Razne stvari. (Pogumna občina.) Piše se nam, da so se posestniki občiiie ,,na Bregu" pri Ptuju že nieseca julija t. 1. obrnili do presvitl. cesarja s prošnjo, da bi se jim zaradi preslabe letine dača saj nekoliko polajšala. Prošnjaje pisaaa v slovenskom jeziku. Kakor smo iz zanesljivih virov zvedeli, so svitii ccsar prošnjo finančnemu ministerstvu izročili iu ministerstvo jo je posredno poslalo Mariborski okrajni fin. direkciji, dajo spodobni reši. — Ker se. podpisani pritožnjejo tudi o nekem prav čudnem sodnijskem slučaju, pričakuje se po pravici, da se pismo tudi dotičnim oblastnijam v preiskavo prepusti. (Kde je Seidl domaf) Iz Laporja se nam naslednja, skoro neverjetna ,,storija" pise: Po dokoučanih volitvab volilnib mož v slov. Biatrici vpraša neki konjiški nemškutar pri g. A. nazoče kmete: ,,Koga bodo vaši volilni možje za poslanca volili" ? Odgovor: G. pvofesorja Pajka! — ,,Kaj še" — odreže se nemčur — ,,Seid'lna morate voliti; on je kmetišk sin, pozna potrebe slov. kmeta, ume dobro vsako kmečko delo, ve, kde da nas kmete čevelj tišči. Le takib vojakov ne volitc, kakor je g. Pajk!! Sabljo zna morebiti dobio sukati, druga pa nič!" — ,,Kde pa je g. Seidl doma?" ga nekdo vpraša. Zviti nemčur pa odgovori: nNa spoduji Polskavi!" Iu vsi nazoči kmetje dajo besedo, da bodo delali za — Seidlna na spodnji Polskavi!! Ce je to res, moramo reči, da se je tem kmetom popolnoma pamet vsušila, da pa ima ,,kamški strab" več sreče kot pameti! (Delalsko drustvo.) Iz Celja se nam poroča: V nedeljo 16. t. m. je bil ,,pri volu" vstanovni zbor delalskega društva za mesto in okolico. Prvosednik je razlagal v nemškem jeziku večjidel slovenskim delalcem nameu in potrebo društva. Delalcem se naj dajo volilne pravice; naj se čas za delo skrajaa, otroci v fabrikab k delu ne puščajo; naj se loči cerkev od države (se ve da; potem bo več zaslužka, bo naenkrat meso, vino, pivo, tobak — vse, vse bo potem naenkrat boljši kup; tudi zime več ne bo, in — poslanci se bodo potem naenkrat odrekli 10 goldinarjev dnine, delalci pa — politikovanja. Vredn.); naj se vsi neposredui (!) davki odpravijo (kterih d e 1 a 1 c i itak ne placujejo — vredn.). — Na to govori slovenski neki delalec od ljubljanskega del. društva in pravi med drugim to-le oslarijo: ,,Pred letoin 1848. so delavci morali delati ino moliti (kdo jib je le k*molitv~i silil?) zdaj pa je treba • delati in pa — misliti; le tako bode naš stan na višjo stopnjo omike in izobraženosti se povzdignil." — Slednjič se je ustanovil odbor 6 možev. Društvo šteje 37 udov; čež mesec dni bode zopet zbor pri ,,Senici." — Tudi mi želimo delalcem političnih pravic, posebno pa — izobraženja v krščanskem dubu. Če pa društvo s tem začenja, da nad molitvijo burkebrije, je za delavce najveca nevarnost, da v takem društvu vero zgub^, elovek brez vere je pa divja pošast, naj si ravno mnogo na tjeden zasluži. — Bilojepred nekoliko leti v Celji katoliako delalako druatvo ,* pa zaspalo je, ker je menjkalo delalnih voditeljev! (Žalostna novica iz Ruš.) V nedeljo 16. nov. se poda neki krojač s svojim pomagavcem vecerko na svoje delo v Ruše, in je bil spotoma po tolovajsko napaden in ubit ¦ pomagavec je na pol mrtev obležal. Tri razbojniki so jih napali; kdo so bili, se še ne ve. — (Smodnikprav doberpolicaj!) Nekemu kmetiču v Saleški dolini je nekdo drva kradel. Kaj storiti in kako se braniti, ker postave bolj tatove branijo, kakor pa posestnika? — Vzame smodnika, nabaae^ poleno kup drv in zamaže z blatom luknjo. — Že par dni potem je žel glas, da se je pri nekem sosedu pe5 razletela, ved6 pa vsi, zakaj ? (Liberalna kazen.) Kozjanski sreujski zastop noče povrniti volilcu Jož. Bacbu potnih stroškov, ker je dvakrat v Brežicab glasoval za kandidata Kosarja. Ne zarad grošev, marveč zarad krivice se boče pritožiti volilec pri deželnem odboru in ima prav. — Strabonji občine sta pa: uradnik Hribar, kot obč. svetovalec, in neki Zupanec, obč. pisač, — oba zagrizena nemčurja in liberalca — in zdaj veste vse, le morebiti tega ne, zakaj da si občani take ljudi kakor je Hribar, v obč. zastop volijo. (nVera ni v nevarnosti,") ,,Mi (liberalci) smo prepričani", tako piae ,,tagespoata" v at. 265., nda ne bodo napadi na svštne postave od strani duhovništva nehali, dokler ne postane papež sarao rimski škof." — ,,Tagesp." tedaj misli: postave že imamo, treba je le papeža, t. j. primat svete cerkve odstraniti, in potem bo že šlo! — Prašamo zdaj slov. liberalce, ali še zares mislijo, da vera ni v nevarnosti? Ali tacim ljudem morda ni znano, da je primat star veronauk svete kat. cerkve? — (Le katekizma ne!) V Kozjanskem okraji se je letos 800 bukvic ubožnim šolarjem razdelilo, med vsemi pa ni bilo ne enega katekizma! To je zares čudao; kajti solske bukve se tiskajo ob stroškib aolskega fonda, ki je napravljen iz pograbljenega cerkvenega premoženja; in šolska postava se baha s paragrafom: da je namen ljudske šole, mladež v ,,nravnem-verskem" dubu vzrejati (sittlich-religiose Erziehung). Kdor pa hoče ta namen, se ne sme tako katekizma bati, kakor šolski očetje, ki so teh 800 bukev odbirali. (Spremembe v Lavantinski škofiji.) Artička fara je podeljena č. g. Luku Zevšek, župniku pri sv. Hemi, ki jo nastopi 1. adv. nedeljo. — Umrl je č. g. Jož. Pirkmajer, župnik v š. Lenartu v Zabukovji, 13. t. m. za osepnice v 64. letu svoje starosti. — Iz ,,Danice" se pozvedamo naslednje: Č. g. novomešnik Juri Cobelj je postavljen za 2. kaplana v Slivnico pri Marib. ; kuracija sv. Florijana v Doliču je v faro povzdignjena. ¦