26. marec 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 31 Svetniki so razpravljali prvič letos Log - Dragomer, 29. februar in 7. marec - Občinski svet je tokratno redno sejo pod streho spravil po dvodnevnem razpravljanju. Prvič so svetniki razpravljali konec februarja in v treh urah razprave odkljukali skoraj polovico točk dnevnega reda. Drugič pa so se sestali teden pozneje, ko so opravili še s preostalimi enajstimi točkami. Med drugim so razpravljali o izstopu Logatca iz MIRED, spreminjali medysko odmevni Odlok o javnem redu in miru ter popravili stališča do pripomb, podanih v javni razgrnitvi OPPN PPC Log. Na seji je besedo dobil tudi nadzorni odbor, svetniki pa so se seznanili tudi s potekom pridobivanja služnosti za kanalizacjo. Občinski svet je sejo začel hitro in skoraj na mah sprejel prvih šest točk dnevnega reda. Svetniki so bili soglasni pri imenovanju Pavle Prah za članico sveta vrhniške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Strinjali so se tudi z izstopom Občine Logatec iz skupne uprave Medobčinskega inšpektorata in redarstva (MIRED); zaradi izstopa te občine so nekoliko spremenili še Odlok o ustanovitvi skupne uprave MIRED, s katerim se je svet strinjal. Logatec bo iz MIRED izstopil čez en mesec, 1. aprila. Kot so se dogovorili, bo ta občina do izstopa zagotavljala skoraj četrtinski delež sredstev za skupno upravo te službe, občine pa so Logatcu naložile tudi, da bo v svojo novoustanovljeno službo iz obstoječega MIRED pre-zaposlil enega redarja. Svet je bil prav tako enoten pri spremenjenem odloku o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Vrhnika. Novost v odloku pa se nanaša na trajanje mandata članov sveta zavoda. Njihov mandat bo po novem vezan na mandat občinskega sveta in bo starim članom sveta zavoda prenehal v roku 90 dni po konstituiranju novega občinskega sveta. Nekoliko dlje so se svetniki zadržali ob spreminjanju Odloka o jav- nem redu in miru, ki je v zadnjih mesecih precej zanimanja požel tudi v medjih. Vendar odloka niso spreminjali v polemičnem 11. členu, ki se nanaša na nočno oglašanje živali, temveč so ga uskladili s tovrstnim državnim zakonom in popravili globe. Dopolnili so prostorske ureditvene prostore za L2 - Log Občinski svet je na svoji seji na mize dobil tudi sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto L2 - Log. Odlok je bil sicer še pred samo obravnavo javno razgrnjen, nanj pa je pripombe podala skupina občanov. Sprva je sprememba odloka predvidevala črtanje posebne omejitve na območju urejanja l2S/1, ki je na tem območju dovoljevala le gradnjo objektov s tlorisno površino 8 x 10 metrov. Skupina občanov pa je v svojih vsebinskih pripombah menila, da črtanje ni sprejemljivo, saj je to temeljna točka, ki je natančno opredelila oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor. Predlagali so, naj se odlok ne spreminja do sprejema OPN oziroma naj se člen prilagodi tako, da bo omogočil gradnjo sodobnejše stanovanjske hiše. To so svetniki na seji s sklepom tudi naredili. Soglašali so s povečanjem osnovnega tlorisnega gabarita na 11 x 15 metrov (+/-1 m), s tem da dodatni oblikovalski elementi merjo maksimalno petino osnovnega gabarita. Prvotno določilo pa so omilili še tako, da je gradnja garaže in drugih pomožnih objektov predvidena zunaj osnovnega objekta. Najdlje pa so se svetniki prvi dan mudili ob dopolnjevanju sklepa glede stališč do pripomb, podanih v javni razgrnitvi OPPN za poslovno-proizvodno cono Log. Po treh urah razprave so svetniki pod streho spravili prvih devet točk dnevnega reda, teden pozneje pa so se ob enajstih točkah mudili še uro in pol. Poslovanje občine pregledala nadzorni odbor in reviz^a Na seji so se svetniki seznanili z delom nadzornega odbora, ta pa je predstavil tudi načrte za letošnjega. Člani nadzornega odbora so po oceni njihovega predsednika Ratomira Vidako-viča v lanskem letu skoraj v celoti izpolnili plan načrtovanih nalog. V letošnje leto prenašajo le nadzor javno-zasebnega partnerstva v ŠD Dragomer, ki ga morajo le še dokončati. Nadzora smotrnosti izvajanja projekta ureditve kanali-zacje pa se niso lotili, saj nadzor ni bil mogoč zaradi premalo opravljenih aktivnosti. Sicer pa so lani podali mnenje o ustreznosti zaključnega računa za leto 2010 za obravnavo na občinskem svetu, pregledali in preverili plače zaposlenih v občinski upravi ter opravili tudi nadzor tekočih transferjev sofinanciranja športnih dejavnosti in nadzor poslovanja z nepremičninami v lanskem letu. V poročilih o končanih nadzorih za lani odbor ni ugotovil večjih nepravilnosti ali nezakonitosti pri izvajanju proračuna ter uporabi sredstev občine in občanov, so pa nad- zorniki občini kljub temu podali priporočila za nadaljnje delo. Letos nadzorni odbor načrtuje sedem nadzorov - dva redna in pet izrednih. Pod drobnogled bodo vzeli subvencioniranje otroškega varstva izven vrtcev in poslovanje občine z vrhniško komunalo ter med drugim bedeli nad smotrnostjo izvajanja projekta ureditve kanalizacje. Tako kot vsako leto pa je poslovanje občine pregledala tudi revizjska družba; pregledala je obračun plač in javna naročila ter preverila računovodsko poročanje. V svojem poročilu je revizor zapisal, da občina postopke javnega naročanja izvaja v skladu z zakonodajo in pri tem sledi načelu gospodarne rabe javnih sredstev. Nekoliko problematične so po njihovem mnenju le oddaje del za in-house javna naročila, pri katerih ocenjujejo, da občina ni v zadostni meri sledila zakonskim določilom. Denarna pomoč novorojencem bo višja Ceno enkratne denarne pomoči novorojencem so svetniki tudi letos uskladili z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Pomoč bo po novem znašala 221,85 evra, kar je 4,35 evra več kot lani. Sicer pa je ta pomoč v Občini Log - Dragomer višja kot na Vrhniki, kjer starši novorojencev dobjo po 150 evrov. Na Brezovici so pomoč nekoliko znižali, tam dobjo po 180 evrov, največ pomoči pa prejmejo borovniški starši, to je 400 evrov. Svet je na seji soglašal tudi z ukinjanjem grajenega javnega dobra, zaradi načrtovane gradnje kolesarskih poti in pločnikov, prav tako pa so v ta namen na državo brezplačno prenesli dele zemljišč ob glavni cesti. Svetniki so na seji pregledali še program dela sveta in izvrševanje sprejetih sklepov, pogovorili pa so se tudi o pridobivanju služnosti. Vesna Erjavec Svetniki so spremenili stališča do OPPN za poslovno cono Log Log - Dragomer, 29. februar 2012 - Helioporta v poslovno-proizvodni coni (PPC) Log ne bo, so na seji znova sklenili svetniki. Odločili so se tudi, da ne bodo vztrajali pri umestitvi krožišča na vhodu v cono, so pa sprejeli nove oziroma popravljene sklepe, s katerimi naj bi zavarovali na tistem območju živeče občane. Potem ko so svetniki že na decembrski seji sprejeli sklepe, v katerih so se opredelili glede stališč do pripomb, podanih v javni obravnavi OPPN PPC Log, so na sprejete sklepe svoje mnenje podali v GM invest, ki v imenu investitorjev vodi aktivnosti v zvezi z OPPN. Ti so v svojem dopisu izrazili pomisleke glede sklepov, ki so bili po njihovem mnenju deloma nejasni in ohlapni, deloma pa naj bi posegali v pristojnosti drugih organov in nosilcev urejanja prostora ter naj bi bili zaradi tega nesmiselni, neizvedljivi in zunaj pristojnosti občinskega sveta. Zato so svetniki na mize dobili predlog za dopolnitev oziroma spremembo sklepov, ki so jih sprejeli decembra. Nekatere takrat sprejete sklepe je svet črtal, druge je nekoliko spremenil ter dodal nekaj novih sklepov. Helioporta ne bo, krožišča tudi ne Občinski svet je tako kot že na decembrski seji soglasno vztrajal, da v načrtovani poslovno-pro-izvodni coni ne bodo dovolili gradnje helioporta, zato so sklenili, da se možnost njegove izgradnje iz OPPN izloči. So pa svetniki na tokratni seji omilili zahteve glede umestitve krožišča na vhodu v načrtovano cono. Svoje mnenje so spremenili, ker bi sicer lahko ogrozili gradnjo načrtovane cone, ter tudi zaradi strokovnega mnenja dr. Tomaža Maherja, ki meni, da umestitev krožišča na to lokacjo ne bi bila primerna rešitev. Ta je v svojem mnenju zapisal, da krožišče ne bi bilo upravičeno niti po prometno-tehničnem niti po prostorskem krite-rju. Če bi želeli krožišče umestiti na to lokacjo, bi bilo to po njegovih besedah zelo veliko. Če bi svetniki pri umestitvi krožišča kljub temu vztrajali, pa bi se s pripravo OPPN vrnili na začetek. »Direkcja RS za ceste je v smernicah podala zahtevo, da je treba načrtovati navezavo nove ceste na državno cesto prek enega priključka. Glede na nadaljnji potek priprave dokumenta se je zasnova do faze dopolnjenega osnutka, ki je bil tudi razgrnjen, spremenila tako, da so namesto enega predvideni trje priključki na regionalno cesto. Za umestitev krožišča bi bilo treba izdelati idejno preveritev oziroma utemeljitev prometnega strokovnjaka, prav tako pa bi bilo treba za novo prometno ureditev na regionalni cesti DNEVI BIOBRAZDE od 16. do 21. APRILA 2012 V trgovini Biobrazda - Dragomer 2 VAMI ŽE ^LE pridobiti smernice, kar pomeni, da se postopek vrne v fazo osnutka,« sta pojasnili Maja Friedl in Irena Strupeh Papež iz Kaliope. Čeprav so v Odboru za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami ter tudi na sami seji ocenili, da je rešitev s krožiščem boljša, pa pri zahtevi niso vztrajali. Kot so poudarili, bi vztrajanje bistveno otežilo ali pa celo preprečilo izvedbo OPPN, kar je bil razlog, da so zahtevo po krožišču umaknili. Investitorji ne bodo odkupovali lastnine Porentovih Svet je na zadnji seji sprejel sklepe, s katerimi je zavaroval okoliške prebivalce, tokrat pa so sklepe na seji spremenili. V svojem sklepu so sicer sprejeli stališče, da morata pripravljalec in načrtovalec OPPN pri oblikovanju prostorskih rešitev upoštevati vso prostorsko, okoljsko in drugo resorno zakonodajo ter smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora. Vse rešitve pa morajo biti po sklepu sveta načrtovane tako, da ne prizadenejo obstoječih objektov in stanovalcev. Kljub temu pa so razveljavili decembra sprejeti sklep, da morajo investitorji odkupiti nepremičnino lastnikov Porenta. Namesto tega so sklenili, da bodo pred začetkom del v poslovno-proizvodni coni s strani sodno zapriseženega cenilca ocenili vrednost obstoječih stanovanjskih objektov znotraj načrtovane cone, tudi nepremičnine Poren-tovih. Cenitev pa naj bi služila kot podlaga za morebitno odškodnino v primeru ugotovljenega razvrednotenja nepremičnine. Ugodili so tudi predlogu Marje in Tomaža Porente, da jima ne bo treba plačati zemljišča, ki ga bosta pridobila zaradi preprojektiranja ceste. K dogovoru s Kozjekom je treba skleniti aneks Če so svetniki še decembra zahtevali, naj se znova prouči možnost protipoplavne zaščite kmetje Kozjek in Keršmanc, pa so svoje zahteve tokrat opustili. Odločili so se, da so stališča in strokovne razlage, ki so opredeljene v elaboratu, zadovoljivi. Sicer pa se je na seji oglasil tudi Franci Kozjek, ki je svetnike spomnil, da je skupaj z občino in predstavnikom investitorjev sklenil zavezujoč dogovor. Zato so svetniki soglašali z njegovim predlogom in sprejeli sklep, da se k dogovoru, ki je bil sklenjen, zaradi spremenjenih rešitev v OPPN PPC Log sprejme aneks. Sprejeli so tudi sklep, da je maksimalna višina poslovnega objekta 31 lahko 12,5 metra, če se za to predvideno dejavnost zagotovi ustrezno število parkirnih mest. V OPPN bodo vključili parkirišča v varovalnem pasu železnice, cesto št. 2 pa naj bi v okviru možnosti znižali. Predlog OPPN bo šel k nosilcem urejanja prostora V nadaljnji fazi bo izdelovalec na podlagi dopolnjenih sklepov občinskega sveta izdelal predlog OPPN PPC Log in ga posredoval nosilcem urejanja prostora, ki naj bi nanj v 30 dneh podali mnenje, ali predlog OPPN upošteva zahtevane smernice. Vesna Erjavec Občina LOG - DRAGOMER Dragomer, Na Grivi 5 p.p. 9 1358 Log pri Brezovici Tel.: 01 / 75 07 700 Fax.: 01 / 75 07 705 e-naslov: obcina@log-dragomer.si Uradne ure: Ponedeljek: 9.00-12.00 Sreda: 9.00-12.00 in 14.00-16.00 Petek: 9.00-12.00 Tajništvo ima uradne ure vsak dan med poslovnim časom. 32 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 26. marec 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si OPN: Javne obravnave končane, pripombe lahko vlagate še do 13. aprila Log - Dragomer, 13. -15. marec 2012 - Občina Log - Dragomer je na treh javnih obravnavah, za Dragomer, Lukovico in Log, javnost seznanila z dopolnjenim osnutkom Občinskega prostorskega načrta. Občani so na javnih obravnavah v osnovni šoli in loškem gasilskem domu predstavili svoje poglede na ta temeljni prostorski dokument - na dragomerški obravnavi so nasprotovali zazidljivosti Liparjevega griča, prav tako se z njegovo zazidljivostjo niso strinjali tudi na lu-kovški obravnavi, kjer so bili tudi proti gradnji na Dolničarjevega brega, Ložani pa so se osredotočili na splošna vprašanja o OPN in vprašanja, ki so se nanašala na posamezna zemljišča. Sicer pa je še vedno čas, da vložite svoje pripombe na OPN, to pa lahko naredite do 13. aprila, in sicer v poslovnem času občine, po pošti s pripisom OPN ali pa pisne pripombe pošljete na elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si. Izdelovalci Občinskega prostorskega načrta ter Okoljskega poročila so na tridnevni javni obravnavi javnosti predstavili dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta. Na obravnavah smo tako lahko izvedeli kakšen je postopek priprave tega dokumenta, kakšne so podlage in izhodišča, ki jih OpN upošteva, predstavljen pa je bil še strateški del, urbanistični načrt ter izvedbeni del. Med drugim so izdelovalci občanom predstavili tudi potek zbiranja pobud v fazi osnutka, te je bilo možno oddati do leta 2008, takrat pa so prejeli 70 pobud. Udeleženci javnih obravnav pa so bili seznanjeni še z okoljskim poročilom. Sicer pa so občani Lukovice, Dragomerja in Loga na javnih obravnavah izrazili tudi svoja Občina Log - Dragomer je na treh javnih obravnavah, za Dragomer, Lukovico in Log, javnost seznanila z dopolnjenim osnutkom Občinskega prostorskega načrta. mnenja o najpomembnejšem dokumentu od katerega bodo odvisni pogoji bivanja v občini. V Dragomerju o izvzetju Liparjevega griča iz zazidljivosti Na javni obravnavi dopolnjenega osnutka OPN za območje Dragomerja se je večina pripomb in mnenj nanašala na zazidljivost Liparjevega griča. Tako smo lahko slišali različne argumente za izvzetje tega območja iz zazidljivosti. Razpravljavci so se osredotočili na plazovitost tega območja, infrastrukturno urejanje, dostopnost do Liparjevega griča, težave, ki bi jih prineslo nenadno veliko število prebivalcev - med drugim so omenili tudi prezasedenost šole in vrtca, dotaknili pa so se še zgodovino spreminjanja namembnosti. V ospredju so bila na javni obravnavi tudi območja za centralne dejavnosti ter razprava o umeščanju družbeno potrebnih objektov v prostor, med drugim so razpravljavci in izdelovalci OPN-ja spregovorili še o prednostih in slabostih natančne določitve namembnosti določenih območ^. Dotaknili pa so se tudi tipolog^e zazidave in ureditve Dragomerja v zaključeno celoto. Na Lukovici za izvzetje dveh območ^ Podobno kot na dragomerški javni obravnavi se tudi razpravljavci iz Lukovice niso strinjali z zazidljivostjo Liparjevega griča, osredotočili pa so se predvsem na njegov vzhodni del, prav tako pa so nasprotovali zazidljivosti Dolničarjevega brega. Podobno kot v Dragomerju so tudi tu razloge za izvzetje argumentirali z ranljivostjo območ^ zaradi dostopnosti ter ozkih cest na tem področju, infrastrukturnega urejanja ter plazovitosti tega območja, pojasnili pa so še kakšne težave imajo na teh območjih že sedaj. Vprašanja na razpravi pa so se nanašala tudi na splošno urejanje prostora ter načrtovane občinske investic^e v občini. Razpravljavci so še ugotovili, da je Lukovica le stanovanjsko področje, brez otroških igrišč ter centralnih dejavnosti, razmišljali pa so o umestitvi avtobusnih in železniških postajališč ter pasjega sprehajališča. Sicer pa so se tako kot na dragomerški razpravi tudi tu kazale nerešene težave in napake iz preteklosti. Na Logu dva pola: specifična in splošna vprašanja Na loški javni obravnavi pa so se udeleženci v svojih pripombah nanašali ali na točno določena zemljišča oziroma na zelo ozka območja ter njihovo namembnost, ali pa so bila njihova razmišljanja in vprašanja o Občinskem prostorskem načrtu zelo splošna. Med drugim so govorili o odpiranju novih zazidljivih območ^, potrebi po športnem igrišču v Kačji vasi, spregovorili pa so še o načrtovanju kanalizac^e in plinifikac^e ter gradnji vrtca na Logu. Javna razgrnitev bo potekala še do 13. aprila, do takrat pa na dopolnjen osnutek OPN lahko podate svoje mnenje, predloge in pripombe. Vesna Erjavec Svetniki spremenili medysko odmevni Odlok o javnem redu in miru Omejitev nočnega oglašanja živali v odloku ostaja Občinski svetniki so na februarski seji v prvi obravnavi spremenili Odlok o javnem redu in miru, ki je v zadnjih mesecih precej zanimanja požel tudi v medlih. A odloka niso spreminjali v polemičnem 11. členu, ki se nanaša na nočno oglašanje živali, temveč so ga uskladili s tovrstnim državnim zakonom. Potem ko je občinski svet Odlok o javnem redu in miru sprejel na oktobrski redni seji in v javnosti naletel na velik odziv zaradi polemičnega člena o nočnem oglašanju živali ter odmeven odziv Sindikata občinskih redarjev Slovence - ta je odlok poslal v presojo ustavnemu sodišču, ki je pobudo zavrglo -, so se oglasili še na Ministrstvu za notranje zadeve. Ti so občini naložili, da naj odlok uskladi z zakonom. Če tega ne bi storili, bi ministrstvo vladi predlagalo začetek postopka pred ustavnim sodiščem za oceno skladnosti občinskega odloka z zakoni. Odlok je podoben odlokom v sosednjih občinah Kot je na seji pojasnil direktor občinske uprave Andrej Kos, sprememb niso predlagali zaradi med^ske gonje, temveč zaradi pripomb Ministrstva za notranje zadeve, ki je opozorilo na neskladnost glob nekaterih členov z globami, določenimi v državnem zakonu. »Verjetno je vzrok med^ska odmevnost našega odloka, saj je v nekaterih določilih podoben na Vrhniki, Brezovici in v Horjulu, pa na ministrstvu niso dali pripomb nobenemu od njih.« Kot je poudaril Kos, pa so očitke ministrstva razumeli in jih tudi sprejeli. Občinski svetniki so na seji tako sprejeli popravljeni odlok, v katerem so upoštevali pripombe Ministrstva za notranje zadeve. Te se vsebinsko niso nanašale na polemični 11. člen, ki govori o nočnem oglašanju živali. Kot so zapisali na ministrstvu, so besedilo log-dragomerškega Odloka o javnem redu in miru vsestransko proučili, predvsem v delih, kjer se vsebina prekrškov navezuje na državni Svetniki so Odlok o javnem redu in miru spremenili, polemični člen o nočnem oglašanju živali pa ostaja. zakon. Ugotovili so, da je v odloku več nepravilnosti, in sicer v 12 členih v celoti ter deloma še v dveh členih, saj so bili vsebinsko podobni kot v Zakonu o varstvu javnega reda in miru, obenem pa je bila zanje predpisana višja globa, kot je bila predpisana v državnem zakonu. Iz popravljenega besedila občinskega odloka so zato črtali vse te člene, ki so bili povzeti po Zakonu o varstvu javnega reda in miru. Globe so uskladili z državnim zakonom Nedeljska košnja trave bo cenejša, predvidena kazen pa je 83,46 evra; tako visoka bo tudi kazen za lažno naznanitev prekrška. Iz odloka pa so črtali člene, ki govorno o beračenju na javnem kraju, nedostojnem vedenju, uporabi nevarnih predmetov, poškodovanju uradnega napisa, oznake ali odločbe, črtali so tudi člene, ki govorno o pisanju po objektih, vandalizmu, kampiranju, neupoštevanju zakonitega ukrepa uradnih oseb ter pooblastilu redarja za zaseg predmetov. Te prepovedi in omejitve bodo, čeprav jih v Odloku o javnem redu in miru v Občini Log - Dragomer ni več, še vedno upoštevali redarji, saj so zapisane v državnem Zakonu o javnem redu in miru. V odloku pa ostaja določilo, da v naseljih ni dovoljeno imeti na prostem psa ali druge živali, ki s svojim laježem oziroma oglašanjem občane moti pri počitku med 22. in 6. uro. Določilo ima, kot kaže, še vedno tudi svetniško podporo. Kot sta med drugim poudarila župan Mladen Sumina in svetnica Hermina Šabanov, oba lastnika psov, določilo podpirata. Sumina je dejal, da to področje na državni ravni zakonsko ni ustrezno rešeno, Šabanova pa je povedala, da je ključna vzgoja, saj je socializiran pes tiho: »Doma imam štiri pse, pa bom ta zakon podprla. Čeprav so štirje, se jih da vzgojiti na normalen način in so večinoma tiho.« Sicer pa so svetniki na seji izvedeli, da občani niso pr^avljali kršitve tega člena. Župan pa je opozoril tudi na med^ske manipulac^e z izjavami, zaradi česar gledalci o zadevi ne dob^o prave predstave. Sledi še druga obravnava Svetnike na eni izmed prihodnjih sej čaka še druga obravnava tega odloka, do takrat pa naj bi premislili tudi o višini preostalih glob ter še natančneje opredelili določilo o pobiranju iztrebkov za živaljo. Tako naj bi se do prihodnjič odločili, ali bodo morali lastniki psov iztrebke pobirati tudi na kmet^skih in vseh drugih površinah in ne samo v naseljih. Vesna Erjavec Jožetu Grabnarju v slovo y nedeljo, 18. marca 2012 je za posledicami možganske kapi v sedemdesetem letu življenja sklenil svojo življenjsko pot Jože Grabnar iz Lukovice pri Brezovici. Jože se je rodil 15. 12. 1942. Ves čas je živel na Lukovici. Končal je study strojništva na Strojni fakulteti v Ljubljani in kot univ. dipl. ing. strojništva uspešno deloval na najodgovornejših dolžnostih v gospodarstvu. V nekdanji krajevni skupnosti Dragomer - Lu-kovica je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja bil predsednik sveta krajevne skupnosti. To je bilo obdobje velikih projektov: izgradnja gasilskega doma in doma družbenih organizacy v katerem je danes sedež občine, nabava gasilskih vozil, izgradnja in asfaltiranje krajevnih cest z javno razsvetljavo, izgradnja vodovoda in kana-lizacye in druge javne komunalne infrastrukture, poimenovanje ulic, izgradnja vrtca in osnovne šole, zasnove novega pokopališča, kar smo v nadaljevanju le delno realizirali, izgradnja trgovine, uvedba krajevnih samoprispevkov z referendumi in še veliko manjših projektov in aktivnosti bi lahko našteli. Ob izvrstni ekipi vrhunskih strokovnjakov in družbenih delavcev, ki so delovali v svetu KS in ostalih organih in takratnih političnih organizacyah, je Jožetova vloga kot predsednika sveta KS bila nesporna in neprecenljiva. Po nekajletni odsotnosti, zaradi službenih obveznosti, se je Jože leta 2000 na pobudo kolegov ponovno vključil v delo KS in bil dva mandata član sveta KS. V obeh poizkusih za ustanovitev občine L-D je aktivno sodeloval. Leta 2006 je bil na lokalnih volitvah, na Listi za Dragomer, Log in Lukovico izvoljen za člana OS v katerem je vodil Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami. Družbene aktivnosti je Jože uspel z veliko mero harmonije usklajevati z idiličnim družinskim življenjem. V zadnjem obdobju se je veliko posvečal vnukom. Njegova velika strast so bila tudi starodobna motorna vozila. Z veseljem se je občasno zapeljal s starodobnikom in užival v beemvejevih taktih. Jože je bil v poslovnih odnosih in zasebnem življenju prijeten sogovornik. Njegova umirjenost in moč argumentov sta sogovorniku vlivali zaupanje v njega kot človeka in v tisto kar je povedal. Zato smo ga vsi, ki smo ga poznali in ki smo z njim kjer koli delovali, neizmerno cenili. O Jožetovi veličini največ povedo, na videz skromne besede krajana: »To je bil en dober človek«. S ponosom in hvaležnostjo se ga bomo spominjali. Mladen Sumina, župan Občine Log - Dragomer Občinski svet naj bi se letos sestal še petkrat Svetniki so se konec februarja prvič letos sestali na redni seji, ki je sicer v mandatu novega sveta deseta po vrsti. Občinski svet naj bi letos na rednih sejah razpravljal še petkrat, najverjetneje pa bodo imeli tudi kakšno izredno sejo. Za primerjavo: lani so odločali na šestih rednih sejah, osemkrat pa so se sestali na izrednih. Glede na program dela bodo imeli svetniki in pripravljalci točk dnevnega reda polne roke dela. Že aprila naj bi glasovali o prejemnikih občinskih priznanj, v načrtu pa je tudi potrditev investic^skega programa za kanalizac^o; seznanili naj bi se še z letnimi poročili komunale, osnovne šole in MIRED ter poslovnim poročilom zdravstvenega doma. Tik pred začetkom poletnih počitnic naj bi na mize znova dobili OpPN PPC Log, ta seja pa bo posvečena varnosti; tako naj bi se svetniki seznanili s poročilom policée in občinskim programom varnosti, svoje poročilo pa naj bi predstavil še LAS za preprečevanje zasvojenosti. Septembra načrtujejo sprejetje rebalansa proračuna, decembra pa naj bi začeli razpravljati o proračunu za prihodnje leto. Drugič letos naj bi se svetniki sestali 25. aprila. (ve) 26. marec 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 33 Občina Log - Dragomer je pod drobnogledom računskega sodišča Računsko sodišče bo v prihodnjih mesecih pregledalo pravilnost dela poslovanja občine v minulem letu, sklep o reviz^i pa je sodišče izdalo 11. januarja. Sicer pa bo računsko sodišče letos pregledalo še poslovanje občin Borovnica in Naklo v letu 2011. Pod drobnogledom ostajajo tudi občine Postojna, Radovljica, Šentjur, Mežica, Tabor, Miklavž na Dravskem polju, Bloke in Celje, računsko sodišče pa pregleduje njihovo poslovanje v letu 2010. Le petina občin je finančno samostojnih, med njimi Log - Dragomer Računsko sodišče pa je že končalo pregled urejenosti področja občin v Slovenci. Po opravljeni reviz^i je sodišče opozorilo, da je večina občin zadolženih, finančno nesamostojnih in premajhnih. Kot so ugotovili na sodišču, v večini občin zeva velika finančna luknja, skoraj 88 odstotkov občin pa je zadolženih - njihov skupni dolg znaša kar 556 mil^onov evrov. Manjše občine glede na število prebivalcev praviloma potroš^o več sredstev. Obenem pa manj prihodkov pridob^o iz virov, na velikost katerih lahko vplivajo same. Ker so manjše občine v povprečju tudi slabše razvite, od države dob^o več transferjev in sredstev solidarnostne ter finančne izravnave, še pravdo na računskem sodišču. »Obstoječa ureditev področja občin sicer zagotavlja, da so te sposobne zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev, vendar pa je pri tem stroškovna uspešnost občin različna in je odvisna od velikosti občine glede na število prebivalcev,« ugotavlja računsko sodišče. Na ugotovitve so se odzvali tudi v Združenju občin Slovence, kjer men^o, da je koncept lokalne samouprave dober. Predsednik Združenja občin Slovence in župan Občine Pivka Robert Smrdelj pravi, da so majhne občine sicer dražje, a dodaja, da so dober razvojni inštrument. Računsko sodišče je še zapisalo, da ima več kot polovica občin manj kot 5000 prebivalcev, čeprav bi morala to biti izjema in ne pravilo. Smrdelj meni, da je v ustavi zapisan koncept, ki predvideva občine, ki so blizu ljudem, in pokrajine, ki skrbjo za širši razvoj območ^. »Ta koncept je dober in koristen, občine pa niso krive, da politika ni sposobna ustanoviti pokrajin,« dodaja Smrdelj, ki je prepričan, da je ustanovitev pokrajin ekonomsko upravičena. Poleg tega še meni, da so vse majhne občine nastale v skladu z nekdanjim zakonom, ki je predvideval tudi ustanovitev občin z manj kot 5000 prebivalci. Zadolženost občin 31. 12. 2012. Občina Log - Dragomer in še 25 občin ni bilo zadolženih. Večina občin je zadolženih, Log - Dragomer ni med njimi Poglejmo, kako je v Občini Log - Dragomer. Računsko sodišče je pregledalo urejenost področja občin v letu 2010, ko je bilo v Slovenci 210 občin. 25 občin je imelo manj kot dva tisoč prebivalcev, poleg Loga - Dragomerja je imelo od 2000 do 5000 prebivalcev še 84 občin, med pet in dvajset tisoč prebivalcev je imelo 83 občin, 36 občin pa je imelo več prebivalcev. Za lastno delovanje je občina porabila 13,5 odstotka, podoben odstotek je porabila tudi Vrhnika, manj Ljubljana, ki je za lastno delovanje porabila 8,4 odstotka. Sosednja Brezovica 10,9, Maribor 12,5, najbolj potratni pa sta bili Solčava, ki je za lastno delovanje porabila skoraj 62 odstotkov proračuna, in Osilnica (37,9 %). Občina Log - Dragomer je v letu 2010 za investic^e namestila dobrih 38 odstotkov, nekoliko manj Vrhnika, prestolnica nekaj več kot polovico, prav tako sosednja Brezovica, Maribor pa 31 odstotkov. Najmanjši delež od vseh odhodkov občine so za investic^e porabile Občina Šmartno ob Paki, 17,3 %, Občina Dobje, 20,8 odstotka, Občina Ruše, 21,5 %, in Občina Selnica ob Dravi, 21,5%, največ pa Občina Razkrižje, 77,9 %, Občina Velika Polana, 74,8 %, Občina Ribnica na Pohorju, 71,9%, Občina Prebold, 70,2%, in Občina Loški Potok, 69,5 odstotka. Občina Log - Dragomer je bila, tako kot še 37 slovenskih občin, finančno samostojna, saj je del dohodnine njenih občanov zadostoval za financiranje obveznih nalog, zato občina ni dobila solidarnostne izravnave, k je niso dobile tudi sosednja Vrhnika, Brezovica, Borovnica, Ljubljana, primorske občine ter še nekatere druge. Sicer pa je solidarnostno izravnavo dobivalo kar 97,6 odstotka primerljivih občin (1.999 do 4.999 prebivalcev). Največji del solidarnostne izravnave so dobile občine: Luče (57,5 %), Šalovci (56,2 %), Žetale (56,1 %) in Rogaševci (53 %). Občina Log - Dragomer konec leta 2010 ni bila zadolžena, podobno kot še 25 občin, prav tako občina ni predvidela zadolževanja za letos. Dolg občin in pravnih oseb je znašal že kar 733.513.962 evrov; samo občine so k temu dolgu prispevale 556 mil^onov. Najbolj zadolžene glede na prihodke občine so bile Občina Gornji Petrovci, 118,6 odstotka, Občina Vransko, 118,4 odstotka, Občina Šalovci, 106 odstotkov, Občina Šentjernej, 99,7 odstotka, in Mestna občina Koper, 98,5 odstotka. Sosednja Brezovica je bila leta 2010 zadolžena za 25,7 odstotka, Ljubljana za dobrih 34 odstotkov, Vrhnika pa tako kot Log - Dragomer ni bila zadolžena. Vesna Erjavec »V nekaterih primerih ne vidimo rešitve« Konec marca se bo iztekel rok, do katerega mora občina pridobiti služnosti za kanalizacyo. Kot smo izvedeli na občinski seji, bodo do tega datuma pogodbe v večini primerov podpisane, a vseh služnosti jim do takrat ne bo uspelo pridobiti. Kot je dejal župan Mladen Sumina, je zadeva zelo resna in v nekaterih primerih ne vidyo rešitve. Pridobljene služnosti so sicer pogoj za pridobitev gradbenega dovoljena in pogoj za pridobitev evropskih sredstev za kanalizacyo, že zaradi ene same nepridobljene služnosti pa lahko v vodo pade celoten projekt. Občina Log - Dragomer je sicer že decembra sredstev verjetno ne bo ogrožena, a to ne pome-oddala vlogo na Ministrstvo za okolje in prostor za pridobitev evropskih sredstev za projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Občini Log - Dragomer. Z ministrstva pa so jih obvestili, da morajo do 31. marca izkazati pravico graditi oziroma, do tega datuma mora občina pridobiti vse služnosti. Cilj občine je doseči brezplačen prenos parcel na občino, če gre za cesto in sklenitev neodplačne služnosti, če lastniki ne žel^o prenesti ceste, ter v primeru, da kanalizac^a na poteka po cesti. Težave pri pridobivanju služnosti za kanalizac^o so različne Direktor občinske uprave Andrej Kos je na seji pojasnil, da je predvsem na Lukovici pridobljenih že veliko služnosti in podpisanih veliko pogodb. »Vse verjetno ne bodo zbrane, prav velikih odstopanj pa verjetno ne bo. Tako, da kanalizac^a v tej fazi pridobivanja kohez^skih ni da ni težav.« Veliko težav pri pridobivanju služnosti za kanalizac^o so na občini premestili s preprojektiranjem trase kanalizac^e, s čimer so se izognili problematičnim območjem. A to kljub kooperativnosti projektantov v vseh primerih ni bilo mogoče. Težave so različne, smo še izvedeli na seji. »V enem delu nas tepe zgodovina, tam kjer ceste niso odkupljene,« je povedal direktor občinske uprave. Župan pa je dodal, da je težava tudi v zamiku katastra, ki je na Logu zamaknjen od 6 do 9 metrov, kar tepe strokovnjake, ljudi in tudi občino. »V dveh, treh letih ne moramo popraviti zgodovine, ki se je ni reševalo 40 let,« je še dodal Sumina. Sicer pa so težave še pri dlje časa nerešenem dedovanju, ko občina nima sogovornika, ter težave, ko lastniki zemljišč oziroma dediči bivajo v tujini. Kjer služnosti še niso pridobili, občina skupaj s projektanti skuša najti rešitve, ki bi bile v soglasju z občani. Občina mora ravnati načelno Doslej je občina vse služnosti pridobila brez plačila odškodnine. Kot pojasnjujejo na občini, so stroški za izgradnjo kanalizac^e s čistilno napravo že sami po sebi tako visoki, da bo občina kljub evropskemu sofinanciranju projekt lahko speljala le z odrekanji na drugih področjih. Kos je na seji poudaril, da bi v primeru, da bi na občini sklenili odplačno služnost z enim lastnikom, bi se jim podrl celoten sistem, saj plačilo enemu ne bi bilo pravično do tistih, ki so soglasja podpisali brez zahteve po odškodnini. Plačilo vseh služnosti pa bi bil prevelik finančni zalogaj. Sicer pa lastniki zemljišč in cest, po katerih je načrtovana trasa kanalizac^e, v zameno za podpis pogodbe o služnosti poleg odškodnine zahtevajo znižanje oziroma odpis plačila komunalnega prispevka za priključitev na kanaliza-c^o, plačilo izvedbe priključka na kanalizac^o ter odpis drugih dajatev, na primer nadomesti- la za uporabo stavbnega zemljišča. Tako kot pri zavračanju plačevanja služnosti bo tudi tu občina ravnala načelno in imela do vseh občanov enak odnos, je še poudaril Kos. Kot smo še izvedeli, občina pridobivanju služnosti za kanalizac^o nameni veliko časa. »En dan v tednu je cel dan namenjen samo za služnosti in urejanje teh odnosov ter delovanje na terenu. Ogromno energ^e se vlaga v to, ampak takega odpora nisem pričakoval,« je pojasnil Sumina, ki je že konec jun^a svetnike Loga -Dragomerja pozval, naj predlagajo kandidate za delovno skupino za potrebe projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda, a predlogov občina ni prejela. Na seji je loške svetnike prosila za pomoč tudi podžupanja Branimira Brecelj, ki je se je posvetila temu področju. Služnosti naj bi bile pridobljene do konca marca, rok, do katerega morajo na občini pridobiti gradbeno dovoljenje, pa še ni določen. Rok za pridobitev gradbenega dovoljenja je vezan tudi na termine, v katerih bo DRSC gradil pločnike in kolesarske steze, saj del kanalizac^e poteka po »odstavnem pasu« regionalke in, kot poudarjajo na občini, bo kanalizac^o treba graditi vzporedno. Naj spomnimo, da naj bi letos DRSC pločnike in kolesarske steze gradil od predvidenega priključka na avtocesto na Luko-vici v smeri proti Dragomerju. Vesna Erjavec »Ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih je uspešen koncept Tako so na vrhniški komunali odgovorili na svetniško pobudo Vil^a Kosednarja glede pobiranja odpadne embalaže po sistemu od vrat do vrat. Kot so pojasnili na Komunalnem podjetju Vrhnika (KPV), je vpeljani obstoječi sistem dober in z njim dosegajo nadpovprečne rezultate ločevanja odpadkov, kar je bilo med drugim potrjeno v poročilu Računskega sodišča, ki je vrhniško komunalo izpostavilo kot najuspešnejšega izvajalca gospodarske javne službe zbiranja in odstranjevanja odpadkov. Kot so dodali, so v nekaterih slovenskih občinah sicer vpeljali sistem zbiranja embalaže od vrat do vrat (vsako gospodinjstvo ima zabojnik za embalažo), a ta ni tako uspešen, saj tako zbrana odpadna embalaža običajno vsebuje veliko nečistoč (papir, steklo, kovine, nekoristne odpadke in podobno), ki jih na sortirnici odpadkov težko loč^o. »V zadnjem času lahko v raznih medlih zasledimo, da družbe za ravnanje z odpadno embalažo pritiskajo na komunalna podjetja, da ta podpišejo pogodbo, v kateri se zavežejo, da v primeru nečistoč pri embalaži nos^o vse stroške, povezane z odstranitvijo in odlaganjem nečistoč,« še pojasnjujejo na komunali. Odpadki, « zbrani na ekoloških otokih v Občini Log - Dragomer in na Vrhniki, imajo majhen delež nečistoč, in sicer 0,52 odstotka, kar je precej manj kot v sosednjih občinah (1,80 %). »Tako nizek delež nečistoč smo dosegli tudi z ustreznimi zabojniki, ki imajo odprtine ustreznih velikosti, glede na vrsto ločenih frakcij, ki se zbirajo. S tem je uporabnikom preprečeno, da bi v zabojnike odlagali vse tisto, kar vanje ne spada,« dodaja Jožica Rupnik iz KPV. Zato menijo, da je zbiranje koristnih odpadkov na ekoloških otokih kakovostnejše, uspešnejše in prav tako cenovno sprejemljivejše kot sistem od vrat do vrat. Po ocenah komunale je tak sistem skoraj pol dražji. Naj ob tem omenimo, da se količina zbranih nekoristnih odpadkov iz leta v leto zmanjšuje. Občani Loga - Dragomerja, Vrhnike in Borovnice pa so na področju ločenega zbiranja odpadkov najbolj ozaveščeni v Sloveniji. »Skrivnost uspeha ne tiči v obliki zabojnikov ali samem načinu odvoza ločenih frakcij iz gospodinjstev, temveč predvsem v delu z občani. Javno podjetje KPV, d. o. o., ima daleč najbolj razvito osveščanje in ozaveščanje občanov glede ravnanja z odpadki.« Vesna Erjavec 34 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 26. marec 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Dejavnosti KUD Kosec r v aprilu in maju 3.4.2012 ob 17. uri Izdelovanje voščilnic za veliko noč Lokacija: OŠ Log - Dragomer, učilnica št.lO 10.4.2012 ob 17. uri Izdelovanje papirnatega cvetnega aranžmaja Lokacija: OŠ Log -Drs^omer, učilnica št. 10 13.4.2012 ob 19.30. uri Gledališka predstava Asfalt Gostovanje KUD Rob Lokacija: gasilski dom Log 21.4.2012 Predstavitev sekcij Kad Kosec na Svetovnem pokalu v balvanskem plezanju Lokacija: Športni park Log 30.4.2012 ob 20. uri Kresovanje Odbor za ohranjanje kulturne dediščine Lokacija: pri Škandrovem kozolcu na Logu V maju napovedujemo: delavnico slikanja na svUo, Festival otroške poezije v sodelovanju z OŠ Log - Dragomer in prireditev ob občinskem prazniku. Informacije in prijave so na voljo pri tajnici KUD Kosec, Lojzki Šarabon, gsm: 064132038. KUD^ Kosec Log - Dragomer Zbor članov KUD Kosec V sredo, 22. 2. 2012, je v prostorih gasilskega doma Log potekal zbor članov KUD Kosec. Kar tri leta je že minilo od ustanovitve društva in glede na vzdušje in obiskanost zbora članov so bila to dokaj uspešna leta. V junju 2011 je predsednica društva Maja Trbanc Kljun podala odstopno izjavo in izvoliti je bilo treba novega predsednika. Ker je društvo od oktobra 2011 zelo uspešno vodila Anica Vengust, je voditelj zbora članov gospod Jože Zver predlagal izvolitev nove imenovane predsednice. Vsi udeleženci zbora članov so soglasno sprejeli, da je nova predsednica KUD Kosec Anica Vengust. Po zahvali nove predsednice so udeleženci zbora najprej poslušali Poročilo za leto 2011. Društvo deluje na različnih področjih kulturnega in umetniškega ustvarjanja: od likovne sekcje, učenja klekljanja, gledališke sekcje pa vse do Ženskega pevskega zbora Spominčice in najuspešnejšega Odbora za ohranjevanje in varovanje kulturne dediščine in prikaza starih običajev. Predsednica je ob izvolitvi poudarila, da je pred nami še veliko dela in pomembnih nalog, saj so cilji za leto 2012 povečanje števila novih članov, širjenje obstoječih sekcj, odpiranje novih sekcj, npr. sekcja za učenje tujih jezikov, računalniška, potovalna sekcja, folklorna sekcja, povezovanje in sodelovanje z občino in društvi v kraju ter sodelovanje s šolo. Od februarja 2012 ima društvo tudi svojo spletno stran, ki jo postopamo oblikuje. Spremljate nas lahko na: www.kud-kosec.si. Za prjetno vzdušje in zaključek je poskrbel Ženski pevski zbor Spominčice z gostom Stanetom Kavčičem iz Dragomerja, ki je s kitaro in ustnimi orglicami zaključil zbor članov Kultur-no-umetniškega društva Kosec. Ustvarjanje s KUD Kosec Že od najzgodnejših časov so igle in niti uporabljali za izdelovanje okrasnih umetnin. S človekovim razvojem so se razvja-le tudi njegove ročne spretnosti. Človek je uvajal nove vzorce, izumljal nove vbode in pentlje, predeloval nova vlakna. Niti vezenin iz preteklosti so propadle, prelepi izdelki so se obrabili in poškodovali, le malo ljudi pa jih je sposobnih popraviti. Z delavnico v okvirju KUD KOSEC pod okriljem likovne sekcje je ročno delo spet zaživelo. Prikazujemo posamezne stopnje pletenja in tako ustvarjamo kape, baretke, jopice in brezrokavnike. Torej vsi, ki bi se radi učili ročnih spretnosti in videli, koliko čudovitih stvari je mogoče narediti s preprostimi iglami, vas vabimo, da se nam pridružite na delavnicah, ki jih vodi ga. Anica Vengust in potekajo ob ponedeljkih na OŠ Log - Dragomer od 18.00 do 19.30 v učilnici št. 10. Hkrati je v marcu potekala delavnica izdelovanje nakita iz volnega prediva ali filca, ki jo je vodila oblikovalka Barbara Nardoni. Tokrat volne nismo pletli, ampak smo jo polstili. V topli milnici smo ročno oblikovali volnena vlakna v kroglice, klobasice in trakove. Nizali smo jih na trakove, jim dodajali perle in okrasne šive ter tako ustvarili prekrasne ogrlice in uhane. Ustvarjanje se bo nadaljevalo tudi v pomladne dni, in sicer vas v aprilu vabimo na delavnico izdelovanja rož iz papirja, v maju pa na slikanje na svilo. Vengust, Nardoni Prejeli smo • Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo •Prejeli smo Odgovor na prispevek V premislek Spoštovani g. Fridl, v februarski številki NČ v svojem prispevku brez argumentov kritizirate »nekatere pisce pisem bralcev«, ki jih poimensko ne navedete . Iz konteksta vašega pisanja sklepava, da pri tem mislite na spodaj podpisana, ki v NČ objavljava pojasnila na govorne in pisne prispevke zagovornikov glede gradnje bloka, ki je bila na referendumu zavrnjena. V uvodu jih poskušate ponižati, citirava: »Ne bom se spuščal na njihov nivo ...«. Pozneje jim brez argumentov pripišete tudi laganje. Takšen način pisanja je žaljiv. Nedostojno pisanje ne prispeva k javnem dialogu, ki je sicer dobrodošel, saj prispeva k razkrivanju resnice obravnavanega problema. Sprašujete se, kaj so ti pisci naredili dobrega za kraj, in ocenjujete, da je njihova javna kritika nekaj negativnega. S tem se nikakor ne moreva strinjati. Javna kritika, ki sproži javni dialog, je eden od najpomembnejših temeljev demokracje in tudi eden od temeljnih načinov vključevanja civilne družbe v proces upravljanja občine. Omenjate nepodpisano pismo, ki ste ga skupaj z drugimi občani prejeli na dom in se vprašate, citirava: »Zakaj ni bil nihče podpisan? Kdo se je skrival za pisanjem? Upam, da jih bom spoznal te, ki tako vztrajno bombardirajo napredek.« Civilna iniciativa proti bloku in za manjšo trgovino (CI) je pred referendumom poslala občanom vsak teden eno pismo - skupno šest, v katerih je razložila svoja stališča. V prvem, uvodnem pismu, se je poimensko predstavila, vsa pisma so bila tudi objavljena na spletni strani te civilne iniciative. Na vsakem pismu je bil natisnjen spletni naslov, na katerem si še vedno lahko ogledate člane CI in utemeljitve za in proti bloku (http://log-drago-mer.webstarts.com/) Piscem pisem v NČ, ki nasprotujejo gradnji bloka, pripišete, da »bombardirajo napredek«. O tem, kaj je napredek in kaj ni, imamo občani raz- lične predstave in vsak ima pravico, da svoj pogled predstavi in utemeljuje, ne da bi hkrati tudi žalil in podcenjeval drugače misleče. Z vašim prepričanjem, da bi gradnja bloka prinesla »mnogo delovnih mestih«, se ne strinjava in verjetno tudi ne vsi tisti, ki so glasovali proti bloku. Prav tako, v nasprotju z vami, ne podcenjujeva sposobnosti kritične presoje in odločanja po lastni pameti niti tistim, ki so glasovali za blok, niti tistim, ki smo glasovali proti. Vsi so bili seznanjeni z argumenti zagovornikov in nasprotnikov bloka. Tudi CI proti bloku in za manjšo trgovino je v svojih pismih navedla negativne in pozitivne vidike gradnje. V najinih pismih sva natančno, celovito in dostojno argumentirala posamezna stališča in tako izpolnila tri ključne pogoje za kakovosten javni dialog. S spoštovanjem, Olga Drofenik in Stanislav Plevnik Delavnica kvačkanja v Vrtcu Dragomer Grohcova mama iz Dragomerja mi je ob priložnosti izrekla željo, da bi koga naučila kvačkati. Takoj sem pomislila na sodelavke in na povabilo se nas je odzvalo šest. Gospo Antonjo je v mladosti te veščine naučila njena gluha teta. Sama je pozneje izdelala tudi zavese, več vrst prtičkov, svoj model večje košarice, različne roži- ce, »oblekico« za pirhe, cekarčke, pa tudi njene prve kopalke so bile kvačkane. Z izjemno spretnostjo nas je popeljala v svet ročnih del, nas spodbujala k prvim začetkom, spremljala in pohvalila. S sodelavkami smo za zdaj še nerodno, a navdušeno oblikovale izdelke; tokrat smo se učile izdelovanja košaric, spomladi pridejo na vrsto prtički, naslednje leto rožice. V kolikor bo gospe Antonji služilo zdravje, bi že naslednjo pomlad ponovile osnove košaric, da bi si tudi kaj zapomnile. Sama obžaluje, da veščina ni šla iz roda v rod, zato je z veseljem učila naše nekoliko nerodne roke. Vlila nam je predvsem volje in dala nasvete za začetnike. Lepo se ji zahvaljujemo. Organizatorica delavnice Dragica Slana Štirka: mleti sladkor stopimo v vodi, z njim natremo košarico ter za dva dni postavimo na posodo, da se suši. Začetnica Sabina in Lidja z dolgoletnimi izkušnjami iz kvačkanja Končni izdelek 26. marec 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 35 Z akc^'o vrhniške komunale do novega hladilnika Komunalno podjetje Vrhnika skupaj s podjetjem ZEOS, ravnanje z električno in elektron- jasnila Jožica Rupnik iz KPV bodo vsi občani, ki bodo na akcijo pripeljali odpadne Enega izmed občanov, ki bo na 31. marca na akc^o prinesel odsluženo električno ali elektronsko opremo, bodo nagradili z novim hladilnikom. sko opremo 31. marca tudi v občini Log - Dragomer pripravlja akc^o zbiranja odpadne električne in elektronske opreme pod geslom »Aparat, ki ni delal včeraj, tudi jutri ne bo. Prinesite ga!«. Kot je po- električne in elektronske aparate, ki delujejo na elektriko, bater^e ali akumulator, sodeloval v nagradnem žrebanju za hladilnik. Razdelili bodo tri hladilnike, enega v občini Log - Dragomer ter po enega v občini Vrhnika in Borovnica. Če imate doma pokvarjen hladilnik, sušilnik za lase, računalnik, televiz^o, gospodinjski aparat ali drugo odsluženo elektronsko ali električno opremo jo prinesite na akc^o Komunalnega podjetja, ki bo v soboto 31. marca. Več o lokac^ah pa v prihodnji številki Našega časopisa. Sicer pa je Rupnikova še pojasnila, da so Log - Drago-merčani zelo ozaveščeni: »Občani vedo, da se pri akcijah kosovnih odpadkov ne odlaga električnih aparatov kot je hladilnik iz katerega ob nepravilnem odlaganju lahko izhaja freon.« Kot je dodaja so ravno zaradi tega, ker je hladilnik tipičen električni odpadek, ki povzroči veliko škode če se ga nepravilno zavrže, odločili, da enega izmed tistih, ki bodo prišli na akc^o nagradno s hladilnikom. Vesna Erjavec Iz Društva upokojencev Dragomer - Lukovica Občni zbor društva Društvo upokojencev Dragomer - Lukovica je imelo 3. 3. 2012 v prostorih gasilskega društva občni zbor, ki smo ga začeli ob 15. uri. Občni zbor so s petjem začele pevke Ženskega pevskega zbora Brezovica, ki jih je bilo resnično veselje poslušati. Že sam pogled na nasmejane obraze in njihovo število sta nas osupnila, ko pa so zapele, je bilo enkratno. Na vabila so se odzvali go- novi stadion Stožice, kjer smo si ogledali objekte, nato pa še nastop lipicancev, ki je bil res veličasten. Podali smo se na izlete v Logarsko dolino in si ogledali Mozirski gaj, Plit-vice v vsej lepoti smo videli v maju, Dunaj pa v poletni vročini. Martinovanje je bilo v Kostanjevici na Krki Pri Žol-nirju, še prej pa je bila poku-šina vina Pri Karlovčku, kjer je bila možnost nakupa vina, sokov, jabolk, povabili pa so nas tudi na obiranje jabolk spod župan Mladen Sumina, predsednik DU Log in predstavnik gasilskega društva Dragomer - Lukovica. G. Vidmar iz Dragomerja nam je za ogled zaupal nekaj slik, gospa Cvetka Blažič pa je razstavila svoje klekljarske izdelk; oboje je bilo vredno ogleda. Naj se jima na tem mestu tudi zahvalim za zaupanje svojih umetnin, ki so bile na ogled po uradnem delu občnega zbora. Na občnem zboru smo predstavili delo v letu 2011 in načrt za letos. Omenim naj izlete, predavanja, druženja, kot so piknik, martinovanje, prednovoletno srečanje. V letu 2011 smo se udeležili srečanja na Pokljuki in v Logatcu, v marcu smo obiskali v letošnji jeseni. Kostanjev piknik je žal zaradi slabega vremena odpadel, predno-voletno srečanje je bilo 15. decembra, na katerem smo se lahko naplesali ob glasbi harmonikarja Janeza. Naše društvo šteje 340 članov. Naše občane, člane in nečlane, smo obdarili tudi letos. Obdarovanje je potekalo v tednu pred božičem, obiskali smo 147 članov in jih obdarili s skromnim darilom. Obdarili smo tudi starejše od 80 let za rojstne dneve, takih je bilo 55, jim izročili darilo in ročno izdelane čestitke;, ta naša aktivnost pa poteka vse leto. Tudi v domove za starejše gremo na obisk k našim članom, ki jih je 14. Vsa zahvala za pomoč Občini Log - Dragomer, kajti brez nje bi bilo naše delovanje skoraj nemogoče. Računalniško smo se izobraževali v decembru, sedaj poteka nadaljevalni tečaj. Letos smo organizirali tudi merjenje krvnega tlaka in sladkorja, zaradi netočnosti aparatov pa holesterola ne bo več mogoče meriti. Merjenje bo potekalo po ustaljenem urniku, t. j. vsaki drugi torek v mesecu ob 9. uri v prostorih društva. Vabim vas, da si na spletni strani Občine Log - Dragomer ogledate pomembna obvestila, objave izletov in vse, kar se bo dogajalo v društvu, kar pa je novost. Tudi na področju ročnega dela si želimo, da bi zaživelo sodelovanje z mladimi. Organizirati želimo delavnice izdelovanja šalov, torbic, copat, rožic... Ustanovili smo komisijo Druženje za vzajemno izobraževanje generacij (DVIG), ki ima v programu bralne krožke, začetni tečaj angleščine, učenje francoščine s poez^o in petjem, pripravo projekta Življenje naših občanov, Babica bere pravljice, starejši delimo znanje z mladimi. Pohod ob dnevu žena Dan žena je bil za upokojence DU Dragomer - Lukovica po-hodniški. Ko smo prehodili Podplešivico, smo se ustavili v Tušu v Notranjih Goricah, kjer smo spili kavico, naš kolega pa je vse ženske obdaril z nageljčki, kar je bilo še posebno pr^etno presenečenje. Vabljeni na pohodniške dneve vsak četrtek ob 9. uri pri gasilskem domu v Dragomerju. Predsednica Društva upokojencev Dragomer - Lukovica Anica Pleško PD Rega po Kobariški zgodovinski poti v nedeljo, 4. marc,a se nas je 35 planinskih navdušencev odpravilo na prvi letošnji pohod. Z avtobusom smo se odpeljali do Kobarida, eno najbolj znamenitih zgodovinskih mest v Slo-ven^i. Od tam smo se peš odpravili po Kobari-ški zgodovinski poti, ki je dolga 5 kilometrov in povezuje kraje v okolici Kobarida, kjer so pomembni zgodovinski, kulturni in naravni spomeniki. Mimo postaj križevega pota smo prišli do ital^anske kostnice, ki je zgrajena v obliki osmerokotnika na Gradiču okoli cerkve sv. Antona. V to kostnico so prenesli posmrtne ostanke 7014 padlih ital^anskih vojakov v prvi svetovni vojni. Nekaj besed o soški fronti nam je povedal pr^azen gospod, ki smo ga srečali med potjo. Nato smo po pr^etni gozdni poti prispeli do skalne vzpetine Tonocovega gradu, kjer se nam je odprl čudovit pogled na Krn in okolico Kobarida. Ob koncu 5. stoletja je bila na griču zgrajena naselbina z več kot dvajsetimi hišami in več cerkvami. Nekaj stavbnih ostalin je še odlično ohranjenih. Po staroselskih poteh in strelskih jarkih smo se spustili do soteske reke Soče in jo prečkali čez 52 metrov dolgo majavo leseno brv in občudovali množico raznobarvnih odtenkov vode. Brv je prav na mestu, kjer je že bila med prvo svetovno vojno. Nato nas je pot pripeljala do dveh slapov: spodnjega, ki je nekoliko zakrit z mostom, ter zgornjega, Velikega Kozjak, ki velja za najsli-kovitejši slap v Slovenci. Ob pogledu na čudovit slap smo ostali brez besed. Očarani in navdušeni smo se ob strugi reke Soče prek Napoleonovega mostu vrnili v središče Kobarida. Preživeli smo lep, s soncem obs^an pomladni dan, ki nam bo še dolgo ostal v spominu, saj smo spoznali še en lep košček naše domovine. J. Trček JRM: Med^'i zavajali javnost Žurnal 24, Slovenska tiskovna agenc^a, 24 ur, Svet na Kanalu A, Dnevnik in še nekateri drugi slovenski med^i so po ponovni obravnavi ložansko-dragomerskega Odloka o javnem redu in miru na seji občinskega sveta napačno poročali, da je nočno oglašanje živali zopet dovoljeno. Svetniki so 29. februarja na seji sicer omenjeni Odlok spreminjali, a ne v polemičnem členu. Določilo o prepovedi oglašanja živali med 22. In 6. uro, ki bi pri počitku motilo občane, tako še vedno ostaja v Odloku. Žurnal 24 je 3. marca napačno poročal, da psi ponoči lahko spet lajajo: »Občina Log - Dragomer ne sme več kaznovati lastnikov psov in drugih živali, ki bi med 22. in 6. uro z lajanjem ali drugačnim oglašanjem povzročale hrup v naselju in pri tem motile krajane pri počitku. To je namreč občina oktobra lastnikom živali prepovedala z odlokom o varstvu javnega reda in miru. Zdaj je ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) presodilo, da takšna prepoved krši pravila, določena z zakonom o varstvu javnega reda in miru (ZJRM) ter zakonom o zaščiti živali, ki tega ne prepovedujeta. Občinskim svetnikom je MNZ zato naložilo, naj do 19. marca takšno prepoved razveljavyo. Svetniki so tej zahtevi v celoti sledili in sporni občinski odlok naj bi po naših informacyah že spremenili minulo sredo na seji. "Vse pripombe MNZ so upoštevane," ugotavljajo na ministrstvu, kjer so pristojni za nadzor nad ureditvami, ki jih občine utemeljujejo z odloki. Občina pa teh sprememb odloka za zdaj ni javno naznanila in objavila.« Na poročanje Žurnala 24 so se nato sklicevali številni slovenski med^i, med njimi tudi STA. Na seji svetniki iz Odloka niso črtali polemičnega člena o nočnem oglašanju živali, prav tako pa tega ni zahtevalo Ministrstvo. To je občini naložilo, naj popravi tiste člene, ki so bili prepisani iz državnega zakona o varstvu javnega reda in miru, v Logu - Dra-gomerju pa so zanje določili višjo globo, kot je predpisana v zakonu. V prepoved nočnega oglašanja živali se na ministrstvu niso spuščali. Občinski svetniki so navodila ministrstva vzeli zares in iz odloka črtali člene, ki so bili povzeti iz državnega zakona, obenem so popravili tudi globe, (ve) 36 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika Oskrba s pitno vodo v letu 2011 Iz letnega poročila o kakovosti pitne vode za leto 2011, ki ga je pripravil Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, je razvidno, da je bila oskrba s pitno vodo iz vseh treh vodovodnih sistemov varna. Celoten dokument s preglednicami in program HACCP, na podlagi katerega se izvaja notranji nadzor, sta objavljena na spletni strani www.kpv.si. Ko upravljalec javnega sistema za oskrbo z vodo ugotovi kakršnokoli neprimernost pitne vode, uvede ustrezne ukrepe in obvesti uporabnike na naslednje načine: • osebno,** z obvestilom na oglasni deski upo-rabnika/-ov hišnega vodovodnega omrežja in na spletni strani JP KPV, d. o. o., kadar je vzrok za neprimernost pitne vode hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje (9. člen pravilnika), • po lokalnem radiu - Radiu 1 Orion, na oglasnih deskah **** in na spletni strani JP KPV, d. o. o. - ob omejitvi ali prepovedi uporabe pitne vode (21. člen pravilnika) in kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti (22. člen pravilnika), • na spletni strani JP KPV, d. o. o., in v lokalnem časopisu z letnim poročilom (34. člen Pravilnika o pitni vodi, Ur. list RS št. 19/04 in 35/04). ** osebno: uporabniku se izroči kratek dopis hkrati s položnico ali neposredno v nabiralnik *** oglasne deske: obveščanje na oglasnih deskah občin in krajevnih skupnosti, kjer so tudi sicer objavljene pomembne informacje Lastniki in upravljalci pomembnejših javnih objektov so o neprimernosti pitne vode dodatno obveščeni po elektronski pošti, izjemoma po telefonu. O izvedbi večjih investicjskih in vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju, ki bi lahko povzročila motnje pri dobavi pitne vode, vas bomo redno obveščali na spletni strani JP KPV, d. o. o., in po radiu (Radio 1 Orion - 90,6 MHz). Opozorilo ! V zadnjem desetletju ni bilo take zime, kakršna je bila letošnja. Zaradi zelo nizkih temperatur v daljšem obdobju (tri tedne) brez snežnega pokrova so zamrznili vodomeri števcev in vodovodne cevi. Zanje bomo poskrbeli takoj, ko nas boste o tem obvestili. V nekaterih objektih pa zamrznitve najbrž sploh še niso bile ugotovljene. Morda so pri zamrznitvi nastale poškodbe vodomernih števcev ali cevi, kar pa se bo pokazalo šele zdaj, ko prihaja obdobje odjuge in s tem tudi odtalitev zamrznjenega. Vse uporabnike opozarjamo, naj v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo v občini in Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo spremljajo stanje svojega vodovodnega priključka in skrbno pregledajo vodomerni števec. Če ugotovite kakršnokoli okvaro (puščanje vode), pokličite dežurno službo na telefon 041 364 681. Vabilo na sejemsko prireditev Vse za dom in vrt Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., vljudno vabi prebivalce občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika, naj nas obiščejo na sejmu Vse za dom in vrt, ki bo 21. aprila 2012 na Sodn^skem trgu na Vrhniki. Obiskovalci bodo lahko pobliže spoznali našo dejavnost in sodelovali v nagradni igri Komunalni vedež. Ne spreglejte - napovednik pomembnih dogodkov Bliža se akc^a zbiranja nevarnih odpadkov, ki bo 17., 18. in 19. aprila 2012 od 15. do 18. ure na treh lokacjah: Dragomer - na parkirišču pri gasilskem domu (Dragomer), torek, 17. april Borovnica - na železniški postaji, sreda, 18. april Vrhnika - pred OŠ na Tržaški cesti, četrtek, 19. april_ Oddajanje nevarnih odpadkov za gospodinjstva je B R E Z P L A Č N O! Občani omenjenih občin lahko nevarne odpadke iz gospodinjstev pripeljete tudi na Center za ravnanje z odpadki Vrhnika, kjer imamo lociran zabojnik za zbiranje nevarnih odpadkov. Delovni čas Centra za ravnanje z odpadki: od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure in v soboto od 8. do 16 ure. Med nevarne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvu, spadajo barve, čistila, zdravila, motorna olja, kemikalje, pesticidi, kozmetika, baterje, akumulatorji, odpadna embalaža, onesnažena z nevarnimi snovmi, fluorescentne cevi, spreji. Odvoz kosovnih odpadkov Kosovne odpadke v občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika bomo spomladi odvažali dve soboti, in sicer 21. aprila in 19. maja. Odvoz naročite z dopisnico ali na spletni strani www.kpv.si. Akc^a zbiranja odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) V soboto, 31. marca 2012, od 9. do 12. ure Vozila podjetja ZEOS, d. o. o., s spremljevalno ekipo Komunalnega podjetja Vrhnika vas bodo čakala na lokacji v vaši občini. Borovnica - na železniški postaji Dragomer - na parkirišču pri gasilskem domu (PGD Dragomer - Lukovica) Vrhnika - pred OŠ na Tržaški cesti Prinesite oziroma pripeljite odpadne aparate (TV, računalnike, monitorje, pralne in sušilne stroje, hladilno-zamrzovalne aparate, štedilnike, sesalnike, sušilnike za lase, brivnike, radie, MP3-je, telefone, igrače na baterjo ali polnilnik, električno orodje, elektronske tehtnice, varčne sjalke, baterje, akumulatorje ter sodelujte v nagradnem žrebanju. Oddajanje odpadne električne in elektronske opreme je B R E Z P L A Č N O! Občani lahko OEEO pripeljete tudi na CRO Vrhnika. Vsi, ki boste omenjeno OEEO pripeljali od 10. do 31. marca, boste sodelovali tudi v nagradnem žrebanju. Delovni čas Centra za ravnanje z odpadki: od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure in v soboto od 8. do 16 ure. Zbiranje ZGOŠČENK (CD-jev in DVD-jev) Obveščamo vas, da smo začeli zbirati odpadne zgoščenke. Občani občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika jih lahko prinesete na Center za ravnanje z odpadki Vrhnika, na sedež podjetja JP KPV, d. o. o. ali pa jih oddate v okviru akcje zbiranja odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) 31. marca oziroma v okviru akcje zbiranja nevarnih odpadkov aprila. Pozor, žabe v elementu! Ne moti! Na Ljubljanskem barju živi redka in zelo ogrožena vrsta rjave žabe plavček, ki je slovensko ime dobila po samcih, ki se v času razmnoževanja obarvajo modro. Za dvoživke nenavadna modra barva poleg žabjih samic privlači tudi radovedneže, ki lahko s svojo prisotnostjo ogrozyo uspešno parjenje. Pomlad je čas za radoživosti in razplod. Ko se po mrzli zimi malo ogreje, izkoristimo vsako prosto minuto, da se pogrejemo na toplem soncu. Toplota in prvi spomladanski dež privabita na dan tudi žabe, ki se odpravjo do najbližje primerne »mlake« (mrestišča). Žabe sicer ne veljajo za privlačne živali, vendar pa to ne velja za vse. V času parjenja se samci plavčka (Rana arvalis), ki ga uvrščamo med rjave žabe, obarvajo modro. Modre žabe? Kako nenavadno, si rečemo in že imamo željo, da bi se podali na Ljubljansko barje, živali videli v živo, posneli kakšno fotografijo. Vendar pozor! Živali v času parjenja potrebujejo popoln mir, zato bomo s svojo prisotnostjo verjetno prekinili naravni proces. in ob najmanjši motnji, kot je že sama prisotnost fotografa ali drugega radovedneža blizu mrestišča, razmnoževanje prekinejo. Samci iz-pustjo samice iz paritvenih objemov in že odložena jajčeca (mresti) lahko ostanejo neoplo-jena, vsi se potuhnejo in nepremično čakajo na ponovni mir v okolici. Ob pogostih motnjah se lahko razmnoževanje celo prekine in posledice so za populacjo lahko pogubne. Na ta način lahko ljubitelji narave in tudi naravovarstveno ozaveščeni ljudje povsem nenamerno ogrozjo obstoj vrste na Ljubljanskem barju. Zaradi izsuševanja, sekanja gozdov in intenzivnega poljedelstva vrsta na tem območju namreč ni daleč od izumrtja. Plavček je našel še poslednje dele Barja, kjer se lahko raz- Kot vemo, je uspešno razmnoževanje dovolj številčne populacje temelj za obstoj vrste. Pri plavčku gre takole: v času parjenja se iz prezimovališč na kopnem v različne tipe stoječih voda (poplavne gozdove, mlake, močvirja ipd.) najprej odpravjo samci. Ti z značilnim oglašanjem na mrestišče privabljajo samice. Ko samec v vodi zapazi samico, jo stisne v paritveni objem. Samica nato začne odlagati jajca v obliki mresta, ki ga samec sproti zunanje oplodi. Na mrestiščih se hkrati zbere tudi po več sto osebkov, ki so aktivni noč in dan. Mreste odlaga več samic hkrati na istem mestu, zato jih, podobno kot pri sorodni rjavi žabi sekulji (Rana temporaria), najdemo strnjene v večje blazine, kjer posameznih mrestov skoraj ne moremo ločiti. Tako plavčke kot večino drugih dvoživk (v Slovenji jih živi 19 vrst) lahko bolj množično opazujemo na mrestiščih, a le kratek čas, v času parjenja, saj se zunaj razmnoževalnega obdobja zadržujejo posamezno v različnih kopenskih habitatih. Zato so v času parjenja najbolj ranljivi. Živali so namreč zelo plašne množuje, zato v tem obdobju spoštujmo njihovo zakonsko določeno pravico do zasebnosti. Plavček in njegovi življenjski prostori so namreč zavarovani z Uredbo o zavarovanju prostoživečih živalskih vrst, pa tudi Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje prepoveduje dejavnosti, ki negativno vplivajo na številčnost populacj plavčka. Kot ranljiva vrsta je uvrščen na Rdeči seznam dvoživk Slovenje. Varujejo ga tudi mednarodni dokumenti, kot sta Direktiva o habitatih in Bernska konvencija. Zato vas pozivamo, da preden zagrabite fotoaparat in se zapodite za posnetki plavčkov in flagranti, razmislite o dolgoročnih posledicah, ki jih ima vaše ravnanje na stanje te zanimive vrste pri nas. Barbara Zupanc, Krajinski park Ljubljansko barje Vesna Juran, Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana Katja Poboljšaj, Societas herpetologica Slovenica, Društvo za proučevanje dvoživk in plazilcev Krajinski park pripravlja strokovna vodenja po Ljubljanskem barju Ljubljansko barje pestuje številne naravne vrednote in bogato kulturno dediščino, ki je marsikomu premalo znana. Verjamemo, da boljše poznavanje območja parka pomeni korak k drugačnemu odnosu in spremembi obnašanja do Ljubljanskega barja. V Krajinskem parku Ljubljansko barje smo zato v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki, ki vsak na svojem področju raziskujejo to območje, pripravili program strokovnih vodstev za leto 2012, ki vam bodo odkrila nekatere barjanske skrivnosti: Dan Tema Vodnik 31. marec Etnološko potepanje po Ljubljanskem barju Maruška Markovčič 14. april Skrivnostna barjanska tla in vode Dr. Mihael Brenčič 12. maj Ljubljansko barje skozi oči poznavalca ptic Eva Vukelič 2. junj Arheološki zakladi Ljubljanice in Ljubljanskega barja Dr. Andrej Gaspari 15. september Pisan barjanski mozaik Mag. Karin Gabrovšek 6. oktober Kraški rob Ljubljanskega barja Mag. Miha Pavšek Prjave in dodatne informacje na info@ljubljanskobarje.si. 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 37 Aktualni razpisi Za črpanje nepovratnih sredstev je vedno pravi čas! Za in-vestic^e v tehnološko opremo, gradnjo turističnih objektov, raziskave in razvoj, demonstrac^ske projekte, usposabljanje, mobilnost in osveščanje javnosti! Javni razpis za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva II. v okviru 4. razvojne prioritete Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti in 4.1 prednostne usmeritve Enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti. Skupna razpoložljiva višina nepovratnih sredstev za leta 2012, 2013, 2014 in 2015 znaša 4.500.000 evrov. Ministrstvo bo posamezni projekt sofinanciralo do največ 300.000 evrov. Rok za oddajo pr^av je do vključno 3. 4. 2012. Razpisnik je Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana. Več informac^ na http://www. mddsz.gov.si. Javni razpis PUREE1 nepovratne finančne spodbude za ukrepe v večjo energ^sko učinkovitost pri pravnih osebah in podjetnikih. Skupna višina sredstev za nepovratne finančne spodbude za ukrepe, ki so predmet javnega razpisa, znaša 225.483,00 evrov. Javni razpis velja do 30. 6. 2012. Razpisnik je Elektro Maribor Energía plus, d.o.o. Več informac^ na http://www.energ^aplus.si. Javno povabilo za usposabljanje na delovnem mestu za obdobje 2012-2013 je na javnem povabilu na voljo 10 mil^onov evrov. Oddaja ponudb na javno povabilo je do porabe sredstev, vendar najdlje do 1. 6. 2013. Razpisnik je Zavod Republike Slovence za zaposlovanje. Več infor-mac^ na: http://www.ess.gov.si. Natečaj za evropsko nagrado za e-vključenost (e-Inclusion Awards). Dvanajst finalistov iz vsake kategor^e bo dobilo priložnost za predstavitev projekta na konferenci Skupščine digitalne agende, ki bo potekala 21. in 22. jun^a 2012 v Bruslju. Na konferenci bodo razglašeni tudi zmagovalci, pri čemer bosta nagrado prejela po dva iz vsake kategor^e. Rok za oddajo pr^ave je petek, 4. maj 2012. Informac^e o natečaju, postopku pr^ave in pr^avni obrazec v angleškem jeziku najdete na spletni strani: http://www.e-tndusionawards.eu/. Objavljen javni razpis za zbiranje pr^av za kandidaturo za priznanje RS za poslovno odličnost za leto 2012. Vloge morajo prispeti do 9.maja 2012. Priznanje RS za poslovno odličnost je najvišje priznanje RS za dosežke na področju kakovosti proizvodov in storitev ter kakovosti poslovanja kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti. Priznanje spodbuja slovenske organizac^e k uvajanju sistemov sodobnega, učinkovitega in celostnega doseganja poslovne odličnosti ter hkrati daje prejemnikom priznanja večjo moč pri njihovi konkurenčnosti doma in v svetu. Razpisnik je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnolog^o. Več informac^ na: http://www.mirs.gov.si. Želite tudi vi aktivno sodelovati na razpisih za pridobitev nepovratnih sredstev? Pišite na uredništvo Našega časopisa in vam bomo pomagali pri informiranju o aktualnih razpisih, na podlagi vaših želja. Krašovci in rodoslovje Vsakega slej ko prej zanima, od kod so njegovi predniki in marsikdo se loti izdelave družinskega drevesa. Ko zapišemo podatke o svoji družini, imamo mimogrede »pokrite « tri generac^e in dokaj točne podatke za kakih dvajset oseb. Po razgovorih z raznimi babicami in daljnimi sorodniki pridemo do manj popolnih podatkov in kakih sto oseb. Delno si lahko pomagamo tudi s podatki na nagrobnih spomenikih in nekako zajamemo kakih sto let. Večina se pri tem ustavi, zapiski ostanejo za družinski arhiv ali pa se izgub^o. Posameznikom to ni dovolj in začnejo sistematično iskati in urejati podatke o svojih prednikih naprej. Postanejo rodoslovci in uporabljajo ro-doslovne vire. To so civilni in cerkveni matični arhivi. Civilne matične evidence v glavnem zajemajo zadnjih 100 let. Cerkvene matične knjige pa so začeli voditi v 17. stoletju in samo izjemoma že v 16. To so vpisi rojstev, porok in smrti, za kar so morali skrbeti župniki. Zapisi v civilnih in cerkvenih matičnih evidencah imajo uradno veljavo in jim rečemo tudi primarni rodoslovni viri. Obstajajo tudi krstne knjige in popisi duš, podatki pa so v različnih pisavah, jezikih in oblikah zapisov in v različnih farah, škofijah in arhivih ... Krašovci v okolici Celja in Laškega so se lotili svojega rodovnika že pred petnajstimi leti. Zbrali so podatke za več kot 3000 ljudi in prišli celo do mesta, kjer je bil pred 500 leti podeljen priimek. Štajerski del je dokaj dobro obdelan in nekatere veje zajemajo kar petnajst generac^. So tudi primeri, ko je nekdo imel osem sinov; za tremi se veja nadaljuje, pet pa se jih je nekam odselilo. Že poroka v drugo faro pred 200 leti terja novo iskanje ... Krašovci imamo tudi svoj grb in zastavo, zbrali so se že v Parizu in Torontu, že dvakrat smo se srečali na velikih srečanjih, manjše skupine pa se srečujejo dokaj redno. V aprilu se bomo lotili vrhniških Krašovcev. Imamo popis izpred prve svetovne vojne in poznamo nekatere naslednike družin, pri katerih se je pojavljal ta priimek, npr: Mešeč, Mele, Zidanc, Cot, Tavčar, Mrovc, Pikc, Brnoš, Matevž ... Zato, Krašovci, pripravite podatke. Lahko se javite (8. 4. pridem iz tujine) na 041 721 955 ali na: ciril.krasovec@guest.arnes.si ali na mikrate-h@volja.net. P.S: Se bo nadaljevalo. Ciril Krašovec UE Vrhnika svetuje Sklenitev zakonske zveze v uradnih prostorih UE Vrhnika Zakonska zveza se sklene pred načelnikom upravne enote (UE) ali od njega pooblaščeno osebo ter ob navzočnosti matičarke. Na območju UE Vrhnika lahko zakonsko zvezo sklenete ob sobotah v gradu Bistra in v prostorih UE v času uradnih ur. V čudovitem naravnem okolju gradu Bistra je mogoče izvesti poroko na prostem, ki poteka v nekoliko bolj sproščenem vzdušju, in v poročni dvorani. Poroke na prostem se sklepajo v paviljonu, od aprila do konca oktobra, v poročni dvorani pa pozimi oziroma če je slabo vreme ali na posebno željo. Za sklenitev zakonske zveze se bodoča zakonca pr^avita pri UE Vrhnika v času uradnih ur, kjer dobita tudi podrobnejše infor-mac^e o sklenitvi zakonske zveze in prostih terminih. Te lahko dobite tudi po telefonu pri Nevenki Štupica (01/750 78 74) in Ireni Koprivec (01/750 78 73) oziroma po e-pošti ue.vrhnika@gov.si. Za pr^avo sklenitve zakonske zveze bodoča zakonca potrebujeta osebni dokument in navedeta podatke o pričah (osebno ime in datum rojstva oziroma EMŠO). Ce je bodoči zakonec (ali oba) tujec, za pr^avo potrebuje potni list, izpisek iz rojstne matične knjige, potrdilo o samskem stanu in potrdilo, da ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze. Izpiski in potrdila morajo biti izdani za uporabo v mednarodnem prometu, torej ustrezno overjeni in prevedeni v slovenski jezik, ter ne smejo biti starejši od 6 mesecev. Ce bodoči zakonec ne razume slovenskega jezika, mora pri obredu sklenitve zakonske zveze sodelovati prevajalec. Komisca za izdajanje glasila Naš časopis na podlagi Zakona o medlih (Zmed-UPB1, Uradni list RS, št. 110/2006) in Odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis (ULRS, št. 101/03 in 65/05 ter Naš časopis 374/10) razpisuje delo odgovornega urednika Našega časopisa. Za odgovornega urednika je lahko imenovan kandidat, ki poleg zakonskih, izpolnjuje tudi pogoj najmanj visoko strokovno izobrazbo družboslovne smeri. Kandidat za odgovornega urednika mora ob pr^avi na razpis predložiti programsko zasnovo glasila. Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba za obdobje štirih let. Pr^ave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom morajo kandidati poslati najkasneje do 6. aprila v zaprti ovojnici, s pripisom »Za razpis — Naš časopis — NE ODPIRAJ«, na naslov: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Komisca za izdajanje glasila NC, Tržaška 9, 1360 Vrhnika. Dodatne informac^e v zvezi z objavo dobite na tel. štev. 01 750 66 30 Veterani vojne za Slovenko Manj proslavljanja, več sodelovanja Vrhnika, 9. marec - Območno združenje veteranov vojne za Slovenko načrtuje premik pomnika osamosvojitveni vojni na Cesarskem vrhu, je bilo mogoče slišati na nedavnem občnem zboru združenja v Cankarjevem domu. Pomnik bi radi postavili tudi v Sinji Gorici, a to je le delček plana dela za letos. Niko Stražišar, predsednik združenja Kot je pojasnil predsednik združenja Niko Stražišar, združujejo 531 članov, od katerih jih je 390 aktivnih; od tega 240 z Vrhnike, 112 iz Borovnice, 29 pa iz drugih občin. Člani so se udeležili nekaterih prireditev, ki sta jih priredila tako veteranska zveza kot pokrajinski odbor. Tudi samo združenje je lani poskrbelo za organizac^o nekaterih prireditev ali pa so se dejavno vključili vanje; to so bili denimo vseslovenska čistilna akc^a, kuhanje ar-gonavtskega golaža, slovesnost v Parku samostojnosti, pohod po poteh Cankarjeve matere in na Pokojišče, proslavi v Borovnici ob obletnici zavzetja skladišča z orožjem in na Vrhniki ob obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA. »Sodelovali smo tudi pri izdaji publikacije Vrhnika se spominja, ki je izšla ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenje. Krstna botra knjigi je bila obrambna ministrica. Hkrati je svojo knjigo izdala KS Borovnica - o osamosvojitvenem dogajanju na njenih tleh,« je pojasnil Stražišar in dodal, da je sodelovanje z vsemi društvi na vrhniškem in borovniškem koncu odlično. »Dobro smo sodelovali in še sodelujemo tudi s policjskim veteranskim združenjem, Slovensko vojsko in lokalnimi oblastmi.« Letos bo program obsegal vse »ustaljene« točke preteklega leta, Veterani so lani veliko energ^e namenili 20. obletnici naše osamosvojitve. kot so različni pohodi in organizacija ali sodelovanje na proslavah ali dogodkih. Med novimi projekti pa gre izpostaviti namero, da bi skupaj z logaškimi kolegi premaknili pomnik osamosvojitvenim dogodkom na Cesarskem vrhu na drugo stran železniške proge. Želeli bi tudi postaviti pomnik v Sinji Gorici in dejavno sodelovati pri nastajanju monografije 53. območnega štaba TO. Na zboru so izvolili še dva kandidata (Jožeta Šušteršiča in Darka Ogrina) za mesti znotraj zveze veteranov, saj ima zveza letos volitve. Te pa so veterani izvedli tudi na tokratnem zboru; z izrednimi volitvami so za novega podpredsednika združenja potrdili dr. Marjana Riharja. Dosedanji podpredsednik Tone Jesenko je namreč lani preminil. »Zavedam se, da bom Jesenka, ki je bil osrednji akter osamosvojitvenih procesov, težko nadomestil, a sem pripravljen delati po svojih najboljših močeh,« je ob izvolitvi dejal Rihar. Sicer pa je predsednik združenja Stražišar za letošnji plan dela v luči gospodarske krize dejal, da bo nekoliko manj proslavljanja, pa zato toliko več sodelovanja s kulturo, lokalnimi oblastmi, šolami, medji ^ (gt) 38 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Naši obrtniki in podjetniki Biobrazda - od deževnikov do semenarne Podjetja nikoli ne bi bilo, če ne bi tistega popoldneva zakonca Čamernik ob vsakodnevni kavici v časopisnem oglasu prebrala, da nekdo obljublja zaslužek z gojenjem deževnikov. No, ve ika slabost tega »dobrega biznisa« je bilo garanje, a vendar o tem takrat ni pisalo v oglasu. Takrat mnogim to ni pomenilo ovire in tudi Čamernikova sta bila kmalu zatrdno odločena o svoji nameri. Čeprav se je v 90-tih resnično kar nekaj ljudi poskusilo v pridelovanju naravnega gnojila s pomočjo deževnikov, jih danes ni več mogoče opaziti. Vsaj ne z vilami in lopatami v rokah. Vse večje povpraševanje po nakupu proizvodov Biobrazda pa je kmalu pokazalo potrebo po razširitvi dejavnosti. 1. februarja leta 1992 sta tako odprli svoja vrata trgovina in semenarna, za delo pa so poprjeli tudi mladi, ki^ zdaj vodjo trgovino - Tamara in Damjan Čamemik. Anton in Štefka Čamernik sta sicer še vedno nepogrešljiv člen v trgovini, a zanju je najiepše^popoidansko delo v vlogi varuške. Pogovarjali smo se z Damjanom Camernikom. Tamara in Damjan Čamernik Damjan, kako ste se vi znašli v vašem podjetju? V njem delam že od svojega 17. leta, sicer pa sem uradno prevzel podjetje v letu 1995. Moja druga nepogrešljiva polovica je žena Tamara in skupaj vodiva podjetje Biobrazda trgovina in proizvodnja. To sta povsem dve ločeni obrti, ki se med seboj v praksi ne moreta bolje prepletati, kot se. Osebno vidim, da v teh časih ena brez druge preprosto ne bi »peljali«. Kot veste, so v teh časih na trgu v igri »veliki igralci« in naša trgovina bi že zdavnaj zagledala luč propada brez proizvodnje oziroma, bi v teh časih dajala kruh le enemu zaposlenemu, ki bi delal po cele dneve, vključno s papirji in drugim. To pa je v praksi nemogoče in gledano na dolgi rok bi bila naša trgovinica v teh časih usojena na propad kot že mnoge druge doslej. Mogoče pa vam je to usojeno? Verjamem, da so ti stvari usojene, prirojene ali pa je nekje vse skupaj gotovo zapisano ali pa preprosto gre za poslanstvo. Osebno vem, da podjetništvo gotovo ni za vsakogar oz. opažam, da si tega nekateri upravičeno sploh ne željo. Mogoče nekateri vidjo podjetništvo kot preveliko odgovornost. Spet drugi v njem vidjo neko vrsto požrešno-sti, hlastanje za denarjem ^ A vendar vem, da pravi podjetnik na denar pomisli čisto na koncu ali pa sploh ne. Mislim, da je pravi podjet- Ob 20. obletnici bodo dnevi Biobrazde od 16. do 21. aprila letos v šotoru pod trgovino Biobrazda v Dragomerju. V tem času smo k sodelovanju povabili nekatere strokovnjake na svojem področju in pripravili tudi AKC^O -20 % NA VSE NAŠE PROIZVODE. Tako bo za vsakogar nekaj. Vseh šest dni bodo prav gotovo zanimiva tudi predavanja in srečelov; predavanja bodo v popoldanskih urah. Predavatelji bodo na voljo vsakomur s svojimi odgovori na vprašanja pred 17. uro in po predavanju. Zanimiva svetovanja bodo v vsakem vremenu, sicer pa si vsakdo lahko kaj več prebere na ft biobrazda ali na naši spletni strani. Dobrodošli torej vsi ljubitelji cvetja, vrtnarstva in vsi, ki ste željni koristnih brezplačnih vrtičkarskih informacj! PROGRAM PREDAVANJ OB 20. OBLETNICI 16. APRIL ob 17. uri ga. Mateja Grobin, podjetje Metrob Uporaba in delo z ekološkimi pripravki za gnojenje in varstvo rastlin 17. APRIL ob 17. uri ga. Marja Jamnik - zeliščarka Uporaba in nega zdravilnih zelišč in dišavnic 18. APRIL ob 17. uri g. Dušan Moljk - Oljke in oljčno olje g. Zvonko Sedmak - Med in čebelarjenje g. Andrej Čretnik, podjetje Mediacor Predstavitev gospodinjskih mlinčkov& kosmičnikov za mletje žit 19. APRIL ob 17. uri ga. Fanči Perdih iz podjetja Amarant Reševanje problemov na domačem vrtu na ekološki način 20. APRIL ob 17. uri ga. Miša Pušenjak Priprava ekološkega vrta 21. APRIL ob 17. uri ga. Ruth Podgornik Reš Zasaditve balkonskih rož in novosti nik preveč omrežen z vprašanji, kot so npr.: Kako izboljšati kakovost artiklov ali storitev? Kako vzpostaviti stik s kupcem? in podobno. Pa mislite, da je v teh časih mogoče začeti iz nič, brez začetnega kapitala? Ne. No, na srečo so bili v preteklosti drugačni časi. Po pripovedovanju mojih staršev se je naša zgodba v letih 92 začela brez nekega velikega začetnega vložka. Takrat se je le z delavnostjo lahko začelo uresničevati svoje sanje. Hudo mi je za mnoge mlade, ki si željo podjetništva, imajo prave ideje, vidjo izzive, pa nimajo odskočne deske - začetnega kapitala. Žalostno je, da ga v teh časih tudi ne morejo dobiti tam, kjer bi ga morali. Saj ni čudno, da potem posežejo po nezakonitih bližnjicah, o katerih lahko beremo na straneh časopisov To me moti in zelo resno skrbi. Saj ovira tudi naše delo, delo vsakega podjetnika, ki si ne upa investirati v stroje in naprave. Kar nekaj jih potem, ko noč razpre krila, izgine, država pa je nemočna. Zato ne moreš mimo občutka, da na neki način vse podpira. Problem so tudi dovoljenja, na primer za priklop električne energje, kjer je potrebna gora papirjev ali pa gora bankovcev za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kaj vas osebno razveseljuje v vaši dejavnosti? Osebno sem zadovoljen, če lahko v proizvodnji z našimi zaposlenimi pridelamo za prihajajočo sezono iz našega proizvodnega programa kakovostne kompostirane proizvode. Ves dosedanji trud pa je poplačan, ko vidim stranke, ki nam izkazujejo zvestobo že celih dvajset let v naši trgovini - semenami v Dragomerju. Pa si je bilo treba v vseh teh letih pomagati tudi z reklamo? Brez tega preprosto ne gre. Zaradi umaknjenosti z glavne ceste Ljubljana-Vrhnika smo prisiljeni poslovati z manjšimi maržami in posledično nižjimi cenami. Za večjo razpoznavnost se bomo letos že tretjič udeležili sejma Narava zdravje. Vsako leto smo presenečeni in zadovoljni nad odzivom, koliko ljudi nas že pozna. Priznati je treba, da že od začetka delamo reklamo na prepoznavnosti imena oziroma blagovne znamke. Saj se poleg trgovine tudi gnojilo, ki ga pridelujemo z deževniki, imenuje »gnojilo biobrazda.« Vsi proizvodi so zapakirani v vrečah zelo močnih barv z izpostavljenim logotipom. Izkazalo se je, da je predvsem barva pomembna za prepoznavnost artikla. Moje mnenje je, da stranka, ki pride v vrtni center iskat zemljo za rože ali gnojilo, mora takoj najti svojo vrečo, po katero je prišla. Pri tem nam je upravičeno uspelo. In nihče me ne bo prepričal, da je tako zelo pomemben le dovršen dizajn, v katerem se prepleta polno nekih barv in informacj. V teh časih je informacj za eno glavo naenkrat preprosto preveč. Prav tako tudi ponudbe oz. izbire. Torej se še vedno ukvarjate z vermikulturo, razkrojem organskih snovi s pomočjo deževnikov? Gnojilo biobrazda je paradni konj naše dejavnosti ali rdeča nit podjetja. S tem se je zače o in v lombrikulturo ali vermikulturo še vedno verjamemo. Seveda so zunaj podjetja na tem področju zelo napredna, saj proizvajajo vermikompost z deževniki v dvignjenih gredah, kjer jim avtomatski sistem omogoča ločevanje in praznjenje predelanega humusa. Tako v nadzorovanih razmerah vlage, temperature in hrane v 70 dneh od svežega govejega gnoja do končnega proizvoda z veliko količino deževnikov pridelajo najbolj naravno gnojilo na svetu. Mi to delamo na malce staromoden način, a zato ni kakovost nič slabša. Potek je v bistvu enak. Predvsem je zaradi manjšega vložka v to dejavnost lahko cena našega gnojila nižja. Res pa je, da v našem primeru deževniki na leto dejavno kompostirajo manj zaradi nizke ali previsoke temperature. Pri tem ste verjetno mislili na zunanjo temperaturo? Seveda (smeh). Zadnja delavna sezona je bila, kar zadeva razmer, izjemna. Vaša obletnica je dobesedno pred vrati, kaj imate v rokavu? Ob 20. obletnici bi se v imenu celotne delovne ekipe zahvalil predvsem našim zvestim strankam, ki nam izkazujejo zaupanje. Zato se jim bomo letos nekako oddolžili. Trgovino smo preuredili v lep prja-zen ambient in razširili ponudbo. Standardno semenarsko ponudbo smo dopolnili še z ekološkim asortimanom semenarskih in vrtnarskih proizvodov, kot so semena, sadike in zaščitna sredstva. Predvsem si želimo v naši trgovini ponuditi tudi nekaj res pristnega iz Slovenje. Tako letos ponudbo že vseskozi dopolnjujemo v smeri kontroliranih, neoporečno pridelanih, pakiranih prehranskih proizvodov. Pri tem mislim predvsem na sodelovanje s slovenskimi pridelovalci, ki jih poznamo in jim zaupamo. Ob naši 20. obletnici lahko ponudimo tudi kakovostno, na ekološki način pridelano olivno olje, medene izdelke, različna cenjena olja, izdelke iz piranskih solin in najrazličnejša žita za gospodinjsko uporabo ter široko ponudbo kosmičnikov in gospodinjskih mlinčkov za mletje vseh vrst žit. Na naših policah je zanimiva tudi domiselna darilna košarica. Seveda pa se našim zvestim strankam še vedno trudimo približati s svetovanjem in predvsem z dostopnimi cenami. Za konec še: Kdaj bo vaš dogodek? Dnevi Biobrazde bodo od 16. do 21. aprila letos v šotoru pod trgovino Biobrazda v Dragomerju. K sodelovanju smo povabili nekatere strokovnjake na svojem področju in pripravili vrsto ugodnosti. Tako bo v tem času za vsakogar nekaj. Vseh šest dni bo prav gotovo zanimiv tudi srečelov. Predavanja bodo v popoldanskih urah. Predavatelji bodo rade volje odgovarjali na vprašanja pred predavanju in po njem. Zanimiva predavanja bodo v vsakem vremenu, sicer pa si lahko kaj več preberete tudi na strani facebook Biobrazde ali na naši spletni strani. Gašper Tominc RAKITNA 46, PRESERJE, www.lasbarje.si, info@lasbarje.si Na podlagi Pogodbe o ustanovitvi Lokalne akcjske skupine Barje z zaledjem in Meril za ocenjevanje projektov, Lokalna akcjska skupina Barje z zaledjem objavlja JAVNI POZIV za zbiranje projektnih idej za pripravo Letnega izvedbenega načrta za leto 2012 1. Vsebina projektne ideje Vsebina projektne ideje naj bo skladna vsaj z eno od prioritetnih nalog opredeljenih v Lokalni razvojni strategji: • Oblikovanje in pospeševanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetj • Oblikovanje in pospeševanje razvoja tradicionalnih izdelkov • Evidentiranje in upravljanje naravnih, kulturnih, zgodovinskih, stavbnih in etnoloških virov ter njihovo vključevanje v turistične produkte • Oblikovanje in trženje inovativne ponudbe tipičnih lokalnih produktov • Organiziranje skupne predelave in neposredne prodaje pridelkov kmetj na območju las • Oblikovanje skupne prepoznavne označbe za izdelke, ki izvirajo iz območja las • Oblikovanje integralnih turističnih produktov 2. Kdo lahko predlaga projektne ideje Projektne ideje lahko predlagajo pravne in fizične osebe, ki imajo sedež oz. stalno bivališče in delujejo na območju LAS Barje z zaledjem. 3. Predmet poziva Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje projektov v okviru izvajanja LRS za območje občin Borovnica, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Log Dragomer, Vrhnika. 5. Merila za izbor projektnih idej: V Lokalni izvedbeni načrt bodo vključene tiste projektne ideje, • so skladne s prioritetnimi nalogami opredeljenimi v LRS, • ki so realno izvedljive, • ki bodo dosegle več točk pri ocenjevanju z merili. 6. VIŠINA SOFINANCIRANJA - naložbe v infrastrukturo in urejanje prostora do 30%, - naložbe v turistisno infrastrukturo in storitve do 40%, - promocja proizvodov in storitev do 40%, - podpora trženju proizvodov in storitev do 40%, - naložbe v izboljšanje kmetjstva in gozdarstva do 40%, - inovativni projekti, ki se izvajajo na celotnem območju LAS BArje z zaledjem in njihovo izvedbo prevzame LAS BArje z zaledjem do 85%, Razliko med dodeljenimi sredstvi s strani MKGP in dejansko vrednostjo prjavljenih projektov morajo prjavitelji zagotoviti iz lastnih virov ali zasebnih sredstev in drugih sredstev. Najnižji delež sofinanciranja za posamezen projekt je 2.000 €, najvišji pa 70.000 €. 7. UPRAVIČENI STROŠKI 1. Stroški koordinacje in vodenja projekta, 2. Stroški materiala, opreme in storitev povezanih z izvedbo projekta, 3. Stroški promocje in obveščanja javnosti o projektu, 9. OBRAZEC ZA PR^AVO PROJEKTNE IDEJE • Podatki o nosilcu oz prjavitelju projektne ideje, • Vsebina, • Območje izvajanja projekta, • Vrste aktivnosti (kratko opišete kakšna so predvidena dela), • Vrednost projekta z DDV in stroškovnik projekta z priloženimi fotokopjami predračunov, • Terminski načrt izvajanja aktivnosti s predvidenim terminom zaključkom projekta, • Podpisane izjave. Za prjavo so pripravljeni tudi obrazci, ki jih pošljemo elektronsko. Zahtevo pošljite na naslov: info@lasbarje.si. 9. Rok za prjavo projektne ideje: Projektno idejo lahko prjavite do 30.4.2012 po mailu info-@lasbarje.si, ali na naslov pooblaščenca cerpok, Rakitna 46, Preserje. Elektronsko poslana projektna ideja velja za prejeto, ko dobite elektronsko potrdilo o prejemu. V kolikor potrdila ne prejmete, prosim pokličite na 041 353 364 (Helena Čuk) 10. Izbor projektnih idej Prednost pri izbiri bodo imeli projekti, ki se izvajajo na celotnem območju LAS Barje z zaledjem in vsebinsko novi projekti. Projektne ideje bo pregledal Upravni odbor LAS ali imenovana komisja in razvrstila po prioriteti na podlagi Metodologje za izbor projektov in glede na realnosti izvedbe projektne ideje v naslednjih treh LETIH. Predsednik LAS Barje z zaledjem Prof. dr. Mat^a Kovačič, l.r MB m UP ifB fiy iktud -tr roiwj poJi^t^Sjur fi-co/^tr i>PlH/(JTft I pOlitfilf/ii* 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 39 Zobna ambulanta malce drugače Menim, da je po petih letih dela v šolski zobni ambulanti na Osnovni šoli Ivana Cankarja Vrhnika primeren čas, da se vam predstavimo in opišemo svoje delo. Naša ambulanta je sicer sestavni del Zdravstvenega doma Vrhnika, a mu šola ljubeznivo nudi gostoljubje, kar je vsekakor velika prednost tako za šolarje kot za njihove starše. Kot Ljubljančan sem se po nekaj letih dela z odraslimi z veseljem odločil za delo v tej ambulanti, saj je bila, iskreno povedano, že v času študja moja želja delati z mladimi. Na to opredelitev je verjetno vplivalo tudi domače okolje, saj mama prav tako dela z otroki v šolski zobni ambulanti. Sprva je bila moja desna roka asistentka Milja Čalič, po njeni upokojitvi pa sva usklajen tim z asistentko Stanko Kavčič. Kako pomembno je, da ima sestra pravi posluh za delo z otroki! In veliko srečo imam, da je tako. Osnovno šolo Ivana Cankarja Vrhnika v šolskem letu 2011/12 obiskuje kar 864 učencev. Večina od njih je naših pacientov. Naša populacja so otroci od 0 do 19 let, torej od čisto majhnih do že odraslih fantov in deklet. Moram priznati, da je prjetno delati v ambulanti, ki je locirana v poslopju šole, saj delo teče brezhibno tudi zaradi vsestranskega posluha ter naklonjenosti vodstva šole in učiteljskega zbora. Pohvaliti se moramo, da je šola zagotovila sredstva za menjavo zelo iztrošenih oken, vodstvo Zdravstvenega doma Vrhnika pa je poskrbelo za novo pohištvo v ambulanti. In ne nazadnje, s sestro Miljo in prjatelji smo ob mojem prihodu prepleskali zidove ambulante in čakalnice. Prjateljica je na prebeljene stene naslikala motive zobkov, sam pa sem poskrbel za opremo čakalnice z igračkami, tako za dečke kot deklice. Ob tem bi se zahvalil tudi podjetju Intersport in gospodu Janku Jazbecu za poklonjene igrače ter staršem za denarne prispevke. Prepričan sem, da otroke brezskrbno igranje sprosti, pomiri, jih zapelje v drug svet, da nato pogumno prestopjo vrata ordinacje. Prav veselje jih je videti, kako se igrajo in potem prav tako veseli sedejo na zobozdravniški stol, kjer jim ponudimo vso oskrbo, od preventivnih do sistematskih pregledov, od popravila okvarjenih in zaščite zdravih zob do napotitev k specialistom (ortodontu, čeljustnemu kirurgu in tako dalje), če je to potrebno. Pohvaliti moram tudi dobro usklajenost in sodelovanje s šolsko zobozdravnico na OŠ Antona Martina Slomška Marjo Ogrin, dr. dent. med., in vsemi zobozdravniki za odrasle na Vrhniki. Šolarji Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja že vrsto let vztrajno in uspešno sodelujejo v vseslovenskem preventivno naravnanem Tekmovanju za čiste zobe ob zdravi prehrani. To tekmovanje, ki ga pod strokovnim in organizacjskim vodstvom Stomatološke sekcje Slovenskega zdravniškega društva pomagam voditi tudi sam, je pripomoglo, da so zob-ki otrok, ki so nam zaupani, čistejši in zato bolj zdravi. Naša preventivna sestra Zdenka Suhadolnik vestno in neumorno testira čistost zob naših neutrudnih tekmovalcev. Otroci, ki jih zajema naš zdravstveni dom, predstavljajo delček mozaika 98 % osnovnih šol Republike Slovenje, ki so vključene v tekmovanje. V to so vključeni tudi vsi zavodi in šole za otroke s posebnimi potrebami. Gotovo ni prvič izkazano, da se da s skupnimi močmi marsikaj uresničiti. Le dobra volja in razumevanje sta potrebna, pa gre! Matej Leskošek, dr. dent. med. TELEFONSKE ŠTEVILKE VRHNIŠKEGA ZDRAVSTVA Obvestilo! Obveščamo vas, da je od 1. 3. 2012 spremenjen način čakalne vrste za uporabnike laboratorjskih storitev. Po novem imajo vsako sredo v času od 8. do 9. ure prednost upokojenci iz Borovnice, ki imajo organiziran avtobusni prevoz. Hvala za razumevanje. Zdravstveni dom Vrhnika direktor Tomaž Glažar, univ. dipl. ekon. URGENCA-DEŽURNI ZDRAVNIK 112 ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA uprava 75 55 110, 75 55 111 splošna ambulanta -Ana Švigelj, dr.med.spec. 75 55 135 nadomestna zdravnica mag. Eva Cedilnik Gorup, dr. med. spec. narocanje.svieelj@zd-vrhnika.si J o J dispanzer za pljučne bolezni - Jovanka Tanjga, dr.med. 75 55 130 narocanje.pulmoloe@zd-vrhnika.si splošna ambulanta - Ljubomira Prebil Božovič dr.med.spec. 75 55 154 narocanje.prebil@zd-vrhnika.si zobni rentgen 75 55 143 fiziolog^a 75 55 132 laboratory 75 55 133 laboratorn@zd-vrhnika.si patronažna služba 75 55 152, 755 51 53 patronaza@zd-vrhnika.si glavna medicinska sestra 755 51 15, 051 390 920 dispanzer za otroke in šolsko mladino Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec. 75 55 121 narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si Sreten Nakicenovic, dr.med.spec. 75 55 128 narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si Lucja Odlasek Kunstelj, dr.med. 75 55 123 narocanie.kunsteli@zd-vrhnika.si Branka Čegovnik, dr.med. 01/7555 129 narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta -OŠ Ivana Cankarja 75 04 033 Matej Leskošek, dr.dent.med. narocanie.leskosek@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta -ZP Borovnica 75 47 104 mag. Miljenka Knezovic, dr.dent.med. narocanje.knezovic.bor@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta -OŠ Log Dragomer 75 66 414 mag. Miljenka Knezovic, dr.dent.med. narocanje.knezovic.drag@zd-vrhnika.si ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med. 75 53 847 Dunja Piršič Koren, dr.med. 75 05 418 Primož Rus, dr.med. 75 04 755 Nova referenčna ambulanta S 1. marcem 2012 je Zdravstveni dom Vrhnika s strani ministrstva za zdravje dobil referenčno ambulanto. Nosilka referenčne ambulante je Eva Cedilnik Gorup, dr. med. spec. Delo bo predvidoma začela junja. Referenčna ambulanta se od navadnih družinskih ambulant razlikuje po tem, da poleg zdravnika in tehnika zdravstvene nege v ekipi deluje diplomirana medicinska sestra, ki prevzema velik del oskrbe in zdravstvene vzgoje kroničnih bolnikov. Dipl. med. sestra na podlagi vprašalnikov ugotovi, ali so prisotni dejavniki tveganja za razvoj bolezni. Bolnika pouči, kako obvladovati bolezen, če se poslabša, in kako jo pravilno zdraviti tako z zdravili kot z življenjskim slogom. Nova ordinac^'a dispanzerja za ženske Zaradi prezasedenosti dispanzerja za ženske je svet zavoda predlagal, naj se v Zdravstvenem domu Vrhnika organizira še ena ordinacja. Če bo zdravstveni dom pridobil ustrezna sredstva, bi lahko dispanzer za ženske delo začel v začetku naslednjega leta. Mag. Eva Cedilnik Gorup, dr. med. spec., je prevzela Splošno ambulanto Ana Švigelj, dr. med. spec. Pacienti, ki obiskujejo to ambulanto, se lahko, če željo, opredeljo za Cedilnik Gorupovo. Švigljeva dela v ambulanti ob torkih, sicer pa je prevzela splošno ambulanto v Domu upokojencev Vrhnika. Še vedno bodite previdni, ko vas obišče patronažna med. sestra. Če je ne poznate, zahtevajte, da se vam izkaže z iden-tifikacjsko kartico. Informacje lahko preverite tudi v naši ustanovi, na telefonski številki 01/755 51 11. ZASEBNI PEDIATER Gregor Caserman, dr.med. 051 632 120 ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA Marja Munda, dr.med. 75 48 300 Majda Žagar, dr.med. 75 48 300 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA Marna Žakelj, dipl.m.s. 031 880 745 ZASEBNI PSIHIATER Irma Kuhar, dr.med. 75 55 150 MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA Mitja Miklič, dr.med. 75 51 269 FIZIOTERAP^A Irma Brus, višja fizioterapevtka 75 53 361 Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka 75 53 361 Marna Murn, višja fizioterapevtka 75 51 628 ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med. 75 02 333 Judita Cvelbar, dr.dent.med. 75 53 785 Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med. 75 02 345 Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont 75 05 295 Jožef Keršič, dr.dent.med. 75 57 310 Melanja Legat, dr.dent.med. 75 66 003 Marja Ogrin, dr.dent.med. 75 02 492 Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica) 75 47 190 GINEKOLOŠKA AMBULANTA Marna Ilnaš Koželj, dr.med. 75 04 539 ZASEBNI ZOBOTEHNIK J.U. DENTAL, d.o.o. - Uroš Janželj 75 53 227 Razpored zobozdravnikov v zobnih ambulantah Datum Zobozdravnik Naslov ordinac^e 30.3. Melanna Legat, dr.stom. Log, Cesta na polje 2 31.3. Melanna Legat, dr.stom. Log, Cesta na polje 2 APRIL 6.4. mag. Miljenka Knezovic, dr.stom. ZP Borovnica 7.4. mag. Miljenka Knezovic, dr.stom. ZP Borovnica 13.4. Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar 14.4. Matej Leskošek, dr.stom.. ŠZA Ivan Cankar 20.4. Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 21.4. Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 27.4. PRAZNIK PRAZNIK 28.4. Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika MAJ 4.5. Marja Ogrin, dr.stom. OŠ Anton Martin Slomšek 5.5. Marja Ogrin, dr.stom. OŠ Anton Martin Slomšek 11.5. Jožef Keršič, dr. stom. Brigadirska ul. 16, Vrhnika 12.5. Jožef Keršič, dr. stom. Brigadirska ul. 16, Vrhnika 18.5. Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 19.5. Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 25.5. Kristina Tozon, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 26.5. Kristina Tozon, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica Sobotna zobozdravstvena služba v občinah Vrhnika in Borovnica traja od 08.00 do 12.00 ure. 40 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^ZLATICA .J.-i ZDRAVSTVENI CENTERZA PREVENTIVO, ZDRAVSTVENO SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVAI^ UltrazvočriP diagnostika [iJijiiíMnra:^ liRT^OTíllllK é P posvetovalnica Gineicoiošica dejavnost ■«ft liatrična dejavnost specialistični zdravstveni pregledi in svetovanje Naročite se lahko osebno - v Zdravstvenem centru Zlatica - v ambulanti dr. Rusa v pritličju ZD Vrhniiia, od ponedeiji(a do petica v delovnem času. www.zlatica.net Center SPAR - Ljubljanska c. 29, Vrhnika Ugodnost! za Imetnike kartice zvestobe Lekarne Ljubljana Poleg omenjenih specialističnih pregledov in UZ-diagnostike vam nudimo še: - predavanja onkologinje o boleznih dojk z edukativnim pregledom dojk Začetna znamenja bolezni lahko odkrjete same, če jih le poznate in ste nanje pozorne. Med take bolezni sodi tudi rak na dojki. In ker v Slovenji vsako leto za tem rakom zboli več kot 1000 žensk, ne odlašajte - udeležite se predavanja z edukativnim pregledom dojk. Predavanje in pregled bo opravila specialistka ginekologinja, onkologinja, primarj mag. Vida Stržinar, dr. med. - predavanja in preventivne preglede prostate Prostata je spolna žleza, po obliki in velikosti podobna plodu divjega kostanja, njena poglavitna naloga pa je izločanje semenske tekočine. Kmalu po 45. letu starosti začnejo moški »zaznavati« obstoj žleze v spodnjem delu trebuha, ki jo imenujemo prostata. Le-ta lahko s postopnim zvečanjem povzroči nadvse neprijetne težave pri odvajanju seča. Žal ugotavljamo, da se pojav raka prostate v Slovenji bolj povečuje kot pojavnost drugih vrst raka pri moških. Rak na prostati je dolgo pritajena bolezen. Zato ne dovolite, da bolezen napreduje predaleč, odkrjte jo pravočasno in jo ustavite. 01/75404755 031/881745, ^ 051/637140 ambulanta.dr.rus@gmail.com Poznamo dva načina obrambe: - seznanite se z rakom na prostati, - po 50. letu starosti enkrat na leto opravite pregled prostate, ki obsega prstni rektalni pregled in test iz kapljice - PSA, ki ga določimo laboratorjsko. Predavanje in pregled bo opravil zdravnik Primož Rus, dr. med., spec. splošne medicine, druž. medicine. - preglede krvnega sladkorja, holesterola in maščob v krvi Vsak dan v dopoldanskem delovnem času preventivne ambulante vsak drugi in četrti teden v mesecu. Na preglede krvi morate priti zjutraj tešči, da vam lahko izmerimo pravilno vrednost. Priporočamo tudi merjenje krvnega tlaka, telesne teže in višine z izračunom ITM - indeksa telesne mase in s tem povezanega svetovanja zdravega življenjskega sloga. Vsi pregledi so samoplačniški! Za dodatne informacje oz. naročilo pokličite na telefonsko številko 031-881-745 ali 051-637140. Misliti na zdravje takrat, ko je človek zdrav, bi moralo biti temeljno življenjsko pravilo vsakogar od nas. Vljudno vabljeni! ZDRAVSTVENI CENTER ZLATICA Primož Rus, dr. med. Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat, in ponujamo brezplačno izposojo literature. Prjave sprejemamo vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, na telefon 01/750 24 47 ali e-mail rk.vrhnika@siol. net. v Predavanje: Ženska mena - kaj storiti? Menopavza ali po domače mena pomeni prenehanje normalnega delovanja jajčnikov. Pokaže se s pomanjkanjem ženskih spolnih hormonov in začnejo se težave, ki jih s skupnim imenom označimo klimakterični simptomi. Beseda bo tekla o teh težavah in o tem, kako jih premagujemo. Predavanje bo v četrtek, 19. aprila 2012, ob 19. uri na Osnovni šoli Ivana Cankarja na Tržaški cesti 12, Vrhnika. Vstop je prost. Predavateljica bo spec. ginek., onkologinja, prim., mag. Vida Stržinar, dr. med. Za dodatne informacje lahko pokličete na OZ RK Vrhnika, na telefonsko številko 01/750 24 47. Letovanje socialno ogroženih starejših in osamljenih na Debelem rtiču Poleg letovanja otrok Rdeči križ organizira letovanje socialno ogroženih starejših in osamljenih. S tem programom smo letos sedmim starejšim omogočili brezplačno tedensko zdraviliško letovanje v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič. Letovali so od 1. do 8. marca. V letovanje je bilo vključenih sedem starejših iz občin Vrhnika, Borovnica in Log -Dragomer. Sredstva za izvedbo programa so bila zagotovljena iz zbranih sredstev v okviru lanske akcje Peljimo jih na morje in s sredstvi FIHO. OZ RK Vrhnika Mojca Marolt Kako do lepe trate? Spomladi je čas za obnovo zelenice, odpravljanje mahu v trati, dosejevanje praznih mest, dognojevanje in tudi zasnovo nove trate. Kako se lotimo teh opravil, da bomo imeli s trato čim manj težav in bo naša zelenica zdrave in lepe zelene barve? Ko sneg dokončno skopni, trato obnovimo. S površine je treba odstraniti vse odmrle dele trave oziroma t. i. polst. Zato jo najprej pregra-bimo s pahljačastimi grabljami, nato pa preluknjamo z vilami ali vertikulirno kosilnico. Tako naredimo zareze ali luknje, s katerimi omogočimo, da pridejo travne korenine do več zraka in se lepše razvjajo. Po celotni površini potresemo izbrani kremenov pesek Plantella in ga z metlo ali grabljami pometemo v luknjice. Trato pognojimo še z membranskim Plantellinim gnojilom formula 365 za trato ali s Plantellinim specialnim gnojilom za vse vrste trav. Na koncu trato tudi zaljemo. Pred tem prazna mesta do-sejemo z mešanicami semen Plantella. Če se je na trati pojavila snežna plesen, površino poškropimo s fungicidom vivera switch, ki je na voljo v kmetjski lekarni. Ukrepamo tudi proti mahu Mah je velik sovražnik trate, saj se blazinice mahu hitro širjo in travi odvzemajo vse potrebne hranilne snovi, zrak in vodo. Na koncu, ko se mah razširi čez vso travno površino, je z našo trato tako rekoč konec, saj jo mah popolnoma zaduši. Zato je zelo pomembno, da mah zatiramo pravočasno in sproti. Mah se največkrat pojavlja na preveč senčnih legah, na slabo prezračenih in slabo odcednih tleh, na slabo pognojenih in slabo oskrbovanih tratah, vzrok pa je lahko tudi prenizka košnja. Ko se mah pojavi na trati, je najbolje, da uporabimo posebno sredstvo za uničevanje mahu Plantella proti mahu, ki vsebuje železo, hkrati pa trati doda dušik za rast in kremenov pesek za rahljanje in zračenje tal. Sredstvo enakomerno potresemo po pokošeni trati, nato pa trato za- ljemo. Nekaj dni po uporabi se mah posuši. Po navadi počakamo deset do štirinajst dni in nato odmrle dele odstranimo z železnimi ali noža-stimi grabljami. Če mah redno odstranjujemo, so otočki le-tega majhni in trava se po njegovi odpravi sama razraste. Če pa so na naši zelenici ostala velika prazna mesta, je treba trato temeljito obnoviti in dosejati. Za dosejevanje uporabimo Plantelline mešanice trav za senčne lege. Zasnova nove zelenice Ko se tla že malo segrejejo, je čas za zasnovo nove travnate površine, ki jo najprej prekop- ljemo in dodamo kakovostno 100-odstotno organsko gnojilo Plantella organik, ki ne vsebuje plevelnih semen. Sledi grobo, nato pa fino planiranje, pri čemer odstranimo čim več kamenja, po možnosti vse kamenčke, večje od 1 cm. Uredimo odklon oziroma možnost odtekanja padavinske vode z zemljišča. Nato po površini potresemo Plantellino membransko gnojilo formula 365 za trato ali pa specialno gnojilo za vse vrste trav Plantella. Po dognojevanju posejemo primerno travno mešanico semen Plantella. Površino povaljamo, da se semena sprimejo s podlago. Strokovnjaki Kluba Gaia Nagradno vprašanje Našega časopisa in Gaie S katerim sredstvom učinkovito odpravimo mah v trati? Odgovor : Si želite še več zanimivih nasvetov za dom in vrt? Postanite član Kluba Gaia in naročnik revje Gaia! Za samo 17,90 EUR letno boste lahko izkoristili mnoge ugodnosti kluba: brezplačna svetovanja, zanimiva predavanja in delavnice, specializirana vrtnarska popotovanja, klubske popuste, poleg tega pa boste prejeli še 10 izvodov revje Gaia. Vabljeni tudi na spletno stran ljubiteljev vrtnarjenja www.klubgaia.com! Ime in priimek _ Naslov _ Pošta in poštna številka Želim postati član Kluba Gaia: DA NE Pravilen odgovor pošljite na naslov: KLUB GAIA, SINJA GORICA 2, 1360 VRHNIKA. Nagrajenci prejšnje številke: Dušan Vihtlelič, Verd; Katjuša Rigler, Log pri Brezovici; Pavla Babnik, Gabrje. 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 41 GREMO NA KAVO? Marko Fabiani, dirigent Simfonike Letos je veliki dogodek 20 let orkestra Vrhniški orkester Simfonika bo 1. aprila s koncertom v dvorani Osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika proslavil svojo 20-letnico. Ob visokem jubileju smo se z Markom Fabian^em, ki z dirigentsko taktirko vrhniške glasbenike vodi že od začetka, pogovorili o začetkih orkestra, ljubiteljskem igranju in prihajajočem jubilejnem koncertu. Kako se je začela vaša orkestralna zgodba? S prvim godalnim orkestrom je pravzaprav začela moja žena Darinka, ki je takrat na vrhniški glasbeni šoli učila violino. Že v osemdesetih letih je zbrala dekleta, ki so igrala v godalnem kvartetu, ta pa se je čez čas razširil v godalni ansambel. Ker je imela preveč dela, me je prosila, ali bi jaz prevzel dirigiranje. Nad njeno idejo nisem bil najbolj navdušen, saj pred tem nikoli nisem pomisli, da bi delal kaj takega. Violina - sem namreč violinist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenca - mi je ponujala dovolj glasbenih užitkov. Kljub temu sem prevzel vodenje orkestra, kar me je čedalje bolj veselilo. Pred 20 leti se je ansambel poimenoval Komorni orkester Vrhnika in to velja za naš uradni začetek, v Orkester Simfonika pa smo se preimenovali pred šestimi leti. Se je v dvajsetih letih kaj spremenilo ? Ja, v primerjavi s stanjem pred 20 leti je razlika ogromna. Kot sem omenil, je bila zasedba takrat samo godalna, z leti so prišle flavte, klarineti, trobente in še kakšni inštrumenti. Tako smo pred dobrim desetletjem začeli delovati v simfonični obliki. Ste si kdaj mislili, da boste med Vrhničani postali tako zaželeni in pričakovani? Seveda ne. Na začetku so bili nad nami navdušeni v glavnem starši naše mladine. Ko pa je orkester napredoval in izvajal čedalje težje in tudi bolj znane skladbe, je začelo zanimanje in navdušenje med ljubitelji glasbe rasti. Ob novem letu smo morali kmalu prirediti še drugi koncert isti dan in enega v Borovnici. Pred približno 12 leti smo šli z istim projektom še v Ljubljano, kjer smo morali zaradi zanimanja ljudi prav kmalu dodati še drugi koncert. Tako imamo vsako leto po štiri novoletne koncerte. Lahko se pohvalimo, da nas na teh koncertih vsako leto sliši okrog 1.700 ljudi. Seveda bi bilo precej lažje, če bi koncertirali v večjih dvoranah, saj so dva koncerta na isti dan pa še generalka pred njima za izvajalce zelo naporni. Kako je voditi ljubiteljski orkester? Je težko in lepo hkrati. Ljubitelja lahko pridobiš, da hodi na vaje in igra zgolj s programom, z dobrim odnosom, z dobro družbo, in za vse to se je treba zelo potruditi. Pri profesionalnem orkestru ni problema; imaš denar, ga plačaš, in če z njim nisi zadovoljen, ga ne vzameš nikoli več. Pri amaterjih gre pa samo za to, kako se počut^o, ali imajo radi glasbo, ki jo igrajo, ali ne. Težko je tudi zato, ker človek ni vedno razpoložen, da se na vaji nekateri šal^o. Ker pa sem tudi sam orkestraš, vem, da se takšne stvari dogajajo, in vem, da včasih pač pride tak dan. Treba je biti zelo strpen in zelo potrpežljiv, da gre zadeva naprej. Ali so v orkestru člani, ki so z vami že od začetka? Ja, so. Med njimi je tudi naša dolgoletna koncertna mojstrica Maja Naveršnik, ki jo bomo na tokratnem koncertu zelo pogrešali, saj bo ravno v dneh okrog našega koncerta postala mamica in žal ne bo igrala. Iz tistega začetnega obdobja je še nekaj violinistk, več pa je glasbenikov, ki so z nami že 15 let. Kako pa je z mladimi kadri in ali imate na Vrhniki dovolj glasbenikov, da zapolnite svoje vrste? Ja in ne. Ko je moja žena Darinka delala na vrhniški glasbeni šoli, se je zelo trudila, da nam je pripeljala ustrezne kadre, ko pa je šolo zapustila, je pri violinah zazevala luknja. Lani smo spet dobili večjo »pošiljko« violinistk; priskrbela nam jih je prav Darinka, ki zdaj uči violino in vodi orkester na glasbeni šoli v Šiški. Upam, da se bo situac^a zdaj toliko popravila, da bomo še dobivali glasbenike. Sicer pa je bil tu vedno problem z rogisti, imeli smo največ enega svojega. Za koncerte jih »uvažamo«; večinoma so to moji kolegi iz rad^skega simfoničnega orkestra in so naša najšibkejša točka. Zelo pa sem vesel, da imamo za bližnji koncert razen oboe in rogov same svoje glasbenike, naše člane. Kaj vas je skozi to obdobje gnalo, da ste tako dolgo vztrajali? Velikokrat razmišljam o tem. Največji motiv je najbrž ta, da se mi zdi neverjetno, koliko se ljubiteljski glasbeniki, ki končajo samo nižjo glasbeno šolo, še lahko nauč^o. Koliko se da iz mladine še potegniti, ko celo sami ne verjamejo, da zmorejo. Včasih, ko imam ogromno dela, v Trebnjem sem namreč prevzel še dva manjša orkestra, si rečem, da bi moral počasi nehati. Ampak se mi zdi škoda, da bi vse skupaj poniknilo, saj tudi naslednika kar ne vidim. Upam, da bom tu še nekaj časa, bo pa treba počasi iskati nekoga, ki bo imel voljo delati z orkestrom. Verjetno vas pri vztrajanju vodi tudi občinstvo, ki vas vsakič bajno nagradi z aplavzi? Tudi. Res je neverjetno, koliko publika vpliva na razpoloženje. Ko se prikloniš in vidiš navdušenje, se toliko lažje igra! Tudi zaradi tega izbiram program, ki je bolj znan in privlačen. Začeli smo s poenostavljenimi priredbami skladb, zadnja leta pa se tega lotevamo čedalje manj, saj je orkester res zelo napredoval in notnih zapisov ni več treba toliko prirejati. Seveda ne igramo velikih glasbenih del, na primer simfon^ ali koncertov, saj je ljubiteljev tovrstne glasbe na Vrhniki premalo. Zato vedno pravim, da je treba tako glasbo poslušati v Ljubljani, kjer je dovolj profesionalnih orkestrov. Kolikokrat pa orkester vadi? Vaje imamo ob sobotah po tri ure, tudi tri ure in pol. To je termin za celoten orkester. Med tednom pa imamo ob večerih sekc^ske vaje, na primer godala v celoti ali samo violine, samo pihala ... Jaz prihajam od dva- do trikrat, večinoma dvakrat na teden. Kar deset glasbenikov se vozi iz Ljubljane, nekaj iz Borovnice, Logatca, Idr^e, Horjula ^ in moram reči, da so nekateri res požrtvovalni. Naše vaje potekajo v Cankarjevem domu na Vrhniki. Ko se zberemo, moramo prinesti v dvorano pulte, stole, večje inštrumente ^ To seveda traja kar nekaj časa, pa še se lahko, recimo, timpani poškodujejo, ko jih nosimo po stopnicah mimo ozkih stebrov. Sicer pa imamo v Cankarjevem domu dobre pogoje za vadenje. Omenili ste, da bi potrebovali svoj prostor. Kakšna pa je dvorana v vrhniškem Cankarjevem domu? Problem te dvorane je, da ni akustične školjke in gre veliko zvoka v zrak. Že leta 1990 smo začeli s pobudami, da bi se oder uredil tako, da bi bil funkcionalnejši za glasbene projekte. Takratni župan je idejo zelo podprl, šlo pa je mnogo širše; naredil se je načrt prenove celotnega Cankarjevega doma in seveda je vse padlo v vodo. Maketa še obstaja, školjke pa še vedno ni. Pa zaradi nje smo vse začeli. Oder je zdaj urejen, dvorana je urejena, to se je sicer naredilo dobro, akustično je dvorana boljša, vendar so to dosegli na račun 70 sedežev, kar je za nas malo slabše. Dvorane se ne da primerjati z dvorano pred prenovo, tudi reflektorsko je boljše, tla so zdaj gladka - včasih klavirja sploh nismo smeli pripeljati naprej, saj je obstajala nevarnost, da pade v orkestrsko jamo pod odrom. Res mi je žal, da ni školjke, saj je ta nujna ne samo za orkester, temveč še bolj za zbore, pa sploh ni zelo draga stvar. V 20 letih ste sodelovali s številnimi glasbeniki. Sodelovali smo z veliko zvezdniki zabavne in klasične glasbe, bili smo zelo zaželen spremljevalni orkester. Od klasikov bi omenil Janeza Lotriča, trio Eroika, Anjo Bukovec, Vasil^a Meljnikova, Olgo Gracelj, če jih naštejem le nekaj. Od zabavnih pa vse, kar šteje. Igrali smo v spomin Marjani Deržaj v tistem letu, ko je umrla, in Majdi Sepe z Mojmirjem Sepetom in takrat je bila z nami vsa estrada. Navadno imate na Vrhniki na leto tri koncerte, dva novoletna in enega pomladnega. Bo tudi letos tako? Letos ne bo pomladnega, ker imamo obletnico in bi bilo vsega malo preveč. Bomo pa zato junija igrali na odprtju Argonavtskih dnevov. Lani je bil ob tem času koncert obarvan morsko, kako pa bo letos, ko praznujete jubilej? Letos gremo spet bolj na jug. Po začetnih fanfarah se bodo zvrstili naši domači solisti, v sredini pa nastopi Nuša Derenda z evrovi-z^skimi uspešnicami; z dvema, s katerima je na Evroviz^i nastopila sama, in dvema, ki ju bomo prvič po njenem koncertu v ljubljanskem Cankarjevem domu slišali še na Vrhniki. Tudi tokrat smo v goste povabili zbor Mavrica z Vrhnike in zbor Dr. Frančišek Lampe iz Črnega Vrha, s katerima oblikujemo svoje novoletne koncerte. Prvič bomo v Slovenci izvedli delo Baba Yetu, to je Oče naš v svahil^u, solist pa bo Tomaž Kranjec. Andrej Jesenovec nam bo pokazal »svojo pot«. Zadnji del koncerta bo v ritmih Srb^e in Romunke, v njem se bodo predstavili solisti Blaž Snoj, Eva Arh in Dominika Naveršnik, Andreja Mulej pa bo zašla kar v ciganske vode. Koncert bo zaključil naš Louis Armstrong, Matjaž Lenarčič. Koliko časa se pripravljate na koncert? Zelo odvisno od programa. Za velik projekt, kakršna sta novoletni ali tale ob obletnici, sta potrebna kar dva meseca in pol. Koncert z že uigranimi skladbami pa lahko pripravimo tudi v dobrem tednu. Za ta koncert je praktično ves program nov, ponovili bomo le Carmino Bu-rano, Ciganske melod^e in What a wonderful world. Vesna Erjavec Veliki Koncert NEDELJA, 1. APEUL 2012 os Ift. UKLi DVORANA OSNOVNE ANTONA MABUNA SLOMŠKA NA VHHNIKI Orkester Simfonika A^ihnika dihiccnt; Marko Fabiani noATJA!: NnäA DEREPTDA A.M)Fi»i VrTAMmxf - nnunt - To«it HJtAVfxc - IHKAL ■ ANSAE/Jisraovcc-iHKAL - .Bui.ShK>j-[>; EVA Au-TUVTA ■ OoKiNmA »jtBITKAMI-lunn ■ MjiTJïLtIxvAKfir-ratui^TiLoiiiim Mfrz MAVniCA Vimau. DDRCVomnuM DJLiusnu t'ABum ■ MtPX DU. mANČliSKlAMrE Čmn Van, ZBonavnomjA Kjitja Ba^ FCLC ■ mmrmiiTnR: Mm Stnau PmVMJA ÏBTOPNÏC: TIC VHHHITKA, THÎAftKA rKÎÎT* 9 (wi Dîï 1 601 06«) m WWTI ,MO JEKAllTE.îçr CBITA: 12 cuïii ormrättE 8 rai DtiDiTVC OkitsiBi ButfOMiu VtttHiu. * OKIIU TniiniKA ■ SICViutHtu 42 NAŠ ČASOPIS Kultura 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Mešani cerkveni pevski zbor Bevke Mešani pevski zbor KUD Drenov Grič - Lesno Brdo. Oktet Raskovec odhaja na Nizozemsko. Odrasli pevski zbori in skupine 45. območna rev^a Vrhnika, 16. Marec - V Cankarjevem domu je potekala že 45. Območna revija odraslih pevskih zborov in skupin občin Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer. S po tremi pesmimi se je na odru predstavilo kar enajst zborov, katere je »ocenjeval« strokovni spremljevalec Gregor Klančič, primorski glasbeni pedagog, organist, zborovodja, pevec ... ki pa sicer živi in dela v Ljubljani. Svoje znanje so predstavili Mešani pevski zbor sv. Pavla iz Vrhnike, Mešani pevski zbor društva invalidov Vrhnika, ki praznuje dvajset let prepevanja, in Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika. Iz borovniške doline so prišle Barjanke, ženski upokojenski zbor, ki je imela najstarejšo pevko na Cankarjevem odru - 88 let. Ženski pevski zbor Tonja in Moški pevski zbor Štinglc. Prvič se je na območni rev^i predstavil Mešani cerkveni pevski zbor Bevke, kar pa nikakor ne drži za Mešani cerkveni pevski zbor KUD Podlipa-Smreč-je, saj je redni gost območnih rev^. Nastopil je tudi vrhniški Mešani pevski zbor Mavrica, ki ga prvega aprila čaka veliki koncert s Simfoniko, publiko pa so s svojimi glasovi pogre-i tudi pevci Okteta Raskovec, ki se odpravljajo na turnejo v deželo tulipanov. Organizator prireditve je bil JSKD Območna izpostava Vrhnika. (gt) <2> cDkuLar foto klub Vrhnika Cianotip^'a in podobe subkulture Nova razstava v Mali mestni galerji prinaša kar nekaj mladostne svežine. Razstavljata dva izmed mlajših članov foto kluba Okular, Jasna Režonja in Adis Imamovic - Pixi. Jasna je predstavila fotografije Trsta v tehniki ci-anotip^a, Adis pa je na ogled postavil fotografije grafitov, ki predstavljajo subkulturo našega mesta. Na odprtju razstave sta se na hudomušen način predstavila avtorja sama, dogodek pa sta s svojim nastopom popestrila raperja Mulac in Maxo. Ob tej priložnosti so ki diha z vso svojo veličino, pogovor ljudi v sosednji kavarni, zvok korakov na pločniku. Prečudovit Trst. Jasna Režonja Če bi več videh in znah povedati z besedo, nam ne bi bilo treba vlačiti s seboj in računati na fotoaparat... Tako je Adisova fotografska kamera postala najzanesljivejše pomagalo za začetek objektivnega videnja. Vsakdo bo prisiljen uvideti, kar je optično resnično, razpol- steno pasaže ob galerji obložili s kartonom, na katerem so se prisotni lahko umetniško izražali s pisanjem grafitov. Prjetno in ustvarjalno druženje se je končalo v poznih večernih urah. Rado Krasnik Cianotip^a je postopek razv^anja fotografij iz leta 1842. Takrat je bila pravi hit med ljudmi, saj ni vsebovala srebra in je bila tako dostopna tudi za revnejše sloje. Modro-bele fotografije so zaradi barve dokaj hitro potonile v pozabo, postopek, kemikal^e in volja pa so ostale. Dandanes me Trst^^ vedno znova očara s svojo brezčasnostjo. Čar hitečih ljudi in ždečih stavb, ki čep^o tam že desetletja, utrip mesta, ožljivo samo po sebi, objektivno, šele potem bo mogoče kakršno koli subjektivno stališče. To bo odpravilo tisti slikovni, predstavni in sporočilni asociac^ski vzorec, ki je bil desetletja nepresežen in ki so ga našemu videnju vtisnili veliki individualni grafiterji. Pa ni nujno, da bi bilo tako. Z lahkoto si predstavljamo ljudi, ki ne bi imeli takega odnosa do tovrstnih podob, ki bi jih recimo grafiti odbrali, ker bi se jim zdel napis ali brezbarven obraz, morda celo v zmanjšanem merilu, nečloveški - vandalski. Lahko vidiš le tisto, kar si pripravljen videti - kar v tistem trenutku zrcali tvoj um in duha. Mag. Bojan Mavsar, akad. kipar Fotografije Rado Krasnik Območna plesna rev^a V^a vaja po Cankarjevem odru Vrhnika, 7. marec - V dvorani vrhniškega osrednjega kulturnega hrama je potekala območna revya plesnih skupin občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Na odru se je predstavilo Bevke, Žabice 1 in Žabice 2 in Plesni studio Peter Pan iz sedem plesnih skupin (Dej iz ŠŠD Log - Dragomer, Ve- Borovnice), dve pa sta sodelo-teljica 1 in Deteljica iz POŠ soljski povžki s Stare Vrhnike vanje zaradi bolezni odpovedali. V uro dolgi predstavi je nastope otrok spremljal strokovni spremljevalec srečanja Igor Sviderski, plesalec, pedagog in koreograf. Po koncu prireditve se je srečal tudi z mentorji plesnih skupin, ob čemer je še posebno pohvalil skupini Petra Pana, pa tudi starovrhniške Vesoljske povž-ke. Sicer je še preuranjeno govoriti, da se bo katera od ekip uvrstila v nadaljnji izbor, to je na medobmočno srečanje, ki bo konec maja v Cerknici in Ljubljani, a po navadi vsaj eni ekipi s tega območja to vendarle uspe. Sviderski je hkrati izpostavil dejstvo, da je med plesalci vse več tudi moških. Nataša Bre-gant Možina, vodja vrhniške izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki je srečanje organiziral, je prav tako pohvalila nastopajoče, obenem pa povedala, da se je z Mat^em Pribošičem, ki je maturiral na plesni gimnaz^i, dogovorila za kakšen plesni vikend skupaj z mentorji. Starovrhniški Vesoljski povžki Gašper Tominc Plesni studio Peter Pan z borovniškimi plesalkami Likovni projekt osnovnošolcev Vrhnika, 28. februar - V avli Cankarjevega doma so na ogled postavili svoja dela učenci Slomškove in dobrovske šole, ki so sodelovali na natečaju vrhniške izpostave javnega sklada za kulturne dejav- Mentorice in učenci, ki so sodelovali na natečaju, in so se tudi udeležili odprtja razstave. Šolska mlaka Slomškovih učencev To je bil drugi niz likovnih del, ki so nastali v okviru omenjenega projekta, medtem ko so prvega razstavili sredi januarja, ko so razstavljali otroci Cankarjeve in drenovške šole. Tokrat je razstavljalo 152 otrok, večinoma iz prve triade. Dobrovski učenci so risali na temo gasilcev in naredili več mandal iz semen, učenci s Slomškove šole pa so ustvarjali na temo Moja šola in med drugim izdelali tudi ogromno šolsko mlako z žabicami. Dela si je ogledala strokovna spremljevalka srečanja Milena Oblak Erznožnik, ki je dejala, da ustvarjanje omogoča otrokom raziskovanje sveta in njega samega v njem. »Zato sem vesela, da JSKD organizira in podpira tovrstne natečaje.« Izrazila je še željo, da bi se na natečaj pr^avljali tudi starejši učenci, saj so tokrat iz osmega in devetega razreda sodelovale le tri učenke. Vodja izpostave Nataša Bregant Mo-žina je bila nad številčnim odzivom na projekt navdušena, za v prihodnje pa je izrazila upanje, da bodo sodelovali tudi likovni mentorji, ki bi pripomogli še h celovitejšim likovnim projektom. (gt) 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 43 •Klub Zakon • Klub Zakon • Klub Zakon^Klub Zakon it petek, 20. april ob 20.30 - klub Za-con, Vrhnika Aynee, Vito Skvarča, The Majmuns in Zsa Zsa Bizarre na Odprtem odru kluba Zakon Kot vsako leto bo KVŠ novim glasbenikom z Vrhnike in okolice ter tistim, ki se na odru kluba Zakon še niso predstavili, tudi letos ponudil priložnost, da v živo zaigrajo na Odprtem odru kluba Zakon. Letos bomo pobliže spoznali kar štiri izvajalce, in sicer Vita Skvarčo, Aynee, The Majmuns in Zsa Zsa Bizarre. Vito Skvarča, KVŠ-jev veteran, se z glasbo in poezjo ukvarja že vrsto let in je že velikokrat nastopil v živo. Tokrat nam bo predstavil venček svojih avtorskih skladb. Kantavtorica Simona Černetič, alias Aynee, je leta 2001 v samozaložbi in samoprodukcji izdala prvi avtorski cede. Uvrstila se je na vseslovenske razpise in festivale: Val 08, Slovensko popevko, nagrajena pa je bila tudi na mednarodnem festivalu Kantfest. Predstavlja žensko dušo v primarni obliki: vokal, kitara, orglice, kar aranž-majsko nadgrajuje z loop pedalom. The Majmuns so mlada vrhniška skupina, ki deluje že nekaj let in je zamenjala vrsto članov. Preigrava-jo in mešajo različne žanre, »vse od funka pa do punka«. Na samem začetku so koncertirali bolj malo, zdaj pa so s pridobitvjo novega bobnarja zagnano začeli snemati nove skladbe in oblikovati kakovostni plato. Zsa Zsa Bizarre so nova 7-članska pridobitev na vrhniški glasbeni sceni, ki jo zaznamuje pester nabor inštrumentov. Čeprav so na začetku pre-igravali glasbo rocka in bluesa, so jih skupni interesi in pridobitev novih članov popeljali v funkovske vode, natančneje funk blues. Vsi člani skupine so navkljub svojim najstniškim letom glasbeno izobraženi z vsaj šestimi leti glasbene šole in znanjem igranja vsaj dveh inštrumentov. Vstop prost Očistimo Slovenko 2012 Društvo Ekologi brez meja se je spet odločilo prirediti akcjo Očistimo Slovenjo, ki bo letos pravzaprav del svetovne čistilne akcje World Cleanup 2012. Ker se dogodka nameravamo udeležiti tudi djaki in študenti KVŠ-ja, te vabimo, da se nam pridružiš. Prjaviš se lahko v klubu Zakon (od 29. januarja) ali pa kar na jesenovec. j@gmail.com. Akcja bo 24. marca 2012, vse drugo pa ti sporočimo pozneje. Seveda lahko pripelješ še koga:) Nedeljski filmski večeri Ker si človeško bitje rado ogleda dober film, te vsako nedeljo ob 20. uri vabimo v klub Zakon, kjer je s projekcjo in dobrim ozvočenjem poustvarjeno kinematografsko vzdušje - s to razliko, da je vstop prost. Po navadi predvajamo tujejezične filme, zmagovalce raznih festivalov ali pa stare klasike, za katere televizjci nimajo posluha. S predlogi na forumu (www. Ivs-Huh.si/forum) lahko pri izbiri naslednjega filma sodeluješ tudi ti. Vabljen/a pa si tudi, če želiš javno predvajati svoj krajši amaterski film! KVŠ-jeva rekreac^a - Nogomet KVŠ-jeve rekreacje s poudarkom na nogometu se lahko udeležiš vsako nedeljo od 17.00 do 19.00 v telovadnici OŠ Ivana Cankarja. Če ti zdravje ponuja svojo roko, zakaj mu je ne bi še ti? Tvoja udeležba je zaželena in ^ brezplačna! (naslov: novak.eri-k@gmail.com) Brezplačni USB-ključki za vse člane in članice Kluba vrhniških študentov! Vse, ki boste v letu 2012 postali/-e naši/-e člani/-ice, čaka darilo: USB-ključki s 4 GB prostora! Ključke bomo pošiljali po pošti, ti pa poskrbi, da se včlaniš in postaneš njegov/-a ponosni/-a last-nik/-ica. Članstvo v Klubu vrhniških študentov je brezplačno. NašAa član/-ica postaneš tako, da nam posreduješ izvirno potrdilo o vpisu/šolanju za leto 2011/12 in izpolnjeno pristopno izjavo (najdeš jo na www.kvs-kluh.si/ kvs_pristopna.doc). Oboje prineseš v klub Zakon ali pa pošlješ na naslov: Klub vrhniških študentov, Tržaška 11, 1360 Vrhnika. Kuverto z znamko in pristopno izjavo lahko prejmeš tudi na dom, če svoj naslov pošlješ na: program_kvs@yahoo.com. ZIC 'Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrlinika Razstave v Cankarjevemu domu na Vrhniki >t ^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport In turizem Vrhnika Gledališki abonma in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika izjemoma ČETRTEK, 12. april 2012, ob 20. uri. Vesna Pernarčič ČAS ZA TANGO Romantična komedja v objemu tanga PERNARČIČ & PERNARČIČ, TEATER EU in FAMIL^A Režja: Primož Ekart Dramaturgja: Tatjana Doma Kostumografija: Elena Fajt Glasba: Davor Herceg Koreografija: Blaž Bertoncelj in Andreja Podlogar Igrata: Vesna Pernarčič Andrej Murenc Romantična komedja v objemu tanga Čas za tango je zgodba o ženski in moškem, ki ju združi prav plesanje tanga. Oba se znajdeta pred nenavadno nalogo, da se morata naučiti tango, o čemer nikdar o življenju nista niti razmišljala. Vsak od njju ima svoj skriti motiv, zakaj privoli v tak izziv. Prek učenja plesa se par začne spoznavati in zbliževati, vendar pa se na njuni ljubezenski poti pojavljajo ovire in vprašanje je, če sta jih oba pripravljena premagati. Bodo njuna ljubezenska nesoglasja ogrozila njun projekt, da se v čim krajšem času naučita tango? Predstava je sestavljena iz igranih prizorov in plesa, tako da razvoj ljubezenske zgodbe spremljamo v igranih in plesnih prizorih. Predstava nima odmora. st ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Do 5. aprila 2012 bo v Galerji na ogled RAZSTAVA PIRHOV, ki jo je pripravil Župnjski vrtec Vrhnika. V sredo, 11. aprila 2012, 18. uri vas skupaj z Osnovno šolo Ivana Cankarja Vrhnika vabimo na odprtje razstave 30 LET PETKOVŠKOVE KOLON^E. Kulturni program ob samem odprtju bo potekal v veliki dvorani, razstava v Galerji pa bo odprta do 8. maja 2012. Do 16. aprila 2012 si v avli Cankarjevega doma lahko ogledate izdelke z letošnjega srečanja. V torek, 17. aprila 2012, ob 18. uri vas JSKD, Območna izpostava Vrhnika, vabi na odprtje fotografske razstave Snežane Filipovič LEPOTA NARAVE, TOPLINA NASMEHA. Razstavo si lahko ogledate do 13. maja 2012. Vse razstave si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in ob prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vabljeni! Program prireditev za april 2012 Do 3. 4. 2012. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ŽUPNIJSKI VRTEC RAZSTAVA PIRHOV Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 31. 3. 2012, ob 9. uri. Vstop prost. MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA MUZEJSKO DRUŠTVO PRAZNUJE 20 LET; NAUPORTUS IN VRHNIŠKI PROSTOR V PRAZGODOVINI Vodi: dr. Andrej Gaspari Zbor v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, nadaljevanje na sveti Trojici (ob 9,30. uri) in kasneje na Tičnici. NEDELJA, 1. 4. 2012, ob 17. uri. (90 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO OBUTI MAČEK Animirana sinhronizirana družinska pustolovščina (5+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 8. 4. 2012, ob 17. uri. (124 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO KUPILI SMO ŽIVALSKI VRT Družinska komična drama (8+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 10. 4. 2012, ob 17.30. uri. Vstopnina: 3 €, otroci: gratis vstopnice. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA NAGAJIVA POMLAD 2012 Območna revija predšolskih pevskih zborov občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 11. 4. 2012, ob 18. uri. Vstop prost. OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA 30 LET PETKOVŠKOVE KOLONIJE Razstava bo odprta do 8. maja 2012. Galerija Cankarjevega doma na Vrhnika SREDA, 11. 4. 2012, od 11. ure dalje. Vstop prost. OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA PETKOVŠKOVA KOLONIJA 2012 Razstava bo odprta do 16. aprila 2012. Avla Cankarjevega doma na Vrhnika ČETRTEK, 12. 4. 2012, ob 20. uri. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN PERNARČIČ & PERNARČIČ, TEATER EU in FAMILIJA Vesna Pernarčič ČAS ZA TANGO Romantična komedija v objemu tanga Režija: Primož Ekart Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 15. 4. 2012, ob 19. uri. (132 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO JOHN CARTER Pustolovska akcijska znanstvena fantastika (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 16. 4. 2012, ob 18. uri. Vstop prost. DCC MARKETING [psi] Predstavitev knjige z igralcem Bojanom Maroševičem. Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 17. 4. 2012, ob 18. uri. Vstop prost. JSKD OI VRHNIKA LEPOTA NARAVE, TOPLINA NASMEHA Fotografska razstava Snežane Filipovič bo odprta do 13. maja 2012. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 19. 4. 2012, ob 18. uri. Vstopnina 18 €. ŠPAS TEATER MENGEŠ UDAR PO MOŠKO Komedija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 19. 4. 2012, ob 20.30. uri. Razprodano. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ŠPAS TEATER MENGEŠ UDAR PO MOŠKO Komedija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, Sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. VABILO NA SKLADOVE PRIREDITVE KONCERT FOLKLORNIH SKUPIN Območno srečanje folklornih skupin iz Borovnice, Ligojne, Hotedršice, Rakeka in Šentvida pri Stični Dvorana OŠ Dr. Ivana Korošca, Borovnica, v soboto, 14. aprila 2012, ob 20. uri. Izvedba prireditve: KD Borovnica, JSKD OI Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika, torek, 10. 4. 2012, ob 17.30. Vstopnina 3 evre. Otroci vstopnice gratis. NAGAJIVA POMLAD OBMOČNA REVIJA PREDŠOLSKIH PEVSKIH ZBOROV občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer Dvorana OŠ Borovnica sobota, 14. 4. 2012, ob 20. uri. KONCERT FOLKLORNIH SKUPIN Območno srečanje folklornih skupin iz Borovnice, Ligojne, Hotedršice, Rakeka in Šentvida pri Stični Izvedba prireditve: KULTURNO DRUŠTVO BOROVNICA Cankarjev dom Vrhnika, torek, 17. 4. 2012, ob 18. uri. ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE LEPOTA NARAVE, TOPLINA NASMEHA Razstavlja: Snežana Filipovič 44 NAŠ ČASOPIS Kultura 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zgodilo se je Počitniške delavnice v KS Podlipa - Smrečje Predsednica KS Podlipa - Smrečje, Katarina Železnik Logar, je dala pobudo, da bi med zimskimi šolskimi počitnicami v poslopju stare šole v Podlipi organizirali počitniške delavnice. Z otroki (nekateri so prihajali vsak dan, skupno 70) smo ustvarili krasne mavrične ribice, pustne maske, pikapolonice, ogledala z unikatnimi okvirji, s semeni naredili rožico, poslušali pravljice in pesmice, naredili smo smrekice. V četrtek smo uživali zunaj na snegu, pobarvali metulja, Nod^a, smrkca, in še in še ... V petek pa smo zaključili s slastnimi Vrtnarjevimi picami. Bilo je zabavno, poučno in slastno. Vesna Saje in Tilen Trček sta bila še posebno pridna in pripravljena pomagati. V torek nam je pomagala Urša Železnik, v petek pa Katja Krvina. Hvala obema. Delavnice so omogočili: KS podlipa - Smrečje, Gostilna Jurca -Pri Vrtnarju, Steklarstvo Kralj z Vrhnike in Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Najlepša hvala vsem! Sonja Žakelj Nedeljske prireditve TMS v Bistri pri Vrhniki Nedelja, 1. 4., ob 15.00 MUZEJSKA NEDELJA: Predstavitev prometne zbirke TAM Po zbirki mariborske tovarne gospodarskih vozil in motorjev TAM bo vodil vodja prometnega oddelka, mag. Boris Brovin-sky. Nedelja, 8. 4., od 15.00 do 18.00 PROJEKC^SKA NEDELJA: Projekc^a filma Iz življenja kranjske čebele (Urejanje: Ida Gnilšak; besedilo, videoposnetki: dr. Janko Božič; posnetki: Janez Gregori; zvok: dBrecordings; videoobde-lava: Peter Urbanía; Radovljica, 2007.) Nedelja, 15. 4., torek, 17. 4., in sreda, 18. 4. DNEVI INOVATORJEV - potekali bodo v nedeljo, 15. 4., od 10. do 18. ure, v torek, 17. 4., in sredo, 18. 4., od 9. do 15. ure. Pripravljamo jih v sodelovanju z Inovatorskim centrom ASI (Aktivni slovenski inovatorji). Člani združenja ASI vam bodo predstavili nekaj svojih zelo zanimivih izumov. Nedelja, 22. 4. Ob 15.00: TEHNIŠKA NEDELJA: Prikaz delovanja žage ve-nec^anke Če bo vodostaj prenizek, demonstrac^a odpade. Ob 16.00: Prikaz poskusov Nikole Tesle Na ogled bo zelo zanimiv in privlačen del elektrozbirke - to so poskusi izumitelja Nikole Tesle, ki jih bo demonstrator predstavil na delujočih eksponatih. Demonstrator bo uvodoma predstavil Teslovo življenje, nato pa si boste ob njegovi razlagi ogledali delovanje številnih poskusov. Nedelja, 29. 4., od 14.00 do 18.00 DRUŽINSKA NEDELJA: Delavnice za otroke Predstavil se bo Modelarski klub Vrhnika (www.mkv-klub. si). Za otroke in mladino so pripravili brezplačne delavnice izdelovanja letalnih naprav. Sobotne delavnice TMS v Bistri pri Vrhniki Sobota, 14. 4., ob 9.30 Delavnica peke kruha v krušni peči Sobota, 21. 4., ob 9.30 Kaligrafska delavnica Prireditve v Muzeju pošte in telekomunikacq 1. 2.-6. 5. 2012: Občasna razstava Correspondenz Karte, Razvoj poštnih sporočilnih kartic na Kočevskem Gostujočo razstavo o razvoju poštnih sporočilnih kartic na Kočevskem v obdobju od 1873 do 1918 je pripravil Matjaž Matko iz Zavoda za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik. Nedelja, 1. 4., ob 15.00: Mesečno vodstvo po muzejskih zbirkah Vsako prvo nedeljo v mesecu vas ob 15. uri vabimo na vodstvo po muzejskih zbirkah. Skupaj si bomo ogledali zbirki Zgodovina pošte in Zgodovina telekomunikac^, razstavo Telegrafistke in telefonistke ter predstavitev zgodovine Pol-hograjske graščine. Napovednik Predavanje o zdravem načinu življenja Društvo Kneipp vabi v sredo, 11. 4. 2012, ob 18. uri v čitalnico Cankarjeve knjižnice Vrhnika na teoretični »pristop« k nord^ski hoji z gospo Uršulo Debevec. Knjižna čajanka V četrtek, 19. aprila 2012, ob 9. uri, vas vabim na sedmo KNJIŽNO ČAJANKO te sezone. Njen naslov je KAKO SO VIDELI SVET. Ob dišečem čaju in pecivu vam želim predstaviti kakovostne knjižne novosti za otroke in odrasle. Prisrčno vabljeni na mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice Vrhnika! Zlata Brezovar Predstavitev knjige Lovra Knjiga Meč in vihar je pripoved o vojnem pohodu največje armade, ki je kdaj koli skozi dolgo obdobje antike prehodila ozemlje zdajšnje Slovence in o krvavi bitki med vzhodnorimskim krščanskim cesarjem Teodoz^em in zahod-norimskim poganskim cesarjem Evgen^em leta 394 pri Frigidu ali Mrzli reki v Vipavski dolini. Opisu znamenite bitke so dodane skice bojišča, vojaških operac^ in fotografije krajev. Hkrati pa nas bralce avtor, nekdanji ravnatelj Osnovne šole Janeza Novinška Meč in vihar Mraka na Vrhniki in Osnovne šole Log - Dragomer, Lovro Novinšek, vojaški poveljnik, generalštabni častnik in vojaški diplomat, spomni na antično podobo slovenske dežele, na obrambno zidovje Claustre Alpium luliarum na Vrhniki, Lanišču, Hrušici in Ajdovščini, na rimska mesta na tleh zdajšnjega Ptuja, Celja in Ljubljane pa tudi na manj znane, ob nekdanjih rimskih cestnih postajah, trgovskih križiščih in vojaških taborih cvetoče naselbine, predhodnice mnogih naših krajev. Taka je tudi utrjena pristaniška in trgovska postojanka Nauportos. Vabimo vas, da skupaj prisluhnemo zanimivemu potovanju skozi čas po naših krajih v sredo, 18. 4. 2012 ob 18. uri v čitalnici Cankarjeve knjižnice! Novosti v februarju 2012 0 SPLOŠNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLO-PED^E, ZBORNIKI... AMON, S.: Slovensko časopisno izročilo ANDERSSON, M.: Bosanski sploščenec BRESKVAR, U.: Optimiranje operatorjev genetskih algoritmov FINŽGAR, D.: Protiarhitekt MITAR, M.: Uvod v metodolog^o znanstvenega raziskovanja varnostnih pojavov TOFFOLO, D.: Ital^anska zima 1 FILOZOF^A. ETIKA. OKULTIZEM. PSIHO-LOG^A. ARRIEN, A.: Priročnik za tarot CHARLESWORTH, M. J.: Filozofija in relig^a COOPER, D.: Odkrite Atlantido LARSON, C.: Vzemite usodo v svoje roke PUST, B.: Sanje, kaj ste? RICOEUR, P.: Sebe kot drugega SCHELLING, F. W. J. von: Sistem transcendentalnega idealizma SIMONITI, J.: Svet in njegov predikat 1, Svet ŠKOF, A.: Razsvetljenje TOLLE, E.: Eno z vsem življenjem VAY, A. von: Duh, sila, snov WEISS, S.: Zrcalo resnice 2 VERSTVO ABHEDANANDA, S.: Kako postanem jogi AUGUSTINUS: Izbrani spisi BARBARIČ, M.: Sem mlad in Jezus me ima rad! BERGER, P. L.: Vprašanja vere HAHN, S.: Jagnjetova večerja MCCLUNG, F.: Očetovsko srce Boga RADOJKOVIC, S.: Vzhodno izročilo RAK, P.: Utišanje srca ŠTERBENC, P.: Zahod in muslimanski svet WITTEK, G.: Življenjska šola za obvladovanje življenja 3 SOCIOLOGIA. POLITIKA. EKONOM^A. PRAVO. VZGOJA. ETNOLOGIA. DAMJAN, M.: Odprta vsebina FEATHERSTONE, S.: Nabriti fantje GALIČ, A.: Evropsko civilno procesno pravo GALLOWAY, A. R.: Teoría video iger GREGORČIČ, M.: Potencia GREIF, T.: Skozi razbito steklo KACIN, M.: Primorska šola na prepihu KAVČIČ, S.: Enotna politična teoría KONEČNIK R., M.: Temelji trženja MANDELC, D.: Na mejah nac^e MEDICA, K.: Migrantski circulus vitiosus MLINAR, A.: Trajnost in univerza PR^ON, L.: Podrejenost žensk v zahodni družbi PŠUNDER, M.: Vodenje razreda PUŠNIK, M.: Popularizac^a nac^e ŠUGMAN, K.: Dokazovanje v kazenskem postopku VALENČIČ, E.: Obleganje Gaze ŽAKELJ, T.: Sodobna partnerstva 5 OKOLJE. MATEMATIKA. ASTRONOMIA. FIZIKA. KEM^A. BIOLOGIA. GABRIČ, A.: Kem^a. GRUŠOVNIK, T.: Odtenki zelene PODJED, D.: Opazovanje opazovalcev SEDMAK, B.: Cianobakter^e in njihovi toksini 6 MEDICINA. TEHNIKA. KMET^STVO. VODENJE. INDUSTR^A. OBRT. BERNIK, I.: Spolno življenje v Slovenci BORDONI, F.: Mamma mia DIMC, F.: Elektrotehniški praktikum KLEVIŠAR, M.: Samo, da bo zdravje KOS, A.: Preverjanje varnosti 1 LAMUT, U.: Jedrski objekti in družbena (ne- )sprejemljivost LIMBECK, M.: Skrivnosti vrhunskega prodajalca RAVNIKAR, I.: Električne inštalac^e 7 UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAFIJA. GLASBA. ŠPORT. BUDKOVIČ, T: Edo Mihevc KRAJNC, M.: Staroste rokenrola KRIEGER, L.: Poker PISTOTNIK, B.: Osnove gibanja v športu PREDAN, B.: Niko Kralj SLAPŠAK, S.: Mikra theatrika VEVAR, R.: Rok za oddajo 81 JEZIKOSLOVJE VR COSSUTTA, R.: Slovenizmi v ital^anskem tržaškem narečju GROŠELJ, R.: Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih MAGNACCA, M.: Pa kaj potem? TOMIŠIC, M.: Oprostite, zaspal sem se! VERDONIK, D.: Slovenski govorni korpus Gos 82 KNJIŽEVNOST KRAVOS, B.: Slovenska dramatika in tržaški tekst MAZI-Leskovar, D.: Mladinska proza na tej in oni strani Atlantika VOVK, U.: Res neznosna resnobnost!? 82-1 POEZ^A. CHAUCER, G.: Legenda o dobrih ženah DEBELJAK, M.: Spevi molitve HOČEVAR, A.: Leto brez idej KOC^ANČIČ, G.: Primož Trubar zapušča Ljubljano KOMELJ, M.: Roke v dežju KOS, V.: Pesmi z japonskih otokov KOSOVEL, S.: Ostri ritmi MOZETIČ, B.: Mesta, ure, leta SMAJIC, S.: Kibela 82-2 DRAMATIKA. ARISTOPHANES: Politične komed^e. 2 CORNEILLE, P.: Rimske politične traged^e GOMBAČ, B.: Prasketanje : rad^ske igre 82-3 ROMANI.KRATKA PROZA. ANDREEVSKI, P. M.: Poslednji vaščani BOLANO, R.: Divji detektivi BYATT, A. S.: Žvižgavke CARRERE, E.: Drugi in jaz COBEN, H.: Odšel je za vedno COVACICH, M.: Trst, obrnjen na glavo GLATTAUER, D.: Proti severnemu vetru JEZERNIK, M.: Petrovo vojskovanje KASCHNITZ, M. L.: Tamburin, konj KLEČ, M.: Trojke KOCMUT, A.: Jedci rži KRAJNC, M.: Plašč : povest o oblačilu LEHANE, D.: Zlovešči otok MISHIMA, Y.: Prepovedane barve MLAKAR, P.: Vojna PHILLIPS, S. E.: Nemirno srce SIMONITI, V.: Hudičev jezik ŠAROTAR, D.: Ostani z mano, duša moja TEZZA, C.: Noč v Curitibi VIVIEN, R.: Prikazala se mi je ženska VOGRINEC, S.: Maturant WINKLER, J.: Roppongi 82-4...9 ESEJI. HUMOR. SPOMINI. DNEVNIKI. POTOPISI. KOROŠAK, V.: Ujemite Osamo bin Ladna MANSBACH, A.: Go the fuck to sleep = Spravi se, jebenti, že spat! SODJA, F.: Pisma mrtvemu bratu VESELINOVIČ, D.: Če nimamo denarja, ga pa kupimo ZUPAN, U.: Visoko poletje na provincialnih bazenih 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. BLADE, A.: Podganja pošast Muro GOMBAČ, Ž.: Skrivnost stoletnega vetra GREGORIČ G., B.: Strašne pesmi HAWKING, L.: Jure in prapok KETTE, D.: Mravlji KOREN, M.: Bert v slikarski šoli ali Kaj je to Ki-jaro s kuro KOVAČEVIČ B., M.: Deseti brat, Hamlet, Dra-kula in drugi MODERNDORFER, V.: Gledališče otroke išče PREGL, S.: Jamčica Maja in skrivnosti podzemlja STREGER, S.: Brum, brum! : glasni zvoki za majhne bralce 9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAF^A. ZGODOVINA. BIOGRAF^E. GRDINA, I.: Sfinga brez uganke LUKAN K., T.: Triglavski narodni park in kulturna dediščina SKLEDAR, P.: Geografske značilnosti in možnosti za trajnostni razvoj barjanskega dela občine Vrhnika SUHADOLC, A.: Življenje in delo profesorja Riharda Zupančiča ŠIMAC, M.: "Patriae ac humanitati" WOLF, E.: Kmečke vojne 20. stoletja Najbolj iskane ali izposojene v februarju 2012 1. Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni 2. Gabaldon, D.: Tujka 3. Brown, S.: Nebeška vročica 4. Woodiwiss, K. E.: Shanna 5. Woodiwiss, K. E.: Pepel v vetru 6. Parks, A.: Večje kot življenje 7. Varna vožnja 8. Suhodolčan, P.: Košarkar naj bo! 9. Goudge, E.: Dežela zelenega delfina 10. Dostoevsk^j, F. M.: Zločin in kazen Zvočni CD za odrasle in mladino ANDREJKA Možina Quintet: Zarja AVBAR, K.: Beležnica CHOPIN, F.: Chopin --- dialogi ERIK Marenče Jazzon Quintet: Jazzon IX GERSHWIN, G.: Porgy and Bess KUNEJ, D.: Bog daj dobro leto: ljudska pesem- ska dediščina Adlešičev KUNEJ, D.: Slovenske ljudske plesne viže : Pre-kmurje in Porabje PRIDIGARJI: Nizki udarci na visokem nivoju SEKOU Kouyate Experience: Dia KOVAČIČ, M.: Pritrkavanje = Bell chiming Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si. Izbor: Niko Nikolčič 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Sport in rekreacja NAŠ ČASOPIS 45 Bloudkovo priznanje športnici Nini Vehar Vrhničanka Nina Vehar, evropska in svetovna prvakinja v francoskem boksu, imenovanem tudi savate, je postala športnica Ljubljane in Vrhnike za leto 2011 Da imamo poleg našega najbolj šega boksarj a vseh časov Dejana Zavca hidi žensko predstavnico, je Nina dokazala lani na evropskem in svetovnem prvenstvu, ko je v kategoriji do 75 kilogramov v Strasbourgu premagala francosko favoritinjo z večkratnimi odličji. Beauty Zarebo. Zato je pred dnevi svetovna prvakinja od Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj na slavnostni, že 47. podelitvi Bloudkovih priznanj v unionski dvorani ljubljanskega Grand hotela Union prejela Bloudkovo plaketo za vrhunske rezultate v francoskem boksu, imenovanem tudi savate. Savate zveza Slovenije, ki je bila ustanovljena leta 2003, je z njenimi rezultati zelo zadovoljna, saj polni kontakt še vedno velja bolj za moški šport. Spoznali so jo pred šestnajstimi leti kot mlado tekmovalko karateja, ki je kmalu napredovala tudi v kikboksu. Za francoski boks se je Nina odločila pred devetimi leti ob podpori trenerjev bratov Obreza. Savate kot star evropski šport, predstavljen na Olimpjskih igrah v Parizu v letih 1900 in 1924, in z dolgo tradicjo v nekdanji Ju-goslavji, pa je Slovencem ostajal neprepoznaven vse do leta 2003, ko sta ga Ninina trenerja predstavila širši slovenski javnosti. »Ta boks je zaradi svoje specifike gibanja in uporabe ročnih in nožnih udarcev nad in pod pasom z izjemno trdimi čevlji, dodal mojemu znanju še boljšo gibljivost, tehniko gibanja, večjo hitrost in način borjenja v ringu, ki od nas zahteva maksimalno uporabo znanja in izkušenj, še posebej, ko govorim o polnem kontaktu imenovan combat,« je dejala Nina. To je polno kontaktna zvrst francoskega boksa, Nina Vehar dobitnica Bloudkove plakete (foto: J. Temlin - Ljubljanske novice) kjer so zaradi uporabe obuval brce dosti močnejše od drugih bosonogih disciplin. Dovoljeni so ročni in nožni udarci z uporabo udarca s špico in ne samo z nartom nad pasom in pod njim s polno močjo, brez zaščitne opreme. Tekmovalci uporabljajo ojačana obuvala s trdim podplatom, ki so temelj brce savate, s tem pa nasprotniku lahko zadajo velike poškodbe kosti, obraza, pleksusa in reber. Nina si po 20-letni športni karieri želi, da bi v Ljubljani imela možnost uporabljati prvo samostojno specializirano športno boksarsko dvorano, opremljeno z ringom, saj je pri svojih treningih to najbolj pogrešala. V takih prostorih bi s svojim znanjem lažje pomagala vzgajati podmladek slovenskega kontaktnega borilstva. Nagrajenka z Bloudkovo plaketo, ki pomeni najvišje priznanje RS za dosežke na področju špor- Boksarka Nina Vehar (foto: Saso Kos) ta, ji je vsekakor izpolnilo skrite želje. Tako kot so sanje vsakega posameznika brez meja, je enako s cilji. Nikoli se ne prenehamo učiti in enako je tudi pri športu. Četudi nam kdaj ne uspe, poskusimo znova; in to je zgodba o njenem uspehu. Jure Žitko Zimski vklop Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je v sodelovanju s športnimi društvi letos ponovno organiziral zimske športne počitnice ter tri sobotne smučarske izlete. Osnovnošolski otroci so se športnih in ostalih aktivnosti udeležili v času šolskih zimskih počitnic od 20. 2. do 24. 2. ter smučarskih izletov v soboto 4. in 11. 2. ter 3. 3. Načrtovan je bi še četrti smučarski izlet, ki pa je zaradi pre-toplega vremena odpadel. Pretekle zimske vklope smo nadgradili in obogatili s še bolj pestro ponudbo. Z različnimi športnimi društvi smo pripravili športne delavnice - od namiznoteniških, orientacjskih, floor-ball delavnic, rokometnih do nogometnih. Izvedli smo tudi smučarski izlet na smučišče Stari Vrh nad Ško^o Loko ter izlet v Postojno kjer smo igrali bowling. Poleg tedenskih počitnic smo za vrhniške otroke izvedli še tri smučarske izlete na Starem Vrhu pri Ško^i Loki. Organizacja vklopov je velik finančni in orga-nizacjski zalogaj, zato program poleg staršev in donatorjev sofinancira Občina Vrhnika ter Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Organizacjsko so nam pomagali še ŠD Sent in Športno društvo Vučko ter za posamezne delavnice Namiznote-niška sekcja Športnega društva Vrhnika, Floorball sekcja TVD Partizan Borovnica, Košarkar- ski klub Vrhnika, ŠD Rokometna šola Vrhnika. Za pomoč se vsem zahvaljujemo. Daniel Cukjati Strokovni sodelavec za šport Prioritetni športi V skladu s pravilnikom »Pravilnik o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 340/07 - UPB, 345/08, 365/09 in 374/10)« in v skladu z modelom »Model vrednotenja športnih panog v občini Vrhnika (Naš časopis, št 345/08), ki ga je sprejel občinski svet Občine Vrhnika, je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vrednotil športne panoge. Športne programe tistih panog (velja za programe 1.3, 1.6, 3. in 4.), ki so v prvi skupini, se množi s ponderjem 3. Drugo skupino se množi s pon-derjem 2, tretjo skupino s ponderjem 1. To pomeni, da bo panoga v drugi skupini za enak program (št. vadečih, št. ur, ista športna dvorana) dobila enkrat več točk kot panoga, ki je v tretji skupini športnih panog. Zaradi upoštevanja modela so nekatere panoge izgubila sredstva, nekatere pa pridobila. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Daniel Cukjati >W ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika zap. št. panoga SKUPINA 1 nogomet 2 tenis 3 košarka 4 rokomet 6 namizni tenis 8 atletika 9 karate 12 lokostrelstvo 13 gimnastika 16 šah 5 planinstvo 2 7 balinanje 2 10 strelstvo 2 15 smučanje 2 18 avtomoto 2 21 kickboks 2 11 odbojka 3 14 plavanje 3 17 konjeništvo 3 Novičke v Športne zveze Vrhnika Letos sredi februarja smo se že drugič na seji sestali člani izvršnega odbora. Kot kaže, moramo biti prostovoljci v društvih in zvezah bolj aktivni, kot so profesionalni kadri in funkcionarji v javnih ustanovah. Obravnavali smo osnutek Dogovora o sodelovanju, ki nam ga je posredoval Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Na njegovi podlagi naj bi Športna zveza Vrhnika pripravila opis del in nalog, ki jih bo zavod opravljal zanjo. Na podlagi sklepov s te seje smo vsem našim članom posredovali vprašalnik katere strokovne, administrativne in tehnične naloge željo, da bi zavod opravljal zanje. V času pisanja teh novičk še nismo zbrali odgovorov, saj smo se z zavodom dogovorili, da bomo naloge, za katere menimo, da bi jih kot pomoč potrebovali, posredovali do 15. marca. O tem, kaj bo dokončno prišlo v nabor dela, ki ga bo zavod opravljal za osrednjo športno zvezo, naj bi nas direktor zavoda obvestil na naslednji seji, ki bo 20. marca. Prav tako pričakujemo obvestilo, kdaj bo zavod začel opravljati ta dela. Na omenjeni seji je bilo tudi obljubljeno, da bomo 1. marca za potrebe Športne zveze Vrhnika v Partizanu pridobili pisarno, za katero si prizadevamo že skoraj eno leto in v katero smo se nameravali vseliti, kot je bilo dogovorjeno 17. oktobra 2011, najpozneje 1. januarja 2012. Žal tudi tokratna obljuba ne velja nič, saj sredi marca želenega in dogovorjenega prostora, za katerega smo opremo kupili že decembra, še vedno nimamo. Tako ravnanje zagotovo uničuje dobro voljo prostovoljcev in otežuje delovanje zveze, ki bo naslednje leto obeležila 40-letnico delovanja, ali pa tudi ne. Več o tej problematiki vam žal tudi tokrat ne moremo sporočiti. Kot smo napovedali, smo za naše člane v tem mesecu pripravili predavanje na vedno aktualno temo - vodenje športnega društva ob spoštovanju temeljnega akta in zakonskih določil Zakona o društvih in Zakona o športu. Zanimanje, ki so ga ob prejemu vabila pokazali predstavniki društev, nas je razveselilo. Kakšna pa bo dejanska udeležba, v času pisanja še ne vemo. Vsekakor se zahvaljujemo podjetju Avtotrade, d.o.o., Vrhnika, ki nam je za izvedbo predavanja omogočilo brezplačno uporabo učilnice njihove avtošole. Informacje o tem, kdaj bomo prejeli težko pričakovane sklepe, pozneje še pogodbe in seveda sredstva, dodeljena na Javnem razpisu za sofinanciranje športnih vsebin izvajalcev Letnega programa športa na območju občine Vrhnika v letu 2012, žal nimamo. Od zaključka razpisa so minili trje meseci in pol. udeležili smo se sestanka glede akcje Očistimo Slovenjo 2012. Upamo, da se bo akcje udeležilo čim več športnikov in športnih delavcev Konkretni dogovori o udeležbi še potekajo. V času pisanja teh novičk potekajo tudi dogovori o našem sodelovanju pri praznovanju največjih uspehov vrhniške košarke, ki segajo v čas pred 40-imi leti. Odzvali smo se vabilu Športne zveze Logatec in se udeležili podelitve priznanj na področju športa v Občini Logatec. Na povabilo naših članov smo bili na občnem zboru MŠKD Verd in ŠD Dren Drenov Grič - Lesno Brdo. Poleg napisanega organi zveze pripravljamo gradivo za redno letno skupščino. Člane zveze bomo o datumu obvestili pravočasno, sicer pa ne pozabite na oddajo zaključnega računa za leto 2011. Rok je 31. 3. 2012. Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika. si redno dopolnjujemo z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informacje o dogodkih v vaših društvih in klubih, saj smo »odprli« novo rubriko Društva sporočajo. Za vse informacje nas pokličite po telefonu 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov sportnazvezavrhnika-@gmail.com Uradne ure so vsak torek od 16. do 18. ure v pritličju poslovnega dela telovadnice Partizan. Športna zveza Vrhnika 46 NAŠ ČASOPIS N/ Šport in rekreacca 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrhniška nogometna ekipa, ki trga mreže nasprotniku. Šolski nogomet Vrhničani v polfinalu državnega prvenstva Vrhnika, 8. marec - V telovadnici OŠ Ivana Cankarja Vrhnika je potekal četrtfinale državnega prvenstva v nogometu za starejše učence, kjer so se merile štiri ekipe iz Ljubljane, Izole, z Dobrovega in Vrhnike. Preboj v polfinale je uspel vrhniškim in dobrovskim nogometašem. Tekme so potekale skoraj ves popoldan, za spodbujanje ekip pa so poskrbeli šolski nav^ači. Uvodoma sta jih nagovorila tudi predstavnika šole gostiteljice in Zavoda Ivana Cankarja. Ekipe so se med seboj merile vsaka z vsako, končni rezultat pa je bil: 1. Dobrovo, 2. Vrhnika, 3. Izola in 4. Ljubljana. Trenerji so izbrali tudi naj igralca, Vrhniča-na Damirja Beširevica, ki je bil obenem tudi prvi strelec. Prvi dve ekipi sta si z uvrstitv^o prislužili vstopnico za polfinale, kjer se bosta pomerili z ekipami iz preostalega dela Slovence. »Leta 2004/2005 smo že bili v finalu in na koncu pristali na drugem mestu,« je pojasnil Sebastjan Mihajlovic, učitelj športne vzgoje in trener vrhniške ekipe. A znova osvojiti to lovoriko ali jo celo preseči ne bo lahek zalogaj. »Imam štiri odlične igralce, a mi primanjkuje enakovredne rezerve. Toda pustimo se presenetiti. Dali bomo vse od sebe, potem pa bomo videli, kaj bo,« je dejal. Treba bo kar pošteno zavihati rokave, kajti ekipe od četrfinala naprej so dokaj izenačene, a z malce športne sreče tudi dober rezultat ne izostane. Sicer pa so fantje zelo pridni. Vsi so člani katerega od nogometnih klubov, prav tako so si vsi izbrali nogomet za interesno dejavnost. Mihajlovic še pravi, da bodo, če jim uspe preboj v finale, poskušali finalno tekmovanje organizirati na Vrhniki. Seveda bodo mladi nogometaši tedaj pričakovali vašo bučno nav^a-ško podporo. Gašper Tominc SE ŽELITE NAUČITI JAHANJA? V hlevu Japelj na Drenovem Griču - ob avtocesti čez nadvoz Bevke - vas vabimo, da se vključite v začetne in nadaljevalne tečaje jahanja za otroke in odrasle, ki potekajo pod strokovnim vodstvom licenci-ranega trenerja. Nudimo vam tudi šolo z individualnim treningom in možnost terenskega jahanja. V nadaljevalnih tečajih boste svoje znanje utrjevali, nudimo pa tudi možnost opravljanja izpitov jahač 1 in jahač 2 ter pripravo in izpit za pridobitev tekmovalne licence za preskakovanje zaprek in dresuro. Informacce in prcave po telefonu: 031686 669 ali na jani.japelj@gmail.com MtiCfErt^r ttAUY CROSS AvtomoblHsUčna itirta v sriJtr rtOG iSUit vt ni^eilB anrl 2m2 - II .avto Drugo mesto na pokalu Slovence v košarki V sezoni 2011/2012 je krovna košarkarska organizacja Košarkarska zveza Slovenje prvič organizirala pokal Slovenje v skupini fantov U-14, letnik 1997 in 1998. Tekmovanje so poimenovali Mini pokal Spar. Potekalo je po sistemu izpadanja kot poteka pri članskih ekipah. Kot smo že poročali, je bila tekmovalna sezona za ekipo U-14 vrhniških košarkarjev izjemno uspešna. Tako so se v tekmovanje Mini pokala Spar podali z dobro ekipo, pravim ekipnim duhom in dobrim trenerskim kadrom. V 1. krogu tekmovanja so v celotnem siste-vrhniški fantje premagali mu tekmovanja ekipo UKK Koper z rezulta- pa so jo Vrhničani tom 28 : 81 na gostovanju in v povratni tekmi doma z rezultatom 59 : 22. Nasprotnik 2. kroga naših košarkarjev je bila ekipa LTH Casting Mercator iz Ško^e Loke. Domačo tekmo so Vrhničani dobili z rezultatom 86 : 37 in na gostovanju s 43 : 88. V naslednjem, 3. krogu tekmovanja so kot nasprotnika dobili ekipo Postojne. Prvo tekmo 3. kroga so igrali doma in zmagali tesno, s 60 : 57. Povratna tekma v Postojni je bila prva v nizu prihajajočih napetih tekem, ki so vrhniške košarkarje vodile proti uspehu. Tekmo so v zadnjih sekundah z 52 : 54 dobili Vrhničani. S to tekmo so mladi vrhniški košarkarji prišli v skupino 8 najboljših ekip v Slovenci. V elitni skupini so bili z ekipami Union Olimpca A, Geo-plin Slovan, Domstan Koroška A, Rudar, Krka A, Elektro Gorenjska prodaja in ekipo Litce. Na žrebu se jim je nasmehnila sreča in jim za nasprotnika določila košarkarje Litce. Prvo tekmo so vrhniški košarkarji igrali doma, saj so imeli po rednem delu boljši izkupiček kot ekipa Litce. Domača tekma je potekala v OŠ Ivana Cankarja, kot prvo izgubili z rezultatom 51 : 57. Na povratno tekmo v Litiji so fantje odšh odločeni, da pridejo na finalni turnir. Tekmo so odigrali brez večjih napak in suvereno zmagali z rezultatom 55 : 79. Tako so si priborili nastop na finalnem turnirju Drašler, Klemen Kavčič, Jan Za-dravec in Tadej Zakrajšek Janev-ski - s trenerjem Vladom Bekom, pomočnikom trenerja Bojanom Vaupotičem in spremljevalnim članom Andrejem Smrekar-jem podala samozavestno in z željo po čim boljšem uspehu. Dober duh ekipe se je krilih izjemnega kapetana Žige Habata, ki je v koš nasprotnika natrosil zavidljivih 41 točk, najboljšega skakalca turnirja Tjaža Hadalina (16 skokov, 7 blokad) in izjemne obrambe uspel preboj v finale tekmovanja za Mini pokal Spar. Tekmeca so premagali z rezultatom 74 : 64. Tako je bil cilj več kot uresničen. Seveda so si mladi vrhniški košarkarji želeh zmagovalne stopničke, toda trdo tekmo- Mini pokal Spar v Brežicah, ki je potekal 18. in 19. februarja 2012, konec tedna. Na finalni turnir se je ekipa U-14 - kapetan Žiga Habat, Tjaž Hadalin, Grega Mihelin, Domen Novak, Matej Kra-marič, Anže Mahovlič, Nejc Kos, Žan Čamernik, Primož fantom obrestoval, saj so na polfinalni tekmi premagali favorita turnirja, ekipo Domstan Koroška A. Tekmo tekem v Brežicah si je v soboto ogledalo veliko vrhniških navca-čev. S pomočjo 6. člana ekipe, bučnimi navcači Vrhnike, je vrhniškim košarkarjem na vanje jih je utrudilo in so tako s porazom v finalu proti ekipi Rudarja dosegli 2. mesto. Toda rezultat, ki so si ga priigrali, je izjemen: 2. mesto na pokalu Slovence v košarki za ekipo U-14 v sezoni 2011/2012. D. O. M. Občni zbor motoristov Moto klub Nauportus z Vrhnike je imel v marcu občni zbor. Udeležba članov je bila zelo velika, manjkalo pa je nekaj povabljenih, ki so se poprej opravičili. Dosedanje delo kluba je bilo zelo dobro in izpeljane so bile vse akcce, ki so bile v letnem načrtu. Poseben poudarek je bil na največjem organizaccskem projektu Dnevu varne vožnje. Vsi so se strinjali, da je prireditev koristna za vse motoriste in druge udeležence v cestnem prometu. Člani kluba so se udeleževali tudi prireditev drugih klubov po Slovenci, še posebno kluba MzM (motoristi za motoriste), ki si je zadal na- logo pomagati ponesrečenim motoristom in njihovim družinam. Ker je bilo v klubu volilno leto, je bilo treba izvoliti novo vodstvo. Člani so bili sklepčni pri predlogu, da se kar staremu vodstvo podaljša štiriletni mandat. Predsednik ostaja Danilo Leskovec, tajnik Janez Ga-rafolj, blagajnik Nadja Malovrh in člana izvršilnega odbora Zdravko Kogovšek in Andrej Trubačev. Motoristi kluba Nauportus so zborovali. Moto klub Nauportus Vrhnika bo tudi letos organiziral blagoslov motorjev na Vrhniki. Prireditev bo 22. 4. 2012 ob 11.30 pred cerkvijo sv. Pavla na Vrhniki. Vabljeni! Novi in obenem stari predsednik Danilo Leskovec Nato je novo vodstvo predlagalo načrt za leto 2012. Tudi letos bo blagoslov motorjev, organizirana bo vzgojna in preventivna prireditev Dan varne vožnje na Vrhniki, moto-romanje in drugi izleti oziroma srečanja. Predsednik kluba je zaprosil člane, naj se številč-neje udeležujejo prireditev in tudi mesečnih sestankov. Po končanem zboru je bila pogostitev, ki je bila tudi priložnost za pogovore o motorjih in dogodivščinah na izletih. (ss) Borovniška liga v malem nogometu 2012 Športno društvo Optimisti Borovnica razpisujeo 6. sezono malonogometne lige v Borovnici. PRCAVNINA: 150 eur/ekipo SISTEM IGRE: 4+1 IGRALNI ČAS: 2 x 20 minut ŠTEVILO TEKEM NA EKIPO: najmanj 18 IGRALNI DAN: nedelja ZAČETEK: 14. 4. PRCAVE: do žreba, ki bo 10. 4. ob 19. uri KONTAKTNA OSEBA: Matjaž Ocepek 031 622 587 (matjaz.optimisti@gmail.com) 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Sport in rekreacja NAŠ ČASOPIS 47 Rokomet Ženski rokomet na pohodu Prelomno leto za Vrhniko, kar zadeva rokomet, je bilo leto 2008. Difovec Peter Terčič (trener in nekdanji predsednik kluba) je vse svoje znanje, ambicje in željo, da bi se tudi na Vrhniki uveljavil rokomet, prenesel na vrhniška dekleta, ki pa do takrat niso imela veliko možnosti za aktivno vključitev v kakršno koli športno ekipno panogo. Mlajše deklice B (letnik 2000) in Peter Terčič, trener ter začetnik vrhniškega ženskega rokometa na Vrhniki Mlajše deklice A (letnik 1999) Starejše deklice (letnik 1997) Starejše deklice (letnik 1995) S pravim pristopom in vnaprej določenim ciljem je Peter Terčič počasi, a vztrajno začel s treniranjem in uvajanjem deklet v ta šport. Najprej je moral ustanoviti klub oziroma, kot jo je sam poimenoval, Dekliško rokometno šolo Vrhnika, nato pa se je delo začelo. Dekleta so morala najprej spoznati pravila te igre, se naučiti vseh osnov, ki so potrebna za igro, ter se počasi začeti pripravljati na tekmovanje. Na samem začetku šola ni štela prav veliko članov, vendar zanimanje in radovednost za nekaj novega sta počasi privabila še tako neodločene. Zdaj se lahko pohvaljo, da imajo v klubu že pet ločenih starostnih kategorj: kadetinje, starejše deklice (8. in 9. razred), mlajše deklice A in mlajše deklice B (5., 6. in 7. razred) in mini rokomet (od 2. do 5. razreda). Tako se je klub zelo razširil glede na število igralk in tudi po zelo kakovostnem treniranju. Petru so se pri treniranju pridružile še Mateja Marinac in Sendy Jonovič. S skupnimi močmi in znanjem so popeljali dekleta do tekmovanj na državnem prvenstvu, ki ga organizira Rokometna zveza Slovenje. Tako v petih starostnih kategorjah igra in trenira okoli sto mladih deklet. Trenirajo v dvoranah treh osnovnih šol: A. M. Slomška, I. Cankarja in Loga - Dragomerja. Vendar sama vadba, ki jo imajo (kadetinje in starejše deklice 4-krat na teden po 90 minut, mlajše deklice 2-krat na teden po 90 Mini rokomet, Osnovna šola Ivana Cankarja min. in mini rokomet 1-krat na teden po 90 min) ne pripomore h kakovosti, zato imajo tudi poletni rokometni tabor. Društvo ga je vsako leto organiziralo skupaj z RK Zvezda Logatec v Fie-si in Slovenj Gradcu. Tudi trenerji se udeležujejo seminarjev, na katerem potrjujejo svoje licence, ki so potrebne za kakovostno delo. Glede na število ekip in igralk pa se je izkazala potreba po reorganizacji vrhniškega rokometa. 27. 1. 2012 so na rednem letnem Občnem zboru Dekliške rokometne šole Vrhnika izvolili novo predsedstvo kluba, novega predsednika, Roberta Cvelbarja, upravni odbor, ki ga sestavljajo: Matjaž Dremelj, Maja Ravbar Lampič, Mitja Margon, Ignac Zupan, Matej Mari-nac, Vesna Peric, nadzorni odbor (Peter Terčič, Judita Cvelbar, Matjaž Gabrovšek) in disciplinsko komisjo (Joži Pečar Trček, Mitja Lampič in Jelka Mele). V posvetovanju z dekleti so spremenili tudi ime kluba, tako da se sedaj imenujejo ŽRK Vrhnika, Ženski rokometni klub Vrhnika. Če povprašate dekleta novega kluba za mnenje, so zelo zadovoljne. Naučile so se, kaj pomeni timsko delo, kakšne rezultate prinaša reden obisk treninga, da je za igro pomembna celotna ekipa in ne vsak posameznik posebej, poleg vsega pa bi si želele čim večjo obiskanost tekem na domačem igrišču. Menjo, da bodo z vašim vzpodbujanjem in dobrim delom v prihodnosti dosegali še boljše rezultate kot doslej. Zato vabljeni na ogled Mini rokomet, Osnovna Šola A. M. Slomška Mini rokomet, Osnovna šola Log - Dragomer tekem, prav tako pa vabjo vsa dekleta vseh starosti k vpisu v novem šolskem letu. To je samo delna predstavitev vrhniškega ženskega rokometa, ki je resnično na pohodu. Več o nadaljnjem delovanju, tekmah, turnirjih in ostalih aktivnostih pa v naslednjih številkah glasila. S. S. Vrhničani pridno zbirajo odličja v Žalcu so v soboto, 3. 3. 2012, organizirah 10. mednarodni karate za pokal Žalca, ki se ga je udeležilo 450 tekmovalcev iz 48 klubov iz Slovenje, BIH, Hrvaške, Madžarske in Avstrje. Vrhniko je tokrat zastopalo enajst tekmovalcev, ki so dosegli izvrstne rezultate in se domov vrnili s sedmimi odličji: Nejc Cvetkovič (kata, dečki) - 3. mesto, Andraž Peklenk (kata, starejši dečki) - 2. mesto, Tinkara Sluga (kata, deklice) - 2. mesto. Brina Arsič (kata, deklice) - 3. mesto. Toni Krašovec (kata, veterani) - 3. mesto. Kristjan Buh (borbe, člani - 67 kg) - 2. mesto, Sabina Burjak (borbe, članice - 68 kg) - 3. mesto. Čestitamo vsem dobitnikom odličj! (mp) Karate klub Vrhnika Štiri odličja in naslov državnega prvaka v soboto, 18. februarja, je Karate zveza Slovenje v sodelovanju s tehničnim organizatorjem Karate klubom Žalec organizirala držav- no prvenstvo v katah in borbah za člane in članice za leto 2012, v sklopu katerega je potekalo tudi državno prvenstvo v katah za veterane. Tekmovanja se je udeležilo skupno 63 tekmovalcev iz 31 klubov med člani in 26 tekmovalcev iz 13 klubov med veterani. Karate klub Vrhnika se je državnega prvenstva udeležil s sedmimi tekmovalci. V članski kategorji smo imeli na tatamjih tri tekmovalce, in sicer Saro Arsič (kate), Sabino Burjak (borbe članice - 68 kg) in Kristjana Buha (borbe člani - 67 kg). Naši dekleti in fant so prikazali dobre boje in v borbah osvojili bronasti odličji (Sabina in Kristjan). Sara je glede na svoj prvenec na državnih prvenstvih med članicami prikazala dobro pripravljenost, in za prihodnost ter lepe rezultate naše tekmovalke se ni bati. Da pa tudi veteranska ekipa kluba še ni prestara za tekmovanja, so dokazali Toni Kraševec, Džemal MustafiC, Darja Gorjup in Mateja Peklenk. Veterani so prišli domov s 50-odstotnim izkupičkom: MustafiC je osvojil naslov državnega prvaka, Peklenkova pa naslov državne podprvakinje. Naj omenimo še, da so veterani Vrhnike v skupnem seštevku osvojenih odličj zasedli 1. mesto! (mp) 48 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreac^a 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Florida, prihajamo! Slovenska cheerleading in cheer plesna reprezentanca se že četrto leto zapored odpravlja na najpomembnejše tekmovanje v cheerleadingu in cheer plesu - na svetovno prvenstvo, ki bo letos 26. in 27. aprila v Orlandu na Floridi, ZDA. Svetovno prvenstvo je največje in najpomembnejše tekmovanje sezone, hkrati pa je tekmovanje na svetovnem prvenstvu vrhunec tekmovalne kariere vsakega tekmovalca. Konkurenca na svetovnem prvenstvu v cheerleadingu je prezentanc. Tekmovalci prihajajo iz treh društev;;^največ reprezentantov je iz ŠŠD Log - Dragomer, dve reprezen-tantki prihajata iz mariborskega društva ŠD Oziris, dva reprezentanta pa sta člana ljubljanskega društva AŠD Barbara Petovar, v kategorci All Girl Group Stunt pa bodo tekmovale Vanja Potočnik, Eva Žos, Eva Kržič in Mojca Šentjurc. Tekmovalca v kategorci Coed Partner Stunt bosta Sara Gruden in Matej Kavčnik. Razen nj^u, ki štu- Sara Gruden in Matej Kavčnik, ki študirata in trenirata v Ameriki. Sara študira na Havajih, Matej pa na univerzi v zvezni državi Kentucky. Oba sta bila sprejeta v najboljši ameriški cheerleading ekipi. S svojo ekipo je Matej letos že osvojil naziv ameriškega državnega prvaka. Matej in Sara sta trenutno najboljša slovenska cheerleaderja, ki sta do zdaj poleg drugih odlič^ osvojila že tri bronaste medalje na svetovnih prvenstvih. tako kot na vsakem drugem velika. Po navedbah Karla Olsona, predstavnika svetovne organizacce za cheerleading ICU, letos na svetovnem prvenstvu pričakujejo več kot 200 nastopov reprezentanc iz več kot 80 držav. Za letošnjo reprezentanco se je vse začelo že poleti z izborom selektorjev in trenerjev ter se oktobra nadaljevalo z izbori reprezentantov. Reprezentanca 2012 tako šteje 16 tekmovalk in tekmovalcev, dva trenerja ter direktorja re- Cheer plesna reprezentanca Diamond. Slovenska reprezentanca bo tekmovala v petih kategorcah: Team Cheer Freestyle Pom, Doubles Cheer Jazz, Doubles Cheer Freestyle Pom, All Girl Group Stunt in Coed Partner Stunt. Trenerka in selektorica cheer plesne reprezentance je Katja Britvič, trener in selektor cheerleading reprezentance pa je Lupe Davis. V kategorci Team Cheer Freestyle Pom bodo tekmovale Anja Popit, Manca Komljeno-vič, Polona Marinko, Polona Vukelič, ^Eva Repše, Tamara Brudar, Špela Urbančič, Barbara Petovar, Leonela Do-mitrovič in Simona Trček. V kategorci Doubles Cheer Freestyle Pom bosta tekmovali Barbara Petovar in Špela Ur-bančič, v kategorci Doubles Cheer Jazz Tamara Brudar in dirata in trenirata v Ameriki, vsi reprezentanti vsak teden trenirajo na OŠ Log - Dragomer. Prejšnja leta so slovenske cheerleading reprezentance na svetovnih prvenstvih že dosegle odlične rezultate, na katere smo izjemno ponosni. Najodmevnejše uvrstitve sta dosegla Grudnova in Kavč-nik; do zdaj sta že trikrat odnesla domov bronasto od-ličje v kategorci partnerskih dvigov (angl. partner stunt). Prav tako pa smo ponosni na čisto vse preostale uvrstitve naših reprezentantov. Želje in cilji letošnjih reprezentantov so naslednji: »V svetu čim bolje predstaviti Slovenko ter slovenska che-erleading in cheer ples. Po tihem pa seveda upamo na kakšno medaljo.« Zimske počitnice in zaključek sezone Zimske počitnice, ki so trajale od 20. do 24. februarja, so za nami, izpeljali smo jih ob zelo dobrih razmerah za smuko, zapadlo pa je tudi nekaj novega snega. Da smo dosegli optimalne pogoje, smo otroke razdelili v tri različne skupine. Pridobili so veliko smučarskega znanja, poudarek pa je bil na varnem smučanju. Na koncu tečaja so prejeli darilca; malce utrujeni, a zadovoljni so sklenili, da se naslednjo zimo vrnejo. Med počitnicami je bil na smučišču precejšen obisk, saj so bile razmere odlične, tako snežne kot temperaturne. Vendar nam v marcu sezono skrajšujejo suhi in topli dnevi, tako da se lahko zgodi, da bo ob branju te številke na Krvavcu že končana. Ob zaključku bi se rad zahvalil vsem, ki ste nam na tečaju zaupali svoje otroke, ste izkoristili servis smuči ali pa ste nas potrebovali za kakšne druge informacje. Za naslednjo sezono pa za vas pripravljamo še atraktivnejšo šolo smučanja www.ski-race.net. Mario Blagojevič Namizni tenis Za zelenimi mizami veterani V organizacji ŠD Sinja Gorica je v soboto, 3. marca, potekal že 13. tradicionalni turnir veteranov v namiznem tenisu. Sam turnir je posvečen preminulim igralcem namiznega tenisa, ki so v prejšnjih letih sodelovali na teh turnirjih. Zato se spomnimo veteranov, ki so prejšnjim turnirjem dali kar velik pečat. To so bili: Duško Veselinovilč (Izola), Milan Miklavčič (Idr^a), Miloš Rušt (Ajdovščina), Andrej Kastelic (Dragomer), Sandi Podobnik (Ljubljana), Tvrdko Dimač (Vrhnika), Albert Pihler in Grozdan Žgavc (oba Nova Gorica). Na turnirju, ki je potekal v dvorani osnovne šole A. M. Slomška, je nastopilo 45 igralcev in štiri igralke. Nastopili so v petih starostnih skupinah in vsi skupaj v dvojicah. Najbolj zastopana je bila skupina od 60 let do 70 let. Turnir je bil uspešno izpeljan s pomočjo sponzorjev, ki so bili: Trgovina Orel, Gut-Pet Vrhnika, Gostišče Nibi Sinja Gorica in Graverstvo lo jih je dvanajst, vrstni red pa je bil: 1. Jože Hafner (Ljubljana), 2.Vinko Pretnar (Kranj), 3. Robert Stropnik (Koper),,^4. Franci Bartol (Trbovlje), 5. Tone Leber (Šoštanj), 6. Boris Kosovel (Nova Gorica). Vrstni red, ženske: 1. Alenka Nišavič (ŠD Sinja Gorica), 2. Vesna Lovko (Logatec), 3. Branka ^Kastelic (ŠD Sinja Gorica), 4. Sonja Kesič (ŠD Sinja Gorica). Vrstni red dvojic, katerih tekme so bile zelo borbene in kakovostne. Nastopilo je 18 dvojic, vrstni red pa je bil^naslednji: 1. Varl - Čargo (Nova Gorica), 2. Žižmond - Gravner (Šem-pas), 3. Bažato - Šemrov (Zalog), 4. Berginc - Nišavič (ŠD Sinja Gorica). Ob zvokih harmonike so podelili pokale in nagrade v Gostišču Nibi z mislco na snidenje prihodnje leto. Turnir je uspešno vodil Bruno Kosi s pomočjo preostalih članov ŠD Sinja Gorica. S. S. ^šTm Marjan Šurca je prinesel domačo zmago v kate- Med ženi goryi 40 let do 50 let, četrti pa je bil Stane Pet- Nišavič, s rovcič (ŠD Vrhnika). sta osvoji Bruno Kosi Ljubljana. Zato jim velja velika zahvala. Rezultati po skupinah pa so bili naslednji: 40 do 50 et: 1. Marjan Šurca (ŠD Sinja Gorica), 2.ViIi Jereb (Borovnica), 3. Marko Gravner (Nova Gorica), 4. Stane Petrovčič (ŠD Vrhnika) 50 do 60 let: 1. Milan Žižmond (Nova Gorica), 2. Darko Makovec (Žiri),^3. Jože PetrovčičJBo-rovnica), 4. Hine Košir (Šentjošt), 5. Igor Štrukelj (Šempas), 6. Jože Brilej (ŠD Sinja Gorica) 60 do 70 let: 1. Dušan Bažato (Nova Gorica), 2. Miro Šemrov (Zalog), 3. Igor Varl (Nova Gorica), 4. Rudi Troha (Idr^a) Skupina »najmlajši«, nad 70 let. Nastopi- ženskami je zmagala domačinka Alenka fič, skuhaj v paru z Jožetom Brgincem pa osvojila četrto mesto. Na turnirju sta nastopila tudi Borovničana Vili Jereb in Jože Petrovčič. Namizni tenis Župnijski turnir Na Vrhniki je bilo 13. Župnijsko tekmovanje v namiznem tenisu. Nastopilo je 25 igralcev v različnih starostnih kategorijah. V skupini mlajših tekmovalcev do 50 let je tekmovalo deset igralcev. Že tretjič zapored je zmagal Marjan Surca, drugi je bil Tomaž Gutnik, tretji Izak Pluško, četrti pa Nejc Nagelj. V skupini starejših igralcev nad 50 let je zmagal Lado Gerdina, Drugi je bil Jože Petrovčič, tretji Štefan Kociper, četrti pa Hinko Sajovic. Nastopile so tudi ženske in med petimi nastopajočimi je bila najboljša Alenka Nišavič, druga Vesna Lovko, tretja Branka Kastelic, četrta Alja Makuc in peta Mateja Sedej. Ob koncu turnirja smo organizirali še superfinale štirih najboljših igralcev in igralk starejše skupine. Najboljša je bila Alenka Nišavič, drugi je bil Lado Gerdina, tretji Jože Petrovčič, če- Zmagovalca Marjan Šurca in Alenka Nišavič trta pa Vesna Lovko. V tolažilni skupini mlajših je zmagal Marko Bozovičar. Vsi zmagovalci so prejeli prehodne pokale in medalje sponzorja tekmovanja, Graverstvo Bruno Kosi Ljubljana. Tekmovanje v organiza-cji gospoda Jožeta Brileja je vodil Bruno Kosi. TURNIR V NAMIZNEM TENISU Organizator: ŠD Šentjošt Kraj: Šentjošt, dvorana Kulturnega doma Šentjošt Datum: sobota, 14. april 2012, začetek ob 9. uri Pr^avnina: 13 evrov; v ceno sta všteta sendvič in topel obrok v gostišču Brunarica Grič Nagrade: pokali in medalje Tekmuje se v eni starostni kategorci, sistem tekmovanja pa bomo določili na dan tekmovanja. Informac^e in pr^ave na telefonski številki 041296 644. Vodja tekmovanja je Hinko Košir. ŠD Šentjošt, Sekcja namizni tenis 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 49 Občina Log - Dragomer Tekmovanje za svetovni pokal v balvanskem plezanju 21.-22. april 2012 Občina Log - Dragomer bo po zaslugi Športno-plezalnega društva Korenjak vnovič gostila najboljše športne plezalce z vsega sveta. V prejšnjih letih se je društvo izkazalo z organizacjo tekmovanj za državno prvenstvo v balvanskem plezanju, na temelju česar je lani izpeljalo eno izmed desetih tekmovanj za svetovni pokal v balvanskem plezanju na svetu. Mednarodni delegati, novinarji, tekmovalci in obiskovalci so bili nad tekmovanjem navdušeni, zato so v Športno-plezalnem društvu Korenjak sklenili, da ga v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenje in Občino Log - Dragomer organizirajo ponovno. Pod okriljem Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC) vsako leto na različnih prizoriščih po svetu potekajo tekmovanja za svetovni pokal v vseh treh disciplinah športnega plezanja: težavnostnem, hitrostnem in balvanskem. slovenja že tradicionalno gosti svetovno ple-zalsko smetano na jesenski težavnostni tekmi v Kranju, Log - Dragomer pa bo že drugič tisto prizorišče v Slovenji, kjer se bodo zbrali plezalci na tekmi za svetovni pokal v balvanskem plezanju. Balvansko plezanje je najmlajše med tekmovalnimi plezalnimi disciplinami, saj se je kot tako uveljavilo šele pred dobrim desetletjem. Tekme za svetovni pokal so organizirane od leta 1999 in potekajo na umetnih plezalnih stenah. Balvani so lahko visoki le toliko, da najnižji del plezalčevega telesa nikoli ni več kot tri metre od tal, zato za varovanje ni treba uporabiti vrvi. Pri tovrstnem plezanju prideta do izraza zlasti moč in dinamika gibanja plezalca, manj pa vzdržljivost, ki je pomembnejša pri težavnostnem plezanju. Tekmovanje v balvanskem plezanju je sestavljeno iz kvalifikacj, polfinala in finala. V kvalifikacjah tekmovalci plezajo na petih balvanih, v poznejšem delu tekmovanja pa na štirih. Na posameznem balvanu ne sme biti več kot dvanajst oprimkov, navadno jih je od štiri do osem. Pri približno treh četrtinah višine balvana je označen tudi oprimek, ki šteje za bonus, če ga tekmovalec prime. Vrh balvana pa mora tekmovalec držati z obema rokama vsaj dve sekundi. Tekmovalci so pred začetkom tekme v t. i. izo-iacjski coni, ki je namenjena pripravi plezalca za nastop. Za plezanje na posameznem balvanu imajo na voljo točno določen čas, po navadi po štiri minute. Prav toliko časa med dvema balvanoma počivajo. Število poskusov ni omejeno. Zmagovalec baivanskega tekmovanja je tisti, ki zbere največ vrhov v najmanj poskusih. Najbolje je, če tekmovalec vse balvane spleza do vrha v prvem poskusu. Kadar sta dva tekmovalca izenačena v številu doseženih vrhov, se upošteva tudi število doseženih bonusov. Pri balvanskem plezanju za zmago torej ni dovolj le, da tekmovalec pripleza do vrha. Vhod v park na tekmovanju, saj je lani končala svojo bogato tekmovalno pot. V moški konkurenci je v svetovnem pokalu trenutno naš najboljši predstavnik Klemen Bečan, ki je v lanski sezoni, t. j. v letu 2011, kar dvakrat stal na stopničkah za zmagovalce, Jernej Kruder pa je nekajkrat pristal tik pod njimi. Američanko Alex Puccio, med moškimi pa se je na prvo mesto povzpel Francoz Guillaume Glairon-Mondet pred drugouvrščenim Rusom Dmitrjem Šarafudinovim in tretjeuvrščenim Avstrjcem Kilianom Fishhuberjem. Športno-plezalno društvo Korenjak si je kot organizator tekmovanja zadalo zahtevno na- žav sveta. Program tekmovanja bo raznovrsten in pester. Med tekmovalnimi premori se bodo obiskovalci lahko tudi sami poskusili v športnem plezanju, hoji po vrvnem traku, plezanju na skoraj deset metrov visoki plezalni stolp ali pa se odločili za ogled plezalnega sejma, na katerem bodo priznana slovenska podjetja razstavljala in prodajala izdelke za plezanje in prosti čas. Za najmlajše bodo v posebnem šotoru organizirane otroške delavnice, na travnati površini v neposredni bližini pa bo napihljivo igralo. Športno-plezalno društvo Korenjak je k sodelovanju povabilo tudi nekatera plezalna društva, ki obljubljajo pester spremljevalni program. Zanimivo bo tudi tekmovanje v plezanju na mlaj, ki ga bo organiziralo podjetje Janus Trade, najuspešnejše tekmovalce pa bodo obdarili z mobilnimi telefoni znamke Samsung. Tekmovanje za svetovni pokal v balvanskem plezanju, ki bo v Slovenji organizirano drugič in ga bo vnovič gostila Občina Log - Dragomer, bo imelo prav poseben čar, saj bodo na tekmovanju sodelovali nekateri člani svetovno priznane rokovske skupine Siddharta. Jani Hace (bas kitara) in Sergej Randelovič (bobni) bosta Tekmovanje v tujini Tekmovanje na Logu Podelitev Na tekmah za svetovni pokal v balvanskem plezanju najboljše rezultate dosegajo plezalci iz Rusje, Avstrje, Francje in Japonske. Slovenja se lahko pohvali, da jim je ekipno tik za petami. Na evropskem prvenstvu septembra 2010 je v balvanskem in težavnostnem plezanju zasedla odlično tretje mesto, v skupnem seštevku vseh disciplin pa se je zavihtela celo na prvo! V letu 2011 se je Slovenja v balvanskem plezanju ob koncu sezone uvrstila na 6. mesto, v težavnostnem plezanju pa na skupno 5. mesto. Največji uspeh za Slovenjo je v letu 2011 dosegla Mina Markovič, ki je v skupnem seštevku posameznic postala zmagovalka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju in kombinacji. Med balvanskimi plezalci imamo torej nekaj imen, ki sodjo v sam svetovni vrh. Pri dekletih sta to Mina Markovič in Katja Vidmar, pri fantih pa Klemen Bečan in Jernej Kruder. Natalje Gros, ki je leta 2008 osvojila naslov evropske prvakinje v balvanskem plezanju, letos ne bo Lanska tekma svetovnega pokala v balvanskem plezanju v športnem parku na Logu je postregla z zanimivim plezanjem, težkimi balvan-skimi problemi, glasnimi navjači, domiselnim komentiranjem stand-up komika Boštjana Go-renca - Pižame in ritmi Siddhartinega bas kitarista Janja Haceta in njegovega prjatelja, bobnarja Sergeja Randeloviča. Izvrstno je nastopila tudi slovenska reprezentanca, ki je dosegla odličen ekipni uspeh, saj so se v polfinale uvrstili kar štirje fantje in štiri dekleta. Katja Vidmar - na koncu naša najbolje uvrščena tekmovalka -, ki se je poleg Natalje Gros uvrstila v finale, je stopničke zgrešila le za eno mesto. Natalja je zasedla šesto mesto. Fantom izvrstnega nastopa iz kvalifikacj ni uspelo ponoviti, zato se jim žal ni uspelo uvrstiti v finalni del tekmovanja. Najuspešnejši slovenski predstavnik, Klemen Bečan, je bil na koncu osmi. Pri ženskah je zmagala Avstrjka Anna Stohr pred drugouvršče-no Japonko Akiyo Noguchi in tretjeuvrščeno logo, t. j. tekmovanje izpeljati tako, da ga bodo zadovoljni zapustili vsi tekmovalci, ne le tisti, ki se jim je uspelo povzpeti na zmagovalne stopničke. V ta namen je posebej uredilo pred-tekmovalni prostor (t. i. call zone), kjer se tekmovalci pripravljajo na plezanje oziroma si odpočjejo med dvema nastopoma. Tekmovalcem so bili na voljo različni energetski napitki, prigrizki in sveže sadje. Da je bilo lansko tekmovanje eno najbolje organiziranih tekmovanj za svetovni pokal, sta poleg tekmovalcev in trenerjev potrdila tudi delegata mednarodne zveze za športno plezanje Werner Gachter in Graeme Alderson, ki sta izjavila, da takšnega spektakla na tekmovanjih še nista doživela. Svoje so dodali tudi gledalci in naključni obiskovalci, ki so dejali, da česa podobnega v Slovenji še niso videli. Letošnje tekmovanje za svetovni pokal v bal-vanskem plezanju bo vnovič v Športnem parku Log, ki se razprostira desno od stare ceste v smeri Ljubljana-Vrhnika, tik za trgovino Mercator. Organizator obljublja, da letošnje tekmovanje na Logu ne bo le navadno tekmovanje, saj gre za eno izmed največjih mednarodnih športnih prireditev. Gre za tekmovanje, na katerem se zberejo predstavniki iz skoraj vseh dr- v času finala s svojim glasbenim znanjem vnovič poskusila pričarati neponovljivo vzdušje, ki bo tekmovalcem pomagalo priplezati do vrha. Finalni nastop ne bo zgolj zaključni nastop naj-bojših plezalcev, temveč pravi spektakel, ki ga bo - tako kot lani - povezoval znani slovenski stand-up komik Boštjan Gorenc - Pižama. Lorin Moscha Program sobota, 21. april 10.00-14.30 kvalifikacije - moški 16.00-20.00 kvalifikacje - ženske nedelja, 22. april dopoldne: polfinale 12.00-14.30 polfinale - ženske in moški popoldne: finale 18.30 predstavitev finalistov in ogled balvanov 19.00 začetek finala - ženske in moški 21.00 razglasitev rezultatov in zaključna slovesnost Tekmovanje za svetovni pokal so omogočili: Union, Mobitel, Iglu Šport, Karibu, Parma, Fructal, Hestia Pro, Kniss, Samsung, Focu-lus, Petrol, Telekom, Uniplast inženiring, Expo biro, M hotel, Spar Slovenja, CityWall, Geoportal, 3Gen, Tilia, Tift, Tendon, Rant, Europlakat, Jan Sport, Kabi, P-Team, Strojno ključavničarstvo Popit, Vigrad, Petzl, Evro-plus, Gordeja, Elektro Urbanja, Center Vič Interspar, DFG Consulting, VRD, AB lift, Zavarovalnica Tilia, Ruckus, Svet Komuni-kacj, Lapis, NLB, Media Bus. Uradno vozilo tekmovanja je škoda, ki ga je prispevalo podjetje Avtocenter Špan, medjski pokrovitelj tekmovanja pa je VAL 202. Za vzdrževanje reda bo skrbelo Pprostovoljno gasilsko društvo Log. 50 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreac^a 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Naša športnica Urša Bogataj: »V smučarskih skokih zelo uživam« Na Brišah je doma uspešna slovenska skakalka Urša Bogataj. Je najmlajša članica ženske A-ekipe, v letošnji sezoni pa je uspešno nastopala v premierni sezoni svetovnega pokala. 16-letnica je januarja v Innsbrucku na olimpyskih igrah mladih v posamični konkurenci osvojila bronasto medaljo, na ekipni tekmi pa je stopila še stopničko višje. V svoji starostni kategoriji sodi med najboljše na svetu. Uspešna je bila tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu v turškem Erzurumu, saj je z ekipo osvojila bronasto medaljo. Na domači tekmi svetovnega pokala na Ljubnem ob Savinji je zanjo navjal poln avtobus sokrajanov, Urša pa se jim je oddolžila z 20. in 26. mestom. S smučarskimi skoki je pričela pri enajstih letih v Mostecu pri skakalnem klubu Ilirja. Urša, kako si se znašla med skakalkami? Kako se je začela tvoja športna pot? V Polhovem Gradcu so v preteklosti potekale tekme v smučarskih skokih na alpskih smučeh. Tam je vedno skakal tudi oči, jaz pa sem ga že od majhnega gledala. Nato so naredili še manjšo skakalnico, kjer sem tudi tekmovala. Če se prav spomnim, sem bila takrat četrta. Vse skupaj me je začelo zelo zanimati. Na smučiščih sem vedno skakala, skoraj več kot smučala. S treningi smučarskih skokov pa sem začela pri enajstih letih. Se spomniš tvojih prvih skokov v Mostecu? Tistih skokov se dobro spominjam. Bilo mi je zelo zanimivo in sem uživala, tako kot uživam še vedno. Vse skupaj se je začelo tako, da sem se z alpskimi smučmi spuščala po doskočišču skakalnice, saj so v klubu zame še iskali skakalne smuči. Nekje po štirinajstih dneh sem jih dobila. Skupaj z bratom (op. p. Tine je skoke začel trenirati hkrati) sva se nato znova začela voziti po doskočišču, tokrat s skakalnimi smučmi. Sledili so prvi skoki na skakalnici. Najprej sem odšla na šestmetrsko skakalnico, kjer sem skočila dvakrat in se že odpravila na desetmetrsko. Postopoma sem nato prehajala na vedno večje. Skakati s skakalnimi smučmi je seveda drugačen občutek, vendar velikih težav s tem nisem imela. Kako so na tvoje začetke gledali domači in sošolci? Doma so me vsi podpirali. Babico je bilo sicer nekoliko strah, kar jo je še vedno. Še kakšno leto nazaj so bili nekateri začudeni, ko sem jim dejala, da skačem, saj sploh niso vedeli, da se s tem športom ukvarjamo tudi dekleta. Koliko deklet pa skače pri nas? y A-ekipi nas je šest. Poleg mene še Katja Požun, Špela Rogelj, Anja Tepeš, Maja Vtič (op. p. njen oče prihaja iz Dvora) in Eva Logar, ki pa se je v letošnji sezoni poškodovala. V B-ekipi pa so Ema Kli-nec, Barbara Klinec, Julja Sršen, Manja Pograjc in Agata Stare. Poleg teh v mlajših kategorjah skoke trenira še kar nekaj deklet. Skupno nas je okoli trideset. Vsako leto pa jih je več. Kako poteka običajen trening? Poleti, ko smo na pripravah, imamo po zajtrku pol ure časa, da se pripravimo za trening na skakalnici. Po kosilu imamo eno do dve uri prosto, na kar se znova odpravimo na skakalnico. Znova naredimo od šest do sedem skokov, na kar sledjo še kondicjske vaje. Sledita večerja in raztegovanje. Pozimi pa je zaredi tekem manj časa za trening. Takrat je po navadi le en trening na skakalnici, na kar sledi še kondicja. Ali dostikrat trenirate s fanti? S fanti, tudi s člani A-reprezentance, se dostikrat vidimo, predvsem v Kranju. Pozimi je teh srečanj manj, saj je na sporedu veliko tekem. Nas pa vsako leto resneje jemljejo. Lahko nekoliko več poveš o opremi, ki jo uporabljate? Pri vsem je najpomembnejša tehnika, to je osnova, zatem pride oprema. Poznamo različne vrste smuči, trše in mehkejše. Tudi dresi se razlikujejo, odvisno kateri ti bolj ustreza, hitrejši ali počasnejši material. Imamo še okovje, čelado, čevlje, očala in rokavice. Letos smo dobili kar nekaj dresov. Enega uporabim za trening, dva pa sem imela za tekme, med katerima sem izbrala tistega, ki mi je v danem trenutku najbolj ustrezal. Poleg glavnega trenerja Matjaža Triplata je letos z vami začel delati tudi pomočnik trenerja Primož Peterka. Kakšen je Primož kot trener? Ko se gre za resno delo, je on zelo resen. Takrat smo vse punce skoncentrirane v trening. V prostem času pa zna ekipo povezat med seboj, saj se takrat veliko šalimo in smejimo. Kadar ne skačeš ravno najbolje in si slabe volje, te Primož dostikrat spravi v dobro voljo. Ali lahko pričakujemo, da bo katera od deklet ponovila Primoževe uspehe? Vse delamo na tem. Upam, da to uspe tudi meni. V letošnji zimi je bilo zelo malo snega. Kako je to vplivalo na trening? To na naš trening ni veliko vplivalo. V Kranju je bila skoraj vso zimo pripravljena skakalnica, sicer pa tudi po navadi veliko treningov opravimo v tujini. Letos je bilo enako. Sedaj gradjo skakalnico v Planici, zaradi česar bodo v prihodnje boljše razmere za trening. Kakšne razmere pa imate za trening, če jih primerjaš z drugimi reprezentancami? Nemške in avstrjska ekipa imata nekaj več skakalnic za trening. Pri nas lahko praktično treniramo le v Kranju. Glede finančnih možnosti pa so nam letos namenili nekaj več sredstev, kar se je poznalo tudi na kakovosti treninga. Veliko časa si od doma zaradi treningov in tekem. Obiskuješ srednjo vzgojiteljsko šolo v Ljubljani. Kako ti uspe združiti šport in šolo? Že v začetku septembra se moram potruditi, da dobim nekaj ocen, ki jih potrebujem. V novembru se nam začne zimska sezona. Med treningi na pripravah se je zelo težko še učiti, saj ves čas nekaj misliš in se je težko skoncentrirati še na učenje. Ko pa se sezona konča, po tekmah v Planici, moram pridobiti vse ocene, ki mi manjkajo. Letos mi manjka še nekaj ocen iz prejšnje konference. Zaradi treningov in tekem sem bila to konferenco le nekaj dni v šoli. Kako na skoke gledajo učitelji in tvoji sošolci? Večina me podpira in gleda na to pozitivno. Se pa med njimi najdejo tudi izjeme. Letos sta se zgodili dve veliki prelomnici v ženskih skokih. Najprej je bila disciplina uvrščena na olimp^ske igre, za medalje se boste merile v Soč^u leta 2014, nato pa je bil uveden še svetovni pokal. Kdo je "kriv", da se jevse to zgodilo? Vsi skupaj smo to dosegli. Ženski skoki so tako zelo napredovali, da je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo. V letošnji sezoni se le na dveh tekmah nisi uvrstila med dobitnice točk. Najboljšo uvrstitev imaš 17. mesto iz japonskega Zaoa. Kje se še skrivajo rezerve za prihodnjo sezono? Rezerve imam še povsod, predvsem pa v tehniki. Jezi me, da na treningih nastopim veliko bolje kot na tekmah. V glavi bom morala še nekoliko preklopiti. Sicer pa z letošnjo sezono nisem povsem zadovoljna. Vem, da sem sposobna veliko več. Na nekaj tekem lahko gledam pozitivno, na nekaterih pa sem naredila preveč napak. 11. in 12. februarja sta tekmi svetovnega pokala potekali tudi na Ljubnem ob Savinji. Na vsaki tekmi vas je spodbujalo okoli 3.000 nav^ačev, kar je trenutni rekord na tekmah za dekleta Kakšni so občutki nastopiti pred tako množico nav^ačev? To je bilo nekaj povsem novega za nas. Sama česa podobnega še nisem doživela, zato sem bila morda nekoliko bolj nervozna. Po navadi je tekme svetovnega pokala spremljalo do sto ljudi. Na Ljubnem pa jih je bilo zares zelo veliko. Bilo je odlično, predvsem zaradi vzdušja. Tekmi sta bili zelo velika izkušnja za naprej. Prišlo pa me je spodbujat tudi poln avtobus mojih navjačev, kar je bila zame še dodatna motivacja. Kaj je ovira, da vas organizatorji svetovnega pokala zadržujejo na srednjih skakalnicah (skakalnicah do 100 metrov)? Natančnega vzroka ne vem. Lani smo sicer imeli v Vikersundu eno tekmo celinskega pokala na 120-metrski skakalnici. S časoma, ko se bo nivo skakalk dvignil, nam bodo dovolili skakati tudi na večjih skakalnicah. Olimpijske igre mladih so svojevrstno doživetje. Kaj vse ste počeli na igrah? Poleg tekmovanj smo imeli organizirane delavnice. Predvsem mi je bilo všeč, ker je vse potekalo v angleščini, saj smo slovensko govorili le znotraj ekipe. To je bil velik plus, ker se tako naučiš jezika in vzpostaviš stike z drugimi. Na tak način sem spoznala tudi nekaj novih ljudi. Z osvojeno bronasto medajo pa sem dobila potrditev, da med mojimi letniki sodim med najboljše. Kako pa sicer komunicirate s tekmovalkami drugih ekip na samih tekmovanjih? Z večino ekip komuniciramo v angleščini. Z Rusinjami in Cehinjami pa se uspemo nekaj dogovoriti tudi v srbščini. Kaj šteješ za najboljši dosežek tvoje dosedanje kariere? Največ mi pomeni letošnje tretje mesto na olimpj-skih igrah mladih v Innsbrucku. Tam sem naredila dva dobra skoka, eden od njju je bil res zelo dober. Seveda pa sem ponosna tudi na ekipni medalji na olimpjskih igrah in mladinskem svetovnem prvenstvu, ker smo na ekipnih tekmah še bolj povezani med seboj. Na teh dveh tekmah sicer nisem nastopila zelo dobro. Koliko znaša tvoj najdaljši skok? Najdlje sem skočila 132 metrov na treningu v nemškem Klingenthalu. Trenutno pa najdaljši slovenski ženski skok znaša 147 metrov, ki ga je Maja Vtič skočila ravno tako na treningu v Klingenthalu. Ali te je strah na vrhu skakalnice? Na vrhu skakalnice me še nikoli ni bilo strah. Adrenalin se je povečal le pri prehodu na večje skakalnice, na primer s 60- na 100-metrsko skakalnico. Skoki veljajo za varnejše športe, saj poškodb ni veliko. Si imela že kakšno poškodbo? V dosedanji karieri še nisem imela poškodbe. Upam, da jo tudi v prihodnje ne bom. Menim pa, da so skoki najbolj varen zimski šport. Si želiš, da bi se spustila po planiški velikanki? Kdaj bomo lahko dekleta spremljali na letalni-cah v Planici, Vikersundu ali Kulmu? Po letalnici bi se takoj spustila, vendar bi morala biti za polet v Planici bolje pripravljena. Upam, da bom kdaj dobila to priložnost. Zakaj skačete z višjega naleta kot fantje? Razlika v naletu se vedno bolj izenačuje, čeprav so še vedno razlike. Glavni razlog je v konstrukciji telesa, pri čemer so fantje ob enaki višini naleta hitrejši. Na tekme potujete na razne konce sveta. Kje vse si že bila? Bila sem na Norveškem, Japonskem, Češkem, Poljskem, Finskem, v Estonji, Turčji, Avstrji, Nemčiji in Italji, manjka mi le še Amerika. Moram pa reči, da se nikamor ne bi preselila, saj je najlepše doma. Zgodi se vam tudi marsikaj zanimivega. Lahko poveš kakšno anekdoto? Na poletnih pripravah sva bili z Majo Vtič skupaj v sobi. Dostikrat se šalimo o Primožu, takrat smo to storile pri večerji. Zaspala sem ob devetih, saj sem bila utrujena, Maja pa je še brala knjigo. Nekaj pred enajsto pa se Maja zadere. Meni ni bilo jasno, kaj se je zgodilo, Maja je slišala le, da je nekdo zaprl vrata sobe. Ugotovili sva, da nama je Primož v sobo podtaknil živega ježa. Temu dogodku se še velikokrat nasmejemo. Ravno tako je Primož poskrbel, da je Spela Rogelj nevede s treninga v Klin-genthalu v nahrbtniku domov prinesla skalo. Pri skokih je pomembna tudi teža. Ali morate skakalke zelo paziti na težo in upoštevati strogo dieto? Glede prehrane se moramo nekoliko paziti, da se ne zredimo preveč. Glede na dolžino smuči imamo namreč določeno težo. Doslej s tem nisem imela težav. Nas pa je sedaj večina v teh letih, ko se še razvjamo, zato bom morala najbrž nekoliko bolj paziti glede prehrane. Drugače pa to ni nič groznega; jesti moraš normalno, predvsem pa zdravo. Kdo je tvoja vzornica? Moja vzornica je Petra Majdič, ker je bila vztrajna tudi v trenutkih, ko ji ni šlo, ter je dobro razmišljala glede športa na splošno in kako priti do uspeha. Kakšno pa je vzdušje v ekipi? Vzdušje v ekipi je odlično. Seveda nastanejo tudi kakšni prepiri, kar pa je za dekleta že značilno. Kako se spopadaš z vse večjo med^sko pozornostjo, ki ste jo deležne skakalke? Pred leti je bilo najvišje tekmovanje v ženskih skokih celinski pokal, zato je bilo temu primerno tudi medjsko pokrivanje, čeprav so nastopile iste skakalke kot sedaj, le ime tekmovanja je bilo drugo. Svetovni pokal pa je le nekaj drugega kot celinski pokal. Če zasledim kakšno novico o sebi, jo seveda preberem. Skoke trenira tudi tvoj brat Tine. Kako uspešen je? Tine je dober. Letos je postal državni podprvak v svoji starostni kategorji, poleg tega je z ekipo Ili-rje postal državni prvak. Seveda mu dajem tudi nasvete, včasih tudi on meni. Deliva si izkušnje. Se ukvarjaš še s katerim drugim športom? Naši treningi obsegajo tudi druge športe. Za ogrevanje dostikrat odigramo odbojko. Sicer pa zelo rada smučam, vendar mi to prek sezone ne uspe velikokrat. Med sezono pred pomembnejšimi tekmami željo o smučanju omenim trenerju, ki presodi, ali je smotrno, da grem ali ne. V Erzurumu nam je sam predlagal, da lahko gremo smučat. Tvoje želje za prihodnost? Kje se vidiš čez deset let? Vem, da se mi bo trud enkrat poplačal, saj trdo treniram. Se pa tudi čez deset let vidim v smučarskih skokih. Na koga se lahko obrnejo dekleta, ki jih zanimajo smučarski skoki? Odidejo naj do skakalnega kluba, na primer v Mo-stec v Ljubljano, kamor sem odšla tudi sama. Tam jih bodo lepo sprejeli. Klemen Zibelnik 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 51 OPlaninski kotičekOPlaninski kotičekOPlaninski kotičekOPlaninski kotičekOPlaninski kotičekO 14. 1. 2012 - Mladi planinci v Škocjanskih jamah Mladinski odsek PD Vrhnika se je 14. januarja podal na prvi izlet v letu 2012. Odločili smo se za ogled edinstvenega naravnega pojava na Krasu - Škocjanske jame. V svojem tisočletnem delu je jamo "izdolbla" reka Reka. Tako kot cilj izleta je bil tudi zbor malo drugačen. Zbrali smo se na železniški postaji Verd, od koder se nas je vseh 98 udeležencev z vlakom odpeljali do Divače. Nato smo peš nadaljevali skozi Dolnje Ležeče po naravoslovno učni poti do razgledišča nad udornicama Veliko in Malo dolino in si ogledali reko Reko. Na nasprotni strani doline smo občudovali vas Škocjan, ki čepi nad stenami Male doline in imeli smo občutek, da bo ravnokar zlezla v udornico, kar se seveda ni zgodilo. Pri vhodu smo imeli krajši počitek z malico, da smo nabrali energ^o za ogled jame. Vodička nam je odlično predstavila nastanek in posebnosti jame. Sprehodili smo se skozi Tiho jamo, Veliko dvorano, preko Cer-kvinovega mostu, ki se pne 50 metrov nad reko. Pogledi so nam ušli tudi v podzemni kanjon Reke - Hankejev kanal, ki je dolg 800 metrov in je med največjimi na Krasu. Na koncu kanjona reka ponikne in pride ven kot Timav. Mi smo se podali v nasprotni smeri toka Reke in skozi Šumečo jamo (zaradi nizkega vodostaja ni opravičila imena) prišli v Dvorano ponvic. Na koncu ogleda smo prišli v Schmidlovo dvorano, kjer smo zopet zagledali dnevno svetlobo. Pot nas je pripeljala tik pod razgledišče, ki smo ga sedaj gledali iz druge perspektive. Po robu Velike doline smo se povzpeli na površje. Med hojo smo občudovali prepadne stene in gledali, kako ujede krožno nad udornicama, kjer izkoriščajo topel zrak, ki v zimskih mesecih veje iz jame. Po končanem ogledu smo se na hitro okrepčali in odkorakali proti železniški postaji Divača. Ujeti smo morali vlak, ki je prihajal iz Kopra, da nas je popeljal do Verda. Med potjo smo še občudovali zahajanje sonca in ravno ob zadnjih sončnih žarkih prispeli do postaje. Ker so izleti v jamo enkrat na leto, in še to z vlakom, je bilo za nas, spremljevalce, to poseben logistični izziv, za otroke pa nepozabno doživetje, ki jim bo še dolgo ostalo v lepem spominu. Besedilo: Češark, foto: Krokar 10. 3. 2012 - Lintverni drugič v Glinščici Lepoto tega neverjetno lepega kanjona so nekateri izmed Lintver-nov že drugič delili s tistimi, ki so bili tokrat "prvopristopniki". Kar deset se nas je zbralo na Vrhniki na sam dan 40 mučencev in lepo sončno vreme nam je že zjutraj razvedrilo obraze, ki jih ni mogla ugnati napovedana rahla burja (kaj je za Primorce rahla, smo kmalu spoznali). Med nami je kar nekaj članov, ki so krepko bližje 100-im kakor 50-im letom, zato so se tr^e odločili, da nas na Pesku (IT) zapust^o in se zapeljejo do vasice Jezero in si na tak način olajšajo pot. Pa naj bo tako, smo rekli preostali, se spustili skozi gozd (bošk) med divjimi prašiči in srnami do vasice Draga, po vrhu Stene prečili do vasice Jezero, vso pot občudovali poglede v kanjon, na Trst, Miljski zaliv, Debeli rtič, pod nami posejane vasice s slovenskim življem in predvsem na vso pot, ki nas je čakala na vrnitvi iz Boljunca. Po krajših postankih na obeh razglednikih smo se mimo vasice Zabrežec spustili do Zgornjega konca, tako imenovanega gornjega dela Boljunca, se tam okrepčali, si ogledali, kje so "muko mučile" boljunske perice, se fotografirali ob zanimivi obnovljeni hišici ter se ob rimskem vodovodu podali k cerkvici Mar^e na Pečeh in slapu naproti. Vse to smo zmogli brez večjih naporov in ob tem ugotovili, da naše ubež-ne trojke nismo nikjer zasledili. Našo pot smo nadaljevali do vasice Botač, kjer je včasih mlelo kar trideset mlinov, "prestopili" smo nekdanjo mejo, a se hitro vmili na italijansko stran in zagrizli še v zadnji breg do železniške proge in se po njej vrnili v vasico Draga, od tam pa nas je čakal le vzpon do parkiranih vozil na Pesku. Kaj pa naši trije korenjaki? Oni so si šele privoščili podvig. Spustili so se do Zgomjega konca in jo takoj mahnili v prvo strmino za planinsko kočo ter dosegli vrh nad Boljuncem - Mali kras - ter nas tako prekosili z višino ter dokazali, da niso od muh. Srečno so se vrnili v kočo, kjer pa smo jih naložili v avtomobile in vsi srečni ter zadovoljni smo si segli v roke na Vrhniki in se že menili o našem naslednjem podvigu. Pohoda so se udeležili: Bankir, Betajnovc, Cvele, Cvičkar, Pastir, Stari, Šolnik, Spilčk Grintovc in Špik. Besedilo Špik, foto: Cvičkar in Špik 10. 3. 2012 - Markacisti na delu v Starem malnu Markacisti so kar takoj začeli z delom iz načrta, ki so ga predstavili na občnem zboru. Tr^e so se odpravili sanirat most čez Belo na poti iz Starega malna do Lintverna, še prej pa so izdelali kar nekaj novih, nujno potrebnih stopnic na krajših strminah. Pridni Pavli in Darko, pod "komando" načelnika Mar-kac^skega odseka, Toneta Gutnika in tudi ob njegovi krepki pomoči so neverjetno delavni, a toliko bolj molčeči. Zato bodi besedi dovolj in si raje oglejte posnetke s komentarjem, ki največ povedo o njihovem delu. Foto: Pavli Gutnik Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzelenčki in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Iz aprilskega koledarčka Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator/ vodnik 14. 4. PREDSTAVITEV VARNE HOJE Z UPORABO VAROVALNIH KOMPLETOV 10.00 2 VODNIŠKI ODSEK 21. 4. RUSOV POHOD NA MEDVEDNICO (HR) 6.00 5 BORIS RIGLER 27. 4. 18. VRHNIŠKI POHOD 7.00 7 VODNIŠKI ODSEK Vrhniški veseli planinci na Goteniškem Snežniku Vrhniški veseli planinci in prijatelji smo se podali na planinski pohod v manj obiskani del Slovenje, na nekdanje zaprto območje Kočevske Reke in Gotenice, kjer se vzpenja Goteniška gora z najvišjim vrhom Goteniškim Snežnikom (1.289 m). Malokdo ima priložnost, da se povzpne na ta odmaknjeni vrh, ki ne ponuja razgleda, kakršnih smo vajeni; z njega vidimo le Gotenico in Kočevsko Reko, vse naokoli pa kraljujejo mogočni gozdovi. V teh domujejo največje zveri v Slovenci. Pohodniki se na vrh običajno podajo v skupinah, saj to območje posamično obiskujejo le lovci in gozdarji. Naš pohod se je začel v Gotenici, kjer je tudi izhodišče, in se nadaljeval na Kameni zid nad Gotenico. Tam smo imeli krajši počitek za uživanje na soncu, nato pa smo po gozdnih poteh krenili proti vrhu. Višje smo se vzpenjali, debelejša je bila snežna odeja in vse bolj smo morali gaziti; proti vrhu se je včasih udiralo tudi čez kolena. Med potjo smo z zanimanjem opazovali sledi medveda, risa in druge divjadi - prehojeno je bilo povsod naokrog. Še posebno so izstopale sledi medveda, kar je na nas očitno naredilo vtis, saj smo se vsi držali v strnjeni koloni in nihče ni imel potrebe po olajšanju kje v samoti. Pri vrhu Goteniškega Snežnika je bila hoja še posebno utrujajoča, saj se je udiralo vse do zadnje plati. Tudi vodniku ni bilo nič kaj lahko. Končno smo se znašli na poraščenem vrhu ter si vzeli čas za počitek in krepko malico. Gaženje južnega snega nas je pošteno utrudilo. Potem ko smo si privoščili dobrote iz nahrbtnikov, da jih ne bi nosili v dolino, in po obveznem fotografiranju smo počasi krenili naprej. Začetek poti v dolino je bil malo divji, nato pa smo prispeli do gozdne ceste, ki nas je po uri in pol hoje pripeljala do Kočevske Reke. Naš zimski pohod so zaznamovali okolje mogočnih gozdov, zimska idila s sončnim vremenom, pot, ki smo jo morali na novo zgaziti, predvsem pa obilica medvedjih sledi in drugih živali ter prij etno druženje. Simon Zalar Zbrali so se notranjski markacisti Vrhnika, 2. marec - Skoraj petdeset markacistov z notranjske regje se je sestalo v prostorih nekdanjega sokolskega doma na Vrhniki, kjer so pregledali lani opravljeno delo in predstavili letošnji načrt dela. Med drugim so govorili tudi o kolesarjih in celo o motokrosistih, ki uničujejo planinske poti. Na Notranjskem deluje enajst planinskih društev, ki so lani skupaj opravili 941 ur dela oziroma pol drugo uro na kilometer poti. Glavno vlogo imajo markacisti, ki delujejo znotraj društev kot odseki, včasih pa priskoč^o na pomoč tudi drugi člani društev. Na Notranjskem je 47 markacistov. Notranjski odbor za planinske poti pri Planinski zvezi Slovence se je lani sestal na več sejah, predvsem pa velja omeniti organizac^o skupne delovne akc^e na Slivnici in pripravo kartografske dokumentac^e planinskih poti. Kot je dejal Bogdan Seliger, vodja odbora, so veliko delali predvsem na kartografiji Polhograjskega hribovja in Krima. Predstavniki društev, ki so bili na občnem zboru, so na kratko predstavili svoje delo v minulem letu, ob čemer na je bilo mogoče slišati kar nekaj pripomb na račun nekaterih neodgovornih gorskih kolesarjev. Zlasti na polhograjskem koncu naj bi imeli z njimi velike težave. Problem ni samo, da uničujejo planinske poti in ogrožajo varnost pohodnikov, marveč tudi v vedno pogostejšem pomisleku lastnikov zemljišč, prek katerih poteka planinska pot, da bi jo sploh še dovolili. Na območju Krima naj ne bi imeli težav samo s kolesarji, marveč celo z motokrosisti. Na zboru je bilo slišati tudi pobudo logaškega planinskega društva, da bi preostala notranjska društva, na območju katerih poteka Notranjska planinska pot, ustrezno poskrbela za lastni del poti, saj Logatčani ne zmorejo vsega. Sicer pa bodo markacisti dejavni znotraj svojih društev tudi letos. Znotraj odbora načrtujejo več skupnih delovnih akc^, med drugim na območju Slivnice, Logatca in Žirov. Prav tako bodo poskrbeli za dokumentiranje planinskih poti ter za izdajo usmerjevalnih tabel. (gt) 52 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreac^a 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Pancarjem in šnorklom na smučanju Kot vsake počitnice smo se tudi med temi družili v Kranjski Gori, in sicer od 18. 2. do 22. 2. 2012. V večini smo bili iz Borovnice in Vrhnike, nekaj pa tudi iz Maribora, Preserja, Dragomerja, Rakitne, Šenčurja pri Kranju, Kungote, Domžal ^ Največ je bilo osnovnošolcev, nekaj »predšolcev« in nekaj tudi srednješolcev, ki se nam z veseljem pridruž^o in z nami preživ^o del počitnic. Skratka, v teh letih našega druženja so se med nami skovale trdne vezi in prava pr^ateljstva in kdor se nam pridruži prvič, hitro prevzame to pozitivno energ^o. Verjetno tudi zato nimamo nobenih težav in nobenih poškodb; kdo bi vedel. Letos je bivalo z nami 45 otrok, nekaj pa se nam jih je vsak dan pridružilo na smučišču. Pridno smo izpopolnjevali smučarsko znanje v sedmih skupinah, ena pa je bila rezervirana za deskarje. Začetniki so že drugi dan preizkusili vlečnico in se samostojno spuščali po progi, preostali pa so napredovali iz dneva v dan. Napredek je bil še toliko večji, saj so bili otroci razvrščeni v skupine po znanju in tudi starosti. Na koncu smo se pomirili še na pravi tekmi in vsi, tudi začetniki, so uspešno premagali progo. Ker smo imeli veliko smučarjev, ki jim pet ur vadbe ni bilo dovolj, smo odšli še na dve nočni smuki. Preostali so ta čas preživeli na drsališču, sankališču ali na nočnem sprehodu. Poleg teh aktivnosti smo imeli tudi razna predavanja, videoanalizo, kino, karaoke, družabne igre, skratka vsak si je lahko izbral dejavnost zase. V ponedeljek smo odšli tudi v bazen, kjer smo si malo sprostili mišice. Ne smemo pa pozabiti prvega večera, ko smo imeli maškarado z izborom najboljših mask in pravi pustni žur. Ker smo dobri ljudje, so nam bili tudi bogovi naklonjeni in smo imeli skoraj vseskozi lepo vreme in dobre razmere za delo. Tudi občasna gneča v zadnjih dveh dneh nas ni motila. Po našem mnenju so aktivne počitnice zelo dobro uspele, otroci so bili zadovoljni, obšli smo kakršno koli poškodbo, smučarsko znanje otrok pa je povsem drugačno kot prvi dan. Zato se bi radi še enkrat zahvalili vsem otrokom in staršem za zaupanje ter vsem učiteljem, ki so bili ne samo odlični učitelji smučanja, ampak tudi požrtvovalni pedagogi in vzgojitelji. Vabljeni tudi prihodnje leto, še prej pa se nam lahko pridružite takoj po koncu pouka (23. 6. do 28. 6. 2012), na aktivnih počitnicah na morju, ki jih bomo organizirali že trinajstič in bodo res nekaj posebnega. Če vas zanima kaj več, si lahko ogledate našo internetno stran www.pancrinsnorkl.info Športna preobrazba s Studiem Forte in Našim časopisom Po dobrih štirih mesecih končujemo program športne preobrazbe z obema kandidatoma, ki sta v tem času postala mnogo več kot samo to. Treningi so potekali trikrat na teden po dobro uro. Po začrtanem načrtu sta imela vse štiri mesece podobno vadbo. Obsegala je uvodni del z ogrevanjem, pozneje intervalno vadbo, na koncu izmenično - kolo, tek, intervalno ter vedno dinamično raztezanje. Sledilo je deset do dvajset poskokov in ura se je prevesila v glavni del, kjer je bila večina vaj izredno kompleksnih. Omeniti je treba, da so se tako obremenitev in intenzivnost, pa tudi koordinac^ska zapletenost vaj postopoma povečevali. Zadnji del vadbene ure se je načeloma končal konzervativno z izolac^skimi vajami za posamezne mišice oziroma enoravninske sklepe. Za zaključek smo delali vaje za ravnotežje, koordinac^ske vaje ali desetminutno sproščanje s tekom ali kolesom. Končni del je bilo raztezanje. Taka je bila tipična ura, ki se je spreminjala s časom in tudi razpoloženjem vadečega. Končni rezultati so bili pri enem kandidatu padec povprečja kožne gube za devet odstotkov, za odstotek manjši delež maščobnega tkiva, večji odstotek mišične mase in malo večja masa. Pri drugem so rezultati podobni, razlika je le v telesni masi in večji razliki pri nekaterih parametrih, in sicer: masa se je zmanjšala za približno tri kilograme, širina povprečja kožnih gub se je zmanjšala za petnajst odstotkov, delež maščob-nega tkiva za odstotek in pol ter odstotek višja vrednost deleža mišične mase. Predvsem sta oba napredovala v agilnosti, premagovala sta težke in koordinac^sko zahtevne vaje, katerih večina je vsebovala tudi element ravnotežja. Želeli smo, da bi telesno vadbo predstavili na drugačen način, da bi videla, da beseda fitnes ne pomeni le prelaganje uteži, ponavljanje suhoparnih vaj in pridobivanje izključno mišične mase. Fitnes je prostor, kjer je treba poskrbeti za čim več motoričnih sposobnosti in veliko različnih lokomotornih nalog. Taki treningi morajo biti baza, ki jo človek lahko uporablja v vsakodnevnem življenju, naj bo to v službi, prostem času, športnem udejstvo-vanju ali pri igri z otroki. Upamo, da smo nekaj te filozofije prenesli. O vadbi sta povedala naslednje. Nina: Na natečaj za športno preobrazbo sem se prijavila zato, ker sem po porodu le stežka našla čas za športno aktivnost. Posledično se je moč mojih mišic zmanjšala, prav tako tudi vzdržljivost. Tudi zunanja podoba ni bila več takšna kot pred porodom. Ker sem bila pred porodom zelo aktivna, sem si želela s strokovno pomočjo postati ponovno fit. Z osebnima trenerjema Igorjem in Rokom smo vadili tri krat na teden. Poleg programa vadbe sem prejela tudi osebni jedilnik. Po prvih meritvah sestave telesa smo se lotili dela. Vadba je bila sestavljena iz ogrevanja, po navadi teka ali kolesarjenja, ter vaj za izboljšanje mišične moči, ravnotežja in koordinac^e. Zaradi raznolikosti, inovativnosti in kreativnosti Igorja in Roka v štirih mesecih športne preobrazbe vadba niti enkrat ni bila dolgočasna. Vedno znova sem bila presenečena, na kako preprost način sta dodala vaji, ki sem jo že poznala, nov element, ki je zahteval bodisi moč bodisi vzdržljivost. Glede na moje želje je bila vadba usmerjena v »ženske« problematične predele, v mojem primeru je bil to ponosečniški trebušček. In na moje veliko veselje sem v času preobrazbe spet pridobila trebušček, kakršnega sem imela pred nosečnostjo. Vadba ni bila vedno enostavna, včasih pravzaprav prav naporna, ampak motivac^a, dobra glasba in pr^eten ambient so mi vedno dali novo energ^o. Učinke športne preobrazbe sem dejansko začela čutiti še prav kmalu. Največja razlika pa je bila opazna med zimskimi športi, t. j. bordanjem. Na moje presenečenje nisem imela nobenih težav ne z ravnotežjem ne z utrujenimi nogami. Športna preobrazba je bila zame nadvse uspešna, saj sem postala fit in izgubila kilograme, ki sem se jih po porodu zaman skušala otresti. Z jedilnikom, ki je zahteval pet obrokov na dan, sem vnesla red v prehrano, ki ga skušam vzdrževati. Z vadbo v Studio Forte bom s velikim veseljem nadaljevala, in sicer prepričala me je • STUDIO V FORTE V SOBOTO, 14. 4. OD 11 URE NAPREJ, VAS VABIMO NA BREZPLAČNE MINI OBRAZNE NEGE Rezervacije sprejemamo na telefon 051 77 04 77 ali preko e-pošte: info@studioforte.si Brigadirska 12, Vrhnika - Verd www.studioforte.si r ^ popust pri nakupu izdelkov Sothvs- 7 K vadba H.I.T., prek katere bom lahko vzdrževala pridobljeno moč in vzdržljivost. Da bom nadaljevala vadbo v Studiu Forte, pa me je prepričala tudi strokovnost in pr^aznost vseh za- poslenih, katerim se iskreno zahvaljujem za vse lepe urice v štirih mesecih. - Hvala! Tine: Od oktobra do februarja sem preživljal tri večere na teden v najboljši športni družbi. Čeprav se, iskreno povedano, mojega štirimesečnega vodenega procesa krepitve mišic, športnega duha in krotenja za to potrebne trme pred začetkom nisem posebej veselil, sem mnenje o tovrstnem početju hitro spremenil. Studio Forte ni fitnes studio. Studio Forte ni center za rekreacijo, ni prostor, kjer potekajo skupinske vadbe, masaže in vsevrstna lepotičenja. Studio Forte je mnogo več! Če bi ga moral poimenovati sam, bi izbral naslednje: Studio Forte - oaza za športne zanesenjake in tiste, ki bi to radi postali; z družinskim vzdušjem, obilico znanja ter občutkom za posameznika. Lahko me držite za besedo - pozabite na fitnes centre z imeni ptic roparic ali divjih afriških mačk. V Studiu Forte boste našli točno tisto, kar želite, potrebujete. Pa še savno! Igor (mojosebnitrener). Maja (vedno-jevseprfektnourejeno), Mateja (multipraktik), Rok (jejmozdravotudizalepemišice), Mojca (vr-tipedalainpumpajtelo) ter Mojca (jogajezakon) - Hvala za čudovito izkušnjo! Zakaj na obrazno nego Sothys v Studio Forte? Kozmetika Sothys je svetovno priznana kozmetična znamka, ki je v svetu prisotna že od leta 1946, danes pa jo poznajo v več kot 100 državah. Prilagojena je izpolnjevanju potreb najzahtevnejših wellness in SpA-centrov ter boljših kozmetičnih salonov, saj ponuja širok izbor neg obraza in telesa ter proizvodov za ličenje. Primerna je za vse tipe kože, saj glede na to pazljivo izberemo in uporabimo tiste preparate, ki so za vsako stranko najprimernejši. Od osnovne nege se razlikuje predvsem v tem, da uporabljamo tudi serume in ampule, s čimer pripomoremo k nadaljnji izboljšavi stanja. V salonu Studia Forte lahko izbirate med osnovno nego obraza, sezonsko nego obraza ter negama obraza hydraoptimal in collage-ne hyaluronique (anti age). Ljudje smo si po naravi različni in tudi naša koža ima svoje značilnosti, zato ni vsaka nega primerna za vsakogar. Osnovna nega obraza je najprimernejša za tiste, ki imate problematično oziroma mastno kožo. Za to se največkrat odločbo mlajše ženske, ker še ne potrebujejo intenzivne nege. Deluje na odstranjevanju lojnatih nečistoč in intenzivnem luščenju kot rezultatu delovanja salicilne kisline. Tako pridobite zdrav ten ter svežo in zdravo kožo. Če želite osnovno nego obraza z manjšo spremembo, bo sezonska nega ravno prava. Temelji na sestavinah vanilje in karamele, ki koži vrneta s^aj in vlago. Nega vsebuje odstranitev make upa, biološki piling, masažo z masažno kremo Vanilla delight, nanos va-niljeve maske peel-off in nego s staljeno karamelo. Sestavine sezonske nege se menjajo glede na letni čas, primerna pa je za vse tipe kože, razen za mastno. Najpogostejši negi, ki ju izvajamo v našem salonu, sta negi obraza hydraoptimal in collage-ne hyaluronique (anti age). Nega obraza hydraoptimal je primerna za ženske od 23. leta dalje. Namenjena je tistim, ki imajo izsušeno, hrapavo in neprožno kožo, ali pa kot zaščita pred izsušitv^o, ki jo povzročajo mraz, veter in suh zrak pozimi ter sonce poleti. Nega obraza collagene hyaluronique (anti age) pa je primerna za ženske od 30. leta dalje. Podoba vaše kože zaradi vpliva okolja in slabih življenjskih navad, ki povečujejo vidne znake staranja kože, ne izraža vaših resničnih let. Zato je kozmetična hiša Sothys oblikovala prvo intenzivno nego proti staranju, prilagojeno resnični starosti vaše kože. Profesionalna nega v kombinac^i z domačo nego z izdelki Sothys večinoma privede do dobrih rezultatov in nato nega ni več potrebna tako pogosto. Vsaj enkrat na mesec priporočamo profesionalno nego v salonu, vse pa je odvisno tudi od stanja kože. Najbolj je zaželeno, da se salon obišče spomladi in jeseni. Spomladi se koža nahrani po mrzli zimi, jeseni pa se pripravi na zimo. Ne zanemarimo nadaljnje nege doma, saj le tako lahko vzdržujemo stanje po salonski profesionalni negi ter na splošno dosežemo boljše stanje kože in zaščito pred zunanjimi vplivi. Vse ste tako 14. aprila 2012 lepo vabljene v Studio Forte na brezplačne mini obrazne nege in svetovanje. Termin si je treba rezervirati na telefonski številki 051 770 477 ali po elektronski pošti info@studioforte.si. (oglasno sporočilo) 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 53 i!r ^ ^ ^ Tir EUROTON \ ^KGlJ^ Ü0 razproüaie zalog. 9510 - moška 9550 - ženska JAKNA SOFT SHELL 95% Poliester/ 5% Spandex 300 g/m^ S-3XL J53,04-€ 34,80 € 9512 - moška 9552 - ženska MOŠKA JAKNA S KAPUCO SOFT SHELL 95% Poliester/ 5% Spandex 300 g/m^ S-3XL ■ Temno Thunder LJ Tsejavi: 67,44 € ^f"'""' ^ RUSSELL_. I [ COLLECTION H GH.DAN (^sSl FRUm^OOM. Ostala pestra ponudba in veljavni ceniki se nahajajo na spletni strani www.euroton.si/tekstil EUROTON D.O.O. Cesta v Mestni Log 90, 1000 Ljubljana (nahajamo sem v bližini glavne pošte in Interspar-ja) Tel.: 01 / 200 26 50 e-mail: info@euroton.si www.euroton.si VRHNIKA Aviotrade, d,o,o,, Vrhnika, Sinja Gorica 11, Vrhnilta. tel.:Ol 750 51 99, www,avtotrade-3Í 40% NA MENJAVO IN CENTRIRANJE PNEVMATIK VOZILA VSEM ZNAMK + BREZPLAČEN PUEGLED 30 KONTROLNIH TOČK 28,80€ - POPUST =17,30€ s kuponom vnm priiniinio 4C% popusta nn mumjHvo In centriranje pntívmHtlk. hhrati pa vam vozilo šv br«£[Hftino i^rcelulanio! Potrebno jc preclhutlno naroiilo ]>rcko tcJefona in un kupun vUJa ^a uno viuitu. V primüru menjave pnevniatik in KniriraitJ^i ^o potrebna dopJafiia za: lahka üoütavna In terenska v«2lla Mta plaiilifa plattSfa nncl it** plattSfa tvrei sredinske oilfirtlne 30f,Tudl na vsa nuSicra tJcFpjailla^aj^ prj^dino t>D|>u$^)Klja velja (jojO.4.20IJ^__ NAGRADNA IGRA facebook Klikni Irke it! In morda boš izžreban! 15.4. izberemo srečneža, ki bo prejel brezplačno zunanje pranje vozila! v ^ i' A^ Rdeča Modra 54 NAŠ ČASOPIS Oglasi 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si OTROČJE LAHKA ODLOČITEV RENAULT MEGANE GENERATION Z BOGATO OPREMO ŽE ZA 11.290 € + IZJEMNE PONUDBE NA OSTALIH VOZILIH ETABS ET 6 VARNOSTNIH BLAZIN eT potovalni računalnik bT regulator in omejevalnik HITROSTI eT klimatska naprava ET RADIO CD MP3 Z UPRAVLJALNIKOM OB VOLANU www.renault.si 41 KI letaki! ^hi 80.000 km U samo do konca marca! Nekatere odločitve so lahke. Ne zamudite odlične ponudbe Renault z izjemnimi prihranki. Stopite do najbližjega Renault salona zdaj, razmišljali boste kasneje. In zadovoljni boste! Renault priporoča [ PORABA PRI MEŠANEM CIKLU 4,4-6,8l/100km. EMISIJE CO2 115 -157g/km AVTOHISA Ljubljana ,iJ=a AVTOHIŠA MALGAJ d.0.0., Tržaška c.108,1000 Ljubljana, Prodaja novih vozil Tel.: 01/20 00 550, Prodaja rabljenih vozil Tel.: 01/20 00 560, Servis Tel.: 01/20 00 570, E-mall: info@malgaj.com. Odprto od pon. do pet. od 8.00 do 19.00, sob. od 8.00 do 13.00, nedelja zaprto, www.malgaj.com DELOVNATERAPIJA na domu in PRIPOMOČKI ZASAMOSTOJNEJŠE ŽIVLJENJE REHA' Nataša Ogrin Jurjevič dipl. dt. 040 656 002 Simon Jurjevič dipl. ing. str. 040 345 278 Sinja Gorica 22 'DDM 1360Vrhnika reha.dom@siol.net v v NAS ČASOPIS prebira 35 tisoč občanov občin: Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer.« BLIŽA SE ČAS VIHARJEV, TOČ IN OSTALIH VREMENSKIH NEVŠEČNOSTI. V zavarovalnem centru vam vse na enem mestu nudimo izbiro avtomobilskih in premoženjskih zavarovanj zavarovalnic: TRIGLAV, MARIBOR, TILIA IN GENERALI POKLIČITE TERENSKEGA ZASTOPNIKA NA TELEFON 041/770-324 IN OGLASIMO SE PRI VAS, TER NAREDIMO ZAVAROVANJE ZA VAŠ AVTO, TER ZAVAROVANJE ZA HIŠO, STANOVANJE, OPREMO ZA RIZIKE VIHARJA, TOČE, POPLAV IN OSTALIH NEVARNOSTI. ZAVAROVALNI ^^^'^^KEPonudbf Nahajamo se na Vrhniki, na Robovi cesti 6, v drugem nadstropju TC Mercator. Tel.: 01/75 07 610 GSM: 041 770 324 e-pošta: zavarovalni.center@siol.net Delovni čas: Pon.-čet. : 8 do11. ure in od 15. do18. ure Pet. : 8. do11. ure OPTIK & OČESNA ORDINACIJA JELOVČAN VRHNIKA STARA CESTA 5 T: 01/755 61 05 WWW.OPTIK-TELOVCAN.COM 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 55 I__I Vabimo vas na predstavitev Œssm ogrevalne tehnike Buderus n I—I J I__I ë ë ] I § s i - § J VRHNIKA Tržaška cesta parkirišče med vrtcem in igriščem sreda 4.4.2012 10.00-17.00 I__I BOROVNICA parkirišče pred trgovino Jurček TUŠ četrtek 5.4.2012 10.00-17.00 www.ad1?ne.si I__I kotli na drva lesno uplinjevalni kotli kotli na pelete toplozracni kamini solarni sistemi toplotne črpalke plinski kotli oljni kotli r -i AD-linija Andrej Drašler s.p. Ljubljanska cesta 19 1353 Borovnica 041 254 848 Enota mere Cena v FUR z DDV 1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev 4,51 % strani 225,34 ^ strani 450,68 cela stran 901,35 zahvale 67,60 PONUDBA, OB KATERI OSTANETE BREZ BESED! CITROËN C3 PICASSO CITROËN C4 PICASSO CITROËN RERLINGO >panoramska steklena streha >avtomatska klimatska naprava >avdio sistem z MP3 predvajalnikom skupni prihranek do 3.650 €_ z upoštevanimi 500 € popusta v primeru financiranja > panoramska steklena streha >avtomatska klimatska naprava >sistem za pomoč pri parkiranju zadaj skupni prihranek do 4.900 €_ z upoštevanimi 1.000 € popusta v primeru financiranja >drsna vrata > klimatska naprava >avdio sistem z MP3 predvajalnikom skupni prihranek do 4.445 €_ z upoštevanimi 500 € popusta v primeru financiranja Za vas smo pripravili posebno ponudbo bogato opremljenih družinskih vozil, ob kateri boste ostali povsem brez besed. V marcu tako ob nakupu vozila Citroën Berlingo, Citroën C3 Picasso ali Citroën C4 Picasso lahko prihranite kar do 4.900 €. rppATivF TFrHNni fv;iF Dve leti pogodbene garancije Citrosn Financiranje Primer informativnega izraičuna finančnega leasinga Citrosn Financiranje za vozilo Citrosn C4 Picasso (Collection Hdi 110 BVM) - mesečno odplačevanje, maloprodajna cena z DDV in vključenimi popusti 19 C^ EUR, DC^ je obraičunan v obrokih, mes NOVO V NAŠI PONUDBI!!! «< A VTOPUN PLINEKS skupina m PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI U! ASFALTIRANJE - TLAKOVANJE, OSTALENIZKE GRADNJE o s.p. PETERNADLlSeKs,p, Grfldliit 17A VRHNIKA 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 57 CHEVROLET 10 let garancije 7 let garancije AvtofUŠ« - ^ SELISKARi Betajnova 16,1360 Vrhnika, tel.: 01 750 2252 www.avtohisa-seliskar.si Pooblaščeni uvoznik, prodajalec in serviservozil Chevrolet in Kia rX- Tržaška cesta 503, Brezovica 01 365 33 38 * 041 437 390 Odprto: pon - pet od 8 - 19h, sobota 8 - 15h, nedelja 8 - 13h Z več kot 30 letnimi izkušnjami vam ponujamo s tem izrezanim oglasom 30 % popust na vse žalne izdelke. Priporočamo, da oglas s popustom shranite, saj nikoli ne veste, kdaj ga boste potrebovali. Popust velja do konca leta. Mali oglasi imate vozilo, pa ne veste, kam z njim? Bi radi kupili parcelo ali oddali sobo v najem? Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa. Vsebino oglasov sporočite na 01 7506 638 ali na nascasopis@zavod-cankar.si Za vsebino in resničnost navedb v oglasu odgovarja naročnik malega oglasa. Naš časopis A GRADBENA DELA IN IZKOPI • Razniizkopi * Traktorski prevozi > Adaptacije - novogradnje • Fasade • Urejanje dvorišč • Raznih škarp • Zimsko čiščenje snega Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 418 T: 041742 018 KUPIM Kupim kmet^o ali kmetjsko zemljišče in gozd. 041 751 266. PRODAM Počitniško kočo na Veliki planini, temeljito obnovljeno na izjemni lokacji, prodam. 041 751 266. Zelo ugodno prodam dvojček, 155 m2 bivalne površine na lepi lokacji v Puščah pri Turjaku v 3. gf. Vse inštalacje so že pripeljane do objekta. Možnost dograditve po vaših željah in kompenzacje z drugo nepremičnino. To je zagotovo najugodnejša med ponudbami primerljivih nepremičnin v okolici. 041 751 266. Zelo ugodno! Gozd, travnik in pašniki, ki so zaraščeni - zanimivi zaradi lesa, čebelarstva, koče ... v k.o. Paneče, pod grebenom med Lisco in Ješivcem. Na parceli je izvir vode ter ruševina objekta, prodam. 041 751 266. Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Odšla si sama na pot neznano, kjer ni skrbi in bolečin. Za tabo ostal je le boleč spomin. ZAHVALA Po poti večnosti je odšla naša draga mama in stara mama ANTONIJA ZALOŽNIK rojena Košir (12. 6. 1930 - 16. 2. 2012) iz Setnika nad Polhovim Gradcem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in podarjene sveče. Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju Bolnice Petra Držaja, Pogrebni službi Vrhovec in pevcem. Posebno zahvalo pa namenjamo župnikoma Bogdanu Oražmu in dr. Stanku Gerjolju za lepo opravljen cerkveni pogrebni obred. Hvala tudi vsem tistim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Njeni domači Setnik, februar 2012 Ti 3 ■■n ASM DEBEVEC Iiv»liv«ti: nlai liiapa, gr^ibnajana, ralada abjaltai^-nnjinli dnrttt, »irliliilt, riiifBiRJh pitf,^ iidfli»! iiMlaidaiMift feitaik prliijBUHkitsa liiifltEiiKfa, ladana«, irazniEa, pBflikDWllBlCí,... hlper prtvozB vkUnCiiD 1 dabiva f rUkfliillinatBrlihTV knaM privazp Htili Mtpk litll oimSilla AiH^nmE-^u Urš- luil^aa avT. ipMitTa^-am^ ■il KAMNOSEŠTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE 03K03B - NAOR03NI SPOMENIKI Delničar d.o.o.,sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mall: marko.dolnlcar@siol.net ^H^ POGREBNE STORITVE ^p ANTON VRHOVEC 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 ® 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene in mame LJUDMILE PEZDIR Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, v dober namen ali za svete maše, ter se v tako velikem številu poslovili od naše mame. Posebej se zahvaljujemo dr. Danici Rotar - Pavlič za dolgoletno spremljanje v mamini bolezni, gospodu župniku Janezu Mihelčiču ter duhovnikoma gospodu Blažu Gregorcu in gospodu Matjažu Ambrožiču za lep pogrebni obred, gospodu Mihu Rusu za prebrane besede slovesa in pogrebni službi Pie-ta, trobentaču in pevcem kvarteta Raskovec za občuteno zapete pesmi. Iskrena hvala vsem, ki se naše drage mame in tudi nas spominjate v molitvi. Mož Ivan in hčerka Majda z družino Brezovica, Vrhnika, marec 2012 58 NAŠ ČASOPIS Oglasi 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ustvaril si nas zase, Gospod, in naše srce je nemirno, dokler se ne spočne v Tebi. (sv. Avguštin) Od nas se je poslovil LOVRO KOZJEK 1927-2012 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sv maše, cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Njegovi domači Polhov Gradec, februar 2012 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo v naših srcih za vedno ostal. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice JUL^ANE KUNC (roj. Umek) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prjateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi g. župniku Blažu Gregorcu, pevcem in pogrebni službi za opravljen pogrebni obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni Sinja Gorica, februar 2012 Ni res, pa je. Tiho tiho se je poslovila naša babi Vida. Za njo bodo ostali spomini, ki ne ugasnejo nikoli. V 83. letu življenja nas je zapustila naša babi VIDA JERINA 3. 6. 1929-23. 2. 2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prjateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Sin Vojko z Milanko, sestra Tina, vnukinja Ines z Matejem, vnuk Peter s Tinkaro in pravnuk Žiga Vrhnika, februar 2012 ZAHVALA FRANCKA ZALAR 1923-2012 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prjateljem in znancem, članom Društva invalidov Vrhnika in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi osebju Doma upokojencev Vrhnika. Vsi njeni Veš, da je vse tako, kot je bilo; v vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, v besedah naših, da, celo v sanjah ^ Le da korak se tvoj nič več ne sliši. (J. Medvešek) ZAHVALA V 74. letu starosti nas je 13. februarja po težki bolezni zapustila naša draga mama TEREZIJA KUMAR , roj. Pintar 27. 11. 1937-13. 2. 2012 z Dobrove Iskrena hvala vsem sorodnikom, prjateljem, sosedom in nekdanjim sodelavcem, ki ste ji v času njene težke bolezni stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo tudi župniku g. Golobu za lep obred in prjazne besede. Vsi njeni Dobrova, marec 2012 V miru si zaspala, nas v tišini zapustila, ljubezen in spomin nate sta ostala, hvala ti za vse, kar si nam dala. ZAHVALA V 75. letu starosti se je od nas poslovila PAVLA WEISS rojena Knapič, 1937-2012 Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in sestre se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prjateljem za izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo za pomoč patronažni sestri Klari in ga. Damjani za jutranjo nego na domu, gospodu kaplanu Alešu Pečavarju za opravljen obred, Neji za poslovilne besede, Pogrebni službi Vrhovec in pevcem. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Verd, februar 2012 ZAHVALA Ob nepričakovanem in hitrem slovesu od moža, sina, vnuka in brata HENRIKA SEČNIKA (1971-2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prjateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Vrhovec, šentjoškim pevcem, župnikoma Andreju Severju, Jožetu Kovačiču in patru Marjanu Čudnu. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Brigita, mami Danica, mama Slavka, brat Vili, sestre Erika, Alenka in Katja z družinami Suhi Dol, marec 2012 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka MIHAELA UMEKA 1940-2012 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče, za izrečeno sožalje. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in vsem tistim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi V SLOVO Nepričakovano in prezgodaj nas je 14. februarja 2012 zapustil MOMIR ARSIČ 1951-2012 Pokopan je bil 17. februarja 2012 v rodni vasici Bracevac, Srbja. Ostala je praznina, ki zelo boli. Družina Arsic Vrhnika, marec 2012 Malo pred začetkom letošnje pomladi je na nove poti odšla naša mama ANTON^A REPAR (roj. Juha, 1919) z Laz pri Borovnici. Hvala vsem sorodnikom, prjateljem in znancem za čas, ki ste ga preživeli z njo, saj ji je to veliko pomenilo. Hvala za izrečena sožalja in ponujeno pomoč ob njenem slovesu z zemeljskih steza. Hvala župniku g. Janezu Šilarju za večletno obiskovanje, vzpodbudo in tolažbo - vedno se je veselila prvih petkov. Hvala zdravnici dr. Mundovi za redno spremljanje v maminih boleznih. Hvala vsem sodelujočim pri pogrebni slovesnosti. Ne bodimo žalostni, veselimo se ponovnega snidenja z njo. f% t __ * Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je ... ZAHVALA V 82. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenila naša draga mama, babica in prababica JOŽEFA LEVC, roj. OBLAK 17. 3. 1930-7. 3. 2012 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prjateljicam ter nekdanjim sodelavkam za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se sostanovalcem in celotnemu osebju Doma upokojencev Vrhnika za skrbno nego, pomoč in nežnosti v času njenega bivanja v domu ter posredovano pisno sožalje. Hvala gospodu župniku Blažu Gregorcu za lepo in sočutno opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem kvarteta Grm, trobentaču Robju in pogrebni službi Vrhovec. Zahvala je namenjena tudi Društvu upokojencev Vrhnika ter Cvetličarni Jani z Vrhnike in Cvetličarni Šimenc iz Ljubljane za izdelavo unikatnih cvetličnih vencev in aranžmajev. Posebno zahvalo izrekamo vsem znancem, ki ste mamo Jožefo pogosto obiskovali v Domu upokojencev Vrhnika in ji z vedrimi pogovori lepšali dneve življenja, in tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni poti k večnemu počitku. Žalujoči: hčerka Mariča z možem Brankom, hčerka Jana z možem Franc^em, vnukinja Karmen, vnukinja Tadeja z možem Mihom, vnuka Tomaž in Miha ter pravnuki Matic, Ira, Blaž, Anže in Eva Verd, marec 2012 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 59 NEKAJ STORITI , RABOTATI Križanka »Pomlad« Pravilno izpolnjene križanke pošljite na naslov uredništva najkasneje do 15. aprila. Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo izžrebali prejemnike 9 knjižnih nagrad in 5 majic Našega časopisa. Naslov uredništva: Naš časopis - »Nagradna križanka« Tržaška cesta 9 1360 Vrhnika Nagrajenci prejšnje križanke (pokrovitelj Otroški butik Balonček jim poklanja bone v vrednosti 20 evrov): Vsem nagrajencem čestitamo, obenem pa jih prosimo, naj na uredništvo čim prej (lahko tudi po elektronski pošti) pošljejo davčno številko. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ra 18 19 20 21 22 23 m 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 m 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 SIMETRIČNA KRIŽANKA sestavil: Peter Udir VODORAVNO: 1. kar kaj obdaja, obkroža; 6. britanski igralec (Richard, 1925-1984); 12. prašič; 14, francoski komediograf (Jean-Baptiste Poquelin, 1622-1673); 15. razvpit, zloglasen človek; 17. vodopad; 18. lasni nadomestek, ki pokrije moško plešo; 19. igra s kartami; 21. sedma grška črka; 22. obrat za izdelovanje nožev; 24, skupina hitro si sledečih strelov iz avtomatskega orožja; 26. pisec lirskih pesmi; 27. mesto na koncu Boke Kotorske v Črni gori; 28. svoboden najemnik zemlje pri starih Rimljanih; 29. velika ptica Južne in Srednje Amerike z velikim pisanim kljimom; 30. letovišče v Švici; 31. uslužbenec na carini; 33. slovenski skladatelj (Soss); 34, prizorišče, borišče; 36, zvezna država v SV Indiji; 38. vdolbina v steni; 40. le-topiska; 42. velika natančnost; 44. kirurška igla s trirobo konico za odvzemanje telesnih tekočin iz telesnih votlin; 45. Vergilova znamenita pesnitev; 46. akontacija; NAVPIČNO: 1. oprtnica; 2. dolgoletna življenjska spremljevalka Adolfa Hitlerja (Eva); 3. točka, ki deli daljico na dva enaka dela; 4. sredstvo za osvežitev; 5. lesen zamašek za sode; 6. slovenski režiser (Šprajc, 1947-1998); 7. Lojze Ude; 8, manjša zver iz družine mačk; 9, ženska, ki se ukvarja z vzpostavljanjem zvez med telefonskimi vodi; 10. orač, kmet; 11. država v Himalaji; 13. poldrag kamen svetlo rumene barve; 14. enota za merjenje; 16. oklepno bojno vozilo; 20. preprosta risba, risarski osnutek; 23, švicarsko smučarsko središče; 25, nekdanji bolgarski premier (Georgij); 27. nekdanji slovenski alpski smučar (Jože); 28. pozitivno naelektren ion; 29. jezero v Etiopiji; 30. največji italijanski pesnik (Alighieri); 31. stot; 32. obrski vladar; 35. ljudstvo iste barve kože; 37. Rdeči planet; 39, južnoameriška kukavica z grbastun kljimom; 41, rimska boginja jeze; 43. osebni dohodek; NAS ČASOPIS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. V. d. urednika: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medlih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 67,60 evra 60 NAŠ ČASOPIS Oglasi 26. marec 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si D I I reganjamo zimo SiOL INTERNET-^ TV TELEFON JA Nokia CH 5I.I/IP ............... * Sklenitev novega naročniškega razmerja na pakete 45/77 ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev. 1 r- Alcatel IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ir................ * Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev Sklepanje novih naročniških razmerij in podaljšanje obstoječih za Telekom Slovenije d.d e@ TelekomSIoveniie • Pooblaščeni Drodaialec meg(g)phone TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | meqa.phone@siol.net RAČUNALNIŠTVO • SEDVI« Kupon za 5% popust na servisne Molek servis, Vrtnarija 3, Vrhnika E: prodaja@moLekservis.com