ta pr»»ik»»'
. -j 4AUJ •"•P*
Ji*
.TBAR XXVHL Cfcaa lista Ja 96.00
PROSVETA
_glasilo slovenske narodne podporne jednote
Jftnuarjr 1«, 1mi. .t Um »mt^fte Coam * Mirck I, U7».
Urednllkt In upramllki proatort: SM7 8. Lairndal« A v«.
Offica of Publicatlon: M67 South L*WDdal« At«. Talaphon«, Rockw«l| 4904
..........................rf»fwm.
CHICAGO, ILU TOREK. 16. JULIJA <JULY 16), 19S5.
liktator Mussolini umakne vojno na pritisk Amerike?
Accaptanca formailing »t apeclal rat« of poaUg« proridad fw In aaction 1108. Act of Oet 8. »17, authorii.d on Jun. 14. lWi.
Bubscriptloa 10.00 Yea«y. HTK VN l T M B K R 137
vi prihajajo, da morda sprejme kompro-mii v afriškem sporu. Izjava ameriškega državnega tajnika Hulla, da Združene države ie vedno verujejo v veljavnost Kelloggove pogodbe, je zelo poparila fašiste v Italiji. A tudi doma ima Mussolini opraviti z vedno večjim odporom proti vojni
Hite, Francija, 15. jul. — Iz jansketra časopisja, ki je do-■go sem iz Turina in Milana, iruvidno, da je Mussolini od-M v hujskanju na vojno pro-jšbesiniji. Pripravljen je spre-i kompromis, da reši svoj pre-i in se umakne z nevarne po-I jn tako ublaži politično na-et v Italiji.
Mussolini je revidiral svoj« ilitfa na pritisk javnega mne-X katerega je izzival zadnje dne. Na podlagi zanesljivih in-nacij ni ljudstvo pozdravilo juvdušenjem Mussolinijevega »ora, ki j*a je imel v Sardiniji
I	vojaškimi četami, katere je biliziral za vojno v Afriki, dstvo je motilo njegov go-
II	medklici: "Zakaj, ne greš i v Afriko, ker že hočeš ime-
I vojno?"
| Turinsko in milansko časopisni predstavlja mnenje prebi-latva severne Italije, namigu-, da fašistični tisk že priprav-Ijudstvo na Mussolinijev u-. Italijanom pripoveduje, da Jul> glede velike in dobička-ne zmage v Abesiniji ne bo & izpolniti zaradi podpore, I «o jo druge države zagotovile
Izredna konvencija stavbnih unij
Skušala bo poravnati spor med dvema skupinama
olinijeve sanje, da zavlada I afriško državo, so se razbli-
Washington. D. C., — (FP) — William Green, predsednik A-meriške delavske federacije, je sklical izredno konvencijo stav-binskih unij z namenom, da se poravna spor, ki je razdvojil članstvo. Poziv, naj izvolijo delegate, je bil poslan vsem linijam in konvencija se bo otvo-rila 1. avgusta v Washingtonu.
Sedaj dva departmenta gradbenih unij, od katerih vsak trdi, da je postavni predstavnik ADF, vzdržujeta glavni stan v Washingtonu in na eni in isti ulici.
Department, kateremu nače-luje J. W. Williams, ima na svoji strani sedem gradbenih u-nij, drugi, katerega vodi M. M. McDonough, pa dvanajst.
Ta spor je rezultiral v raz-irtetnu cesarju Selaesie}u.-|k,>lu stavbnih unij v New Yor-
ku, tPittsburghu in nekaterih drugih večjih ameriških mestih. Stavbne unije v Washingtonu, D. C., so prekinile vse stike z obema departmentoma, ki si lastita kontrolo nad gradbenimi delavci.
Zadeva je bila pred nekaj meseci predložena sodišču, ki je odklonilo priznanje obema grupoma uradnikov. V odloku je izjavilo, da je McDonoughov termin potekel 1. januarja in da novemberska konvencija, na kateri je bil Williams izvoljen, ni imela legalne veljavnosti.
Li*t "La Stampa" se jezi, "ker ► driave podprle cesarja Selas-►j> v njegovi politiki obstruk-iin provokacij;"
| k fašističnega tiska se zrcali tfenost v zvezi z izjavo a-državnega tajnika Ht. v kateri je dejal, da Zdru-države še vedno smatrajo ifirov pakt in druge medna-<Jnc iM>gf>dbo za sveto stvar, "j; ko je Hull odklonil interno v afriškem .sporu na a-Ai**inije, je zavladalo veli->vjwlje med fašisti in pričali JO, da Amerika ne bo ob-Jila MusHolinijeve avanture v y : Za,ini" izjava, v kateri '»ull poudari! svetost medna-
"'h d(*™orov, ptt je poparila ■le.
J^^ko Časopisje je glede Ma^ke konference, ki Musali poravnati spor med ln A^.inijo, objavilo sa-• i av, reprezentantov Italije J**j komisiji, ne pa Z ^ ^jih Mali predstavniki »■ U*° ^roptko J v 'objavilo izjave vseh, ^'Jan,ko ljudstvo je bilo
J '	'rani konflik-
' ' M ■■
z drugo.
ni jeva cenzu-S(' ni seznanilo
Qiovicine ZQ vladno
lQ*tniitvo železnic
*iV| hi,,
■i uri,
i n
n- <\ — Kkse-železniških fvoji seji Hpre-kateri urgira :n obratovanje »'učijo je o-' i/.med 21 že-1 'H. lt« Holucija '"ak uradnega 'dejo železnice kontrolo.
na
H

Krvava verska vojna na Irskem
Pet ljudi ubitih v novih spopadih
BelfaMt, severna Irska, 15. jul. — Krvavi izgredi med protestan-tovskimi Irci (oranžerji) in katoliškimi nacionalisti so se včeraj nadaljevali. S smrtjo Tho-masa Mcl)owella, ki je bil ranjen v krvavih izgredih in je včeraj pod legel poškodbam, je število žrtev verske vojne na-rastlo na pet. Mod žrtvami je bila tudi neka ženska. Okrog 140 jm 1> l4W1.„u „ ................
ljudi je bi|o tudi ranjenih in med! y2 IK)tnikov"n-Aenib', toda
~ šest oseb je izgubilo življenje. Letalo Fokk»'rj<'vegH modela je bilo zgrajeno v Ami-rikf.
Domače vesti
Avtne nesreče
Sharon, Pa. — Ko se je rojak Ignac Franko dne 7. julija zvečer vračal domov, ga je avto podrl na tla in odpeljali so ga v bolnišnico. Poškodba pa ni pretežka in upati je, da se kmalu vrne domov k svoji družini. Franko je član SNPJ. — Na o-nem mestu je bilo že več avtnih nesreč. Pred šestimi leti je bil tamkaj do amrti povožen Štefan Klopac, član SNPJ, za njim pa še dve drugi osebi. Cesta je tamkaj ozka in hodnika ni nobenega. Oas je torej, da cesto razširijo in postavijo hodnik!
Nesreče in operacije
Gross, Kana. — Frances Potočnik, članica društva 206 SNPJ, se je morala zaradi infekcije podvreči operaciji in odrezali so ji oba palca na nogah. — Leopold Kopmajer, znani grocerist in član istega društva, si je vsled nesrečnega padca zdrobil kost v levi roki in bil je tudi operiran. Njegovo stanje je kritično. Oba se nahajata v bolnišnici Mt. Carmel v Pittsburgu, Kans.
Kandidata kličejo
Cleveland. — Clevelandski dnevnik "The Cleveland Press" poziva slovenskega sodnika Franka J. Lauscheta, naj prevzame neodvisno kandidaturo za župana. List pravi, da je sodnik Lausi&e neke vrste neodviaen demoKrat. Slovenski dnevnik E-nakopravnost se pridružuje o-menjenemu listu in zagotavlja Lauscheta, da bo podpiral njegovo kandidaturo. Županske volitve so prihodnjo jesen.
Organizator brezposelnih aretiran
Morganfield, Ky. — J. H. Ren-frew, učitelj iz St. Ix>uisa, Mo., je bil aretiran in vržen v okrajno ječo na obtožbo kršenja za
Tretja stranka' prišla prezgodaj
To je mnenje političnih opazovalcev v Washingtonu
VVashington, D. C., — (FP) "Praktični" politiki ne pripisujejo velike važnosti tretji stranki, ki je bila pred nekaj dnevi ustanovljena v , Chicagu pod imenom American Common-mealth Political Federation. Njih stališče je, da ameriško ljudstvo še ni nrelo za stranko, ki razglaša popolno neodvisnost od velebiznisa. V zadnjih letih se je pojavilo več novih političnih gibanj, ki pa so po kratkem životarjenju zaspala. Taka usoda Čaka tudi to politično federacijo, pravijo skeptiki.
Roditelji tretje stranke pa so prepričani, da bo nova organizacija živela in napredovala. Ameriški industrijski delavci in farmarji, pravijo, ne bodo
ZAHTEVE MILITA-RIST0V VZNEMIRJAJO DELAVSTVO
Vojna maiina hoče nadaljnje milijone iz relifnega sklada
OGROMNE VSOTE 2E DOVOLJENE
Wa*hingt«n, D. C.. — (FP) — Uradniki Ameriške delavske federacije in voditelji drugih delavskih organizacij so alarmirani, ker ameriški militariati tahtevajo nadaljnjih sto milijonov dolarjev iz aklada za financiranje javnih del. Ako bodo uspeli, bodo šli milijoni ta moderniziranje in ojačenje federalne armade in državnih milic.
Voditelji delavstva imajo
... - —•	^•, r,n"jvi >iv uuuu	-	-----»
vedno podpirali strank, ki 8ta'bridke	z državnimi
pod kontrolo velebiznisa. Neznatne koncesije, ki ju dajeta delavcem in farmarjem, so posledica masnega pritiska, ki postaja z vsakim dnem močnejši.
Zelo malo ja takih, ki verjamejo, da se bo iz federacije razvila močna politična stranka. Celo promoterji čikaške konference so bili mnenja, da je ustanovitev tretje stranke preuranjena, a so se morali u
milicami, ki so v nešteto sluča jih priskočile na pomoč delodajalcem in brutalno zatrle odpor delavstva proti izkoriščanju. V veliki tekstilni stavki preteklega leta je bilo pozvano tudi federalno vojaštvo v akcijo proti delavcem.
Kongres je že prej odobril proračun vojnega departmenta in določil $379,000,000 za oja-čanje federalno armade, toda
i m -	n ctv iiiv/i nii u-i	---- ---------* ----—
dati pritisku večine delegatov. |mi,itHri8ti nis<> zadovoljni in še Kljub nasprotnim poročilom je|vedno Potiskajo na kongres za gotovo; da tretja stranka ne bo nttC,«Unje apropriaeije. Upra-
sklicala konvencije to jesen, fia kateri bi sestavila listo svojih kandidatov, s katero bi šla v boj v prihodnjih predsedniških volitvah.
Cikaško konferenco so kontrolirali preroki "ameriškega radikalizma", ki v marsičem sliči britskemu fabianizmu. Fa-bian.ci so bili grupa intelektualcev, ki so imeli odločilen vpliv
va narodne garde tudi zahteva vsoto $140,000,000 za nabavo bojnih letal, tankov in oklopnih avtov. Vse te stvari se je v stavkah rabilo proti delavcem.
Kar militarist! ne morajo doseči direktno, skušajo dobiti In-direktno. Oni vedo, da je kongresu mnogo takih, ki bodo glasovali za milijonske apropriaeije za armado in vojni mate
kona proti kriminalnemu sindi-1	rM^tJ14 pof^bnl^vr-
kalizmu ker je prišel sem z na- ^	w "Hocializma", ki
menom, da organizira brezposel- L,.	.
ne. Takoj po aretaciji je bil v St.!	1 '/"šel na krmilo preko
Louisu organiziran obrambni od-	parlamentarne maši-
bor. Načelnik odbora je J. Clark, n<Tr !' ..... bivši urednik nekega dnevnika vi UMtanovitelji tretje stranke
na razvoj angleške delavske ril*l. toda sedaj se bi radi tud stranke. Ko so britski delavci okoriHtilf s skladom štirih mili-uvideli, da ne morejo pričako-'Jard. katere je kongres določi vati rešitve od liberalcev jn1214 financiranje relifnlh del. konservativcev, so hc naslonili,Oni so bili* tudi navdušeni za na fabiance in formirali delav- ekspanzijo taborišč COC, na< sko stranko. Ta stranka je od katerimi imajo kontrolo vojašk
častniki in so to tudi dosegli. Dasi mladi fantje v teh taboriščih niso del armade, tvorijo vseeno rezervo, iz katere bodo lahko črpali vojaško silo. Pred kongresom je več zakonskih na Črto v, da ne te fante, sinove
St. Louisu, tajnik-blagajnik pa ,
J. Depolo, predsednik krajevne M<'Kh HV0J ci,J n» osnovni de-unije Amalgamated Olothing m,>k»*atičnih procesov, zato so VVorkers. Sodelovanje v obrambi tudl «»«nanill, da v stranki ni
so tudi prepričani, da bodo do- revnih in brezposelnih staršev,
je obljubila tudi socialistična organizacija v St. Louisu.
Potniško letalo
padlo; šest mrtvih
Amsterdam, 15. jul. — Leta-
mehta ca komuniste, ki
vdušujejo za revolucijo.
se na-
Francoski "izdajalec" Dreyfus umrl
Pariz, 16. jul. —- Včeraj, na
lo, v katerem je bilo H potnikov , praznik padca Baatilje, je bil po
in šest mož posadke, je včeraj padlo na tla na tukajšnjem letališču kmalu potem, ko se je dvignilo v jH>lotu na Švedsko. Junaškemu prizadevanju moštva na letališču se je zahvaliti, da je
temi je 42 dobilo težke poškodbe in so jih morali odpeljati v bolnišnico.
Izgredi so izbruhnili pretekli petek, ko so protestant je proslavljali 245 letnico bitke v Boy-nu, v kateri so protestantje premagali katolike. Policija, ki je bila pozvana v akcijo, je vzpostavila mir šele ob 10. zvečer in sedaj patruljira ulice z nasajenimi bajoneti na puškah in oktopnimi avti, ker je l>ojazen, da se bodo izgredi obnovili.
Drhal je včeraj zapalila štiri poulopja in vdrla v neko gostil-n<>. kj<*r je za*< vla \ *o zalogo pi-v New Yorku Odkar, trajajo izgredi, je <lr-. hal zažgala dvanajst hiš.
'' 1*' z ln* Ko ao bili v trku izgrMi v K<-l-• tiran je ži
kopan poročnik Alfred I)reyfus, slavni junak znane I)reyfusove "izdajske afere", ki je pretresala Francijo in svet pred štiridesetimi leti, l)n«yfuH, takrat k*> mlad častnik, je bil obtožen, da j«* nemški vohun in obsojen je bil na Hudičev otok, kjer je prebil i>et let. Med lem je pa divjal boj za njegovo osvoboditev in na
uri v vojaškem vežlmnju.
Ti načrti najbrž ne bodo sprejeti v tekočem zasedanju kongresa, ki je zaposlen z drugimi nujnimi zadevami, toda mllita-risti ne bodo odnehali v svoji kampanji, dokler ne dosežejo svojega cilja.
Čelu tega b«».|a |e bil slavni fiau coski pisatelj Krnile Zola, ki Je končno zmagal in I>reyfus Je bil spoznan za nedolžnega in izpuščen. Dasi so mu vrnili vojaške časti in udeležil Me Je svetovne vojne, v kateri je bil eden njegovih sinov ubit, je IJrcyfu* kljub temu vseh zadnjih 86 let živel v obskurnosti in zad/ijl tek je umrl v starosti 75 let sko-ro |H>zabljen.
fastu, ao vojaki zamorski valili na UboriAč <»i "črni ju# v katerem se "nid. Ta lek reriublikansk '' Hitler- tem jf bilo le*t M'gov<jrni in (silicija je'za-| lofo orožja in mi
in jsilicija na-
•	v GiU»s Quay-je zbral odde-
•	«rmade. Pri judi aretiranih «vla veliko za-
Mala antanta svari Habsburžane
Roke proč od Avstrije in Ogrske!
llukareAta, 15. jul. — Člani bivše habsburške dinastije so bili včeraj posvarjeni, naj se drže proč od prestola Avstrije in 0-grške, ako nočejo izzvati vojne. Svarilo je objavil rumunski zunanji minister Titulescu po konferenci t jugoslovanskim regen-tom Pavlom. Oehoslovaklja ni bila udeležena na tej konferenci, a razume se, da ima mala antanta z ozirom na spletkarije za vrnitev HabsburŽanov enoten program.
"Politika male antante glede vprašanja habsburške dinastije je postavljena na pozitivno lw-zo", je rekel Titulescu. "Bržko se pripeti, da se habsburška dinastija etablira na Dunaju ali v Budimpešti, bo mala antanta av-tomatično mobilizirala svoje armade."
Dunaj, 15. jul. — Dr. Kurt Schuschnlgg, avstrijski kance, lar, ni bil v soboto tako težko ranjen pri avtnl nesreči, da bi moral odstopiti kancelarstvo. Včerajšnja uradna vest se glasi, da kancelar, ki je začasno v bolnišnici v Uncu, bo nadaljeval svojo službo. Knez Starhemberg torej Še ne bo kancelar, — Dr. Schuschnlgg se je z Ženo, sinom in privatnim detektivom peljal na počitnice, ko se je pri Lincu pripetila nesreča. Njegov šofer je naglo zavil h ceste, da se izogne koliziji z drugim avtom, pri tem je pa treščil z avtom ob drevo in vsi so zleteli iz avta. Kancelar je priletel na mehko trato in to ga je rešilo smrti, dočlm je njegova žena padla na kamen in si zlomila vrat.
VELIKE POMIČNE DEMONSTRACIJE V PARIZU
Oborožena sila preprečila spopade med levičarji in desničarji
PROSLAVA PADCA BASTILJE
Relifni delavci hočejo linijske mezde
Philadilphla, Pa. —• Na splo šnl konferenci brezpoaelnlh de lavcev je bila sprejeta resolucija, zahtevajoča unijake mezde za re-lifne delavce pri vladnih delih, priznanje pravice «lo organiziranja, oklica stavk in piketiranja in proti zaustavljanju zamorskih delavcev. Nad sto delegatov, zastopajoči razne organizacije brezposelnih v Ptnnl, se Je udeležilo konference.
10,000 Kitajcev I utonilo v poplavi
Veliko mesto Hankow v nevarnosti

tliif(ififi miličniki u na patmh žagi
ki je bila pmlana proti le»nlm dela trem v
Turom i, Wa*h
ko mi oklicaII
Hankovv, Kltajnka. 15. jul.
Deset tisoč ljudi je včeraj utonilo, ko so narastle v<sle reke lian podrle nasipe in zalile ni£i ne ob mestu l!anyang, se glase poročila iz kitajskih virov, ki so dos|>cla V to mesto.
Mesto Hankow, najvažnejše ndustrijsko središče v centralni Kitajski, ki šteje okrog 1.600,000 prebivalcev, je tudi v nevarno stl, ker reka Vangtse še vidno narašča in obstoja l>ojjt/.efi, da bo podrla nasipe in zalila mesto, (•lavna stena, ki protektlra me sto, Je omajana in avtoritete so h' pozvab- civilno prebivalstvo in vojaštvo v akcijo, da preprečijo nesrečo, /uradi silnih deževnih nalivov je reka nurastlu nadaljnje tri čevlje.
KeAilno moštvo je do*lej po-tegnilo nad dvesto trupel j/ vode, rno<l temi gru|wi sedmih, ki so nt' t rokami držali kupuj. Oči-vidno so bili to člani družine, ki so skupno utonili. Silna vročina, ki previMdujV- v nižinah. J«' /.a btevulu tudi vHike žrtve.
NunkitiK, 15. jul. V veli« kem nasipu . Muliwa ob reki VuriKt**' so ae (»oku/.ul« razis»ke in n«*varn<»st je, da bo prjtink Vode fsslrl «le| nasipa, ki AčMI province Anhwul. Kianusi in lln-|a*b pred |aiplavo.. fttirje okraji, v katerih prebiva \«*č milijonov ljudi, ao že |ss! vodo,
Pari«, 15. jul. — Pariz, raz-dvojen v dveh nasprotujočih si taborih, je včeraj videl ogromne demonstracije levičarjev in desničarjev, ki so razen nekaj manjših prask potekle mimo. Za to je skrbela oborožena Micijska In vojaška sila, ki je bila motil-llairana, da prepreči morebitne izgrede na praznik padca Baatilje, ki je rezultiral v ustanovitvi prve francoske republike.
Bojevitost, ki ju Izkazujeta o-ba tabora v zadnjem času, je kazala, da vojaštvo ne bo moglo preprečiti nemirov, t<sia noben tabor se ni hotel spustiti v bitko. Oba sta hotela pokazati le svojo organizirano moč in izvajati pritisk na Javno mnenje.
Demonstracije, ki so jih priredili socialisti in komunisti, so nadkriljfvale demonstracija nacionalistov, Levičarji so organizirali 100,000 pohodnikov In 200,-000 aimpatlčarjev. Zbrali so se na trgu La Bastille, odkoder so odkorukall proti gozdiču Vlncen-nes s prepevanjem MarseJJeze" In "Internaclonale". Na čelu |w-rade Jo korakal Plerre Cot, bivši minister letalstva, za nJim pa Kugene Frot, član Daladlerjeve-ga kabineta, ki je bil »trmoglav-ljcn po krvavih izgredih preteklega leta.
Desničarske alle ao okupirale Champ Klysees pod poveljnl-štvom polkovnika Francolsa de la Koc<|ue»a, načelnika Ognjenega križ«, fašistične organizacije, Od tu so (slkorakall k spomeniku neznanega vojaka, kjer so prižgali ogenj In potem nadaljevali pohod do Bois de Boloigno. Fašistična armada je štela le 60,-000 oseh, ki so kričale, da morata biti Deladicr in Uon Blum, v«Hllte|J socialistov, eksekutIrana.
Ameriskoruska trgovinska pogodba
Sklenjena je leto
za eno
Wanhlnglon, D. ('. — Vladi
Združenih držav ln Hovjetake u-nlje ata sklenili enoletno trgovinsko pogodbo. Na lusllagi te |m»-godbe si' Je sovjetska vlada zavezala, da bo v prihodn/em letu naroČila za trideset milijonov dolarjev ameriškega bla^a ali trikrat več kakor je kupila v A meriki v zadnjih treh letih. A-meriški izvoz v Rusijo bo obsegal v večji meri težke industrijske in farmske stroje.
AmeriAka vlada je dala sovje-tom precej carinskih koncesij. Pogajanja zu trnovinski i>ukt med Ameriko iu itusijo so traja lu brez malega vea čas, islkar je Koohcvtltova vlada priznala ao-vjete v Jeseni Itl.'l,'t. t<sia bre* u-sjadia, ker re obe stranki nista ruot/li /4'dimti glede veljavnosti ruskih dolgov, Pogodim,, ki Je sduj sklenjena, ne omenja teh lolgiA, kar (simetil, da Je vpra-šaoje ruskih dolgov Ameriki za enkrat j»itmjeno na stran
Ameriški burbonri so takoj zay'iall silen krik protesta proti temu paktu.
Petnajstletno prijateljstvi} med Rusijo in Litvo
Kovno, l.it\ a, 15. jul. > Pet-naj*f1«t»rUM |siifisH«e prijatelj, va m<«l Sovji-tsko unijo in Ll-
0	je bdu v s'»l»ot o proslavi je-
1	v Ko-, nu in Moskvi.
PROSVETA
THE EN|.IOIITPW»!ENT
8LAMUI IN LASTNIKA iUiVKMMi MABODMI JBOM«T* Orgmm *f prtUM ht «*•
Htatm(m: M	drU.. (>**•• CkU*«a) to Imil
mm m uto. m m m m m«. ii M m mn	- cktom*
to	ha* h mi> m«. hfl m m	m i«■«■■•»••
HM
SufcacrlpOoa ralMi tu O* UolUto StaUa |hm»« mm4 c*es4e KM p» >Nf Chumf m4 Ci—fv |7 M F««r,
fer*t#a MuiUI« It M |xrf r«*r.
C«M «lk»> it ti----------teflM* to MMittolk
Člankov M M »ralai« S«k<J»»al litoTSTM »ntlM (trti«, T Ml I ir,ir. P«, ml tU ) w «M..>« »o*ilj»ul*i u v »lutoj«. to
to pfllutil potllllM
A4.Mtt.if.« rat. M	•>••! IU»uacrlrU «rf mM«*)-
«*ltoe# aod unaoitfiud arttcl«i »III Ml k« raturaad. (Jtk* •aauarripU. »arh a* al^rMa, »ia/a. mm. H«.. wtM to ribami to a^torr onlf ak« aar~f.pai.iad to Ml/	aad ..■■>ad
NaaUrtr ta »a». kar	tolk ■
|'HI>HVKTA
MIT It tU. U»»4ala A »a.. Otol«. IlIlMto.
mkmiikm of TMK rtMum run
		
		
1 tat um ¥ okUfJo. na p rimtr Imh m MMlovu IMMBMli. 4* v«m mtilm eunovlu to pravotaaifi.	Uhm s«. J• • um 4» M vajn	imt, im>t*t »»!«* datumu«! poUki* UM M mUti.
Nekaj o človeški naturi
Človeška natura je tista rešilna luknja, v katero se dosledno zatekajo vsi nazadnjaki, kadar pobijajo ekonomski in socialni napredek.
Človek ne more hiti drugačen kot je — človek ne ne more spremeniti, ker to j« proti njegovi naturi — človeku je sebičnost prirojena — vera je naravni instinkt človeka — človeku je prirojeno, da koprni jk» zasebni imovini!
Taki* In enake nam |w>Jejo neprenehoma. Koliko je ta mistična ( lovska natura prenesla in
prevozila!
Clkaški burbonski dnevnik, ki ne limenuje "svetovnega", je nedolgo tega resno dokazoval, da biološki zakon selekcije In ravnovesja v ti-valstvu in rastlinstvu deluje tudi v človeškem gos|>odarstvu. Kkonomija na osnovi profita Je naturnl zakon! Ta "zakon" deluje tako, da vsi nezmožni podjetniki morajo izginiti s pozorni-ce in le zmožni se ohranijo in dvigajo! — Seveda ni pojasnil, da odlnole "zmožni" raketlrji na visokih blznilkih mestih dajejo veljavne sodbe o "nezmožnosti" drugih.
Kaj je bistvo človeške narave?
Znanost nam jioJasnjuje, da Je človek po naravi le to, kar prinese h seboj na svet, vse ostalo, kar si pridobi v Življenju, je rezultat njegove vzgoje, izobrazbe, okolici* In splošnih materialnih razmer. Civilizacija ni naturna! Vsak posameznik, pa naj ho njegovi roditelji še tako civilizirani in kulturni, se rodi kot popolen divjak. Niti najmanjšega znaka civilizacije ni na njem. Sleherni človek prične živeti kot divjak — in to je njegova Čista natura.
Kaj se razvije iz tega divjaka, je odvisno od kraja in razmer, v katerih raste in se razvija, Vsakdo, ki je normalen in zdrav, ima vse pogoje, da v danih razmerah postane baš to, kar hočejo drugi — star.-M, učitelji, ta ali ona organizacija. oblast.
Civilizacija, ki zatira v človeku divjaško na-turo in barhiirnko naturo. je nmotreno popravljanje in Izboljšavanje nature, katera je v direktni dotiki s Človekom, oh<n»m pa je popravljanje in izlniljšavanje človeka samega. Civilizacija je torej do dane* dober del človešk? ri-ture! Saj izvira iz človek«, i i njegovega hotenja in njegovega razuma ter dela.
Civilizacija je najlw>ljši doka«, da se člevt tka natura spreminja po potreb ih. Oovek se oddaljuje o<l svoje prirojene živalske nature In postaja bolj in bolj človeški. Divji, prircJni človek je kanibal; kanllnMvo mu Je naravno. Civiliziranemu človeku je kanlbalstvn n*kal strašnega in I«»ti ne ga le v skrajni sili, kadar pade v divjafcke razmere.
Holezen je naravni pojav. \>ak zdravnik, ki un|h*šno pobij« bolezni, je itajvičjl nasprotnik nature in kateri človek zdrave pum-ti ni v^sel tega? Stari (irkl, ki so ne Kleli iti najbelj civilizirane \ svojem času, ho virjell, da Je telesna sužnont nekaj naravnega in brez te sužnoatl bi bila "civilizacija" nimniriH'« Danes verjamemo I »a h narobe da je clviliz icIjm u to su>nostjn nemogiH^a.	, » *
I/ 11 un mora biti Ht-mo j«* einveška
natura zelo mehka, prt Zna in prl'agf lljlvn reč. Mre/ malega vse narediš iz nje, kar hn*cš. (Kri ke divjake lahko civiliziraš s petim letom; naučiš jih jezika in mišljenja, dostojnega obnašanja in kak«n" umetnosti.' L-ihko Jim vcepiš socialni «ut aH pu vr.g«»iiM \ njih največje se-bične^e; laliko napravD Iz njih ver*k■» fanatike In tirane ali pa Jim da* p« ilago z i tolerantne in demokratičn« mislece vrč: lahko jih porine* na/aj med divje *l\alj ali pn dvigni š med nnj\i«č|e umetnike.
\ Indi>i je Ml »lučaj, V> je šemiko d<te jw> • udnem iiaklju iu prt M« v \..!<vi| br'og, ne»al«» volkuljo In livelo do šef»ti y» leta med volkovi. Nikdar ni \i<l» lo člo\« ka K<» so tega »»treka v še<tiri» letu ljudje ujeli, j« deklica tulila ka-je bila v*a njena govorica. Pri-divjakinjo o šestletno filmsko yu' f>d»i Shir «•> Temple, ki pre Mtmo^ delni p \ teienske p'ače X m razlika" Kdirole v vzgoji, cl-
Glasovi
F«08?tri
Zanimiv« beležke
Odgovor gospodu Truaku
l^ulaville, (>>io. — NUem mislil, da bi se kdaj prepiral v časopisih z gospodom Trunkom Ko sem bil dne 4. julija v Den-verju, so mi Slovenci pokazali, kaj je pisal Trunk o mojem dopisu. Nekaj se spotika radi ne kega krsta in drugih reči, kar vse ga prikazuje za zdraibarja Nas v Iiouisvillu prav veseli, da smo toliko oddaljeni od' Globe-vlfla, kjer on "pase ovčice". Naj jih kar pase — tiste, ki se mu dajo mi bomo pa ftli svojo pot. Ob priliki se bomo tudi zabavali. Trunka ne bomo nič vprašali za dovoljenje.
On piše, da ni več v naših srcih, kar smo prinesli iz starega kraja. Jaz sem zadovoljen, da rem se '»znebil neumnoati. Ce je Človek 30 let v Ameriki, se res iznebi marsikaj, kar je "prinesel v svojem srcu" iz starega kraja. In prav vsled tega mu menda Amerika ne ugaja. Na drugi strani je meni to pa paj-bolj všeč Ji- pravica do svobode vesti. Yes, Amerika mi zelo u-gaja, ker seim dobil avobodo v svojem verskem mišljenju in pa, ker se mi ni bilo v zadnji vojni treba pretepati za razne avstrijske debeluharje. Ce Trunku A-merika ne ugaja, ker nI dovolj tiranska, si lahko pomaga. V kle-rofašlstičnh Avstriji Je na primer zopet zavladala cerkev In tudi v Italiji je Rim postal mogočen tiran pod Muasolinijem.
Kar se mene tiče, bom ostal Ameriki zvest do konca svojega življenja. Trdo §em delal, da sem preživel svojo že večinoma odraslo družino. Poštenjak sem bil zmeraj. Tudi v veseli druibi sem rad. Zdi se mi, da sem narodu več koristil kakor pa čestltl g. Trunk. Frank Hafner, 218.
PittfiburghAke vesti Pittaburgh, Pa.—Mesto Pitts-burgh bo kmalu Izgubilo svoj pomen, čeprav Ima vse pogoje, da obdrži vsa podjetja v svojih mejah ter pridobi še več novih. Velika podjetja se selijo iz Pltts-burgha. Vzrok Je mendi* v velikih mestnih davkih in pa, ker mesto ni pravilno razdeljeno v industrijske in stanovanjske dis-trlkte. Vse je zmešano.
Atlantic Kefining C o. bo z novim letom prenehala z obratom. (Jusolln bo prihajal v Pittsburgh po ceveh Iz Phlladelphije. Zaslužek bo izgubilo okrog 860 delavcev. Tukaj jih bo obdržala le o-krog HO r.a razvažanje in čuvanje. K sreči bo Slovencev malo prizadetih.
Projekt v zvezi h postavljanjem cevi bo stal več mi'ljonov, toda se bo Rockefellerjevlm Interesom izplačal. Družba bo prihranila pri plačah n:id .'100 direktno prizadetih delavcev in
Pred 159 leti so očetje Amerike proglasili " neodvisnost in svobodo. Od takrat vsako leto šarlatani pojejo delavstvu, da je svobodno; med tem so ga pa vko-vali v verige ter ga začeli jzkori-| Ičatl do skrajnih meja. Kdaj bo t*mu konec?
Pittsburghški Slovenci životarimo. Majhna skupina se trudi na prosvetnem polju. Radi sla-bfh razmer in naSe brezbrižnosti nima uspeha. Imamo čitalnico, v kateri je zaprtih do 500 knjig, ker nimamo časa Čitati— aH pa že vse znamo. Pevakl odsek Narodnega doma vabi rojake v svoj krog — tudi petje nam je deveta skrb.
Pred tremi meseci je tukaj pričel izhajati list "Naprej". Izhaja dvakrat mesečno. Ker pa imamo že več slovenskih listov In povrh še angleške, se nam ta list ne vidi potreben — seveda so izjeille, ki pa ne pridejo v po-štev.
. >>
Pisatelj I^ouis Adamič je povabljen v Pittsburgh, da M nam predaval. Ce ae bo odzval, bomo poročali pozneje.
Odseki 8'ovenskega doma priredijo izlet (piknik) v prosto naravo dne 21. Jtflija na Library (na prejšnji Slapnikov grove, kjer je bil tudi lansko leto njih izlet). Bus bb vozil od Doma. Vstopnina 25 centov v oba kraja. Vstopnina bo prosta, le plesalci plačajo 25 centov. Za dobro postrežbo in obilo zabave bo skrbel celokupni Domov odbor. Naša dolžnost Je, da pripomore-mo do boljega finančnega uspeha. Na svidenje na Libraryju 21. julija!
John Ban, 118.
te nasprotno. Jaz namreč verujem samo v dokaze.
Kako sem stenografirala besede, katere je pri pogrebu govoril duhovnik, ki je obkladal o-troka z grehi samo zato, ker ao prijatelji dali denar za rože in ne za maše, je to moja zadava. Trunk sam prizna, da je kateri duhovnik res zmožen tako govoriti.
Dotični pogreb se je vršil letos v Detroitu. In če osebe, ki so priča takim škandalom, še nadalje verujejo v humbug, je z njimi nekaj narobe. . Označenje tega z zastrupljenimi možgani ni nobena fraza, ampak fakt, katerega niti g. Trunk ne more o-vreči.
Prosveta piše resnico — katere se g. Trunk boji. Kakor hitro bo ljudstvo toliko izobraženo, da bo znalo razločiti, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je v njihovo korist in dobro za splošni b'agor Človeštva, tako hitro bo Trunku In njegovim kolegom od-zvonilo. Njih nebesa se bodo razsula.
Mary Bernik ni šla med nobene filozofe in tudi ne rešuje nobene stvari tako kakor bi gri-zel or^he, ampak pove naravnost, da se med vašimi (Trunko-vlml) vrsticami čita strah —
Tii^ — f :ož	
m	
	
	
	
	
James L. bora NRA.
—r«4«raUd P tet ur*. f
0'Nell, načelnik od-
"božje, rasti", naj havedem sledečo pripovedko: Za neko hišo je stal zid, katerega je vsak večer preplezal neki fant, ki je hodil vasovat k svojemu dekletu. Na zidu je rasla goba, katero je prt plezanju fant vsak večer odluščil. Zgodil se je pa "čudež", da je goba vsak dan znova zrasla, nakar so globoko verski ljudje pričeli sklepati, da mora biti
..	. „ dotično mesto "sveti kraj". Go-
strah pred Mary Bernik in Fran- bft pa da ni gvoje vrgte ra«tlina,
ampak predstavlja upodobljenje
kom Barbičem. Zato vam vašega uspeha ne zavidam niti ne vaše pasje sreče.
Mary Bernik, 121.
Trunkovo "brisanje grehov"
Detroit, — Komaj sem oddala na pošto pismo, pa dobim v roke Ameriškega Slovenca z dne i. julija, v katerem g. Trunk zopet briše grehe z mene ln Barbi-ča. Dobro, da imam prijatelje, ker bi drugače ne vedela, dr Trunk zopet y!ači moje imj po svojem "pisartem polju" (bolje: po blatnem).
O. Trunku toliko na znanje: Ako bi res jaz imela moč, da bi mislila za druge, namreč za tiste, ki sami niso sposobni misliti, bi se nam dobro godilo. Mnogim bi ne bilo trebu stradat In tudi bosi ln raztrgani bi ne hodili. Zgodilo bi se še kaj!
O Mpennsylvan»ki prikazni"
Plney Fork, O. — V Prosveti in Proletarcu smo čitali, da se je v Uniontownu, Pa., prikazal Kristus na pečlarskem dimniku in da je prišlo to "prikazen" gledati na tisoče ljudi z vseh strani Pennsylvanlje. In kdor hoče videti tisti dimnik, mora plačati vstopnino, denar pa spravlja ta-mošnji župnik.
Po vseh božjih postavah spada denar pennsylvanskim pečlar-jem, katerih je veliko revnih in brez strehe, Pedlarjl okrog U-niontowna! Zahtevajte tisti denar od župnika. Če bi Kristus hotel, da bi župnik dobil denar, bi se bil "prikazal" (pustil "nama-lati") na farovškem dimniku in ne na pečlarski "šendi". In kakor uči "sveta cerkev" se ničesar ne zgodi brez božje volje. Božja volja je pa bila, da je "prikazen" prišla k pečlarjem In ne v farov*,, vsled Česar mora biti tudi vožja volja, da denar dobe pečlarji in ne župnik.
— Boga. Na dotičnem mestu so potepi zgradili omenjeno kapelo, "kjer Bog raste".
O tem bi nam mogoče znal povedati g. Trunk, ki je iupniko-val v Beljaku predno je prišel v Ameriko. Stavim tole vprašanje: Ali še tam raste Bog, ali je že dorasel?
Nace Zlemberger.
Balokovičev koncert v Carnegle Halli
New York. —' Zlatko Baloko-vich, sloviti hrvatski vlrtuoz na violin, bo imel sredi novembra velik violinski koncert v Carne-gie Halli, New York. Njegov ravnatelj je mr. Meyrovitz, ki je obenem tudi ravnatelj slovitega pianista Horowitza in prej Sa-ljapinovih koncertov v Ameriki.
Zlatko Balokovich je svetovno priznan virtuoz rta gosli. Lansko leto je imtl koncerte v Angliji, na Švedskem in v Cehoslo-vakiji, v Avstriji in Nemčiji. Pred d verni leti je pa kortcerti-ral v Avstraliji.
Njegov nastop v Carneglejevi dvorani v tem mestu je velikega kulturnega pomena za nas Jugoslovane. Bo to naša velika rtia nitesfacija. Cene, visoke kakor so, bodo tako urejene, da bo lah-
Na misel mi pride dogodek iz leta 1890, ko si m v stari Avstri-
drugega, na primer prihranil bi ^ "Jlrtil Prl	Httajjonu	n
se denar, ki gre za maše. Tudi g. t n* Koroškem, k er smo .m- i ma-, ko prisostvova o veHka število
Trunku bi se ne bilo tr« ha dol-	^vfrtirimi smo bil, v	Jugoslovanov Poleg Meštrtvicha
Mejaku. Med nas se Je razširila	je ime Halokovicha najboll po-
govoric*. da je blizu mesta ka-	znano v umetniškem svetu. Po
gočasiti na sedanji načini pri-moran bi bil si služiti kruh a svojimi rokami in Opravljati koristno delo kakor tisoče drugih.
pela, v kateri raste Bo". N k. nedeljo popoldne, ko rmn bili prosti, se nas je zbralo vrč vo-Pisala si m, da človek pc smr- jakovf ki smo šil pogledat dotič-ti ničesar ve* na potrebuje. Da no kapelo, "kier raste B'g*'. več tudi pri transportaciji. "Pre-| p8 Trunk ne bo v dvemu radi Res smo videli spredaj stnr zid, veliki mestni davki" so torej le materialne pomoči, tu pripllem, \r katerega je ras'a trda grbn. bavbav, s katerim strašijo o'jnl j„ oseba, ki je mrtvn, ne potre- kakršne se večkrat vidijo rasti magniti. Ta argument jim flu-jbuje ničesar več, potrebujejo pa \ gozdu na gnijočlh deblih. V ži le za pretvezo, da odvrnejo preostaM. V mnrgih slučajih bi kapeli je tudi več starih ljudi nejevoljo med slabo poufenim denar, ki gre ta msše. nasitil za- klečalo fn pa lučke so gorele ko delavstvom od sebe in proti !o- puščenc otroke, ki so ostali brez v l.emontu majirkn mrreca.
p^vratku iz Kvrope se je Balokovich navclil v svoji vili v Cam-denu, Maine.
Peročc valeč.
Piknik slovenskega delavstva Clcvcland, Ohio, — V nedeljo 21. julija bo zopet dan slovenskega delavstva v Clevelandu. Na tu dan fc bodo slovenski
dtlavcl in do'avke zbirali in po-
i kalni vladi, katero sami kontro- v„rh sredstev. - (Gotovi so taki Kajpada, da tudi nf.biralnikn ni	RV°ic napredno stališče v
k«r ve'k T« merjajt* t<> igralko v II. Jem« ukoru <1 čem Je bistven s illlaeijl!
Vse g. n . » li» l*»|eg on ga. k po tvoji natur grda imolH C
le d« Ji človek tak in tak — Ji prinest » »rboj na ivet — n dtuKMten ne more biti, je \««k jr pr\ič to. kar je naučen «Ki mladega m drugič j«- tak, kakršnega njegt* ve življenjske razmere mudijo v teku let. No-♦ •eno prepričanje. nol»en nator, not*na vera In ntitiena na\ada mu ni prirojena; vse tn je priučeni* In pridotiljeno v trku IMjenja Olmeika prirojena natura je g«.lo di\jaštvo!
Ilrajo.
VeČina ostalih delavcev je le deloma u|xuilcnih. Stanovanj je riortl praznih. Imamo tudi veliko sodnijskih prinlaj radi neplačanih davkov. In med ti in. ko l-majo delavci manj dohodkov, na-, nšča draglnia. Mno^i upravičeno vprašujejo, knm jadramo.
Dokler bo nemisleča maia sle-! di^a rej ub Ikahcem ln demokratom tir drugim izvajalcem, ki rngovarjajo sistem Izkoriščanja, toliko fasa rr smemo prič-kovati kaj boljšega Nasprotno: bo 1 slabše. Tisoči nsš'h Slovencev, ki so videli \ Rooaeveltu ! Mojzesa, ki ho na« pripeljal iz l»ek'a v nebe«a, se lahko prepričajo. da so bili v zmoti Posamez-rik. čeprav je drbra duša In predalnik Združenih držav, je ničla proti dobro orKaHilrammu kapitalu
Kadar bo delavstvo združeno nastopilo na političnem, gospodarskem in strokovnem polju ter rabilo *\oj razum in mislilo 'e za svoje koristi, šele takrat Nmemo pričakovati l»o!j*ih časov. Petletna kriza je precej ljudem odprl oči. a ne dovolj Velikemu številu drugih pel ali deset let krize in veČina bo la Tedaj l*» prišel na gledali bomo v prašliM ! Silno trpljenje in Irtv | zastonj I
alučaji znani tudi g. Trunku.) manjkalo. Ako to ni resnics, naj on doka- Kako je prišlo do kupec in do
dajanju s svojo navzočnostjo Prišli bedo iz širnega C!eve!an-dn in okolice na Pintarjeve far-2B0th street, levo od St.
Krann^i premier I a v al (levo) in \nthonv _______ f......
nlk Anglije, ki sta nt nedavno »e«tala na konferenci V Parizu.
me,
C!alr ave. Nn ta dan, 21. julija, priredi svoj običajni piknik soc. k'ub št. 27 skupno s soc. zborom I Zarja in angleškim odsekom. Skupni odbor je že pridno na de-I lu, da pripravi vse potrebno, da najboljše postreže vsem. ki se boste udeletili tiašega piknika. Pc skrbljene bodo jestvine In pi-i jar^a. Za plesaieljne bo Igral Bar-bjčev orkester, za razvedrilo bo i pa skrbel |>eVski zbor Zarja, da boste deležni naravnega in du* .Aevncga užitka Še v Večji meri.
Apeliramo na vas. da pripelje-| to s seboj — možje svoje žene, : fantje svoja dekleta. In obrAt-no. Ostali posamezni posetnlkl m« pa bodo dobili v nedeljo 21. julija na Pintarjcvl farmi. Pridite!
Za odbor.	Z.
i __
Zor in izlet Chlrago. — Hrvatsko (leVsko , društvo Zora l»o prihodnjo nedeljo 21. julija |)rin*dilo izlet na ! prijazni vrt Valentina Kobaia v < larendon Millsu na M. cesti. Zora bo svoje goate kratkočasila ; * petjem, pa tudi i^ečene jagnje-t	-j trne. piva In v ms ne Ih» manjka-
Kden. predatav. 110. V»bimo vse prijatelje Vstop-
mna prosta.	Odbor,
iM rw*ur«
Trajna vojna nevarno!
Po vojni ni bilo vojn« iM-varno.fi „ no, ker so bile na eni .trani7m° ^ drug, stran, pa onemogle premah J Mirovna pogodba se ni izvršila v«i L zmislu, da bi se poiskal izhod iz kritih ' nančnega in socialnega položaja ki kot posledica vojne in mirovnih ix)2Jb J na borba premaganih držah se Je Vr*ii vsod za izboljšanje razmer. V vieh d3 je demokracija pohlevno nosila težka na in čakala na uvidevnost mednarodni tike, da koncedira modus vivendi v tej J oblik, državam, ki so bile v stiski To J1 zgodilo in to je bilo povod, da ie v Fv, J čel dvigati dikUtorski fašij Lojo opirajoč se na nacionalni šovinizem in s| no nacionalno sovraštvo med narodi
Strastni nacionalni fašizem pod voj svojih diktatorjev je pa netpravljiv Nacl tio sovraštvo je življenjski živec diktatc edino geslo, s katerim mamijo "svoje nan Razumljivo je, da diktatorskim režimo more nihče zaupati, ker slone na sovrašti narodov. Nihče. Govore sicer platonii miru, o spravljivosti, v praksi pa ne dela mir. Neprestano se oborožujejo in s te, spešujejo nezaupanje v mednarodni po ki ima to posledico, da se oborožujejo tu< druge države, ki bi bile morda vesele, mogle rabiti svoje finance za bolj p« stvari.	, H
Ta atmosfera vpliva tudi na socialisti* delavske stranke, ki imajo v svojih deie demokracijo. Zaradi obrambe pred dik skim fašizmom ae strinjajo z naci« brambo. Vedo, da je nevarnost za m goje fašizmi sovraštvo iz imperialistični logov, kar pomeni pripravljanje na voji je vzrok, da se izjavljajo za oboroženo o bo socialisti in komunisti.
Pripravljanje na vojno postaja na U nekakšen sestavni del narodovega miiljer kaže, da je notranja sila naroda proti voj pustila ali opešala, ker se zaveda vojn varnosti.	.
Sklepajo se pakti. Toda pakti zopet jo ljubosumje. Z njimi ne morejo biti voljne Italija, Ogrska ali tudi Bolgarija, Šele Nemčija? Pravega zaupanja tudi v Nemčiji in ne v Italiji za podonavski, zum. Torej sama nesoglasja, samo nei nje!
Kdo in kako naj reši svet pred vojno nostjo, če se ne dvigne zopet duha sveto miru?—D. P.
poi
Glad in žeja v »anjah
Tudi v spanju se vršijo v telesu in nj organih razni fiziološki procesi, ki p svoje vtise stalno v možgane. Ti vtisi sanjam svojo barvo. Po tem, ali jih ljajo občutki ugodja ali neugodja, dobe po njih vesel in prijeten ali mračen in jeten značaj. Cestokrat pa določajo ti ki tudi vsebino sanj.
Takšen vpliv na sanje imajo posebno ki Žeje in gladu, ki nastanejo med sp. Dober primer za to nam daje naslednje čilo nekega znanega medicinca:
"Od 8. zj. do 3. pop. nisem bil um ar in sem ležal. Cital sem Turgenjeva in sei š?l do mesta ki govori o dekletu s plavim mi. Moje štivo spremljajo običajno optične predstave. Haš ko rem vide! plave kite pred seboj, sem zasanjal, h tenih rumenih š >pov las so postali ma različne debelosti, enako atptetcfti i» svetlo oranžni barvi, kakršna nastane P lljanskl pripravi s paradižnik..vn omaka n.jal sem dalje, da sem pojedel cel k«Jj makaronov. Spanje mi je bilo pretrfi dotedanjih predstav, ki so ustrezale <tivu nift slika se je dala pojasniti z vplivom l Da so sc plove kite spremenile haš v muk« to izviralo morda iz tega da sem nekol prej pri obisku na kliniki videl bolnih Jih jedli."	.
V splošnem vpliva laknfnih p^""" i.načai sanj ni vedno lahko ugotoviti, vd-čutki slabosti, ki spremljajo jo tudi pri drugih stanjih. Ve:ine »« P« opazovali, da povzroča rvočan K1'"' M okusnih in priljubljenih iedeh t"r''' nc sanje. & rfototntjfe |e t	'
ki povzroča verlno Mflje, da jo ga"i"J0. na zelc različne načine. Ker pa ielja tem prijetnim fanjam ne izgin«-. pojavi često oln;utek raz«K aranja, " " n. pr. v tem, da sanjamo o vsa k rim h m ki nam pitje ustavljsjo.
V procesijo je
treičilo

Iz Bukarešte poročajo: Te iz vasice Gandesti ob Moldavl v kakšnih 200 m<»ških in žensk i w ^ se tam udeležijo procesije Spn-^'' čez njive In polja. Medtem ko *»P^' je In kmetice molili in prepevau P-mi so se zbrali na nebu črni »b,szi. ^ ^ silovita nevihta. Grmelo )*. r vedoval sodni dan
Procesija se je se
,eda h
J j udje so ležali na vse -trsr strela udartla mednje Knkr« ravnost v sredino spr«\«*f» vzročil med verniki *iln« 80 ljudi Je popadalo na ** >| bila samo tnegs kmeta. c.«U-f samo strah. Ubitega močno olgala strela "r živčni šok. dve pa «ta tara-popolnoma onemeli.
MP
iav<
. a
Tp
s*1
ik f , tu

.jiniiifT.........rrrrr
Vesti iz Jugoslavije

iA NESREČA V
NINAH
PLA-
u^iAkih planinah se je ubi-\frkts« ljubljanska urad-Mira Zupančiča
^ so zahteval« apet no-
jprtno žrtev. Na Vidov dan, junij« opoldne se je na Mli-i® sedlu v Kamniftkih pla-
smrtno ponesrečila komaj stara uradnica v upravi lU 'jutra," Mira Zupan-i Dolenjske ceste. Poje bila vneta planinka, ob B priliki je pohitela s svo-uročencem Mirkom Stepiš-v planine. Tako sta skle-tudi trojne praznike—Vito, Sv. Peter in Pavel ter jjo^preživeti v planinah. \ detrtek 27. t. m. zvečer sta Speljala v Kamniško Bistri-koder sta ob treh zjutraj na Kokrško sedlo, odtam Ije proti Mlinarskemu se-?ot je precej slaba in klini iljivi, saj se je prvi klin ko se je Stepišnik prijel , Dejal je, da bi šla raj-juaj, toda Mira je rekla, da [ previsoko in da se Češka it vidi. Nadaljevala sta. poldneva sta prišla do it, Mirko je zasekal vanj in ga prečkal, za njim nrno stopila še Mira. Na-ijf pa se je Mira kar s sko-pognala na prod in to je zanjo usodno. Spodrs-je in že se je začela plu-po strmini. Mirko je pla-ii njo ter jo zgrabil za roko •e skušal zasidrati, a ves naje bil zaman. Kakih sto me-ita že letela, ko je Stepiš-udatil z desnico ob skalo, ki j« prerezala žilo na roki in v hipni bolečini je Mirko izpu-Miro. Z f?rozo je videl, ka-Miro zasukalo z glavo na-I, jo vrglo čez dve polici in 30O metrov čez steno, pod i je obležala na snežišču. nik sam je obvisel kakih metrov nad Miro, po čud-naključju mu je uspelo za-ije.
spiinik je klical na pomoč, tel je oskrbnik Češke koče |ieki turist, ugotovila, da Miri reta več pomagati ter oboi pno šib Stepnišnika. čera so prispeli z Jezer-relevalci ter prenesli Mi-«velikim naporom do Češke k in potem v dolino, kjer so Nožili v kapelico na Jezer-Naslednji dan je avto-odbijal Mirino truplo v *ljan<» na dom, Stepišnik pa J«haja v domači oskrbi na •jem domu v Ljubljani.
ISNESKKC VftKOFJl LOKI
^jl ki se je na Vidov do treh popoldne ■todil« četvero nesreč, ki so a'** tri smrtne žrtve
JH hiAo trgovca Koširja je Jrtni hlaiH-r Janez Alič, po ■"'»Ijanskega. nalagal t uril' n« voz za svojega gospo-J1 wina Rlžnarja z Hu-J* v[ha. Nenadoma ga je
IT':1' vr*to »I pod 2JM takmmii z<lravni-l,rr"• I" p« nI I »'gol. Zadela * >r,'r»a kap. ^'ra iM<«rofa
HuditVvi Ijn
Madi K,
Štiri nesreče v eni uri, od teh tri s smrtno žrtvijo.
Smrtna nesreča na Ponavju. —Na Ježici na Savi je pred leti zgradi) posestnik Stirn veliko kopališče, kamor zahaja mnogo Ljubljančanov na kopanje. Sre-
ka vsaka sled za njim. Zato sodijo, da gre za bratomor.
Bogat vlom.—V noči na nedeljo 30. junija so neznani vlomilci vlomili v pisarno zdraviliške uprave v Rogaški Slatini, navr-tali blagajno ter odnesli iz nje okoli 80,000 dinarjev v gotovini. Za Vlomilci manjka vsaka sled.
Žrtev Drave.—Pri Mariboru
govci sklenili, da bodo okrasili vae svoje iiloibe ter tudi imeli trgovine odprte vae dni kongresa, čepraV se je kongres vršil na praznik in nedeljo, gostilne so bile odprte noč in dan, tovarnarji sveč so producirali zadnji mesec na debelo, producirali so se razni spominski znaki in podobice itd. Začeli so prihajati ljudje, od papeia je bil poslan poljski
_„_____________ „„	ofe- Je I)rava aahtevala prvo letoš- i kardinal H lomi za legata, priča-
di kopališča stoji visok steber i trtev»	9 let starega kali so ga zastopniki vlade in
električnega daljnovoda in nanj [>08(*tnikovega sina Ignacija vojske, V Mariboru in Ljubljani kopalci kaj radi plezajo ter telovadijo na njem in počenjajo svoje umetni je. Dne 29. junija popoldne je splezal na drog tudi 30-letni sob9pk»skar Anton Drob-tina iz Rožne doline v Ljubljani. Bil je eden' najboljših telovadcev na Viču, pa je hotel tudi tu pokazati, kaj zna. Nenadoma se je sredi produciranja zadel ob žico z 20,000 volti, v hipu ga je zvilo v klobčič, prežgalo mu je meso na roki in nogi do koati. Bil je v hipu mrtev. Z velikimi napori so sneli truplo s stebra ter ga prepeljali v mrtvašnico na Stožicah.
Utonil v Savi.—V litijski okolici je v Savi utonil HMetni Polde Piki, sinček železničarja. Z drugi otroki ae je kopal v Savi, potapljali bo se in nenadoma so otroci opazili, da ni Poldeta več med njimi. Bilo je očitno, da ga ni bHo iz vode. Iskali so njegovo truplo ter ga našli blizu litijskega mostu. Tudi zdravnik mu ni mogel več pomagati.
Požar pri Ptuju.—Spet je gorelo v Prepolah. Pred nekaj dnevi popoldne se je vnelo v neki hiši podstrešje, odtod se je ogenj preselil na osem drugih poslopij ter je vse pogorelo do tal. Petim posestnikom je pogorelo devet poslopij. Gasilci so prihiteli z vseh strani, a primanjkovalo je vode ter so se morali omejiti le na lokalizira-nje.
Uboj.—Iz Maribora poročajo, da so našli ljudje na cesti med Bocem in Selnico ob Dravi 5<K letnega kočarja Jožeta Poljanca mrtvega, ubitega. Pregled trupla je dognal, da je bil Poljanec napaden s sekiro, da je dobil rane na glavi in da se je po napadu še vlekel po cesti kakih 700 metrov daleč, nakar je zaradi izkrvavitve umrl. Blizu mesta napada so našli dve sekiri. Kdo je ubijavec, še ni dognano, vsekakor sumljivo pa je, da je umorjenčev brat izginil in manj-
Hanuša iz Dolgoš. sti staršev se je Dravo. Ker ga ni bilo domov, so ga šli iskat. Na bregu »o našli njegovo obleko, o njem pa nobenega sledu. Iskali so po Dravi ter našli truplo na dnu. Potapljači so ga dvignili in prenesli na breg.
Smrtna nesreča.—V Cigoncih pri Slov. Bistrici je nesrečno zaključje zahtevalo življenje 60-letnega posestnika Matijo Goloba. Vozil je kamenje iz kamnoloma, med vožnjo pa je padel z voza težak kos ter podrl posestnika na tla in mu stri prsni koš, da je Golob kmalu podlegel.
Evharistični kongres se je vršil v Ljubljani od 28. do 30. junija. 2e dolgo mesecev so njega prireditelji pripravljali vse potrebno ter z veliko svojo organizacijo vabili nanj od blizu in daleč. Napovedovali so najmanj 100,000 ljudi. Gotovo je bilo vnaprej, da bo to ena največjih manifestacij cerkve in klerikalizma pri nas, to tem bolj, ker je bil za to tudi politični položaj kakor nalašč. Tik pred kongresom pa se je še zgodilo, da se je izpremenila vlada in je prišel na mesto notranjega ministra vodja slovenskih klerikalcev in duhovnik dr. Anton Korošec. Kakor so že pred tem dogodkom razni trgovci v Ljubljani krasili svoje izložbe, tako so po tej vladni izpremembi kar tekmovali, kdo bo bolje okrasil svoja okna. Liberalci in klerikalci, vsi vprek so tekmovali, kdo bo najbolj vidno pokazal, da je veren in da ceni vero, čeprav je po svojem prepričanju v ne-klerikalnih vrstah in se ob potrebi celo trka na prsi, češ, jaz sem avobodomislec. Ker pa je bil kongres poleg verske manifestacije tudi največji letošnji tujskoprometni dogodek v Ljubljani, saj je bilo očitno, da bodo prišle velike množice v Ljubljano, je šlo kajpak vse prirediteljem na roko. Hkrati pa so tr-
Brez vedno- so postavili pred kolodvor častno šel kopat v j četo, ki jo je kardinal pozdravil s poveljniškim "Pomozi Bog, ju-naci!", z Brezij so .pripeljali "čudodelno" podobo Marije Pomagaj, lepo začinjeno v posebno kaseto in zapečateno, iz države so prišli vsi škofje—sploh, prometa je bilo res precej. Sijaj in ceremonije so bile take, da takim paradam preprosti človek res lahko podleže, pa ne le preprosti tudi drugi. Saj so nosili bakljo v polnočni procesiji tudi možje, ki so ali podlegli sijaju ali pa uganjajo licemerstvo zaradi novega političnega položaja. So pa tudi ljudje, ki pravijo, da je bila to manifestacija slovenstva. Če pa pomislimo, da so prav isti dan imeli podobno manifestacijo v Pragi, katoliški kongres a 100,000 udeleženci, da so pred kratkim imeli veliko versko parado v Lurdu, da ae taki evharistični kongresi vrstijo zadnje Čase zelo pogosto, potem postane jasno, da nikakor ne gre za manifestacijo slovenstva ali češtva itd., marveč da gre za vse kaj drugega, za ponoven in obsežnejši vstop cerkve v politično življenje Evrope. Ni slučaj, da se prirejajo take prireditve prav v kritičnih časih, ko se vsa kapitalistična Evropa križa pred "antikristom,'1 ki širi svoje ideje med delovnimi sloji, kajti kadar je treba kakšnega "antikrista" zatreti, tedaj je treba vselej izvršiti to ob blagoslavljanju, tedaj priskoči cerkev ter prevzame- vodstvo. Zato se ni treba čuditi, da je tudi tako imenovani liberalni tisk objavljal programe tega kongresa ter pisal celo uvodnike. Tako je "liberalno" "Jutro" napisalo 28. junija uvodnik, kjer slavi "visoka etična načela, ki tvorijo bistvo krščanskega verovanja" ter hvali dejstvo, da je krščanski svetovni in življenjski nazor vodil več ko tisoč let veliko večino našega naroda, In temu 8e pravi meščansko svobodnomiselstvo!
je dogodila " kamor so se """''»vi mleka« ske Ao-
N*t'Y •
^ K"'1" "'k. doma I/, oko-rn"! a je Mkakal s K|iu'' svarilom, .'i1"01 "< v v<«|j skale 1,1" Nenadoma pa 11 vode. Vrtinec "kale. da mu Je brn.	''"O gnili ho ga
' ,rtJ,,'l< * njim, a rT,M" Podlegel je. 1,1 " Ml moral vr-rn domov. Ki| je
l gj,,.
I v v< -
* bil., 1* Vfy
\ «f
i ti M bik, ►k* A,


Zamorci in enako-4 pra vnost v unijah
Randolph predložil zahteve zamorskega dalavstva
Wa«hington. D. C.t — <FP) — Odklonitev vstopa zamorcem v strokovne unije in diskriminacije proti njim v unijah, ki jih sprejemajo, so bile na reletu pred posebnim odsekom Ameriške delavske federacije, ki ga je imenoval predsednik Green, da vodi zasliševanja o tem predmetu.
A. P. Randolph, predsednik bratovščine železniških porter« jev in avtor reaolucije proti sa-postavljanju zamorcev, ki je bila sprejeta na konvenciji AiDF v San Franciscu, je predstavil odaeku priča in pojasnil aitue-cijo. On je urgiral tudi pokrajinska zasliševanja po vsej A-meriki. John P. Daviš, tajnik fkuphega komiteja 24 zamorskih delavskih organizacij, pa je predložil detajlirano poročilo o zapostavljanju mamorcev v ameriškem delavskem gibanju.
Randolph in Daviš sta zahtevala, naj Ameriika delavske federacija odpravi aeparatne unije xamorekih delavcev, likvidira federalne unije, ki sprajemajo samo samoree, da mora tamoreo dobiti poaicljo v eksekutivnem svetu ADF in federacija naj u-posli tudi samorake organlaa-torje.
Randolph Je navedel unija, ki sploh ne sprejemajo zamorcev. Med temi so Order of Sleeplng Car Conductors, Railway Mali Assn., Masters, Mates A Pilota, Intl. Assn. of Machinists, Brotherhood of Boillermakers, Iron »hip Builders & Helpers, Brotherhood of Railway Olerks in Order of Railroad Tele-graphers.
Zamorce se zapostavlja tudi v unijah, v katerih Imajo črnci večino. Mednarodna unija tobačnih delavcev je ena Itmed teh. Članstvo zamorskih krajevnih unij ne more voliti svojih uradnikov, ker jih imenuje predsednik mednarodne organizacije K. L. Evans, kar Je kršitev ustave te organizacije.
Chas. H. Jiuston, predstavnik Zveze za napredek aamor-skega ljudstva, je podprl Ran-dolphove zahteve in pojasnil, zakaj so zamorci naklonjeni levičarskim unijam. Te jih smatrajo za enakopravne, dočim Jih unije Ameriške delavske federacije zapostavljajo v vseh ozi-rih.
Lesni delavci vztrajajo v borbi
Lastniki parnih žag ne morejo dobiti stavit okazov
-fMmiMl riitam
Joaeph SchlosMberg. tajnik unije »btaftlhlh delavcev, In KanJtf Kato, vodja Japonskega delavstva, ki ae mudi na obisku v Združenih državah.
Green poziva unije k previdnosti
» ■
Delavci se ne smejo pritoževati sa malenkosti
Wa*hlngton, D. C. — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je v nedeljo razposlal na vae krajevne unije okrožnico, v kateri opozarja unij-ske odbornike in člane, da morajo biti previdni, kako bodo izkoriščali novi Wagnerjev zakon. Organizirani delavci ue smejo misliti, pravi Green, da Jim Wa-gnerjev zakon daje pravico za prltotbe zaradi vsake malenkosti in kaprico. Vsaka pritožim ali obtožba.mora biti na "trdni podlagi".
Zakon daje organiziranemu delavstvu Amerike veliko odgovornost, svari Green, In unije morajo paziti, da ne bodo zlorabile svojih pravic z neosnovanlml pri tožbami. Green je dalje ojMoorl krajevne delavske voditelje, naj ignorirajo vsa namlgavanja in grožnje s strani delodajalcev, da Je VVagnerjev zakon neustaven. Ce pride do preizkušnje ustavnosti tega zakmia pred sodišči, se bo Ameriška delavska federacija ie pobrigala, da dobi "naj boljši pravni talent" za ob ram bo zakona.
MinnmapoUki po/ici/sM le/ brenjen na cisto
Minneapolls, Minn. — Novi farmarsko-delavski župan Lati-mer Je takoj po svojem ustollče« ii ju odslovil starega policijskega šefa Mika Johanuesa. ki se js silno aamerll delavcem oh času lanske stavke voauikov avtotru-kov. Takrat je dobil ime "krvavi Mike", ki se ga drži še dane«,
Zmaga cestni A železničar jcu
Boston, Mass. — Nad 1600 u-
službenoev Eastern Massaehu-setts Street Kallway Co. je I grožnjo stavke izvojevalo novo pogodbo, ki določa »višanje pla-če tri cente na uro in druge u-godnoatl.
Tacoma, VVanh. — (FP) — Izsili baroni so sedaj spoznali, da državna milica, ki terorizira stav-karje in njih sjmpatičsrje, ne more opravljati dela na parnih žagah V tem dlHtrlklu. Malo št< vilo stavkokaMv, katere Js IpsiiI trunt Importlra! I* drugih kraje v, ne je spuijtslo in tako obrni h vedno počiva. Stavkokazl so uvideli, ds nI varno delni I niti v sem-i bajonetov miličnikov, kn-t«r* Je governer poslal v stav-kovno okrožje po ifgreUh, v katerih sla Mil dve mw*hi ubiti In nad dvajnet ranjenih.
'Taroma Labor Advoeate", glasilo tukajšnjih unij Ameriške dela v slu* f#dera< IJe, ki Je pred prlhrdom milic« izhajalo tedensko, izhaja sfdaj dnevno. 7. velikimi naslovi of ocarja javnost I na brutalnosti milice In potiva stavka rje, naj vztrajajo v boji.
Celo kapitalistično časopisje priznava, ds •• je »smo pet odstotkov s ts v kar j sv vrnilo ns delo in so pmarriiškl delavci, ki ne morejo obratovati parnih žag
Htavka le« ni h delavcev traja že tri meneče in v<»di jo bratov A čina tenarjsv. Htavkarjl pravijo, da »e ne Ixido vrnili na delo, do. UUt lesni baroni ne priznajo u-nije in zvišajo mezd.
Drhal napadla priletni novoporočeni par
< nrry, Pn. Pred nekaj dne vi sta bila tu poročena SHIetnl J u 11 u s K Hueltzcr in Htlletna Sarah King, ki Je neki aelo bogata, Zadnjo n«'rf« l]o zvečer sla si pa novoporočenca komaj rešila zdravo kožo z begom, ko Ju J« napadla večja množica sosedov z grožnjo, da bosta "stara nemor il-neia" slečena do golega, polita z vrelo smolo in posula s kurjim perjem, če hitro ne izgineta i/, njih sred«. Napad je vodil — rtln Hflleine neveste,
Naturalizacija ino zemcev se množi
Proinj« za prvi papir zelo porasle
Oljna družba zapletena v nov škandal
Hearstovo časopisje molči o tatvini
Na rotite Mladinski Ust
Slika ks>e izumitelja "električnih" rofcark. Te rok:i\ire l*»do prIAle prav poliriji pri rsrblja- rtsjhtlljftl nju stavk. 1'rodurirajo električni t«»k '»OO« tollot, ki bo omamil oaeho, katere ae bo polleaj So-. tak mi z roka > lev.	*****
< hirago. Kred l>. Mehlot-feld, direktor čikaAkega dlstrik j ta za naturalizacijo, p« zadnje dni |H'roral, da mo se proAnje to 1 jer<Mlcev y.a prvi in drugi 'jržav-IjaiiNki papir želu potrinožilr v zadnjih Zentih mesar I h. I>očini| Je bilo v prvi poloviei leta IM2 le Mit7 proAerij za prvi in I O,OHO za drugi papir v čikaskem dis triklu. je bilo v prvi polovici te ga leta l!!,'ifi'i proAenj za prvi in ll,H2H za drugi papir.
hirektor pravi, da ta |iorsat j roSenj za državljanutvo nedvomno izvira Iz vala kritike na j pram tujirtMkvm na rellfu in1 raznih gibanj za dejtortažo vmoIi ne^lržavljanov, ki prejemajo re 1 llf. f
Imigraeljska obla«! vzdržuje že drugo leto Aole za naturall-Zaeijo. V teh *«dab »o oj^mlrni brezfH>selril učitelji, ki priprav-Ijajs inosemc* za državljanuke izpile.
Nen Vork. — (KJ») — l.lst Now Vork Post napoveduje nov taapotdomskl Akandal v Kaliforniji. Na zasliševanju, ki s«1 je vr-Ailo pre<l državno komisijo, Je bi« la Standard (HI Co. of Callfornla obdolžena, da je ukradla 1TH milijonov sodov olja izpod zemlje v bližini San I »lega, ki je državna lirst. Hearstnvn časopisje je zanmValo to tatvino.
1'rlAlo je na dan, da jt družba podpisala tajno pogodbo s ('ali* foi nijo II. avgusta pretek « ga leta, na polliiMl katere Je dobila lzkijui'ii<i pravico do eksploatacl-Je oljnjakov v okollAu lluntliig* ton Mcacli, toda država nI prejela uiti centa /.a prisvojeno olje. Ha potim i vso afil'o, Je ''»"užba ponudila državi nalprej vsoto $H(l,-000 pozneje pa $IH1,(MK).
No podlagi fluriisovega načrta, ki je bil že sprejet v državni le-glslaturi in pnhrloijo samo go-vernorj« vega podpisa, da postain* zakon, bo d« bila Standard Oil l'o. dovoljenje tu i/km iAc anje taga p ilja niolaljnilii MU let. (io-verio i M<iri uri je hi daj v veliki zna« 11, kulti (v bo načrt po<|-pisal, bo Ijuihtvo zahtevalo njegov odpi klic, na drugI strani pa se boji zamera pri družbi, ki Je ' prlHp' va'a mnogo denarja v njegov ^kliel ko u je boril proti nptonn Slnclalrju v zadnji go-Vernerikl kampanji.
liani ni noben caiifornijski list objavil \«-MtI o tej tatvlnUje Ijml atvo v»eeno |>ou<«no o ku|M^iJi. Onimi l«aMl«r, visok uradnik v upravi Standaid Oii (Je., Je tudi pravni zastopnik lleamtovih in* terenov v ( aliforniji. Mat N'ew Vork l'o«t Je M-daj v laiprtem pikrim pozval IfcarMta, naj fa>ja-Mili, zaknj njegov tisk mi>ičl o tej tatvini.
Ali ste i* naročili Presve-to sli Mladinski list ivo|enia prijatelju sli aorodnllra ▼ domovino? To Jc edini dar trsjne vrednosti, ki fi sa msl densr lahko poil)ete ■vejrrm j domovine, ^ j
iiBir«i|<i
—	Ali so me vjeli? — je vpraAala sama sebe. A takoj je odgovorila tre|>etaje:
—	Morda ne Ae . . .
A takoj ae je premagala rekoč strogo:
—	Vjeli so me!
Ozirala se je in ničesar ni vhdela, a misli so se bliskale v njenih možganih druga za drugo in uga&ale.
—	Ali naj pustim kovčeg . .. zbeži m . . .
A svetlejše se je zablisnila druga iskra:
—	Ali naj vrlem sinove besede ... v take roke? . . .
K sebi je primaknila kovčeg.
—	Ali naj zbežim — z njim? . . . Stečem? —
Vse te misli so se ji zdele tuje, kakor da bi
jih kdo odzunaj usilil. Žgale so jo, opekline so bolestno zbadale možgane, bičale srce kakor ognjene niti. Zbujajoče bolečine so žalile ieno podeč jo stran od sebe, od Pavla in od vsega, kar je zraslo z njenim srcem. Čutila je, da jo trdovratno stiska sovražna sila, da ji tlači rame in prsi, da jo ponižuje zbujajoč v njej smrten strah; na sencih so ji silno utripale žile in pod lasmi ji je postalo vroče.
Tedaj je z velikim in silnim naporom srca pogaaila naenkrat vse te zvite, drobne in slabotne iskrice rekoč nama sebi ukazovalno:
—	Sramuj se! . . .
Takoj ji je odleglo, pokrepčala se je rekoč:
—	Ne zasramuj sina! Ječe se nihče ne atraii!
Njene oči so srečale otožen in utrjen pogled. Potem ji je v spomin Ainilo ftibinovo obličje . . . Nekoliko hipov obotavljainja je vse utrdilo v njej. Srce je utripalo mirneje. ,
—	Kaj sedaj? — si je mislila opazujoč.
Vohun je poklical stražnika in mu nekaj za-
Aepetal opozorivAi ga na njo. Stražnik se je utrl in se umaknil nazaj. Pristopil je drug stražnik, posluAal, nasmehnil se in namrAil obrvi. Bil je velik, siv, neobrit starec. Poki-mal je vohunu z glavo in stopil h klopi, na kateri je sedela mati; vohun je hitro nekam izginil.
Starec je stopal počasi in pozorno otipaval s svojimi srditimi očmi materino obličje. Ona se je pomaknila nazaj na klop.
—	Da bi me le ne pretepal ... le pretepati
ne ...
Ustavil se je zraven nje, molčal nekaj časa, potem pa polglasno in sirovo vpraAal:
—	Kaj gledaA ?
—	Nič . . .
—	2e vem . . . tatica, ti! . . . Tako stara, a Ae . . .
Bilo ji je, kakor da so jo njegove besede oplazile po obrazu, enkrat, dvakrat. Zlobne, hripave besede so jo bolele, kakor da bi trgale lica in ji kiju vale oči . . .
—	Jaz? Tatica nisem, lažoA! — je zakričala iz polnih pljuč, in vse pred njo se je za-vrtilo v silni vihri razburjenja, mameČ srce z
Frank Heller:
grenko žalitvijo. Pograbila je kovčeg, ki se
je odprl.
—	Glej! Glejte vsi! — je zaklicala in zavihtela nad glavo zavitek oklicov. Skozi Aume-nje v svojih uAesih je sliAala vzklike ljudi, ki so prihiteli od vseh strani.
—	Kaj pa je?
—	Tu je, tajni policaj . . .
—	Kaj? . . .
—	Pravi, da je kradla . . .
—	Ona?
—	A ona — kriči . . .
—	PoAtena ženska . . . aj-aj-aj.
—	Koga so prijeli?
—	Nisem tatica, ne! — je govorila mati s polnim glasom m ae nekoliko umirila ob pogledu na ljudi, ki so jo z vseh strani tesno obstopili.
—	Včeraj je bil politični proces, tam je bdi moj sin — Vlasov; tu je njegov govor! Nesem ga ljudem, da ga čitajo, da razmiAijajo o resnici.
Nekdo je oprezno potegnil papirje iz njenih rok. Mati je zamahnila z njimi po zraku in jih vrgla med množico.
—	Za to te ne pohvalijo! . . *__je vzkliknil nekdo s plahim glasom.
—	Za to — joj, joj! — se je oglasil drugi.
Mati 'je videla, da jemljejo listke, jih skrivajo pod pazduho, v žepe — to jo je poetavilo zopet krepko na noge. Mirneje in krepkeje je jemala iz kovčega in jih razdeljevala v urne, željne roke; čuteč, kako se razraAča v njej razburjen ponos, kako se razvnema potlačena radost, je dejala:
—	Ali veste, zakaj ao obsodili mojega sina in vse, ki so bili z njim? Povem vam, a vi verujte materinemu srcu, verujte njenim sivim lasem — včeraj so obsodili ljudi za to, ker pri-nanAajo vam in vsem ljudem poAteno, sveto resnico! Včeraj sem spoznala, da je ta resnica — nepremagljiva . . . nihče je ne zmore, nihče!
Množica je umolknila, naraAčala je in se zgoAčala in obdajala ženo z obročem živih teles.
—	Bedo, glad in bolezni daje ljudem njih delo. Vse je zoper nas — v«e svoje življenje izdihujemo dan t* dnem v delu, v blatu in v prevari, a z naAiim delom se teAijo in preobje-dajo drugi . . . Kakor pse nas drže na verigi, v nevednosti — ničesar ne znamo! — in v večnem strahu — vsega se bojimo! Noč je naSe življenje, temna noč! StraAne sanje! ... Ali ni tako?
—	Tako je! — se je zamolklo glasil odgovor.
—	Zamaši ji goltanec!
Vzad za množico je mati opazila vohuna in dva orožnika; brž je razdelila poslednje listke, a ko je segla z roko v kovčeg, je tam začutila tujo roko.
(Konec prihodnjič.)
SIBIRSKI BRZOVLAK
Roman
Prvo poglavje
Globok mir je letal nad Kvro-po, Azijo, Afriko in Avstralijo. Valute so padale druga za drugo, prebivalstvo je umiralo <*l lakote, polovica sveta je klicala |>o orožju, druga polovica je bila brez dela. vojna furija je divjala na vzhodu, na jugu in zapadu. I'olj »k a je bila zapletena v vojno z Litvo. Rusija s Poljsko, Rumunija je grozila Madžarski, Madžarnka je gnizila Avstriji, Jugoslavija je klicala "Jezik za zobmi" Italiji, Italija je kričala "drži Nama jezik za zobmi" Jugoslaviji. Gloltok mir je ležal t«K rej nad vsem svetom, razen A-merike, ki si je bila izprosila blagoslov miru. ko je stopil pla-volas mož na breg Rane.
Bil je švedski kandidat medi-rine. toda če bi ga hoteli živo o-značiti, kako je izstopil na breg v HaaanlUu, bi ne našli )x>lj*t primere, kakor če bi ga primerjali s starim Noetom. Ko j«- NW iMtojdl iz„ barke, sta se starost in dvom zopet |>oia*tila zemlje, ki jo je veaoljni potop zaman skuAal obnoviti. Ko je stopal (ienit l.vmnn po mo»tičku v Hassnitzu in stopil na nemAka tla. sta tudi stopila Atarmt in dvom na be* brezplodno opu*t<>» Aene K v rop*.
Patrijarh, ki j«, vidri, kako se potaplja vesoljni *\,.t, n) mo-gH gledati »keptičneje n„ bo.
dočnost človeštva od medirinca, ki je videl a\«*t potapljati se v krvi. Ni hil star po letih. p«* pa. kakor je upal, po duhu, in da bi to |M*krUl. )r pripadal klubu /.gVHinjth »tarrev 7a- v gimnaziji w je bil poatavi) na »tallM-e nasmejaneia dvoma Ka zred La razredom »o u< iitko-
vala njegova izpričevala, da je gledal vedno bolj skeptično na možnost razvozljavanja svetovnih zagonetk in tako se je utrdilo v njem naziranje, da je vsak trud zaman in nesmiselen.
Petnajst let vseučiliAkih idej Je storilo svoje, da je to naziranje v njem dozorelo. Vendar ho ga pa tri stvari Ae zanimale. Prva je bila svetovna vojna, proglas bankrota človeAtva. Druga je bila okolnost, da se je njegov bratranec, ne pa on sam, oženil s parno kuhinjo v mestu in s tem mu je bil prihranjen nadaljnji brezplodni trud. Tretje, na kar je polagal glavno važnost, so bile njegove psihiatrične Mudijo.
— Verjemite mi kot psihologu, — je zatrjeval. — ves svetovni sistem je fantazija blaznega. Vsi ljudje so blazni. TeKa, kar imenujemo Atirindvaj-set karat ni razumen človek, ni na svetu. Zamisli se v značaj manodepresivnih duAevnih bolezni, — je zatrjeval, — v "la folie circulaire" v to bolezen, ki je krogotok pretirane radosti za prazen nič in pretirane ialo-jsti tudi za prazen nič, pa IkiA razumel, da muči nas vse "folie circulaire".
Veselimo ho vsake malenkosti, izpita, ki ga imamo t.a seboj, menice, ki smo jo (»odpisali, ali pa ialiMtimo, če se nam kaj ni |M»srečilo — mar je to kaj drugega. nego kadar si blazneži v umotmlnici manejo roke nad razbitim steklom ali koAčki papirja in tulijo od bolesti, če jim jih \zamemo? Ne. Vsa |*»t »veta ni nič drugega, nego mano* deprvalvna dui<*\na bolezen. V naših e asih smo priAli v depre-»sivni dladij, ker smo imeli sve-
tovno vojno, nimamo pa nobenega povoda videti v svetovni vojni nekaj slavnostnejAega, kakor je vse drugo. Cez nekaj let ae bomo veselili nečesa enako nespametnega. Vse prizadevanje je enako nesmiselno. Skomigni z rameni in to bo edina kretnja, ki ti ostane za sedanjost.
Tu pa tam je naganjal ta veliki skepticizem strah ljudem, ki so jamčili za njegove menice iz strahu, da bi ne postali smeAni v njegovih očeh. Podpis je treba izmed vsega najmanj jemati preveč svečano. Tu se je samozavestno smehljal in zatrjeval skrivnostno:
— Skeptik, kakor sem jaz, lahko dvomi o morali vseh dejanj, vendar pa ne more storiti nič nemoralnega, ker se mu ne zdi vredno.
Včasih je izrazil kdo mimogrede željo, naj bi poskakoval od veselja, ker je položil izpit, namestu da se veseli pridobljene menice. Ob takih prilikah je odgovarjal kratko:
—* Ker je vsak trud nesmi-selen, prihaja vedno pravočasno in zato ni nobenega razloga truditi se ob nepravem času.
Bil je visoke postave, upognjenega hrbta in tankega, stisnjenega in satiričnega nasmeha. NI objavljal viAine svojih menic v no vi na h, kakor delajo banke, ptf bi bil pa lahko to storil, ne da bi mu bilo trvba poveAati oči. Kdino, kar je v njegovih očeh nekaj veljalo, so bili veliki možgani, lepo narejena obleka, dobra jed. poroki in (enako kakor Noe, ki smo jra z njim v začetku primerjali) dobro vino.
II.
Hiša stoji s topimi stolpiči, a tli, ki jih je Ae teptalo trideset generacij. Zeleni kanali križajo ozke vijugast* ulice, v katerih stoje v neskončni vrsti hi-
rioifTi ^
Aice, streha ob strehi. Skladišče žita moli svoje mračne stene pod vlaino nebo. V pristanišču rožljajo pristaniške verige in odmevajo udarci kladiv. Stoletne trgovske hiše razpredajo mreže proti vzhodu in zapadu. V starih patricijskih dvoranah se leskečejo tapete iz pozlačene kože v večernem solncu. Bistroumni možje z občutljivimi nosovi hvalijo likerje, ki so jih skuhali iz pomaranč. To je Gdinja, kraljica Visle, mesto, ki ni nikoli dvomilo o sebi.
Mnogi ao se borili za bogato in močno pristanišče Evrope, Švedi, Poljaki in Francozi, toda samo enkrat je bilo zavzeto z nasiljem in tisti, ki ga je takrat zasedel, je zavzel prej polovico Evrope. Ko je postalo z versajskim mirom svobodno mesto Gdinja, je postalo to že tretjič, ne da bi izpremenilo svoje lice.
Poleg avojega bogastva, svojih tradicij in svojih starih trgovskih rodbin ima Gdinja zdaj Ae posebno znamenitost: profesorja Oskarja Freudenthala. Profesor Freudenfchal je psihopat. Ve vse o folie circulaire. Kverulantstvo nima zanj nobene tajne. Kakor nihče drugi je prodrl v problem senilne de mencije. Značaj ljudi čita iz njihovih sanj. Zbira posebne manije, kakor zbirajo drugi strupene orhideje.
Njegov glas gre do zavezniških držav. V Angliji odkrito priznavajo, da je profesor Freu-denthal, čeprav je Nemec, prodrl v bistvo blaznosti, kakor nihče drugi.
Zakaj, čeprav je Nemec? — šepečejo pariški listi zlohotno. Ker je Nemec? Država s takimi gospodarji je vendar idealen kraj za proučevanje duševnih bolezni. Gotovo bo vsaj ena izmed cesarjevih - duševnih bolezni ostala za vedno zagonetka gospodu Freudenthalu, — pripominjajo Še z 1 o h o t n e je ,— namreč psyhopathia vagans njegovega veličanstva, njegovo bolestno hrepenenje po potovanju.
S tem novine zlobno namigujejo na splošno znano posebnost profesorja Freudenthala. Kakor nekoč profesor Kant, ni hotel zapustiti Koenigsberga, tako noče profesor Freudenthal zapustiti Gdinje. Vsako jutro ob devetih zapusti svoj dom na Grabnu in gre na jutranji iz-prehod, ki ga ne vodi nikoli iz območja Gdinje in nikoli ne na njen kolodvor. Niti pomlad ne zdrami v njem popotniških sanj, a če jih, postanejo samo pred met njegovega psihopatskega strokovnega zanimanja.
To pripovedovanje je mimogrede rečeno pripovedovanje o tem, kako je potoval profesor Freudenthal okrog sveta ne da bi zapustil Gdinjo.
HI.
Svobodno mesto Gdinja ima pa še drugo privlačnost razen profesorja Freuedenthala: letovišče Zoppot. Očitno blazni drve k profesorju Freudenthalu, diskretne je blazni v Zoppot.
Zoppot je krasna bela letoviška obala, kjer so nemški leto-viščarji nekoč postavljali peščene gradove, pletene kabine in nemške imperialistične zastave. Prelom v Versailleu je pretvoril tudi to obalo. Zdaj pomeni Gdinja dostop Poljske k morju v trgovskem pogledu. Zoppot je pa njen dostop k morju v higijenskem pogledu.
In odkar se je Rdeče morje odprlo, da je pokazala njegova peštena obala odtise desettiso-čev prstov izvestne oblike, ni bilo zbranih na enem peščenem kraju toliko odtisov prstov iste oblike kakor zdaj v Zoppotu. Ti odtisi prstov bi nudili arheologom bodočnoati mnogo gradiva za razmišljanje, če bi se ohranili. Na znotraj obrnjeni odtisi prstov: majhni, energični odtisi prstov stisnjenih in kakor bi konsolidiranih v družbi z omenjeno zavezo.
Rdečenoai možje hodijo zaviti v svoje rjuhe in se pomen kujejo o gospodarskih teorijah. Temnooki otroci grade peščene gradov« m vsi peAčeni gradovi dobivajo obliko bančnih palač in menjalnic. Ob vodi čofajo razigrane device, ki kažejo njih sprednje linije enako padajočo tendenco, kakor valuta nove republike. Mlade, zlatolase žene se medsebojno obveščajo o zad-
Prizor z manevrov nemške bojne mornarice.
njem tečaju dolarja, ves vodikov kisik v lekarnah je razprodan in nihče ne more grgrati, kajti če hčere nove republike že ne morejo postati modrooke, lahko vsaj postanejo plavolase.
Možje blestečih oči in gibčnih prstov pozorno motre vse to. Le nekaj ogledujejo z odporom, in sicer razglase, kjer se svari pred kršitvijo sedme zapovedi in poziva občinstvo, naj pazi na svoje stave v igralnici.
V	pravilnem čutu za zahteve našega časa so namreč napravili iz Zoppota igralnico. Tam igrajo ruleto od enajstih dopoldne do enajstih zvečer, bakka-rat pa od treh popoldne do sedmih zjutraj. Obrazi žare: ma-meče vonjave se širijo iz bujnih nedrij; dragulji se leskečejo na mesnatih prstih; od vseh miz se razlegajo klici: stoj, to je bila moja! In kakor utrujeni odmev se sliši glas z delom preobloženih krupjerov: Toda gospoda, saj nismo na sejmu.
Zunaj igra orkester od ranega jutra; pisani vodometi žubo-re; konjske dirke se vrste za pasjimi dirkami; senegalski zamorci so predmet napadov zaljubljenih žen v plesnih dvoranah; zabavni aeroplani so pripravljeni dvigniti sol zemlje v hlad etra.
To je prevratni Zoppot.
IV.
Kot skeptik je imel Gerdt Ly-man trdno vkoreninjeno vero vase. Ce je bila bolj vkoreni-njena v nekaterih primerih, kakor v drugih, je bilo to v vprašanju, da mu bo njegova fizična premoč nedvomno prinesla srečo v hazardni igri in da mu je samo duhu časa nasprotujoča zakonodaja njegove domovine onemogočila pridobiti si premoženje.
Ce je bilo torej pisano, da si je Gerdt Lyman preskrbel posojilo in odpotoval v Gdinjo, da bi poslušal predavanja profesorja Oskarja Freudenthala, je bila to resnica z modifikacijo. Ce bi ne bil Zoppot ležal takoj zraven, bi bil profesor Freudenthal komaj prišteval kandidata Gerdta Lymana med svoje slušatelje in tisti poletni dan, ki je videl kandidatov prihod v Gdinjo, je videl tudi njegov prihod v Zoppot.
V	tem primeru so mu rojile po glavi misli, ki bi dale njegovim porokom povod za resno bojazen, če bi jih bili lahko či-tali telepatičnim potom. 2e davno si je mislil, da ne študira psihopatije zato, da bi lečil bolnike. Saj je bilo to brezupno, ker so vsi ljudje dejansko blazni. Nadalje mu je bilo jasno, da je dobil zadnje posojilo z velikimi težkočami. Ne, če bi mogel dobiti v Zoppotu primerno vsoto, bi bilo to najboljše. Potem bi bil prost, lahko bi se vrnil domov, plačal svoje menice in napravil izpit, kadar bi hotel.
Nasproti temu: Cemu naj bi delal izpit? Zakaj naj bi bil izpit bolj vreden truda, nego vse drugo delo? Gerdt Lyman tega ni vedel. Ce pa ni hotel delati izpita, čemu bi izplačal svoje menice?
Zdelo se je, kakor bi skeptična moralka navzlic vsemu dajala pobudo za vznemirjenje ljudem. ki menice izdajajo in za nje jamčijo.
Gerdt Lyman je odpotoval v Zoppot. Toda o njegovi igri v Zop|K»tu nočemo govoriti. Preveč se je ž«* pisalo o igri. O njeni nemorali, trdoti in krutosti. Gerdt Lyman je bil kot filozof vzviAcn nad to prvo lastnostjo, nikakor pa ne nad naslednjo. Igra je bila napram njemu trda. ravnala je z njim sramotno, kakor si je Aepetaje sam priznaval. 1'osmehovala se je njegovim na jbistrejAim računom, prevračala je njegoVe najbistro-j
umnejše kombinacije. Ce bi bilo mogoče, bi ga bila oropala vere v samega sebe.
Čeprav je bilo smešno zgražati ae nad tem, je bil ogorčen, ko so krupieri s hripavimi berlinskimi glasovi, težko razumljivimi sami po sebi, izklicevali številke, ki so bile nerazumljive v svoji absurdnosti.
Ena, dvaindvajset, triintrideset, štirinajst. Ne, Čakajo nas druge naloge, ne pa voditi protokol igre sredi hrupa igra-čev temne polti v Zoppovu. Čaka nas profesor Freudenthal in čaka nas skrivnostna hiša v Gdinji s svojimi misterijami. Zapustimo Zoppot.
Isto je storil tudi Gerdt Ly-man svoj čas. Cez tri dni in ko je bil zaigral tri četrtine zadnjega posojila je stopil v vlak, kjer je stopalo neskončno mnogo majhnih, v lakaste čeveljčke stisnjenih in konsolidiranih prstov drug po drugem.
V.
Na Grabnu št. 4 je naletel Gerdt Lyman razen svojega gospodarskega še na znanstveni neuspeh. Profesor Freudenthal je bil sicer v mestu, ker ga ni nikoli zapustil, toda njegova predavanja so bila odgodena in posetov ni sprejemal. Bil je zaposlen z razpravo o temeljih shizofrenije in dokler ne bo dokončana, je bil mrtev za svojo okolico. Kdaj bo končana? Tega nihče ni vedel, toda gotovo ne pred štirinajstimi dnevi. Pridite zopet čez štirinajst dni, gospod doktor, pa vam bom morda lahko kaj povedal.
— Toda jaz prihajam iz Švedske poslušat profesorja.
pri hi namenom celo iz
— Obžalujem. tor, toda ljudje ^ istim ske.
j nis™ navadd dent. Moje psihijatričn, Je, — Goerdt Lyman je prsa in svoj mogočni treh kor bi mu bila dokaz , trditve, — moje študije že petnajst let. ZapJj petnajst let. Mislim, da lahko profesor sprejel 1 lego.
<D*lJo prihodnja.)
POSESTVO NA PROj
Ker se ne mislim več povr, raovino. prodam posestvo »«, 6 8obne hiše, itala za 15 in kozolec, % Krunta zemlj« niki, njivami in gozdom. nahaja ob glavni cesti, zelo no za trgovino ali gostiln® Dolsko št. 26, okraj Ljublj.r, »lavija. Za ceno in druga obrnite se na naslov: Jot Z* Champo st., Den-ver, Colo,
SLOVENSKA NARODN PORNA JEDNOT izdaja svoje publikacij posebno list Prosveta u ter potrebno agitacijo društev in članstva in gando svojih idej. na za propagando drug pornih organizacij. 1 ganizacija ima običaj glasilo. Torej agitatoriii in naznanila drugih po organizacij in njih dru se ne pošiljajo listu
Ali ste že naročili Prtu Mladinski list svojemu To je edini dar trajne n 1(1 ga za mal denar lahka lju ali sorodniku v U svojcem v domovino.
doi
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po oklepa 10. redne konvencijo oo lahko naroti na li>t PronS šteje eden, dva. tri, itiri ali pet tlanov ii one dniiine k eni nireft Prooveta stane za vse enako, sa člane ali nečlane $6.00 » eno leti nino. Ker pa člani !e plačajo pri aaeonento $1.20 za tednik, m Ju šteje k naročnini. Torej aedaj ni vzroka, reči, da Je list predrac S. N. P. J. List Prooveta jo vaša laetnina in gotovo Je v vaaU dreti ki bi rad čital list vaak dan. Cena listu Proeveta Je: Za Zdrnl. driavo in Kanado $0.00
1 tednik In................ 4.80
t tednika In...............1.00
S tednike In............... 2.40
4	tednike In............... 1.20
5	tednikov In.............. nič
Za Evropo Jo..............$9.00
Izpolnite apodnjl kupon, priložite potrebno vsoto denarji Order v pisma In ol naročite Proevete, Ust, Id Je vaša Izataiaa.
Pojaanilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti tli če so preseli proč od druiino in bo zahteval sam i»oj liit t«h moral tisti člSn is dotične druiino, ki je tako skupno narotau bi Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplib« vsoto lista Prosveta. Ako tega m store, tedaj mora upravzii datum za to vsoto naročnika.
Za Cleero in Chinri j«. 1 tednik ia........
5	tednika ia.......
I tednike ia.......
4 tednike ia.......
6	tednikov ia......
PROSVETA. SNPJ, 2057 Bo. Lawndale Are.. Ckicsfe. IE Priloženo poiillam naročnino aa list Prosveto vsoU $......
1)	Ima.........................................ČL dmštTs
Naslov ......................................................
Ustavite tednik in ga pripišite k moji nsročnini od il«if/iii druiino:
2)	............................................Cl. drsit*a It
1) ............................................Cl druim It •
4)	..........*..................................čl. dre«*«
5)	............................................čl drult« It
Moato ................................PrisTO ...............
Nov naročnik.........................Atar »ernčnik.....—
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
tiskarsko obrt spadijoči dela
Tiska vabila za veaelice in »hode, vizitnico.
koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem.' ^ čeAkem, nemAkem, anRleikem jeziku in
časnik* i. nfr* drufik
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA
TISKOVINE NAROČA V SVOJI Vsa pojasnila dajo vodstvo tiokar»e.-On* sferne, ur
Pišite po informacije na anil"«:	(
S. N. P. J. PRINTER
2657 59 80. LAWNDA!.E A\EM Telefon R
CHICAGO. ILL.	^
Tam ao doU na šoljo tudi vsa