URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 47	Ljubljana, 16. novembra 1972 Cena 9 dinarjev	Leto XXIX
359.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skup-ščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o notranjih zadevah
Razglaša se zakon o notranjih zadevah, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 8. novembra 1972.
St. 021-70/72
Ljubljana, dne 8. novembra 1972.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o notranjih zadevah
UVODNA NAČELA
I
Varstvo neodvisnosti in nedotakljivosti države, varstvo ustavne ureditve, varstvo samoupravnih pravic človeka in občana v združenem delu in na drugih pod-r°čjih ter drugih pravic in svoboščin človeka in občana, varstvo družbenega premoženja, zagotavljanje osebje in premoženjske varnosti občanov ter nadaljnjega svobodnega družbenega, razvoja je ustavna pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov.
II
Delovni ljudje in občani uresničujejo te svoje pra-v*ce in dolžnosti na temelju družbene samozaščite v Svojih organizacijah s tem, da oblikujejo patriotično 2avest o varovanju socialističnega samoupravnega sijema, zasnovanega na dosežkih narodnoosvobodilne “orbe in socialistične revolucije, preprečujejo škod-Ijiva in družbeno negativna ter sovražna dejanja,, raz-''ijajo varnostno kulturo, krepijo odgovornost ter na ernelju ustave in zakonov v samoupravnih aktih do-°Č£*jo pravila ponašanja in organizirane oblike samozaščite in sodelujejo z organi za notranje zadeve pri 2Polnjevanju njihovih nalog, določenih z zakonom ali Predpisom izdanim na podlagi zakona.
III
K
Organi za notranje zadeve družbenopolitičnih ^Upnosti so dolžni sodelovati pri izgrajevanju sistema rUžbene samozaščite, zlasti tako, da delovne ljudi in °kčane v njihovih organizacijah ali na drug način
obveščajo o vsebini in oblikah sovražnega delovanja ter družbeno škodljivih pojavih in dejanjih.
IV
Družbenopolitične skupnosti so dolžne zagotavljati potrebne materialne in druge pogoje za vsestranski razvoj in uveljavljanje družbene samozaščite ter za učinkovito uresničevanje pravic in dolžnosti organov za notranje zadeve, določenih z zakonom.
I.	SKUPNE DOLOČBE
1.	člen
Notranje zadeve so zadeve državne varnosti, zadeve javne varnosti in upravne zadeve, ki jih po tem zakonu in drugih predpisih opravljajo organi za notranje zadeve.
Notranje zadeve so zadeve splošnega pomena za republiko.
2.	člen
Organi za notranje zadeve so republiški sekretariat za notranje zadeve, uprave javne varnosti, postaje milice s splošnim delovnim področjem in organi, ki jih ustanovijo občinske skupščine za opravljanje upravnih notranjih zadev iz občinske pristojnosti.
Dvoje ali več občinskih skupščin lahko ustanovi skupni upravni organ za notranje zadeve.
Z,a organe, ki jih ustanovijo občinske skupščine za opravljanje upravnih notranjih zadev, veljajo samo določbe 11., 62., 63., 64., 123., 124., 129., 130., 133., 134., 135. in 138. člena tega zakona.	\
3.	člen
Delavci organov za notranje zadeve morajo pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti braniti in varovati življenje ljudi in dostojanstvo človeka in smejo uporabljati le tiste prisilne ukrepe, ki jih zakon določa, in s katerimi se z najmanjšimi škodljivimi posledicami za občane ter organizacije združenega dela in druge organizacije doseže izvršitev uradne naloge.
Predstojnik organa za notranje zadeve, kateremu občan, organizacija združenega dela ali druga organizacija naznani, da' je delavec organa za notranje zadeve pri opravljanju službe ukrenil proti njej nekaj, kar nima podlage v zakonu, ali storil nekaj, kar je v nasprotju z njegovo dolžnostjo, da spoštuje človeško dostojanstvo, mora tistega, ki mu je to naznanil, če to zahteva v 30 dneh obvestiti, kaj je v zvezi s tem ukrenil.
4.	člen
Za pooblaščene uradne osebe službe javne varnosti se štejejo miličniki in drugi delavci na delovnih mestih, ki so kot taka določena v splošnem aktu sveta delovne skupnosti delavcev organov za notranje zade-
ve pri republiškem sekretariatu za .notranje zadeve. V aktu, ki ga sprejme republiški sekretar ža notranje zadeve, potem ko je dobil mnenje sveta delovne skupnosti službe državne ,varnosti, je določeno, kateri delavci službe državne varnosti so pooblaščene uradne osebe.
Pooblaščena uradna oseba ima posebno izkaznico.
Pooblaščene uradne osebe imajo' pravico in dolžnost imeti in nositi orožje in strelivo v skladu s predpisom, ki ga izda republiški sekretar za notranje zadeve.
5.	člen
Organi za notranje zadeve in njihovi delavci morajo v mejah z zakonom določenih pristojnosti in svojih pooblastil pomagati občanom, organizacijam združenega dola in drugim organizacijam, če je ogroženo njihovo življenje, pravice ali premoženje.
6.	člen
Organizacije združenega dela in druge organizacije,, državni organi in občani pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam teh organov pri izpolnjevanju nalog s področja varstva z ■ . ivo določenega reda, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in mira, preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj in odkrivanja ter prijemanja storilcev kaznivih dejanj.
7.	člen
Občan, ki se med opravljanjem nalog iz prejšnjega člena poškoduje, zaradi take poškodbe zboli ali izgubi delovno zmožnost, je zavarovan po predpisih o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kakor oseba v delovnem razmerju za primer nesreče na delu. Osnova za odmero pravic je najmanj osebni dohodek, ki ga ima miličnik s petimi leti zavarovalne dobe.
Če občan v printerih iz prejšnjega odstavka izgubi življenje, imajo družinski člani po njem pravico do družinske pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Družina občana, ki je izgubil življenje v primerih iz 6. člena tega zakona, ima pravico do < nkrat. n denarne pomoči v višini, kot jo prejme družina- miličnika, ki ima najmanj pet'let delovne dobe.
Občan, ki je pomagal v primerih iz G. člena tega zakona, ima tudi pravico do povračila škode, ki jo ima zaradi dane pomoči.
Če. se uvede zoper občana kazenski ali civilni postopek, ki sta v zvezi z dejavnostjo občana iz 6. člena tega zakona, zagotovi organ za notranje zadeve takemu občanu strokovno pravno pomoč v tem postopku.
Sredstva, ki so potrebna za uresničevanje pravic iz prejšnjih odstavkov, zagotovi Socialistična republika Slovenija.	,
8.	člen
Organizacije združenega dela in druge organizacije ter državni organi, pri katerih je zaradi posebnosti njihovih stavb in poslovnih prostorov, načina dela in poslovanja ali iz kakšnega drugega vzroka potrebno sistematično varstvo naprav, orodja, surovin, spisov, arhiva ali predmetov znatne vrednosti, so dolžni ustrezno zavarovati te dobrine pred uničenjem, poškodovanjem, tatvino , in drugimi oblikami škodljivstva.
Organizacije in organi iz prvega odstavka tega člena lahko organizirajo posebno službo zavarovanja-
Če organizacija oziroma organ iz prvega odstavka tega člena ne pod vzame potrebnih ukrepov za zavarovanje, lahko določi republiški sekretar za notranje zadeve, kaj mora organizacija oziroma organ v ta namen storiti.
Natančnejše predpise o organizaciji ter o pravicah in dolžnostih posebne službe zavarovanja izda republiški sekretar za notranje zadeve.
9.	člen
Organi za notranje.zadeve izvršujejo v mejah svoje pristojnosti obrambne priprave v skladu s posebnimi predpisi.
10.	člen
Organi za notranje zadeve obveščajo javnost 0 vprašanjih s svojega delovnega področja, ki so P°' membna za občane ter organizacije združenega dela in druge organizacije, in o ukrepih za njihovo reševanje ter dajejo o takih vprašanjih informacije zastopnikom tiska in drugih oblik- javnega obveščanja.
Organi za notranje zadeve dajejo občanom ter organizacijam združenega dela in drugim organizacijam obvestila o vprašanjih, ki jih neposredno zanimajo, če s takšnim obveščanjem ne nastane škoda koristim službe ali upravičenim koristim občana, organizacije združenega dela ali druge organizacije, na katero se nanaša obvestilo. Obvestila in podatke pa jim odrečejo, če gre za državno, vojaško ali uradno tajnost.
Podatke in obvestila o delu organa za notranj® zadeve daje njegov predstojnik ali delavec, ki ga on določi.	,
11.	člen
Zakoni -in drugi predpisi o republiški upravi SR 'Slovenije in o organizaciji republiške uprave SR Slovenje, o samoupravljanju delovnih ljudi in delovnih razmerij v teh organih, o sredstvih za njihovo delo i*1 o socialnem zavarovanju veljajo tudi za organe za notranje zadeve, če ni zanje s tem zakonom drugače določeno.
II. JAVNA VARNOST
a)	Zadeve javne varnosti
12.	člen
Zadeve javne varnosti so: varovanje življenja lju'~ di in premoženja; varovanje določenih osebnosti h1 objektov; preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj; odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in njihovo izročanje pristojnim organom; dajani6 kriminalističnih strokovnih mnenj; vzdrževanje javnc' ga reda in mira; urejanje in nadzorovanje prometa na cestah; dajanje nujne pomoči, da se odpravijo posl6' dice, nastale zaradi splošne nevarnosti, ki jo povzročii0 elementarne in druge nesreče: nadzorovanje gibanja ^ zadrževanje ljudi na meji: kontroliranje potniškeS3 prometa čez državno mejo in opravljanje zadev, ki v zvezi z ugotavljanjem in reševanjem mejnih inC1 dentov in drugih kršitev meje.
/

13.	člen
Vzdrževanje javnega reda in mira obsega izvrševanje ukrepov za varovanje družbene discipline na področjih, na katerih organi za notranje zadeve na podlagi predpisa . družbenepolitične skupnosti preprečujejo, odkrivajo in naznanjajo prekrške in njihove storilce.
Z republiškim zakonom se določijo ukrepi za vzdrževanje javnega reda in mira, ki imajo pomen za območje republike.
14.	člen
Za nadzorstvo nad izvrševanjem občinskih, predpisov o javnem redu in miru in komunalni urejenosti lahko ustanovi občniska skupščina občinsko stražo.
Delavci, ki opravljajo službo občinske straže imajo med opravljanjem službe pravico legitimiranja in druge pravice in dolžnosti, ki jih določa občinska skupščina s svojim odlokom.
Službena obleka delavcev, ki so določeni za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, po barvi, kroju in označbah ne sme biti enaka uniformi miličnikov.
Republiški sekretar za notranje zadeve izda navodilo o sodelovanju in medsebojni pomoči med postajo milice in občinsko stražo.
b)	Organi javne varnosti
15.	člen
Operativne in druge ukrepe na področju javne Varnosti opravljajo republiški sekretariat za notranje zadeve, uprave, javne varnosti, postaje milice s splošnim in posebnim delovnim področjem in posebne enote milice (v nadaljnjem besedilu: služba javne varnosti).
10. člen
Republiški sekretariat za notranje zadeve na področju javne varnosti:
—	organizira in skrbi za izvrševanje predpisov.na tem področju;
—	ukrepa na področju zatiranja kriminalitete v zapletenih primerih in v primerih, ki imajo pomen za republiko ali federacijo;
—	opravlja kriminalistična raziskovanja in daje s tega področja strokovna mnenja;
—	organizira in vodi varovanje določenih oseb in objektov;
—	opravlja v mejah svoje pristojnosti kontrolo gibanja na državni meji in potniškega prometa čez državno mejo ter zadeve, ki so v zvezi z ugotavljanjem hiejnih incidentov;
—	opravlja naloge s področja javnega reda in mira iz republiške pristojnosti;
—	opravlja zadeve s področja varnosti cestnega Prometa, za katere je pristojen po posebnih predpisih;
—	skrbi za sprejemanje delavcev v organe za notranje zadeve, organizira in vodi strokovno izobraže-vanje delavcev teh organov;
—	skrbi za uniformo, orožje, tehnična sredstva in °Premo v organih za notranje zadeve, upravlja tehnič-Pa sredstva in sredstva/za zveze ter skrbi za nabavo, dopolnitev in vzdrževanje teh sredstev;
—	sodeluje z organi javne varnosti tujih držav in ^ mednarodnimi organizacijami v vprašanjih s področja javne varnosti;
—	odloča o pritožbah zoper odločbe, ki jih izdajajo v upravnem postopku uprave javne varnosti;-
—	zbira podatke, ki imajo pomen za republiko in jih evidentira;
—	opravlja druge zadeve javne varnosti, ki jih
določa zakon.	*
17.	člen
Uprava javne varnosti je področni organ republiškega sekretariata za notranje zadeve za opravljanje zadev javne varnosti iz republiške pristojnosti.
Upravo javne varnosti ustanovi z odločbo republiški sekretar za notranje zadeve in ji določi območje.
Upravo'javne varnosti vodi načelnik uprave, ki je za svoje delo neposredno odgovoren republiškemu sekretarju za notranje zadeve.
Načelnika uprave javne varnosti imenuje brez razpisa in razreši republiški sekretar za notranje zadeve potem, ko je dobil mnenje prizadetih občinskih skupščin.
18.	člen
Uprava javne varnosti:
—	odkriva kazniva dejanja, odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj in jih izroča pristojnim orga-
i nom;-
—	odkriva, prijema in izroča pristojnim organom pobegle storilce kaznivih dejanj in druge iskane osebe;
—	opravlja določene zadeve s področja varovanja z ustavo določenega reda;
—	preprečuje kazniva dejanja in prekrške;
—	opravlja kriminalistično-tehnična opravila;
—	obravnava kršitve mejnega režima in druge pojave v zvezi z državno mejo ter skrbi za izvajanje mednarodnih sporazumov, ki urejajo vprašanja prehajanja čez državno mejo;
—	vzdržuje javni red in mir;
—	nadzoruje promet na javnih cestah;
—	varuje določene osebe in objekte;
—	organizira pomoč, da se odpravijo posledice, nastale zaradi splošne nevarnosti, ki jo povzročijo elementarne in druge nesreče;
—	izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah prehajanja čez državno mejo;
—	sodeluje z obmejnimi organi javne varnosti sosednjih držav v zadevah svojega delovnega področja;
—	opravlja druge zadeve s področja javne varnosti, ki jih določi republiški sekretar za notrane zadeve.
Uprava javne varnosti je dolžna dajati občinski skupščini letna poročila o svojem delu in občasne analize o stanju javne varnosti na svojem območju.
Uprava javne varnosti lahko opravlja s pooblastilom republiškega sekretarja za notranje zadeve za sebe in za, postajo milice z območja uprave tudi zadeve s področja delovnih razmerij, strokovnega izobraževanja, operativne evidence in statistike, materialno-finaučne-ga poslovanja ter vzdrževanje tehničnih sredstev in opreme.
19.	člen
Postaja milice s splošnim delovnim področjem (v nadaljnjem besedilu: postaja milice) je organ za neposredno opravljanje nalog s področja javne varnosti na območju občine.
Na območju občine je praviloma ena postaja milice. Postaja milice ima lahko oddelke za opravljanje nalog z njenega delovnega področja na določenem območju občine.
Postajo milice oziroma njen oddelek ustanovi in dikpravi občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
Za območje mesta ter dveh ali več občin je lahko skupna'postaja milice. Skupno postajo milice ustanovi in odpravi mestna skupščina oziroma skupščina prizadetih občin v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
Pobudo za ustanovitev in odpravo postaje milice lahko da občinska skupščina ali republiški sekretar za notranje zadeve.
Pri ustanovitvi postaje milice oziroma njenega oddelka je potrebno upoštevati stanje javne varnosti, strukturo in število prebivalstva, gospodarsko in kulturno razvitost, gostoto cestnega prometa, migracijska gibanja, turizem in druge okoliščine, ki so značilne za območje, za katero naj se ustanovi postaja milice.
20.	člen
Postaja milice:
—	varuje življenje in osebno varnost ljudi in pre- . moženjaj'
—	preprečuje kazniva dejanja, odkriva dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj in druge iskane osebe:
—	opravlja določene zadeve s področja varovanja z ustavo določenega reda;
—	vzdržuje javni red in mir;
—	nadzoruje,in ureja promet na javnih cestah;
—	pomaga, da se odpravijo posledice, nastale zaradi splošne nevarnosti, ki jo povzročijo elementarne in druge nesreče;
—	zagotavlja državnim organom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam z javnim pooblastilom izvršitev nalog, ki spadajo v njihovo pristojnost, če naletijo pri njihovi izvršitvi na fizično upiranje, ali če ga upravičeno pričakujejo;
—	sodeluje z občinskim upravnim organom, pristojnim za notranje zadeve, v vprašanjih, ki spadajo v delovno področje postaje;
—	predlaga uvedbo postopka o prekršku, določenim s predpisom, ki ga neposredno izvršuje postaja;
.— opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon ali predpis izdan na podlagi zakona.
Postaja milice v obmejni občini nadzira tudj potniški promet čez državno mejo in gibanje v mejnem pasu.
21.	člen
Postaja milice s posebnim delovnim področjem je strokovna enota uprave javne varnosti za neposredno opravljanje posameznih nalog iz 20. člena tega zakona.
Postaja milice s posebnim delovnim področjem je odgovorna poleg svoje osnovne naloge tudi za izvršitev nalog iz 1., 2., 3., 4., 6. in 10. alinee 20. člena tega zakona.
Postaja milice s posebnim delovnim področjem je v organizacijski sestavi uprave javne varnosti.
22.	člen
Postajo milice s posebnim delovnim področjem oziroma njen oddelek ustanovi in določi njeno osnovno nalogo, ter območje republiški sekretar za notranje zadeve.
Za ustanovitev postaje milice -s posebnim delovnim področjem oziroma njenega oddelka se uporabljajo merila iz zadnjega odstavka 19. člena tega zakona.
23.	člen
Z odločbo o ustanovitvi postaje milice, njenega oddelka in postaje milice s posebnim delovnim področjem in njenega oddelka se določita kraj, kjer je sedeji postaje, število miličnikov in drugih delavcev na postaji oziroma oddelku postaj milice.
24.	člen
Komandirja postaje milice imenuje brez razpisa in ga razreši občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
Pobudo za imenovanje in razrešitev komandirja postaje milice lahko da občinska skupščina ali republiški sekretar za notranje zadeve.
Komandirja postaje milice s posebnim delovnim področjem, pomočnika komandirja postaje milice ter komandirja oddelka postaje milice imenuje brez razpisa in razreši republiški sekretar za notranje zadeve.
25.	člen
Komandir postaje milice je odgovoren za svoje delo in delo postaje milice ter njenega oddelka občinski skupščini in republiškemu sekretarju za notranje zadeve. Komandir postaje milice poroča občinski skupščini in njenerhu politično-izvršilnemu organu, ki je pristojen za notranje zadeve, na njihovo zahtevo ali iz lastne pobude o vprašanjih s področja organizacije in dela postaje ihilice oziroma oddelka.
Komandir oddelka postaje milice je za svojte delo in delo oddelka odgovoren komandirju postaje milice.
Komandir postaje milice s posebnim delovnim področjem je odgovoren za svoje delo in delo postaje načelniku uprave javne varnosti, komandir oddelka postaje milice s posebnim delovnim področjem pa komandirju postaje.
26.	člen
Za trajno opravljanje določenih nalog s področja javne varnosti lahko republiški sekretar za notranje zadeve ustanovi posebno enoto milice. Z ustanovitveno odločbo se določijo delovno področje, notranja organizacija in sistemizacija delovnih mest posebne enote:
27.	člen
Če je to v interesu varovanja z ustavo določenega reda ali vzdrževanja javnega reda in mira, lahko republiški sekretar za notranje zadeve sestavi'iz pooblaščenih delavcev organov za notranje zadeve, učencev šolskega centra in rezervnih miličnikov posebno enoto milice za izvršitev določene uradne naloge in v ta namen odredi koncentracijo tehničnih sredstev in opreme, ki je v uporabi teh organov in enot.
V odločbi o sestavi posebne enote iz prejšnjega odstavka je potrebno imenovati poveljnika enote in določiti nalogo, sestavo, oborožitev in tehnično opremo posebne enote milice.
Posebno enoto milice lahko sestavi v mejah svoje pristojnosti načelnik uprave javne varnosti iz miličr hikov uprave javne varnosti in postaj milice, ko je dobil soglasje republiškega sekretarja za notranje zadeve.
28.	člen
Pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve je godba milice. Godba milice'je posebna enota milice.
c)	Miličniki
29.	člen ,
Miličniki so uniformirani in oboroženi delavci v organih javne varnosti, ki opravljajo zadeve neposrednega vzdrževanja javnega reda in mira, nadzorstva in urejanja prometa na javnih cestah, nadzorstva potniškega prometa čez državno mejo ter druge zadeve, Pri katerih je zaradi njihove narave ali pogojev potrebno, da jih opravljajo uniformirani delavci organov za notranje zadeve.
č) Rezervni miličniki
30.	člen
Vojaški obvezniki, ki imajo vojni razpored v enoti milice, so rezervni miličniki.
Rezervni miličnik je lahko samo vojaški obveznik, ki ni bil obsojen zaradi enega izmed kaznivih dejanj, navedenih v drugi alinei prvega odstavka 71. člena tega zakona.
31.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve lahko kli-če poleg primerov iz 52. člena zakona o vojaški obveznosti (Uradni list SFRJ, št. 8-84 69) rezervne miličnike tudi za opravljanje določenih mirnodobnih nalog s Področja javne varnosti in jih razvršča v posebne enote milice ali jih dodeljuje postajam milice in njihovim oddelkom ter postajam milice s posebnim delovnim Področjem kot pomoč in dopolnitev pri opravljanju njihovih halog.
32.	člen
Rezervni miličniki ki so klicani za opravljanje nnirnodobnih nalog, se lahko uporabljajo za vzdrževanje javnega reda in mira, če je le-ta huje kršen, ob elementarnih in drugih nesrečah, za zavarovanje državne meje, za uničevanje večjih oboroženih skupin, ki ogrožajo ali rušijo z ustavo določen red, ali za opravljanje drugih nalog, ki jih ima služba javne varnosti.
33.	člen
Rezervni miličniki so med opravljanjem vojaškega strokovnega pouka ali nalog javne varnosti v uniformi in oboroženi.
Uniforma rezervnega miličnika je enaka uniformi Miličnika.	\	■	, .
34.	člen
Pri opravljanju nalog javne varnosti je rezervni Miličnik pooblaščena uradna oseba.
35.	člen
Rezervni miličnik opravlja naloge javne varnosti po ukazu starešine enote milice, kateri je dodeljen oziroma po ukazu pooblaščene uradne osebe, pod vodstvom katere se opravlja uradna naloga.
36.	člen -
Rezervni miličnik, ki je poklican na vojaški strokovni pouk ali za opravljanj fe nalog javne varnosti, dobi v uporabo uniformo in osebno opremo ter ima pravico do brezplačne preskrbe in nastanitve, dokler je v sestavi enote milice ali je njej dodeljen.
37.	člen
Rezervni miličniki se izpopolnjujejo v vojaškem strokovnem pouku in strokovno pripravljajo za opravljanje nalog javne varnosti v tečajih, ki jih organizira republiški sekretariat za notranje zadeve. Učni program za- tak tečaj predpiše republiški sekretar za notranje zadeve.	)
38.	člen
Rezervnemu miličniku se med trajanjem vojaškega strokovnega pouka v rezervni enoti milice ali med opravljanjem ■ nalog javne varnosti v enoti milice nadomesti osebni dohodek oziroma zaslužek, izgubljen med njegovo odsotnostjo z dela, po 54. členu zakona o vojaški obveznosti.
Rezervnemu miličniku, ki ni v delovnem razmerju, gre med opravljanjem nalog javne varnosti v enotah milice denarno nadomestilo v znesku, ki ga določi republiški sekretar za notranje zadeve.
39.	člen
Rezervni miličnik,.ki se med trajanjem vojaškega ' strokovnega pouka v rezervni enoti milice poškoduje ali zaradi take poškodbe zboli tako, da ima telesno okvaro s stopnjo najmanj 20 %, ima pravico do enkratne denarne pomoči, ki se odmeri glede na stopnjo telesne okvare. Stopnja telesne okvare se ugotavlja po predpisih o mirovnih vojaških invalidih.
Če rezervni miličnik v okoliščinah iz prejšnjega odstavka izgubi življenje, pripada enkratna denarna pomoč njegovi družini po predpisih o oboroženih silah SFRJ.
Denarna pomoč iz prejšnjih odstavkov se plača iz sredstev republiškega sekretariata za notranje zadeve.
40.	člen
Rezervni miličnik, ki se med opravljanjem nalog javne varnosti poškoduje, zaradi take poškodbe zboli ali izgubi delovno zmožnost, je zavarovan po predpisih o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kakor oseba v delovnem razmerju za primer nesreče na delu. Osnova za odmero pravic je najmanj osebni dohodek, ki ga ima miličnik s petimi leti zavarovalne dobe. /
Če rezervni miličnik'med opravljanjem nalog javne varnosti ali v zvezi s takim opravljanjem izgubi življenje, imajo družinski člani po njem pravico do družinske pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Rezervni miličnik, ki pri opravljanju nalog javne varnosti izgubi življenje, se za stroške organa, pri ka-
terem je delal, pokoplje v kraju, ki ga določi njegova družina.
Družina rezervnega miličnika, ki pri opravljanju nalog javne varnosti izgubi življenje, in ki jo je le-ta preživljal, ima pravico do enkratne denarne pomoči. Ta pomoč ne sme znašati manj, kot znašajo skupni prejemki, ki jih je delavec imel v zadnjih šestih- mesecih. Za rezervnega miličnika, ki ni bil v delovnem razmerju, se ta pomoč določi po povprečnem osebnem dohodku miličnika s petimi leti delovne dobe. O višini enkratne denarne pomoči- odloča republiški sekretar za notranje zadeve.
.	41. člen
Rezervni miličnik, ki stori kaznivo dejanje iz 2. alinee prvega odstavka 71. člena tega zakona, ali huje krši red in disciplino .v rezervni enoti milice ali enoti milice, se izključi iz sestva rezervne milice.
III.	POOBLASTILA DELAVCEV SLUŽBE JAVNE VARNOSTI
42.	čleh
Pooblaščene uradne osebe službe javne varnosti so dolžne opravljati naloge varovanja življenja in osebne varnosti ljudi, preprečevanja kaznivih dejanj in prijemanja njihovih storilcev, vzdrževanja javnega reda in mira ter urejanja in nadzorstva cestnega prometa ob vsaki priložnosti, četudi je izvršitev zvezana z nevarnostjo za njihovo življenje, ne glede na to ali so v službi ali ne, in ali jim je to naloženo ali ne.
43.	člen
Pri opravljanju uradnih nalog imajo pooblaščene uradne osebe javne varnosti pravico legitimirati ljudi in jih v primerih, ki jih določa zakon, privesti k pristojnemu organu.
Kadar opravljajo pooblaščene uradne osebe uradna opravila v civilni obleki, se morajo pred uradnim opravilom legitimirati.
44.	člen
Organizacije združenega dela in druge organizacije, državni organi in posamezniki morajo ravnati po ukazih, ki jih izdajo pooblaščene uradne osebe v mejah zakona pri opravljanju uradnih dolžnosti z namenom, da se zavaruje z ustavo določeni red, življenje ljudi, varuje premoženje pred uničenjem, poškodovanjem, tatvino in drugimi oblikami škodljivstva, zagotovi varnost cestnega prometa, preprečijo neredi, nemiri in druge podobne kršitve javnega reda in mira, odvrnejo škodljive posledice elementarnih in drugih nesreč.
45.	člen
Pooblaščene uradne osebe imajo poleg dolžnosti in pravic, določenih v zakoniku o kazenskem postop-ku in predpisih o prekrških, tudi pravico pridržati osebo, ki moti ali ogroža javni red in mir, če javnega reda in mira ne morejo vzpostaviti oziroma, če ogrožanja ne morejo drugače odvrniti. Pridržati pa jo smejo največ 24 ur.
Izjemoma se sme pridržati oseba do treh dni:
— če je to potrebno, da se ugotovi njena istovetnost,
—	če so jo izročili tuji varnostni organi, in je to potrebno, da se izroči pristojnemu organu,
—	če je potrebno zavarovati najvišje predstavnike domačih ali tujih oblastnih ali političnih organov ter najvišje predstavnike mednarodnih organizacij.
Če je taka oseba pridržana v njenem prebivališču več kot 6 ur, ali če to sama zahteva, je organ za notranje zadeve dolžan o tem obvestiti njeno družino ali koga drugega, ki ga določi pridržana oseba.
Če je kdo neutemeljeno pridržan, ima pravico do povračila škode. Povračilo škode lahko zahteva od družbenopolitične skupnosti, ki ji pripada organ, katerega pooblaščena uradna oseba ga je pridržala.
46.	člen
Kadar opravljajo službo na javnih prometnih sredstvih, imajo pooblaščene uradne osebe pravico do brezplačnega prevoza s temi sredstvi in pravico do zavarovanja, kot jo imajo potniki, ki plačajo prevoz.
V primerih iz prejšnjega odstavka organizacija združenega dela nima pravice do povračila za prevoz pooblaščenih uradnih oseb.
47.	člen
Da bi mogle prijeti storilca kaznivega dejanja, ki ga lovijo, in prepeljati v najbližji zdravstveni zavod žrtev kaznivega dejanja, elementanie ali druge nesreče, imajo pooblaščene uradne osebe, ki tega ne morejo storiti drugače, pravico uporabiti najbližje dosegljivo tuje prometno sredstvo ali sredstvo za zveze. O uporabi prometnega sredstva oziroma sredstva za zveze, dobi posestnik prometnega sredstva oziroma sredstva za zveze potrdilo.
Posestnik prometnega sredstva oziroma sredstva za zveze ima pravico do povračila dejanske škode, ki mu je bila povzročena z uporabo sredstev. Povračilo gre na račun družbenopolitične skupnosti, ki ji pripada organ za notranje zadeve, katerega naloge je opravr Ijala pooblaščena uradna oseba, ki je pri tem uporabila prometno sredstvo oziroma sredstvo za zveze.
48.	člen
Pooblaščene uradne osebe imajo pravico uporabiti fizično silo, gumijevko, vodni curek, konjenico, službenega psa, sredstvo za prisilno ustavljanje motornih vozil, plinsko orožje, strelno orožje in druga sredstva, ki omogočijo izvršitev uradnih nalog, če drugače ne morejo obvladati upiranja osebe, ki moti javni red in mir, ali osebe, ki jo je treba privesti, pridržati ali pripreti, kot tudi, če morajo odvrati napad na sebe, na koga drugega ali na objekt, ki ga varujejo.
49.	člen
Pri opravljanju uradnih nalog sme pooblaščena uradna. oseba uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače:
—	zavarovati življenja ljudi;
—	preprečiti bega osebi, zaloteni pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega za' pora 15 let ali strožja kazen:
—	preprečiti bega osebi, ki ji je vzeta prostost, ali osebi, za katero je izdan nalog za odvzem prostosti-ker je storila kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen strogega zapora 15 let ali strožja kazen;
—	odvrniti od sebe neposrednega napada, s kate-tirn je ogroženo njeno življenje;
—	odvrniti napada na objekt ali osebe, ki jo varuje.
V primerih iz prvega odstavka tega člena uporabi Pooblaščena uradna oseba strelno orožje šele, če ne •hore zagotoviti izvršitve -uradne naloge s fizično silo, Sumijevko ali z drugim manj nevarnim prisilnim sredstvom.
Pooblaščene uradne osebe, ki opravljajo službo Pod vodstvom starešine, smejo uporabiti orožje samo P° njegovem ukazu. Uporabo orožja sme ukazati starešina le v primerih in ob pogojih iz prvega in dru-Sega odstavka tega člena.
.54. člen
Ce uporabi pooblaščena uradna oseba prisilna sredstva v mejah pravic iz 48. člena in strelno orožje v mejah pravic iz 49. člena tega zakona, je izključena njena odgovornost.
Organ za notranje zadeve zagotovi strokovno pravno pomoč pooblaščeni uradni osebi, ki je v kazenskem postopku, ali je tožena zaradi odškodnine, ker je pri opravljanju uradne naloge uporabila strelno orožje ali drugo prisilno sredstvo.
Organ za notranje zadeve lahko zagotovi strokovno pravno pomoč tudi tisti pooblaščeni uradni osebi, zoper katero je uveden. kazenski ali odškodninski postopek zaradi druge opravljene uradne naloge.
50.	člen
Pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve lahko zbirajo podatke in obvestila o kaznivih dejanjih, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in njihovih storilcih tudi pri osebah, ki so v priporu, ali na Prestajanju kazni odvzema prostosti v skladu z določbami zakonika o kazenskem postopku.
IV.	DRŽAVNA VARNOST 55. čl^n
Zadeve, ki se tičejo varovanja z ustavo določenega reda (državna varnost), opravlja, služba državne varnosti republiškega sekretariata za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: služba državne varnosti).
51.	člen
56. člen
Služba javne varnosti je dolžna pomagati državnim organom, da zagotovijo izvršitev izvršljivih od-‘nčb, ali izvršitev nalog, ki spadajo v njihovo pristoj-bost, če naletijo pri njihovi izvršitvi na fizično upiranje. To velja tudi za zavarovanje izvršitve upravnih nnjanj, ki -jih opravljajo organizacije združenega dela *n druge organizacije z javnim pooblastilom.
Pomoč iz prejšnjega odstavka daje služba javne ''nrnosti tudi, kadar se fizični odpor utemeljeno priča-zlasti zaradi tega, ker je bil tak odpor že posku-ah, ali kadar gre za resne grožnje, da bo kdo napadel °Scbo ali življenje delavca, ki naj opravi uradno dejanje.
O tem, ali je zavarovanje potrebno,'presodi na Podlagi uradnih ugotovitev predstojnik organa javne črnosti.
52.	člen
j Kadar državni organ, organizacija združenega de-ali druga organizacija po posebnih predpisih vzdr-lejo red na svojem območju, objektu ali prireditvi, Sodeluje z njimi služba javne varnosti in jim pri tem ^nntaga, če je to potrebno.
Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka po-.nagajo službi javne varnosti, kadar opravlja naloge svoje pristojnosti na njihovem območju, objektu 2iroma prireditvi.
53.	člen
P-ti opravljanju zadev službe javne varnosti na .®riu imajo pooblaščene uradne osebe pravico preve-1 zastavo, ustaviti sumljivo plovilo, pregledati nje-e listine in preiskati plovilo ter preganjati, zajeti odpeljati k pristojnemu organu plovilo, ki v obal-morju Jugoslavije ali v zunanjem morskem pasu ^ sPoštuje jugoslovanskih predpisov, mednarodnih Sodb, ki jih je sklenila Jugoslavija ali pravil med-r°dnega prava.
odstavek tega člena se ne nanaša na vojne
Služba državne varnosti v 'mejah pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi in zakonu, skladno s politiko federacije in republike na področju varovanja ustavnega reda, zbira podatke in obvestila ter opravlja druge ukrepe, da odkriva in preprečuje dejavnosti posameznikov,' skupin in organizacij, ki so usmerjene v izpodkopavanje ali rušenje ustavnega reda.
57.	člen
Služba državne varnosti je samostojna strokovna služba, ki jo vodi načelnik službe državne varnosti.
Načelnik službe državne varnosti organizira opravljanje zadev s področja državne varnosti in je odgovoren za svoje delo in delo te službe neposredno republiškemu sekretarju zg notranje zadeve.
Načelnik službe državne. varnosti se imenuje za štiri leta in je. lahko po preteku te dobe ponovno imenovan.
58.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve je odgovoren skupščini SR Slovenije in njenemu izvršnemu svetu za delo službe državne varnosti. Na njuno zahtevo jima mora poročati o delu in stanju službe državne varnosti.
Republiški sekretar za notranje zadeve lahko predlaga predsedniku pristojnega skupščinskega telesa, da se poročilo o posameznih vprašanjih o delu in stanju službe državne varnosti odloži za določen čas, ali da se poročilo o posameznem vprašanju obravnava brez navzočnosti javnosti; svoj predlog mora utemeljiti.
59.	člen
Delavec službe državne varnosti ima pri opravljanju nalog z delovnega področja službe pravico in dolžnost preprečiti, da se storilec kaznivega dejanja ne skrije ali ne pobegne, preprečiti kaznivo dejanje, ki naj bi bilo neposredno storjeno, in zavarovati sledove kaznivega dejanja, kadar delavci službe javne varnosti nimajo možnosti, da bi to pravočasno storili.
Določbe iz 42. do 50. in 54. člena tega zakona veljajo tudi za delavce službe državne varnosti, kadar opravljajo naloge iz prejšnjega odstavka.
60.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve lahko izjemoma odredi glede posameznih oseb in organizacij ukrepe, ki odstopajo od načela nedotakljivosti pisemske tajnosti in tajnosti drugih občil, če je to neogibno potrebno za kazenski postopek ali za varnost države.
61.	člen
Zakonito uporabo sredstev in metod dela službe državne ■ varnosti nadzira posebno telo skupščine SR Slovenije.
Republiški sekretar za notranje zadeve mora na zahtevo skupščinskega telesa iz prejšnjega odstavka tega člena dajati poročila in podatke z delovnega področja službe državne varnosti. Ta obveznost, velja tudi v primerih, kadar pomenijo taka poročila uradno tajnost.
66.	člen
Delavci uprave javne varnosti, postaj milice in njihovih oddelkov v občinah ter delavci postaj milic® s posebnim delovnim področjem in njihovih oddelkov z območja uprave javne varnosti tvorijo delovno skupnost delovne enote uprave javne varnosti. Ta delovna skupnost ima svet delovne skupnosti delovne enote.
S splošnim aktom, ki ga sprejme skupni svet, sfi lahko določi, da opravljajo določene pravice samoupravljanja neposredno ali po svetih delovnih enot tudi delavci temeljnih organizacijskih enot republiškega sekretariata za notranje zadeve in šolskega centra.
Delavci službe državne varnosti tvorijo posebno delovno skupnost in uresničujejo pravice samoupravljanja po svetu delovne skupnosti službe državne varnosti in pO skupnem svetu.
S splošnim aktom, ki ga sprejme svet delovno skupnosti službe državne varnosti, se določijo organizacija tega sveta ter pravice samoupravljanja, ki ji" izvršujejo delavci službe državne varnosti neposredno ali po svojem svetu.
V.	UPRAVNE ZADEVE
62.	člen
Upravne zadeve v smislu tega zakona so zadeve v zvezi z izvrševanjem zakonov in drugih predpisov o združevanju občanov, javnih shodih in prireditvah, posesti in nošenju orožja in streliva, varstvu pred požarom, državljanstvu, potnih listinah za prehod čez državno mejo, prebivanju tujcev, osebni izkaznici, matičnih knjigah, osebnih imenih, prijavljanju bivališča in prebivališča, varnosti cestnega prometa in druge upravne zadeve, ki so dane v pristojnost organom za notranje zadeve.
63.	člen
Zadeve iz prejšnjega člena opravljajo za notranje zadeve pristojni občinski upravni organi in republiški sekretariat za notranje zadeve.
Za notranje zadeve pristojni občinski upravni organi neposredno izvršujejo zakone in predpise, vodijo upravni postopek, izdajajo odločbe na prvi stopnji v upravnem postopku in opravljajo druga upravna dejanja.
Republiški sekretariat za notranje zadeve odloča o pritožbah zoper odločbe, ki jih izdajajo za notranje zadeve pristojni občinski upravni organi, in opravlja druge upravne zadeve, za katere je pristojen po posebnih predpisih.
64.	člen
Z notranje zadeve pristojni občinski upravni organ je samostojen upravni organ. Za imenovanje in razrešitev predstojnika tega organa je potrebno soglasje republiškega sekretarja za notranje zadeve.
VI.	SAMOUPRAVLJANJE
65.	člen
Delavci organov za notranje zadeve uresničujejo pravice samoupravljanja po svetu delovne skupnosti delavcev organov za notranje zadeve, ki je pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: skupni svet).
67.	člen
Organizacijo skupnega sveta in svetov delovnih skupnosti delovnih enot, pravice samoupravljanja, hi jih imajo delovna skupnost delavcev organov za notranje zadeve oziroma njen skupni svet ter delovne skupnosti delovnih enot oziroma njihovi sveti in med' . sebojna razmerja teh delovnih skupnosti oziroma njihovih svetov, 'se urejajo s splošnimi akti, ki jih sprej' me skupni svet.
68.	člen
S splošnim aktom skupnega sveta se določi, kah° .uresničuje delovna skupnost postaje milice in njenih oddelkov v občini samoupravne pravice in pravic® glede delitve sredstev, ki' so zagotovljena v občinskih proračunih za postajo milice in njene oddelke.
69.	člen
Skupni svet in sveti delovnih skupnosti delovnih enot ter svet delovne skupnosti službe državne varno' sti sprejemajo splošne akte, za katere so pooblaščen s tem zakonom, v soglasju s predstojnikom organa.
70.	člen
Notranjo organizacijo in sistematizacijo delovnih mest postaje milice in njenih odelkov v občini, strokovno usposobljenih miličnikov in druge pogoje, ki 50 tičejo organizacije in dela te postaje oziroma oddelk®’ določi republiški sekretar za notranje zadeve poteihi ko je dobil mnenje skupnega sveta.
VII.	DELOVNA RAZMERJA
71.	člen
V organe za notranje zadeve ne more biti sprej® na delo:
—	kdor je v kazenskem postopku:
—	kdor je bil obsojen za kaznivo dejanje ljudstvo in državo, kaznivo dejanje zoper uradno nost, kaznivo dejanje, storjeno iz koristoljubnosti ^ za kakšno drugo kaznivo dejanje, storjeno iz nečasth* nagibov.
Ce je za posamezno delovno mesto predpisan sprejemni izpit, mora kandidat opraviti tak izpit.
Delavcu organa za notranje zadeve, ki je obsojen za kakšno kaznivo dejanje iz 2. alinee prvega odstavka tega člena, preneha delovno razmerje, in sicer z dnem vročitve pravnomočne sodbe.
.72. člen
Poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo za ustanovitev delovnega razmerja po splošnih predpisih, in poleg pogojev iz prejšnjega člena, mora izpolnjevati ti- > sti, ki naj se sprejme na delovno mesto miličnika, praviloma še to da je odslužil redni vojaški rok, in da .ni starejši od 25 let.
73.	člen
Za opravljanje nalog, ki so določene s splošnim aktom skupnega sveta, se lahko sprejme na začasno ali občasno delo v organih za notranje zadeve oseba, ki je dopolnila 18 let starosti, je zdravstveno sposobna in izpolnjuje pogoje, ki se predpišejo s splošnim aktom.
Kdor je v skladu s prejšnjim odstavkom sprejet za urejanje varnosti prometa na cestah, za opravljanje nalog na mejnih prehodih za mednarodni promet ali za opravljanje drugih nalog s področja službe javne in državne varnosti, je pri opravljanju takih nalog pooblaščena uradna oseba.
74.	člen	/
Kdor nima za delo v organu za notranje zadeve Potrebne prakse in strokovnega izpita, se praviloma sprejme na delo kot pripravnik.
Pripravniku, ki je uspešno končal v šolskem centru strokovno šolo, se šteje, da je opravil strokovni izpit.
Pripravniku, ki ne opravi v predpisanem roku strokovnega izpita, preneha delovno razmerje.
Pripravniku — miličniku, ki ne konča uspešno šolanja v šoli za delavce milice, ali je še pred koncem šolanja izključen iz šole, preneha delo v organih za notranje zadeve.
75.	člen
V organih za notranje zadeve se zasedajo brez javnega razpisa delovna mesta, ki so določena v zakonu, nli v splošnem aktu skupnega sveta.
Tisti, ki so po pogodbi o štipendiranju dolžni stopiti na delo v organ za notranje zadeve, se sprejmejo brez razpisa.
76.	člen
O sprejemu delavca na delo v organe za notranje Zadeve in o prenehanju dela odloča republiški sekretar za notranje zadeve na predlog sveta delovne skupnosti delovne enote.
77.	člen
Kandidatu, ki ni bil sprejet na delo v službo javne in državne varnosti, organ za notranje zadeve ni dolžan sporočiti razlogov za negativno odločitev.
78.	člen
Kadar tako terja služba, je lahko delavec službe iavne oziroma državne varnosti premeščen iz enega
organa za notranje zadeve v drug organ ali v šolski center ali obratno, če pogoji, ki se zahtevajo za novo delovno mesto, ustrezajo delavčevim strokovnim in drugim delovnim sposobnostim.
O premestitvi odloči republiški sekretar za notranje zadeve.
79.	člen
Delavec službe javne in državne varnosti, ki je premeščen po službeni potrebi ima pravico do potnih in selitvenih stroškov, povračila osebnega, dohodka, ki ustreza najmanj enomesečni akontaciji njegovega osebnega dohodka, do nadomestila za ločeno življenje in pravico, da mu organ, h kateremu je premeščen, v dveh letih od zglasit ve v službo na delovnem mestu preskrbi primerno stanovanje.
Pravice iz prejšnjega odstavka se natančneje določijo s splošnim aktom skupnega sveta.
80.	člen
Delavec javne oziroma državne varnosti, ki je premeščen po službeni potrebi, se mora zglasiti na delo v roku, ki je določen v odločbi o premestitvi, najpozneje pa v treh dneh po razrešitvi dolžnosti na prejšnjem delovnem mestu. Če se ne zglasi na delo v tem roku, mu preneha delovno razmerje po splošnih predpisih.
81.	člen
Kadar tako terja služba, lahko republiški sekretar za notranje zadeve začasno napoti na delo k drugemu organu za notranje zadeve delavca službe' javne in državne varnosti, vendar najdalj za šest mesecev. Z delavčevo privolitvijo lahko traja tako delo tudi dalj kot šest mesecev.
Delavec, ki je poslan na delo k drugemu organu za notranje zadeve, ima pravico do povračil, določenih s splošnim aktom skupnega sveta.
82.	člen
Kadar tako terja služba, je delavec organa za notranje zadeve dolžan opravljati delo pod posebnimi delovnimi pogoji, kot so: delo, daljše od polnega delovnega časa, nočno delo, delo v izmeni, dežurstvo, pripravljenost na delovnem mestu oziroma doma ali terensko delo.
S splošnim aktom skupnega sveta je določen način nagrajevanja dela v posebnih pogojih.
83.	člen
S splošnim aktom skupnega sveta se določi osebni dohodek delavcev v organih za notranje zadeve, iz-vzemši osebni dohodek delavcev službe državne varnosti, ki se določi s splošnim aktom sveta delovne skupnosti službe državne varnosti.
84.	člen
Delavci v organih za notrahje zadeve so dolžni varovati uradno tajnost.
Dolžnost varovanja uradne tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja.
Republiški sekretar za notranje zadeve lahko razreši v utemeljenem primeru delavca organa za. notranje zadeve dolžnosti varovanja uradne tajnosti.
VIII.	PRIZNANJA, POHVALE IN NAGRADE
85.	člen
Enotam službe javne in državne varnosti ter delavcem teh služb se lahko podeljujejo priznanja in pohvale za posebne uspehe, ki jih dosežejo pri opravljanju uradnih nalog.
Za udeležbo v pomembnih dogodkih iz življenja in dela organov za notranje zadeve se lahko delavcem notranjih zadev in drugim osebam podeljujejo priznanja in nagrade.
Priznanja, in pohvale ter postopek za podeljevanje teh odličij določi s pravilnikom republiški sekretar za notranje zadeve.
IX.	SOCIALNO ZAVAROVANJE TER MATERIALNA OSKRBA
86.	člen
Pooblaščene uradne osebe službe javne in državne varnosti prejemajo med začasno zadržanostjo oziroma nezmožnostjo za delo v primerih iz 52. in 60. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) nadomestilo osebnega dohodka v višini redne mesečne akontacije.
Drugi delavci v organih za notranje zadeve 'imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini redne mesečne akontacije v primeru začasne nezmožnosti za delo, če je le-ta posledica nesreče na delu oziroma posledica poklicne bolezni, ki se po posebnih predpisih o delavcih v organih za notranje zadeve šteje za nesrečo pri delu.
Razlika med nadomestilom osebnega dohodka iz prejšnjih odstavkov in nadomestila osebnega dohodka, ki ga zagotavlja tem delavcem po zakonu o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva skupnosti zdravstvenega zavarovanja, gre v breme proračuna SR Slovenije.
Nadomestilo iz prvega in drugega odstavka tega člena se vzame za izračun pokojninske osnove.
87.	člen
Delavcu organa za notranje zadeve, ki ima več kot 25 let pokojninske dobe, od tega najmanj 15, let dejanskega dela na delovnih mestih, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, ne more prenehati delo v organu za notranje zadeve zaradi odprave delovnega mesta, trajnejšega zmanjšanja obsega dela ali če se ugotovi, da njegova delovna sposobnost ne zadovoljuje zahtevam delovnega mesta, na katerem dela.
Delavcu iz prvega odstavka tega člena, ki ostane nerazporejen, pripada nadomestilo osebnega dohodka, enako vrednosti njegovega dotedanjega delovnega mesta, ter vsa poznejša povečanja, ki se organu za notranje zadeve zagotovijo za druge delavce.
Nadomestilo osebnega dohodka pripada nerazporejenemu delavcu vse dotlej, dokler ni razporejen na novo delovno mesto, ki ustreza njegdvi strokovni izobrazbi, ali dokler ne sklene delovnega razmerja pri drugem organu ali drugi organizaciji, ali pa dokler ne uveljavi pravice do pokojnine ali mu delo preneha po kakšnem drugem naslovu.
Cas, ki ga delavec prebije kot nerazporejen, se mu šteje kot čas delovnega razmerja.
88.	člen
Delavcem na določenih dolžnostih pri organih za notranje zadeve se odmerja starostna pokojnina od povprečnega mesečnega zneska osebnega dohodka, ki ga je delavec dobil v zadnjem letu pred upokojitvijo.
Izvršni svet na predlog republiškega sekretarja za notranje zadeve določi kateri delavci se štejejo za delavce na določenih dolžnostih po prejšnjem odstavku.
Starostna ali invalidska pokojnina, ki gre delavcem na določenih dolžnostih pri organih za notranje zadeve, znaša za pokojninsko dobo 20 let za delavca 55 »/o, za delavko pa 57,5 0/o pokojninske osnove iz prvega odstavka tega člena, in se nato poveča za 2,5 % pokojninske osnove za vsako nadaljnje celo leto do dopolnjenih 30 za pokojnino vštevnih let. Za vsako nadaljnje celo pokojninsko leto nad 30 Tet se pokojnina poveča za 0,5 °/o pokojninske osnove tako, da znaša naj-višja pokojnina 85 °/o pokojninske osnove iz prvega odstavka tega. člena.
Starostna ali invalidska pokojnina po prvem in drugem odstavku tega člena gre tudi delavcu organa za notranje zadeve, ki ob uveljavitvi pravice do starostne pokojnine ni delal na določenih dolžnostih, če ima najmanj 20 let za pokojnino všteynih let, in je od tega najmanj 10 let dejansko delal na delovnih mestih, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem.
89.	člen
Delavec organa za notranje zadeve, ki je uveljavil pravico do starostne ali invalidske pokojnine, ima- pravico do odpravnine v višini zadnjih dveh mesečnih akontacij osebnega dohodka. Pravico do odpravnine v višini zadnjih treh mesečnih akontacij osebnega dohodka ima delavec, ki je delal nad 10 let v lastnosti pooblaščene uradne osebe, do odpravnine v višini zadnjih petih mesečnih akontacij osebnega dohodka pa tisti, ki je v taki lastnosti delal nad 20 let.
Ob smrti delavca organa za notranje zadeve se izplača odpravnina po kriterijih iz prejšnjega odstavka njegovi družini.
90.	člen
Ce delavcu preneha delovno razmerje zaradi odpravljenega delovnega mesta ali trajnega zmanjšanja obsega dela ali poslovanja (102. člen temeljnega zakona o delovnih razmerjih), mu gre odpravnina, ki je enaka mesečni akontaciji osebnega dohodka, ki jo je dobil zadnji mesec pred prenehanjem dela. Če je delavec delal v organih za notranje zadeve nad 10 let, dobi v takem primeru odpravnino, ki je enaka mesečni akontaciji osebnega dohodka zadnjih dveh mesecev pred prenehanjem dela.
91.	člen
Delavec službe javne in državne varnosti, ki P° odločbi zdravstvene komisije republiškega sekretariata za notranje zadeve ni sposoben za opravljanje svojega dela, je pa sposoben za drugo delo v organih za notranje zadeve, se razporedi na drugo delovno mesto, k’-ustreza stopnji njegove strokovne usposobljenosti in zdravstvenemu stanju.
Če je novo delovno mesto nižje ocenjeno od prejšnjega, obdrži delavec osebni dohodek prejšnjega delovnega mesta in ima pravico, da se mu osebni dohodek povečuje po oceni prejšnjega delovnega mesta.
Delavcu, ki po odločbi zdravstvene komisije republiškega sekretariata za notranje zadeve ni sposoben za opravljanje kakršnega koli dela v organih za notranje zadeve, se priznajo pravice iz invalidskega zavarovanju PP splošnih predpisih.
92.	člen
Delavec organa za notranje zadeve, ki uveljavi pravico do pokojnine ima pravico do povračila stroškov za selitev iz kraja, v katerem je služboval, v kraj v katerem se želi nastaniti, če je bil v kraj službovanja premeščen po službeni potrebi.
' Pravico do povračila stroškov iz prejšnjega Odstavka lahko, uveljavi delavec v dveh letih od prenehanja dela.
93.	člen
Republiški sekretariat za notranje zadeve zavaruje pri zavarovalni organizaciji delavce na delovnih mestih, ki so za zdravje in življenje posebno nevarna, za primer smrti ali trajne izgube splošne delovne zmožnosti.
Delovna mesta iz prejšnjega odstavka so določena v splošnem aktu skupnega sveta.
94.	člen
Delavec organa za notranje zadeve, ki n j zavarovan po določbah 93. člena tega zakona, ima poleg pravic iz'invalidskega zavarovanja za primer nesreče pri opravljanju službe, katere posledica je trajna izguba splošne delovne zmožnosti, še pravico do odškodnine. Ce tak delavec izgubi življenje, gredo te pravice nje-govi družini.
Višina odškodnine in način njenega izplačevanja sta določena s splošnim aktom skupnega sveta.
95.	člen
Delavec organa za notranje zadeve, ki pri opravljanju uradne naloge ali v zvezi z opravljanjem take haloge izgubi življenje, se na stroške organa za notra-hje zadeve, pri katerem je delal, pokoplje v kraju, ki §a določi njegova družina.
V primeru iz prvega odstavka tega člena ima družna, ki jb je tak delavec preživljal, pravico do enkratne denarne pomoči. Ta - pomoč ne sme znašati manj, kot znašajo skupni prejemki, ki jih je delavec imel v 2adnjih šestih mesecih. O višini enkratne denarne po-hioči odloča republiški sekretar za notranje zadeve.
96.	člen
Poleg bolezni, ki se po predpisih'o pokojninskem *n invalidskem zavarovanju štejejo za poklicne bolezni, se štejejo pri pooblaščenih osebah za poklicne borzni tudi tiste bolezni, ki jih je s posebno odločbo določil republiški sekretar za notranje zadeve v soglasen z republiškim sekretarjem za delo in republiškim Sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo. i
X.	DISCIPLINSKA ODGOVORNOST
97.	člen
Delavec v organu za notranje zadeve je disciplin- . ko odgovoren, če nalog na svojem delovnem mestu in ,rngih zaupanih nalog ne opravlja- vestno in v redu, se ne ravna po zakonu, drugih predpisih in splošnih
aktih ter po ukazih in navodilih predstojnika, ali če se ne ravna po pravilih, s katerimi so predpisane dolžnosti med delom ali v zvezi z delom (kršitve delovne discipline).
98.	člen
S splošnim aktom skupnega sveta se natančneje določijo obveznosti delavcev pri opravljanju službenih dolžnosti, pravila o obnašanju delavcev med delom in v zvezi z delom, kaj se šteje za hujšo kršitev delovne disciplijie, način, kako se predlaga disciplinski postopek, ter načela za poslovanje discipiinskh sodišč.
99.	člen
Disciplinske ukrepe za lažje kršitve delovne discipline izreka pooblaščeni predstojnik.
Disciplinske ukrepe za hujše kršitve delovne discipline izrekajo na prvi stopnji disciplinska sodišča pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve, pri šolskem centru in pri upravah javne varnosti.
O pritožbah zoper odločbo disciplinskih sodišč prve stopnje' odloča disciplinsko sodišče druge stopnje pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve.
100.	člen
Predsednika in člane disciplinskega sodišča prve stopnje imenuje predstojnik organa oziroma predstojnik temeljne organizacijske enote in šolskega centra v soglasju s svetom delovne skupnosti delovne enote.
Predsednika in člane disciplinskega sodišča druge stopnje imenuje republiški sekretar za notranje zadeve v soglasju s skupnim svetom.
Predsednik in člani disciplinskega sodišča se imenujejo za dve leti.
Predsednik disciplinskega sodišča in člani imajo namestnike.
101.	člen
Republiški- sekretar za notranje zadeve lahko zahteva, da uvede disciplinsko sodišče prve stopnje republiškega sekretariata za notranje zadeve disciplinski postopek zoper načelnika uprave javne varnosti in komandirja postaje milice za kršitev delovne discipline.
Republiški sekretar za notranje zadeve lahko zahteva, da uvede disciplinsko sodišče prve stonje republiškega sekretariata za notranje zadeve disciplinski postopek zoper komandirja postaje milice s posebnim delovnim področjem za kršitev delovne discipline, če načelnik uprave javne varnosti, ni zahteval disciplinskega postopka.
102.	člen
Disciplinski ukrep izključitve iz delovne skupnosti zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti izreče disciplinsko sodišče.
103.	člen
Delavec organa za notranje zadeve je lahko odstranjen z delovnega mesta ali iz službe, če se začne zoper njega kazenski postopek, ali začne disciplinsko sodišče postopek, zaradi hujše kršitve delovne discipline in bi bilo škodljivo za službo, če bi delavec še naprej ostal na delovnem mestu oziroma v službi.
Odstranitev z delovnega mesta ali iz službe sme trajati največ šest mesecev oziroma toliko časa, .dokler ni končan kazenski postopek.
O odstranitvi z delovnega mesta ali iz službe odloči predstojnik organa za notranje zadeve.
Zoper odločbo o odstranitvi z delovnega mesta ali iz službe se delavec lahko pritoži na disciplinsko sodišče ^prVe stopnje.
Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
Sklep disciplinskega sodišča o pritožbi je dokqn-
čen.
XI.	STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE
104.	člen
V	sestavi republiškega sekretariata za notranje zadeve je šolski center za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: šolski center).
Šolski center ima šolo za miličnike kadete, šolo za miličnike, šolo za poklicne gasilce in šolo za dopolnilno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve.
Sola za miličnike kadete, šola za miličnike in šola pza poklicne gasilce so srednje šole in veljajo za njih določbe zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
Republiški sekretar za notranje zadeve lahko organizira tudi druge oblike strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja.	^
105.	člen
■ Organa upravljanja šolskega centra sta svet šolskega centra in svet delovne skupnosti šolskega centra.
106.	člen
Šolski center ima statut, ki ga sprejme svet šolskega centra v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.
107.	člen
V	srednji šoli traja šolanje najmanj dve leti in največ pet let.
S statutom šolskega centra se določi v skladu s predmetnikom in učnim načrtom trajanje šolanja v posamezni šoli.
Na predlog sveta šole določi predmetnik in učne načrte v šolah šolskega centra republiški sekretar za notranje zadeve.
108.	člen
V	šolo za miličnike kadete se sprejemajo osebe, ki so z uspehom končale osemletno osnovno šolo, niso starejše kot 17 let, so telesno in duševno zdrave ter so uspešno opravile sprejemni izpit.
V	šolo za miličnike se sprejemajo brez razpisa miličniki pripravniki, na podlagi razpisa pa tudi drugi dela,vci v organih za notranje zadeve, ki imajo najmanj osemletno osnovno šolo, in izpolnjujejo druge v razpisu določene pogoje.
V	šolo za poklicne gasilce se sprejemajo osebe, ki so končale osemletno osnovno šolo, in izpolnjujejo druge v razpisu določene pogoje.
Učenec s končano poklicno ali podobno šolo je oproščen v šoli za poklicne gasilce pouka in polaganja izpita iz predmetov, ki so po vsebini učne snovi enaki učnemu načrtu šole, ki jo je učenec z uspehom dovršil.
109.	člen
V	šoli za dopolnilno izobraževanje se delavci organov za notranje zadeve usposabljajo za določena de-
la in izpopolnjujejo svoje znanje v strokovnih tečajih, seminarjih in drugih oblikah izobraževanja.
110.	člen
Med šolanjem v šoli za miličnike kadete imajo učenci pravico do brezplačnega stanovanja in hrane v šolskem internatu, do obleke, obutve, perila, učnih pripomočkov, zdravstvenega in invalidskega zavarovanja in pravico do denarnega zneska za osebne potrebe, Višino denarnega zneska za osebne potrebe določi repub-Ijški sekretar za notranje zadeve.
Učencem šole za miličnike, ki so upravičeni do nadomestila za ločeno življenje, sta zagotovljena namesto nadomestila za ločeno življenje brezplačno stanovanje in hrana v šolskem internatu, drugim učencem pa brezplačno stanovanje.
111.	člen
Kdor je končal šolanje mora delati v organih za notranje zadeve dvakrat toliko časa, kolikor je trajalo šolanje. Te obveznosti se natančneje določijo s pogodbo.
S pogodbo se določijo tudi obveznosti strank za primer, če katera izmed njih samovoljno razdere pogodbo, ali če tisti, ki se je šolal, ne sklene delovnega razmerja, ali če to razmerje prekine, preden je izpolnil pogodbeno prevzeto obveznost iz prvega odstavka tega člena.
Mladoletni učenec lahko sklene pogodbo le,' če v to privoli njegov zakoniti zastopnik. V pogodbi se lahko določi, da sta mladoletni učenec in njegov zakoniti zastopnik nerazdelno odgovorna za obveznost, ki je nastala zaradi neizpolnitve pogodbe.
112.	člen
Miličniki kadeti, ki so končali šolo, se sprejemajo na delo v organe za notranje zadeve brez razpisa.
Miličnike kadete, ki So končali šolo, razporeja republiški sekretar za notranje zadeve na nezasedena delovna mesta v organih za notranje zadeve.
113.	člen
Učencem šole za miličnike, šole za dopolnilno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve in šole za poklicne gasilce, izreče disciplinski ukrep zš lažjo kršitev delovne discipline ravnatelj šolskega centra, disciplinski ukrep za hujšo kršitev pa disciplinsko sodišče prve stopnje pri šolskem centru na predlog ravnatelja šolskega centra.
XII.	SREDSTVA ZA DELO
114.	člen
Denarna sredstva za delo organov za notranje zadeve se določajo tako, da ustrezajo dejanskim stroškom, ki jih ima organ pri opravljanju nalog, zahtevnosti in obsegu teh nalog, strukturi kadrov, potrebni za opravljanje nalog in posebnim delovnim razmeram ter speciličnostim službe javne in državne varnosti, & povzročajo večje stroške, kot so npr. razprostranjenost službe po ozemlju republike, delo na prostem, oddal je' nost od naseljenih krajev, težja preskrba in drugo;
Zaradi posebnih delovnih pogojev in posebne narave opravljanja nalog iz 42. člena tega zakona se zagotavlja republiškemu sekretariatu za notranje zadeva
za 20 % več sredstev za osebne dohodke pooblaščenih delavcev organov za notranje zadeve, kot je na podlagi samoupravnega sporazuma zagotovljeno delavcem v drugih organih republiške uprave.
115; člen
Sredstva za delo organov za notranje zadeve so sredstva za njihovo redno dejavnost, sredstva opreme in sredstva za posebne namene.
Sredstva opreme sestavljajo stvari iz opreme in denarna sredstva, namenjena za njihovo nabavo oziroma nadomestitev.	'	■	'
Sredstva opreme organa za notranje zadeve sestavljajo enoten sklad njpgove opreme, ne glede ha to, katera družbenopolitična skupnost jih jc zagotovila, če ni v aktu o dodelitvi sredstev drugače določeno.
116.	člen
Oprema organa za notranje zadeve je sestavljena iz opreme za splošne namene in opreme za posebne namene.	,
O pridobitvi in prenosu pravice uporabe, prodaji, posodbi ali zakupu, izločitvi iz uporabe in o skupni uporabi z drugimi upravnimi organi in organizacijami odloča glede premične opreme za posebne namene predstojnik organa za notranje zadeve.
117.	člen
Kot denarna sredstva za posebne namene organov za notranje zadeve se štejejo denarna sredstva za kritje posameznih potreb ali izvrševanje nalog, ki spadajo v njihovo redno dejavnost. O uporabi teh sredstev odloča republiški sekretar za notranje zadeve.
Če denarna sredstva za posebne namene niso porabljena v letu, za katero so zagotovljena, se z'enakim uamenom prenesejo v naslednje leto.
118.	člen
V proračunu SR Slovenije se zagotovijo denarna
sredstva: >	-
1.	za delo republiškega sekretariata za notranje zadeve,' šolskega centra, uprav javne varnosti, postaj milice s posebnim delovnim področjem in posebnih enot milice;
—	v tem okviru se posebej zagotovijo sredstva za nabavo in nadomestilo prevoznih sredstev, tehnične in ’iruge opreme;
2.	za potrebe postaj milice in njihovih oddelkov v °bčinah, in sicer:
—	za osebne dohodke in za druge oblike osebnih izdatkov, za potne in selitvene stroške, terenski doda-ink, nadomestilo za ločeno življenje in za stroške zdravstvenih pregledov miličnikov in pisarniških de-
lavcev;
—	za nabavo obleke, obutve, oborožitve ter opre-11:16 miličnikov;
—	za teleprinterske, posebne in druge zveze, ki jih uvede ali vzdržuje republiški sekretariat za notranje zadeve;
—	za tehnično opremo, ki je potrebna za oprav-ijanje naiog na področju zatiranja kriminalitete;
—- za nabavo in nadomestitev prevoznih sredstev 111 drugih tehničnih sredstev za kontrolo prometa na n®stah, ki jo opravljajo postaje milice in njihovi odliki v občinah.
119.	člen
V občinskem proračunu se zagotovijo za potrebe postaje milice in njenih' oddelkov v občini denarna sredstva:
—	za graditev in vzdrževanje poslovnih prostorov;
—	za nabavo inventarskih predmetov, drobnega inventarja in potrošnega materiala;
—	za kurivo, razsvetljavo in snaženje poslovnih prostorov;
—	za poštne, telegrafske in' telefonske stroške;
—	za vzdrževanje in zavarovanje prevoznih sredstev in tehnične opreme;
—	za kontrolo potniškega prometa čez državno mejo, ki jo opravljajo postaje milice oziroma njeni oddelki v občini;
—	za materialne stroške, ki niso obseženi v drugi točki 118. člena tega zakona.
120.	člen
SR Slovenija in občine zagotavljajo denarna sredstva za stanovanja delavcev organov za notranje zadeve v skladu s posebnimi programi, ki jih sprejmejo.
121.	člen
Način kontrole, kako se uporabljajo in delijo sredstva za posebne namene in sredstva opreme za posebne namene v službi državne varnosti, določi izvršni svet skupščine SR Slovenije.
122.	člen
Sredstva, ki so potrebna za uresničitev pravic iz
38.,	39., 40., 89., 90., 92., 93., 94. in 95. člena tega zakona, zagotovi SR Slovenija v predračunu republiškega sekretariata za notranje zadeve.
XIII.	MEDSEBOJNA RAZMERJA
123.	člen
Medsebojna razmerja med organi za notranje zadeve in razmerja organov za notranje zadeve do drugih državnih organov temeljijo na pravicah in dolžnostih, ki jih določa zakon.
124.	člen
Organi za notranje zadeve morajo v okviru svojega delovnega področja in svojih' pooblastil med seboj sodelovati, usklajevati dejavnosti, izmenjavati podatke, obvestila in pojasnila, sporazumno organizirati ukrepe in akcije in drug drugemu strokovno pomagati.
125.	člen
Pooblaščena uradna oseba organa za notjranje zadeve praviloma opravlja uradna dejanja iz 144. člena zakonika o kazenskem postopku na področju organa za-notranje zadeve, kateremu pripada. Ce je to koristno za uspeh kazenskega postopka, sme uradna oseba . opraviti posamezno dejanje tudi zunaj območja svojega organa, vendar pa mora o tem obvestiti pristojni organ za notranje zadeve.
126.	člen
Organi za notranje zadeve sodelujejo z organi za notranje zadeve drugih republik in pokrajin ter z
Zveznim sekretariatom za notranje zadeve in si drug. drugemu pomagajo v zadevah javne in državne varnosti ter v drugih zadevah, ki so skupnega pomena.
Medsebojni odnosi organov, za notranje zadeve iz prejšnjega odstavka temeljijo na medsebojnem sodelovanju, obveščanju in dogovarjanju v mejah pravic in dolžnosti, določenih z zakonom.
127.	člen
Kadar pooblaščene uradne osebe Zveznega sekretariata za notranje zadeve ali organov za notranje zadeve drugih republik oziroma pokrajin opravljajo na zahtevo ali v sporazumu z republiškim sekretariatom za notranje zadeve posamezna uradna dejanja na območju SR Slovenije, imajo pri tem enake pravice in' dolžnosti, kot pooblaščene, uradne'osebe organov za notranje zadeve SR Slovenijo.
128.	člen
Če mora pooblaščena uradna oseba Zveznega sekretariata za notranje zadeve ali organa za notranje zadeve druge republike ali pokrajine opraviti uradno dejanje na območju SR Slovenije zato, da odkrije storilca kaznivega dejanja, za katero se preganja po uradni dolžnosti, da prepreči, da se storilec ali udeleženec kaznivega dejanja ne skrije ali pobegne, da odkrije ali zavaruje sledove kaznivega dejanja in predmete, ki utegnejo biti dokaz in da zbere podatke, ki utegnejo biti koristni za uspeh kazenskega postopka, mora o tem obvestiti organ za notranje zadeve, na območju katerega opravlja takšna uradna dejanja.
129.	člen
Z namenom, da se zagotovi enotno in učinkovito opravljanje uradnih nalog, morajo za notranje zadeve pristojni občinski upravni organi sodelovati z republiškim sekretariatom za notranje zadeve v zadevah, ki so'skupnega pomena, usklajevati dejavnost s svojega delovnega področja, sporazumno izvrševati ukrepe in drug druge'mu pomagati.
Republiški sekretariat za notranje zadeve ima poleg pravic in dolžnosti, ki' jih ima republiški upravni organ po splošnih predpisih, pravico dajati za notranje zadeve pristojnim občinskim upravnim organom ter postajam milice v občinah obvezna strokovna navodila in neposredno nadzorovati izvršitev takih navodil.
130.	člen
V	zadevah izdajanja potnih listin za prehod čez držayno mejo in v zadevah prebivanja tujcev ima republiški sekretariat za notranje zadeve pravice, da naroči za notranje zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu, naj opravi posamezno nalogo, ki ima poseben pomen za javno ali državno varnost, in tudi pravico, da lahko sam neposredno opravi posamezno zadevo iz navedenih področij, če je ne opravi pristojni občinski upravni organ.
131.	člen
V	obmejnih zadevah ima republiški sekretariat Za notranje zadeve pravico, da naroči postaji milice v občini, naj opravi posamezno nalogo, ki ima pomen za državno ali javno varnost,’ in tudi pravico, da sam neposredno opravi posamezno zadevo, če je ne opravi ta organ.
Republiški sekretariat za notranje zadeve ima pravico iz prejšnjega odstavka tudi v zadevah zatiranja kriminalitete, če gre za zadevo, ki jo je treba opraviti na območju dveh ali več občin.
132.	člen
Kadar to terjajo koristi varovanja z ustavo določenega reda ali vzdrževanja javnega reda in mira, ki imajo pomen za federacijo ali republiko, ima republiški sekretar za notranje zadeve pravico naročiti komandirju postaje milice v občini oziroma komandirju oddelka take postaje ali posameznemu miličniku postaje milice oziroma oddelka, naj opravi določeno nalogo z delovnega področja postaje milice oziroma njenega oddelka.
133.	člen
Postaje milice v občinah in za notranje zadeve pristojni občinski upravni organi morajo voditi predpisano statistiko in evidenco, poročati republiškemu sekretariatu za notranje zadeve o izvrševanju zakonov ter drugih predpisov s področja notranjih zadev in mu'pošiljati na njegovo zahtevo podatke in obvestila, ki jih potrebuje za svoje delo.
134.	člen
Uprava javne varnosti usmerja, usklajuje in nadzoruje delo postaj milice v občinah, delo njihovih oddelkov ter delo postaj milice s posebnim delovnih1 področjem in njihovih oddelkov ter sodeluje z občinskimi upravnimi organi, ki so pristojni za notranje zadeve, in z-drugimi organi ter organizacijami v vprašanjih s področja javne varnosti.
135.	člen
Če ugotovi republiški sekretariat za notranje z3' deve pri izvrševanju nadzorstva, da za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ ne opravlja naloge s svojega delovnega področja, ali jih ne opravlj3 v skladu z zakonom, opozori predstojnika organa ua ugotovljene pomanjkljivosti in mu predlaga ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. O tem obvesti občinsko skupščino.
Če ugotovita republiški sekretariat za notranje za' deve ali uprava javne varnosti pri izvrševanju nadzorstva, da postaja milice v občini oziroma njen oddelek ne opravlja nalog s svojega delovnega področja, ali jih ne opravlja v skladu z zakonom, opozorit3 komandirja postaje milice na ugotovljene pomanjklji' vosti in mu predlagata ukrepe za odpravo ugotovljs' nih pomanjkljivosti ter obvestita o tem občinsko skupščino.
XIV.	POOBLASTILA
136.	člen
Izvršni svet skupščine SR Slovenije izda predpis® o oborožitvi, uniformi, funkcijah, nazivih, osnpvhii^ in posebnih označbah, opremi miličnikov ter o bar^1 in registraciji službenih vozil organov javne varnosti-
137.	člen
Republiški sekretar za. notranje zadeve je pooblaščen, da določi:
—	pravila službe javne varnosti;
—	red in delo v posebnih enotah milice ter ukre' pe za disciplino rezervnih miličnikov;
—	prisilna sredstva iz 48. člena tega zakona in pogoje ter način, kako se ta sredstva uporabljajo;
—	organizacijo in sistemizacijo delovnih mest službe državne varnosti;
—	notranjo organizacijo in sistematizacijo delovnih mest postaje milice s splošnim delovnim področjem in njenih oddelkov;
—	organizacijo in delo godbe milice;
—	oborožitev pooblaščenih uradnih oseb;
—	obrazec posebne izkaznice iz 4. člena tega zakona ter postopek za izdajo izkaznice, njeno veljavnost in evidenco o njej;
—	podatke in gradivo, ki velja za uradno tajnost, uporabo in čuvanje takih podatkov in gradiva ter način razrešitve dolžnosti varovanja uradne tajnosti;
—	predmetnike in učne načrte v šolah šolskega centra;
—	pogoje o sprejemanju pripravnikov pa delo, Poskusnem delu, pripravniški dobi, programu strokovnih in dopolnilnih strokovnih izpitov, o drugih oblikah strokovnega izobraževanja ter o načinu opravljanja strokovnih izpitov v organih za notranje zadeve;
—	načrt in program strokovnega pouka miličnikov, razporejenih na delovnih mestih;
—	notranje poslovanje postaje milice;
—	cenik predmetov oborožitve in opreme;
—	tipizacijo in minimum sredstev tehničrie opreme za opravljanje operativnih nalog;
—	materialno poslovanje s predmeti oborožitve in opreme;
—	način vzdrževanja sredstev za zveze med organi za notranje zadeve ter z drugimi organi in organizacijami;
—	tehnično opremo za opravljanje operativnih nalog in uporabo te opreme;
—	oblike in način sodelovanja notranjih organizacijskih enot republiškega sekretariata za notranje zadeve.
XV., PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
138.	člen
Organi za notranje zadeve morajo uskladiti organizacijo in delo z določbami tega zakona najpozneje v šestih mesecih po njegovih uveljavitvi.
360.
Na podlagi 152. člena ustave SR Slovenije je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 8. novembra 1972 sprejela
*
ODLOK
o prenosu ustanoviteljskih pravic Socialistične republike Slovenije nasproti zavodu radiotelevizija Ljubljana
1.	člen
Ustanoviteljske pravice, ki jih ima Socialistična republika Slovenija nasproti zavodu radiotelevizija Ljubljana, se prenesejo na republiško konferenco socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v sporazumu s to konferenco.
2.	člen
Ko začne veljati 4a odlok, preneha veljati odločba o radioteleviziji Ljubljana (Uradni list LRS. št. 1-3/63).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 022-207/72 .
Ljubljana, dne 8. novembra 1972 ,
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
361.
Na podlagi sedme alinee 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilosti vi in 85. člena kazenskega zakonika, izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Kazen se zniža:
Pesjak (Rafael Bečaj) Silvi se kazen 2 let in 6 mesecev zapora zniža za 1 leto.
139.	člen
Ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati zakon 0 notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 13-99/67) in Zakon o strokovni šoli za notranje zadeve (Uradni list SRS, št. 11-112/65).
140.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradom listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
2.	člen
Izvršitev kazni se pogojno odloži:
D a v t o v i č (Hasan) Muju se kazen 4 mesecev zapora pogojno odloži za 3 leta;
Fekonja (Ernest) Antonu se kazen 5 mesecev zapora pogojno odloži za 3 leta;
Hrvatin (Franc) Srečku se kazen 3 mesecev zapora pogojno odloži za 2 leti;
Hudorovac (Franc) Mihu se kazen 1 leta in 6 mesecev zapora pogojno odloži za 3 leta;
Nuhanovič (Sulejman) Smajilu se kazen 2 mesecev zapora pogojno odloži za 3 leta;
Osojnik (Blaž) Silvestru se kazen 4 mesecev zapora pogojno odloži za 4 leta;
Samec (Ivan Stracer) Vilmi se kazen 3 mesecev zapora pogojno odloži za 3 leta;
Sulič (Franc) Vladimirju se kazen 1 meseca zapora pogojno odloži za 2 leti;
S p r a j c (Albin) Marjanu se kazen 8 mesecev zapora pogojno odloži za 4 leta.
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Št. 26-2/72
Ljubljana, dne 31. oktobra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
362.
Na podlagi četrtega odstavka 69. člena in drugega odstavka 185. člena ustave SR Slovenije, 7. člena odloka o delovnem področju zborov skupščine Socialistične republike Slovenije, o vprašanjih, glede katerih morajo dati mnenje delegati občin na zasedanju v skupščini Socialistične republike Slovenije in o razmerjih med 'zbori skupščine Socialistične republike Slovenije pri njihovem delu (Uradni list SRS, št. 1-2/70) ter 11. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS. št. 15-119/69) je republiški zbor skupščine SR Slovenije, potem ko je dobil mnenje zborov delovnih skupnosti, na seji dne 8. novembra 1972 sprejel naslednji
ODLOK
I
Ostavka predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Staneta Kavčiča se vzame na znanje.
II
Na podlagi drugega odstavka 185. člena ustave SR Slovenije se razreši predsednik izvršnega sveta, to pa ima za posledico, da je celotni izvršni svet v ostavki.
III
Izvršni svet skupščine SR Slovenije opravlja svoje dolžnosti do izvolitve novega izvršnega sveta.
Št. 0207-1/72
Ljubljana, dne 9. novembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
363.
Na podlagi 16. alinee 135. člena, 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in 10. člena zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 8. novembra 1972 sprejela
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov
okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani
.1
Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani ima 127 sodnikov porotnikov.
II
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Mihael Ačkun. vodja prodaje. Sijaj, razsvetljava, galvanizacija, Hrastnik:
Franc Ahac, tehnični vodja obrata. Itas. industrija transportnih sredstev in opreme, Kočevje;
•Stojan Armič, samostojni svetovalec za raziskovalno delo, republiški sekretariat za prosveto in kulturo, Ljubljana;
Jože B a b-n i k , dipl. inž. agronomije, šef nabave surovin. Kolinska, tovarna hranil. Ljubljana;
Marjeta Bajc, svetovalec za kulturo, telesno kulturo, vzgojo in izobraževanje, skupščina občine Ljubljana Center, Ljubljana;
Franc Balanč, vodja programa in analiz, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava, Kranj;
Julijana Bar, učitelj-asistent, prehodni mladinski dom Ljubljana;
' Valentin Benedičič, vodja sadjarstva, kmetijsko živilski kombinat Kranj, obrat kmetijska zadruga Radovljica, delovišče Poljčane;
Saša Bernik,, samostojni raziskovalec v razvojnem laboratoriju, tovarna kemičnih izdelkov Ilirija« Ljubljana;
Peter Bertoncelj, mojster v remontni delavnici, tovarna pohištva Stol, Kamnik;
Sonja Bevc, rriaterialno obračunski referent, Labod, tovarna perila, Novo mesto;
Zlatko Bogataj, načelnik finančnega oddelka, komunalni zavod za socialno zavarovanje, Kranj;
Dobrivoje Božo vic, vodja delovne enote pleskarstva, tapetništva in pečarstva, komunalni servis Kranj;
Alojz B r e k a n , komercialist, trgovsko podjetje Nama, Ljubljana;
Karel Bricelj, vodja tehničnega sektorja, Velana, tovarna zaves, Ljubljana;
Janez Brišnik, vodja gospodarsko finančnega sektorja, rudnik kaolina Crna, Kamnik;
Zdravko Brvar, skladiščnik surovin, Lek, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, Ljubljana;
Geza Cahu k, ravnatelj, osnovna šola Trnovo, Ljubljana;
Bojan Čebulj, novinar. Radiotelevizija, Ljubljana;
Jože Čič, dipl. inž rudarstva, tehnični vodja obrata. Zasavski premogovniki Trbovlje, rudnik Za' gorje ob Savi. obrat Kisovec;
Milena Cuš, poslovodja bifeja Kurentov hram, gostinsko podjetje Bežigrad, Ljubljana;
Peter Debelak, analitik, LIP, lesna industrija, Bled;
Gvido Deržaj, dipl. elektro inž., svetnik generalne direkcije, Iskra, zavod za avtomatizacijo Ljubljana, v združenem podjetju Iskra, Kranj;
Marjan Dolinar, obratovodja oplemetilnice, bombažna predilnica in tkalnica Tržič;
Jože D o še n , direktor splošno kadrovskega sektorja, Beti, belokranjska trikotažna industrija, Metlika;
Ciril Drofenik, referent za organizacijo dela, tobačna tovarna Ljubljana;
Slavko Erzar, vodja splošnega sektorja, turistično prometno podjetja Creina, Kranj;
Leopold Frelih, kmetijski pospeševalec, kme-r tijska zadruga Cerknica;
Aleš Furlan, vodja prodaje, Energoinvest, Sarajevo, Kovincstroj', Grosuplje;
Janez Gabrijelčič, vodja mehanografskega centra, splošno gradbeno podjetje Pionir, Novo mesto;
Ferdo Golob, referent za varstvo družine in skrbništvo, skupščina občine Domžale;
Pavla Gruden, vodja oddelka za obračun, plan in analize, industrija usnja Vrhnika;
Marko Hočevar, pleskar-črkoslikar, cestno podjetje Ljubljana;
Drago Jakopin, vodja nabave in prodaje, splošno gradbeno podjetje Gradišče, Cerknica;
Lojze Jamnik, direktor, gostinsko podjetje Daj-Dam, Ljubljana;
Ivan Janc, tehnik L. vodja gradbišča, komunalno podjetje (Vič, Ljubljana;
Andrej Janež, šef nabavne službe, industrijski kombinat Planika, Kranj;
Ludvik Jarc, vodja službe za opremljanje stavbnih zemljišč. Soseska, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Bežigrad-Moste, Ljubljana;
Milko Jazbec, referent za transportne naprave in črpalke. Termoelektrarna Trbovlje, podjetje za proizvodnjo in prodajo električne energije, Trbovlje;
Marjan Jelen, šef splošnega oddelka, trgovsko Podjetje Kurivoprodaja, Ljubljana;
Jane Jemec, komercialni referent, gorenjska Predilnica Škofja Loka;
Remigij Jerman, vodja pravne službe, kombi-nat lesno predelovalne industrije Logatec;
Jože Jer še, direktor splošnega sektorja, tovarna verig Lesce;
Vladimir Kaše,’ računovodja, splošno gradbeno Podjetje Sava, Jesenice;
Jože Kepic, direktor, lončarska obrtna zadruga Komenda;
Avgust Klemenc, dipl. inž. strojništva, obrato-v°dja, Titovi zavodi Litostroj, Ljubljana;
Franc K1 j u č e v š e k . pomočnik direktorja, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, direk-0*5a Slovenije, Ljubljana;
Vinko Kljun, obratovodja osnovne organizacije. Tuba. tovarna kovinskih in plastičnih izdelkov, Ljubljana;
Stane Kopač, vodja službe varstva pri delu, gradbeno podjetje Obnova, Ljubljana;
Drago Koren, računovodja, komunalno podjetje Tržič;
Jože Kori, kustos, muzej ljudske revolucije Slovenije, Ljubljana;
Jože Koritnik, upravitelj, splošna bolnišnica Trbovlje;
Slavica Kosi, pravnik, Avtomontaža, tovarna karoserij, Ljubljana;
Andrej Kralj, vodja biroja za ekonomsko analizo in planiranje, predilnica Litija;
Fani Kranjc, delavka v predilnici II., Novo-teks, tekstilna tovarna. Novo mesto;
Viktor Kravanja, izredni profesor, fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani;
Marija Krek, vodja splošnega sektorja, gostinsko in trgovsko podjetje Central, Kranj;
Angelca K u m š e , svetovalec za zdravstvo in socialno varstvo, skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana;
Karel Kuntarič, direktor, trgovsko podjetje na drobno in debelo Manufaktura, Ljubljana;
Viljem Limoni, šef računsko komercialnega sektorja. Termit, rudarsko podjetje kremenovih peskov in oplemenitenje nekovin, Domžale;
Tilka Ljubetič, samostojni svetovalec, republiški sekretariat za finance, Ljubljana;
Ivan L j u b i č i č , šef finančne operative in kontrole Kemofarmacija, podjetje za promet s farmacevtskim materialom, Ljubljana;
Franc Lovšin, vodja tehničnega biroja, Rašica, tovarna pletenin, Ljubljana-Gameljne;
Peter Mandeljc, tehnolog, vodja obrata. Ljubljanske opekarne, Ljubljana;
Mitja Marinšek,, poslovni sekretar, Slovenija-sadje, export,- import, Ljubljana;
Ivan Markovič, pravni referent, združeno PTT podjetje, Ljubljana;
Roman Mazi, pravni referent, podjetje za avtomatizacijo prometa, Ljubljana;
Janez' Me(.dič, referent za prodajo avtoelektrike za motorna vozila, Saturnus, kovinsko predelovalna industrija, embalaža, avtooprema, Ljubljana;
Alojz Medle, vodja obrata, lesni kombinat No-voles, Novo mesto;
Tončka Melik, računovodja, gostinsko podjetje Figovec, Ljubljana;
Štefan Mesarič, dipl. inž. gradbeništva, direktor poslovne enote, gradbeno industrijsko podjetje Gradis, Ljubljana;
Ladislav Mešič, strokovni sodelavec v kontroli, živilski kombinat 2ito, Ljubljana;
Borislav Mirkovič, dipl. inž. strojništva, pomočnik šefa strojno inventarnega parka, združeno že-
lezniško transportrio podjetje Ljubljana, gradbeno podjetje Ljubljana;
Štefan Mohor, vodja delovne enote obdelave, loške tovarne hladilnikov Škofja Loka;
Stanislav Mrlak, vodja proizvodnega obrata montaže težke obutve, tovarna obutve Alpina, Žiri;
Ivan Muhič, direktor ekonomsko, splošne direk- . cije, Emona, proizvodnja, trgovina, turizem, enginee-ring, Ljubljana;
J
Jože M u h v i č , učitelj praktičnega pouka, zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik;
Milan Nabergaj, referent za delovna razmerja, združeno železniško transportno podjetje Ljubljana;
Ivan Nečemar, pomočnik glavnega direktorja, Vektor, poslovno združenje za cestni transport, Ljubljana;
Vinko Novak, vodja strojnega oddelka, zavod za rehabilitacijo invalidov SR Slovenije, Ljubljana;
Ivica Obersne-Spasoj e vi ć , samostojni obrtnik, gostilna Rožnik, Ljubljana;
Stanislav Oblak, vodja računovodskega sektorja, časopisno podjetje Gorenjski tisk, Kranj;
Brane Osredkar, socialni delavec, center za socialno delo Skupščine občine Ljubljana-Center, Ljubljana;
Franc Pahovnik, vodja izmene v stiskalnici, tovarna kovinske galanterije, Ljubljana;
Franc P a n k o , strugar, strojna tovarna Trbovlje;
Alojz Pavčnik, dipl. inž. rudarstva, direktor rudnika, zasavski premogovniki Trbovlje, rudnik, Hrastnik;
Ivan Perko, blagovno finančni kontrolor, Che-mo. trgovsko podjetje s kemično tehničnim blagom na veliko in malp ter uvoz in zastopanje tujih firm, Ljubljana;
Boris Pertot, obratovodja predilnice I., tekstilna industrija Tekstilindus, Kranj;
Ivan Petrič, direktor obrata Sodražica, Donit, kemična industrija, Medvode, tovarna žičnih in plastičnih mrež Sodražica;	,
Vinko Pevec, obratovodja obrata filtrov, Donit, kemična industrija, Medvode;
Branko Pintar, referent za nabavo reproma-materiala, industrija usnja Vrhnika, obrat Šmartno pri Litiji;
Franc Pogačnik, komercialni referent, zdru• 'ženo podjetje Slovenske železarne, Ljubljana, železarna Jesenice;
Jože Pogačnik, strokovni svetovalec, Iskra-Commerce, Ljubljana, v združenem podjetju Iskra, Kranj;
Alojz Poglajen, vodja službe za splošne zadeve, komunalni zavod za, zaposlovanje Ljubljana;
Franc P o t e k o , šef strojne obdelave, Titovi zavodi Litostroj, Ljubljana;
Rudi Povše, direktor proizvodno podjetje Smole?, Šentvid pri Stični;
Andrej Prislan, socialni delavec, center za socialno delo Kranj;
Ivan P u n g e r č i č , skladiščni manipulant, Lek, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, Ljubljana;
Vitomir Ravhekar, direktor poslovne enote, Viator, prometno, hotelsko in turistično podjetje, Ljubljana, poslovna enota Jesenice;
Janez Roglič, obratni ključavničar, tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik;
Vladimir Rot, tehnični vodja, komunalno stanovanjsko podjetje Vrhnika;
Alojz Rozemberger, mojster v oddelku montaže spajkal, obrtno podjetje Ela, Novo mesto;
Mile Savič, izdelovalec disperzij skih izdelkov, JUB, kemična industrija, Dol pri Ljubljani;
Štefan S e n i č a r, načelnik oddelka za finance, skupščina občine Novo mesto;
Samo Šket, obratovodja kvasarne, pivovarn^ Union, Ljubljana;
Zdravko Smolej, referent prodaje, združeno podjetje Slovenske železarne, Ljubljana, železarna Jesenice;
Mirko Sobočan, kontrolor finančnega in materialnega poslovanja, Termika, industrijsko in montažno podjetje za izolacije, Ljubljana;
Drago S o 11 e r, planer-analitik, združeno podjetje za PTT promet, Ljubljana, PTT podjetje Novo mesto;
Janko Stariha, direktor podružnice, Ljubljanska banka, Ljubljana, podružnica Črnomelj;
Franc Stošicki, žgalec klinkerja, cementarna
Trbovlje;
Miro Sušnik, tehnolog I., gradbeno industrijsko podjetje Beton, Zagorje ob Savi;
Mitja Svetel, direktor finančne direkcije, Emona, proizvodnja, trgovina, turizem, engineering, Ljubljana;
Miroslav Š t i m a c , šef službe za splošno organizacijo, Krka, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, Novo mesto;
Valentin Šubic, inštruktor montaže, Brest, industrija pohištva, Cerknica;
Alfonz Tratar, vodja pravne službe. Trimo« trebanjska industrija montažnih objektov, Trebnje;
Marjan. Trobec, referent za varstvo pri delu« papirnica Količevo, p. Domžale;
Lojze Urbanc, vodja splošnega sektorja, veletrgovina Živila, Kranj;
Branko Vergles, obratovodja tkalnice, tekstilna tovarna Sukno, Zapuže, p. Radovljica;
Pavle Vesel, vodja obratovalne službe, združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, Ljubljana, Elektro Ljubljana;
Lilijana V 1 a s i č , delavka, Iskra. ElektromebO' nika Kranj, v združenem podjetju Iskra, Kranj;
Štefka Volk, višji analitik, Lek, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, Ljubljana;
Lavra Zadnik, delavka, obrtno podjetje Bistra, Škofja Loka;
Črtomir Zorec, kustos, gorenjski muzej, Kranj;
Stanislava Zrnec, finančni direktor, podjetja Kamnik, Kamnik;
Anton Zupančič, šef obrata za kooperacijo, združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje;
Franc 2 i ž e 1 j, samostojni referent prodaje, kar-tonažna tovarna Ljubljana;
Sandi Žižmond, računovodja, hotel Lev, Ljubljana.
Št. 111-12/72
Ljubljana, dne 8. novembra 1972
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
364.
Na podlagi tretjega odstavka 1. člena poslovnika skupščine SR Slovenije je komisija za vloge in pritožbe skupščine- SR Slovenije na seji dne 5. julija 1972 sprejela
POSLOVNIK
komisije za vloge in pritožbe skupščine SR Slovenije
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1..	člen
Komisija za vloge in pritožbe (v nadaljnjem besedilu: komisija) je stalna komisija skupščine SR Slovenije.
Komisija dela po določbah poslovnika skupščine SR Slovenije in tega poslovnika.
2.	člen
Komisija si določi letni delovni program.
Pri pripravljanju delovnega programa upošteva komisija programsko osnovo za delo skupščine, delovne programe teles skupščine, kot tudi predloge poslancev ter družbenopolitičnih, delovnih in drugih samoupravnih organizacij in problematiko, ki izhaja iz vlog in pritožb.
Preden je delovni program na seji komisije sprejet, ga predloži predsednik komisije predsedstvu skupščine.
3.	člen
Glede javnosti dela komisije in obveščanja javnosti o delu komisije se uporabljajo določbe poslovnika skupščine SR Slovenije.
4.	člen
i
Komisija ima svoj. pečat.
Pečat ima v sredini grb SR Slovenije, okrog grba pa napis v zunanjem loku »Skupščina Socialistične republike Slovenije«, v notranjem loku pa: »Komisija za vloge in pritožbe«.
Pečat komisije hrani sekretar komisije,
II.	DELOVNO PODROČJE KOMISIJE
5.	člen
Komisija:
—	obravnava vloge in predloge, v katerih občani in organizacije predlagajo izdajo ali spremembo zakona ali drugega splošnega akta za ureditev vprašanj splošr nega pomena, kolikor ni drugače določeno glede predlogov, ki jih dajo nekateri organi in' organizacije; po Svoji ocenitvi pošilja upravičene in umestne predloge pristojnim telesom skupščine;
—	obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamične zadeve, jih po potrebi preizkuša po ustreznih organih, ukrepa pri pristojnih organih, da rešijo take zadeve po veljavnih predpisih in obvešča o tem vlagatelje oziroma pritožnike;
—	proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih pošiljajo občani in organizacije skupščini SR Slovenije ali njenim telesom in ugotavlja vzroke zanje;
—	obvešča ustrezna telesa skupščine SR Slovenije o pojavih, ki nastajajo pri uporabi zakonov, in jim predlaga ustrezne ukrepe.
Pri obravnavanju vprašanj s svojega delovnega področja lahko komisija opravlja poizvedbe in zahteva od državnih in samoupravnih organov in organizacij potrebne podatke, spise in druge listine.
I
III.	NAČIN DELA KOMISIJE
6.	člen
Komisija obravnava zadeve s svojega področja na lastno pobudo ali na zahtevo vlagateljev ali pritožnikov; dolžna-pa je obravnavati določeno vprašanje s svojega področja, če to zahteva predsednik skupščine, predsedstvo skupščine ali kakšen zbor skupščine.
Komisija daje ustreznemu zboru poročilo o svojih ugotovitvah s predlogi, kaj bi bilo treba ukreniti.
7.	člen
Če ugotovi komisija pri obravnavanju vloge, da je ' bilo delo državnega organa ali delo organizacije nezakonito ali očitno nepravilno, o ugotovitvah obvesti pristojni zbor in odbor republiškega zbora ter izvršni svet.
8.	člen
Komisija tudi neposredno proučuje posamezne, predvsem pa kolektivne pritožbe. V takih primerih določi komisija ali njen predsednik enega ali več svojih članov, da ugotovijo vzroke in druge okoliščine ter o tem poročajo komisiji. Komisija po svoji oceni v upravičenih primerih predlaga ustrezne ukrepe zaradi odprave vzrokov in nepravilnosti, ki so navedeni v pritožbi. O svojem stališču in izvedenih ukrepih komisija obvešča vlagatelja oziroma pritožnika.
K proučevanju posameznih pritožb lahko komisija povabi tudi ustrezne strokovnjake.
Zaradi ocene pojavov ima komisija pravico zahtevati mnenje in podatke od pristojnih organov.
Za proučevanje posameznih zadev in vprašanj s svojega področja in zai pripravo predlogov za izdajo zakona, predlogov za spremembo in dopolnitev zakonov, za sestavo poročil, informacij in podobno, ki jih pripravlja za zbore, lahko sestavi komisija občasne komisije ali strokovne skupine. V taka strokovna telesa
imenuje posamezne člane komisije in sodelavce iz vrst znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
S sklepom o sestavi občasne komisije ali strokovne skupine določi komisija tudi njene naloge.
9.	člen
. Pri obravnavanju predlogov in drugih vlog, ki se nanašajo na izdajo, spremembo ali dopolnitć^ zakona, . komisija lahko povabi k sodelovanju predstavnike družbenopolitičnih organizacij, delovnih in drugih sa-moupravnih skupnosti. Pri tem se lahko opira na njihova mnenja in tudi mnenja znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev, od katerih je zahtevala taka mnenja, prav tako pa upošteva mnenje vlagateljev predlogov, in drugih vlog.
Zaradi nadaljnjih pojasnil sme komisija povabiti na sejo tudi vlagatelja predlogov in drugih vlog.
10.	člen
Komisija sodeluje z drugimi komisijami skupščine . kot tudi z odbori in drugimi telesi zborov glede vprašanj, ki imajo pomen za ta telesa in ima lahko z njimi tudi skupne seje.
Komisija sodeluje pri delu skupščinskih teles preko svojega predstavnika, kadar le-te na svojih sejah razpravljajo o predlogu za izdajo, spremembo ali dopolnitev zakona, kateremu je komisija predložila svoja obvestila, pojasnila in druge podatke.
11.	člen
Komisija sodeluje tudi s komisijami in drugimi telesi občinskih skupščin glede vprašanj, ki imajo pomen za ta telesa.
Komisija ima pravico zahtevati od občinskih skupščin in njihovih teles, in od družbenopoličnih organizacij ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, pojasnila in druge podatke, ki jih potrebuje pri reševanju vprašanj, ki izvirajo iz vlog in pritožb.-
12.	člen
Vloge in pritožbe, ki jih pošiljajo občani in organizacije skupščini SR Slovenije, lahko komisija odstopi v reševanje občinskim komisijam, pristojnim organom in organizacijam s tem. da o odstopu obvesti vlagatelja.
13.	člen
Komisija ima pravico zahtevati, naj pride na njeno sejo predstavnik izvršnega sveta, kadar razpravlja o njegovem’ predlogu ali o vprašanjih splošne politike oziroma predstavnik republiškega upravnega organa, kadar razpravlja na seji o vprašanju z njegovega področja'.
Predstavniki organov iz prejšnjega odstavka imajo pravico sodelovati na seji komisije in se udeleževati razprav o svojem predlogu.
14.	člen
Pravico, da se udeležijo seje komisije in sodelujejo pri njenem delu, imajo tudi drugi predlagatelji predlogov, ki jih komisija obravnava na seji, oziroma njihovi predstavniki, brez pravice odločanja.
15.	člen
Pri komisiji se vodi knjiga strank, v katero se vpišejo, osnovni podatki o sprejetih strankah in o njihovih zahtevkih.
Sprejem strank se opravlja vsak delovni dan.
Stranke sprejema strokovna služba za vloge in pritožbe, v posebnih primerih in kadar želi stranka, pa tudi' predsednik komisije ali član komisije, ki ga določi predsednik.
IV.	ORGANIZACIJA KOMISIJE
16.	člen
Komisija za Vloge in pritožbe ima devet članov.
Trije člani so izvoljeni izmed poslancev republiškega zbora, po dva člana pa izmed poslancev gospodarskega. prosvetno-kulturnega in socialno-zdravstve-nega zbora.
17.	člen
Predsednik komisije organizira in vodi njeno delo.
Predsednik daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj s področja komisije, skrbi za obveščanje njenih članov in poslancev o problemih s področja komisije, sodeluje s predsedniki teles skupščine in s funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe, ter s predstavniki ustreznih organizacij pri pripravljanju . vprašanj, ki jih bo komisija obravnavala na seji, pripravlja seje, predlaga dnevni red za seje in jih vodi, usmerja delo strokovne službe komisije, skrbi za izvajanje sklepov in opravlja druge zadeve, ki jih določa poslovnik skupščine SR Slovenije in ta poslovnik.
18.	člen
Podpredsednik komisije pomaga predsedniku pri delu in opravlja posamezne zadeve, ki mu jih ta prepusti.
19.	člen
Če je predsednik komisije odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik. Če je tudi ta odsoten ali zadržan, ga nadomešča član, ki ga določi komisija.
20.	člen
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja posebna strokovna služba za vloge in pritožbe, ki je v sestavi sekretariata skupščine SR Slovenije; vodja službe je sekretar komisije.
Sekretar komisije pomaga predsedniku komisije pri pripravljanju in organizaciji sej, mu daje na zahtevo strokovna mnenja o vprašanjih iz delovnega področja komisije, organizira in vodi za komisijo strokovno delo. Skrbi za strokovno in dokumentirano obdelavo vprašanj in gradiva, ki so potrebna za delo komisije; sprejema stranke in opravlja druge naloge, ki mu jih naloži predsednik komisije.
V.	SEJE KOMISIJE
21.	člen
Komisija dela na sejah.
Seje sklicuje predsednik komisije na lastno por budo, dolžan pa je sklicati sejo, če to zahteva predsednik skupščine ali če to predlaga najmanj petina članov komisije z navedbo vprašanj, ki naj bodo na dnevnem redu.
22.	člen
Komisija obvesti pristojni zbor o članu komisije, ki trikrat zaporedoma ni prišel na sejo in svojega izostanka ni opravičil.
Komisija lahko predlaga, da se tak član razreši in izvoli nov član.
23.	člen
Sklic seje je pismen.
Vabilo za sejo komisije mora biti poslano vsem članom najmanj 8 dni pred dnem. ki je določen za sejo. Pismenemu vabilu s predlogom dnevnega reda priloži predsednik komisije tudi gradivo, ki bo obravnavano na seji, kot tudi zapisnik s prejšnje seje.
Samo izjemoma sme predsednik komisije sklicati sejo tudi v roku, krajšem od 8 dni in dnevni red za sejo predlagati na sami seji. V tem primeru prejmejo člani komisije gradivo neposredno na seji.
Predsednik komisije obvešča o sklicu seje predsednika skupščine.
Za sejo, ki je bila sklicana po predlogu .skupščinskega telesa ali drugega organa, se pošilja vabilo z gradivom za sejo tudi temu telesu oziroma organu.
'	24. člen
Na začetku seje ugotovi predsedujoči sklepčnost.
Seja komisije je sklepčna, če je navzoča večina
Ko je sprejet dnevni red. preide komisija na obravnavanje vprašanj po vrsti, kot so navedena v dnevnem redu.
26.	člen
Člani komisije, poslanci in druge osebe, ki sodelujejo pri delu komisije, lahko razpravljajo samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
27.	člen
O vprašanjih, ki jih obravnava na seji, sprejme komisija sklepe, v katerih določi svoja stališča.
Komisija lahko odloži sprejem sklepov na naslednjo sejo, lahko pa tudi imenuje podkomisijo ali skupino, ki pripravi predloge za stališča.
28.	člen
Sklep je sprejet, če se je zanj izrazila večina prisotnih članov.
Član komisije, ki se ne strinja s sprejetim sklepom, ima pravico zahtevati, da se njegovo mnenje vnese v zapisnik.
VI.	ZAPISNIK
29.	člen
O delu na seji komisije se vodi zapisnik.
Za zapisnik skrbi sekretar komisije.
30.	člen
V zapisnik se zapisuje imena prisotnih'in odsotnih članov komisije in imena drugik prisotnih oseb.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji. zlasti o predlogih in mnenjih, ki so bili dani na seji in c stališčih, ki so bila sprejeta.
Zapisnik je treba poslati članom komisije s sklicem za naslednjo sejo.
31.	člen
Zapisnik, h kateremu na seji komisije ni bilo pripomb, oziroma v katerem so bile po sprejetih pripombah zaznamovane spremembe, velja za sprejetega.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik in sekretar komisije.
VII.	SLUŽBA ZA VLOGE IN PRITOŽBE
32.	člen
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja po smernicah predsednika komisije posebna strokovna služba za vloge in pritožbe, ki je v sestavi sekretariata skupščine SR Slovenije.
33.	člen
Služba za vloge in pritožbe opravlja tudi strokovne zadeve v zvezi s preizkušanjem vlog, prošenj in pritožb, ki jih skupščini SR Slovenije pošiljajo ali odstopajo kabinet predsednika republike, predsedstvo SFRJ, zvezna skupščina, predsedstvo skupščine SR Slovenije, izvršni svet skupščine ŠR Slovenije in družbenopolitične organizacije ter druga telesa pristojna za reševanje vlog, prošenj in pritožb.
Določba iz 12. člena tega poslovnika velja tudi za vloge, prošnje in pritožbe iz prvega odstavka tega člena.
34.	člen
Natančnejše določbe o nalogah, organizaciji in metodah dela strokovne službe za vloge in pritožbe določi pravilnik, ki ga sprejme skupščina.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
35.	člen
Poslovnik prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 07-148/72
Ljubljana, dne 27. oktobra 1972.
, Skupščina
Socialistične republike Slovenije Komisija za vloge in pritožbe:
Predsednik
Marjan Jenko 1. r.
365.
Na podlagi 15. in 16. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka so izvršni svet skupščine SR.Slovenije, republiški svet zveze sindikatov Slovenije in gospodarska zbornica SR Slovenije sprejeli tele
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
splošnega družbenega dogovora za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah z določili zakona (Uradni list SRS, št. 19/71)
1.	člen
Zadnji odstavek 2. člena se spremeni tako,' da se glasi:
—	»-Organizacije združenega dela, ki po 20 in 21. členu zakona o samoupravnem sporazumevanju' in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov ugotavljajo dogovorjeni obseg sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev, lahko valorizirajo prvi dve obračunski skupini kalkulativnih osebnih dohodkov po 100 dinarjev mesečno.-«
2.	člen
Prva ahnea 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
—	»sredstva za kalkulativne osebne dohodke, ki so vsota produktov med zneski kalkulativnih osebnih dohodkov po stopnjah strokovne usposobljenosti po 2. členu ter številom zaposlenih na podlagi vkalkuliranih' ur (182 ur na mesec) in z upoštevanjem povečanj za delo na vodilnih delovnih mestih, za težje pogoje dela, za delo v podaljšanem in nočnem delovnem času po
10.	členu tega dogovora ter dodatkov za delo ob državnih praznikih in dela prostih dnevih.«
Tretja alinea 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
—	»Sredstva za osebne dohodke, odvisna od poslovnega rezultata, se izračunajo po merilih samoupravnih sporazumov tako, da se dohodek kot osnova za izračun teh sredstev zmanjša za sredstva iz prve in druge ali-nee tega. člena ter za izplačila po pogodbah o delu.«
3.	člen
Drugi odstavek 4. člena se črta in nadomesti z besedilom:
—	»Za izračun skupnih sredstev kalkulativnih osebnih dohodkov po samoupravnih sporazumih se delavci posamezne obračunske skupine razvrščajo po stopnjah dejanske strokovne usposobljenosti. Izjemoma pa se lahko razvrščajo po stopnjah strokovne usposobljenosti, ki jim pripadajo po določbah splošnih aktov podpisnic, če uporabo takšne možnosti uredijo njihovi samoupravni sporazumi.«
4.	člen
Za 4. členom se doda nov člen, ki se glasi:
»Podpisniki tega dogovora soglašajo, naj bi naj-nižji osebni dohodek za normalni delovni uspeh (učinek) v polnem delovnem času znašal 900 dinarjev neto na mesec.
Podpisniki tega dogovora soglašajo, naj najvišji osebni dohodek za normalen delovni uspeh (učinek) v polnem delovnem času he znaša več kot 6000 dinarjev neto na mesec.	----------—
Samoupravni sporazumi določajo merila za najvišje dogovorjene osebne dohodke za delavce, ki so individualni izvršilni organi oziroma na vodilnih delovnih mestih, pri čemer upoštevajo zlasti:
—	povprečni kalkulativni osebni dohodek podpisnice na zaposlenega;
—	število zaposlenih;
—	povprečna vložena poslovna sredstva na zaposlenega;
—	faktor stimulacije.
Hkrati morajo določiti merila za normalen delovni uspeh. Skupne komisije sporazumno določijo, do kolikšne vrednosti se lahko v posameznih samoupravnih sporazumih uporabljajo merila iz tretjega odstavka tega člena. Najvišji letni osebni dohodek katerega koli zaposlenega, preračunan na mesec, ne sme presegati več kot za 25 °/o zneska določenega za normalni delovni učinek tucTToS doseganju naj višjih delovnih in poslovnih rezultatov.«
6.	člen
Druga alinea 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
—	»do 60 dinariev neto na mesec na zaposlenega delavca za'regresiranje prehrane; ta znesek se ne sme izplačevati v gotovini posamezniku.«
7.	člen
Prva alinea 8. člena se za podpičjem dopolni z besedilom:
—	»če računa za prenočevanje ni mogoče predložiti, pa stroške prenočevanja do višine polovico dnevnice.« *
—8. člen
črta se 9. člen dogovora.
»4a člen
Podpisniki tega dogovora sodijo, da je treba omogočati sklepanje samoupravnih sporazumov za območje ene ali več občin (v smislu drugega odstavka 8. člena zakona), s katerimi se bodo temeljne in druge organizacije združenega dela sporazumele o najnižjih in najvišjih osebnih dohodkih za normalni delovni uspeh (učinek v polnem delovnem času) v okvirih, določenih v tem dogovoru, ter o drugih zadevah s področja delitve dohodka, ki niso urejene v samoupravnih sporazumih organizacij združenega dela posameznih dejavnosti. Če je sklenjen sporazum za območje ene ali več občin, se po verifikaciji in registraciji uporablja ta sporazum.
Podpisniki dogovora priporočajo verifikacijski komisiji, da si v dvomljivih primerih pred izdajo sklepa o registraciji sporazuma preskrbi mnenje: zainteresiranih občinskih skupščin.«
5.	člen
Drugi odstavek 6. člena se spremeni in nadomesti z novim drugim, tretjim, četrtim in petim odstavkom, ki se glasijo:
9.	člen
Za
glasijo:
10.	členom se dodajo štirje novi členi, ki se »10a člen
Podpisniki soglašajo, da je sestavni del tega družbenega dogovora tisti del vsakoletnega dokumenta o družbenoekonomskih ciljih ekonomske politike, ki opredeljuje politiko in gibanja delitve dohodka in osebnih dohodkov za območje SR Slovenije.
Skladno s tem dokumentom bodo podpisniki dogovora odločili o valorizaciji zneskov, ki so dogovorjeni v tem dogovoru.
10b člen
Če se pri spremljanju delovanja meril, dogovorjenih v samoupravnih sporazumih, ugotovi, da gibanja na področju delitve niso v skladu z izhodišči dogovorjene ekonomske politike in da je zaradi tega ogroženo uresničevanje sprejetih izhodišč te, politike, je komisija iz 17. člena zakona ali katerikoli podpisnik družbenega dogovora dolžan pokreniti postopek za spremembo in dopolnitev samoupravnih sporazumov s pismenim predlogom, kaj bi bilo treba v ta namen spremeniti in dopolniti v samoupravnih sporazumih.
'	e
10c člen
Komisija iz 17. člena zakona je dolžna s skupnimi komisijami (6. člen zakona) izpeljati organizacijo usklajevanja samoupravnih sporazumov na podlagi analitičnega gradiva posameznih udeležencev družbenega dogovora, službo družbenega knjigovodstva in drugih institucij.
lOč člen
Podpisniki tega dogovora soglašajo, da ni mogoče verificirati samoupravnega sporazuma, če le-ta ne vsebuje ukrepov in sankcij za kršitve samoupravnih sporazumov.«
10.	člen
Za prvim odstavkom 22. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Ce katera od organizacij iz prvega odstavka sklene sporazum, ki je sprejet za območje SFRJ aii za Območje več republik, verifikacijska komisija preizkusi usklajenost takega sporazuma z zakonom o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o' merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov (Uradni list SRS, št. 4-15/1971) in s tem splošnim družbeni dogovorom.«
Sedanji drugi odstavek postane tretji.
11.	člen
Za drugim odstavkom 25. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:	,
»Če pri presoji delovanja samoupravnih sporazumov ta komisija ugotovi, da v njih uveljavljena merila za izračun obsega sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev ne zagotavljajo, da se ta Sredstva gibljejo v mejah sprejete gospodarske politike, predlaga postopek po 14. členu zakona.«
12.	člen
Spremembe in dopolnitve splošnega družbenega dogovora so sprejete, ko jih udeleženci podpišejo v enakem besedilu ih začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljajo pa se za obračun sredstev za osebne dohodke od 1. oktobra 1972.
St. 1130-3/71
Ljubljana, dne 13. novembra 1972.
' Podpredsednik	Podpredsednik
izvršnega sveta.	republiškega sveta,
skupščine SR Slovenije Zveze sindikatov Slovenije
Tone Tribušon, inž. 1. r. Jože Globačnik 1. r.
Predsednik gospodarske zbornice SR Slovenije Leopold Krese 1. r.
366.
Na podlagi 15. in 16. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov sta izvršni svet skupščine SR Slovenije in republiški svet zveze sindikatov Slovenije sprejela tele,
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
splošnega družbenega dogovora o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah družbenih dejavnosti in organih 30. člena zakona, z določili zakona (Uradni list SRS. št. 19/71)
1.	člen
Določba pod b) 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»b) zneski kalkulativnih osebnih dohodkov za redni delovni čas;«
2.	Člen
Za 4. členom se doda nov 4a člen,, ki se glasi:
»Podpisnika tega dogovora sodita, da je treba omogočiti sklepanje, samoupravnih sporazumov za območje ene ali več občin (v smislu drugega stavka 8. člena zakona), s katerimi se bodo temeljne in druge organizacije združenega dela sporazumele o naj nižjih in najvišjih osebnih dohodkih za normalni delovni uspeh (učinek v polnem delovnem času) v okvirih, določenih v tem dogovoru, ter o drugih zadevah s področja delitve dohodka, ki niso urejene v samoupravnih sporazumih organizacij združenega dela posameznih dejavnosti. Če je sklenjen sporazum za območje ene ali več občin sa po verifikaciji in registraciji uporablja ta sporazum.
Podpisnika dogovora priporočata verifikacijski komisiji da si v dvomljivih primerih pred izdajo sklepa o registraciji sporazuma priskrbi' mnenje zainteresiranih občinskih skupščin.
3.	člen
Drugi odstavek 5. člena se nadomesti z novimi 2.,
3.,	4. in 5. odstavkom, ki se glasijo:
»Podpisnika tega dogovora soglašata naj bi naj-nižji osebni dohodek za normalni delovni uspeh (učinek) v polnem delovnem času znašal 900 dinarjev neto na mesec. '	~ •
Samoupravni sporazumi določajo merila za najvišje dogovorjene osebne dohodke za delavce, ki so individualni izvršilni organi oziroma na vodilnih delovnih mestih, pri čemer upoštevajo zlasti: število zaposlenih in obseg ter pomembnost dejavnosti.
Podpisnika tega dogovora soglašata naj bi najvišji osebni dohodek za normalni delovni uspeh (učinek) v polnem delovnem času ne znašal več kot 6000 dinarjev neto na mesec.
Skupne komisije sporazumno določijo, do kolikšne vrednosti se lahko v posameznih samoupravnih sporazumih uporabljajo osnove iz tretjega odstavka, vendar tako, da 'obračun najvišjega osebnega dohodka, katerega koli zaposlenega ne sme jpresegati za več kot 25 “/o zneska za normalni delovni učinek ob doseganju najvišjih poslovnih rezultatov.«
4.	člen
V
Zadnji odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Organizacije združenega dela, ki po 20. in 21. členu zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov ugotavljajo dogovorjeni obseg sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev, lahko valorizirajo prvi dve obračunski skupini kalkulativnih osebnih dohodkov za 100 dinarjev mesečno.«
5.	člen
Drugi odstavek 7. člena se črta in nadomesti z besedilom:
»Za izračun skupnih sredstev kalkulativnih osebnih dohodkov po samoupravnih sporazumih se delavci posamezne obračunske skupine razvrščajo po stopnjah dejanske strokovne usposobljenosti. Izjemoma pa se lahko razvrščajo po stopnjah strokovne usposobljenosti, ki jim pripadajo po določbah splošnih aktov podpisnic, če uporabo takšne možnosti uredijo njihovi samoupravni sporazumi.«
6.	člen
Druga alinea '9. člena se spremeni tako, da se glasi:	-	, . ^
— »do 60 dinarjev neto na mesec na zaposlenega delavca za regresiranje prehrane; ta znesek se ne sme izplačevati v gotovini posamezniku;«
7.	člen
Prva alinea 10. člena se za podpičjem dopolni z besedilom:
»če računa za prenočevanje ni mogoče predložiti,' pa stroške prenočevanja do višine polovico dnevnice.«
8.	člen
Za 10. členom se dodajo štirje novi členi, ki se glasijo:
»10a člen
Podpisnika soglašata, da je sestavni del tega družbenega dogovora tisti del vsakoletnega, dokumenta o družbenoekonomskih .ciljih ekonomske politike, ki opredeljuje politiko in gibanje delitve dohodka ih osebnih dohodkov za območje SR Slovenije.
Skladno s tem dokumentom bosta podpisnika dogovora odločila o valorizaciji .zneskov, ki so dogovorjeni v tem dogovoru.'
10b člen
Če se pri spremljanju delovanja meril, dogovorjenih v samoupravnih sporazumih, ugotovi, da . gibanja na področju delitve niso v skladu z izhodišči dogovorjene ekonomske politike in da je zaradi tega ogroženo uresničevanje sprejetih izhodišč te politike, je komisija iz 17. člena zakona ali katerikoli podpisnik družbenega dogovora dolžan pokreniti postopek za spremembo in dopolnitev samoupravnih sporazumov s pismenim predlogom, kaj bi bilo treba v ta namen spremeniti in dopolniti v samoupravnih sporazumih.
10c člen
Komisija iz 17. člena zakona je dolžna s skupnimi komisijami izpeljati organizacijo usklajevanja samoupravnih sporazumov na podlagi analitičnega gradiva posameznih udeležencev družbenega dogovora, službe družbenega knjigovodstva in drugih institucij. s
10Č člen
Podpisniki tega dogovora soglašajo, da ni mogoče verificirati samoupravnega sporazuma, če le-ta ne vse huje ukrepov in sankcij za kršitve samoupravnih sporazumov.«
9.	člen
Črta se 11. člen dogovora.
10.	člen
Za prvim odstavkom 16. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Če katera od organizacij iz prvega odstavka sklene sporazum, ki je sprejet za območja SFRJ ah za območje več republik, verifikacijska komisija preskusi usklajenost takega sporazuma z zakonom o samouprav-. nem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih do-v hodkov (Uradni list SRS. št. 4/15-1971) in s tem splošnim družbenim dogovorom.«
11.	člen
Za prvim odstavkom 19. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Če pri presoji delovanja samoupravnih sporazumov ta komisija ugotovi, da v njih uveljavljena merila za izračun obsega sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev ne zagotavljajo, da se ta sredstva gibljejo v mejah sprejete gospodarske politike, predlaga postopek po 14. členu zakona.«
12.	člen
*
Te spremembe in dopolnitve splošnega družbenega dogovora so sprejete, ko jih udeleženci podpišejo v enakem besedilu in začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu. SRS, uporabljajo pa se za obračun sredstev za osebne dohodke od 1. oktobra 1972.
$t. 1130-8/71
Ljubljana, dne 13. novembra 1972.
Podpredsednik	Podpredsednik
republiškega sveta	izvršnega sveta
zveze sindikatov Slovenije skupščine SR Slovenije
Jože Globačnik 1. r. Tone Tribušon, inž. 1. r.
367
Na podlagi drugega odstavka 47. člena zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26-146/70) izdaja republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo potem, ko je dobil mnenje republiškega medicinskega sveta,
PRAVILNIK
o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstvene delovne organizacije, da lahko opravljajo praktično strokovno izobraževanje učencev in študentov šol za izobraževanje zdravstvenih delavcev
1.	člen
Zdravstvene delovne organizacije lahko praktično izobražujejo učence in študente zdravstvenih strokovnih šol, če izpolnjujejo strokovne in druge pogoje, določene v' tem pravilniku.
2.	člen
Zdravstvena delovna organizacija lahko organizira in opravlja praktično strokovno izobraževanje učencev in študentov zdravstvenih strokovnih šol (v nadaljnjem besedilu: praktično izobraževanje učencev zdravstvenih šol), če izpolnjuje naslednje pogoje:
1.	da ima organizirano strokovno službo oziroma strokovno enoto, v kateri je možno praktično izobraževanje učencev zdravstvenih šol, in da v taki strokovni službi oziroma strokovni enoti delajo za samostojno delo usposobljeni zdravstveni delavci, ki imajo najmanj enako ali višjo strokovno izobrazbo, kot jo bodo Pridobili učenci po končani zdravstveni šoli';:
2.	da ima na voljo vsa takšna delovna sredstva, s katerimi je mogoče praktično usposabljati učence zdravstvenih' šol oziroma praktično demonstrirati vsa lista strokovna opravila, ki so bila predmet teoretičnega pouka v zdravstveni šoli;
3.	da ima zadostno število strokovnih primerov (kazuistiko) s področja, ki je po učnem programu in učnem načrtu predmet praktičnega izobraževanja učencev zdravstvenih šol;
4.	da ima za praktično izobraževanje učencev zdravstvenih šol zadostno število inštruktorjev (demonstratorjev, mentorjev), najmanj.pa po enega na osem učencev.
V število inštruktorjev po 4. točki prejšnjega odstavka se vračunajo tudi inštruktorji zdravstvene šole.
3.	člen
Za praktično seznanjanje učencev zdravstvenih šol z načeli etike zdravstvenih delavcev in odnosov do bolnikov, za vzgajanje učencev v osnovnih higienskih Uačelih in za praktičen pouk učencev o zdravi in dietični prehrani in o ekonomiki gospodinjstva, o domači Uegi bolnika, o delu v samoupravnih organih ter o po-iitično-ideološki vzgoji, ima zdravstvena šola, ki iz-°bražuje zdravstvene delavce s področja nege bolnikov tvišje medicinske sestre, medicinske sestre, medicinske sestre-babiee), praviloma dom učencev (internat).
Zdravstvena šola se lahko v primeru iz prejšnjega °dstavka s pogodbo dogovori z zdravstveno delovno organizacijo, da se dom učencev (internat) ustanovi v Ueposredni bližini zdravstvene delovne organizacije oziroma da le-ta v ta namen določi posebne prostore. To velja zlasti, če učenci zdravstvene šole pogosteje ali v večjem številu sodelujejo pri delu zdravstvene delovne organizacije v času bolniških, porodnih in drugih
" \
dopustov ter ob drugih utemeljenih odsotnostih od dela njenih delavcev.
4.	člen
Praktično izobraževanje učencev zdravstvenih šol se opravlja praviloma v zdravstvenih delovnih organizacijah na sedežu zdravstvene šole, izjemoma pa tudi zunaj njenega sedeža, če je zdravstvena šola ali zdravstvena delovna organizacija v pogodbi, z zdravstveno šolo poskrbela za primeren prevoz učencev na praktično izobraževanje.
5.	člen
Ce je s splošnim aktom zdravstvene šole predpisana obvezna počitniška praksa kot posebna oblika praktičnega izobraževanja učencev zdravstvenih šol, se leta opravlja v zdravstvenih delovnih organizacijah na sedežu ali zunaj sedeža zdravstvene šole.
Načrt za opravljanje obvezne počitniške prakse mora pravočasno pripraviti zdravstvena šola v dogovoru z zdravstvenimi delovnimi organizacijami, v katerih se bo počitniška praksa opravljala.
Zdravstvena delovna organizacija zunaj sedeža zdravstvene šole oziroma njenega doma učencev (internata) mora zagotoviti nastanitev in prehrano učencev zdravstvenih šol ter določiti osebo, ki bo skrbela za pravilno izvajanje obvezne počitniške prakse in za nadzorstvo učencev v času, te prakse.
6.	člen
Zdravstvene delovne organizacije in zdravstvene šole morajo medsebojna razmerja glede praktičnega izobraževanja učencev zdravstvenih šol urediti s pogodbo (tretji odstavek 47. člena zakona o zdravstvu). Za sklenitev take pogodbe so odgovorni direktorji prizadetih organizacij.
S pogodbo se morajo urediti zlasti tale vprašanja: razpored praktičnega izobraževanja učencev; inštruktorji, njihove naloge in nagrajevanje (2. člen); dom učencev (3. člen); prevoz učencev (4. člen); povračilo za uporabo delovnih sredstev in drugega materiala ter povračilo škode, ki so jo napravili učenci zdravstvene šole. S pogodbo se uredijo tudi vsa druga vprašanja, ki se nanašajo na praktično izobraževanje učencev zdravstvenih šol v zdravstvenih delovnih organizacijah.
7.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 61-4/72
Ljubljana, dne 27. oktobra 1972.
Član izvršnega sveta in republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo
Zora Tomič 1. r.
368.
Na podlagi drugega odstavka 14. člena zakona o srednjerti šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70 in št. 31-276/72) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo
ODREDBO
o trajanju šolanja za poklic pletilja
1
V skladu z osnovami predmetnika in osnovami učnih načrtov, ki jih je za poklic pletilja sprejel strokovni svet zavoda za šolstvo SR Slovenije na 20. seji dne 13. julija 1972, traja šolanje za poklic pletilja tri leta ali šestintrideset mesecev.
2
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 611-8/72
Ljubljana, dne 26. oktobra 1972.
Član izvršnega sveta in republiški sekretar za prosveto in kulturo
Tomaž Bizajl, 1. r.
369.
Na podlagi drugega odstavka 14. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70 in št. 31-276/72) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo
ODREDBO
o trajanju šolanja za poklic zdravstveni tehnik — zobozdravstvena asistentka
1
V skladu z osnovami predmetnika in osnovami učnih načrtov, ki jih je za poklic zdravstvenega tehnika — zobozdravstvena asistentka sprejel strokovni svet zavoda za šolstvo SR Slovenije na 20. seji dne 13. julija 1972, traja šolanje za poklic zdravstvenega tehnika — zobozdravstvena asistentka štiri leta.
2
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 611-8/72
Ljubljana, dne 26. oktobra 1972.
Član izvršnega sveta in republiški sekretar za prosveto in kulturo
Tomaž Bizajl, 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
skupSCina mesta Ljubljane
968.
Na podlagi 47. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28/71) in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je svet za narodno obrambo skupščine mesta Ljubljane na seji dne 20. 10. 1972 sprejel
SKLEP
o ustanovitvi odborov za splošni ljudski odpor v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih organizacijah na območju Ljubljane
1
Odbore za splošni ljudski odpor ustanovijo vse temeljne organizacije združenega dela in druge delovne organizacije, ki imajo po svojih statutih in pravilnikih ustanovljene organe upravljanja (delavske svete, svete delovnih skupnosti).
2
Temeljne organizacije združenega dela se lahko dogovore, da v organizaciji združenega dela ustanove enoten odbor za splošni ljudski odpor z izjemo dislocirane temeljne organizacije združenega dela, ki mora imeti svojega.
3
Odbore za splošni ljudski odpor niso zavezane ustanoviti delovne in druge organizacije, ki po svojih samoupravnih aktih ne ustanavljajo organov samoupravljanja. Lahko pa jih ustanovijo, če tako želi delovna skupnost.
4
Temeljne organizacije združenega dela in druge delovne organizacije, ki še niso ustanovile odborov za splošni ljudski odpor morajo te ustanoviti najkasneje do 31. decembra 1972.
5
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010/130-72
Ljubljana, dne 20.'oktobra 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE CELJE 969.
Skupščina občine Celje je po 10. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), upoštevajoč odlok o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen kruha in pekarskih izdelkov (Uradni list SRS, št. 43/72), in po 142. členu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 10. novembra 1972 sprejela
ODLOK
o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za kruh v občine Celje
1.	člen	*
Določijo se najvišje cene za nekatere vrste kruha v prodaji na drobno.
Najvišje cene smejo znašati:
din/kg
1.	za kruh iz pšenične moke kvalitetne skupine B
tipa 1000 (črni)	2,20
tipa 800	(polčrni)	2,40
tipa 600	(polbeli)	2,60
tipa 400	(beli)	3,00
2.	za mešani pšenični kruh z dodatkom
30 Vo ržene moke	2,60
2.	člen	,	'
Za ostale vrste kruha iz pšenične moke, ki niso navedene v prvem členu tega odloka in druge pekarske izdelke iz pšenične moke se predpiše evidenca o cenah v prodaji na drobno.
Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki morajo pošiljati občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za cene, obvestila o spremembah cen (cenikih),1 da jih evidentira.
Prodaja po spremenjenih cenah ni dovoljena pred pretekom 5 dni po predložitvi cenika.
3.	člen
Če se izplačevanje kompenzacije za povečanje ■ stroškov pri proizvodnji kruha po veljavnih predpisih ustavi, se cene iz 1. člena teg^ odloka lahko povečajo za zaokroženi znesek kompenzacije.
Cene, povečane na podlagi določila iz prvega odstavka tega člena potrdi upravni organ, ki je pristojen za cene.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.	i
St. 38-24/72-3
Celje, dne 10. novembra 1972._
Predsednik
skupščine občine Celje
Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 970.	.
Na podlagi 2. in 8. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20/65); 18. člena pravilnika o samoupravljanju in delovnih razmerjih delovnih ljudi Upravnega organa skupščine občine Vrhnika in 8. čle-na samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov s področja ustavnega sodila, predstavniških, politično-izvršilnih in upravnih organov, družbenopolitičnih samoupravnih skupnosti v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: SS) je svet delovne skupnosti upravnega organa skupščine občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: svet) v soglasju s tajnikom SOb Vrhnika na 41. seji, dne 24. X. 1972 določil prečiščeno besedilo pravilnika o delitvi dohodka Ih osebnih dohodkov v upravi skupščine občine Vrh-hika. Prečiščeno besedilo pravilnika o delitvi dohodka 'h osebnih dohodkov v upravi skupščine občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) obsega pravilnik, hi ga je sprejel svet v soglasju s tajnikom na 34. seji, dne 27. yi. 1972, pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika, ki ga je sprejel svet v soglasju s tajnikom Pa 35. seji. dne 20. VIL 1972 in pravilnik o spremembah Ih dopolnitvah pravilnika, ki ga je sprejel svet v. so-
glasju s tajnikom na 41. seji, dne 24. X. 1972 v katerih je navedeno, kdaj so začeli veljati
PRAVILNIK
o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v upravi skupščine občine Vrhnika (prečiščeno besedilo)
I.	SREDSTVA UPRAVE SO
1.	člen
Ta pravilnik določa način delitve dohodka uprave skupščine občine Vrhnika (v hadaljevanju: uprave) in osebnih dohodkov delavcev ter velja za vse upravne organe, če ni z zakonomt ali odlokom SOb Vrhnika ali s samoupravnim sporazumom o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka s področja ustavnega sodišča, predstavniških, politično-izvršilnih in upravnih organov družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti v SR Sloveniji (v nadaljnjem: samoupravni sporazum) drugače določeno.
1.	Sredstva za opravljanje redne dejavnosti
2.	člen
Sredstva za delo uprave zagotavlja skupščina občine Vrhnika vsako leto v občinskem proračunu, na podlagi programa dela uprave in uprava sama iz lastnih dohodkov.
Sredstva, ki jih dobi uprava za svoje delo, so njen dohodek in se delijo po zakonskih določbah in drugih predpisih, po določbah samoupravnega sporazuma ter tega pravilnika.
Temeljna delitev sredstev se opravi s finančnimi načrti in zaključnimi računi.
Osebni dohodki se delijo po osnovah in merilih, ki jih določajo samoupravni sporazum, ta pravilnik in drugi, na njegovi podlagi izdani splošni akti.
2.	Program dela uprave
3.	člen
Program dela po 2. členu tega pravilnika zajema naloge, ki jih morajo v tekočem letu opraviti upravni organi skupščine občine Vrhnika.
Program dela določi tajnik v soglasju s svetom skupnosti do konca januarja tistega leta, za katerega se program sprejme, če ni z zakonom drugače določeno.
3.	Finančni načrt uprave
4.	člen
Dohodek Uprave se S finančnim načrtom razdeli na:
1.	osebne dohodke,
2.	materialne izdatke,
3.	sredstva skupne porabe,
4.	sredstva opreme in
5.	rezervna sredstva.
a)	Sprejem finančnega načrta
5.	člen
Finančni načrt sprejema svet delovne skupnosti v soglasju s tajnikom potem, ko je znan dohodek uprave za tekoče leto in po postopku, ki je predpisan za sprejem splošnih aktov.
b)	Razdelitev sredstev
6.	člen
Razdelitev sredstev s finančniin načrtom mora zagotoviti zakonito in učinkovito izvrševanje nalog uprave, racionalno uporabo sredstev in uresničevanje načela delitve po delu. Pri tem se ocenijo izdatki v prejšnjem letu in upošteva program dela za tekoče leto, '• potrebna materialna sredstva in druga. sredstva, ki vplivajo na porabo sredstev.
Sredstva za redno dejavnost se vsakoletno usklajujejo z gibanjem produktivnosti dela in osebnih dohodkov delovnih ljudi v delovnih organizacijah na podlagi dogovorjenih faktorjev stimulacije.
Če se na podlagi uradnih podatkov ugotovi, da je bil povprečen rezultat faktorja stimulacije na območju SR Slovenije večji ali manjši se razlika vsako leto obračuna v okviru valorizacije, ki je predvidena s splošnim družbenim dogovorom za družbene dejavnosti.
c)	Materialni izdatki
7.	člen
Materialni izdatki so:
1.	Materialni stroški:	elektrika, drobni
inventar, pisarniški material, material za čiščenje, uradni list, časopisi, revije, strokovna literatura, voda, odvoz smeti, kanalizacija in drugo.
2.	Storitve: popravila, prevozne storitve, vzdrževanje vozil, gorivo, PTT stroški, stroški denarnega in plačilnega prometa, najemnine in zakupnine, potni stroški, objave, razglasi in druge storitve.
3.	R a z n i stroški:	stroški za izobraževanje
kadrov, reprezentančni stroški, zavarovalne premije, dnevnice za službena potovanja v državi ali tujini, nadomestila za ločeno življenje, avtorski honorarji, izdatki za službeno in zaščitno obleko (vratarji, kurir izterjevalec, člani izpitne komisije, snažilke, telefonist, šofer itd.), izdatki za prevoz delavcev na delo in iz dela ter drugi. izdatki.
d)	Namenska sredstva
8.	člen
Sredstva, ki so upravi v Okviru redne dejavnosti določena namensko, se lahko razporedijo s finančnim načrtom samo za namen, za katerega so bila dana.
Sredstva, ki so določena upravi za redno dejavnost, se s finančnim načrtom ne morejo razporediti za sredstva skupne porabe in za posebne namene.
Sredstva, ki so določena za kritje materialnih izdatkov in sredstev opreme, ni dopustno prenašati na sredstva za osebne dohodke ali v sredstva skupne porabe.
e)	Sredstim za opravljanje posebnih dejavnosti
9.	člen
Če se v finančnem načrtu upravnih organov stekajo sredstva tudi zaradi opravljanja posebnih dejavnosti ali sredstva za financiranje lastnih dejavnosti iz proračunskih virov, se tako pridobljena sredstva med letom usmerjajo s finančnim načrtom na enak način kot dohodek, ki je namenjen iz proračuna, dokončno se ta dohodek razdeli z zaključnim računom.
Iz sredstev iz prejšnjega odstavka se lahko plameni v rezervni sklad vsako leto odstotek od teh sredstev, in sicer za toliko časa, da dosežejo rezervna sredstva, najmanj višino enomesečnih sredstev ža zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev.
Odstotek določita svet delovne skupnosti in tajnik s sklepom.
f)	Akontacije osebnih dohodkov
10.	člen
Vsa izplačila osebnih dohodkov, izplačana med le" tom, so akontacija, ki se dokončno obračunavajo z zaključnim računom.
Osebni dohodek se obračuna in izplača zadnji delovni dan v mesecu.
Ob izplačilu osebnega dohodka se praviloma izda vsakemu delavcu pismeni obračun osebnega dohodka. Besedilo pismenega obračuna sestavi načelnik oddelka za gospodarstvo in finance v skladu s 4. točko 84. člena TZDR. Pri končnem obračunu po prvem odstavku tega člena, se upoštevajo vsi delavci, ki so bili v preteklem letu v delovnem razmerju z njihovim prispevkom k delu uprave. Pri tem se razumljivo upošteva le čas prebit na delu v upravi.
Tajnik lahko odobri začasno akontacijo v teku enega meseca do višine 50 "/o pričakovanega osebnega dohodka prosilca, ta akontacija pa se v mesecu lahko izplača le enkrat.
g)	Sredstva skupne porabe
11.	člen
Sredstva sklada skupne porabe se formirajo tako, da se iz dohodka uprave izloči:
1.	najmanj 4 Vo na bruto OD za stanovanjsko izgradnjo,
2.	najmanj 1 % od neto OD za strokovno izobraževanje delavcev uprave.
3.	najmanj 300 in največ 600 din neto za vsakega zaposlenega delavca s predpisanimi prispevki za regres za, letni dopust. Ta znesek dobijo delavci, ki imajo 11 mesecev nepretrgane delovne dobe, če svet delovne skupnosti in tajnik ne odločita drugače,
4.	in največ 50 dinarjev neto mesečno za regresiranje prehrane. Za druge potrebe, ki se krijejo iz sredstev sklada skupne porabe (kulturne potrebe, socialne pomoči itd.), bo svet delovne skupnosti vsako leto namenil sredstva po svoji presoji, vendar ne več kot 0,3 -odstotka od neto osebnih dohodkov.
Znesek za regresiranje prehrane do 50 dinarjev mesečno na delavca, se ne sme izplačati v gotovini. Svet delovne skupnosti lahko z navodilom podrobneje uredi vprašanje sredstev skupne porabe.
12.	člen
Denarna sredstva sklada skupne porabe se v mejah ustreznih predpisov lahko uporabljajo le za: gradnjo, nakup in vzdrževanje nepremičnin družbenega standarda ter za zadovoljevanje naslednjih potreb članov delovne skupnosti:‘strokovno izobraževanje delavcev uprave, štipendiranje, kulturne namene, izlete in druge prireditve, regresa za dopust, posojila delavcev uprave za nakup ali graditev stanovanj ter za namensko varčevanje za stanovanjsko gradnjo, adaptacijo, -ki ima namen pridobitve nove stanovanjske površine, enkratno pomoč družini umrlega delavca ali obolelega delavca, darila delavcem, ki odhajajo v pokoj ali pa so že več let v državni upravi, dopolnilne prispevke in za druge podobne namene.
Višino regresa za letni dopust določita vsako leto svet in tajnik s posebnim sklepom v skladu z določil1’ samoupravnega sporazuma.
Sredstva za strokovno izobraževanje delavcev v upravi deli svet v skladu z določbami pravilnika 0
strokovnem izobraževanju delavcev. Odredbodajalec za uporabo sredstev sklada je predsednik sveta ali član, ki ga svet določi.
Finančno poslovanje sklada skupne porabe vodi računovodstvo uprave. Sredstva sklada skupne porabe se ne smejo uporabljati za osebne dohodke ali kritje stroškov poslovanja uprave. Neuporabljena denarna sredstva sklada se ne prenesejo v naslednje leto.
Nadzorstvo nad upravljanjem sklada skupne porabe izvršuje delovna skupnost uprave zlasti tako, da daje svetu smernice za tekočo politiko potrošnje sredstev sklada. O upravljanju in uporabi sredstev sklada skupne porabe mora svet poročati delovni skupnosti najmanj dvakrat letno.
h)	Sredstva opreme
13.	člen
Sredstva opreme sestavljajo premične stvari in denarna sredstva opreme. Denarna sredstva sklada opreme sestavljajo sredstva, ki jih namensko dodeli skupščina občine za opremo, vsi prihranki na materialnih izdatkih, ki so z zaključnim računom izločeni v ta sklad in denarna sredstva dobljena za prodane ali v zakup dane stvari iz sklada opreme.
O uporabi denarnih sredstev sklada opreme odločata svet in tajnik skupščine občine v skladu s predpisi.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko tajnik skupščine odloča o uporabi denarnih sredstev tega sklada do višine 1.000 din.
i)	Amortizacija
14.	člen
Amortizacija se obračunava po stopnjah, ki so določene s predpisi družbenopolitičnih skupnosti in drugih predpisih (glej 6. člen samoupravnega sporazuma), če tako odloči svet delovne skupnosti uprave.
II.	OSEBNI DOHODKI
1.	Osebni dohodki delavcev uprave
15.	člen
Osebni dohodki delavcev uprave se določajo skladno z načeli delitve po delu. Z delitvijo osebnih dohodkov se zagotavlja vsakemu delavcu v upravi osebni dohodek sorazmerno z njegovim prispevkom pri uresničevanju nalog delovnega mesta, ki ga zaseda in uprave kot celote.
2.	Vrednost delovnih mest
16.	člen
Vrednost delovnih mest se določi skladno s pregledom značilnih skupin in njihovih vrednosti po 8. in 13. členu samoupravnega sporazuma, da se upošteva njihovo znanje, sposobnost, odgovornost, napor in delovne razmere na podlagi značilnih skupin delovnih mest, določenih v sporazumu (priloga k 8. členu). *
Svet delovne skupnosti in tajnik lahko predpišeta Podrobnejše navodilo za ugotavljanje osebnega dohodka delavcev.
Vrednost posameznih delovnih mest je izražena v točkah in lahko odstopa do 20 %> navzgor ali 200/o navzdol od določene vrednosti značilne skupine delovnih mest po samoupravnem sporazumu, upoštevajoč specifične pogoje glede odgovornosti, naporov in delovnih razmer.
3.	Odločba o določitvi vrednosti delovnih mest
17.	člen
Vrednost delovnih mest določi z odločbo svet delovne skupnosti v soglasju s tajnikom po postopku, ki je predpisan za sprejem splošnih aktov.
Odločba je sestavni del tega pravilnika.
4.	Vrednost točke
18.	člen
Vrednost točke se določi s finančnim načrtom upravnih organov, upoštevajoč določila 9. člena samoupravnega sporazuma.
Med letom vrednosti točke lahko izjemoma spremeni svet delovne skupnosti v soglasju s tajnikom.
5.	Izračun akontacije osebnega dohodka
19.	člen
Denarna vrednost delovnega mesta oziroma akontacija osebnega dohodka delavca se izračuna tako, da se seštevek točk, ki je z individualno odločbo določen delavcu pomnoži z vrednostjo točke.
Vrednost točke* določita svet delovne skupnosti in tajnik glede na razpoložljiva sredstva.
6.	Individualne odločbe
20.	člen
Na podlagi akta o vrednosti delovnih mest in na podlagi določil samoupravnega sporazuma ter tega pravilnika, izda tajnik delavcem uprave individualne odločbe.
Odločitev sveta je dokončna.
Delavec, ki ni zadovoljen z odločbo tajnika, lahko v 15 dneh zahteva ponovno proučitev njegove razvrstitve, na svet delovne skupnosti.
\
7.	Delovna mesta s skrajšanim delovnim časom
21.	člen
Za vrednotenje delovnih mest s skrajšanim delovnim časom, se uporabljajo ista merila kot za druga, po vsebini enaka ali sorodna delovna mesta s polnim delovnim časom, s tem, da se upošteva razmerje med skrajšanim in polnim delovnim časom za izračun vrednosti delovnega mesta oziroma aktontacijo osebnega dohodka delavca.
Poln delovni čas znaša 182 ur mesečno.
8.	Razvrstitev delavcev v značilne skupine
22.	člen
Delavca se razporedi v določeno značilno skupino, če v celoti izpolnjuje pogoje glede strokovne izobrazbe in določenih izkušenj tiste značilnosti skupine.
»Delavcu, ki ne izpolnjuje pogojev glede strokovne izobrazbe značilne skupine, pa nima 20 let delovnih izkušenj, razporedi svet delovne skupnosti v značilno skupino delovnega mesta po njegovi dejanski strokovni izobrazbi. !
Svet .delovne skupnosti lahko takega delavca, ki uspešno opravlja delo na takem delovnem mestu (delovno mesto zahteva višjo strokovno izobrazbo kot jo je delavec ima), razporedi v smislu 6. člena SDD v
najvišjo možno skupino njegove strokovne izobrazbe, pri čemer se upoštevajo tudi leta službovanja (delovna doba).«
Delavcu, ki ne izpolnjuje pogojev delovnega mesta po strokovni izobrazbi, delo pa uspešno opravlja, se lahko prizna osebni' dohodek v višini, določeni za to delovno mesto, če je imel na dan verifikacije samoupravnega sporazuma 20 let ustreznih delovnih izkušenj.
Delavcu, ki ne izpolnjuje pogojev delovnega mesta glede predpisanih delovnih izkušenj v splošnem aktu organa, delo pa uspešno opravlja, se lahko izjemoma prizna osebni dohodek v višini, določeni za to delovno mesto.
9.	Razvrstitev pripravnikov
22 a člen
Pripravnikom, ki so razporejeni na delovna -fnesta pripravnikov, pripada za izračun osebnega dohodka naslednje število točk: za pripravnika s srednjo izobrazbo 150 točk, za pripravnika z višjo izobrazbo 180 točk in za pripravnika z visoko izobrazbo 210 točk.
Pripravnikom, ki so razporejeni na sistemizirana delovna mesta referentov, oziroma strokovnih delavcev se določi osebni dohodek v višini vrednosti delovnega mesta, na katerega je razporejen, zmanjšan za prve tri mesece pripravniške dobe za 20 0/o, od 3 do 6 mesecev pripravniške dobe za 15 °/o, od 6 do 12 mesecev pripravniške dobe za 10 "/o in od 12 do 18 mesecev pripravniške dobe za 5 °/o.
V upravičenih primerih (deficitarni poklici, nujno potrebni strokovni delavci na določenih delovnih mestih itd.), lahko svet delovne skupnosti in tajnik znižata odbitne postavke.
10.	Ugotavljanje uspešnosti
23.	člen
Uspešnost delavcev iz 4. odstavka 22. člena tega pravilnika ugofavlja na predlog tajnika komisija, ki jo imenuje svet delovne skupnosti v soglasju s skupščino občine Vrhnika.
Komisija ima 5 članov.
Čc ima delavec višjo stopnjo izobrazbe, kot se zahteva za njegovo delovno, mesto se razvršča v ustrezno skupino, po zahtevani izobrazbi delovnega mesta.
11.	Izobrazba
24.	člen
Pod izobrazbo se šteje šolska izobrazba, ali izobrazba, priznana z javno listino. Javno listino obravnava prvi odstavek 164. člena ZUP,
, Načelniki oddelkov in drugi predstojniki samostojnih upravnih organov skupščine občine Vrhnika se razvrstijo v 30. značilno skupino ne glede na svojo strokovno izobrazbo.
Pri določanju osebnega dohodka posameznega načelnika pa se okoliščina da ta načelnik nima visoke izobrazbe, primerno upošteva v okviru razpona (pojasnilo št. 2 z dne 24. I. 1972).
12.	Nadpovprečni delovni prispevek
25.	člen
Za nadpovprečni delovni prispevek so delavci uprave upravičeni do sorazmerno večjega dohodka. Šteje
se, da je delavec dosegel nadpovprečni delovni prispevek če:
1.	se je pri obsegu dela, ki presega normalen obseg, potrudil, da je delo opravljeno pravočasno in dobro,
2.	je v primerih, ko je bilo potrebno zaradi večjega obsega dela ali določenega roka, delal tudi prek rednega delovnega časa,
3.	je skrbel, da je bil v rednem delovnem času vedno polno zaposlen,
4.	je uspešno opravljal zelo zahtevna opravila, za katera se sicer zahteva višja stopnja izobrazbe, kot jo delavec ima,
5.	je poleg svojega dela opravljal tudi delo drugih delovnih mest in podobno.
Da je delavec dosegel zelo dobre delovne rezultate sešteje, če:
a)	je delo opravljeno kvalitetno in na ustrezni strokovni ravni,
b)	je na delu pravilno uporabljal predpise in upošteval smernice pristojnih organov,
c)	je delo opravljal tako, da je s tem dosežen cilj in namen,
č) je s svojim delom prispeval k ugledu upravnega organa in predstavniških ter družbenopolitičnih in izvršilnih organov.
Svet delovne skupnosti in tajnik z navodilom podrobneje razčlenita to določilo in predpišeta še druga merila in postopek za nagrajevanje nadpovprečnih delavcev upravnega organa. «
26.	člen
Sredstva za osebni dohodek za nadpovprečni delovni prispevek se določijo s finančnim načrtom v višini od 2 do 5 °/o od mase. sredstev, določene za osebni dohodek delavcev uprave.
Svet delovne skupnosti določi vsako leto odstotek za stimulacijo.
13.	Plačevanje nadurnega dela
27.	člen
Čas, ki ga je moral prebiti delavec na delu dalj kot polni delovni čas po določbah pravilnika o samoupravljanju in delovnih razmerjih, se pri osebnem dohodku upošteva tako, da se za vsako opravljeno uro nad polnim delovnim časom prizna delavcu osebni dohodek v višini vrednosti njegove delovne ure, povečane za 50 odstotkov.
Če je delo v podaljšanem delovnem času mogoče izravnati z prostim delovnim časom tako, da delavec dela v povprečju toliko ur na teden, kot je določeno s predpisi o delovnih razmerjih, se delavcem ne morejo priznati nadure po prejšnjem odstavku. Na prošnja delavca o stvari odloča tajnik skupščine.
28.	člen
S sredstvi, ki se s finančnim načrtom določijo za izplačilo nadur, razpolaga svet delovne skupnosti v .soglasju s tajnikom.
O izvrševanju nadur delavcev odločajo načelniki.
O izvrševanju nadur vodilnih delavcev odloča tajnik.
14.	Nadomestilo za redni in izredni dopust
29.	člen
Delavcu organa, ki ne dela zaradi rednega dopusta, ali izrednega plačanega dopusta do 7 delovnih dni v letu, pripada v tem času nadomestilo osebnega dohodka, ki znaša toliko, kolikor znaša povprečna akontacija osebnega dohodka v preteklih treh mesecih.
Delavcu, ki je poslan na strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje pripada nadomestilo osebnega dohodka v višini akontacije dohodka in še dnevnica v skladu z 52. členom tega pravilnika.
15.	Nočno delo
30.	člen
Delavcem, ki delajo v nočnem času od 22. do 5. Ure naslednjega dne gre osebni dohodek kot za redni delovni čas, povečan za 12,5 °/o.
O nočnem delu odloča tajnik.
16.	Delo na dan državnih praznikov
31.	člen
Delavcem, ki delajo na dan državnega praznika gre osebni dohodek kot za redni delovni čas, povečan ?a odstotek, ki ga določa samoupravni sporazum.
17.	Delo v času dežurne službe
32.	člen
Delavcem, ki šo določeni, da opravljajo dežurno službo, gre osebni dohodek, kot za redni delovni čas. Povečan za 12 %.
Navodilo o dežurni službi določita svet delovne skupnosti in tajnik.
III.	NADOMESTILA
1.	Odpravnina in pogrebnina
3.3. člen
Delavcem, ki odhajajo iz delovne skupnosti zaradi Upokojitve, se izplača enkratna odpravnina v višini dvakratnega zneska povprečnega osebnega dohodka delavcev uprave iz preteklega leta.
Enak denarni znesek se izplača tudi družini umrle-8a člana delovne skupnosti (pogrebnina).
2.	Nadomestila za bolezen do 30 dni
34.	člen
Delavci imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka za prvih 30 dni zadržanosti od dela v zvezi 2 uživanjem zdravstvenega varstva, zaradi določenega upravljanja medicinskih raziskav, ki jih ni mogoče upraviti izven zavarovančevega delovnega časa, za čas bujnega zdravljenja vojaških vojnih invalidov ter za uas zadržanosti od dela, ko so na zdravljenju v stacio-barnem zdravstvenem zavodu, v katerem imajo nasta-bitev in hrano.	,
Nadomestilo osebnega dohodka znaša:
1.	Za delavce, ki izpolnjujejo dobo predhodnega Zavarovanja:
a) 90 »/o od osnove za zadržanost od dela za prvih ^ dni,
h) 95 »/o od’ osnove za zadržanost od dela od 8 do dni, in sicer od povprečnega osebnega dohodka, ki Je delavec dosegel za polni delovni čas v letu pred ‘utorn, v katerem je nastopil primer, po katerem ima Pravico- do nadomestila.
2.	Za delavce* ki ne izpolnjujejo dobo predhodnega zavarovanja:
a)	SO0/« osnove za prvih 7 dni,
b)	85°/o od osnove od 8. do 30. dneva zadržanosti od dela.
3.	Za čas zadržanosti od dela zaradi nesreče pri delu ali' obolenja za poklicno boleznijo, znaša nadomestilo 100 °/o od osnove.
35.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka za prvih 30 dni zadržanosti od dela v primerih iz 34. člena tega pravilnika in nadomestilo osebnega dohodka delavcem-krvodajalcem se dnevi, ko dajejo kri, štejejo kot da bi bili delali — gre v breme finančnega načrta uprave skupščine občine Vrhnika.
3.	Povračilo potnih stroškov
36.	člen
Delavcu uprave, ki je napoten po nalogu načelnika ali tajnika na službeno potovanje ima pravico do povračila potnih stroškov, če so zaradi potovanja nastali.
Potni stroški so prevozni stroški in dnevnice.
4.	Višina dnevnice za službeno potovanje
37.	člen
Dnevnica za službena potovanja izven mesta Vrhnike — kraja zaposlitve (kraj zaposlitve je mesto Vrhnika in štirikilometrski pas iz centra mesta Vrhnike), je takale:	,
a) za službeno potovanje, ki traja od 8 do
12 ur, znaša delna dnevnica..................60 din
■ b) za službeno potovanjqe, ki znaša od 12 do 24 ur, znaša cela dnevnica. . . .. 80 din
Svet delovne skupnosti lahko z navodilom posebej uredi ali razčleni vsebino tega člena.
Stroški za prenočevanje se povrnejo na podlagi predloženega računa. Dnevnica za službeno potovanje v tujino znaša toliko, kolikor je določeno s predpisom, ki velja za republiške upravne organe.
5.	Prevozni stroški in kilometrina
38.	člen
Za prevoz na službenem potovanju ima delavec pravico do povračila prevoznih stroškov, ki so določani v potniški tarifi in sicer za prevož po najkrajši poti in za prevozno sredstvo, s katerim delavec potuje.
Vrsto in razred prevoznega sredstva določi starešina v potnem nalogu.
Praviloma potujejo delavci na službena potovanja z javnimi prevoznimi sredstvi.
Ce se delavec napoti na službeno potovanje v kraj, kamor zaradi nujnosti opravka ne more potovati z javnim prevoznim sredstvom, ali kadar je zaradi ekonomičnosti in smotrnosti uporabe ustreznega prevoznega sredstva upravičena uporaba osebnega prevoznega sredstva, ima delavec pravico do povračila stroškov za osebni prevoz, ki znaša za vsak prevoženi kilometer 0,90 din.
Službeno potovanje po prejšnjem odstavku odredi tajnik. Tajnik lahko to pooblastilo prenese na načelnike in druge delavce uprave.
6.	Terenski dodatek
39.	člen
Nadomestilo za večje materialne stroške, ki jih ima delavec med bivanjem in delom izven svojega stal-
nega bivališča — kraja zaposlitve (terenski dodatek), znaša največ neto 700 din na mesec. S terenskim delom so mišljeni po tem členu geodetska inšpekcijska in druga opravila na terenu, ki se po svoji naravi izvajajo na terenu in izven kraja zaposlitve.
S terenskim delom je mišljeno tudi delo delavcev organa za NO in notranje zadeve, kadar opravljajo izven kraja zaposlitve službo NO, CZ, zavarovanja, kontrole itd.
Pravico do povračila za terensko delo ima delavec iz prvega odstavka takrat, ko odide v kraj terenskega dela do vrnitve iz tega kraja. Odločbo o določitvi terenskega dodatka izda po sklepu sveta delovne skupnosti, tajnik skupščine.
Terenski dodatek izključuje dnevnice, ne izključuje pa prevoznih stroškov.
Terenski dodatek se obračunava mesečno.
Svet delovne skupnosti in tajnik določita z odločbo, katerim delavcem gre terenski dodatek in v kakšni višini, v skladu s tem členom.
7.	Odločanje o službenem potovanju — izdaja potnega naloga
40.	člen
O potrebi in trajanju službenega potovanja odloča tajnik, v njegovi odsotnosti pa delavec, ki ga v odsotnosti zamenjuje.
Tajnik lahko to pravico prenese na' načelnika.
Za službeno potovanje tajnika, izda nalog predsednik. V nalogu za službeno potovane je treba navesti priimek in ime delavca, trajanje in namen potovanja, dan odhoda, prometno sredstvo s katerim naj delavec potuje in druge potrebne podatke.
Službeno potovanje ne sme trajati več kot 30 dni. Izjemoma, če tako zahteva delo, lahko traja tudi več kot 30- dni, vendar ne več kot 60 dni. Kadar naj traja službeno potovanje več kot 30 dni, mora izdati o tem tajnik posebno odločbo. Kadar potuje nekdo, ki ni delavec Uprave za organ, da opravi določen službeni opravek, ima pravice do povračila potnih stroškov, do katerega ima pravico delavec uprave.
Kadar je delavec uprave določen da na uslužbe-nem potovanju spremlja predstavnike tuje organizacije ali ustanove, ali da se udeležuje sestankov z njimi, lahko odloči tajnik v odločbi o službenem potovanju, da se mu izplačajo dejanski hotelski stroški pp predloženih računih.
8.	Račun potnih stroškov
41.	člen
Po končanem službenem potovanju mora delavec, v treh dneh po vrnitvi predložiti račun potnih stroškov.
Računu potnih stroškov mora delavec priložiti podpisan potni nalog za službeno potovanje. Predlog za obračun potnih stroškov in dnevnic potrdi načelnik, za načelnike pa tajnik. Obračun izplača blagajnik vendar le v primeru, čc jo potrjen.
9.	Povračila stroškov za prevoz na delo in z dela
42.	člen
Delno mesečno povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela znaša (oliko, kolikor je cena mesečne vozovnice, zmanjšana za 20 din, če tako določi svet delovne skupnosti.
10.	Pogodba o delu
43.	člen
Za izplačila zaslužkov po pogodbi iz 142., 143. in 144. člena TZDR ter 7. in 8. člena zakona o zaposlovanju delavcev z nepolnim delovnim časom o uvedbi dela prek polnega delovnega časa in o opravljanju dela, ki se ne štejejo za delovno razmerje (Uradni list SRS, št. 39/70), določi svet delovne skupnosti potrebna sredstva iz sredstev, ki so namenjena za osebne dohodke in za to določi osnove in merila.
Primere, za katere se lahko sklene civiino-pravno razmerje in druga tozadevna vprašanja urejata 33. i° 34. člen pravilnika o samoupravljanju in delovnih razmerjih delovnih ljudi UO-SO Vrhnika.
Za organ uprave, sklepa civilno-pravne pogodbe tajnik.
11.	Plačilo za nadomestovanja
44.	člen
Delavec, ki nadomestuje vodilnega delavca ali drugega delavca, ki vodi notranjo organizacijsko enoto več kot mesec dni (vodilni delavec in drugi vodja), pa je odsoten zaradi bolezni, študija, vojske ali zaradi drugega upravičenega razloga, ima po enem mesecu nadomestovanja pravico do osebnega dohodka delavca katerega nadomestuje. S.vet delovne'skupnosti lahko odloči, da se takemu delavcu začasni osebni dohodek zniža do 15 "/o.
12.	Vrnitev na delo po službenem potovanju
45.	člen
Če je bil delavec na službenem potovanju, pa se ni vrnil domov do 22. ure (vrnil se je kasneje), se mora javiti na delo po 8. urah vrnitve iz službenega potovanja.
13.	Nagrade dijakom in študentom za prakso
46.	člen
Dijakom, študentdm. ki opravljajo prakso v organih, se lahko izplačajo nagrade za opravljeno delo v višini 300 din do 800 din mesečno.
Višino določa svet delovne skupnosti v soglasju s tajnikom, s posebno odločbo.
14.	Delovna obleka in .obutev
47.	člen .
. Delavcem, ki opravljajo tehnična dela (na primer: matičarjem, snažilkam, kurjačem, izterjevalcem in ti' stim delavcem, kjer so predpisana zaščitna sredstva), pripada potrebna delovna obleka, obutev in zaščitna sredstva pri delu v skladu s posebnim pravilnikom-ki ga predpiše svet delovne skupnosti.
15.	Povračilo za ločeno življenje
48.	člen
Delavec ima pravico do povračila stroškov za loče' no življenje do 500 din, če preživlja družino, na območju občine* Vrhnika, pa ni mogel dobiti stanovanja zase in za svojo družino.
Višino povračila po prejšnjem odstavku določata svet delovne skupnosti in tajnik.
Povračilo pripada člelavcu od dneva, ko se zgla^ na delo, pa do preteka meseca, v katerem mu je dodeljeno vseljivo stanovanje oziroma do preteka časa-v katerem se je delavec zavezal sam poiskati stanovanje zase in za svojo družino.
Delavec izgubi pravico do povračila, če mu je ponuđeno ustrezno družinsko stanovanje..
16.	Povračilo selitvenih stroškov
49.	člen
Do povračila selitvenih stroškov imajo pravico:
1.	delavci, ki so sprejeti na delo uprave Sob Vrhnika v kraju zunaj svojega stalnega prebivališča in zunaj stalnega prebivališča svoje družine.
2.	delavci, ki so razporejeni na delo v drug kraj.
3.	delavci, ki jim zaradi upokojitve preneha delovno razmerje in se preselijo v drug kraj;
4.	družine umrlih delavcev, če se preselijo v drug kraj.
Povračilo po 3. in 4. točki pripada, če se preselijo v enem letu od dneva, ko so bili zaradi upokojitve razrešeni ozirojna' če se je1 družina preselila v enem tetu po delavčevi smrti.
50.	člen
Povračilo selitvenih stroškov je enako stroškom za Prevoz pohištva in stroškom osebnega prevoza, prenočišča in hrane delavca in njegovih družinskih članov Pri vselitvi.
Na relacijah, na katerih je javni promet, se po-vrnejo delavcem izdatki za prevoz pohištva po najnižji tarifi, ki je določena za prevoz.
Delavcu se pri selitvi povrnejo stroški v višini in 0b pogojih, kot je to predpisano za službena potovanja delavca, pri tem se prizna za družinske člane 50 °/c dnevnice, ki se. prizna za delavca.
Družinski člani so po tem pravilniku osebe, za ka-tsre’ima delavec po veljavnih predpisih pravico do Nravstvenega zavarovanja.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51.	člen
Delavec, ki je odstranjen iz delovnega mesta v shiislu določil pravilnika o samoupravljanju in delov-Nh razmerjih delovnih ljudi upravnega organa skupščine občine Vrhnika se obvezno razporedi na drugo delovno mesto, ki ustreza ali vsaj približno ustreza njegovim strokovnim in drugim delovnim sposobno-stim. v tem primeru delavcu pripada osebni dohodek Pst var j en na novem delovnem mestu.
Delavec, ki je odstranjen iz upravnega organa ima d° dokončne določbe pravico do nadomestila enakega Polovici povprečne akontacije, ki jo je prejemal v zad-Pjih treh mesecih pred mesecem, ko je bil odstranjen 12 upravnega organa.
Če je kazenski postopek zoper delavca, ki je bil °dstranjen z delovnega mesta oziroma upravnega orga-Pa ustavljen s pravnomočno odločbo, ali če je delavec s Pravnomočno sodbo oproščen obtožbe ali je obtožba Zavrnjena, toda ne zaradi nepristojnosti oziroma, če mu Pi izrečen ukrep za hujšo kršitev delovnih dolžnosti, P^P gre razlika do polnega zneska akontacije, osebnega dohodka, ki bi jo dobil, če bi ostal na svojem delovnem PNstu.
52.	člen
ki je pdslan v drug kraj na strokovno (tečaj, seminar in podobno) gre za prvih 0 dni prebivanja v drugem kraju cela dnevnica, za ^daljnje prebivanje pa 75% dnevnice.
Če traja izpopolnjevanje v drugem kraju nad tri ■Pesece ima delavec po treh mesecih prebivanja v dru-
Delavcu,
^Popolnitev
gem kraju pravico samo do povračila za ločeno življenje.
Če se delavec dnevno vozi na strokovno izpopolnjevanje v drug kraj, ima pravico do povračila prevoznih stroškov in dnevnic ob pogojih, ki so določeni za službeno potovanje.
53.	člen
Delavcu, kateremu preneha delo po odločitvi delovne skupnosti pred časom kolikor bi moral ostati na delu, po določbah pravilnika o samoupravljanju in delovnih razmerjih v upravi Sob Vrhnika, pripada za ta čas osebni dohodek v višini povprečnega osebnega dohodka za preteklo, leto..
54.	člen
Za nosečnost ih porod ima delavka pravico do nepretrganega porodniškega dopusta 133 dni (77. člen TZDR).
Delavec ima pravico do počitka in plačila osebnega dohodka ob državnih praznikih v skladu s 75. členom TZDR.
Svet delovne skupnosti lahko v upravičenih primerih v skladu z 78. členom TZDR odloči kdaj in koliko časa je lahko delavec odsoten z dela brez nadomestila osebnega dohodka. Taka odsotnost ne more biti v nobenem primeru večja kot 22 delovnih, dni v letu.
Na osebni dohodek delavca je mogoče seči z izvršbo za plačilo terjatev le v primerih, ki jih določa 86. člen TZDR.
Delavčeve pravice do nadomestila osebnega dohodka, kadar je odsoten zaradi vojaških vaj, predvojaške-ga pouka, udeležbe v civilni zaščiti, opravljanja javnih funkcij itd., ureja 87. člen TZDR.
Če je delavec v priporu, ima pravico do nadomer-stila'osebnega dohodka po 88. členu TZDR.
Primere, kdaj je delavec lahko odstranjen z dela in iz organa uprave, ter kakšno nadomestilo mu gre v omenjenih primerih, določa 93. člen TZDR.
55.	člen
Če v tem pravilniku niso urejena posamezna vprašanja s področja nagrajevanja in nadomestil v upravnem organu skupščine občine Vrhnika, ki jih uredi svet delovne skupnosti v soglasju s tajnikom s sklepom. ki pa lahko velja največ leto dni, ko je treba storiti ustrezne spremembe in dopolnitve v tem pravilniku.	t
56.	člen
Tajniku, načelnikom in drugim predstojnikom določi osebni dohodek organ, ki ga določi občinska skupščina.
57.	člen
Delavcem upravnega organa skupščine občine Vrhnika, ki bi z uveljavitvijo tega pravilnika dobili manjši osebni dohodek kot so ga imeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, obdržijo dosedanji osebni dohodek.
58.	člen
Ta pravilnik je začel veljati 1. VII- 1972, prva sprememba 20. VII. 1972 hr druga sprememba 25. X. 1972.
Ko je stopil v veljavo ta pravilnik, je prenehal veljati pravilnik o notranji organizaciji in delitvi' dohodka v upravi skupščine občine Vrhnika z dne 6. VI. 1966 in vse njegove spremembe in dopolnitve. Svet de-
lovne skupnosti s sklepom določi seznam aktov, ki so nehali veljati z uveljavitvijo tega pravilnika.
St. 1/1-113-06/71-72
Vrhnika, dne 24. oktobra 1972.
Tajnik	Predsednik
skupščine občine Vrhnika sveta delovne skupnosti
Drago Debeljak 1. r.	Helena Pelan 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 971.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67. 40-302/68 in 43-232/70) ter 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora ;in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. oktobra 1972 sprejela
ODLOK
o nrenehanju veljavnosti odloka o zdravstvenem investicijskem skladu občine Žalec
1.	člen
Odlok o zdravstvenem investicijskem skladu občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 26-475/65) neha veljati.
2.	člen
Ostanek sredstev zdravstvenega investicijskega sklada občine Žalec se prenese v proračun občine Žalec.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-24/72-7
Žalec, dne 26. oktobra 1972.
Predsednik
, skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
972.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 68. člena za-kona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67. 40-302/68 in 43-232/70) ter 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. oktobra 1972 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za kulturo in telesno vzgojo občine Žalec
1.	člen
Odlok o ustanovitvi sklada ža kulturo in telesno vzgojo občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 2-20/70) neha veljati.
2.	člen
Ostanek sredstev sklada za kulturo in telesno vzgo- • io občine Žalec se prenese na žiro račun občinske, zveze za telesno kulturo Žalec.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-23/72-7
, Žalec, dne 26. oktobra 1972.
•	' Predsednik
skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r.
973.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 73. in 79. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68 in 14-108/69) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/89) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. oktobra 1972 sprejela
ODLOČBO
o spremembi odločbe o uskladitvi aktov o ustanovitvi osnovnih šol v občini Žalec z zakonom o osnovni šoli
1
V odločbi o uskladitvi aktov o ustanovitvi osnovnih šol v občini Žalec z zakonom o osnovni šoli (Uradni vestnik Celje, št. 14-184/68 in 20-563/71) se spremeni 2. točka pod 5 tako, da se glasi:
»Osnovna šola .Slavko Šlander’ Prebold s podružničnimi šolami Gomilsko in Orla vas. Šolski okoliš obsega kraje: Prebold, Kaplja vas, Latkova vas, Dolenja vas, Gornja vas, Sešče, Matke. Marija Reka, Šmiklavž (del), Gomilsko, Grajska vas, Zakl. Smatevž, Orla vaS> Topovlje, Šentrupert in Trnava.«
2
Odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1972-leta. S tem dnem preneha z delom podružnična šola v Mariji Reki.
Št. 61-1/72-2/7/1
Žalec, dne 18. oktobra 1972.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
974.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115 č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69), 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS. št. I4' 108/69) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 31. oktobra 1972
odločbo:
1.	Razreši se dolžnosti ravnatelja Osnovne šol® »Miroslav Širca« Petrovče Marija Cehner, učil®” Ijica iz Žalca.
2.	Razrešitev velja z 31. X. 1972.
Št. 111-29/72-1/3
Žalec, dne 2. novembra 1972.
Predsednik
skupščine občine 2aleC
Jožko Rozman 1. r-
975.
Skupščina občine 2alec izdaja na podlagi. 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69), 12, člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 14/69), 23. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 43/66, 52/66. 26/68, 30/69 in 12/70) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 31. oktobra 1972
odločbo:
1.	Za ravnatelja Osnovne šole »Miroslav Širca« v Petrovčah se imenuje za štiriletno mandatno dobo Ivan Centrih, predmetni učitelj'iz Žalca, Cankarjeva 2.
2.	Imenovanje velja od 1. novembra 1972. dalje.
Št. 111-37/72-1/3
Žalec, dne 2. novembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
976.
Na podlagi 115 č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69), zakona o usposabljanju otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 31. oktobra 1972 izdaja skupščina občine žaleč
odločbo: 1 2
1.	Za dobo štirih let se za ravnatelja Posebne osnovne šole Žalec imenuje Jože , D r o f e n i k , roj. 7. II. 1937, dipl. ortopedagog iz Celja, Ulica 29. novembra 5.
2.	Imenovanje velja od 1. novembra 1972 dalje.
Št. 111-35/72-1/3
Žalec, dne 2. novembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r. ’
977.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/63 in 24/69) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 31. oktobra 1972
odločbo:
Za naslednjo mandatno dobo se kot predstavnik skupščine občine Žalec v svet Osnovne šole »Slavko Šlander« Prebold imenuje ponovno
Ernest Marinc; odbornik občinskega zbora iz Gornje vasi.	*
Št. 022-8/72-1/3
Žalec, dne 2. novembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r. .
978.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115 č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 31. oktobra 1972
odločbo:
1.	Zaradi poteka mandata se razreši dolžnosti predstavnika skupščine občine Žalec v zboru delovne skupnosti Delavske univerze Celje Peter F a j i č , pravnik v Montani Žalec..
2.	Za novega predstavnika skupščine občine Žalec v zboru delovne skupnosti Delavske univerze Celje pa se .imenuje za novo mandatno dobo Zorka Godler, inž. organizacije dela v Keramični industriji Liboje.
Št. 022-7/72-1/3
Žalec, dne 2. novembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r.
979.
• Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 31. oktobra 1972
odločbo:
V upravni odbor sklada za zadeve invalidov in borcev NOV še kot član imenuje Blaž A r 1 i č , odbornik občinskega zbora iz Prelske št. 21.
Št. 111-48/72-1/3
Žalec, dne 6. novembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
980.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) ter po sklepu Seje odbornikov obeh zborov z dne 31. oktobra 1972
odločbo:
V komisijo za zadeve invalidov in borcev NOV se kot član imenuje Blaž A rile, odbornik občinskega zbora iz Prelske št. 21.
Št. 111-49/72-1/3
Žalec, dne 6. novembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r.
SPLOŠM! AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV LJUBLJANA 981.
Na podlagi 127. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS, št. 44/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana na seji dne 9. oktobra 1S72
SKLEP
o spremembi finančnega načrta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana za leto 1972 ■
1
V sklepu o finančnem načrtu skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana za leto 1972 (Uradni list SRS, št. 5-70/72). se spremeni 1. točka in glasi:
»Finančni načrt skupnosti zdravstvenega zavaro-va delavcev Ljubljana izkazuje
din
—	skupnih dohodkov
—	obvezno rezervo
—	izločitev za investicije v zdravstvu
—	čistih dohodkov
—	skupnih izdatkov
—	primanjkljaj
2 '
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1972.
Št. 420-2/72
Ljubljana, dne 9. oktobra 1972.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana
Predsednik Stane Košir 1. r.
744.512.000
13.281.000
42.316.000
688.915.000
695.592.000 6,677.000
VSEBINA
Stran
359.	Zakon o notranjih zadevah	1163
360.	Odlok o prenosu ustanoviteljskih pravic Socialistične republike Slovenije nasproti zavodu radiotelevizija
E j ubijana.....................................1183
Stran
969.	Odlok o ukrepih neposredne družbene kontrole cen
za kruh v občini Celje......................... 1194
970.	Pravilnik o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v upravi skupščine občine Vrhnika (prečiščeno besedilo) 1195
361.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb	1183
362.	Odlok o razrešitvi predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije...................................1184
363.	Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani . 1184
364.	Poslovnik komisije za vloge in pritožbe skupščine
.	SR Slovenije.......................................  1187
36^. Spremembe in dopolnitve splošnega družbenega dogovora za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah z določili zakona (Uradni list SRS, št. 19/71)......................................... 1189
366. Spremembe in dopolnitve splošnega družbenega dogovora o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah družbenih dejavnosti in organih 30. člena zakona, z določili zakona (Uradni list SRS, št, 19/71).........................1191
3G7. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstvene delovne organizacije, da lahko opravljajo praktično strokovno izobraževanje učencev in študentov šol za izobraževanje zdravstvenih delavcev................1193
368.	Odredba o trajanju šolanja za poklic pletilja .... 1194
369.	Odredba o trajanju šolanja za poklic zdravstveni tehnik — zobozdravstvena asistentka . .......................1194
971.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o zdravstvenem investicijskem skladu	občine	2alec	......	1202
972.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi
sklada za kulturo in telesno	vzgojo	v	občini	2alec	-	120Z
973.	Odločba o spremembi odločbe o uskladitvi aktov o ustanovitvi osnovnih šol v občini 2alec z zakonom
o osnovni šoli . .................................... . 1202
974.	Odločba o razrešitvi dolžnosti ravnatelja osnovne šole
»■Miroslav Sirca« (Žalec).........................1202
975.	Odločba o imenovanju ravnatelja osnovne šole »-Miroslav Sirca« (Žalec)..................................1203
976.	Odločba o imenovanju ravnatelja Posebne osnovne
šole (Žalec)......................................1203
977.	Odločba o imenovanju predstavnika skupščine ob-
čine Žalec v svet Osnovne šole »►Slavko Šlander« Prebold ..........................................l*"3
978.	Odločba o razrešitvi in imenovanju predstavnika skupščine občine Žalec v zbor delovne skupnosti Delavske univerze Celje..................................
979.	Odločba o imenovanju člana v upravni odbor sklada za zadeve invalidov in borcev NOV (Žalec)
980.	Odločba o imenovanju člana v komisijo za zadeve
invalidov in borcev NOV (Žalec)...............•
PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN:
9C8. Sklep o ustanovitvi odboroy za splošni ljudski odpor v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih organizacijah na območju Ljubljane . • • • 1194
SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA:
981.	Sklep o spremembi finančnega načrta skupnosti zdrav-
stvenega zavarovanja delavcev Ljubljana za leto 1972 120*
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik: Milan Biber - Tiska tiskarna -Toneta Tomšiča^* vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1972 64 din — Reklamacije se upoštevajo ' le mesec dni oo izidu vsake številke Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova n. poštni predal 379/VI1 - Telefon: direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo: 29 701. prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Čekovni račun 50100-603-4032.? — Oproščeno prometnega davka po mn«"
nju republiškega sekretariata za prosveto In kulturo, št. 42l-'2/72