Brelih, a sta bila sosodnika gg. Alojzij Žigon in Alojzij Kobal, je podala prav žalostno sliko bratovske nesloge in rodbinskih prepirov.
Vdova Marija Nalarjeva si je s trdim delom in skupno z možem priborila malo domačijo, na kateri lohko redi par glav živine, tam v Podgradu pri Dolu, ljubljanska okolica, v bližini tovarne za kemikalije dr. Knnsky. Trije bratje si pomagajo drug drugemu, izučeni vsak svoje obrli. Podpirajo mater. Četrti brat je bil po poklicu zidar in miner. Pri neki eksploziji je izgubil roko in je prejemal invalidno rento, mesečno 600 Din. Udal se je pijači. Postal je v pijanosti brutalen ko zverinn, grozil je bratom in materi: »Vas vse pokoljem in hišo pod-miniram.« Od matere je zahteval, da mu izroči malo kmetijo. Mati mu je odvračala: »Kaj? Meni luč, tebi ključ.«
Prišla je usodna sobota 10. oktobra lani. Jernej je prilomastil pjian domov. Bil je divji ko razbojnik. S kuhinjskim nožem je napadel mater. Sin Lojze se je za njo postavil. Jernej ga je sunil zadaj v leva pljuča in je bila rana nevarna Mali, Lojze in brat Viktor so nato zbežali iz hiše na dvorišče omenjene tovarne in zaprli tovarniška vrata. Divji Jernej je pridrvel za njimi in silil na*dvori<če. V veliki razburjenosti, zaradi hude rane skoraj nezavesten, je Lojze trikrat ustreli skozi luknjo v vratih. Dva strela sta pogodila Jerneja v vrat in glavo. Na mestu je obležal mrtev. Pa tudi Lojze se je zgrudil. Prepeljan je bil pozneje v ljubljansko bolnišnico.
Državni tožilec je 23-letnega Lojzeta Nalarja sedaj obtožil zločina. Češ da je po naklepu usmrtil bruta po § 167-V k. z. Pri razpravi je obtoženec v bistvu priznal dejanje, zagovarjal pa so je s silo-branom in da je bil silno razburjen. Senat ga je obsodil le na 4 mesece zapora po § 177-1 k. z., češ, da je brata usmrtil iz malomarnosti. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 16. oktobra naprej. Obtoženec je sodbo sprejei.
Po Dolenjskem zbirajo rdeči agentje prostovoljce za Špam$o
S Krškega polja poročajo, da se tam že nekaj časa razvija tajna, široko razpredena ngitacija in nabiranje delavcev za Francijo. Od kraja do kraja, od človeka do človeka hodijo domači in nedotnači agenti ter moškim in fantom obljubljajo bajne zaslužke, denar na roko in izborna službena mesta v Franciji.
Da je ta agitacija zlagana in da ima za cilj nekaj drugega, kakor pa govore agenti, je razvidno iz dejstva, da se iz Francije dan za dnetn vračajo cele trume slovenskih delavcev, ki jih Francija kot brezposelne vrača domov. Čeprav so že dolga leta delali v Franciji. Ti »delavski agenti« se ne omejujejo samo na moški spol, marveč vabijo tudi dekleta, katerim obljubljajo tudi nebesa v Franciji. Izjavljajo, da morajo na Krškem polju nabrati najmanj 000 delavcev obojega sjjola za Francijo. Iz vse Jugoslavije pa bo šlo po njihovih besedah okrog 35 tisoč ljudi.
Spričo dejstva, da se vse to nabiranje vrši tajno, da agenti obljubljajo poleg velikega plačila
tudi 14-dnevno vojaško vežbanje, ki ga bo moral prestati vsak tak rekrut, je možno sktepati dvoje: najbrž gre za nabiranje prostovoljcev, ki jih bodo iz Francije poslali po prestanem vežbanju takoj na pomoč rdeči vladi v Španijo. Znano je, da se na strani rdečih pred Madridom že bore posamezne skupine pobeglih naših državljanov. Druga možnost pa je. da hoče Kominterua na ta način v I' ran-ciji pod dobrohotnim nadzorstvom francoskih socialistov in komunistov vzgojiti agitatorske in udarniške kadre za Jugoslavijo ,ki naj bi po vrnitvi najprej z vso silo in po navodilih Koininterne skušali zrevolucijonirati delavske množice v Jugoslaviji in poživiti delovanje komunistične stranke, ki so ji zadnja odkritja naše policije prizadela usodne udarce.
Videti je da je Kominterna poslala svoje agente tudi sem, da poleg podiranja evharističnih kri-žev skušajo dobili še prostovoljcev za rdečo stvar v Španiji.
Auerspergovi gozdovi
in slovenski človek
Kočevje, 5. januarja.
Sredi lanskega leta je izšel v »Slovencu: članek »Agrarna reforma na velejmselvu Auersperg na Kočevskem«. Pečal se je z načinom izvedbe agrarne relorme na tem velej>osestvu, navajal razloge, radi katerih je bilo Auerspergu puščenih 4300 ha gozda nad zakonit maksimum ter zavračal vee njegove pritožbe kot neutemeljene. Z zanimanjem smo pričakovali nadaljnih nai>ovedanih izvajanj, kajti vsa resna svarila niso zalegla nič. Auersperg je dejansko ustavil obratovanje na vseh svojih žagah: v Glažuti, Jeleiulolu in Soteski ter odpustil delavce in nameščence, eeveda Slovence. Toda zmotil se je, če je mislil, da se bo njegovo početje mirno trpelo. Na mnoge intervencije prizadetega prebivalstva se je poslužila kraljeva banska uprava v Ljubljani zakonskih določil in odredila, da vzame začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani žagi v Soteski in Jelendolu v so-ujwrabo. Žagi ostaneta sicer last Auersperga, toda imenovana uprava ima v bodoče pravico rezati na njih les iz razlaščenih gozdov.
Dejansko je na žagi v Soteski začela Z. D. U. oz. tvrdka Jordan iz Sušaka, kot kupec lesa iz razlaščenih gozdov, koncem oktobra obratovati. Kakor čujemo, je zainteresirano prebivalstvo le ukrepe z veseljem pozdravilo, posebno, ker je videlo, da se v stiski le lahko zanese na oblasti. Zdaj intervenira na pristojnih mestih v tem smislu, da so delavstvo ne sme nikoli več prepustiti samovolji tujca.
Žago v Jelendolu bo stavila Z. D. U. oz. tvrdka Premrov iz Martinjaka, ki je kupila lee iz okoliških razlaščenih gozdov, predvidoma tekom tega meseca v obrat. S tem bo težko prizadetemu delavstvu in drugemu prebivalstvu veliko pomagano, predvsem radi tega, ker Auerspergova žaga v Glažuti še vedno stoji. Kakor smo slišali, se je tekom preteklega meseca uredilo na Auerspergovem posestvu vprašanje patronatov. S tem so baje vsa vprašanja urejena in preostaja le še definitivni obračun z Auer-spergi. Da ne bo morda prepozno, poudarjamo na tem mestu ponovno svojo zahtevo, da sine ostati Auerspergu samo toliko, kolikor dovoljuje zakon in
sicer 1000 ha. Samo na ta način bo mogoče spraviti žago v Glažuti v obrat. Ne vemo. knko bi se moglo zagovarjati pred rodovi, ki pridejo za nami, če bi se zakon ne izvedel do kraja. Tudi v Nemčiji in drugih državah se je začela v večji meri in pospešeno izvajati agrana reforma. Važna produkcijska sredstva morajo priti v javno last. To je za nas še posebno važno. Samo tista, ki eo prišla v javno last, nam ostanejo ohranjena, vse drugo je za nas dvomljive vrednosti. Tuj kapital odnaša od nas zaslužek naših žuljev In često razkraja pri nas s svojim, večinoma prolinarodnim delovanjem odporno silo našega naroda. Ne samo socijalna stremljenja današnjih časov, temveč tudi narodni interesi zahtevajo, da pridejo glavna produkcijska sredstva v javno last.
V načinu Izvedbe agrarne reforme so se napravile pri nas mnoge pogreške. Skušajmo jiopraviti, kolikor in kjer je še mogoče. Auerspergi so jkuiov-no na zelo učinkovit način dokazali, da so pojiol-noma tuji težnjam našega naroda. Kaj vse so si dovoljevali nekateri njihovi nameščenci prej, oz. si dovoljujejo še sedaj, presega že vse meje. Omeniti moramo tu posebno »delovanje« inž. Skoupila. Po rodu baje Čeh, se je postavil vedno na stran nasprotnikov našega naroda. Njegovo >delovunje< рн zasluži, da si ga pobližje ogledamo. Zdaj ima pred sodiščem proces, kjer jo bil obdolžen, da je |iona-rejal ključe od pisalnih miz svojih šefov, imel napeljan skriven telefon itd. Njegovo in njegove žlahte ožje »delovanje« v premoženj, upravi mesta Kočevje je znano tu po tem, da so dolgovi zelo narastli. Pri zadnjih občinskih volitvah si je dovolil ta junak predrzne izjave »da smo namlatili klerikalcem.
Ti ljudje delajo slabo uslugo Auerspergu. Sicer si pa ne moremo misliti, da Auerepergi za vse to ne bi vedeli. Ali ni to Čudno, da je Auersperg sprejel inž. Skoupila z odprtimi rokami, ko ga je Z. D. U. odpustila radi nerednosti.
Cas je, da se napravi konec temu početju, da bo ljudstvo videlo, da upravičeno zaupa svojim oblastem, ki so že do sedaj pokazale mnogo smisla za potrebe delovnega ljudstva.
Kako deluje ljubljanska carinarnica
Ljubljana, 5. januarja.
Carin« »o v dan*šnfih časih morda še bolj važen del državnih dohodkov kakor kdaj popreij, ko so bile sorazmerno znatno nižje, toda so jih ljudje smatrali, da so potrebne izključno zaradi interesov državnega fiskusa Carine danes predstavljajo nekaj več: so namreč veliko jamstvo za našo domače delo. Krog in krog nas vidimo, kako izgubljajo li-beralistična gospodarska načela tla in se države čim dalje bolj razvijajo v avtarkije, to je v države, ki same sebi zadoščajo in nočejo ne dosti kupovali in zato raje omeje svojo prodajo. Naša država sicer m gospodarska velesila v Evropi, na mednarodnem trgu kupnje in prodaje pa le nekaj pomeni, tako da je tudi ona morala zavarovati svoj trg s carinsko meijo, ako ni hotela v neenakem gospodarskem boju podleči in ako ni hotela prepustiti našega obrtnika in delavca žalostni usodi. Carine torej le ne ovirajo tako dela, kakor bi kdo to na prvi pogled mislil.
Važna carinska postaja v Jugoslaviji je postala
Îio prevratu Ljubljana. Že dolga leta imamo v Ljub-jani glavno carinarnico, ki predstavlja važna vrata za uvoz tujih izdelkov in tujega blaga v Jugoslavijo.
O pomenu ljubljanske glavne carinarnice naj govore naslednje številke (ki veljajo samo za Ljubljano, ne pa za druge carinarnice v državi): Meseca januarja je bilo v Ljubljani plačane carine in raznih manj važnih pristojin 6,732 C00 din, februarja 6 milj. 82.000, marca 9,204.000, aprila 6.875.ГОО, maja 8 milj. 178.000, junija 8,962.000, julija 5,571.0000. avgusta 5,989.000, septembra 8,360 000, oktobra 8,889.000, novembra 9.381.000 in decembra 9,890.000 din.
Ciganska gostifa
pri Brezovici
Te dni je obiskala vas Vnanje Gorice večja ciganska tolpa znanih ciganskih družin Levako-vičev in Hudorovičev. Tisto noč, ko eo bili cigani v Vnanjih Goricah, je bila precej razburljiva. Najprej so cigani poskušali vlomiti v prostore župana, trgovca in gostilničarja Ignaca Novaka, kjer so razbili eno šipo, vendar pa so domači cigane prepodili. Nato so cigani poskušali vlomiti k drugemu Icmetu pa so jih tam tudi prepodili. Podjetni cigani so nato vlomili v kurnik tretjega posestnika, kjer so zavili vratove desetim nedolžnim kuram in enemu petelinu ter vse skupaj odnesli. Pa to jim še ni bilo dovolj. Vlomili so še v hišo Jožeta Marinka, kjer so odnesli moJko suknjo, več obleke in raznih jedil, tako da je bil Marinko oškodovan za 1360 Din Po teh vlomilskih pustolovščinah je vsa ciganska tolpa odkurila proti Logu. kjer so se cigan! fxmovno utaborili. Toda vaščan. so že obvestili orožnike, ki so takoj odšli za cigani. Orožniki so obstopili ciganski tabor, toda vsem moškim ciganom se je poercčilo. da so se izmuznili iz obleganega tabora, v katerem so pustili le ciganke in otroke. Orožniki eo obvestili o tem ljubljansko policijo. In res jih je policija včeraj dopoldne našla na draveljskem polju in je aretirala tri Hudoroviče in pet Levakovičev. Orožniki so v ciganskem taboru v Logu še našli osianke
Skupno fe ljubljanske carinarnica kasirala lani vse leto pomembno vsoto 94,114.000 din.
Med letom je bil povišan agio od 1000 na 1100 dinarjev. Kljub temu pa se to povišanje ni prav nič poznalo na uvozu blaga ter gre življenje trgovine pač svojo pot. Zaradi povišanja agia in zaradi povečane trgovine pa so dohodki države vedno večji.
Kakor smo že poročali, plačujejo sedaj uvozniki od novega leta ddje od kilograma uvožene svile 2 din kontrolne takse, od 100 kg bombaža pa 12 dinarjev.
Skosi ljubljansko carinarnico gredo po večini razne surovine, ki jih moramo uvažati iz tujine, zlasti surovine za tekstilno industrijo, polizdelke za kovinsko industrijo, razna galanterija, dražje igrače, kolonijalno blago, blago in reči torej, ki jih pri nas še nimamo, oziroma vsaj ne v tisti kakovosti, kakor nam jih nudi tujina.
Carinarnica ima sedaj lepo, moderno upravno poslopje in stanovanjske hiše za uradnike. Ima tudi veliko skladišče, vkaterem more biti blago tri dni, ne da bi bilo treba trgovcu plačati ležarino. V primeru pa, da trgovec ne more odpraviti blaga ali nima gotovine za plačilo carine, more blago spraviti v posebnem skladišču, kjer je pod plombo, vendar carinarnica smatra, da to blago sploh nt uvoženo, dokler ni plačana carina. Glavni vir dohodkov je eeveda le uvozna carina, medtem ko je izvozna carina povsem prenehala biti vir državnih dohodkov.
Večjih tihotapstev sedaj ni, pač pa mnogo tihotapijo iz Avstrije monopolske stvari, kakor krc-menčke, vžigalnike in pa saharin.
sijajne kurje gœtije, ki so si jo cigani z ukradenimi kokoškami privoščili. Lastnik je tudi sf>oznal svojega krasnega petelina, ki je imel tako veliko rožo, kakor zlepa noben petelin daleč naokrog, in mu je zaradi tega tudi petelina najbolj žal.
KORN
Na svetovno razstavo v Pariz se bomo peljali 7. odprtim avtobusom v dveh različnih variantah. Prva varianta od 6. do 20. junija in od 1. do 15. avgusta: Ljubljana, Lienz, Innsbruck, Konstanz, Schaffhausen, Strass-bourg, Nancy, Pariz, Saarbrticken, Stuttgart, Miln-clien, Ileiligenblut, Ljubljana. Druga varianta: od 4. do 18. julija in od 5. do 19. septembra: Ljubljana, Benetke, Gardsko jezero, Milan, Turin, Mont Ceniš. Grenoble, Lyon, Pariz, Basel, Luzern, St. Moritz, Bolzano. Ljubljana Vsako |>otovanje bo trajalo 15 dni. Poleg tega se l>odo vršili izleti v Benetke, Monte Carlo. Nizzo. Rim, Grossglorkner, Salzkaniinergut, Češko, Dolomite, Dubrovnik in Maria Zeli in l»o Se več krajših potovanj po tu-zemstvu. Zahtevajte prospekte. Prijave, in podrobne Informacije v Okornovi izletni pisarni, Ljubljana, hotel »Slon«.
%
najcenejše in kvalitativno najboljše frastove in bukove
шшшц^ шћ	m ш |ДШ ид тгт dobavlja in рошда tovarna
PARKETEREMEC£0
DUPLICA PRI KAMNIKU
železniška In avtopostaia
Oglejte si naše zaloge v tovarni ali v pisarn LJUBLJRNR, Kersnikova ulica 7, poleg Slamiča
Kaj pravite?
Ko je naša ielezniška uprava pred časom Izdala zaradi padajočega prometa na železnicah odredbo o nedeljski in prazniški polovični oožnji na oseh vlakih, smo ta sklep pozdravili zlasti Slovenci. To je bila oendar enkrat reč, od katere si je obetala koristi tudi Slovenija. Ta uredba je bila socialna, ker je omogočila predvsem našemu malemu človeku — in kateri Slovenec danes ni mali človek — da te je zaradi opravka ali zaradi razvedrila lahko o nedeljo ali praznik premaknil iz kraja o kraj. Ne rečem, da je to bila kdovekako revolucijonarna in moderna stvar — laški sosedje so nas v tem prekosili že davno prej, preden je kdo pri nas mislil na to.
Država je imela zaradi te odredbe dvojno korist: zvišalo se je število potnikov zlasti o tujskoprometnih delih države, po drugi strani pa je to služilo medsebojnemu spoznavanju, ki ga pri nas — kakor čutimo vsak dan — še kar kruto potrebujemo.
Ta novost je bila za naše razmere res nenavadna. Kar na lepem se je mogel celo o Sloveniji voziti napol zastonj vsakdo, ne le privi-legiranci iz brzih vlakov in višjih razredov.
Toda naši birokratični mlini meljejo počasi. a zanesljivo. Najprej je bila preklicana polovična možnost za brzoulnke. Zatem pa si je ......	še odrediti, da praz-
niki niso nedelje in da zato ne gre, da bi prazniki in ljudje, ki jili praznujejo, imeli pravico do polovične vožnje.
Gospod Bog je dober z malim človekom in večkrat naredi tako, da se praznik in nedelja zvežeta. Mi Slovenci kljub svoji delavnosti tudi take praznike praznujemo. Joda če nam zdaj sreča prinese skupaj dva praznika in še nedeljo za nameček, smeš te dni delali vse, samo s polovično ooznino se ne smeš vozili, Zalo, ker Rožič ni' nedelja. Tako pravi nnredba in vsi skupaj moramo o praznikih, ki se končajo z nedeljo, plačevati redne cene. Kdor je šel za pretekli Božič zdoma, ni mogel drugega, kakor pač izpolnjevati naredbo. Vse skupaj ni ne ja, ne ne.
Isti čas, ko naš Božič ni bil toliko vreden kakor navadna nedelja, je bil iz Belgruda napovedan v Slovenijo posebni brzi vlak za 1T> (stotridesetdevet) dinarjev sem in tja. Za smučarje in izletnike. 7.a isto ceno se je na smučanju lahko peljal navadni provincijonalni kranjski človek samo od Rakeka do Jesenic.
Kaj pravite, ali bi se zaradi tujskega prometa, zaradi potrebnosti in zaradi zdrave pameti ne dala ta odredba svremeniti v svojo prvo pametno in socialno obliko?
Kupujte le domače Izdelke!
PERION
'pralni prašek je kvalitetni izdelek slovenske industrije. - Kupujte ga •
Koledar
Sreda, 6. januarja: Sveti Trije kralji. Razglaše-
nje Gospodovo.
Četrtek, 7. januarja: Valentin (Zdravko), škof; Teodor.
Novi grobovi
-j- Ga. Terezija Zupančič, roj. Hren, se je preselila v večnost v starosti 82 let v torek zjutraj ter bo pokopana danes ob štirih popoldne izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti. Naj ji sveti večna luč! Svojcem naše sožalje I
-f- Na Unca pri Rakeka je smrt rešila dolgotrajnega trpljenja gospo Marijo Bahuder, roj. Gregorčič, katera je zaspala v Gospodu, stara 62 let. Pogreb bo v četrtek ob 8 zjutraj na unško pokopališče. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše so-žalje!
"t" V ljubljanski splošni bolnišnici je umrla včeraj 5. t. m. dolgoletna kolporterka »Slovenca« Marija Knapič. Pogreb bo v četrtek, dne 7. t. m. popoldne ob dveh izpred mrtvašnice državne splošne bolnišnice Naj počiva v miru!
-f- G. Pavel Zafnšnik. Dne 4. jan. je vdano zaspal v Gospodu Pavel Zafošnik, posetnik v Novi vasi pri Slov. Bistrici, dolgoletna župan občine Spodnja Nova vas in oče duhovnika Gregorija Založnika. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob pol 10 dopoldne iz hiše žalosti v Spodnji Novi vasi; po popoldanski služb! božji pa se bo razvil sprevod proti pokopališču.
-J- Umrl je v ljubljanski splošni bolnišnici p. Edvard Elezini. Pogreb bo danee ob 3 popoldne iz bolnišnice. Naj počiva v miru!
Osebne vesti
._■ Pri pošti Ljubljana I je upokojen na lastno prošnjo inšpektor Vinko .lanežič, upravnik pošte Ljubljana L — Za upravnika pošte Ljubljana pa je postavljen inšpektor Franc Salehar
— Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo zelo dobre uspehe Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Josofove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku
Offl. rog. U. br. 30474/A&.
— Ne vlagajte prošenj! Pri sodiščih v ljubljanskem princijskem področju so zasedena vsa mesta dnevničarjev in pripravnikov v pisarniški, računski in jetniško-upravni službi, kakor tudi vsa dnevnicnrska m<*sta sodnih sluziteljev in jel-niških paznikov. Pri predsedniitvu apelactjskega sodišča v Ljubljani je za taka mesta vloženih toliko prošenj, dn je polreba glede bodočih popolnitev mest. ki bi se tekom časa utegnila izprazniti, z njimi krita za nedoločen čas, ker se le od časa do časa izprazni kntero izmed lakih mest. Nabiranje novih prošenj zaradi lega nima nobenega smisla in povzroča sodni upravi le nepotrebno HMn. zaradi česar se nove prošnje ne bodo več sprejemale v predznambo. marveč ie bodo zavra-
čale sproti hro* vsake izjeme. Da si interesentje prihranijo brezplodne izdatke za takse, poštnine itd., bo le v njihovo korist, če bodo prenehali z vlaganjem prošenj. Če bi se v bodočnosti pokazala možnost novih namestitev v večjem obsegu, se bo to objavilo.
—	Civilne in kazenske pravde pri okrajnem sodišču. Za leto 1937 so bile pri okrajnem »odišču izvršene nekatere spremembe. Oddelki za civilne toibe: II. oddelek sodnik Battista Ljudevit III. sodnik Milan Tominc, IV. sodnik Leopold Šmalc in IV-a sodnik dr. Joeip Štular. Izvršilni oddelek V in zemljiška knjiga sodnik dr. Stojan Bajič, izvršilni oddelek V-a sodnik dr. Jakob Svei. Kazenski oddelek VI sodnik dr. Valentin Benedik, kazenski oddelek VU sodnik Janko Maller. Zadeve pravne pomoči, stanovanjske odpovedi in izločitvene pravde so poverjene sodniku Josipu Rusu.
—	Vedno večji naval v bolnišnico. V ljubljansko bolnišnico se naval bolnikov kar vidno stopnjuje. Samo v ponedeljek je bolnišnica sprejela 161 bolnikov, včeraj pa le nekoliko manj. Včeraj sta bila sprejeta dva ranjenca: 58 letni delavec Franc Remškar iz Dragomerja pri Logu v ljubljanski okolici. Tega je med delom zasula plast zemlje in mu zlomila levo nogo. — V Sneberjih v občini D. M. v Polju je slamoreznica odtrgala prst na desni roki 12 letnemu kmetskemu dečku Antonu Mo-čilnikarju.
—	Vremenska napoved. Evropa: Nad Balkanskim polotokom in nad Rusijo je ostanek hladnega zraka. Oblačno v vsej Evropi, dež v Franciji, Nemčiji in ob Baltiškem morju. Vedro v Panonski nižini in na Balkanskem polotoku. Jugoslavija: Vedro, ponekod jutranje megle, ponoči mraz. Najnižja temperatura, zabeležena v Zagrebu —fl, najvišja pa v Veli Luki 13 stopinj. Napoved za danes: Pričakuje se pooblačitev na zahodu in v Primorju, kjer bo tudi dež V ostalih delih kraljevine vedro z jutranjimi meglami v dolinah rek. Temperatura se bo dvignila.
—	PRI RAZPOKANI KOZI, ozeblinah, lišajih in izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KA-MILIČNO MAZILO«.
—	List »Naš prijatelj« v Rajhcnhiirgu. — S 1. novembrom 1. 1. je začel v Rajhenburgu izhajali nov list z imenom »Nnš prijatelj«, ter izhaja vsako drugo soboto. Dosedaj je izšlo že pet številk. List hoče biti gospodarsko glasilo Dolenjega Posavja, poleg tega pa hoče sodelovali pri pov-zdigi tujskega prometa v omenjenih krajih. List izdaja konzorcij, urejuje ga pa Avgust Fabjančič, podžupan občine Senovo pri liajhenburgu. Če pa vzamemo, da celo Dolenje Posavje nima svojega krajevnega lista, ter okraji, brežiški, krški, novomeški in del Smarskega ležijo ob meji, je ta list treba pozdraviti in ga priporočati. List »Naš prijatelj« je odločno slovenski, s čemer hoče zvesto služiti slovenski skupnosti. Naročnina listu je 24 din letno. Naroča se na naslov: »Naš prijatelj«, Rajhenburg. Prihodnja številka bo izšla 15. jan. Novim naročnikom so do nadaljnega na razpolago vse do sedaj izišle številke.	"«Mi
• — Kmečka »vet» w Rajhenburgu. V. nedeljo, dne 10. jan. bo takoj po ranem sv. opravilu V Slomškovem domu ustanovni občni zbor Kmečke zveze. Na tem občnem zboru bo poročal bivši narodni poslanec in sedanji predsednik Kmečke zveze g. Janez Brodar. Kmetje in kmečki fantje I Udeležite se tega občnega zbora res polnoštevilno, da boste tako posavili trde temelje vaši stanovski organizaciji.
—	Naši narodnoobrambni problemi je naslov knjižici, ki jo je izdala Prosvetna zveza v Ljubljani. Obsega velezanimivo predavanje dr. Ivo Česnika, ki ga je imel na prosvetnem tečaju. — Knjižica obravnava problem onih naših rojakov, ki žive izven Slovenije razkropljeni po Jugoslaviji in onih, ki žive kot izseljenci izven naših državnih mej po vseh petih delih sveta. V drobni knjižici je zbranega toliko narodnoobrambnega grailiva, da bo brošurica dobro služila predavateljem v prosvetnih društvih in narodnoobramb-nih odsekih. Naroča se pri Prosvetni zvezi. Ljubljana, Miklošičeva cesta 7, in stane 1 izvod 5 din.
—	Slovenski pravopis. Priredila dr. Breznik in dr. Ramovš, izdalo Znanstveno društvo univerze v Ljubljani - naklada pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Ima 300 strani ter stane vezan v platno 60 din, po pošti v etuiju 64 din. Obsega a) Najbolj navadne kratice; b) navodila in pravila; c) o rabi velikih in malih črk; d) o pisavi in sklanji tujih lastnih imen; e) o razlo-govanju; f) o pisavi sestavljenih besed; g) o rabi nnglasnih znamenj; h) ločila In končno »pravopisni slovar«. Tako smo dobili Slovenci že dolgo pričakovani pravopisni in pravorečni slovar. S tem je utrta težavna pot, so zgrajeni temelji na katerih se bo nadaljevalo do končnega razčišče-nja in popolnitve našega pravopisa. Danes lahko niirno trdimo, da spada pravopis na mizo vsakega slovenskega človeka, ki ima s slovensko besedo tako ali drugače opravka. Brez njega ne bo moči od sedaj naprej izhajati nikomur. Zlasti priporočamo ta slovenski pravopis vsem našim šolnikom, pisateljem in novinarjem, kateri nedvomno največ lahko store za čistost našega jezika. Kdor bo torej hotel lepo in pravilno pisati in pravilno govoriti, bo to dosegel le z uporabo novega — Breznik - Ramovševega slovenskega pravopisa. — Zakaj? Slovenski pravopis ni samo pravopisni, ampak je tudi pravorečni slovar in kot tak sploh edini te vrste. Spričo svojega uradnega značaja (saj ga je izdalo Znanstveno društvo — predhodnik naše Akademije); je pravopis najvažnejše delo. kar jih je izšlo v zadnjem času. — Zalo priporočamo.
—	Družinska Pratlka 1937 je v založništvu popolnoma pošla. Posamezne izvode je mogoče dobiti še v knjigarnah in trgovinah, dokler tudi tam ne poidejo zaloge
—	V vodi najden človeški plod. Kamnik, 5. t. m.: Včeraj o popoldanskih urah sta ob strugi Bistrice, v bližini Novega trga, delala Reberšek Andrej in Jeglič Anton. Med delom sta opazila v vodi človeški plod moškega spola, kar sta naznanila tukajšnji orožniški postaji. Sodi se, da je bil plod i» 3 do 4 tedne v vodi in star približno 3 mesece. Odnesli so ga v mrtvašnico farn. pokopališča, kjer si bo danes popoldne trupelce ogledala uradna komisija,
—	Psica nemške volčje pasme, stara 15 mesecev, ki sliši na ime »Dana«, je pobegnila 31. decembra 1936. Kdor islo ulovi, se prosi, da jo odda v štabu dravskega orožniškega polka v Ljubljani.
—	Kamnik K. rt. r. rt. «Bistrica Ima dani* po. potita» oh » v Kamniškem domu •"■njnnkn, kamor va bl.m v« ostnJe člane. — Predsednik.
—	Sestanek funtov KA гп knmniSko In morartko drkantio bo v nedeljo dne lil. januarja »b 10 dopoldne v OrnMjeh. клкот Je bilo Obtnvljono v Nn*cm listu.
—	Sreiolov t 300 dobitki (300 velikih knjig o Bv_ i hariwtWmein kongreeu v LJubJoiii, cona vsitke lfiO Din) | I» nepreklteno v nodeUo, <lne 17. Januarja popoldne
v Grobljah. Srečke (po 2 Din) »e s« dobijo. Naročajo se v MialjonAkl tiHkarnt. Prod »ročobivom bo v Dru Stveuein dotun v (trobljah evlmrletVm« prireditev (Mklo>i>tWmo itredavamje o koiurrwn in petje). Pričetek ob % родкоМле.
—	Nov o mesto V petek, dne 8. januarja ob 8 zvoč«ir bo g. dr. Dvornik, odponlainec iв LJubljane predaval v prostoriih prosvetnega doma v Nobeni mestu o viiitalno vaAnoin problemu tSlovenr.i in narodne manjHne«. Dol predavanja bodo nproniiljale skioptičn« sliiko. Na predavanje, kamor Je vstop brtrapla>č«n, no vabljene šole i,n novomeške društva.
Ljubliana
I Trnplo Janez Kregarja najdeno. Pred tednom dni je izginil iz Štepanje vasi 75 letni posestnik Janez Kregar, ki je na stara leta živel kot prevžitkar pri svojem sinu Lojzetu, kateremu je izročil posestvo. Družina je iskala j>ogreSanega očeta povsod, domnevala pa je. da je Kregar padel v Grubarjev prekop. V ponedeljek pojx>ldne pa so ljudje |x>tegnili truplo iz Ljubljanice tik [>od Stepanjo vasjo. Policijska komisija je dognala, da je Kregar padel po nesreči v Grubarjev prekop ter da ne gre v tem primeru za nobeno nasilje ali samomor. Pri Kregarjn so našli 62 din kovanega drobiža in tri stotake. Truplo so prepeljali na fHjkojnikov dom ter bo danes popoldne, ob pol 4 jiogreb. Naj mu sveti večna luč!
1 Božidar Jalta c vodi po svoji razstavi slik danes ob 11 dopoldne. ObHnstvo opozarjamo, da so pravkar izšle fotorazglednice Prešerna ter so v prodaji na razstavi. Razstava ostane odprta še do nedelje 10, t. m.
1 Predstavo božične igre »Kralj z neba« je počastil na novega leta popoldne s svojim obiskom v Narodnem gle'ališču v Ljubljani prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski dr. Gregorij Rozman. Gospoda škofa je lepa uprizoritev zelo zadovoljila in izrazil se je o lepem delu, režiji in izvajanju nastopajočih prav izredno pohvalno: Vsi krasni prizori, ki so na podlagi evangelija ali tistega časa, so združeni v ubrano idejno celoto in žive polno in resnično življenje ter zanimajo vseskozi do konca. Božična igra, kakršno smo pogrešali, ki bo živela, osvajala in zmagovala na vseh naših odrih. — Avtorju gospodu Gregorinu je gospod škof radi le'-pega dela in uspeha izrazil svoje čestitke.
1 O ljudskih slikah na steklu, s posebnim ozi-rom na Sloveniio, bo nocoj ob pol 8 predaval v nac. uri akad. slikar Maksim Gaspari, Opozarjamo na to predavanje kroge, ki se zanimajo za deko- i rativno likovno umetnost, zlasti pa ljubitelje našega narodopisja.
1 Po Severni Ameriki nas bo popeljal predavatelj g. dr. I. Knific, prof. v Škof. zavodih, v petek. 8. januarja na XIII. prosvetnem večeru. Dva meseca v lanskem poletju se je predavatelj mudil v Ameriki in obiskai vsa večja mesta, ojjledal si zanimive pokrajine od Newyorka do S. Francisca. Zanimivosti YelovStpvnega pnrka bodo v predavanju omenjena in prikazana s šte-, yilnitVli skioptičhimi slikahii. Polćg te^fi pa bo marsikoga zanlmàlo tudi' življenje naših Šloven-'' cev, ki bivajo raztreseni skoraj po vsteh' državah Severne Ahierike. P. t. občinstvo se vljudno vabi, da se tega zanimivega predavanja v obilnem številu udeleži.
1 Pomočniški izpiti vajenk modistovske stroke bodo 29, januarja 1937 v zadružni pisarni Sv. Petra nabrežje 19. Tozadevne prošnje je vlagati do 12. januarja 1937 med uradnimi urami v zadružni pisarni.
1 Pravda Bata proti Kristanu. Za 8. t. m. ob 8.30 je bila razpisana tretja glavna razprava v zadevi tvrdke Bata d. d., Borovo, pri ljubljanskem okrajnem sodišču. Kakor smo že kratko poročali, toži tvrdka Bata ljubljanskega čevljarskega mojstra Frana Kristana zaradi prestopka žaljenja časti in nelojalne konkurence, kef je 1. 1933 na nekem shodu Narodne odbrane v Unionu ostro napadal omenjeno podjetje. Uradno je b'!a sedaj razprava preložena na nedoločen čas in bo najbrž šele po Veliki noči.
1 Mostnina! Nekaj mesecev sem pobira mestna občina po nekaj dni na mostovih in Cestnih križiščih prispevke za zaposlitev brezposelnih. Dohodek te nabiralne akcije se steka v fond za brezposelne, ki služi za nastavitev delavcev pri koristnih javnih delih. Potrebnih in koristnih javnih del je mnogo. Ako bo dovoli denarja, bodo postopoma vsa izvršena. Z dohodki mostnine in davščine na sobe in uslužbence gradi mestna občina v Zg. Šiški kanal, ki je bil potreben iz zdravstvenih vidikov, kakor tudi radi škode, ki jo je voda stalno povzročala. Kanal je globok skoraj 4 m in sedaj dograjen v dolžini 200 m. Za delavske plače je občina doslej izdala 27,000 din. Povdariti je treba, da se denar, ki ga darujejo občani na mostovih in pri drugih socialnih akcijah, porablja izključno le za plače delavcem. Materialni izdatki se krijejo iz posebnih prispevkov prizadetih posestnikov, ki s tem socialno akcijo izdatno podpirajo ali pa iz rednega proračuna. Mesto pripravlja nekaj novih javnih
del, zato vabi občane, da nai radi priapevajo prihodnje dni, ko bo zopet pobiralo mostnino. Kdor gre na sprehod po Šiški, naj si to koristno kanalizacijo ogleda, da bo videl, kako pravilno in koristno se darovani denar porablja.
1 Prijet tat bencina. V začetku meseca avgusta je ponoči pričela goreti baraka Fr. Kotnika v Trnovskem pristanu, kjer je imela tvrdka DukiJ spravljen bencin. Očitno je bilo, da je [»žar povzročil tat, ki je kradel bencin in pri tem svetil z lučjo ali vžigalico. Policija je sedaj tega požigal-skega tatu prijela. Je to 32-letni Franc Lorger, doma iz Šmarja pri Jelšah in ki se preživlja z nabiranjem starega železa, z beračenjem ter • tatvinami in je bil večkrat izgnan iz Ljubljane. Lorger je priznal, da je po neprevidnosti pri tatvini zažgal posodo z bencinom. Tedaj so imeli delavci in gasilci trdo delo, preden so pogasili ogenj. Dalje je Lorger ukradel železen tečaj iz Zalokarjeve tovarne na Viču, na Aškerčevi cesti pa je na škodo mestne plinarne ukradel cel voziček plinskih eevi. Ko je ponudil te cevi nekemu livarju, je ta zahteval potrdilo. da so cevi poštenega izvora. Lorger pa je pustil voziček s cevmi, vrednimi 1600 Din in pobegnil. Osumljen je tudi nekega vloma v skladišče gorenjskega kolodvora, kar pa zanika. Policija je Lorgei ja izročila sodišču, pozneje pa ga bo izgnala.
1 Namočena polenovka S. r. Kham, Miklošičeva 8.	,
1 Mizarji, tesarji, vodovodarjl, kleparji, gradbeniki, takoj sedaj po zimi dobite delo, ako vzamete za plačilo gradbeno parcelo v lepem letoviškem kraju na Gorenjskem Informacije pri »Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7-1
1 Kino Kodeljevo igra danes ob 5 in 8 ter jutri ob 8 dvojni spored: Poziv na valček (Lilian Harvey) im Zadnji valček (Kamilla Horn),dane« ob 3 po matinejskih cenah Poziv na valček.
1 VomboTffarjeva »Vrnitevi na odru RokodeL.
skiga doma. Nova uprizoritev VoinberBaxjeve boiiô-iio i«r« «Vrnitev« 1» Jutri na praznik ev. Treh krajev ob pol petili popoldne v Rokodelskem domu. 8 |лт Iki ustreženo okoličanom to vsesm, Ici jinn ni mo-вгоЛа prihajati k večernim predstavam. Vstopnice se dobivajo v pre4lproda,ii jutri od 10 do 12. 1'oiioldne ob 1»1 peUh pa pridite vei, ki fte iti«te videli igre, v Rokodelskem doni«!
1 Jegličevce, ki bivajo v Ljubljani opozarjamo na zanimivo predavanje našega nekdanjega profesorja dr. I. Knifica, ki 1к> v petek, 8. jan. ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union.
1 Zveza akadfmskn izobraženih icn (»ri.redd v tore*, 12. januarja 1087 širši tlaaiekl sentamok ob 20 lin v klubski eolii kavarne «Union". Na dinevnem redu so porOiMJa o družtvenean delovanju doma lil v imo-zemetvu (kongres v Kraltovn Itd.) ter roapraivljamje o «Pravnem položaju jugoslovanske že net. Vabljene vwe članice ZA T?, in .127.,
1 le fer ni kuharski tečaj, ki ga priodd ionski odsek Snntpetorske pro.wete se I» pričel v prvi pojoviel Januarja in bo trajal do «rede marca. Vršil se bi dvakrat na tedem: ob sredah im četrtkih 7.večer. Pri. javiti se je pri ge. Poženolovl, Jefciičeva lj, kjer m dob« tudi iKxliobnejša iKnjaeniila od 8 do J popoldne.
1 Trnovo. Drevi ob 8 prireditev fantovnkl in de-ViHffid odsek prosvetnega društvo Trnovo v prosvetnem domn, Kanmova ulca 14, Vombercrarjevo dramo. Wrniteve, 1>а је ieno vjred<no videti, pove ie Iptfmm-tojvia.. Zalo,. pçidi.Uj,.. ?.. ^bilnem |t»v4iut
1 Notno ilull>6 • ШаЈо ' lekaràè: dftneR: mr, Tvfo-•ФА, R«dMWa eftrte; 1Г mr. Bahovec, KoaffrMMrttfo
13 im mr. КоЦ|<Ј».аг, vté; Jutri: dr. PlecoU, TyrSeva onsln G; mr Hočevar, Celovàka oeeta Sa in mr. fîar-Ijuis, Monte.
ffu&Usmsk® ђШШ
DRAMA - Začetek ob 20.	~ ~~
Sroda, 6 januarja ob li: Repoitev. Mladlmrta predstava. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20: Korajža veljal Izvem. Znižane cene od 20 Din navzdol, četrtek, 7 januarja: Atentat. Red Četrtek. 1'eitak. 8. januarja: Zaprto. Sobola, 'J. januarja: Korajža velja. Red A.
OPERA - Začetek »b 20.
Sreda, 6. januarja ob 15: Pod to goro zeleno . Izven. Znižane cone od Vi Din navzdol. — Ob 20; Tra-viata. Izven Znižane Bone od 30 Din navzdol. Četrtek, 7. januarja: Cavallerla 'tuticana. Olumati.
Red B. Potek, 8. januarja: Zaprto.
Sobota, 9. januarja: НокапШпл. Promiereki abonma. Nedelja, 10. januarja ob 1ft: Aida. Gostovanje teno-rihta goep. dr. Adriana. Izvem. Znižane cene od 30 Di-n navzdol. — Ob 20: Pri treh madenkah. Izven znižtui« ceue <>d 30 Ddm navzdol.
Cerkveni vestnih
BratoviHna sv. Reènjega Telesa bo imela (»vojo mesoino pobožnoRt jutri v urSullueki cerkvi Zjutraj ob 5 bo prva m. ma*a, ob poj в pridiga Im ob 6 ev. maSa z blagoslovom 7л žive in i'Ojne ude bratovščiime. \ abimo v«e častilo« «v. Rrfnjeea Telesa, da »e Jutri na prvi čotrtek v mesecu v obilmem Rteviilu odeježe evhariatiûne pobožnosti v nriulinekj cerkvi.
Poizvedovanja
Plitek, črno-bel, se Je zatekel. VpraAatl: Srlmflnk. Rud. mlzaretvo, Selenburgovn i (dvorišče).
Srebrni rožnivenec sem izgubila 1. ali 2. januarja. Ker mi Je drag spornim, dam visoko nagrado najditelju, kateri naj se oglasi v n pravi «Slovemca..
Socijalna referentka pri policiji
Ljubljana, 5. januarja.
Poznavalci галиет so dolga leta obžalovali, da pri ljubljanski policiji ni urejen socialni oddelek. Naloga vsake mestne policije za socialno skrbstvo so namreč mnogo večje, kakor ;e to v jivnosti znano. Tudi razni ironiki nimajo jirav. ako namigujejo na druge »socialne« naloge policije. V resnici ima |xjlicija veliko dolžnost in odgovornost, da skrbi za nadzorstvo nad mladino, ki po mestu berači, se j>olepa in zahaja v slabo družbo ter je izpostavljena vsakovrstni nevarnosti. Policija ima možnost, da jv>sega v življenje mnogih družin, obenem pa ima |X)licija tud> dolžnost, da skrbi za zatiranje prostitucije, da se bori proti izrabljanju največkrat nedoletnih deklet.
V tem ozirif se je vsa borba jwlicije dosedaj omejevala skoraj izključno le na zatiranje najbolj znanih in tudi najbolj prebrisanih žensk sramotnega poklica, vse drugo pa je policija zanemarila. Sele sedaj se je policija odločila, da svoje delo v (eni ozirn razširi v res socialno delovanje, pri čemer bodo prišle mani v |ioštev znane policijske mere. kakor |\a dobra beseda, primeren nasvet in pa resnične socialna skrb. Uprava ljubljanske policije je pred tedni na|>rosila bansko upra\o. naj ji dodeli zmožno in socialno čutečo uradnico, ki bi prevzela socialni referat ljubljanske policije. Banska uprava je tej prošnji ustregla ter je premestila na upravo policije gdč. Danico Melihar-jevo, konceptno uradnico. Udo. Meliharjeva je di-
plomirana juristinia, ima pa zelo obsežen človekoljuben program, ki ga je razvila v razgovoru z našim urednikom.
Gdč. Meliharjeva je preštudirala nalašč v ta namen socialni referat zagrebške policije, kjer sc je zlasti zanimala, kako v Zagrebu skrbe za otroke, mladoletne in seveda za pobijanje prostitucije. Odč. Meliharjeva je že stopili v stik s socialnimi oddelki ljubljanske mestne občine in banske uprave, dalje s kolodvorskim misijononi, z Unijo za otroke ter z raznimi dobrodelnimi organizacijami in sličnimi ustanovami. Ze sedaj se zateka gdč. Meliharjevi mnogo mladih žensk, ki jim recimo očetje njihovih nezakonskih otrok ne plačujejo oskrbnin, dalje razne družinske matere, ki imajo mnogo otrok in katerih očetje zapravljajo ves svoj zaslužek, dekleta, ki jih že objema s svojim blatom ulica in celo otroci. Odč. Meliharjeva je izkazala lep talent ter stori z nasvetom in i sredstvi, kolikor pač more. Resnica je, da ima policija ekseknlivno moč in da more pobrati vse male be-račke in vsa zapuščena dekleta z ulice, toda potem ne ve i. njimi kam ker jx>licija pač nuna nobenega takega zavoda, da bi tam vzdrževala zapuščene mladoletnike. Semintja more policija pač nakazati kakšen majhen znesek za vrnitev v domovinsko občino, bolj važno pa bo delo ko bo secialna referentka policiie mogla jiosredovat' za spr»ietr zapuščene mladine v razne zavode Ideja socialne referentke pri upravi policije ie zdrava in jo bo javnost « simpatijami jTozt'ravila
Resnica o mestni ogrevalnici
Mestna ogrevalnica ima dovolj kuriva in ne
potrebuje zunanje podpore.
Ljubljana, 5. jan.
Naše ugotovitve o resničnem stanju v mestni ogrevalnici so silno zabolele »Jutro«, ko smo dognali, da je njegovo literarno navdahnjeno poročilo le plod pesniške fantazije. To je za avtorja morda častno, toda trditve so za mestno občino žaljive, ker so krivične. »Jutro* zadnje čase rado sega po orožju socialne demagogije, toda v tem ni izvežbano in «ato ga mora seveda polomiti.
Resnica je naslednja: Pravilnik o mestni ogrevalnici je bil sestavljen pod dr. Pucem, samo nikoli ee ni izvajal. Šele sedaj je mestna uprava napravila red. V mestni ogrevalnici kurijo od pol 7 zjutraj do 10,-od 1 do 3 in v večernih urah. Dnevno porabi ogrevalnica 25 kg premoga in pa naročje drv. Mesečno torej 1000 kg premoga in za 2 kubična metra drv, raje več kot manj. Letos niti en dan ni bila ogrevalnica nezakurjena. Dopoldne se pokuri manj, ker odidejo prenočevalci ogrevalnice po svojih opravkih, nekateri beračit in ljudi nadlegovat, ma-lokateri pa dela iskat. Prav sedaj so razmere v ogrevalnici urejene, poprej pa so bile razmere strašne. Delomržneži so v ogrevalnici popivali in se pretepali, kar je sedaj nemogoče. Nobena sramota ni za brezposelne, ki imajo 24 ur časa na dan, če naberejo malo dračja, namesto da posedajo po ogrevalnici ter kvartajo. Pravilnik, ki je bil izdan pôd dr. Pucem, prepoveduje kuhati s kurivom, namenjenim za ogrevanje, in ako hoče kdo kuhati, si mora že sam preskrbeti kuriva. Hrana, ki jo dobivajo brezposelni iz Delavske zbornice, morda res postane med potjo mlačna, toda brezposelni si jo donašjo sami v kotliču. Mestna občina pa bo ta kotlič nadomestila z dvema loncema v lesenem zaboju, tako da bo hrana prihajala gorka.
Mestna ogrevalnica pa predstavlja sicer tudi po-tuho za brezposelne, ki se grejejo v njej, namesto da bi delali. Seveda prenočišče imajo, Čez dan pa že toliko priberačijo, da imajo za cigarete in za pijačo. Mestna občina bi bolje storila, ako bi tem ljudem preskrbela delo, saj eo povečini zdravi in krepki ljudje. Kakor čujemo, ee bo to tudi v kratkem zgodilo, in kdor ne bo hotel delati, pač tudi ne bo imel pravice zahtevati, da se greje na mestne «t roške.
Delavska zbornica se je bre* potrebe vtaknila vmee. Kolikrat časopisje poroča o mnogih socialnih Škandalih, pa se gospodje v Delavski zbornici niso zganili, da bi poslali kakšno podporo. Ko pa eo brali v >Jutru< ginljivo poročilo o prezebujočih v mestni ogrevalnici, eo poslali takoj pol tone premoga in obenem tudi obvestili uredništvo »Jutra«, ki jim je že drugič zapelo slavo. Gospodje od Delavske zbornice že vedo, zakaj ee jim je mudilo osramotiti mestno občino!
Drugi očitki ▼ vferaJBnJem »Jutro« pa se tičejo xgolj po nepotrebnem užaljenih osebnih občutkov in zato resnemu listu ne kaže, da bi se x njimi bolj podrobno pečaL
Javna zahvala
Podpisani izrekam prisrčno zahvalo pri mari ju gospodu dr. Janko Pompe-tu za uspelo težko operacijo, potrebno vsled dolgoletnega bolehanja, in raka v desnem ušesu. Operacijo je izvršil gos p. primarij dne 11. septembra 1936, ter pri tem odstranil okuženo uho tako spretno i« brez znatnih bolečin, da se eedaj počutim popolnoma zdravega.
Pav« Jakob,
Êodpr. drž. žel v pokoju bljana — Smoletova 13.
Dva nevarna vlomilca
prijeta
Poročati smo o aretaciji vlomilca Radoševiča, kl je pred dnevi vlomil v Favajevo gostilno v Šiški. Tega vlomilca je izdala pijanost, ker se je pri vlomu v gostilno preveč napil in ga je nato na cesti ustavil stražnik. Policija pa je nafo spravila še enega njegovega tovariša v zapor in nato še tretjega, namreč 34-letnega brivskega pomočnika Silva Bkrbca, ki ga je tudi izdalo vino. Skrbeč je bil namreč te dni v neki gostilni z neko žensko, ki mu je povzročila zaradi ljubosumnosti spor, v katerem je Skrben očitala njegove grehe. Policija je aretirala Bkrbca ter napravila na njegovem domu preiskavo. Tako so policisti našli pri njem aktovko, v kateri je bila brisača in en svinčnik. To aktovko je obrtnik Arhar iz Št. Vida spoznal za svojo last in zato je prišlo na dan, da je Škrbee vlomil pri Arharju tik pred božičem. Škrbee je tudi priznal, da je vlomil ▼ stanovanje krojača Vrhovca v Št. Vidu ter tam odnesel cel kup božičnih jestvin. Priznal pa je še druge tatvine in vlome.
Policija je dalje prijela 32-letnega brezposelnega ključavničarja Antona Srčnika iz Mengša. Srč-nik je bolj poklican tat, kakor pa ključavničar. Bil je že večkrat prijet zaradi tatvine in vlomov ter je bil tudi izgnan iz Ljubljane. V njegovem brlogu je policija našla pai rokavic, v katerih je spoznala lastnino gostilničarke in trafikantinje Antonije Fo-nove, e TyrSeve ceste 82. Pri tem vlomu je Srčnik odnesel razne obleke, blaga in cigaret v vrednosti okoli 5000 Din. Pri njem so našli tudi lepe modne hlače in lep krznen ženski suknjič rjave barve. Oboje je bilo očitno kje drugje ukradeno. Lastnik naj se zglasi v kriminalnem oddelku policije.
Celie
c Kino Metropol. Danes ob 16.16, 18.16, 20.30 »LILI«, (Frančiška Gaal). Ob 10.15 in 14 matineja >Na električnem stolu«.
c Mešani rbor »Celjskega Zvona« bo imel zopet redno pevsko vajo v četrtek, dne 7. januarja ob 8 zvečer v Domu. Polnoštevilno!
e Redna seja mestnega sveta celjskega bo v petek, dne 15. januarja ob 6 zvečer in ne v petek, dne 8. januarja, kakor smo prvotno poročali.
e Sedejeva družina v Celju ustanovljena. V ponedeljek zvečer je predaval pod okriljem Ljudske čitalnice v fantovski sobi v Orlovskem domu o Slovencih in narodnih manjšinah g. dr. Dvornik iz Ljubljane Predavatelj, ki uživa sloves najboljšega poznavalca narodno-manjšinskega vprašanja pri Slovencih, je podal zbranemu občinstvu jasno sliko sedanjega stanja manjšinskega vprašanja. Po predavanju je bil razgovor o potrebi ustanovitve Sedejeve družine v Celju za okoliš celjske prosvetne ekspoziture. Za sedaj je bil ustanovljen v Celju klub Sedejeve družine, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev podružnice. Pripravljalni odbor bo zbiral tudi člane г navedenga področja.
Dar Vincencijevi konferenci. Tvrdka Brauns t Celju je darovala Vincencijevi konferenci sv. Danijela 300 Din — Iskrena hvala!
Ùmrla je v celjski bolnišnici v 54. letu starosti ga. Miklavc Marjeta, žena posetnika iz Smar-jete ob Paki. Naj počiva v miru, žalujočim ostalim izrekamo iskreno sožalje.
Mariborske vesti
m Mariborski kriminal. Iz policijske statistike je razvidno, da je vršil kriminalni oddelek ogromno delo, Obravnaval je 5072 primerov kaznivih dejanj. Od tega so bili v lanskem letu v Mariboru 3 roparski umori, 2 navadna umora, 599 tatvin, 43 utaj, 72 prevar, 378 dejanj zoper javni red, 3810 raznih prekrškov, 2 primera izsiljevanja ter 124 drugih različnih zločinskih dejanj. Pri tem niso upoštevani politični zločini in prestopki. Posebno veliko delo je vršila kriminalna razvid-nica. Policijski daktiloskop je izvršil v Mariboru 35, izven mesta 33, skupno 68 preiskav z aparati in daktiloskopekimi pripravami, identificiral je na podlagi prstnih odtisov 10 oseb s krivim imenom, 5 vlomilcev, ki so izvršili več vlomov, 7 zločincev ter 5 oseb, osumljenih raznih drugih kaznivih dejanj. Daktiloskop je slikal 295 osumljenih oeeb, daktiloskopiral pa 357. Raznim policijskim oblastveni je ta oddelek razposlal 1436 slik.
m Prebrisana tatica. Orožniki v Slovenski Bistrici so aretirali prebrisano tatico, ki je kradla po tamošnjih trgovinah. Je to neka Liza Terčič iz Polskave. Bila je eilno spretna, saj je ukradla trgovcu Zapfu tri bale zimskega blaga ter 150 m platna, trgovcu Viktorju Mačku tri Hubertus plašče in razno emajlirano posodo. Pri njej so poleg tega našli še razno drugo blago, ki tudi očividno izvira iz tatvin. Najbrže se je s svojimi dolgimi prsti udejstvovala tudi v Mariboru.
m Plačilna kuverta ukradena. V kurilnici je bila ukradena z blagajnikove mize med izplačevanjem delavcev plačilna kuverta, v kateri je bilo 1871 Din — vsa mesečna plača uslužbenca Josipa Žagarja. Kuverto so našli potem v košari za papir že prazno.
Vsako disharmonijo živi/en-skih funkcij takoi o začetku ^^^ normalizirajte z našo najboljšo in na/bolj zdravo prirodno mineralno vodo
ono z rdečimi srciy
RADENSKO!
m Revež umrl zaradi onemoglosti in mraza.
Žalostna smrt je zadela v bližini meje pri Sv. Juriju ob Pesnici občinskega reveža Antona Jarca. Našli so ga v bližini Serbinekove hiše mrtvega. Reveža je na poti zajela noč. Bil je slabo oblečen m obut, pa sta ga mraz in starost ter dolga pot izmučila, da ni mogel več naprej. Obležal je ob poti ter umrl zaradi onemoglosti in zime.
m Francoska žurnalistka v Maribora. Včeraj se je mudila v Mariboru madame Edith Bricon, sofcrudnica pariškega dnevnika »La Republique«, ki ee nahaja na daljši turneji po balkanskih državah. Prispela je v Maribor iz Ljubljane ter imela tukaj razgovore e predstavniki kulturnega in gospodarskega življenja. Za Mentorja ji je bil zgodovinar prof. Bai, ki ji je razkazal znamenitosti in posebnosti mesta in okolice.
m O »Pojava življenja na zemlji« bo predaval prihodnji ponedeljek v Ljudski univerzi prof. dr. Zarnik. S tem predavanjem se pričenja biološki ciklus, v katerem bodo predavali znani naši strokovnjaki, tako unrv. profesorja dr. Zarnik in dr. Vcnlk iz Zagreba in mariborski profesor Detela.
m Iz starih avstrijskih kron delajo kovače. Ponarejevalci srebrnikov eo našli nov materijal za
svoje falsilikate. Dosedai so ponarejali kovače in petače iz raznih zmesi, v katerih je bilo največ kositra in svinca, scd'i pa jih delajo iz pravega srebra. Prelivajo slare avstrijske srebrne krone, kar se vsekakor izplača, saj se dobi taka krona ' že za par dinarjev. Te dni so zaplenili v Poljča-nah na postaji dva taka ponarejena srebrnika nekemu potniku, ki se je peljal v Maribor.
m Slomškova birmanka umrla. Včeraj smo poročali, da je umrla na Pobrežju v visoki starosti 87 let zasebnica Marija Bôhm. Pokojnico je birmal veliki naš škof Slomšek, ki je obiskal nekoč tudi njeno mater na Pobrežju, ko je bila na smrtni postelji. O tem obisku je pokojnica velikokrat pripovedovala. Bohmova je veliko let služila v stolnem župnišču. Naj počiva v miru!
m Dva debutanta v gledališču. Drevi bo poslednja uprizoritev drame iz jezuitskega življenja »Prva legija«. Pri tej predstavi nastopita kot debutanta Ivo Valančič v vlogi patra Rawleigha in Ivo Bcrščak v vlogi msgr. Careya. Veljajo globoko znižane cene.
— Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Jo-sef grenčice«.
m Odvetniška kolonija v Limbušu narašča.
Mariborskim odvetnikom se je idilična pokrajina okrog Limbuša posebno priljubila, ker si drug za drugim tamkaj kupujejo posestva, na katerih si grade svoje »tuscule«. Te dni je prešlo zopet novo posestvo v roke nekega mariborskega odvetnika, ki je kupil na dražbi znano imetje bivšega industrijalca Kleina. Na posestvu je tudi opuščena tekstilna tovarna za izdelovanje obvez.
m Mariborci v frakih. Snoči je bil v Mariboru elitni akademski ples. Pravijo, da še nikoli od obstoja mariborskega mesta ni bilo na pleeu toliko mariborskih meščanov v frakih, kakor to pot. Vsi boljli mariborski kroiači so že od božiča šivali neprestano frake. Pojav, ki si ga Maribor še ni prav razložil: »škrici« so najdražja obleka, ki se nosi v Mariboru lahko jedva dvakrat trikrat na leto. Ali se Mariborcem v novem letu tako dobro godi, da ei omišljajo frake, ali pa je to znak snobizma ...
m Ljudski oder ponovno opozarja občinstvo na današnjo uprizoritev družin, komedije »Cvrček za pečjo«. Predstava ee vrši ob 17 v dvorani na Aleksandrovi 6. Pridite!
m Obrtno društvo v Maribora vabi
Твв tovariše m prijatelje obrtništva na svoj družabni večer, ki ga priredi v soboto, 9. januarja ob 20 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Čisti dohodek prireditve gre za »Obrtniški dom«.
m 15 let mariborske Ljudske univerze. Z letošnjim letom stopa mariborska Ljudska univerza v jubilejno 15, leto evoiega obstoja. V teku te lepe dobe je izvršila Ljudska univerza veliko kulturno delo za naš Maribor. Organizirala je v tem času nad 1000 prireditev, ki jih ie posetilo nad 100 000 ljudi. Ta važen jubilej hoče proslaviti Ljudska univerza s primerno prireditvijo in izdajo brošure, ki naj pokaže domovini in tujini vso pomembnost naše mariborske kulturne ustanove.
Mariborske Qlcdalliit
Sreda, ». januarja ob IS: Uniji ilavck. Zadnjič. Zni-iane cene. — Ob 30: Prva legi ta Zadnji«. Globoko zniiame oene. Četrtek, T. januarja ob 30: Visokost pteie. Rod B. Petek, 8. Januarja: Zaprto
SobotA, >. Januarja ob 30: Kadar te utrga oblak. Premiera.
Življenje in smrt v Mariboru leta 1936
Snoči so potegnili v mariborskih župnijskih uradih sklepno črto v knjigi o življenju in smrti mariborskih meščanov, številke, ki so v teh knjigah zapisane, so prav zanimive ne samo za sta-tističarje, temveč za vsakogar, ki ga zanima živo utripanje mesta. Prikazujejo nam razvoj mesta in porast prebivalstva, saj se izpreminjajo in večajo od leta do leta. Samo lansko leto je nasta] mal zastoj v tem porastu, zato pa je letos zabeležen živahen skok naprej. Maribor je napredoval v primeri z letom 1936 glede števila porok, števila rojstev, hvalabogu pa ne glede smrti. Poročenih je bilo leta 1936 505 parov, leta 1935 pa 464, rojstev je bilo 1936 1297, leta 1935 pa 1153, smrtnih slučajev pa leta 1936 843, leta 1935 pa 847. Z ozirom na mariborske tri župnije se delijo številke sledeče:
V stolni
najbolj gosposki, »mestni« župniji, ki obsega mariborski city e pisarnami, trgovinami, najlepšimi stanovanjskimi hišami in vilami prednjačijo vsem ostalim mariborskim župnijam s številom rojstev. Pa ne zaradi tega, ker bi bile patricijske meščanske rodbine, ki stanujejo največ na področju te župnije, posebno obdarovane z otroci, ampak ker se nahaja tukaj porodnišnica. Sicer leži že izven mesta, v košaški občini, zaradi česar se nahaja večina mladih Mariborčanov, ki eo prišli na svet v povojnem času, odkar obstoja porodnišnica v Petrovem selu, v nenavadnem položaju, da so bili v ogromni večini rojeni v okolici. Zaradi porodnišnice je imela stolna župnija 912 kretov. Med novorojenimi je bilo 509 fantkov m 403 deklice. Lansko leto se je narodilo v območju župnije 829 otrok. Porok imajo zabeleženih v poročni knjigi 84 (lani 85). smrti pa 205 in sicer 108 moških ter 97 žensk. Leta 1935 je bilo število smrtnih slučajev 181.
Frančiškanska župnija
je nekdaj nosila naziv »slovenska«, pa ga nosi upravičeno tudi še danes. Poleg vzhodnega dela
Piu\
Revizija volimih imenikov.
Mestno poglavarstvo v Ptuju razglaša, da se vrši tekom meseca januarja uradna revizija voliv-nih imenikov. Vpisati se imajo v volivni imenik vse osebe, ki imajo v občini volivno pravico, a niso dosedai vpisane 1er se imajo črtati one, ki so izgubile to pravico. Da bode revizija volivnih imenikov točna in da se oliijšn tozadevno poslovanje, se vabijo vse osebe, ki imajo volivno pravico v občini Pitij (vštevši ozemlje priključeno iz okoliških ohčin k mestu), da se prepričajo, ali so v volivnem imeniku vpisane. — Morebitne prijave za vpis s potrebnimi listinami je podali pri mestnem poglavarstvu v Ptuju najkasneje do 25. januarja t. I.
Kamnik
Pri Safarju nova prvovrstna primorska črnina in opolo po 8 Din.
mesta obsega ta župnija obširno, gosto naseljeno okolico, predvsem vzhodni del Krčevine in Ko-šake. Življenje v tej župniji je potekalo sledeče: Rojstev 86 in sicer 32 deklic in 54 fantkov (lani 91), porok je bilo 167 (leta 1935 pa 169) in smrtnih slučajev 115, med temi 66 žensk b 49 moških (lani 119). Frančiškanska župnija se je pred leti bahala z največjim številom porok, letos pa ji je prevzela primat
Magdalenska župnija
ki je glede števila vernikov največja v lavantm-ski škofiji, saj šteje nič manj kot 23.591 duš. Magdalenska župnija prednjači v Mariboru tudi s številom mrličev, pa le zaradi tega, ker se nahaja pod njenim varstvom bolnišnica. V njeno območje spadajo predmestja na desnem dravskem bregu, v katerih rastejo hiše, kakor gobe po dežju ter se število prebivalstva sunkoma dviga od leta do leta. Rojstev je imela ta župnija 259 in sicer 137 dečkov in 122 deklic, smrtnih slučajev 563 (298 moških in 265 žensk), porok pa 253. Leta 1935 je bilo v župniji rojenih 259, 547 mrličev m 210 porok.
LfubVanski tovorni kolodvor
(Pojasnilo od informiran« strani.)
Dne 20. decembra se je pod tem naslovom obravnavalo pereče vprašanje ljubljanskega tovornega kolodvora. Pisec članka je tedaj opozarjal javnost na razvoženi in blatni nakladni prostor in ugotavljal |xjtrel)o tlakovanja, ker sedanje primitivno vzdrževanje za obilni tovorni promet ni več zadostno. Železniška uprava, ki je že pripravila vse potrebne načrte za to ureditev, ne more uresničiti projekta zaradi pomanjkanja denarja.
Navedene ugotovitve so vsekakor umestne, posebno če kot objektivna kritika opozarjajo javnost na nujne potrebe našega železniškega prometa in na težkoče železniške uprave, ki se mora pri izvedbi neobhodno potrebnih gradbenih ureditev boriti z velikimi, mnogokrat nepremagljivimi težkočami, katerih začetek in konec je vedno le denarno vprašanje
Do sem bi bilo torej vse v redu. Vsa nadalj-na^ izvajanja, ki se tičejo delavnega načrta železniške uprave in izvedba nekaterih drugih gradbenih del, pa nikakor ne podpirajo dobrega namena prvega dela članka, nasprotno dokazujejo, da pisec noče biti objektiven ali pa presoja cc-lotni položaj le z ozkega, osebnega vidika. Podatke, ki jih navaja s tako točnostjo in pa naštevanj pregled popravljenih železniških objektov, do katerih privatnik sploh nima dostopa, utemeljuje le mnenje, da je on ali pa njegov informator železniški uslužbenec, ki bi pojasnilo za vse navedene stvari gotovo lahko dobil pri za to merodajnih in odgovornih činiteljili, ne tla bi mu bilo potrehnobegati javnost s trditvami, češ da se razmetava težak denar za popolnoma postranska dela mesto, da bi se izvršilo potrebno saniranje razkladalnili prostorov. S takim poročanjem se pač ne dela usluga javnosti, še tem manj pa železniški upravi in to ravno sedaj, ko je pod smo-trenim in strokovnim vodstvom priljubljenega direktorja g. dr. Faturja.
Med bralci tega članka je tudi nekaj takih, ki eo podrobneje poučeni o gradbenih stremljenjih železniške uprave in ki si usojajo resnici na ljubo opozoriti na nevdržnost ondotnih trditev.
Pri otvarjanju gramoznic nekje na Dravskem polju je bila uprava pred težkim vprašanjem, kam s pridobljenim zemeljskim materijalom. — Nikjer odjemalcev, vsi materijalni rovi polni — zaradi česar so to zemljo ponujali po vsem direk-cijskem območju. V žepe jo ni bilo mogoče spraviti. Zaradi tega so nastali taki 150 km dolgi transporti. In hvala Bogu. da jo je bilo mogoče odložiti za kurilnico in lepo urediti prostore ob preloženi Vilharjevi cesti. Tudi nova ograja je kamen spotike, ker je lična... Menda je znano, da v mestnem območju ne smemo postavljati poljubnih primitivnih ograj. Da je temu tako, lahko pove mestni gradbeni urad. Mislimo, da je edino na mestu, če si že primoran kaj novega zgraditi, da mora biti to vsaj času in mestu primerno. — Fasadiranje in temeljito popravilo kurilniških poslopij je bilo nujno potrebno, bila so pred razpadom in mislimo, da je bolje z malimi izdatki pristopiti prej k popravilu, kot pa šele potem, ko je stavba že zapisana razpadu. Garaža za dre-zine bo v svoje skromno okrilje sprejela dve novi motorni drezini, ki predstavljajo vrednost najmanj 120.000 din. Gotovo bo vsak dober gospodar za nje postavil garažo, ker bi jih drugače moral pustiti na prostem in na dežju, kar bi bilo po mnenju pisca nedeljskega članka najpravilneje. Pozitivna stran te zadeve je pa še ta, da bo izginila trhla in propadajoča lesena baraka tik železniškega prelaza na Tyrševi cesti, da se pa-santi ne bodo več zgražali nad njo in to zaradi tega, ker je kot garaža, če zasluži sploh še to ime, doslužila.
Bistvena stvar teh navedb je pa ta:
Uprava zaposluje v gradbeni stroki nekaj stalno nameščenih rokodelcev. Namenjeni so rednemu vzdrževanju njenih naprav. Zaposlujejo s« za vzdrževalna dela in niso torej vse zgoraj navedene naprave niti najmanj odvzele kak denar, ki bi bil namenjen za taka investicijska dela kot tlakovanje nakladnih prostorov, ki bi stalo najbrž nekaj več ko 2 milijona dinarjev. Vsakemu treznemu človeku bo pač jasno, da » par pleskarji, slikarji in zidarji pri najboljši volji ni mogoče izvršiti velikih projektov, ker mezde teh za krpanje določenih rokodelcev ne dosegajo kredita za nabavo materijala ali pa plačila za tlakovanje izvršujoče tvrdke.
Pod sedanjim direktorjem dr. Faturjem se jo uredilo že mnogo perečih zadev in gotovo se bo j on kot najvišji predstavnik železniške uprave v j Sloveniji v svoji uvidevnosti zavzel tudi poleg ostalih važnih problemov za to vprašanje. In če se bo to kljub težki krizi, ki tlači železnico uresničilo, bo to gotovo izključno njegova zasluga ne pa šefa ljubljanskega glavnega kolodvora, ki že po značaju svoje službe nima in ne more imeti vpliva na pereče gradbene zadeve.
Stanovanja „brez otrok"
Večkrat se je naše časopisje že pečalo z vprašanjem najemnikov in najeinodavcev, s presojanjem najemnin v primeri z zaslužkom pred leti in danes. Izboljšalo se v tem pogledu nič ni. Čas gre svojo pot naprej in vsakdo si skuša pomagati sain: delavec, uradnik in siromak z družino, ki je celica države, a je ta in oni prepuščen samovolji najemo-davca. Vem, da je mnogo lastnikov hiš, ki v svoji krščanski ljubezni res velikodušno in obzirno ravnajo s svojimi najemniki, četudi imajo ti številne družine. Dobe se dobrosrčni gospodarji, ki se drže stare najemnine in ne zvišajo cen pri stanovanjih, četudi sami trpe. Čedalje več je pa pritožb o neso-cialnem, nekrsčanskeni in krutem postopanju takih posestnikov, ki se branijo strank z družinami, z otroki. »Slovenski dom« je še pred kratkim poročal o neprimernem nastopu nekega takega lastnika proti prosilcu stanovanja.
In posledice? Nič čuda, če število rojstev pada. Ne sme trditi, da je v stanovanjski niizeriji edini vzrok temu žalostnemu pojavu, saj vsakdo ve, da gineva zlasti s pojemanjem krščanskega življenja tudi nravstvenost in vestnost med narodom. Toda na to polje se ne spuščam. Hotel sem le opozoriti na brezsrčuost, ki se že dalj časa tu in tam opazuje zlasti pri oddajanju stanovanj.
Ali ni nadvse žalostno in za družinskegn očeta in mater kruto žaljivo, ko ne moreta izlepa dobili stanovanja prav zalo, ker imata dvoje, troje ali več otrok! In kar je najbolj pretresljivo: Že novoporo-čencema preti ista usoda, ko morata ob najemu stanovanja morda slišati pikro pripombo: »dokler bosta brez otrok!« Nadvse nemoralni so pa zločinski nasveti v primerih, ki spadajo pred sodno
oblast in jih zato tu ne navajam.
Kako naj presoja javnost ravnanje in moralno vrednost takih gospodarjev, ki razobešajo napise ali pa dajo v časopise oglase, »da se daje stanovanje v najem samo zakoncem brez otrok«I? Ali ne teptajo s tem naravnih človeških pravic? Ali ni to oznaka neprimerne brezvestnosti in brezsrčnosti in pa brezčutne nesocialnosti! Ali je tako ravnanje v duhu krščanske ljubezni, v smislu božjega nauka? Ali se ne pravi to streči komunističnim prevratnim načrtom, če morajo mladi zakonci, ki so si z velikimi žrtvami ustanovili družinsko življenje in hočejo živeti v soglasju z božjimi naredbami, okušati neprijetnosti stanovanjskega preseljevanja samo zaradi otrok, ki eo nekaterim sebičnim gospodar jem v epotiko!
Kdo je torej sokriv, če se širi komunistično razpolženje, če raste upravičen srd proti bogatim mogotcem, če bohoti nenravno življenje in se pojavlja bela kuga?!
Opozarjam ob tej priliki na razpravo, ki Jo je objavil mesečnik »Bogoljub« v lanski noveinber.ski številki pod naslovom »Ali pri nas ne zorimo za španske grozote?« Berite, da se prepričate, kje tiči vir zla in nesreče, ki preti domovini.
Cerkev se trudi za dela ljubezni in pravičnosti; Cerkev uči, vzgaja in opominja; ko bo pa — ne brez krivde brezsrčnih, od mamona zaslepljenih denarnežev — izbruhnila katastrofa, bo pa vse dolžilo le katoliško Cerkev, da ni storila svojih dolžnosti, da je od|>ovedala.
Borimo se s skupnimi močmi zoper zlo in nesrečne izrastke kapitalistične brezsrčno-sti, kierkoli se pojavljajo, dokler Je čas!	Ir.
KULTURNI OBZORNIK
Slovenska upodabljajoča umetnost v I. 1936
1. Organizacija.
Naši upodabljajoči umetniki so v glavnem organiziram v treh društvih, izmed katerih je najmočnejše »Društvo slovenskih likovnih umetnikov« s sedežem v Ljubljani. Predsednik društva je prof. G. A. Kos, tajnik kipar Fr. Gorše. V Mariboru obstoji pokrajinsko društvo »Brazdo« s predsednikom R. Reharjem in tajnikom K. Jirakom na čelu. Vsi člani »Brazde« so obenem člani »Društva slovenskih likovnih umetnikov«. Tretje umetniško združenje je ljubljanski »Slovenski lik« s predsednikom prof. Francetom Kraljem. V teh organizacijah je zastopana večina sodobnih slovenskih umetnikov, vendar brez starejših mojstrov in nekaterih mlajših. R. Jakopič, M. Jama, F. Vesel in M. Sternen n. pr. niso nikjer organizirani. Posebne, izrazite mlajše grupe »neodvisnih« ni.
Poudarek organizacijskega življenja je predlanskim in lani ležal na »Društvu slovenskih likovnih umetnikov«, kar dokazuje zlasti lepa skupna razstava društva 1. 1935. Zalibog je ta prireditev lani padla v vodo, želeti pa je. da bi predsedstvo društva napelo vse sile, da dobimo 1. 1937 zopet kaj podobnega. Ni ovire, ki je ne bi bilo mogoče odstraniti, če si držimo pred očmi visoki cilj reorganizacije stanovskega in gmotnega življenja slovenske umetnosti. Da se je »Društvo« v 1. 1936 kljub temu zavedalo svoje dolžnosti, dokazuje list »Umetnost«, katerega prva številka je izšla sredi oktobra v njegovi založbi. »Umetnost« je prvi slovenski list. ki služi izključno interesom naše upodabljajoče umetnosti in upajmo, da ne bo ostalo samo pri začetku. List je zbudil dosti pozornosti v inozemstvu, s pomočjo njega bi »Društvo« moglo priti zamenjalnim potom do številnih inozemskih umetniških publikacij, kar v Ljubljani hudo pogrešamo. Neglede na vse to je pa tak list najboljša propaganda domače umetnosti ludi na notranjem trgu. Na njegovem izhajanju so interesirani posredno poleg umetni-štva samega vsi v poštev prihajajoči krogi, dalje ljubitelj in kupec umetnosti in končno vsak naš resnično kulturen izobraženec.
2. Razstave.
Moderna umetnost diha v glavnem skozi pljuča razstav in če je tako, |>otem je 1. 1936 zapustilo v nas prijeten oijčutek, da se razmere počasi vendarle zboljšujejo, če ne drugače, vsaj v tem oziru, da polagata i umetnik i ljubitelj na redno razstavo večjo važnost nego doslej. (O razstavi sploh, njeni psihologiji in tehniki, je govoril ob otvoritvi Razstave trojice 4. oktobra R. Ložar.) Večino razstav je sprejel pod streho Jakopičev paviljon, ki ga upravlja Narodna galerija, kjer je bilo radi tega lani posebno živahno glede terminov. V naslednjem lanske razstave (kjer ni kraj posebej omenjen, pomeni, da je bila razstava v Jakopičevem paviljonu): 31. januarja: Razstava naše ilustracije v kavarni Zvezda; 19. marca razstava M. Maleša v Kranju; 18. marca posmrtna razstava Petra 2 m i t k a na njegovem domu; 25. marca M. Jama; 24. aprila razstava osnutkov za spomenik kralja Aleksandra I.; 27. aprila do 30. junija posmrtna razstava kiparja Alojzija Gangla v Pragi; 28. maja razstava slovenske umetnosti v Mariboru (trgovec Kos) ; 29. maja Brata Vidmar-j a ; 21. julija Umetniška razstava v Novem mestu; julija—avgusta posmrtna razstava Antona Gvajca v Mariboru ; 30. avgusta France Kralj; 4. oktobra G. A. Kos, M. M a 1 e š , F r. Gorše in J. Slaviček (Trojica); 1. novembra Razstava mladih (M. Sedej, Fr. Kregar. Z. Mušič, Z. Didek. D. Klemenčič, F. Mihelič, Z. Kalin, K. Putrih, A. Kogovšek in kot gost F. Pav-lovec); 1. decembra razstava »Brazde« v Mariboru; 6. decembra Bo ž. Jakac; 13. dec. razstava Ivana Napotnika in Alberta Sirka v Celju; 13. dec. razstava M. Jama v B e o g r a-d u. Večina teh razstav je imela poseben katalog, mnoge tudi ilustriranega; marsikak obiskovalec niti ne ve. da utegne imeti v svoji zbirki katalogov že prave tiskovne raritete.
3. Delo in rezultati.
Ze ta pregled razstav dokazuje, da naši slikarji in kiparji ludi v minulem letu niso držali križem rok. temveč da so neutrudno delali, kljub velikim nevšečnostim in težavam, ki se morajo ž njimi boriti. Trenutno nimamo pri roki podatkov. zanesljivo pa lahko rečemo, da je število lani razstavljenih del za precej preseglo številke prejšnjih let. To pa seveda ni vse. kajti lani smo praznovali še mnogo drugih uspehov naše umetnosti.
Na prvem mestu je imenovati natečaj za kiparski in slikarski okras prostorov novega parlamenta v Beogradu, pri katerem je dobil kipar Fran Gorše naročilo za «Ive plastični figuri, kipar Tine Kos naročilo za 1 figuro, slikar Rajko Slapernik pa naročilo za izvedbo 3 velikih slik, med njimi slike v fresko tehniki v sprejemni dvorani. Razen imenovanih sta bila nagrajena še Lojze Dolinar in Tone Kralj. Ta uspeh, h kateremu moremo našim umetnikom Cesti tati, je veselo poglavje minulega leta, zdaj pa čaka izžrebance naloga, izvesti osnutke v resnici. Doma bi bilo omeniti natečaj za izdelavo banovinskih kolekov, pri katerem je dobil 1. nagrado Miha Maleš. 2. Tone Kralj in 3. nrli. Omahen-Serajnik. Koleki, ki bodo v velikih množinah stavljeni v promet, bodo živa propaganda za našo umetnost
L. 1936 pa beleži tudi nekaj večjih del izven navedenih prireditev. Slikar Saša San tel je za Glasbeno Matico izvršil skupinsko podobo slovenskih glasbenikov, ki je med slikami na platno pač največja doslej pri nas poslikana ploskev, saj je dolga blizu 7 m. Slika krasi malo dvorano ljubljanske Filharmonije. Slikar France Mihelič je okoli septembra napravil za igralnico nove osnovne šole za Bežigradom v tempera tehniki daljši triz s scenami iz otroškega življenja; friz ima to bistveno slabost, da je slikan na les in ne na zid, sicer pa je prepričevalen dokaz, kaj zmorejo nekateri mladi slikarji. Lansko leto je dovršil slikarski okras cerkve na Bledu Slavkd P e n g o v , ki je s tem zaključil svoje prvo večje delo. Med največja dela minulega leta pa spada nedvomno v mesecu avgustu dovršena freska na stropu ladje v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, delo Mateja S t e r n e n a. Dočim je S. prezbiterij dovršil že 1. 1935. je obširna |*>lja ladje lani. Že po kvadraturi je Sternenovo delo največja tvorba ■lovenske umetnosti v zadnjih 100 letih, ki ima pa tudi umelniško svoje izredne vrednote. Radi tega ni bilo prav nič potreba, da so nekateri proslavljali mojstra z diletantskimi hiperbolaini in primerami, v nič devaje celo samega Langusa, vso našo najboljšo baročno tradicijo, preodlične tuje mojstre, ne zavedajoč se. da ugledu in delu Sternena snmega. pa tudi stvari s tem samo škodijo. Neki del naše umetnostne publicistike je ob
tej priliki spet dokazal, da je svoji nalogi še zelo nedorasel.
4. Razgledi, spoznanja, problemi.
Lansko razstavno življenje je kljub svoji veliki razgibanosti zopet spravilo na tapeto vprašanje razstavnega prostora, ki bi nudil živi umetnosti dostojno in primerno streho. Umetnik, gledalec, kupec in javne ustanove, vsi bi imeli korist od rešitve tega problema. Poudariti je treba, da smo se lani temu veselemu »dejstvu« že zelo približali in sicer v zvezi s programom ustanovitve Moderne galeri je ter po zaslugi poslanika dr. Izidorja Cankarja. Idealna zamisel predvideva Moderno galerijo, ki naj bi se ustanovila kot poseben zavod v lastni hiši in ki naj bi razbremenila Narodno galerijo glede njenih najmodernejših oddelkov. M. g. bi imela trojno naiogo: 1. V posebni galeriji bi zbirala zares prvovrstna dela naše moderne po dobi impresionizma. 2. Pod svojo streho naj bi dala najpotrebnejšim umetnikom v večjem številu ateljejev možnost dela. 3. S posebnimi in ločenimi razstavnimi prostori naj bi se končnoveljavno rešil razstavni problem. Program ustanovitve M. g. je največja pozitivna postavka minulega leta in mislim, da je iskrena želja prav vsakega izmed nas, da bi lahko že 1. 1938 v prostorih nove zgradbe obiskal prve razstave.
Razgledi, ki nam jih minulo leto naše upodabljajoče umetnosti nudi glede njene človek bi rekel »umetniške« usode, so manj otipljivo jasni in plastični, vendar pa zato še vseeno poučni in značilni. Na razstavi mladih umetnikov, ki so jo otvorili novembra, je najbolj padel v oči Stane Kregar. Z njegovim delom se je pri nas pojavila ona smer modernega slikarskega ustvarjanja, ki skuša uveljaviti v upodabljajoči umetnosti pravice podzavestnega, v čemer je po mnenju teh ljudi skrit pravi smisel pa tudi vir vse umetnosti. Kot prodor od distinklivnega in analitičnega upodabljanja k sintetičnemu in magičnemu nam je ta struja (sicer ni nikjer rečeno, da je Kregar struja) že radi glasu, ki se s tem oglaša, dobrodošla; kar se pa mladine tiče, je reči, da je bila mladina celega sveta vneta pripadnica surreali-stičnih tvorb in manifestov z izjemo — slovenske. V Kregarjevem primeru je posebno značilno to, da je učenec realista Maksa Švabinskega. V ostalem Kregarjev surrealizem sploh ni istoveten z. onim Švicarjev ali Nemcev in ima mnogo zgolj slikarskih prvin, ki čakajo sprostitve.
Z izjemo omenjene zato lahko trdimo, da je inventar raznih struj pri nas zaenkrat izčrpan. Umetnikov ne združuje več med seboj noben program, ali vsaj ne v taki meri kot prej. Splošno se opaža, da se je težišče zopet preneslo v ateljeje, pri čemer pa preti nova nevarnost, namreč da bo nastopila taka individualizacija, ki bo a priori onemogočala sleherno zavest umetniške skupnosti. V tem aspektu leži vsa teža trenutka, ki se je mora centralno društvo zavedati.
Povratek v ateljeje je pa vsekakor zdrav. Pri nas se danes mnogo dela. Ne mislim s tem ravno onih konjunkturistov, ki komaj čakajo kake narodne ali verske manifestacije s pokroviteljsko ali drugače centralno osebnostjo, katere portret nato hitro izvrše in ga na vrat na nos ohesijo prvi javni instanci za težke pare (gips za težke tisočakeI), temveč mislim ono vztrajno, žrtev polno in tiho delo po naših ateljejih, kjer žive umetniki od tega dela in samo od njega in ne jim le redkokdaj nasmehlja sreča kakega večjega nakupa, če se, podpore pa v splošnem nikoli. V teh nevidnih naporih tiči legitimacija za prihod-njost. Neglede na to se pa ravno radi tega uva-ževanja koncentriranega dela od leta do leta zvišuje nivo zgolj umetniške in tehnične izvedbe, kar umetninam samo koristi. V ateljejih so naši slikarji in kiparji zadnje čase samemu sebi zelo na sledi in že površen pogled po lanskih razstavah nas o tem pouči. Za onega, ki to delo stalno zasleduje, in ki je mimogrede doživel še 1. 1920, je sicer danes morda nekoliko mirneje, pre-mirno celo, toda kar se je izgubilo tempov in temperamentnosti, je prišlo v dobro bogastvu registrov in skale; slika naše upodabljajoče umetnosti je vendarle od lela do leta pestrejša in zrelejša.
Talenti, tehnike in nastrojenja prihajajo zadnje čase vedno češče do adekvatnih harmoničnih rešitev. France Kralj je v plastiki lanskega leta našel odgovor na vprašanja, na katera nam ga1 njegove slike še niso dale in ga najbrž tudi ne bi. Sedej. ki je prešel od grafike k slikam, je stopil zelo v ospredje kot slikar, nemara da mu pripada v tem pogledu v bližnji prihodnosti važno mesto. M. Maleš je kot grafik s knjigo »Sence« ilal ne le našo najlepšo knjigo lanskega leta, temveč razodel, kakšen pomen in poslanstvo ima grafika v celotnem umetniškem svetu. Zahtevati od nje, naj bo kip ali slika, bi bilo res nesmiselno.
Izmed starejših mojstrov se redno predstavlja v razstavi samo M. Jama. Polno in zrelo življenje govori iz njegovih del. Toda danes med umetnostjo njegove vrste in med mlado ni več onih razdalj kot nekoč. Subjektivizem se je umaknil dostopnejšemu, zajetnejšemu ritmu, čuvstvu in predmetu. Morda se to ne kaže nikjer tako močno kot v pojavu mladih kiparjev, ki so se nam predstavili jeseni (Knlin, Putrih. Kogovšek). Pa o tem nam govori zlasti še delo Goršeta, ki polagoma navdaja svoje doslej bolj ali manj strogo plastič-no-formalno pojmovane like z izrazitejšim in polnejšim življenjskim pulzom.
Razmere, v katerih umetnost živi, hi zahtevate in upravičevale nasilnejše in glasnejše nastope od onih, ki se jih poslužuje današnja slovenska upodabljajoča umetnost. Nezdrave gospodarske okolnosti, silni porast fotografije in sprememba v vrednotenju, številnost umetništva itd. Itd. — vse to povzroča krizo, ki našim umetnikom ni prizanesla. Da Še žive, se morajo zahvaliti temu, ker je povprečni izraz vendarle zapustil abstraktno ravnino neposredne povojne dobe in govori popularnejše. To pa seveda krije nevarnost »prepopularuosti«. Ravno v tej zvezi se človeku naša javna umetniška politika ne zdi ravno povsod posrečena in je na važnih mestih tudi ni čutiti.
Tembolj pa čuti zato umetnik kritika, oziroma je mnenja, da ga čuti. Ce kdaj, sta si danes gotovo čisto vsaksebi; a oba brez lastne krivde. Zanesljivo se lahko reče samo to, da pripisuje umetnik na splošno negativnim kritikam prevelik pomen. Kritik Je splašil kupca doslej kvečjemu kakemu kruhoborcu, resničnemu umetniku pa pač nikdar. Da pa bi [»ostal kritik reklamno trobilo za umetnost — to je tudi mnenje nekaterih slovenskih umetnikov — tega noben kritik, ki se svojega rodu in poklica zaveda, ne bo dopustil. Zato praznujemo novo leto med drugim tudi v znamenju alternative: Ali že kritika, ali ne več. Ce bo odločil čas proti njej, pač ne ho kritika, ki ne bi na svoji smrtni postelji klical v zavesti, da se je tudi njegovo deio sukalo pogosto na tleh čistega ustvarjanja: Naj živi umetnosti	K. Ložar.
глмтеилЈтс jamo naSc blaqo v vseh ткооишлн pomiStvai
IZREDNO HITRO IN50LIDN0URM DOBRU LJRM0 U5RK0UR5TNE OPREME ZR: KINOMRTOGRR-PE, Kfil/RRNE, RE5TRI/RRCIJE, HOTELE. SOLE. H5RRNE I.T. D.
Sport
virih 4 ; rmes ČTTK (Belgrad)
Drevi ob 20 velika table-tenis prireditev v
Trg. domu.
Državni prvak Ilirija priredi drevi 6. t. m ob 20 v dvorani Trgovskega doma velik propagandni table-tenis večer, na katerega je povabila iz Bel-grada prvaka Čehoslovaški tabie-tenis klub in ljubljanskega rivala ŽSK Hermes, ki ima v svoji sredi poedinskega prvaka Marinka ter zavzema kot klub drugo mesto v državi. Vsem je gotovo znana dominantna vloga, ki jo igrajo ljubljanski table-teniški igralci v naši državi. Ilirija in Hermes sta v poslednji sezoni osvojila nebroj zmag v domovini in inozemstvu.
V ta namen je prireditelj povabil v Ljubljano belgrajskega prvaka, s katerim je nedavno odigral slično prireditev v Belgradu. Odlika CTTK-ja je predvsem v tem, da je njegova igra odprta in samo ofenzivna. Izbira takega nasprotnika za propagandni turnir je torej zelo posrečena in je simpatični goet iz prestolnice rešil svojo nalogo ie v naprej.
Turnir bo potekel v obliki tromateha med navedenimi tremi klubi. Na sporedu sta dva dvoboja s ČTTK-jem in pa višek letošnje sezone: prvi spopad med ljubljanskima rivaloma Ilirijo in Her mesom. Vsa tri moštva nastopijo v svojih najmočnejših postavah na čelu z državnimi reprezentanti Marinkom, Weisebac.herjem in Lazarjem. Program je izredno pester in zgoščen ter bo trajal vsega pičli dve uri
Zanimivosti iz športnega sveta
Ameriški trener Bruce, ki je, kakor je znano, pripravljal avstrijske lahkoatlete za zadnjo olim-pijado, je tožil avstrijsko lahkoatletsko zvezo radi plačila 5000 šilingov. Bruce je bil namreč tudi po olimpijskih igrah zaposlen kot trener v Avstriji. Ker mu zveza ni plačala tudi stroškov za bivanje, kjer je imel tečaje, ker je smatrala, da zadostujejo potni stroški in pa zelo visoka plača, ki jo je dobival naprej, zato je prišlo do omenjene tožbe.
FIS-a odklanja japonski predlog. — Japonska smučarska zveza je nedavno presenetila FlS-o z nekim predlogom, ki stremi za tem, da bi se amaterske določbe v smučarskem športu izenačile z onimi mednarodnega olimpijskega odbora. V svojem odgovoru pa je predsednik FIS-e g. major Oesgaard opozoril japonsko zvezo na to, da FIS-a ni poklicana sklepa s kongresa v Ga-Pa razveljavljati ali podaljšati. Če se Japonci s tem odgovorom ne strinjajo, potem imajo samo možnost, da skupno z dvanajstimi drugimi narodi zahtevajo pri FIS-inem predsedniku izreden kongree, na katerem naj bi se obravnavalo že večkrat načeto vprašanje.
Desetobojnik je najboljši športnik. Kakor poročajo iz Newyorka je tako zvano »Sullivan tro-lejo«, najvišje športno odlikovanje Amerike, ki ga podelijo najboljšemu športniku preteklega leta, prejel sedaj zmagovalec v olimpijskem desetoboju Glen Morris. Pred kratkim smo čitali, da je dobil večino privatnih ameriških glasov za najboljšega ameriškega športnika Josse Owens, vendar je pristojen forum sedaj priznal prvenstvo zmagovalcu v desetoboju. Glen Morris je namreč prejel 1106, Owens 1013 ter Medica 301 glas.
FIS-ina prvenstva. Doslej so se prijavile naslednje države za svetovne FIS-ine tekme: Avstrija, Finska, Vel. Britanija, Italija, Norveška, Jugoslavija in Švica. Pričakujejo pa vsak trenutek prijav iz Nemčije, Švedske, Holandske, Poljske, Madjarske, Amerike in Češkoslovaške.
Vsako leto 3000 novih športnih učiteljev, seveda ne pri nas, ampak v — Ameriki. Če pomislimo, da je tam skoraj 200 zavodov, kjer se lahko polagajo izpiti za športne učitelje, potem se nam gornja številka ne zdi več pretirana, četudi je
frišla iz Amerike. Vprašanje pa je seveda, kako odo vse te športne učitelje nadomestili. Sedaj
imajo okrog 10.000 športnih učiteljev na raznih šolah in pri društvih. Univerze in podobne visoke šole polagajo veliko pažnjo na to. da igrajo v lahki
atletiki veliko vlogo. Lahkoatletski uspehi so merilo za športni pomen zavoda, ki je konec koncev za dober glas šole največjega pomena. Največje plače športnih učiteljev se sučejo med 10.0000 in 15.000 dolarji letno, vendar je malo »kanonov«, ki dobivajo nad 10.000 dolarjev. Značilno je dalje, da trener v Ameriki ni to kot pri nas, ampak ni nič drugega kakor pri nas maser, kateremu se ni treba za trening program športnih učiteljev sploh nič brigati. Amerikanci imajo velik interes za ameriški nogomet. Ta je namreč tudi čisto ameriška zadeva. Na dnevnem redu te, rugbiju podobne igre, so neprestane nesreče in vsako leto je v časopisju lista smrtnih primerov, ki so se dogodili pri ameriškem nogometu. Šole gojijo v glavnem lahko atletiko, vendar ne morejo biti brez nogometa. Zato mora biti vsak ameriški lahkoatletski trener tudi strokovnjak na nogometnem polju. Še več zahtevajo od njegovih trenerjev: morajo biti takorekoč skoraj v vseh športnih panogah podkovani, poleg tega mora biti dostikrat športni tajnik in orodni gospodar šole. Pomagati mora v vsakem oziru zavodu, držati mora športne tečaje, na zavodu samem pa mora imeti športna predavanja o atletiki, higijeni itd.
Klubski dan SK Ilirije in SK Rateče v Planici
SK Ilirija ta SK rta'eče priredita v nedeljo 10. t. m. v Planici smučarski klubski dan в tekmami v tokiih ta ekokih -ла svoj p člane juuiorje ш seniorje. Jumaonji tekmujejo v treh starostnih kategorijah: Ko. teig arija 'A« (rojeni 1924 — 1922) na progi 1 km. Ka-tegorlja «B« (rojeni 1921 — 1920) n» progi 6 km- Ka. togOTija «C« (rodorni 1919 — 1918) na progi 8 km. Se-ii'iorji (rojeni 1917 ali preje) tekmujejo na progi 13 km. Start za teke Je ob 9.45 pri «Mlekarni« v Ratečah, aiJJ letotam. Skoki, katere priredi saimo SK Rateče, че vrftijo na mali skakalnici popoldne a startom oh 15. Tekmujedo ншо juniiorji. raa-ioo starta imajo č&ani obeh prirediteljev in samo, še neorgaulciraiu» mladina vseh klubov GZSP n MSP. Prijav niti e nn. Prijave ee poàljejo ne naslov Osterman, Dom Ilirija v Planici, odnoeno SK Rateče v Ratečah najkasneje (to ohole 9. t m. vaečer. Naknadne prijave se bodo »prejemaile še pod are pred startom. Žrebanje startnih ileriil'k bo v nedeljo dopoldne ob 8.45 pri Kajžarju, letotam je t.n;koj po tekmi v tekn, razglasitev rezultatov. Nagrad Ln daril ni. Prireditelja si pridržujeta ixraivieo spremembe dolo&il, predvidenih v razpisu Tekmuje ee po pravilih JZSZ.
Razpis
prvenstva GZSP v alpski kombinaciji ki se vrši dno 9. in 10. januarja 1987 na Vrdiču — Kranjska Gora.
GZSP razpdeuje svoje prvemetvo т «alii*»ki kombinaciji« (smu,k Im slalom) za dne 9. im 10 Jsmaarla 1937 na VrSAču. Vso izvedbo kila SPD Kramjeka Gora in sicer s sledečim programom:
Sobota, ». januarja m7.
Тобво oh 13.S0 «t art za simtk ne sedli n pod Mojstrovko — oMj na Klinu.
Nedelja, 10. januarja 1937.	'» o
Točino ob 11 dopoldne etairt za slalom v pW.n pod
Mojstrovko.
K slalomu bo prppngčeno samo 85 tekmovalcev na podlagi r «Mil tafco-v, ki »o jih rlosegJi pri smuku. Tekmuje se v razredih ta po pravilih ter ]»raTimlkih JZSZ. V«aik tekmovalec ee mora izkazati ■/. verifiika-cij«ko iakR7jiico, ki mora biti potrjena o zdravniškem pregledu ta tekoće loto. Prijavnima znafia Dim 5 za lekmovaJce, katero je treba skupno e «prijavnico« poslati na tajništvo GZS.P — Jesenice, najkoenejo do 7. januarja 1937. Nt zakasnele prijave ee ne bomo oraraili. Žrebanje sfartnh številk bo točuo eno uro prod pričetkom tekmovanja v Erjavčevi koči na Vršiču. Točno pol ure prod vsakim tekmovanjem, bo na licu mesta opis in razglasitev tekmovalne proge. Ôpozar. jamo, da vseli tekmovalec starta na laet.no odgovornost.
Val pravočasno pri J avl jeni tekmovadoi, bodo n*-
«tnmioni v Koči na Gozdu, prenočil in a т zakurjenih sobah znaSa Din 10, ostali tekmovalci, ki ne bodo pravočasno prijavljeni, pa bodo nastanjeni v Erjavče. vil koči na Vrfičn. Cena prehrane r Kofti na Gozdu: zajtrk s kruhom Din 4 kosilo Din 12, večerja Dim 6.
Prvi, drugi in tretji plasiramcev v ailp«ki kombinaciji, dobi poleg čestaeg« naslova, ge pjaiketo, kakor budi v smuku ta slalomu. Dva darilla «n tekmovalec n,e more dobiti.
Objava rezultatov ta readelUev daril, bo dno ». januarja 1937 ob 16.S0 v hotelu «Slaiveo« v KramjeH Goni.
SK Reka Seja wprav>ne«e odbora ne vrfti v 6e-
tortek 7. januarja ob 20 v gostilni Konzumnega dm_ Stv» na Tržnftki <v»ti. Vrt ta to*no. (Snračurska *flk-fttjal. Sostanetk ftlemov smučarske sekcije se vrti т četrtek oh 19..W v gostilni Konznnme^a limfttva n« Tržaška cesta. Vel Im podno«tevitao.
Zivliente in smrt v Trbovljah
Rojenih je bilo lani 251, dečkov 138 in 113 deklic, nezakonskih 35. Število rojstev še vedno pada. Umrlo jih je 152, od teh moških 85 in 67 od žensko strani. 2 sta bila mrtvorojena. Vsled življenjsko slabosti je umrlo 18 otrok, prejšnja leta je bila umrljivost otrok večja, to bi bil znak, da se zdravstvene razmere in življenjske razmere boljšajo. Pri odraslih pa je bil vzrok smrti v največ, t. j. 14 slučajih kap, pri 13 rak in jetika tudi pri 13, samomor so izvršili 4. 20 umrlih je bilo starih nad 80 let.
Porok je bilo ravno 100. Starost ženinov je bila od 20 do 64., neveet od 16 do 53 let Vdovcev se je
poročilo 12 in ena vdova.
•
V obvestilo. Gospa Kačnikova obvešča cenj. občinstvo, da bo prenehala nekaj časa vožnjo z avtobusom radi temeljitega popravila. K jutranjemu vlaku proti Zidanem mostu bo vozil g. Zemljan tako, da ne bo občinstvo pri prevozu nič prikrajšano.
Ne gre tako. Večina sedanjega občinskega od bora je izvolila v kmetijski odsek razen enega same nekmete. Ker Je taka izvolitev nesmiselna in protizakonita, jo je okrajno načelstvo razveljavilo. Zato ni mogel novi kmetijski odbor prevzeti poslov in tako še na občini ni prišlo do rednega poslovanja. Kaj bi neki rekli rudarji, če bi v čisto delavskih zadevah hoteli kmetje odločevati?
Uprava »Slovenca« naribor
Koroška cesta I
Podružnica. Aleksandrova b
Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršuiejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadaio v delokrop unrav. ništva lista
Javna dela v Sloveniji
'Gradbeno ministrstvo
V smislu delovnega programa sedanje vlade je gradbeno ministrstvo v zadnjem letu poleg rednega odpravljanja tekočih poslov pričelo izvajati velika javna dela v državi in to v takem obsegu, kakor še nobena vlada dosedaj ne v naši državi. Pri izvajanju teh del so bile upoštevane tudi potrebe Slovenije ter se po izjavi gradbenega ministra g. dr. Marka Kožula, ki jo je dal našemu dopisniku, v Sloveniji izvajajo iz posojila ene milijarde naslednja dela.
Cesta Ljubljana-Kranj. Dosedaj so oddana dela za naslednje odseke te ceste:
1.	Skozi mesto Ljubljano od km 617.470 do km 618.308. Ta dela je izdražilo podjetje Res iz Zagreba za 687.409.40 din z rokom dovršitve do 8. januarja 1937, Nabavko drobnih kock je dobilo podjetje Ehrlich iz Zagreba za 296.355.47 din.
2.	Odsek ceste Ljubljana-Št. Vid od km 620.878 do km 625.500. Za ta odsek ceste je bila dosedaj oddana samo nabava drobnih kock za 2,402.396.28. Nabavilo jih bo podjetje Ehrlich iz Zagreba.
3.	Odsek ceste Št. Vid-Jeperca od km 625.500 do km 633.950. Graditev tega dela testa iz cementnega betona je izdražilo podjetje ing. Dedek iz Ljubljane za 6,013.167.27. Rok dovršitve del je previden na dan 4. junija 1938.
4.	Odsek ceste Medenski klanec od km 628.600 do km 630.300, spodnji del, je dobilo v zgraditev istotako podjetje ing. Dedek iz Ljubljane in to za znesek 1,071.892.74. Rok dovršitve je podaljšan do 3. aprila 1937.
5.	Odsek ceste Labore-Kranj od km 642.500 do km 643.800 je dobila v zgraditev Gradbena družba I. Slavec in Comp. iz Kranja za 2,908.166.23. Za del ceste Jeperca-Labore od km 634.200 do km 642.500 še ni prostega kredita.
Za rekonstrukcijo ceste št. 52 Ljubljana-Del-nice so bili oddani v delo že naslednji odseki:
1.	Od km 66.500 do km 67.600 je prevzela dela Gradbeno družba I. Slavec in Comp. iz Kranja za 437.769.12 din.
2.	Del ceste Ribnica-Dolenja vas od km 36.500 do km 40.870 je prevzela v zgraditev istotako gradbena družba Slavec iz Kranja za 1,542.131.34. Rok dovršitve 17. avgusta 1937.
»Stavbna druf a« iz Ljubljane je pa prevzela naslednja dela pri rekonstrukciji ceste Ljubljana-Delnice:
1.	Od km 52.500—57.000 za 1,298.308.38 din;
2.	od km 71.900—73.400 za 935.391.75 din;
3.	od km 78.000—79.890 za 2.848.298.30 din. Rok dovršitve je določen na dan 30. novembra 1937.
Del ceste od km 57.000—66.000 v predračunski vsoti 2,471.874.30 je odobren toda še ni izlicitiran.
Cesta it. 50 Maribor-Št. Пј. Na tej cesti je sedaj končano saniranje vzpona od km 141.023 ao km 141.137 v predračunski vsoti 133.548.66. Ta dela je izvrševal v lastni režiji Tehnični oddelek r Mariboru.
Del ceste Maribor-Ribnica od km 138.040 do km 141.752 je dobilo v zgraditev podjetje Nasim-beni iz Maribora za 1,113.419.22 din.
Dela na delu ceste Pesnica-St. Ilj od km 141.752 do pm 154.173 v predračunski vsoti 3,780.461.62 je še v licitaciji
Končno je gradbeni minister g. dr. Kožul izjavil, da je na področju dravske banovine še projektirana graditev modernih cest (iz betona in drobnih kock) vskupni dolžini 504 km. Moderna cesta se bo morala zgraditi na državnih cestah: št. 2 (t. j. del ceste, ki vodi skozi draivsko banovino), Stev. 49, 50 in 52.
O hidrotehničnih delih v Sloveniji je pa gradbeni minister g. dr. Kožul dal za »Slovenca« na razpolago naslednje podatke, iz katerih so razvidna vsa dela, ki so se pod to vlado deloma že izvršila, deloma se pa še bodo:
A. REGULACIJA VODNIH TOKOV
Državni proračun
BP 519/3 dela na Dravi.....Din	15.784
BP 508/2 dela na Savi pri Ljubljani . Din	4.000
BP 508/2 dela v obmejnem toku Mure Din	900.000
BP 522 dela v notranjem toku Mure Din	99.997
Skupaj Din 1,019.781
Banovinski lond za javna dela
Regulacijska dela na Savi pri Krškem Din	165.000
regulacijska dela na Dravi .... »	350.000
regulacijska dela na Kamniški Bistrici »	85.000
regulacijska dela na Mislinji ... »	80.000
regulacijska dela na Lendavi (potok) »	25.700
regulacijska dela na Sorži..........30.000
regulacijska dela na Meži (Prevalje »	50.000
regulacijska dela na Rogarnici . . »	18.000
regulacijska dela na Grajeni ... »	32.000
regulacijska dela na Savi pri Mednem »	68.000
regulacijska dela na Savi pri Medvodah	» 42.
regulacijska dela na Savi pri Medvodah »	42.000
regulacijska dela na Savi pri Lescah »	38.900 regulacijska dela na notranjem toku
Mure........ .. »	430.000
vzdrževanje naprav na Savinji . . »	200.000
regulacijska defa na Tržiški Bistrici »	20.000
regulacijska dela na Bebri . . .. »	20.000 regulacijska dela na Ljubljanici pri
Dobrunjab........»	25.000
regulacijska dela na potokih Oberh,
Babek in Grajena.....»	142.300
regluacijska dela na Savi pri Gameljnih »	20.000
Skupaj Din	1,842.800 Bednostni banovinski fond
Regulaoijska dela na Sušnici, Lendavi,
P Sati, Drtičiti in Radošlju . . Din	73.000
regulacijska dela na Kamniški Bistrici »	30.000
vzdrževanje naprav na Mirni ... »	25.000 regulacijska dela na Sušici. Reki pod
Litijo, Grajeni, Kokri in Sori . »	72.600 popravilo opornih zidov na Hotedršci »	30.000 popravilo naprav na Savi pri Sv. Jakobu pri Ljubljani.....»	15.000
Skupaj Din
Banovinski proračun Regulacijska dela na Savinji (II. etapa) Din regulacijska dela na Dravi km 22—40 » regulacijska dela na Savi pri Krškem » eedulacijska dela na Savi pri Ljubljani » regulacijska dela na Kamniški Bistrici » regulacijska dela na notranjem toku Mure . ....... »
vzdrževanje del na obmejnem toku
Mure .	........*
vzdrževanje del na Savi .... » predhodna dela	..... »
dela vsled elemntarnih nesreč . . »
245.600
716.728 280.000 250.000 200.000
60.000
30.000
30.000 250.000 20.000 156.600
Skupaj Din 1,993.228
Posojilo banovine v iznosu 6,683.000 din, v katerem finančno ministrstvo particlplra z 2,227.666
Regulacijska dela na Ljubljani Din 5,829.390.31. Državni iond za javna dela M. S. br. 461/35
Regulacijska dela na Dravi pri Vur-
bergu............. Din 500.000
ureditev Mojstranske Bistrice . . > 150.000 ureditev Belce v Boh. Bistrici . . » 200.000 ureditev Savinje v Logarski dolini in
Solčavi .......... 150.COO
ureditev Ljubije, Ljubnice in Lučnice > 150.000
Skupaj Din 1,150.000 Državni iond za javna dela M. S. br. 519/34
Regulacijska dela na Dravi pri Ptu;u Din 150.000 regulacijska dela na Savi, okraj Ljubljana in L«tija........ 200.000
Skupaj Din 350.000
V letu 1936/1937
A. REGULACIJA VODNIH TOKOV Državni proračun
BP 578/2 regulacijska dela na obmejnem toku reke
Mure..........Din 1,000.000
BP 5889/3 vzdrževanje in zboljšanje
naprav na Dravi......» 16.000
BP 592 regulacijska dela v notranjem
toku reke Mure ...... » 100.000
Skupaij Din 1,116.000
V banovinskem proračunu je določenih
Za dela na Dravi.......Din	220.000
za dela na Kamniški Bistrici ...	»	60.000
za dela na Ljubljanici.....»	600.000
za dela v notranjem toku Mure .	»	110.000
za dela v obmejnem toku Mure . .	»	30.000
za dela na Savi pri Krškem ...	»	170.000
za dela na Savi pri Ljubljani . . Din 300.000 za dela na Savinji......» 210.000
Skupaj Din 1,700.000
Državni fond za favna dela M. S.	br. 232/36
Za dela na Dravi pri Vurbergu in Ptuju Din	280.000
za dela na notranjem toku Mure .	»	102.000
za dela na Ločnici..............»	100.000
za dela na Božnji pri Pristanu ...	»	100.000
Za dela na Suhi pri Kokarjih ...	»	153.000
za dela na Mojstranski Bistrici . .	»	50,000
Skupaj Din 775.700
Banovinski fond za javna dela
Za dela na Dravi . ......	Din 200.000
za dela v notranjqem toku Mure .	»	250.000
za dela na Savi pri Krškem ...	»	180.000
za dela na Savi pri Ljubljani ...	»	250.000
za dela na Savinji.......»	190.000
za dela na Kamniški Bistrici ...	»	80.000
Skupaj Din 1.150.000
Prednji podatki ne potrebujejo nobenih pojasnil. Krediti sami, ki so bili odobreni za izvajanje teh javnih del, tako iz centrale, kakor iz banovin-skih sredstev, ter so se za ta dela tudi uporabili, so tudi pripomogli, da so se na eni strani zboljšale, odnosno se še bodo, naše ceste, uredile naše reke in hudourniki, na drugi strani je pa pri izvajanju teh dobilo na tisoče in tisoče brezposelnih delavcev zaposlitev, vsakdanji kruh.
Gradbeno ministrstvo je bilo aktivno na zakonodajnem polju ter je izdelalo zakon o civilnih inženjerjih, ki je že pred narodno skupščino. Izvoljen že tudi odbor, ki ga bo proučeval. Poleg tega zakona ima gradbeno ministrstvo izdelan tudi zakon o elektrifikaciji države. Pripravlja pa tudi zakon o cestnem fondu.
Narodna banka v letu 1936
Narodna banka objavlja svoj poslednji izkaz za 31 december 1936, ki kaže v primeri в stanjem za 22. december tele poetavke vse v milijonih dinarjev, v oklepajih primerjava z izkazom za 22. december:
Aktiva: zlato v blagajnah 1588.0 (plus 3.0), v inozemstvu 37.0 (plue 13.0), skup. podlaga 1.626.1 plus 16.55), devize izven podlage 552..3 (— 75.5), kovani denar 384.9 (— 13.5), posojila: menična 1.458.6 (plus 6.1), lombardna 258.8 (plus 8.6), skupna posojila 1.717.4 (plus 14.6), prejšnji predujmi državi 1647.8 (— 14.7), vrednostni papirji 116.8 (— 0.3), efekti rez. fonda 137.6 (plus 4.7), efekti ostalih skladov 28.3 (— 1.6), začasni predujmi državi 6U0.0, nepremičnine, zavod za izdelavo bankovcev in inventar 155.1 (— 16.6), razna aktiva 819.3 (plue 25.9).
Pasiva: glavnica 180.0, rez. sklad 153.5 plus 6.7), ostali skladi 29.9 (— 0.7), bankovci v obtoku 5.408.5 (plus 229.3), drž. terjatve 59.4 (plus 5.3), žiro 651.2 (— 230.5), razni računi 918.6) plus 109.0), skupno obveznosti po vidu 1.629.2 (— 116.2), obveznosti z rokom 60.0, razna pasiva 284.6 (— 179.4), bilančna vsota 7.736.7 (— 60.2).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 7.037.8 (plus 113.2), skupna podlaga s primom 2.089.5 (plus 21.2), od tega samo zlato v blagajnah s primom 2.041.0 (plue 3.7), skupno kritje 29.68 (29.86) odstotkov, od tega samo z zlatom v blagajnah 29.0 (29.42)%.
Izkaz kaže običajno napetost ob ultimu decembra, ki je najvažnejši piačilni termin v letu. Obtok bankovcev se je izredno povečal, zmanjšale pa so s enaložbe na žiru v banki. Zanimivo je, da je postavka deviz izven podlage na koncu leta prav znatno padla, dočim se je podlaga nadalje povečala. Za konec leta je tudi značilno povečanje posojil, ki so prej padala. Povečanje efektov je v zvezi z višjimi tečaji. Odpisi se poznajo ie pri nepremičninah in pri prejšnjih predujmih državi. Velike izpremembe izkazujejo tudi postavke razna aktiva in razna pasiva.
V	naslednjem podajamo glavne bilančne postavke Narodne banke za zadnja tri leta, 1934, 1935 in 1936, iz katerih se vidi tudi ves razvoj našega denarnega trga (vse v milij. din).
Obtok denarja se je od leta 1934 sem znatno povečal, tako je znašal
1934 1935 1936 bankovci	4.384.0 4.890.0 5.408.5
kovan denar	993.9 870.1 865.1
skupno	6.377.9 5.760.1 6.273.1
Obtok denarja izkazuje zlasti povečanje obtoka bankovcev, nasprotni pa se je obtok kovanega denarja v letu 1936 nadalje še malo zmanjšal. Zaradi velikega povečanja obtoka bankovcev se je ves obtok tega denarja povečal že leta 1935 za 382.2 milij., lani pa celo za 513.5 milij., torej skupno v zadnjih dveh letih za 895.7 milij. din ali za skoro 900 milijonov din.
Temu nasproti pa je stalo tudi znatno povečanje našega zlatega in deviznega zaklada. Tu ne moremo navajati primerjalnih podatkov za konec leta 1934., ker se je v tem oziru struktura izkazov naše Narodne banke z 22. januarjem 1935 bistveno izpremenila. Zato navajamo podatke za 22. januar 1935, 31. december 1935 in 31. december 1936 (s primom).
1934 1935 1936 zlato v blagajnah 1.413.0 1.717.9 2.041.0 skupna podlaga 1.653.2 1.881.6 2.089.5 devize izven podi. 108.1 331.6 552.3
Ta pregled nam kaže prav znatno povečanje zlata v blagajnah banke. To povečanje je znatnejše kot povečanje skupne podlage, ker je banka večino svojega zlata v inozemstvu prenesla v državo, poleg tega vse zlate devize še pred devalvacijo izpremenila v zlato in v kolikor je mogla, je tudi devize izven podlage pretvarjala v zlato. Zlasti so v letu 1936. narasle devize izven podlage, ki so neposredno pred koncem leta 1936. presegle celo vsoto 600 milij. din.
Objavljene številke pa tudi kažejo, kako zelo se je naša valutna pozicija v lanskem letu okrepila, kar je treba v dobi zadnjih valutnih pertur-bacij še posebno poudarjati.
POSOJILA BANKE
V	prvih mesecih leta 1935 je banka velik del z novo valutno ureditvijo pridobljenih sredstev porabila za povečanje kreditiranja gospodarstva. Tudi v jesenskih mesecih 1935 ee je portfelj banke zelo povečal. Leta 1936 pa je banka stalno zmanjševala svoja posojila, v prvi polovici leta za nad 100 milij. din. Nato pa je začela zopet v zvezi z izvozno sezono v večji meri kreditirati gospodarstvo in so «e posojila povzpela na višino v začetku leta, vendar so nižja kot leta
1935	1936
1.523.0	1.468.8
1.781.3	1.717.4
1.523.0	1.468.8
.258.3	258.8
1935. Gibanje posojil banke v zadnjih letih kaže tale tabela:
1934
menična	1.528.8
skupno	1.763.9
menična	1.528.8
lombardna	235.1
Gibanje vrednostnih papirjev banke in njenih skladov kaže tale razpredelnica:
1934 1935 1936 vred. papirji	16.9	49.4 116.8
vredn. pap. skladov 118.4 130.8 165.9
Banka je predvsem sodelovala pri financiranju javnih del in je prevzela od prvih treh trans 5% obveznic za javna dela trejino, ki jo je pa kasneje delno vnovčila. Ima pa banka še znatne možnosti za nakupovanje vrednostnih papirjev po zakonu od 8. maja 1931.
Letos je banka izvršila znatno večje odpise pri nepremičninah, zavodu za izdelavo bankovcev in inventarju kot prejšnja leta (16.6 v primeri s 7.5 in 6.1 milij, v prejšnjih letih). Tudi odpisi od prejšnjih predujmov države so znatnejši, znašali so 14.7, leta 1935 10.07 in 1934 34.7 milij. din.
Za naše gospodarstvo in presojo njegove likvidnosti so važni podatki o naložbah pri banki. Obveznosti banke so znašale poleg drugih:
drž, terjatve žiro
razni računi
skupno
obv. z rokom
1934 6.9 531.9 327.0
865.8
952.9
1935 7.4
689.7 688.6 1.385.7 193.4
1936
59.4 651.2 918.6 1.629.2 50.0
Ta tabela nam kaže, da se je zaradi boljšega razvoja drž. financ izboljšala tudi naložba države pri banki. Žirovni računi so nekoliko manjši kot pred letom dni, ker je šlo mnogo tega denarja s teh računov v državne blagajniške zapiske, kar se pozna tudi pri zmanjšanju obtoka blagajniških zapiskov Narodne banke.
Plenarna seja ljubljanske zbornice
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ima v petek, dne 6. januarja 1937, ob 9 dopoldne v svoji sejni dvorani javno plenarno sejo, katere dnevni red je naslednji: Naznanila predsednika. Razprava o zborničnem proračunu. Določitev zbornične doklade za kritje proračunskih potrebščin. Predlogi zliorničnih svetnikov.
Sejmska in tržna poročita
Cene živine »o bile sledeče: voli I. vrste 5, voli II. vrste 4.50, voli III vrste 4 din za kg žive teže; telice I. vrste 5, telice II. vrste 4.50, telice III. vrste 4; krave I. vrste 4.50, krave II. vrste 4, krave III. vrste 3.50; teleta I. vrste 8, teleta II. vrste 7; prašiči špeharji 9, prašiči pršutarji 8.550 din za kg žive teže. Goveje meso I. vrste 8—10, goveje meso II. vrstxe 8—10, goveje III. vrste 6— 8 din; svinjina 16, svinjska mast 18, slanina 16, čisti med 24, neprana volna 24, oprana volna 32 din za kg. — Kmetijski pridelki: pšenica 195, ječmen 190, rž 190, oves 180, koruza 140, fižol 250, krompir 75. lucerna 1800, seno 70, slama 40. jabolka I. vrste 600, jabolka II. vrste 500, jabolka III. vrste 400, suhe češplje I. vrste 1000, suhe češ-plje П, vrste 900, suhe češplje III. vrste 800, pše-nična moka 300, koruzna moka 250 din za 1 q.
Poravnalno postopanje je uvedeno o premoženju dolžnice Marije Novak, posestnice in prodajalke čevljev v Ljubljani, Vodnikov trg, stanujoče na Šmartinski cesti 4. Poravnalni sodnik Anton Avsec, poravnalni upravnik dr. Mijo Jernejčič, odvetnik v Ljubljani. Prijava terjatev do 1. februarja Poravnalni narok 5. februarja ob 9. Ponuja 40% kvoto, plačljivo brezobrestno v 12 enakih. mesečnih obrokih. Prvi obrok po pravomoč-nosti poravnave.
Odpravljen konkurz. L. 1933. razglašeni kon-kurz inž. Zemanek Gustav & Co družba z o. z. v Ljubljani je odpravljen.
Mojstrski izpitni tečaj za žensko krojaško stroko. Opozarjamo, dn je proslih še nekaj mest v tečaju za pripravo na mojstrski izpit Iz ženske krojaške stroke. Tečaj »e bo vršil v Ljubljani v drugi polovici januarja in februarja dnevno ob večernem času. Učnine ni nobene. Interesenti se lahko prijavijo do 11. t. m. s točnim naslovom na Zavod za pospeševanje obrta /.bornice TOI v Ljubljani.
Hrvatska industrija zahteva svojo zbornico
Dne 29. decembra je bila plenarna seja zagrebške Trgovinskoindustrijske zbornice, na kateri je prišlo do hudih sporov glede zborničnega proračuna. Industrijski odsek je iinel svoje posebne želje glede proračuna, kar je na seji hotel |)ovedati predsednik tega odseka g. Milan Prpič. Toda ker ni dobil besede, so industrijci korj)o-rativno zapustili sejo zbornice. Zaradi tega sjiora je predsednik Združenja industrijcev savske banovine g. Vladimir Arko sklical za 2. januar sejo industrijskega združenja, na kateri so bila podana mnenja o zagrebški Trgovinskoindustrijski zl>ornici. Industrijci so ugotovili, da je v današnji zbornici nemogoče delati, ker no vjiošteva zbornica želj in teženj industrijcev. Zaradi tega je predsednik g. Arko kot drugi člani te konference mnenja, da se lahko zopet govori o potrebi delitve zbornice. Predvsem zahtevajo industrijci iz posebnih dohodkov zbornice (od naknadnih davkov ind. podjetij), da se osnuje sklad za strokovno šolstvo, ki se zdi industrijcem zelo jxitrebno. Industrijci so odobrili postopanje industrijskega odseka ter je na koncu seje v glavnem formuliral g. Vladimir Arko tele sklepe industrijske konference: Konferenca soglasno odobrava postopek svetnikov-industrijcev na plenarni seji zagrebške Trgovinskoindustrijske zhornice. Konferenca zahteva, da se osnuje jxipolnoma avtonomni industrijski odsek v zbornici, ki bo mogel samostojno sklepati in po predsedništvu sodelovati z ostalimi zborničnimi odseki. Tak odsek se ima organizirati tako, da se more vsak čas realizirati razdelitev zbornice. Konferenca sklene jmslati pred-stavko banski upravi, v kateri bo zahtevala, da se proračun ponovno vrne na pretres plenumu sveta Trgovinskoindustrijske zbornice. Taka pred-stavka bo poslana tudi samemu predsedništvu zbornice.
Iz Zveze trgovskih združenj. Predsednik Zveze trgovskih združenj g. Josip Kavčič je poslal na vse jiredsednike Združenj trgovcev v Sloveniji pismo, v katerem naznanja, da je odložil vee svoje funkcije v ljubljanskem združenju trgovcev in zato ne more biti več delegat v zvezni upravi kakor tudi da odlaga predsedniško mesto. Obenem je jioslal daljše pismo podpredsedniku Zveze g. Pinterju iz Maribora, ki mu tudi sporoča svoj odstop po 11 letnemu predsedovanju v zvezi. Zaradi tega je jiodpredsednik zveze g. Pinter sklical za četrtek, 7. januarja, ob 16 v Trgovski dom plenarno sejo zveznega predsedstva, na kateri je na dnevnem redu odstop predsednika g. Jos. J. Kavčiča ter izvolitev novega predsednika.
Borza
Dne 5. januarja.
Denar
V zasebnem kliringu je angleški funt v Zagrebu ostal neizpremenjen na 237.20—238.80, v Belgradu ravnotako.
Avstrijski šiling je v Ljubljani ostal neizpremenjen na 8.18—8.28. v Zagrebu se je učvrstil na 8.14—8.24, v Belgradu je beležil 8.1850 blago.
Grški boni so beležili v Zagrebu 90.90—31.60, v Belgradu 31.15—31.85.
Italijanske lire so beležile v zasebnem kliringu v Zagrebu 246.30—246.70, v Belgradu 2.47 blago.
Španske pezete so nudili v Zagrebu po 3,—.
Nemški čeki so v Ljubljani nadalje jjopustili na 12.80—13, v Zagrebu na 12.6950—12.8950. Za konec januarja so beležili 12.6850-12.8850. Za sredo in konec februarja 12.66—12.86. V Belgradu so beležili 12.7068—12.9003.
Ljubljana. — T o č a j i s primom.
Amsterdam 100 h. gold. . . . 2376.15—2300.75
Berlin 100 mark...... 1743.52—1757.40
Bruselj 100 belg...... 732.70— 737.76
Curih 100 frankov..... 996.45—1008.52
London 1 funt.......212.64— 214.69
Newyork 100 dolarjev .... 4304.76—1341.07
Pariz 100 frankov...... 202.47— 208.91
Praga 100 kron......161.83— 152.94
Trst 100 lir........ 227.70— 230.78
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 3,043.028 din.
Promet na belgrajski borzi 1,557.00 din.
Curih. — Belgrad 10, Pariz 20.325, London 21.375, Newyork 435.125, Bruselj 73.50, Milan 22.926, Amsterdam 238.30, Berlin 175.06, Dunaj 78.75 (81.25), Stockholm 110.20, Oslo 107.44), Ko-penhagen 95.40, Praga 15.24, Varšava 82.25, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.26, Helsingfors 9.425, Buenos Aires 1.3275.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 85.75 do 86.75, agrarji 49.50—51.50, vojna škoda promptna 377—378, begluške obveznice 68.50-69.50, 8% Blerovo jioeojilo 87—88, 7% Blerovo posojilo 76.50 —77.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 91—92. — Trboveljska 220 blago.
Zagreb, državni papirji: vojna škoda prompt. 375—377 (375), 2. 374—376, belg. obvez. 68.50— 69.50, 8% Blerovo posojilo 87 bi., 7% Blerovo posojilo 76.77, 7% stab. pos. 88—86.50. — Delnice: Priv. agr. banka 190—194, Trboveljska 200—226, Našice 800 bi., Danica 40 bl„ Osj. livarna 1«) bi. Osj. sladk. tov. 160—155, Vel. Bečkerek 680 den., Dubrovačka 270 denar, Jadran, plov. 360 denar.
Belgrad, državni papirji: vojna škoda prompt. 375.50-376.50 (376), 2. 375.50—376, begluške obv. 69.25 69.75, 8% Blerovo posojilo 86.76 bi., 7% Blerovo jjosojilo 76.26 den., 7% posojilo Drl hip. banke 91.50—98. — Delnice: Narodna banka 6920 denar, Priv. agrarna banka 192—193.50.
Žitni trg
Ljubljana. Pšenica ban. 79 kd 2% 163—165, bč. 78 kg 2% 165—166, bos. 77 kg 4% 161—163, rž 72 kg 2% gornje bč 131—132, oves slav. 107—112, ajzda par. Ljubljana 125—130, koruza umetno sušena promptna 86—87, za februar 88—89, času premirno suha 74—75, za januar 77—78, prekomerno suha činkvanlin 115—116 moka ničla bč. in ban. 265—270, št. 2 245—250, it. 5 225—230, otrobi debeli 103—105, drobni 83—86.
Novi Sad. Vse neizpr. Temienca neizpr. Promet srednji.
Hombor. Pšenica: bč. okol. Sombor 166—168, gbč. 167—169, srem., slav. 167—169, juž. ban. 162 —164, gbnn. 165—167, bč. ban. jiotiska Slep In bč. ladja Begej 170—172, Ovee: bč., srem., slav. 106 -108. Rž: bč. 127.50--130. Ječmen: bč. srem. 63-64 kg 127.50—130, bč., sceni, pomladni 67-68 kg 130-13250, bar. sjiomladiii 67-68 kg 132-135 Koruza: bč., srem. nova 70—72. bč. srem. nova za jan. 71—73, bč. srem nova suš. 82 -84. Moka: bč. og ogg 250—265; št. 2 230 245; št. 5 210—226; št. 6 195—210; št. 7 156-165, št 8 110—115. — Otrobi: i>č., srem. 92—№4. Kitol: bč. užanski 125 —130. Tendenca prijazna. Promet 88 vag.
внннпиманиншнннмнпн
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženitovanjski oglasi Din 2"—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treha priložili znamko.
E	m	л	k 9	«SI
НИШЕС»				
NallepSi pevnki film sezone ! NalelavnelSi sodobni tenorist BENJAMIN GIGLI po]e arije Iz oper Tosca, Manon Lescant, Norma
Ti si moja sreča
MATINEJA ob 11 dop. Cene Din 3.B0 tu 6 60
Knlnfni iarki Krasen ilvljenskl roman, tUl lil „01а ljuoezni, trplleuja
ln radosti!--Gustav Frohllch ln Annabella
ШШ0Л1
Eksotični tllm v stilu .Belih senc' ln .Poganske peami na)sko iivijenjt oiočanov juinega morja Napeti prizori ln oôarljlvl naravni poBnetkl
Poslednji pogan
MATINEJA ob 11 dop. — Cene Din 3.U0 ln 6 60
Bosanska rapsodija
Slmlom a oćar. lepot naSe krasne domovine I
ИШШЛ
Gigantski velefllm po romanu Suterlevo zlato' V glavni vlogi LUIS TMNKER
Cesar Kalifornije
!
iluzbodobe
Engros firma koles
ISče za skupno delo sposobne osebe v Sloveniji, ki razpolagajo z lastnim skladiščem ln nekaj kapitalom. Gospodje, ki so v tej stroki že izvežbanl. Imajo prednost. Ponudbe na Interreklam, Zagreb, Masarykova 2», sub. No. ie-A-S5.	(b)
Frizerska pomočnica
prvovrstna, dobi stalno ■lužbo. — Salon Drexler Maka, Maribor, Ulica X. oktobra.	(b)
Agilne zastopnike
m novosti v vseh krajih vabimo. Predmeti vsakomur potrebni ln zaželje-nl. Obširne ponudbe takoj poslati na oglaa. odd. »Slovenca« pod : »Stalen ■anlužek« P 246.	(b)
Slaščičarja
■ lastno obrtjo, takoj eprejmem. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Slaščičar« 6t. 276.	(b)
Potnika za kolesa
ki je pri slovenskih trgovcih prav dobro vpeljan, iščemo za takoj. Bamo zanesljivi gospodje e prvovrstnimi referencami pridejo v poštev. Obširne ponudbe na Interreklam, Zagreb, Masary-kova 28, sub. No. 10-A-36
Pomočniki
Brnožni Izdelovanja karo serij, se sprejmejo. Ponudbe upravi »Slov « pod »Karoserija« St. 397. (b)
Pletiljo
popolnoma Izurjeno, proti dobri plači sprejmem takoj. Dam delo tudi na dom. - Jo.sko S p e n k o , Kranj.	(b)
Dekle
vajeno vseh hišnih del ln kuhe, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod ât. SIS.	(b)
Mesarskega pomočnika
veščega v sekanju na čoku, sprejmem. Naslov v upravi »Slov « pod Sil. b
Prodajalko
v modni stroki popolnoma lzvežbano, zmožno per-fektno nemščine, sprejme fina modna trgovina v centru LJubljane. — Ponudbe z referencami In zahtevki plače pod »Večletna praksa« na Aloma Company d. z o. Ljubljana.	(b)
Mesarskega pomočnika
lzvežbanega v vseh mesarskih delih ln Izdelovanju različnih mesarskih izdelkov, sprejmem. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Naslov v upr. »81.c pod et. S20.	(b)
Prodajalko
za dellkateso sprejmem takoj. Naslov v upr. »81.« pod št. S16.	(b)
Dekle
vajeno kuhe, urno ln snažno, sprejmem takoj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Začetna plača 300« št. P 341.	(b)
Hlapca
pridnega, poštenega ln sposobnega veeh kmečkih del. - sprejmem takoj. — Avsec, Berlčevo S, p. Dol pri Ljubljani.	(b)
ШШ
Učenko
sprejme foto-trgovina In parfumerlja. Ponudbe v upravo »81.« pod »LJubljana«.	(v)
Vajenca
z vso skrbo, sprejmem takoj. Učna doba po dogovoru. — Orehek Franc, pekarna, Škofljica. (v)
Učenko za Šivanje
sprejme atelje »Julljana
Učenko
pošteno in pridno, sprejmem v trgovino. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 342.	(v)
Starejši fant
zmožen kavcije, vesten in marljiv, lsče primerno službo sluge, vratarja, gospodarja ali kaj «ličnega. Naslov v upr. »81.« v Mariboru pod št. 2. (a)
1000 Din nagrade
plačam onemu, ki mi preskrbi kot upokojencu službo skladiščnika ali kaj primernega. Dopise upr. »Slov.« pod »1000« 2S2. a
Organist-upokojenec
prevzame službo na mali župniji, ozir. podružnici. Pogoj : stanovanje, drugo postransko. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 279. (a)
Razprodaja
V Šiški, Celovška c. 89, se bodo v petek, 8. t. m. od 2.—4. pop. prodajale razne omaro, postelje In slike lz zapuščino. (1)
PREMOG vreča Din 20 -DDVA « Din »'-dostavlja na dom
DČSPIAN LOJZE
Borâtnlkov trg LJUBLJANA - Telefon 33-63
/4 dom /\
Singer - Pfaff
■skoraj novi šivalni stroji in kolesa poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti krlžanske cerkve). (1)
Svei« uajiiuejie norveški,
ribje olje
tz lekarne dr. G. Piccolija v Lfublfani se priporoča bledim is slabotnim osebam
Lepo Izbiro sveč za
Svečnico
ima Oroslav D o 1 e n e c , LJubljana, Wolfova ul. 10
VINA
iz
Mesto hotelske sobarice
v letni sezoni. Iščem. — Sem zmožna vseh tovrstnih opravil. Ponudbe pod »Dalmacija« upravi »81.« v Mariboru.	(a)
ШШ
Veliki, lepi lestenci
za cerkve zelo ugodno naprodaj. Naelov v upravi »Slovenca« pod St. 17S.
.Elba' registotura
dovršena novoet za odlaganje dopisov. »Hebo-na« organizacija Rudolf Zettler, Zagreb, DraSko-vičeva 34. Telefon 79-90.
Prodam
razmnoževalni aparat
»Cyclostyl«, večje mize In stelaže za skladišča,
ln jedilnico, macesen. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1901».	(1)

Najboljši
trboveljski
brez prahu nudi
I. Pogačnik
trgovina s kurivom BohorlCeva ulica S Telelon 20-S9
Na vsa zimska oblačila
dajemo 1Б—20% popusta. Pri Preskerju, Sv. Petra eosta 14.	(1)
Centralne vinarne v Ljubljani
bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj 1
I
Pohištvo
i
Pohištvo
za samsko sobo, skoro novo, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod 317. à
I
Automofor
i
šivilje in krojači!
Krojni tečaj
za d&mska oblačila bo od 18. jan. do I. febr. t. 1. Priglasitve sprejema
Teodor Kune
Ljubljana Aleksandrova e. S. II. n.
Klavirsko harmoniko
se hitro ln poceni naučite pri Svarcman, godbenik, kavarna »Emona«. Polzve se od 17.—19. ure. (u)
Zenitbe
Trgovski izobraženec
28 let star, želi znanja z značajno goepodlčno, katera Ima veselje do trgovine ln gostilne. Ponudbe e sliko poslati upr. »81.« pod »Dlskreclja zajamčena« St. 322.	(ž)
I
Eno ali dve starejši osebi
sprejmem v popolno oskrbo. Prodnoet Imajo upokojenci. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 344. (r)
BAHOVEC
<бфа Zimska ђгапа
m premalo gibanja sta ▼ zimskem času često vzrok slabe prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavijo: hemoroidi, motnje v želodcu, zaprtje, zastrupljenje, črevesna obolenja, splošno in prehitro debeljenje, glavobol, nespečnost, napetost telesa ter omotica. Posebno zrelejše in starejše osebe so tem nadlogam podvržene.
Planinka čaj-Bahovec čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje. Zahtevajte v apotekah izrecno le »Planinka« čaj-Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih po Din 20'—, polovičnih paketih po Din 12 — in poskusnih vrečicah po Din 3'50. Pišite po brezplačen vzorček proizvajalcu: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubiiana, Kongresni trg 12.
S. br. 29550/SA
Motorno kolo 350 kub. cm
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Celje« št. 294
тНПИИ|
гјтлшгс
Kupimo večje ali manjše
količine jelovih in smrekovih hlodov
posekanih ali na panju - Ponudbe upravi »Slov., pod »101« P 18677. (k)
Kože vseh divjačin
kupuje Jože Dolenc, krz-nar, Sv. Petra cesta 19, LJubljana.	(k)
Staro zlato, zlato zobovje
m srebrne krone
kupuiem oo najvišjih dnevnih cenah.
A. KAJFEŽ urar
ljubiiana, Miklošičeva 14
Kupimo večje ali manjši
kompleks smrekovih ali jelovih gozdov
v last ali sečnjo. Ponud be pod »102« P 18Б78 na »Slovenca«.	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naiviijib cenah CERNE, luvelir, Liubl an» Wolfova ulica it. 3.
Starinske predmete
kakor tudi dobro ohra njene predmete, ki Jih ir te prodati, vzame v komisijsko prodajo ali pa kupi »Pri Makedoncu« -Ljubljana, Kolodvorska ulica 30.	(k)
Lisice, dihurje, kune
ln drugo divjačino kupuje po najvišjih dnevnih cenah Egidlj Eber, krznar, Kongresni trg 7. (k)
ШШ2
Družabnika
sprejmem ali prodam več novih Izumov. Primerno za večji kapital ali obrat. Ponudbe na oglasni odd. »Slovenca« pod »Izredna bodočnost« P 246.
AL Planinšek
lastnik trg. agenture za bančne In kreditne posle
v LJubljani, Beethovnova ulica 14-1. - Telefon S6-10
vam izposluje
vnovčenje terjatev In pri denarnih zave najku-lantneje takoj v gotovini
Hranilno vlogo
posojilnice ln hranilnice na Čatežu, obč. Volika-loka, za 5600 Din, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Najnižja cena« št. 339.	(d)
DENARNE POSLE
vsake vruto Izvršujem točno ln kulantno. Izter jevanje dolgov. • Inkaso menic. Posojila vseh vrs'
Rudolf Zore - Ljubljana
GLEDALIŠKA ULICA 12 Telefon 38-10. - Priložite znamko.
Kupujemo hran. knjižice
Oosposvetska 12.	(v)
Vzajemno posojilnice v LJubljani po n«Jvlšjl coni. Naelov v upravi »S1.« pod St. 33«.	(d)
IŠČEJO:
Zakonca brez otrok
iščeta Ktanovanje dveh Hob s kopalnico za maj. Ponudbe upravi »Slov.« 7. navedbo ceno pod »Točen plačnik« št. 328. (c)
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
v podpritličju, oddam. — Bolgarska ulica 19. (č)
Stanovanje
suho, I. nadstr., dve sobi, kuhinja in nekaj vrta — oddam takoj ali s februarjem. Opekarska c. 26. č
Dvosobno stanovanje
v visokem pritličju, s pri-tikllnaml. oddam takoj. -Naelov v upravi »Slov.« pod St. 316.	(č)
Dvosobno stanovanje
oddam v Zg. Šiški 172, Jančlgajeva pot.	(č)
Malo ceneno stanovanje
za dve osebi oddam. Naslov v upravi »Slovenea« pod St. 338.	(č)
M
Sobo s kuhinjo
oddam. Orlova ulica 7. (č
Dve veliki sobi
In predsobo, a centralno kurjavo, v X. nadstropju, v sredini mesta, oddamo. Prostori eo primerni za pisarno. Naslov v upravi Slov.« pod St. 822. (s)
Veliko sončno sobo
prazno, s posebnim vhodom, In predsobo, v vili, oddam takoj samostojni gospe. Cesta na Rožnik St. 46-1.	(b)
Dve sobi
parketlranl, ena opremljena, ena prazna, obe s posebnim vhodom, oddam - Friškovec «.	(b)
!EШЗВ
Dijaka
sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« pod St. S30.	(D)
Ne samo tal . .
f«
Naš čaj
si«
ie najboljša lomuča zeliščna krepiIna piiača.
NAé CA-i dobite v špec trgovinah.
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI.
Ш
Staro železo
stare kovine: baker, cink, medenino itd.
kupujejo po najvišiih dnevnih cenah Strojne tovarne in livarne d.d., Ljubljana
IŠČEJO: Gostilno
dobroldočo ali prometna točka v mostu ali na deželi, vzamem takoj v najem. Povsem zmožen. — Ponudbe upravi »Slov« pod »Agllen« 331. (m)
ODDAJO:
Plačam 2000 Din letno
za prostor Б x 2 m, v centru. Ponudbe upravi »81.« pod »Kloparetvo« S68. (n
Oddajo se večji lokali
pripravni za obrt ali trgovino. — Polzve ae : I. Oražem, Prodovlčeva 6. n
Lokal
na prometni točki, za trgovino ali drugo poljubno obrt, poceni takoj oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 313.	(n)
10ШЕ
Lepe godbe glat gre t) deveto vat — pa je ti ti kupi tpompardon (n 6<i*«.
Klavir poceni prodam
Naslov v upravi »Slov.« pod St. 333.	(g)
Plošče in gramofone
bivše tvrdke A. Rasber-ger dobite po razprodaj-nlh cenah : Dalmatinova št. 10 (naeproU hotela Štrukelj).	(g)
V Brežicah
in okolici so naprodaj hiše, stavbišča. vinogradi, sadovnjaki, gozdovi In zaokroženi deli Attemsove-Ba veleposestva. Vprašati: Ing. Mlklau O., Brežice.
Majhno posestvo
z lepo hišo, še 12 let davka prosta, tik železnice -prodam. Ponudbe upravi »Slov.« pod »100« št. 280.
Kupim hišo
v Zg. Ril Sp. šlškl za ceno 100—120.000 Din. Ponudbe upr. »81.« pod »Hišica« St. 321.	(p)
Enostanovanjska hiša
manjša, z vrtom in njivo (preko 2000 m«), ugodno naprodaj. Informacije daje gostilna Kavčič, Celovška c. 125 (telef. 22-97).
Naprodaj
dvostanovanjska vlsoko-pritlična hiša v okolici LJubljane, Se pod mestom Prevzame se lahko večja hipoteka Ljudske posojilnice v Ljubljani, za ostalo pa se vzamejo knjižice Mestne hranilnice aH pa Kmetske posojilnice ljubljanske. Polzve se : Oražem !.. Predovlčeva ul. 6
1ШШ31
Štiricevni radio
220 voltov, novejše tipe, naprodaj za 800 Din. — Polzve se v upravi »81.« pod St. 272.	(1)
Meteor pade z neba
i.
Nočni sprehod ▼ mesečini.
Neke noči je Tinček napravil majhen «prehod v mesečini s svojima dvema tovarišema Dolginom in »profesorjem«. Nenadoma so vei trije kakor vkovani obetali in presenečeno uprli oči v nočno nebo.
»Poglejte — zvezda ee je utrnila!« je vzkliknil Tinček.
»Tako velikega utrinka še nikoli nisem videl,« je pristavil Dolgin.
»Vsa zemlja se je posvetila kakor ob požaru,« je ves zavzet zaklical »profesor«,
»Če se zvezda utrne, ei mora človek nekaj zaželeti, pa se mu želja uresniči,« ee je spet oglasil Tinček.
»To ni bil navaden utrinek, to je bil meteor!« je učeno pojasnil »profesor«.
Kuža Muki se je utrinka tako prestrašil, da je presunljivo zacvilil in ee spustil v divji beg.
PLANINKA
ZDRAVILNI
CAJ
Strahotna usoda španskega mesta Zakaj pride za črko A črka B?
»Simetrična« zaščita spričo napadov iz zraka so iznašli v Barceloni, da se obvarujejo napadov letal belih čet. Preko vseh šip so nalepili proge iz papi rja, ki so jih uredili po »umetno simetričnih« črtah.
Iz Salamance poroča 1. januarja tega leta posebni dopisnik nemškega urada:
Neka španski jurist, ki se je vrnil z bojnega polja pri Kordovi, je izročil dopisniku skrbno zbrano snov prič, beguncev in ubežnikov o nečloveških grozotah komunističnih tolp v Andaluziji in Estremaduri. Ti podatki so na podlagi temeljitega raziskavanja popolnoma zanesljivi.
Nekoč je bilo cvetoče mesto...
Grozotno je poročilo o malem, nekoč cvetočem mestecu Montoru, ki so ga šele nedavno zavzele bele čete. južne armade in ga osvobodile izpod rdečega jarma.
Montoro je bilo poglavitno središče komunistov na južni fronti.
To mesto so rdeči radi varne lege sredi visokih gora še dva dni pred zavzetjem razglašali za »nevzazetno« poetojanKo. Strašen je bil pogled na to, radi rodovitne okolice nekoč premožno mestece. Bele čete. ki so vkorakale vanj, so dobile v vsem kraju le pet prebivalcev: gluhonemo sitarko, nekega bebca, staro redovnico in še dva starčka; vsi so bili skriti v bolnišniči. Po vijugastih ulicah so ležala trupla raznih meščanov, ki so se bili uprli ukazom razbojniških poveljnikov. Nekega zdravnika so bili na mestu ustrelili, prav tedaj, ko si je radi bližajočih se belih čet snemal rdeči sovjetski znak z rokava.
Vse trgovine so bile izropane in na kupe smeti je ležalo sredi cest. Vse šipe in vrata so bile razbite. Družinske slike m podobe svetnikov so bile razmetane po ulicah. Orožen je bil pogled v vse tri mestne cerkve. S sekirami so bili raz-,^fcl«iii„- vse oltarje in orgle in celo kamnite kipe so -4 kwmpi razdrobili. V cerkvi sv. Jerneja so na-imeknii kino; čez glavni oltar so razobesili filmsko platno; cerkev Carmen Jezus je bilo za skladišče krompirja.
»Junaki« tega zverinskega početja so Se pravočasno odnesli pete: z ukradenimi avtomobili so ee odpeljali iz Montora še preden so prišle bele
čete. Bilanca njih petmesečnega vladanja, je pokazala tudi strahotno resnico: da so pomorili 300 prebivalcev; med njimi so bili tudi revni okoliški kmetje. Te nesrečne žrtve boljševiškega zverinstva so večkrat na javnih trgih ali v stanovanjih, vpričo družine in otrok ubijali, postrelili ali počasi uničili.
Druge meščane so bili najprej zaprli v cerkve in hodili ponoči zdaj po tega zdaj po onega in jih odvedli na morišče. Več jetnikov, ki niso mogli več prestajati po več dni trajajočih smrtnih muk, je poskakalo s cerkvenega stolpa. Nekemu učitelju so rdeči odrezali nos in ušesa, nato so ga ustrelili.
Komunistični blagajnik šjianske državne banke je vso banko izropal, preden je pobegnil. »Re-volucijski odbor« je izdajal »bankovce«, ki so bili le iz lepenke, na katerih je bil peča« sovjetov.
Mednarodne elitne čete.
Dalje opisuje jx>ročilo strahopetnost tako zvali ih mednarodnih elitnih čet, ki sestojajo iz sovjetskih Rusov, Francozov, Cehov in Sj>ancev in ki se zbirajo v Albacetu in so se zlasti s hudobnostjo izkazale pri zavzetju andaluzijskih krajev. Pred belimi četami so bežale vsevjjrek in v takem neredu, da so imeli več ko 1000 mrtvih. Ker ne znajo dežele, so na begu večkrat zašli, se skrivali v kanale ali na oljke, časih so pa kar trumoma drevili naravnost belim četam v naročje.
Tudi v kraju Vila del Rio so rdeči strahotno divjali; r tem majhnem kraju so pobili 80 ljudi. Neki zakonski par, moža in ženo, ki sta bila radi svoje dobrodelnosti splošno priljubljena v tem kraju, so zvezali in nato ustrelili; nekega zdravnika pa so pri izvrševanju njenega jxiklica ustrelili, ker je imel pri sebi svetinjioo Matere božje. Vse
njegovega brata so nečloveško mučili in ga potem umorili, ker ni hotel izdati bratovega ekrivališča. Tudi v Loperi so rdeči ubili 200 ljudi.
»Tako mi je hladno!«
»Se boš precej segrela, ko prinese natakar vroîo juho!«
Gangster ji napadejo njujorško trgovino s strojnimi puškami
To soboto je osem gangsterjev napadlo njujorško trgovino Barncp na vogalu 17. cesle in 7. avenije. V hiši je bilo polno kupcev in roparji so zasedli vse izhode. Poglavar in več rojxirjev so imeli strojne puške in pištole in so zajxxlili V9e ljudi in nasiavlience, kakih 90 oseb iz hiše, na kar so izropali blagajne in omare za dragulje; nato so izginili. — Ves napad je trajal le osem minut. — Naropali so 40 tisoč dolarjev Policije ni bilo moči poklicati, ker so rofiarji prerezali vse telefonske žice. Več žensk so z udarci in revolverji ranili, ker se niso mogle dovolj naglo umakniti. — Pozneje je našla policija nekega mrtvega bandita, ki so ga bržkone pri razdelitvi plena ustrelili njegovi lastni tovariši.
Prvi h'ndu!shi templji odprti nedotakljivim
(Madrne, Indija) Maharadža iz Travankore-a je za evoj 25. rojstni dan izdal preuredbo, po kateri >ods!ej naprej ne sme biti nobenemu hindui-stu, ne glede na njegov rod in ne na vero, za-branjeno vstopiti in moliti v teinpljih. ki so podrejeni njemu in njegovi vladi « Tako padejo z enim udarcem stoletja stare vezi, ki so vezale velik del prebivalstva brez njegove osebne krivde. Tra-vankore velja kot eno najkonservalivnejših držav v Indiji, pa si je kljub temu kot prva prisvojila krščansko temelino idejo o enakosti vseh ljudi z ozirom na Boga. Kristjani, kate-h je tretjina, seveda odobravajo to uredbo. Težko je reči, če in v koliko so vplivali kristjani na ta korak. Tudi je težko soditi v koliko bo vplivala preirredba na bodočnost mUijonov. Gotovo je sistem kast s svojim religioznim poudarkom ena največjih ovir za sprejem krščanske vere. Marsikatero epreobrnenje
se ni izvršilo iz bojazni pred izključitvijo iz kaste. Zdaj pa bodo dobili parijci mesto r hinduiz-mu in je upati, da se bodo razlike kast vedno bolj zabrisavale in končno popolnoma izginile. Brez dvoma pomëni principielno priznavanje enakosti vseh kast močen korak k socialni in verski svobodi meščanov Travankoreja. Pripravljena je pot za apireobrncnje h krščanstva — (FLDES).
Poroka 77. KonSucijevega potomca
(Yenčovfu, Santung, Kitajska.) — 16. decembra se je poročil knez Kung - deičeng, 77. potomec Konfucija, s hčerko bivšega ministra. Skof Henninghaiis je bil povabljen na ženitnino. Apostolski delegat Zanin pa je po škofu Henninghau-su, sedanjem apostolskem vikarju, poslal novo-poročencema poročni dar. (FIDES)
ч-у v Џ	
jA	УН
1 33 ш	
	

Abeceda in arabske številke so nastale
iz hieroglifskega sporočila o svetopisemskem
pohodu Izraelcev iz Egipta čez Rdeče morje v orient.
To ie razvidno iz pričujoče slike: Na levi vidiš podobo moškega, ki kleči na enem kolenu. To je hierogtifski znak, iz katerega se je razvila grška črka a — alfa in a v latinici. Vrstica navzdol pa ti pokaže, kako se je iz istega znaka razvila arabska števiska 1.
Pod podobo moškega je podoba čepeče ženske; iz tega lieroglifskega znaka se je razvila črka fi (b) in v vrsti navzdol vidiš razvoj za številko 2.
V tretji vrsti je podoba volovskega jarma (obrnjena na desno). Iz tega znaka se je na levo obrnjeno razvila grška črka gama (g) in naš C: zaeno tudi (v vrsti navzdol) številka 3.
Pod jarmom sta dve nogi — hieroglifski znak za hodečega človeka Iz tega znaka se je razvila črka d (grška delta). Ker se pa pri premikanju hoje krčijo kolena, se je razvila iz podobe krčenja kolen (od strani gledano) arabska številka 4.
Peta skica prikazuje krokodilov rep, кат pomeni Egipt, kjer so krokodili. Iz tega hieroglifskega znaka se je razvila črka E (e) in navzdol vidiš razvoj številke 5.
Po to skico vidiš steber s soncem, kar pomeni orient — deželo sonca. Navzgor vidiš, kako se je iz tega znaka razvila črka f in navzdol — številka 6.
Ta hieroglifska podoba pa pove: Mož m žene
(ljudje, Izraelci) eo se izpod jarma suženjstva (to-lovski jarem) rešili, da eo ili (noge!) iz Egipta (krokodilov repi) v orient (eoncet), v obljubljeno
deželo.
Tako se je na podlagi te svetopisemske zgodbe razvila zaporednost črk v abecedi.
»Oe iriste kosti zameSali. je bila to res izredna živali«
Ce hočete vedeti
Najstarejše Italijansko sveto plume
Iz Newyorka poročajo, da je ondl razstava laških kulturnih prič. V središču te razstave je nekaj najstarejših laških natisov. Med temi izrednoetmi je pač najvanimivejše prvo,v italijanskem jeziku natiskano sveto pismo; ta knjiga v dveh delih je leta 1471 izšla v Benetkah in je le pet teh iztisov na svetu. Pred leti je prisj>ela taka izdaja tudi v Ameriko. To sveto pismo je vredno 300.000 dolarjev. Razen tega dela so na razstavi tudi rokopisi iz 15. stoletja. Posebna dragocenost je račun, ki a je dal kipar Benvenuto Cellini vojvodu Coeimu fedici, kjer zahteva honorar za svoje najznamenitejše delo, za bronasti kip Perzeja.
V petič dvojčki Iz otroSke klinike v Delawaru, v ameriSki driavi Oklahaml, poročajo medicinski listi zanimiv primer. Napol Indijanka Bill Russel je v petič rodila dvojčke. Vseh 10 otrok je zdravih. Čudovito je pa še to, da je v vsakem paru dvojčkov po en deček in ena deklica. Država se jako zanima za ta nenavaden primer in bo izredni družini posvetila vso pozornost

»Ljudje so pa rea čudnih »Zakaj pa?«
»No, če ti trdiš, da )e na nebu 987,856.784 -vezd, ti vsak veriame. A če napUeé na vTata Pozor, sveže prepleskanol' — se hoče pa vsak prepričati in potipa vrata, če je rte.«
i
vw-ш- ___________............_„•."..<; ', .. - -J
V Harizu je nekdo iznašel sanke na projreler, ki jma'O en cilinderski nmior (100 kuh c m), ki poganja propeler, da brzijo sanke same od sebe. Sanke imajo balanco kot kolo.
		a. i
(	VÎ	e л b & 5 £L b&Kje » p.
=4		Mu
A		И i л .0 A4 p k* t * I
i		§ љаз,^ vf E it ч ?
{	f	t д л и w F £ * ? x c 9 i9 H.
Morje preiskujejo
Raziskaranje morja s podmornico Velikanski usj>ehi, ki jih jo lani dosegel ameriški prof. Beebe. ki je s svičeno kroglo premeril globino morja 900 m glolioko, je napotilo nekaj japonskih učenjakov, da bodo storili isti poskus. — Seveda bo imela jajjonska podmorska ekspedl-eija za to posebno jiodmornico. ki se bo mogla potopiti 300 m globoko, medtem ko ве potapljajo navadne podmornice le 50 do 00 metrov. Ker je j>a v taki globini tak neizmeren tlak vode, je biio treba podmornico prilagoditi takemu tlaku, da je podmornica čim manjša, zaeno pa da ima prav močne oklopne plošče, ki se morejo upirati vodnemu pritisku. — Podmornico bo jx>ganjal elektr. motor. Mogočni žarometi bodo razsvetljevali temo v morju. — JajK>nski znanstveniki bo<io geološko raziskovali morsko dno, in sicer ondl, kjer je bil leta 1923 oni strahoviti potree, med krajem Ižu in otokom Ošima. Upajo, da bodo imeli dosti uspeha In bodo dognali, kako se je morsko dno geološko spremenilo.
Sodnik: »V eni sami noči ste dvakrat vlomili v trgovino s čevljil«
Obtoženec: »Res je, a kradel eem 1« enkrat; v drugo eem šel samo zamenjat tisti par ženskih čevljev, ki so bili moji ženi preUenil«
. ,. .. • .v.
•Vs-.':-';:;--
•• • èe? • •
A MLLATA^ JL'? V.,„„ic
.....„
SMtë $
:
;•. > Vf Г^х^оам n л *».
ti. . .■	tUWtvAûr^uJT»^ u
Avtomobilske ceste v Abesiniji. Italijani so se v svojem novem ozemlju z vso naglico lotili gradn]e cest, ki jih ni bilo v Abesiniji skoraj nič, da bodo mogli bogato deželo gospodarsko izkoristiti
ЧШбМРНИ
•Cnmmoifen
I » iw^o аГпо'0*
Ш lotti:
Izvirni dopisi.
Iz novomeške okolice, 3. januarja. Uže večkrat no slovenski listi tožili, da naši narodnjaci spijo Žalibog, da ie temu res tako; za narodno stvar je mnogim prav malo mar; danes Slovenec, jutri nemškutar, to je navadno gesto. Posebno mlajši ljudje v raznih službah ki so v svojih di-jiških letih večno zvestobo prisegali svojemu narodu. j>odpirajo zdaj rajši kazino. Prepričan pa sem, da to delajo le zaradi svojih predstojnikov, kteri so večidel grand nemčurji.
V naši čitalnici je premalo življenja. Med tem ko naši nemčurji zmeraj veselice dajejo, dala je naša čitalnica le |edno. Vzrok temu je menda mlač-noet naših narodnjakov, ki jo premalo podpirajo inaterijelno kakor tudi duševno. Letos se je le jedenkrat predstavljala dramatična igra. Igrali so še zadosti dobro; igra je bila vsaj estetična.
Marsikdo je uze trdil, da ncm&ir ali prosto-mavtar je vse jedno. Pri nekej veselici, ktero so bili napravili naši nemčurji. norčevali so se iz najsveteljših reči katoliške cerkve. Travestirali so lejxi cerkveno pesem »tanlum ergo«. nekdo pa, kteremu so slovenski duhovniki dosti dobrega storili, posmehoval se je vnebohodu device Marije. Ce bi se v našej čitalnici kaj črez nemčurje reklo, bi bil to precej političen prestofiek. Ravnoprav-
nost, kje «j?
In trden značaj pa nevstrašljivoet, kje ste ostale? Tudi ve ste i zbežale iz našega gnejzda.
Saj so se nekterl, kakor s* čuje. jxxl drugimi imeni vpisali v našo čitalnico, nekdo pa ni hotel v na še j čitalnici peti, boječ se, da bi mu to pri službi njegovi ne škodovalo. Puščavnik na Gorjancih.
Razpis službe zdravnika
Za proeto mesto zdravnika za občine sodnij-skega okraja v Kanali z letno plačo 700 gld. in pogojno določenimi dohodki za poti v posame/ne občine. Prosilci naj mkaj vložijo svoje prošnje, previdene z dokazi starosti, sjxisobnoeti in znanja jezikov do 20. januarja 1877.
C kr. okrajno glavarstvo v Gorici dne 20. decembra 1876.
»Koliko si pa star, mali?«
»Koliko si jm mlada, leta?«
*
•Čemu pa tale aparat na avtomobilu?« •To je pa najnovejša iznajdba, ki pove, koliko obrokov je treba t« plačati za avtomobili«
Bebčlta Jureha sveti Trije kralji
i.
Na križpotih stoje znamenja, na gričih se belijo cerkvice in hišice so krite s slamo. Njihova majhena okenca se smehljajo kot mežikava očesca poljskih mišk, trepalnice so jim kapucinčki in rožmarin, obrvi izrezljan napušček in hudomušno, kozavo lice s cepanicami obložene stene. In ogrlica jim ie z modro, zeleno ali rdečo barvo polepšan temelj iz nerodno lomljenega kamna ali hrastovih tramov. Te šegave kočice gledajo iz valovitih na-petin ilovnate zemlje, kakor da so pravkar pririle iz tal in zvedavo občudujejo svojo druščino: žilave hraste, ošabne kostanje in trdoživo bodičavo grmičje in osat, zanesene topole, ki so se z boleh-nimi brezicami umaknili nekam v samotno, z vsemi mogočnimi cvetkami pretkano reber sočne tra-vice. Tako nekako je božja roka uredila svet, ki leži na levo stran, če greš po veliki cesti od Kar-lovca proti Zagrebu.
Takrat sem se vračal od morja. Pusto ravninsko jutro je bilo. Naveličal sem se zaspanega ople-tanja po veliki cesti, dasi se mi je pogled veselil na črnih skodranih prešičih, ki so z vročo sapo krulili v hladno zgodnjejesensko jutro. Gotovo бо imeli take obraze, kakor jih imajo nosači krst, kadar privzdigajo rakev in kažejo podočnjake. l'ri-pihala je jata gosi in tam se je pasla čredica neprespanih buš z globokimi očmi. Ob robu gozdiča je bilo šotorišče ciganov, rebrasto kljuse z zavezanimi nogami in hrzalo z glasom nadušljivega starca.
Zavil sem je na levo roko proti Samoboru. Zakaj bi smeril proti velikemu mestu? Nisem srečal žive duše, le iz gozdiča je udarjala jeka krepkih zamahov sekire.
Sivo jutro se je umaknilo. Od rose poeivela trava se je pričela evetlikati v biserih. Kmalu je postala 6vetlozelena in sonce ji je izpilo vse nebogljene kapljice, ki so v zadnjem času vsako noč prenočevale pri njej, bodisi v žlebičih listov ali ob kolencih stebelc ali v varstvu korenike.
Pričel sem se ozirati po p>otočku, zakaj močno je žgalo dopoldansko sonce Tam končuje tokavo gruča leskovja in po dolinici se vije ozek srebrn pas. Tam je potoček in se bo našla senca. Tam tudi čepi neko človeče, najbrže kakšen pamžek, ki brod-lja po toi mlinčkih, lovi rakovice ali preganja polžke.
Cloveče ni • zaznalo mojih stopinj. Morda je naglušno ali tako zatopljeno v delo — zakaj, izpod rok mu je rasla ljubka igrača — mlinček s pravcatimi malimi stopami, ki 60 tolkla ob zvonečo ploščico.
Nisem hotel motiti dečka v igri. Pa le prerad pogledam v svetle, jasne otrokove oči, pogladim laske, ki ee čutijo v roki kot dlaka voličičev in se smejem podbradkom, ki jih dela v igračo zaverovana glavica. Predramil sem dečka 6 pozdravom.
Sunkoma je skočilo preplašeno bitje in se vzravnalo. Pričakoval sem lepega telesca in pravilnega obrazka, kakor je bila razumna in ljubka igrača, ki jo je to bitje ustvarjalo.
Pred menoj je stal sključen spaček, pohabljeno bitje, ki je vreščalo z zopernim glasom: »Gospon, gospon, ne podrite mi mlinčka, ne podrite, proeim, prosim!«
To je bil vaški bebček Jurek, kakor so mi pozneje povedali v vasi.
П.
Jurek je bil od rojstva pohabljen, sirota, kakršnih srečuješ povsodi, kot popotnik na belih cestah ali skitač po gozdovih in barjih ali planinec po gorskih pohodih. Taki ljudje so berački ali vaški revčki, poganjači živine, oglarji, smolarji ali zeliščarji Nekateri so bebasti, drugi eo zelo umni. Nekateri imajo zavest teptanih psov, drugi bo samozavestni, objestni brezobzirneži, ki se s pritiskanjem kljuk prekomolčijo skozi trume po telesu srečnejšh.
Nekaj jn je, ki imajo zelo lepo dušico. Ponavadi pa ie ona le preveč dojemljiva in bolna. In tak je bil Jurek, ki ni poznal ne očeta ne mamice ifi za njiju tudi niso natanko vedeli njegovi red-niki, o vsem tem so pa marsikaj šepetali. Pa vse to bi Jurek že še prestal. Toda težila ga je grba, grda, velika grba m ude je imel ukrivljene in izmaličen obraz.
Nihče ga m imel rad, nihče ga pa tudi ni eovražil. Nakrmili so ga vsak dan na drugi številki: danes pri županu, jutri pri bajtarju Ivici, nato pri trgovcu, pri tem in onem gospodarju in znova pri županu.
Zato je Jurek vsem skupaj pasel krave, popazil drobnico in oprezoval na kragulja, precepil je divjake, izumil je skrivne zapahe In pritrkoval je na najmanjši zvon in trdoglavim fantom poki-mavel, kdaj pa kdaj naj vstopajo, da bo Bogu in ušesom rvenenje bolj prijetno. Tudi je Jurek umel celo zarezali kravo, če se je n-apihala mokre detelje in je izsesa! spretno vTezano rano, če je koga ujedla kača.
I dobiti podobic ali kipcev, da bi jifa postavil v mehki mah.
Koliko je bil Jurek star, nihče ni točno vedel. Bil je na pogled dete, smejal se je tako in tudi govoril |e tako. In kadar je bil vesel, je ljudem uganjal vseh vret vragolij, najbolj še, kadar so prijale Janji, županovi hčerki.
Kljub vsemu temu so mu rekli samo: bebček Jurek.
Njegova zgodba je prav posebna, bedna in žaloetna, kakršno je pač vse življenje takih ubožcev.
III.
Na ogonih je zagospodoval mrzel red. Debel sneg je izravnal brazde in grude in ni bilo ločiti poti od njih. Ljudje niso zapuščali hišic, pripravljali so se na božični čas.
Jurek ni več pasel živine, ni več cepil divjakov, ni več uganjal ljudem vragolij. Jurek je delal jaslice, prav samo svoje jaslice. In to tam, kjer je prenočeval, v hlevu pri županovi živini. Nikdar ga niso pripustili k polnočnici. čuvati je moral hišo in luč, ki je po stari navadi gorela ves Sveti večer. Jurek si je poželel jaslic, prav močno jih je potreboval, da bo mogel na Sveti večer kam oeloniti svojo misel.
Jurek je pričel. V kolu nad svojim pogradom je pritrdil polico, nanesel je mahu, zateknil smrekovih vejic, izoblikoval duplinico, nasul s peskom potko ir v vso to okolico Betlehema mu je domišljija sproti postavljala ovčice. pastirce, osliča in voliča, da bo vse kakor mora biti, ko se bo vselila ie cveta Družinica. Pa je bilo v vasi nemogoče
Jurek je moral izrezljavati sam. Ovce so že šle nekako izpod rok. kaj je napraviti zavaljen trup, vcepiti štiri tanke nožice in prilepiti rep. Glava tudi ni bogve kako zamudna, le da so zabodene oči na pravem mestu. Tudi volič in 06lič sta uspela. Pri sv. Jožefu so nastopile težave: z okornim pipcem je težko upodobiti častiljiv obraz. Rednl-kova glava, kar ni hotela biti podobna drugemu
kot volku No, pa sveti Jožel je možak, trd delavec, ne bo zameril.
Am|>ak sveta mati Marija! Kako bi bil Jurek srečen, če bi mogel dostojno ujxxlobiti to rajeko lep» Gospo. Jurek je šel v cerkev, kleče se je zazrl v obraz Device in je prav lepo molil, da bi njen kip>ec uspel. In res, Marija je bila lejja in tudi Detece je bilo lepo, tako lejio, da ga je hlapec Frane dolgo vrtil po lopatastih, žuljavih rokah, nato je Jureku odrinil nekaj beličev, da bo imel za praznike in je rekel, da bi še podobar ne izrezljal bolje.
Jurek bi rabil barv, tudi teh ni bilo dobiti v vasi. Znal si je pomagati z ilovico, s sajami, z odcedki iz lubja in zelišč in da je ožaril ličeca božjemu Detetu si je zarezal prst, da je pripolzela kaplja krvi.
Jurek bi rabil še svečk in repatice iz zlatega [japirja, neba z oblaki in zvezdami in še tega in onega, zakar bi bilo treba mnogo denarja in česar ni bilo dobiti v vasi. Pa je bil Jurek srečen tudi brez repatice iz zlatega papirja in zvezdic na modrem nebu, saj so bile to jaslice samo za njega. Morda jih pride pogledat samo še hlapec Frane, morda pa celo Janja.
Trije modri molijo Najmodrejšega. (Giottova freska v asiški katedrali sv. Frančiška.)
Pravoslavni božič v Šiipu
Do balkanske vojne je bilo prebivalstvo Južne Srbije tako na kmetih, kot tudi po mestih zelo pobožno. In kako tudi ne bi bilo, saj so duhovniki dolgih 500 let prenašali skupno z ljudstvom težo turškega jarma. Duhovniki so bili edini, ki eo krščanski raji lajšali trpljenje in siromaštvo, lajšali predvsem z dobrimi nasveti in tolažbo. Sinovi so morali z očeti vsako nedeljo v cerkev. Gostilne so bile v teh krajih skoraj neznane. »Kafane« so obiskovali oficirji in uradniki; le redko je zašel v kavarno trgovec ali bogataš, ki je imel opraviti z uradnikom. Ženeko si zastonj iskal na ulici. Po njihovem pojmovanju je bilo namreč nedostojno za žensko, pojavljati se na javnem prostoru. Danes je vse drugače, posebno po mestih. V cerkev hodijo samo še starčki, ženice in šolarji. Gostilne, kavarne in kini so polni mladine, ki ima tudi že v hiši f>rvo besedo. Neodkritoerčnost in zahrbtnost, sad turškega gospodstva, sta zastrupili ljudstvo.
V turških časih so se najsposobnejši mladeniči posvetili duhovniškemu stanu, a dane6 duhovnika vei prezirajo. Rajši postanejo »pisarji« ali občinski tajniki. Promenada je bila v Stipu še do 1.1912. neznan pojem Obleke so bile skromne, narodne, iz domačega blaga. Danes je celo ob delavnikih vsa mladina na promenadi; toalete so moderne in razkošne kot v velemestih. Po hišah vlada siromaštvo: paprika, fižol in kruh, na ulici pa svila in moda To je slika današnjih mest v Južni Srbiji. Mestno življenje je v 18. letih popolnoma izgubilo svojo patriarhalnost, meščan je že preživel krizo modernizacije.
Na kmetih so se vendar še ohranile stare navade. Kakor je delal in živel praded, tako dela in živi vnuk. Kmetje so pobožni, skromni in delavni. Duhovnike in učitelje sjx>štujejo in jih ob velikih praznikih vabijo v goste. Gospioclar jih sprejme pri vhodu, družina čaka v izbi stoječ za sofro (t. j. mizo s 30 cm visokimi nogami)) ter sede na »preproge« in plahte šele, ko s« je duhovnik vsedel. Pogovor se začne, ko je duhovnik »pročitao mo-Iitvu«. Učitelji, vsi mladi in moderni, so za kmeta večkrat nerazumljivi. V Bogœlovcu, vasi blizu Sti-pa, je učitelj Črnogorec. Ko pride v petek iz te vasi razumen kmet v Stip na sejem, ga vprašam: »Kaj dela vaš duhovnik?« »Poje«, odgovori kmet. »A učitelj?« »Dober je,« odgovarja, »otroci se pri njem veliko naučijo, samo šKoda, da ni naše vere — čeprav je pravoslaven —, kajti on se ne posti, ne hodi v cerkev, celo za Božič in Veliko noč ne.«
Medsebojne stike kmetov iz posameznih vasi in mest so poeebno pod turškim jarmom onemogočale slabe prometne zveze in do skrajnosti zanemarjale skrb za javno varnost. Zaradi tega ima skoraj vsaka vas svoje narečje, lastne šege in navade, ki se jih kmetje držijo krčevito. To velja posebno za božične praznike.
Po mestih se začnejo božične navade že 23. decembra zvečer (po starem koledarju). Gospodinje mesijo in pečejo piostne potice, ki morajo biti že o polnoči gotove. Namenjene so predvsem koledarjem. Točno o polnoči zaslišiš njihovo petie. ki ne preneha do zore Kolédarji s torbami na hrbtih ali v rokah hodijo od hiše do hiše ter prepevajo otroške ali cerkvene pesmi. Sedaj opravljajo ta posel fantički in deklice stari 8 do 10 let. V turških časih so kolčdovali samo fantje. Največji med njimi noei »kolčdnško«, t. j. veliko vejo z dvema rogo-vilama, ki sta zgoraj zvezani Gospodar ali gospodinja jih lepo sprejme ter podari vsakemu kolač
ali dva. Ce stopi v hišo elučajno prva punčka, jo zavrnejo, češ, da prinaša nesrečo.
Ves kolédni dan gospodinje čistijo, perejo m urejajo po hiši in dvorišču, pečejo zelnike iz riža, moke in zelja ter majhno pJotico — kravajče. V ta hlebček vmesijo dinar (v turških čaeih so dajali vanj zlato liro, ki je tedaj veljala 37 Din, danes 250 Din). Gospodarji kupijo na trgu orehe, smokve, kostanje in slive.
Na sveti večer, badnjak, že zgodaj večerjajo. Vsi domači se zberejo v hiši. Na ulici ni žive duše. Dokler večerjajo, ne puste v hišo nikogar, zato so hišna vrata zaklenjena. Gosjxvdar prinese v izbo eofro. Na njej je že postavljena večerja: zelniki, kravajče in badnjak, t. j. orehi, smokve in slive v rešetu. Vsi sedejo za sofro, 6amo gospodar stoji, odlomi kos zelnika in ga odnese pred hišni ol-tarček z besedami: »Pridi, o Bog, da z nami večerjaš!« Tedaj se šele vsede za eofno in deli večerjo vsem zaporedoma, od najstarejšega do najmlajšega. Kosce kravajčeta nalomi tudi za živino. Tisti, Ici je dobil denar v kravojčetu, bo v prihodnjem letu kasmetlija, t. j. srečen. Kasmetlija da denar gospodarju, ta goepodinjij gospodinja pa najstarejšemu članu družine itd. Trikrat gre denar ekozi roke vseh, ki so za sofro. Gospiodar ga nato vrže v kozarec, najxilnjen z vinom. Iz tega kozarca pijejo ves večer. Ponekod odnese gospodar po večerji sofro na skedenj ali jx>dstrešje in j»kliče Boga na večerjo.
Pravoelavni nimajo polnočnice. Liturgija (sv. maša) se na eveti dan p>rične že ob 4. zjutraj. V cerkev gresta samo gospodar in najstarejši sin. Ko se vrneta domov, čestita najprej gospxxlar gospodinji in celi družini božične praznike. Vsi p>o-ljubijo gosp>odarju in goepKxlinji roke. Na tešče mora jxijesti vsak košček vrabčega mesa, da bi bili v novem letu zdravi in gibčni kot vrabci. Kosilo je na božič že ob 10. uri. Od 11 ure do večera prihajajo namreč čestitat sorodniki. Znancem in prijateljem voščijo praznike šele drugi ali tretji dan božiča.
Na kmetih imajo na badnjak iste navade kot v severni Srbiji; besede badnjak pa ne poznajo.
(Prof. Fran Grafenauer.)


»1937 ... ljuba moja — srečko boste zadeli!« »Ob, ali bi mi — lahko — dali predujem?«
Prišla je sveta noč. Ob Jureku ni bilo nikogar razen živali: volič Sivko in kravica Dinka. nekaj kokoši in gosi, >nekaj lenih zajčkov in propadlo ščene Murč. In kaj je ta zverjad vedela o tej skrivnostni noči, kaj so razumele živali o jaslicah? Nekaj pa je le moralo preiti v nje, ko je Jurek prižgal edino svečko pred hlevcem, zakaj, vsa ta bitja so postala začuda mirna in svečana. Se Murč ni nič več s smrčkom lovil repa, prihuljeno se je stisnil v kot in del zmršeno glavo med prednji nožici in ee globoko zamislil.
Tako je pretekla Jureku božična noč. Vseskozi ni zaspal, v duhu je prehajal vso najljubkejšo in obenem najmogočnejšo zgodbo vseh časov.
In ko jo je dodobra prešel, ee je odpravil k trem zgodnjim kaplanovim mašam.
IV.
Kaj vraga je premotilo vaškega trgovca Janka, da je šel pred prazniki na jxxlstreàje stikat po stari šaril Odprl je pozabljen zaboj, v katerem so se starale tri eohe, ki jin je bil pred leti kupil od f>otujočega živopisca.
Prva soha je bil skodran zamorec v kraljevskem plašču, zlato krono na glavi in na rami je držal zvezdo na palici. Drugi kipec je bil bradat možak, ki mu je ob strani visela kadilnica in tretja sohica je bil postaran možak z zlato skrinjico v rokah. Prva dva sta nosila plitka pladnja, uprta ob boke.
To so bili sv Trije kralji. Trgovec Janko je iz njih spihal prah, jin obrieal s cunjo, pološčil z lojem, da so se svetili in jih postavil v okno svoje trgovinice. Gašparju je nasul na pladenj sladkorne sipe po enajst, Mini koruznega zdroba po dva in pol in krati Boltažar je noeil v zlati skrinjici zvezdaste cveke za zimsko jxxikovanje škornjev.
Ljudje se niso rtmogo zmenili za tri Modre, le to so ugenili, da je sipa poskočila v ceni, da je trgovec Janko cigan in aa bi bilo dobro prekovati škornje za zimo.
Jurek je spazrl te tri romarske može, ko se je na Sveti dan vračal od zgodnjih maš. Kar mogel ni odvrniti oči od njih. Kako so bili lepi, kakor da bi bili živi. Jurek je postal zamišljen in betežen, poetal je žalosten, postal je odločen in smel: nekaj si je prihranil denarja, trgovec Janko bi za denar prodal še dušo, vsaj tako so pravili ljudje, k njemu gre in kupi kipce, zakaj bi mu jih Janko ne odstopil? In če bi ga Janko izpraševal, zakaj mu bodo, bi se Jurek nasmejal, zarežal bi se tako kakor vedno, kadar je moral glumiti beb-čka in Janko bi ne vpraševal nič več. Ne, samo tega ne bi nikomur razodel, kam jih bo postavil.
Vse praznike je bil Jurek zamišljen in otožen. Moj Bog, takih kraljev ne bi nikdar izrezljal z okornim nožičem, in če bi jih, nikdar bi jin ne mogel tako lep» pobarvati, kaj pa, če Janko ne bo hotel prodati kip>cev? Ce mu jih ne bo hotel izročiti drugače, kakor da mu pove, zakaj mu bodo. In polem bi se Janko norčeval in rogali bi se mu dedci, ki pri Janku zvračajo žganje, šilce za šilcem. In če bi že vse šlo po sreči, gotovo mu jih na poti izpulijo otroci iz rok.
Jurek je bil otožen in čemeren tudi na novega leta dan. Postajal je nestrpen in begav.
Sveti Trije kralji v izložbi pa so še vedno držali darove na svojih pladnjih: sipo po enajst, koruzni zdrob p» dva in pol in Boltažar je imel v zlati skrinjici podkovne cveke.
V.
Jurek se Je trdno odloCfl. Vzel je ves svoj
denar in šel moško k Janku. V prodajalni je bilo preveč ljudi. Nekaj drugega bi rad, kod to, kaj je naročil, se mu je bralo iz obraza. Jurek ni povprašal po kraljih, le kupil si je malo voščenko. Nihče ga ni spraševal, zakaj mu bo ta evečica. Trgovec je pričel streči drugim Jurek se ie dolgo obotavljal in zelo težko se je poslovil. In ko je odhajal je še enkrat pogledal na tri Modre, če so prav tako lepi tudi od druge strani.
Jureku je bilo hudo, zelo hudo, da je slabič in to vse radi tega, ker je bebček, ker je bolehen grbavec med ljudmi, velikimi kakor debla in zdravimi kot dren.
Jurek je ponoči večkrat zaihtel in večkrat je zagrebel svoje skrivljene prste v zlepljeno dlako propadlemu ščenetu Murču, e katerim sta se grela eden drugega v skupmem prenočišču.
In dogodilo se je, da je Jurek v grenkih solzah zaspalj zato pa so mu bile dane tem lepše sanje: oni trije možički so ве utihotapili v hlev, prav na lahko so odrinili vrata. Tema je bila. le pri Jure-kovih jaslicah je bila mesto slabotne 6večKe žarka zlata svetloba. Trije modri so se ozirali jx> hlevu. Pa je črni kralj imel zvezdo v rokah, sama se je
odklonila v pravo smer. Stekli eo naravnost proti hlevcu, nad katerim je žarelo Ali kako nerodno so ee kobalili na p>o!ico, pwsebno črni kralj, ki je moral držati še zvezdo v rokah. Postavili so se ob jasi, pwkleknili so vsi trije in darovali zlata, kadila in mere. Nato eo vstali, molili in občudovali Detece, ki je bilo prav tako, kakršnega je izrezljal Jurek le da je živelo, gibalo z ročicami in vabilo: Jurek, dobri Jurek pridi še ti...
Propadlemu ščenetu Murču Jurek v tej noči ni bil všeč. Cezdalje bolj hladno je bilo ob njem. Zato ie zbegana živalca tiho vstala in se izmuznila iz hleva v mrzli jutranji somrak. Duri so ostale odprte in tako je bilo bolje...
Župan je prišel v hlev kropit živino, kajti bilo je na svetih Treh kraljev dan. Hudo se je razsrdil, da je Jurek še počival v pogradu. Sel je. da bi ga zdramil, toda obstal je: Jurek je nekam tako čudno gledal, tako velike in motne so bile njegove oči, tako hladne ročice je imel in udje so bili negibni.
Pa se je tistega jutra zgodilo še nekaj.
Župan, brkat mož, velik ko deblo in zdrav kot dren se ie sklonil nad trunelce, zaihtel je m izgovarjal nekaj sličnega kot: Jurek, Jurek. moj Jurek...	Marij Avčin.
Hrastnik
Danes priredi Kat. prosv. društvo ▼ Logarjevi dvorani akademijo z izbranim sporedom in igro. Prihodnjo nedeljo pa pride gostovat Ljudski oder iz Trbovelj z zanimivo in sodobno igro >Lui z gora<, s katero so se fantje v Trbovljah imenitno odrezali.
50-Ietnica steklarne v Hrastniku pori sedanjim lastnikom Abel in dediči je bila na novega leta dan. Podjetje je pogostilo ob tej priliki vse delavce, ki so že vsaj šest let v službi. Za druge ožje sodelavce pa je bil prirejen banket v Logarjevi dvorani. Sedanji lastniki so po prevratu pridobili še tovarno v Paračinu, opuetili pa ono v Zagorju, Imajo še tudi steklarno v Straži pri Rogatcu. Vse tovarne imajo med seboj deljeno delo za posamezne izdelke in v steklarski industriji menda sploh nimajo resnega konkurenta v naši državi. Poslovna centrala je v Zagrebu. Je pa steklarna tudi precejšnjega gospodarskega pomena za delavski kraj in njegovo okolica
Ljutomer
Dane« popoldne ponovi Prosvetno druStvo v Ljutomeru v Kat. domu ob pol 4 E. Gregorinovo bo-iično Igro »Kralj z neha<. Radi tega, ker se začne predstava točno ob določeni uri, prosi društvo, da ee udeleženci predstave pravočasno preskrbe z vstopnicami. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni J. Sušee v Ljutomeru.
Na meščanski goli v Ljutomera ee je vršil gospodarski tečaj v ponedeljek in v torek. Tečaja se je udeležilo precejšnjo število udeležencev. Na tečaja eo predavali ing. Avsenek iz Ljubljane, ing. Petkovšek i* Murske Sobote in drugi.
Programi Radio Ljubllanai
Sreda. I. januarju. > C'.a«, poročila, upored. — 1.14 V «nul jutranji pozdrav (ploéie). — 9.« Verwki govor:
—	Ш Pronua cerkven« glasim iz mariborske «U>luioe. — 11.3U Otroška ura. — Ui Filmekii début v anogu (predavanj« Sl'l)). — 12.10 LneUrunien talni dnetl (gg. Stanko Avgust in Petan France). — 12 4.1 Vrenie, |к«г<*Ч1а. — U Ca«, rt|>orod, otivmilila. — 13.15 Koncert Radijrtkega orkestru »ejijali). — 16 Dekllêka ura. 17 Kmetijska ura: KakÂut) koristi «im Intel i ml luiAih poeodUnilc (g'wp. dr Joie Ba.snJ). — 17.2»: 'Lu veselo razpoloženje (Radijski orkester). - 18 Trlkraljeveka igra Iz Me. Шкo doline. Predelal hi tu radio in-iirediM Niko Kuret. Izvajajo Mani rad. igralske »lrn/; no. Sodelujejo: g*>Hp. D. Ka^karov (harmoniijl, irosp. F. Bernard (flavta) in Akademiki (ioveki kvintet. Vodi N4 k o Kuret. — 19 Ca«, vreme, poroč-iila, «pored, obvestila — 10.33 Nncio nalna ura: Narodne slike na steklu (Maketa) Gaspari).
—	19.50 Predavanje ai ci je za rayAirjenJe naAe bolniilL aioe (primarij gdč. dr. Leopold Ješe). — 20 Premo« in ljubljanskega o|>emaga gledali«-a: V 1. mlinom : Olae-l«no predaivamde (go«P. V. t'kmair). V II. odmoru: Cae. vreme, poročil», ачхи-ed.
ûragi programii
Sreda, I januarja. Belgrmi /.; 15.30 Redijwk.i orkenter. — 30.80 Badndi več«*. — h, I urad II.: 19 Jugoslovanski boAičim (»bin\aji (dr. Stojkov). — Za, greb: 20 Božični obil<S«Jl. — 20.30 Bolivie pewnuL — 21 Orkeatralnd koncert. — 22.20 14«sna gila«ba. — Dunaj: M.2S Opera. — 22.80 Plesna glasba. — Budimpešta: 20.10 Operetni odloimkl. — 22 Oieameka glaeba. — J3.10 Plenna glasba. - Trit—Milan: JI.10 Igra. 22 Violina In klavir. — 33 1Л Ploana glasba. _ Rim—Bari: 21 Wmrnerjeva opera iTriistam m I»o!de<. — Prana: 19.80 Rtnwki-Kor-MVkova qpeira .Car Salten«. — 32.85 Plošče.
—	Variava: 19.35 ШтаЈшмаке božk'me puHiiui. — 20.06 Zbor. — 21 Chopinov koncert. — 21.15 ВоШпЈ »bori.
—	33.1S Plodna glasba. — Hamburg: 30.48 I.ei>« -mcdo-dlije. — lAptko: 21 Narodna glasl-a, — K6!n: 30.45 Bmciknorjeva V. almfonkla. — Prankfurt: 20.45 Ple«n* glasba. — Stuttgart: 30.15 Sohubertov elklue. — Mo-nakovo: 30.45 Weberjew bonoert. — Strattbourg: IJI Orkestralni копееаЧ.
PIONIR radiotehnike
PHILIPS RADIO
je povzročil revolucijo v radio(oni|i ■ «vojo zadnio iznajdbo.
Samo PHILIPS ima:
5-cevni Super sprejema vse valove
Samo
Din 135—
mesečno
•	Stereofonsko reprodukcijo
•	Adaptovizor skalo
•	Magično oko
•	Svetlobno kontrolno postajo
•	Popularne cene
П.ШЖН, L|DM|anof AichsontirGVfl o
Vse
vrste	_
Amerik, lournah, blagainiške knjige, salda-konti, odjem, knjižice, mape, bloke in drugo dobite po naj-nižiih cenah pri:
poslovne knjige:
blagainiške knjige, salda-:ice, mape, bloke in drugo
A. JANEŽIČ
knjigoveznica, induttrija trg. knjig In toi. zvezkov
LJUBLJANA
Florjanska nI. 14. Tel. 32-20
V delo se sprejemajo tudi vsa v knjigoveško stroko spada oča dela po najnižjih cenah
«
Slovenca" vse leto zastonj!
r
Nagradna križanha za Sv. Tri Kralje
Danes prinašamo novo nagradno križanko, katero smo obljubili. Kdor se želi udeležiti te tekme ter reševati to križanko, da bi bil med desetorico reševalcev izžreban, naj pošlje svojo rešitev na naslov: Uredništvo »Slovenca« v Ljubijani. V kuverto naj poleg pravilne rešitve dene še svoj naslov ter znamko za en dinar. Na kuverto pa naj zapiše »Križanka«. Vsakdo naj pazi, da bo rešitev najkasneje do torka 12. t. m. ▼ uredništvu. Izmed reševalcev, ki so pravilno rešili križanko, jih bo izžrebanih deset, kateri bodo dobivali dnevnik »Slovenec« vse leto 1937 zastonj! Želimo torej vsem reševalcem veliko uspeha in sreče I
Jalon c
ЈШ1 jt'4;
id ils?
Besede se začno pri številkah, nehajo pri debeli hčrtak ter pomenijo.
Vodoravno:
1. del eobe, 4. dalmatinsko mesto ln otok, 9. koroški pozdrav, 12. tuja beseda za črnogledost, 20. navadni števnik, 23. izraz pri šahu, 29 čistilno sredstvo, 39. podzemeljski hodnik, 34. nebesno telo, 36. vae v poljanski dolini, 37. pripadnik neke politične stranke, 38. del živalskega telesa, 40. vreta ostrine, 41. pravoslavni duhovnik, 42. svetopisemska oseba, 44. dalmatinsko mesto, 45. druga beseda za zaspanost, 46. del cveta, 47. trgovski izraz, 48. vodna žival, 49. pesniški izraz, 50. druga beseda za jed, 51. tuja befeda za plesni zbor, 53. del molitve, 56. svetilna priprava, 50. domača beseda za alkoholika, 58. ločilni števnik. 59. kovinski izdelek, 60. vojaška obrambna iiaj>rava, 62. angleška trdnjava v Arabiji, 64. majhen delček snovi, 66. oblika osebnega zaimka, 67. del obraza, 69. pripadnik izumrlega naroda, 71. žensko krstno ime, 72. skrajšano žensko krstno ime, 73. vrsta padavine, 75. srbsko moško krstno ime, 77. rimski bog ljubezni, 79. povezana slama, 81. druga beseda za moč, 82. druga beseda za spanje, 84. znani grški slikar, 86. Človeška naselbina, 87. druga beseda za progo, črto, 88. kuhinjska začimba. 89. romunsko mesto, 91. junak izpred Troje, 93. vrsta pesnitve, 96. ljubka žuželka, 97. zgodovinska pokrajina v Mezopotamiji, 99. druga beseda za otroka, 100. zimsko prevozno sredstvo, 101. istrski kraj, 102. moško krstno ime, 104. vrsta denarja, 105. druga beseda za stanje, 107 žensko krstno ime, 108. kraj pri Trbovljah, 109 druga beseda za pohajanje, 110. sestavina zraka, 111. kazaški poglavar, 113. del panja, 114. izdelovalec sod a ve vode, 116. finsko mesto. 117. mesni izdelek, 119. druga beseda za pretepanje, 121. osebni zaimek, 122. evropsko glavno mesto, 125 grška zgodovinska jiokrajina, 120. južna rastlina. 129. osebni zaimek, 132. del sobe, 133. tuja beseda za zvezdoslovca, 136. srbsko moško krstno ime, 137. pogansko znamenje, 138. vprašalna členim, 140. tuja beseda za razglns. 142. predlog г dajalnikom, 143. pritok Irtiša. 144. druga beseda za konec, 145. italijanska nota, 14«. vas pod Ljubljano, 149. predlog s tožilnikom. 150. osebni zaimek, 151. primorska členim, 152. kratica za tekoče lelo, 153. sibirska reka. 154. kazalni zaimek. 155. glasbeno orodje. 156. kratica za ploskovno mero, 157. časovna členica, 159. kratica pri naslovih. 160. vzklik podcenjevanja, 162. slovanska pi-
jača, 164. pritrdilna členica, 166. del voza, 168. osebni zaimek, 169. rimski denar, 171. grška črka. 173. druga beseda za učenje, 174. del obraza, 175. osebni zaimek, 176. kraj ob Savi, 178. trebušna bolezen, 181. tuja beseda za varščino, 183. izraz pri kartah, 184. lejioslovna oblika, 187. vzklik veselja, 188. tuja beseda za letopis, 189. stara vprašalna členica, 190. oziralni zaimek. 191. vrsta pesništva, 192. pritrdilna členica, 195. svetopisemska oseba. 198. moško krstno ime, 203. tri zaporedne črke iz abecede, 205. tuja beseda za zdravstvenega pomočnika, 208. časovno razdobje, 210. druga beseda za pomoto, 215. moško krstno ime, 217. tuja beseda za nasilje, 218. pripadnik izumrlega naroda, 219. ruski plemenitaš, 221. divja žival, 223. del soda, 224. vrsta denarja, 226. druga beseda za stisko, jKitrebo, 227. reklamno sredstvo, 228. rusko pristanišče, 229. natančen rokodelec, 230. tuja beseda za kočijaža, 232. kovinasta jxisoda, 233. poljski delavec, 235. krimsko mesto, 237. kemična snov, 238. oblika votle, 239. sadno drevo, 240. slovenski pisatelj in pesnik, 242. vodni padec, 244. del cerkve, 245. skrajšano žensko krstno ime, 247. tuja beseda za poziv, 249. del vojaške oprave, 251. vrsta ptičev, 252. svetopisemska oseba, 253. jugoslovanski denar. 254. vrsta zvoka, 256. domača žival, 258. svetopisemski kraj. 259. druga beseda za mikavnost, milino, 261. azijska država, 263. izraz pri kartah. 265. neurejeno stanje. 267. del rimske obleke, 268. cerkveni napev, 270. sobna oprava, 272. domača žival, 274. vrsta naglasa, 276. sestavni deli vsake stvari, 278. bavarski pritok Donave (fonetično), 279. časovna enota, 280. del suhe zemlje, 282. slovenski umetnostni zgodovinar, 283. vodna naprava. 285. ploskovna mera. 287. svetopisemska oseba, 288. skrajšano moško krstno ime, 289. narodni običaj, 290. ogrski kraj, znan po dobrem vinu, 291. evropska država, 292. tuja beseda za služabnika, 293. prebival«« glavnega grškega mesta, 294. grška črka, 296. azijska država. 296. druga beseda za grapo, 297. vprašalna členica, 298. druga beseda za vstajo, 299. štajerski kraj, 300. tatarski poglavar, 301. moško krstno ime, 302. vrsta kazni.
Navpično:
1. druga beseda za stalnega naseljenca, 2. skrajšano žensko krstno ime, 3. grič pri Belgradu, 4. druga beseda za hudobijo, 5. tibetanski duhovnik. 6. duhovna igra Josipa Keilena, 7. priprava za čiščenje žita, 8. navadna kratica pri naštevanju, 9. velika rastlina. 10. del telesa. 11. postaja ob gorenjski železnici. 13 tujn beseda za dobo, 14. rahel
veter, 15. tuja beseda za domislico, 16. skrajšano žensko krstno ime, 17. ruska sveta podoba, 18. druga beseda za stvar, 19. skrajšano žensko krstno ime. 20. slovenska reka, 2i. italijansko mesto, 22. svetopisemska oseba, 24. ruska reka, 25. lesena posoda, 26. vrsta številke. 27. letni čas, 28. krstno ime srbskega politika. 30. vrsta igre, 31. kraj pri Litiji. 32. druga beseda za Skrivno razodetje, 36. vinska trta, 36. ud družine v otroškem govoru, 38. volik kol, 39. navadni števnik, 43. druga beseda za znanost, 50. posekan prostor v gozdu, 52. nasprotno od svetlobe, 54. pevski izraz, 56. mizarsko orodje, 57. raztrgana cunja, 59. del telesa, 60. moško krstno ime, 61. vojaški duhovnik, 63. del roke, 65. avstrijsko mesto ob Donavi, 67. skrajšano žensko krstno ime, 68. znan hrib nad Kanino gorico, 70. del klasu. 72. stikališče dveh posesti, 73. tuja beseda za enakomemost. 74. kuhinjska posoda, 76. tuja beseda za prekinorsko brzojavno žico. 73. evropsko glavno mesto, 80. ameriška država, 81. dalmatinsko mesto, 82. vrsta zelenjave, 83. žensko krstno ime, 85. tuja beseda za zvezo, 86. mlinarska potrebščina, 87. tekoča voda, 88. hudobni duh, 90. druga beseda za tek, 92. kraj pri Tržiču, 94. del noge, 95. vrsta tekočine, 96. strupena žival, 98. trgovski izraz, 99. vas pri Ljubljani, 100. vrsla tekočine, 103. predlog s tožilnikom, 105. italijanska reka, 106. pritrdilna členica, 108. italijanska nota, 111. ženeko krstno ime, 112. pravopisno znamenje. 114. babilonska kraljica. 116. vrh v Julijskih Al-
pah. 117. svetopisemska oseba, 118. večerno zvo-njenje, 120. plemiško znamenje, 121. moško krstno ime, 123. vojaška priprava. 124. del obraza, 127. Papinijevo delo. 128. druga beseda za sjiono, 130. gora v Mali Aziji, 131. tujn beseda za uradni spis. 132. moško krstno ime, 133. tuja beseda za sunioza-tajevalca, 134. kratica za šjiortni klub, 135. kratica za tega leta, 138. druga beeeda za gozdarja, 139. veznik, 141. prisilno zastonjsko delo. 146. zastopnik države v inozemstvu, 147. angel oznanjenja, 158. navadni števnik, 159. navadni števnik, 161. voznikov vzklik, 163. moško krstno ime, lt>4. sestavil» celote. 165. tuja beseda za navduševalca, 167. vas pri Ljubljani, 168. druga beseda 7Л mikavnost, čar, 170. oeebno povratni zaimek, 172. vrsta pesmi, 173. nemško obdonavsko nueto, 177. druga beseda za daljavo, 179. fonetična črka, 1S0. stara členica, 182. tuja beseda za predpisano prehranjevanje, 185. španska pokrajina, 186. judovski kralj, 193. jugo-siovanska reka, 194. vrsta slikarja, 196. zdravilna rastlina, 197. vrsta zabave, 199. imajo Turki, '200. mohainedanski bog, 201. vladarski naslov, 202. veznik, 203. slovenski zdravnik, znan po svoji |x>sebni metodi zdravljenja, 204. moško krstno ime, 206. ploskovna mera, 207. vrsta pesnitve, 208. del drevesa, 209. vrsta pijače, 211. izraz pri kartah. 212. kačji ugriz, 213. moško krstno ime, 214. žensko krstno ime, 215. lahkoalletska vaja, 216. malajsko pleme, 219. vrsta dajatve, 220. poljsko orodje, '222. kranjska jed, 223. velika skala. 224. del noge, 225. gruča preti, 229. druga beseda za pisarno, 230. drug izraz za župnijo, 231. druga beseda za pretepanje, 233. živinska krma, 234. druga beseda za vrednost, 236. skupina drobnice, 239. del dvorane, 240. gozdui sad, 241. cerkveno opravilo, 243. navadni števnik, 245. bojna ladja v srednjem veku, 246. domenek za poroko, 248. občutek praznote v želodcu, 250. kraj nad Mariborom, 252. bojni prostor, 253. časovna razvrstitev dogodka, 2f>4. druga beseda za neuspeli, 255. pogosta bolezen. 257. akademski [»oklic. 258. arabski poglavar, 259. čuden človek. 260. druga beseda za ravnino, 262. vrsta žuželke. 264. dan v tednu, 266. tuja beseda za zakon, '267. del človeka, 268. del sobe, 269. vrsta maščobe, 271. skrajšano žensko krstno ime, 272. električni izraz, 273. velika ptica, 275. vojaška priprava, 277. tuja beseda za geslo. 279. svetopisemska oseba, 280. domača žival, 281. umetniški izdelek, 283. gibanje vode, 284 izraz naklonjenosti, 286. moško krstno ime.
У feo'f za ише časopisje!
Gibanie prebivalstva v celjski župniji L I93>
Celje, 31. decembra.
Številke o gibanju prebivalstva v tretji največji fari v lavantinski škofiji za 1. 1936 so zelo razveseljive. Pod zvonom sv. Danijela, kjer župnlkuje opat Peter Jurak, izkazujejo za preteklo leto njiga porok in knjiga rojstev prirastek, medtem ko je iz mrliške knjige razvidno, da je bilo to leto manj smrti kakor pa prejšnje.
Porok je bilo leta 1936 т celjski župniji 190. Od lanskega leta se je število porok zvišalo za 46. Kaže, da se zopet bližamo normalnim razmeram in boljšim časom. 1'ač pa lahko vsa zadnja leta opazujemo, da ae ženijo in možijo že bolj zreli in odrasli ljudje. Najstarejši ženin v celjski fari je bil to leto star 71 let, najstarejša nevesta pa 64 let. Pri mladih zakoncih ne moremo več zaznamovati tistih nekako čudnih slučajev, ko so se včasih možili in ženili prav za prav še otroci. Najmlajša nevesta ni bila menda stara pod 18 let in ženina menda tudi ni liilo pod 20 let. Tako vidimo tudi v tem oziru nekak preobrat na boljše. Pač pa lahko ugotovimo kakor lansko leto tudi letos, da je v mnogih slučajih nevesta starejša od ženina.
Zelo razveseljiva je bilanca rojstne in krstne knjige. Kojenih je bilo v celjski fari leta 1930 skupaj 615 otrok, od tega 324 dečkov in 291 deklic. Domačih otrok je 383, dečkov 213 in 170 deklic, tujih (rojeni v javni bolnišnici) pa 23'2, dečkov 111 in 121 deklic. Mrtvorojenih je bilo 25 otrok.
Smrtnih slučajev je bilo skupaj 440. Številka se je od lanskega leta zmanjšala za 21. Moških je umrlo 225, žensk pa 215. Celjanov je bilo 246, 120 moških in 126 žensk, tujih (umrli v bolnišnici) 194, moških 107, žensk 87. Glede smrtnih slučajev bi lahko povedali, da umirajo v glavnem starejši ljudje. Zelo veliko je umrlo ljudi, ki so dočakali nad 80 let, še več pa lakih, ki bo dočakali 70 do 80 let starosti. Otroci ne umirajo preveč, kar je zelo razveseljiv pojav. Pri rojstnih kakor pri smrtnih primerih moramo posebno glede Celjanov omeniti. da mnogo Celjanov zagleda luč sveta v javni bolnišnici, kjer jih tudi veliko sklene svoje življenje.
Številke o gibanju prebivalstva v letošnjem letu so kolikor toliko zelo razveseljive. Saj iz njih razvidimo, da je bilo več porok in rojstev, pa manj smrtnih primerov, kakor lnnsko leto.
+
Po kratki bolezni je včeraj umrl naš dobri oče, brat, stric i. t. d., gospod
Aleksander Hedžet
posestnik v 2erovinrih pri Ljutomera
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 7. januarja ob devetih Iz hiše žalosti na pokopališče v Svetinjah.
Zorovlnci, Ormož, Vertej. Ljubljana. Maribor, dne 5. januarja 1937.
Žalujoči ostali.
NAJVEČJE LJUDSKO ZAVAROVANJE
»KARITAS«
V	decembru 1936 so bile izplačane cele zavarovalne vsote
po smrti sledečih članov:
Oradlinlk Štefka Iz Crete 39, stara 10 let (brezplaSno zavarovana,
ker so zavarovani njeni staral) ; Travlzan Marija, trgovčeva žena, Bršljln 24, stara 41 let; Knafllč Jurij, čevljar, Maribor, Vrbanova 19; K 1 a J n i • k Ana, posestnlca, Trnovec 17, Ptuj ; Bllee Antonija, vdova po mlinarju, Maribor, SlomSkov trg; 2 n 1 d a r Marija, zasebnlca, Sp. Pleterje 67 ; Bela Marija, poeestnlca, Strmec 2, Sv. Urban pri Ptuju ; Dr. Bomrek Josip, profesor bogoslovja, Maribor; Pečar Frančiška, zasebnlca, Marija Gradec 19, LaSko; Štrukelj Josip, uslužbenec mestne plinarne. LJubljana, ftmartlnska S ; Barbe J Jože, rudar, 39 let, Loke 21«, Trbovlje; Zalokar Frančiška, železn. vdova, Ljubljana, Mllčlnskega 12; A v S 1 č Jože, posestnik, Stara vas 76, Videm ob Savi ; Karner Apolonlja, gospodinja. Studenci pri Mariboru; 21 brst Frančiška, kmetica, Doropolje 18, Planina pri Sovnlcl; Kos Antonija, zasebnlca, LJubež 22, Dole pri Litiji ; Lah Marija, posestnlca, Klear 32, Ptuj ; Q 1 o b o č n 1 k Marija, zidarjeva žena, Zgor. Brnik 101 ; Kramar Marija, posestnlca, Latkova vas 34; GorenJSek Ana, žena tov. delavca, Jesenice; Cojhter Frano, vlnlčar, Oreta 12;
S u 1 e r Andrej, tov. delavec, Gradec-kolonlja 6», Litija. — Ker ве je smrtno ponesrečil, Je Karltas Izplačala dvojno zavarovalno vsoto ; P e č n 1 k Jera, zasebnlca, Skocjan pri Turjaku ; Kar nični k Neža, zasebnlca, St. Brlc 42, Velenje; S avl o z zl Albin, upokojen delavec, Hrastnik 36. — Ker ■e Je smrtno ponesrečil, je Karltas Izplačala dvojno aa varovalno vsoto ; R o J n 1 k Blaž, zasebnik. Polzela 4T t Jug Alojz, krojač, Studenlce 22 ; S 1 m o n 1 6 Janez, tesar, Rožengrunt 29 ; B u 11 n Jakob, posestnik. Lesno brdo 35, Vrhnika ; P 1 8 e k Marija, posestnlca, 2upečja vas 27 ; J a m t e k Ivana, ufilteljlca, Ig pri LJubljani ; B • r a n t č Marija, posestnlca, Clrkovce 1, Pragersko ; S m o n Frančiška, posestnlca, Sv. Krištof 63 ; Dre8a Ivana, tov. delavka, Javornlk 90 ; Turnaek Fanl, tov. delavka. Breg 19, Polzela; Ogrizek Marija, zasebnlca, Cerovec 4 ; Langerhole Franc, železn. ključavničar, Medvode 9; Z g o n e Frančiška, zasebnlca, LJubljana, Prisojna ul. 1.
V	decembru 1936 se je prijavilo v Karitas 837 novih članov I
Pojasnila »n navodila dobite brezplačno pri :
»KARITAS«, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice »KARITAS«, Maribor, Orožnova ulica št. 8
Presenetljiva odkritja
raziskav v raznih državah
0 PUDRU ZA LICE
Poročilo komisije znamenitih zdravnikov
Štirje slavni zdravniki so baS končali svoja znanstvena raziska-vanja v pogledu učinka pudra na kožo. Poizkusi so bili Izvršeni pri 467 ženah raznih let starosti. Ugotovljeno Je, da vsebujejo nekatere vrste pudra trda zrnca, kl dražijo in razširjajo kožne znojnice ter povzročajo Izpuščaje ln zajedalce. Izkazalo pa se je tudi, da puder Tokalon nima takih trdih zmc. On Je čudovito fin in prijeten, ker Je »z zrakom prevetren«, razprostire se gladko in enakomerno, pokrivajoč kožo i tankim nevidnim ogrinjalom lepote. Puder Tokalon Je po patentiranem načinu kombiniran i smetanovo peno. Zaradi tega se obdrži na licu osem ur. Niti veter, nltt potenje ne morejo pokvariti prekrasne mat polti, kt Jo daje ta puder. Zate-
člt« n le dane» k pudru Tokalon, znanstveno preizkušenemu tn sigurnemu pudru xa lice.

Zahvala
Vsem onim, kt ste se spomnili na Se zlate tetke, gospodične
Franje Ban
da ste Jo obiskali, kropili In Jo spremili na njeni zadnji poti, tisočera vam hvala. Najlepšo hvalo smo pa dolžni preč. g. župniku Alojziju KoSmerlJu za njegove pogoste prijazne posete ter lepo pripravo naSe ljube tetke za večnost. Istotako gosp. zdravniku dr. Fran ti Mlsu za njegov trud, da bi nam ohranil pokojnlco. Največjo hvalo pa blagi gospe dr. Ancl Tauzesovl, kl nam Je s svojo požrtvovalnostjo ln ljubeznivostjo stala noč ln dan ob strani, nas tolažila In nam lajšala hudo bol. In tudi vam, gospodje Bežigrajski pevci, za srce segajoče žalostlnke iskrena hvala.
Ohranite našo ljubo tetko v lepem spominu ln molite z'anjo.
Masa zaduSnica se bo darovala dne 19. Januarja 1937 ob pol sedmih zjutraj v farni cerkvi pri sv. Petru.	•
V Ljubljani, dne S. januarja 193T.
2ALUJOOI OSTALI
Širite .Slovenca'
+
Vsemogočni je poklical k svoji ljubljeni hčerki našo nad vse ljubljeno taščo, staro mamico, gospo
Terezijo Zupančič
roj. Hren
Skrbno pripravljena za večnost je danes ob pol šestih zjutraj v 82. letu starosti umrla.
Pogreb pokojnice se bo vršil v sredo, dne 6. januarja 1937 ob štirih popoldne z Vidovdanske ceste št. 9 na pokopališče k Sv. Križu.
Planina-Ljubljana, dne 5. januarja 1937.
Z. Kopitar t otroci.
Brez posebnega obvestila.
„SlovenCcva" podružnica
Ltubllana, TgrSevo cesta
(palača Poštni dom)
Vsem sorodnikom ln znancem naznanjamo žalostno veat, da nam je umrla po dolgi ln mučni bolezni, pre-vldena s sv. zakramenti, v 62. letu starosti, nača nadvse ljubljena soproga, sestra, svakinja ln teta, gospa
Marija Babuder roi. Gregorčič
Pogreb drage pokojne bo v četrtek, dne 7. Januarja 1937 ob 8 zjutraj lz hiSe žalosti na unsko pokopališče.
Unec pri Rakeku, Ljubljana, dne Б. januarja 1937.
2ALUJOCI SOPROG IN OSTALO SORODSTVO
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki sem
jih prejela ustno ali pismeno ob nenadomestljivi izgubi mojega predobrega soproga, strica, svaka in zeta, gospoda
Valentina Skander
posestnika in trgovea v Spodnji Šiški
se tem potom vsem najlepše zahvaljujem. Iskreno zahvalo
izrekam čč. duhovščini, pevcem Narodne čitalnice za ganljive žalostinke, darovalcem vencev in cvetja, načelstvu Električne zadruge ter vsem onim, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili v zadnje domovanje. Vsem za vse še enkrat prisrčna hvala. Ljubljana - S p. Šiška, dne 5. januarja 1937.
Globoko žalujoča soproga.
Barclay:
11
Rožni venec
Roman.
Vse ure, ki sem prebil jih s tebô, niz biserov, predraga, so in se blesté,
in dalje, besedo za besedo, kakor ji je bil zapovedal Garth Dalmaine, dokler ni izzvenel poslednji akord.
Ko se je Jana vrnila z odra, je stal Garth še vedno ob vznožju stopnic. V obraz je bil prav tako bled ko prej, toda oči niso kazale več tiste duševne napetosti, ki jo je bila prisilila, da se je vrnila na oder.
Zdaj se je utrinjala v njih čudovita luč — sijale so kakor bi molile in Jani je seglo do srca, ker takega ni videla Gartha še nikoli.
Nasmehnila se mu je, ko se je spuščala počasi niz stopnice, in mu nehote stegnila obe roki nasproti. Garlh je stopil tesno k njej in ju vzel v svoje.
Nekaj hipov ni zmogel nobene besede; potem se mu je pa drhteče utrgalo z ustnic: >Moj Bog, o moj Bog!«
Jana mu je vprašujoče pogledala v sijajoči oči, in tudi v njenih se je posvetilo od veselja. »Moje petje vam je torej ugajalo?«
»Ako mi je ugajalo?« je odvrnil in v njegovih nežnih potezah se mu je brala čudna zadrega. »Ne vem,« je dodal po kratkem presledku.
#Cemu pa potem to laskavo odobravanje?« se je «smejala.
»Ker ste odstrli kopreno, da sem mogel za kratek hip pogledati v vaš skriti notranji svet.«
Držal je njene roke še vedno v svojih, pri zadnjih besedah se je počasi окгепП, se sklonil in ji poljubil eno roko za drugo s sveto spoštljivostjo; potem ju je izpustil ter stopil ob stran in Jana je odšla sama na ploščad.
Garthov rožni venec.
Jana je ostala tisti večer le nekaj minut med družbo v dvorani. Zabava je ni prijala in poveličevanje, s katerim so jo obsipali, ji je bilo zoprno. Hrepenela je po svoji tihi sobi, da bi v miru premišljevala, kar je doživela danes z Garthom. Ni prav vedela, kako naj si razlaga njegovo vedenje; jasno ji je bilo samo, da jo je doletelo nekaj novega in Dal-mainovi poljubi so budili v njej čustva svoje vrsle. Mučno jo je prešinilo, ko je pomislila, kako ji je po-ljuboval dlani in vendar se je zgodilo s tako spoštljivostjo, kakor bi jih bil s tem posvetil za nova lepa dela. Nekaj jo je priganjalo, da si je začela vedno znova ogledovali te roke, kakor bi se hotela prepričati, ali ni ostalo na njih kakšno znamenje.
Slednjič je ni več strpejo, dvignila se je, da bi odšla v sobo. Kakor tudi pa je bila narahlo vstala, je bil Gart že pred njo pri vratih. Ni si mogla pojasniti, odkod se je vzel tako iznenada, ker ga je bila videla pravkar govoriti z Myro.
Gart ji je sledil v vežo, prižgal zanjo luč in ji dal v roko srebrni svečnik. Jano je jezila njegova očitna razigranost, ki se ji ni mogla pridružili. Čutila je tudi, da mora nekaj reči. Molk 11 govoril preveč o stvareh, o katerih bi ne bi govoril. Vzela je zato hitro sveči»
i je da i iz
rok, in šele, ko je bila že sredi stopnic, se je obrnila in rekla: »Lahko noč, Dal, zamudili boste najlepši del zabave, ako boste ostajali predolgo tu zunaj.«
»Ne, ne,« je odvrnil, »ničesar ne bom zamudil in me tudi ne pogrešajo. Čakal sem samo, dokler bi ne odšli vi. Ne bom se vračal več v dvorano, grem samo v park, da se naužijem nekoliko večernega hladu. Pod visokimi hrasti bom molil svoj rožni venec. Do nocoj nisem vedel, da ga imam, zdaj pa vem.«
»Mislila sem, da jih imate najmanj kakšen ducat,« je odvrnila Jana suho.
»Bili ste v zmoti,« je odgovoril Garth. »Imam samo enega, tega pa z mnogimi biseri. Cim bom sam, jih začnem prebirati.«
»Pa na križ ne pozabite.«
»Tako daleč še nisem,« je menil Garth. »Moj rožni venec nima križa.«
»Bojim se, da ni na svetu nobenega pravega rožnega venca brez križa, Dal,« je odvrnila Jana, »in bojim se tudi, da bodete svojega težko nosili, ko ga nekoč najdete.«
Toda Garth se nI dal zmesti, ampak jc dejal upa-polno: Ce ga najdem, upam...« Nehote se je ozrla na svoje roke. Videl je in se nasmehnil, četudi je pri te mdo las zardel, »upam si ga pogumno zadeti na rame,« je dostavil.
Jana se je namerila, da bi odšla, toda Garth jo je zadržal.
»Prosim, samo še trenutek, gospodična Champion,« je rekel. »Rad bi vas nekaj vprašal. Smem li, ali pa boste rekli, da sem predrzen in nesramen, če storim?«
rt N
j< SE
a S.S ^ QÛÛ O
o O O S-
S.S5? • » •
« И
« u
«J «
M w « '
«a&tjj
1'oi «
z
~ ® - fi.
a o a r< a a « »
N N N ^ U » 4> rt
> ► " 2 Iч«1» J
O O
s
o n a
"N
a
-m ► « ►
Sji.Î
•s « g-£■ = £
Л 5Л S
O SI
i-i
« S-Š-Š e »ti
J! o; a ja T -IN,40
6
s
Z» »Jugoslovansko tiskarno« » Ljubljani: Karel Cet,
Izdajatelj: Ivan Rakoveo.
Urednik: Viktor Čenči«.