AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8,. 0., WEDNESDAY MORNING, JULY 20, 1949 LETO LI.—VOL. LI. I Z SLOVENIJE V MIRNU je pribežala v Italijo cela družina. Imeli so njivo tik ob meji. Ko se je straža nekoliko odmaknila, sta starša kar vrgla otroke preko žične ograje in sama skočila čez. Doma so pustili vse kakor je bilo: živino, pridelke in vse drugo. SABOTAŽNIH DEJANJ je vedno več v titovini. Sabotaža se čuti v tovarnah, na železnicah in v avtomobilskem prometu. NA MEJI UMRLA. — Jugoslovanski stražniki, ki so sedaj pribežali čez 'mejo, vedo povedati, da so straže na meji v maju obstrelile Marijo Legiša doma iz'Jamelj na Krasu, še živa se je zavlekla za nek grm in tam umirala poldrug dan. SREDNJA VAS V BOHINJU vsa pogorela. Iz Bohinja pišejo, da je pogorela Srednja vas. kjer je sedež župnije in občine. Pogorelo je preko sto hiš. IZ SOLKANA je na nepojasnjen način izginil komandant OZNE. PISMO IZ PRIMORSKE. — Oprosti, da Ti pišem na star trd papir, ki je ležal že leta in leta na omari, preležal tam vso vojsko. Sedaj ga moram uporabiti za pismo. Ni drugega, pa mi je tnlrn favlrn rln ' *pipgp' zavrgla rdeče oznanjevalce nove svobode. Povedala si vsakemu v obraz kaj misliš in kako sodiš. Tega ne bi smela. Resnice niso prenesli. Takrat si postala zločinka, izdajalka in sovražnica naroda. . . EDW. BRIAVERMAN Mr. Edward Braverman je bil imenovan za načelnnika odboru tujejezičnega časopisja pri delovanju v kampanji zbiranja v Community sklad. Mr. Braverman je star 44 let in je bil zadnjih 22 let uiposlen Direktno iz Washington STEPHEN M. YOUNG Confressman-at-Larre of Ohio Dvojna naloga v enem Istočasno ko naš narod uporablja bilijone, da bi imeli našo oboroženo silo v primerni pripravljenosti in bili zmožni odbiti vsako sovjetsko agresijo, moramo tudi izgrajevati našo socijalno in gospodarsko moč. Mi moramo stalno dokazovati, da so življenjske razmere v demokraciji bolj izdrave, da so ljudje bolj izobraženi, da imajo bolje zavarovano življenje in bolj urejene razmere kot pod diktaturo. Dvomljivo upanje Med vojno, ko je bila Sovjetska Zveza naš zaveznik, smo ji posodili 86 trgovskih ladij. Kongresniki in naša vlada skušajo na vse načine da bi dobili te ladje sedaj nazaj, ker je posojilna daba davno minila. Kongresnik Hays, demokrat iz Ohio je vprašal uradnika State De-partmenta kaj vendar vlada dela, da bi se nam te ladje že vendar vrnile. Uradnik je v zadregi odgovoril: “Upamo, da bomo dobili te ladje zapet nazaj, a smatramo, da je to upanje kar brezupno.” Telefone na farme Sele nekako polovico naših JANKOVIČ BO ZA NEKAJ DNI IGRAL V CEDAR POINT Cedar Point, 0. — Clevelandski “kralj polke,” Frankie Jankovič, bo s svojim orkestrom od 18. do 24. julija igral v Cedar Point-u. Ta orkester bo igral vsak dan v prostorni plesni dvorani v Cedar Pointu, kjer je vsak večer zbrana lepa družba plesalcev. Mojster Jankovič bo že gledal, da bo dobila slovenska melodija v Cedar Pointu svoj delež. Kdor bo je dni obiskal jezersko kopališče Cedar Point, naj stopi tudi v plesno dvorano, da bo slišal slovenske polke in valčke. -------o—,---- Katoliški kongres v Berlinu Berlin, Nemčija. — Nemški katoliki so nastopili v impozantni manifestaciji za svojo vero in sv. Očeta. Nad 40,000 ljudi je prisostvovalo slovesni maši na prostem in poslušalo papežev govor, ki ga je prenašal radio. Cela slovesnost je bila na olimpijskem stadiju in vodil jo je kardinal - škof Praising. Papež je v svojem govoru rekel, da je sedanja usoda Berlina, slika kako iz-gleda družba, če v njej ne vladajo božji zakoni. Bodočnost je v božjih rokah. Vsi se obrnimo k Bogu, je pozival sv. Piknik za begunce vseh katoliških skupin V soboto, dne 23. julija bo priredil sprejemni odbor Catholic Resettlement Council družabni sestanek in piknik za vse katoliške ljudi, ki so zadnji Čas dospeli iz Evrope v Cleveland in njihove sponzorje, sorodnike in prijatelje. Sestanek ima namen, da se novi A-merikanlci bolje spoznajo s svojimi tukajšnjimi prijatelji in se vpeljejo v našo pisano družbo raznih narodnosti. Na pikniku bo petje, godba, narodni šaljivi prizori. Sestanek organizira pod vodstwm Mnsgr. Albert Murphy-ja sprejemni odbor za nove naseljence, ki mu predseduje Mrs. Smith, Slovence pa v njem zastopa Mr. Anton Grdina. Tudi naši slovenski begunci so vabljeni, da se udeleže s svojimi sponzorji skupno. — Prostor, kjer se bo vršilo srečanje, se nahaja na: 4646 E. 71 St. Ta cesta se začne na Broadwayu in, E. 71 Street. Z avtomobili vozite po 71 cesti kakor se vozite kadar ste na potu v Barberton, po cesti št. 21, kar je nadaljevanje ceste 71. Pri zgoraj omenjeni številki 4646 zavijte na desno. Ne bo teško dcepeti tja. Začetek bo ob 2. uri popoldne. Za begunce, bilo odrasle alTotroke bo vse prosto. Sponzorji bodo plačali dolar za vstop. Prihodnjo nedeljo bo lep program v Kulturnem vrtu Že je bilo poročano, da bo v nedeljo v našem Kulturnem vrtu velika kulturna letna manifestacija, takowani — “ONE WORLD DAY.” Več narodnostnih skupin bo proizvajalo svoje plese in pesmi. Mr. R. Hopkins, nekdanji mestni manager v Clevelandu, bo govornik na tej slavnosti. Omenjeni je bil začetnik Kulturnega vrta in ima velike zasluge, da so se narodnosti zavzele za to lepo našo ustanovo. Slovenci smo letos prireditelji in gostitelji drugih narodnosti. Bilo bi lepo in. potrebno, da nas bo res veliko tam. Mrs. Lewis Phillips je predsednica ženskega ■odbora, Mrs. Frank Mervar pa predsednica gostiteljskega odbora. Governer Frank Lausche in župan Thomas Burke bosta po-počastila prireditev s svojim o-biskom, če 'bo le možno. Narodne noše vseh skupin, ki so zastopane v kulturnih vrtovih, bodo nastopile. \ Slovenski program bosta vodila Mr. Anton Grdina in Mrs. Frank Mervar. Program naše skupine bo posvečen počastitvi misijonarja -škofa Friderika Barage, čigar kip so postavili Slovenci v Kulturni vrt v septembru 1. 1935. Sopran solo bo pela Miss Frances Adler, na harmoniko Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice Rt v. Tomc odšel— V pondeljek zvečer se je odpeljal nazaj na Puerto Rico ' ljubeznivi slovenski duhovnik Rev. Alojzij Tomc. V Clevelandu se je nahajal nekaj dni kot gost Msgr. B. J. Ponikvarja. Njegovi ožji rojaki Bločani so mu priredili zadnji teden prijetno odhodnko v hiši spoštovane družine Otoničar na 66. cesti. Rev. Tomcu želimo srečno pot in na zopetno svidenje. Zanimive »like— 'Na lepem Grdinovem vrtu, 17010 Lake Shore Blvd., bo kazal nocoj Mr. Grdina lepe in zanimive premikajoče slike. Oskrbnik Frank Matoh bo skrbel, da bo imel vsak dober sedež, na stolu ali pa na mehki trati. Vsak je prijazno vabljen k tej predstavi. Pozdravi » Koroške— Pisatelj Karl Mausar naroča iskrene pozdrave vsem Slovencem širom sveta. Se vedno se nahaja v taborišču Spittal na Koroškem. Obisk iz Penna. — Iz Forest City, Pa., sta obiskali Cleveland Mrs. Ana Ko-min in Mrs. Mary Telban. Ustavili sta se tukaj na potu iz Le-monta. Mrs. Telban je že odšla domov, Mrs. Komin ostane mmt denar ga ne* dobimo. KAKO- SEM TI BRANILA. — Živo se spomnim kako sem Ti branila in Te za božjo voljo prosila, da ne hodi v tujino. Ti si bila trdna, meni si se zdela trmasta in skrivnostna, čeprav se mi je zdelo, da se Ti trga srce ob slovesu, nisem mogla razumeti čemu greš na pot v tujino. Vedela sem, da imaš dom rada. Med grmenjem topov v prvi svetovni vojni sva bili rojeni. Spomnim se kako si skakala in se veselila, ko so prišli ljudje, ki so se imenovali osvoboditelji in mi smo mislili, da so res. In so govorili, da prinašajo svobodo in blagostanje in mir. Ti si skakala in 3e veselila. RAZOČARANJE. — Bistro Tvoje uho pa je prvo med nami slišalo, da so bili ti glasovi le prevara. Ti si naredila kratek račun. Takoj in popolnoma si NOVI GROBOVI Mr. Braverman. Vsi uredniki tujejezičnih časopisov so člani tega odbora in vsi so obljubili, da bodo sodelovali v kampanji za zbiranje v Community sklad. •o Trt m dan Nekdo nam je svetoval, naj ne tituliramo Jankota več z “rdečim,” ampak da naj ostanemo pri šarži, ki so mu jo dali po zaslugi pisatelja Ademi-ka v Ljubljani, namreč: krasni Janko. Lahko tudi dodamo — “pre,” da bo bolj počaščen. Pa bomo, ker pri nas zelo radi postrežemo s takimi poklomi. » * » Bogve, če kaj grize ongavo Žosi, ker ni bila povabljena na oglede v Titovino, kakor so bili Ademik, Kuhel m prekrasni Janko. Žosi bi tudi zaslužila kakšno vožnjo po luftu, čeprav jo je nekaj funtov več krog sebe. « » » Nick Spetič Danes zjutraj je umrl v Polyclinic bolnišnici dobno znani mlakar Nick Špelič, ki je živel na 6210 White Ave. Pogreb o-skrbuje Želetov pogrebni zavod na 6502 St. Clair Ave. Podrobnosti o pokojnem in njegovem pogrebu bomo idbjavfli jutri. Mary Dolšak Po daljši bolezni je preminila na svojem domu na 444 E. 158 St. Mary Dolšak, rojena Zupančič, stara 36 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, ki je zaposlen kot mlekar pri Mayflower Dairy, sina Donalda, starše Franka in Marijo, oba rojena v vasi Pristava, fara Višnja gora na Dolenjskem, brata Josepha in več sorodnikov. — Pokojna je bila rojena v Pueblo, Colo. Družina je prišla v Cleveland pred 20 leti. Bila je članica društva Stragglers št. 614 SNPJ, SŽZ št. 41 in Oltarnega društva. — Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:45 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebo-vzete ob 9:30 in nato na pokopališče Kalvarijo. jo- !ni, tudi tam se polomijo poljedelski stroji, tudi tam se gode nesreče in nastajajo drugi nenadni pojavi, za katere je treba nujne pomoči, nujne zveze z bližnjim zdravnikom, s trgov-ceta, z oblastjo, s pomožnimi j organizacijami. Dnevno življenje vedno bolj zahteva, da ima vsak farmar hitro in dobro zvezo, da bi micgel bii bolj deležen vseh dobrot, ki jih more dobiti v naši skuunosti. Uprava za elektrifikacijo farm bo v ta namen predložila .nove načrte zakonov, ki bi omogočili hitrejšo in cenejšo elek-trifikacijc naših farm. Vlada se ne bo sama lotila tega posla. Uprava iza elektrifikacijo bo j 2% na 36 William Kennedy, dosedanji tajnik bratstva vlakosprerone-ga osebja je postal novi pred-j sednik te velike železničarske u-1 ni j e. Mesto tajnika bo prevzel dosedanji 'podpredsednik Mac Kenzie. m rito dajala posojila po na ^!.mogel dobit; v SVojo hišo tudi, let, da bi^si mogli farmarji sa-:hla-dilnik, električno peč, tele-mi omisliti telefonsko napel ja- -n drUige moderne udobnc- Jugoslavija ne more dalje brez posojila Belgrad, Jugoslavija. — Tu kajšnji diplomatski in gospodarski opazovalci pravijo, da i Sele iz Proletarca smo zvedeli, da je “pisatelj” Lojze v Ameriki oplel in da njegovih “del” ne sprejme nobena bolj razširjena revija več. No, tudi Amerikanci vidijo, kar smo mi že davno. Hvala Proletarcu za pojasnilo. je še nikakor niso rešene z zadnjimi pogodbami, ki jih je vlada sklenila z Italijo in Veliko Britanijo. Ves Titov gospodarski načrt, pravijo, da mora propasti, če Jugoslavija ne dobi mednarodne banke. bo prinesel svojo zbirko narod- ven iz Združenih Držav Amerike in ji ne bi pusili več vstopiti. Za poskušnjo Naša administracija zelo živahno brani novi načrt tajnika za poljedelstvo Brannan-a za podpiranje farmarstva. Pravijo, da po novem načrtu ne bodo cene poljedelskih pridelkov samo zaščitene kot doslej, ne bo farmar imel samo zavarovano sedanje stanje, ampak bo ne muzike na ploščah. Morda se priglasi še kak harmonikar, da bo slovenska skupina in slika bolj pestra in živa. Prav hvaležni bi mu bili. Naj le pridejo vsi novi Slovenci, njihovi sponzorji in vsi prijatelji, 'bo koristno in prijetno. Ce bi kdo rad kaj pojasnila, naj se obrne na Mr. Anton Grdina, 1053 E. 62 St., tel. HE 2088. Umor vojaškega poveljnika v Guatemali Začetek programa v nedeljo popoldne ob 2. uri. -o- Guatemala, Srednja Amerika, — Skupina oboroženih ljudi je do smrti ustrelila poveljnika guatemalskih oboroženih sil in izginila. Prevladuje mnenje, da je umor političnega značaja. Takoj po umoru so tanki in vojaški oddelki napadli vladno palačo. Vojni avi- Scott bo odstopil -----r------ Washington. — Predsednik ijoni so obletavali prestolico te nacijonalnega odbora republik male srednjeameriške države. Naši farmarji so potrpežlji-ljudje. Menda so to edini ljudje v Ameriki, ki s takim razumevanjem potrpe tako dolgo brez telefonskih zvez, ki jih v mestih vsak smatra za samo po sebi umevno dnevno potrebo, ki mora vedno biti slehernemu na razpolago, če bo uprava za e-lektrifikalcijiOi farm sedaj izvedla ta svoj načrt, moremo tudi upati, da bodo naši mladi raje ostali na farmah. Tako bi preprečili škodljivi beg mladine s farm v mesta in v tovarne. O lojalnosti Ko beremo in sti, ki jih imajo ljudje v mestih. To je našemu farmarju treba omogočiti, da bo pridno delal za našo hrano. Ne smemo se več vrniti v čase kot so bili v letih 1930-32-, ko je bilo svinjsko mesoi po dva centa funt in žito po dva centa bušelj, ko farmarji niso mogli .plačevati svojih posojil in ne davkov. Taka doba napoveduje hiranje kanske stranke Hugh D. Scott je izjavil, da bo prihodnji mesec odstopil. V republikanski stranki je mnogo sporov glede bodoče strankine politike in zlasti volilne kampanje v letu 1950. Odstop predsednika je verjetno v zvezi s temi spori. Scott je človek bivšega predsedniškega kandidata, gover-nerja Deweya. Gre za poizkus državnega prevrata, ki ga izvaja vojska oziroma tisti del vojske, ki je proti mrtvemu poveljniku, .polkovniku Francisco Javier Arana. “Svobodna Slovenia”’ je lisi naših ljudi v Argentini. Naročite ga pri upravi Victor Martinez, 50, Buenos Aires, Argentina. Razne najnovejše svetovne vesti CHICAGO, III — Predsednik Truman je govoril na Soldiers Stadionu ogromni množici poslušalcev. Govoril je o in smirt. Farmarji ne delajo, sedanji zunanji politiki. Dal je zelo optimistično sliko. Tr-• dil je, da ima sovjetski imperij za železno zaveso veliko novih težav in zadreg. Rekel je, da demokracija zmaguje in pridobiva. Diktatorji se bodo sami sebe uničili kot so se doslej še vsi prejšnji diktatorji. Poplava laži sovjetske propagande, ki Jože in Pepca Kovač, doma iz Št. Ruperta. Prisrčno pozdravljata vse p»znance v Severni Ameriki, Kanadi, Argentini in drugod. Tudi mi jima kličemo: dobrodošla in vso srečo v novi domovini! Po pismo naj pride— lAnton Mausar, doma iz fare Dobro polje, ki živi v Clevelandu (Collnwoodu), naj se zglasi pri Louis Šuštarju na 6531 Schaefer Ave., kjer bo dobri pismo iz stare domovine. Iz Kalifornije— Iz Kalifornije je dospela Mrs. Mary Komick s sinovoma Richardom in Rudolfom. Richard bo poročen na 27. julija v cerkvi sv. Filomene. Družina je . živela sv.cje čase na 161. cesti. Kdor bi jih rad videl, jih dobi pri materi na Calcutta Ave. ker ne vedo zakaj. Njihovo prizadevanje nima cene. Administracija pravi, da če v bvviuus. j £,}] novJ Za](0n Sprejet, bi Se,V»l prejšnji U1&IBHHJ1. rupn»»« m*, m nosti j najprej poskusilo podpirati po’je nekaj časa učinkovala in presenečala, sedaj ne učinkuje raztovarjamo * novem sistemu samo nekatere'več in sama daje slabo spričevalo svojim začetnikom. . i TTi___1 _ »A__A* .VI .~ix~.ii „1 • • G o procesih proti Albertu Hissu pridelke. Menda bi začeli s in Miss Judith Coplcn, moramo krompirjem, jajci in volno. Fai-| ANKARA, Turčija. — USA tajnik za finance John W. upoštevati, da imamo na mili- marji imajo radi visoke cene'Snyder je prepotoval zapadno Evropo in je sedaj v Turčiji, j one javnih uslužbencev preko svojih pridelkov. Na drugi Konferiral je s turškimi finančniki in ekonomisti. Dalje od- širnih Združenih Držav. Vsak'strani pa se boje in ne marajo potuje Mr. Snyder v Cairo, Egipet. . .. _______________t... a. vi tik • • • Prijazen obisk— Včeraj nas je obiskal v spremstvu Mrs. Kadunc novo-mašnik g. Alojzij Hribšek. Ta teden ostane še tukaj, potem pa odide na službeno mesto v Newton, N. J. Želimo mu mnogo uspeha v novi službi 1 Dr. Thomas Burke— Včeraj popoldne je v Du-luthu umrl oče leevelandskega župana, bivši zdravnik in zelo znana osebnost v našem mestu Dr. Thomas A. Burke. Pogrebne svečanosti bodo v cerkvi Our Lady of Peace (Naše Gospe Kraljice Miru), na Shaker Blvd. Pokojni je bil 85 let star. 911 ilill LUIUnuuu IV«.« OWW..I -----o ------------ je bij na preizkušnji, vsakega j tesnih postav in pravil, ki jih Kaj Oil JI UlplUIUaUJIVi ill svayv je Ulj lltt VWHII1 *-----» — darski opazovalci pravijo, da 80 preiskali in ga pretipali gle- prinaša novi načrt. Nekateri se gospodarske težave Jugoslavi- de njegove lojalnosti, poštene boje, da bi Brannanov načrt . . >■-*-----.•---x-----zvestobe domovini. Med temi mi preveč obremenil davkoplače- lijoni je samo par dvomljvih in nezanesljivih. Ce to upšteva-mo, se bomo manj razburjali. valce na splošno. Vodje naše administracije pa verjejo vanj in pravijo, da prinaša konsu- mo, se oomo manj raauurjaii. piavijv, Ufl oa nviuir Judith Coplon pa je že taka, da mentom še več koristikot seda bi bilo najbolje, da W jo POtem nnAnwanienm nnli paovi, vv w “o— --- — “j , — sw r--—— 25 milijonskega posojila od ko bo odslužla svoja leta v je- nje podpiranje cen poljedelskih pridelkov, ki ga je izglasoval či, poslali za vedno kam daleč zadnji kongres. DETROIT. — Nenadoma je umri USA vrhovni sodnik Frank Murphy. Bil je star 69 let. V bolnici je bil komaj en teden in vsi so smatrali, da njegova bolezen ni nevarna. Murphy je bil eden najvplivnejših katolikov-lajikov v USA. Bil je edini katoliški član najvišjega sodišča. Zelo je bil znan po svojih socijalnih načelih in po delu za zaščito revnih. Poprej je bil dvakrat župan mesta Detroit, governer države Michigan, generalni governer Filipinov, vrhovni državni odvetnik in vrhovni sodnik. Bil je izvrsten kot administrator in zelo odločen zastopnik delavskih interesov. K skupni molitvi— Članice'oltarnega društva pri Mariji Vnabovzeti naj pridejo nocoj v Želetoč pogrebni zavod na 468 E. 152 St., molit za pokojno sosestro Mary Dolšak, v petek naj pa pridejo k njenemu pogrebu. — Molile bomo danes ob pol osmih izivečer. --------------o------- Le eno Beljenje imamo — poglejmo na obe strani prodno »topimo iez cesto. frM Ameriška Domovina ItMMfllglli (JAMES DEBEVEC, Editor) till St. Cl»lr An. HEndenon 0628 Cleveland 3, Oblo _________Published dally eucept Saturdays, Sundays and Holidays JULY an MOt TO w» 1M> »»• «® I 2 345678 9 10 11 n 13 *4 *5 ® 17 18 19 20 n 22 23 ^,252627282939 NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto, Za pol leta $6.00, za S mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 8 months. Canada and all other coun-tries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 8 months. Entered as seoomLnlass matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1819. ____ No. 141 Wed., July 20, 1949 Slovensko Alojzijevišče zaplenjeno Tudi druga svetovna vojna ni zmodrila Italijo. Njena "demokratična” vlada ubira fašistične stopinje pri zatiranju slovanske manjšine. Italija ni vse do danes zajamčila Slovencem, ki so ostali v Italiji, temeljnih naravnih^ pra. vic; 40 tisočem beneških Slovencev ni dala niti ene “ljudske” šole; v veljavi je ohranila vse fašistične zakone, ki so odrejali iztrebljenje slovenskega življa. Tako daleč je že prišla, da ponovno trga goriškim Slovencem še one drobce, katere so jim priznale angleško-ameriške oblasti v času vojaške zasedbe. Tako je izključila iz slovenskih srednjih šol vse slovenske begunske dijake, ki nimajo družine v Italiji. Posebno kričeč primer pa je zopetna zaplenitev Slovenskega Alojzijevišča v Gorici. V prošlem stoletju si je slovensko ljudstvo s krvavimi žulji zgradilo v Gorici slovenski katoliški zavod, imenovan Slovensko Alojzijevišče, ki je vzgojil več rodov slovenskih razumnikov. Italija je v svoji raznarodovalni politiki leta 1930 kratkomalo razpustila alojzijeviški upravni odbor ter nastavila svojega državnega komisarja z izrecno nalogo, naj zavod italijanizira. Komisar je takoj odpustil vse slovenske predstojnike, med drugimi tudi svetniškega dolgoletnega vodjo pok. Joška Bratuža. Odpustil je tudi slovenske redovnice, ki so vodile gospodinjstvo, ter začel polagoma omejevati število slovenskih dijakov s tem, da je sprejemal v zavod italijanske; študente, katerim je država oskrbovala vzdrževalnino. Vkljub temu je slaba uprava držav- ■rt^Offliairjgy sprite gawd,y.. taks dolgove, tia jeuad Prav v dneh, ko je umirala Amalija Legiša, so titovi obmejni stražniki do smrti obstrelili neko jameljsko dekle, ki se je vračala iz Jugoslavije in ki je hotela skrivaj preko meje. Pri sebi je imela brzojavko, da ji umira mati. Še živo so jo zavlekli od meje v goščo, kjer da je baje živela še poldrugi dan, nato da je prenehalo stokanje . . . Vsi osebni podatki, starost, lasje, vse priča, da je bila nesrečna žrtev — 23 letna Marija Legiša iz Jamelj. Ker ni mogla dobiti rednega dovoljenja, da bi pohitela k umirajoči materi, se je hotela prekrasti skrivaj preko meje, kjer so jo podrle, titovske krogle. Medtem ko so domači komunisti opevali zasluge nesrečne matere, kot zaslužne sodelovalke, so tovariši s streli v hrbet pobili njeno hčer, ko se je vračala domov, da bi materi zatisnila oči. Poldrugi dan je nesrečno dekle umiralo ne daleč od rodne hiše. Komunisti, grenko je vaše plačilo! Prav za prav bi danes rad povedal samo o begunski družini, ki ji načeluje čevljar PETER GRKMAN. Zgodba te družine je v resnici tragična in je prav, da jo izveste vsi, ki vsaj včasih prečita te to kolono. Ker pa ima ta kolona več prostora v Domovini kot ga zavzame zgodba Grkmanove družine, je treba ptiprej kaj drugega napisati. Raznesla se je vest med begunci in tudi nekaterimi sponzorji ta v Ameriki, da so tam v Washingtonu že popravili, raztegnili in zboljšali “begunsko postavo” od lanskega leta. Po novem zakonu, pravijo in pišejo nekateri, lahko dobimo sem v Ameriko mnogo beguncev, ki po prejšnjem niso bili “eligible.” In zdaj nam naročajo, naj pohitimo, podregamo, pritisnemo, da bo zamujeno hitro popravljeno. Žal, te vesti so napačne in ne drže. Res je samo toliko, da je predlogo novega in izboljšanega “begunskega zakona” odobrila poslanska zbornica, ni ga pa še odobril in si šno velja, da so pametni in u-videvni ljudje. Tu pa tam se pa tudi izkažejo za tako nerodne, da človek strmi in si ne more kaj, da ne bi javno izrazi] nejevolje nad ogromnimi kozli, ki jih ti ljudje streljajo. Milejše besede početje teh A-merikancev v resnici ne zasluži. To boste brez pomisleka potrdili tisti sponzorji naših beguncev, ki ste zadnje tedne dobili uradna vprašanja, če ste pripravljeni zastavi|tj kavcijo (bomd) $1000 iza pet let, ako hočete, da 'bo vaš begunec res prišel čez lužo. “zbiralnem taborišču,” iive begunec invalid: Nikamor ne poj-deš, ako nimaš petičnega sponzorja, ki je voljan založiti še posebej kavcijo za — tisoč dolarjev . .. Razočaranje, skrb, jek, pisanje sem in tja, -popraišeivanje, če ni morda v vsem tem kakšna potegavščina, jiejevolja, jeza, očitki ... Sam Bog naj razuume te blažene Amerikance, mi jih ne moremo. Vemo samo to, da zahteve po tisočdolarski kavciji prihajajo in ne kaže drugega kot ugoditi jim, ali pa begunci invalidi ne morejo v Ameriko. Kam pa potem, če sponzor zahtevano kavcijo odreče? Na odgovor r$i to vprašanje moramo pa spet čakati, kakor še na marsikaj, česar tako silno “praktični Amerikanci” danes še sami ne vedo... 1 komisar ponudil’zavod državi na prodaj. Država se je tedaj poslužila zakona o razlastitvi v javni blagor ter tako dobila v last krasno stavbo, katero je nato spremenila v vojašnico. Po končani drugi svetovni vojni so angleško-ameriške zasedbene oblasti vrnile stavbo Slovencem, ki so oskrbeli hišna popravila ter zopet otvorili katoliški zavod v Gorici. Komaj je prišlo mesto spet pod Italijo, so Slovenci zahtevali od Italije, naj pristane na vrnitev zavoda prvotnim lastnikom. A zaman. Vojaške oblasti so ponovno zahtevale, naj sd stavba izprazni. Z ukazom 30. maja 1949 so odredile vodstvu Slovenskega Alojzijevišča, da če ne zapusti zavoda do konca junija, jih s silo vržejo na cesto. V Gorici in med slovensko manjšino je nastal pravi orkan ogorčenja, ker je nova Italija sankcionirala težko krivico, katero je fašizem zadal slovenski manjšini. Zopetna zaplenitev edinega katoliškega slovenskega zavoda v Italiji ima naravno samo en namen: onemogočiti slovenskim dijakom študiranje ter tako ohromiti vse slovensko šolstvo v Gorici. Ameriški Slovenci ne moremo razumeti, kako da je tako krivična mačeha slovenski manjšini na Primorskem ona Italija, ki od nas sprejema toliko velikodušne pomoči in vsestranske opore. V duši in srcu je ostala šovinistična in fašistična! Tega se zavedajo celo zamorci v Tripolita-niji, ki na noben način nočejo spet pod Italijo. In taki Italiji naj vrnejo še Trst? Ne! Nikoli! Poskrbimo, da bo naša ameriška javnost poučena, kako da Italija še zdaleč ni demokrtična držva! sprejme in ne potrdi, ne more stopiti v veljavo in je toliko kot bi ga ne -bilo. Tako plačujejo komunisti Ob spodnjem robu našega obmejnega goriškega Krasa se dosti govori o posebnem tragičnem naključju, ki je zadelo družino Legiša v Jamljah. Meseca maja je po mučni bolezni preminula hišna gospodinja Amalija Legiša po rodu iz Doberdoba. Bila je žal vneta pristašinja in sodelavka komunistične OF. Ker pa je umrla krščansko, je imela tudi dostojen pogreb. Fronta je skušala izkoristiti v svoje namene ta pogreb, na katerega je privabila veliko svojih somišljenikov. Najbolj je padla v oči delegacija AFŽ iz Gorice, ki se je pripeljala v ličnem avtu “Lancia.” Po končanem verskem obredu je tovarišica delegatinja povzela besedo ob grobu ter poveličevala preminulo ter ji zagotavljala hvaležen spomin in večno zvestobo. In “Primorski Dnevnik” je seveda tudi primerno proslavil pokojnico kot vzor zavedne žene. Takšne so bile besede zahvale, drugačna pa dejanja. Pokojna Amalija Legiša je kot vneta partizanska mati poslala hčerko Marijo v svobodno titovino, da se udeleži raznih obnovitvenih del “vse za Tita.” Ko je mati obolela, so hčerki poslali pismo; ko je mati začela umirati, pa še brzojavko. Pismo so vrnili z označbo: “odpotovala,” a hčerka ni v Jamlje nikoli prispela. V obupnem begu, ki se je nekaterim posrečil iz Nove vasi, je pribežalo troje Titovih obmejnih stražnikov, med njimi nižji oficir, ki so povedali grozno vest: Ali se bo senat lotil razpravljanja o tej novi postavi in kdaj? Zopet moram zapisati: Žal! Nič gotovega se ne da o tej reči povedati. Pravijo, da od-visi od senatorja iz Nevade, ki mu je ime McCarran. Ta mož je načelnik odbora, ki naj bi spravil novo zakonsko predloge v razpravo v senatu .Toda prav ta mož je velik nasprotnik zahteve, da naj bi Amerika bolj na široko odprla svoja vrata emigraciji. Ničesar noče slišati o tem in tako so prizadeti tudi begunci. Čudno je, da upanje mnogih tisočev visi samo na dobri volji enega A-merikanca, toda tako je in tako bo menda tudi ostalo. Dobro organizirane skupine ameriških državljanov se spet in spet obračajo na senatorja McCarrana, toda možakar se ne omaje. Njegova Izagrizenost v zadevi emigracije je tako velika, da se ne da pregovoriti, pa naj prijatelji beguncev še tako silijo vanj. Gre namreč tu za begunce invalide. Da bo do te zahteve prišlo, od kraja nismo vedeli. Zanašali smo se na to, kar je bilo sto in stokrat rečeno: Zakon zahteva za begunca le sponzorja, ki obljubi svojemu varovancu stanovanje in zaslužek. Vedeli simo sicer, da bo moral vsak begunec iti skozi zdravniško preiskavo', preden bo potrjen za Ameriko. Posebej invalidih, ki jim recimo manj- Morebitni darovi naj se pošiljajo na naslov: Mrs. Malka dr. Krek, 10316 Barrett Ave. Cleveland 8, Ohio. --------o------ Iskrena zahvala vsem dragim prijateljem Beseda iz N. Dakote preživljati, nismo nikjer naleteli na kake posebne določbe, zato tudi nismo 'o tem pisali in sponzorjem razlagali. Pa je ameriška imigracijska oblast postavila posebno zahtevo: Kdor je toliko in toliko “procenten” invalid, mora imeti od strani svojega sponzorja še posebno garancijo, da ne bo postal kdaj Ameriki “javno breme.” Kavcija za tisoč dolarjev mora biti vložena. . . Zdaj maj pride na vrsto zgodba družine Petra Grkmana. Mož je čevljar, po pričevanju vseh, k; ga poznajo, dober čevljar. Ima sedem otrok v starosti od enega do enajst let. Zopet: Po pričevanju vseh je to zelo dobra družina, naravnost zgledna v vsakem pogledu. Morda je že pol leta od takrat, ko je ta družina po posredovanju LIGE, oziroma dr. Kreka, našla v Ameriki svojega sponzorja in veselo pričakovala poklica za emigracijo . . . Čas je tekel in radi popolnoma nepričakovanih razmer je bil sponzor primoran, da se je odpovedal. Ni bilo po njegovi krivdi. Takrat je bila Grkma-nova družina že na tem, da jo odpravijo na pot. Ko je za zadevo zvedel “Slovenian Desk” v New Yorku, je takoj skušal najti drugega sponzorja za Grkmanove. Posrečilo se je in Grk-manovi so odpotovali v Bremen. “Slovenian Desk” se je pa ob iskanju drugega sponzorja po- ... e čevljar Grkman — invalid. Bolje rečeno, še mislil ni na to, najbrž sploh vedel ni za to okoliščino. Grkmanwi so dopotovali v Bremen, tam pa zvedeli, da mora njihov sponzor položiti kavcijo za $1000. Babertori, O. — Dne 17. maja je poteklo 25 let, odkar sva si spodaj podpisana obljubila zakonsko zvestobo. Niso naju pozabili ob tem srebrnem jubileju najini sorodniki in iskreni prijatelji. V soboto svečer, to je bilo 7. maja, so nama priredili lep “surprise party” v cerkveni dvorani na Hopocan cesti. Vsega je bilo pripravljenega polno, da so bile mize kar preobložene. Poleg tega pa še taka lepa draga darila, ki so nama jih skupno podarili. % iS Zato naju veže dolžnost, da se na tem mestu naj iskrenejše zahvaliva vsem, prav vsem, v ■prvi vrsti pa Slovenskemu lovskemu klubu iz Barbertona, z načelom njihovega predsednika, Joseph Lekšana, kateri se je zavzel, da se je to nama priredilo in vse tako lepo izvedlo, kar je vzelo mnogo časa in truda. Hvala lepa tudi najinim sorodnikom za pomoč in najinim sinu in hčerki, da sta znala tako molčati. Hvala lepa kuharicam, ki so se zavzele, da je bila večerja res okusna. Hvala enako tudi dekletom, ki so servirale in tudi tistim, ki so se naju spomnili pismenim potom ob tej priliki inn tudi naju obdarili z lepmi darovi. Še enkrat, hvala vam tisočera vsem tistim, kateri ste ne en način ali drugi pripomogli k tej prireditvi. Bog Vas živi!! Mr. in Mrs. Andrew Blazch McCarran sicer ni kak rdeč-kar, kot bi utegnil kdo misliti. Nasprotno! Ridečkarje bi hotel po vrsti potopiti v žlici vode. Boji se celo, pravijo, da bi bolj širokogruden begunski zakon odprl pot v Ameriko — komunistom! To je baje eden vzrokov, zakaj McCarran noče dati v senatu v razpravo in na glasovanje begunske postave. Mož pri tem ne pomisli, da njegovi trdovratnosti pleskajo komunisti po vsem svetu, ki želijo beguncem vse prej ko vselitev v Ameriko! Treba je torej potrpežljivo čakati in upati, da bodo drugi senatorji našli 4cako izredno pot in takorekoč za hrbtom senatorja McCarrana spravili begunsko postavo na dnevni red v senatu. Glede Amerikancev na splo- Ta reč sama na sebi bi se dala še kar razumeti in večina sponzorjev je voljna kavcijo položiti. Vsaj dosedanje naše izkušnje tako kažejo. Mimogrede: Sponzorji sprašujejo, kako in kje je treba položiti to kavcijo. Odgovor: Prvo, kar se zahteva, je po javnem notarju potrjena izjava, da je sponzor pripravljen tej zahtevi ugoditi. Ko taka izjava dospe v Evropo, pošljejo begunca invalida naprej. Bond ■sam se pa vloži pri najbližjem imigracij skem uradu, ali pa tudi potom lokalne banke, ki je sponzorju najbolj pri roki. Razložite na banki, za kaj gre, pa vam bodo povedali, kaj im kako napraviti. Kakor sem zgoraj zapisal: Ta reč sama na sebi bi se dala razumeti. Popolnoma nerazumljivo pa je, zakaj begun, cem invalidom ne povedo že pri zdravniški preiskavi v taborišču, ka.j se bo |zahtevalo od njihovih sponzorjev. Ali ne bi vsaka najbolj preprosta pamet to pričakovala?? Pa ne! Begunec invalid gre skozi preiskavo, zdravniki ne najdejo nobene bolezni .na njem ali v njem, njegovo invalidsko stanje vzamejo na znanje molče. Begunec invalid dobi pri konzulu vizum, ves vesel odpotuje z drugimi vred proti morju in že računa, s katero la- Novi sponzor Grkmanove družine ni bil Slovenec. Zelo se je začudil, ko je zvedel, da je čevljar Grkman — invalid. Še bolj se je začudil nad zahtevo, da :bi moral položiti tisočdolar-ski bond. “Tega pa nisem vedel,” je dejal. “Tako se pa nismo izmemili,” je dostavil. “Odpovem sponzorstvo” — je zaključil . . . In tako so Grfcmanovi obtičali v Grohnu, uboga invalidska družina s 7 majhnimi otroci. Sam ljubi Bog ve, kako se počutijo ... In vsi, ki poznamo njihov žalostni položaj, se sprašujemo: Kaj bo ž njimi... Kam jih bodo poslali . . . Kaj čaka to družino, ki je bila — ali je mislila, da je 'bila — tik pred vrati Amerike ... Ob obletnici smrti moje ljube žene Tower City. — Po dolgem času se zopet oglašam s par vrsticami. Naj najprej povem o vremenu, kakor je to navada pri kramljanju. V maju in juniju- smo imeli precej suho, pa ne povsod. Ponekod je bilo celo preveč moče. Zatoi bo tudi lepša letina, kjer je prišla moča o pravem času. Naj povem, da smo šli obiskat naše nove naseljence. Par sto milj vožnje smo morali napraviti do njih. Bili smo neizrečeno veseli, ko smo po dolgem času izopet slišali lepo slovensko besedo. Tukaj namreč ne slišimo slovenske besede. U-pamo, da se na jesen zopet vidimo, ko bo nekaj več časa. Drugače je pri nas vse po starem. Dela je dosti, ker zdaj smo začeli z žetvijo. Zdaj bomo vedno in zelo zaposleni. Iz starega kraja dobimo vedno dovolj pošte, toda vedno žalostna pisma prihajajo, ker doma je vsak dan slabše. Kdor le more, naj se jih usmili in jim kaj pošlje. Taki tukaj pa, kateri mlslijci, da bi jim Tito ali Stalin bolj pomagala, naj gredo pa tje, pa 'bodo kmalu okusili na svoji, koži dobrote tam preko. Ta naša Amerika je še edina dežela, ki je svo-(bodna, zares svobodna in Bog daj, da bi taka tudi ostala. Taki pa, ki s« se tukaj kruha pre-najedli, naj gredo kam drugam, da bodo naredili prostor drugim, ki bi radi dali pol življenja, če bi mogli sem. Vsem čitateljem tega lista, naj bodo kjer koli po svetu, pošiljam naj iskrenejše pozdrave iz North Dakote, posebno lepo pa pozdravljam vse slovenske duhovnike, ki so dospeli v to deželo z željo, da bi se srečne počutili v tej -blaženi deželi. Družina Košir. Prijetno jebilv -------------- Jaz si ne upam prositi zanje dobre ljudi, da bi se jim kdo ponudil za sponzorja. Ne upam se apelirati ne na slovenske in ne na neslovenske Amerikance za kaj takega. Saj še brat za brata nekoliko pomisli, preden založi zahtevani bond. Ali sestra za sestro. Kako naj pričakujem, da se bo našel človek, ki danes šele prvič sliši, da živi nekje družina Grkman, pa naj se kar na lepem odloči: Garantiram stanovanje, zaslužek in — bend za $1000, naj torej Grfcmanovi pridejo k -meni in ostanejo pod mojo streho. Kot zapisano, jaz si za kaj takega ne upam prositi. Upam si kvečemu to: V tolažbo in vsaj majhno olajšanje velike žalosti Grkmanovih v Chicago, 111. — Leto dni zdaj poteka, odkar .si se poslovila od nas. Tudi danes me vodi spomin k Tebi, k tihi s cvetjem posajeni gomili, kjer mirno in nezdramno spi Tvoje ljubeče srce. Neskončna bolest mi objema dušo ob misli, da si mi za vedno odvzeta. Kako hrepenim po Tebi, 'kako Te iščejo moje oči, na Tvojem starem mestu, tam v sobici, kjer si presedla toliko dni. Iz Tvojih oči, ki so bile tako ljubeznive, je sijalo sonce sreče na vsa meja pota. A danes te ni več 1 Mesto pri Oknu je prazno, a prazno je tudi v moji duši, ki toži in plaka za Teboj. Ni Te več, zastonj je vse hrepenenje. Tvoje srce je obstalo, nehalo je utripati za vedno. Končala in dopolnila si pot življenja. Ti:počivaš, štrta cd živi jenske hoje in boja. Končala si, odšla si! Počivaj v miru! Zaslužila si pokoj. Lepe urice sem preživel od Tebi. A vso lepoto si mi odnesla s seboj, da se kakor Ti, ne povrne — nikoli, nikoli več. A eno si mi pustila, Spomin na vso tisto ljubezen, ki si jo imela do mene in svojih bratov. Enako smo jo imeli tudi mi do Tebe. In prav ta ljubezen ne bo niikoli umrla. IS Tvojo podobo v srcu bom stopal v življenje, kolikor mi ga je še odločeno. Vem, da si dosegla za vsa svoja dobra dela večno plačilo. Hvala Ti tisočera za vse. Zbogom, Ti kličem, zbogom, a ne za vedno. ■ Zat to besedico se skriva druga in slajša beseda, ki kliče Tebi in nam vsem: “Na svidenje!” landu .•.a. u d jo bo od rajžal v obljubljeno njihovi izredni potrebi LEPO deželo Kar naenkrat, tam v Grohnu PROSIM kakih darov v denarju za to družino. Vsaj na ta način jim pokažimo človeško ini pri Bremenu, v takozvanem slovensko in krščansko sočutje. Saj križ nam sveti govori, da snidemo se nad zvezdami. Da vidimo spet v raju se nad zvezdami. Joliet, 111.—Naznanjava vsem dragim prijateljem, da sva se zdrava povrnila nazaj v Joliet. Prav prijetna vožnja je bila nazaj iz Clevelanda po železnici. Tem potom se želiva naj lepše zahvaliti za vso postrežbo in naklonjenost ter prenočišče na 60. cesti, Frank Zakrajšek za vso postrežbo, posebno pa Jos. Chervan na Holmes Ave., za prenočišča. V Newburghu pa Mr. in Mrs. Louis Lindič iza fino kosilo. Naj vama Bog poplača za vse in zdrava ostanita. Pri več družinah sva se zglasila, pa jih ni bilo doma. Takrat je bil ravno piknik župnije sv. Lovrenca in seveda, bilo je vse tam, kar leze in gre. Od našega organista Toneta sem nesel pozdrave Mrs. Rozman, pa je ni 'bilo 'doma. Na vlaku sva se sešla z Rev. Štefan Kosovičem, ki je za župnika v La Salle, 111. Prav vesela sva bila prijetne druščine, da nisva bila sama vand- Martin Miller, soprog. Ravno zdaj sem dobil pismo od Toneta s hriba, da tam. prav pridno kopljejo pod šolo za novo dvorano. Prav tako, le pridni bodite. V soboto se bom pa zglasi] pri Tonetu in vas bom tretal. Veste, to je la sallski Tone s hriba, jolietski seje zgubil, ko je A. S. prenehal. Prav pogrešamo ga. Hvala Mr. in Mrs. Kastelc za prijazno postrežbo. Ravno tako Frank Železnik. Tako so nama postregli, da nisva prav nič pešala v tisti hudi vročini. Zares, prav višem sva iz srca hvaležna za vso prijaznost, ko sva obiskala slovensko metropolo v Ameriki. Je zares velika vas. Ostanite vsi zdravi in veseli do zopetnega svidenja; pa tudi ti, Micka. Joseph Riffel in Anton Jeriha. V samotah pragozda S. Scoville ml. — Pavel Holeček aFJff *■ *1 v „ Trajalo ni niti dolgo, ko se tajoča 'kokoš je padla pred Vil-je začel Vilče pačiti in glasno četa, ki ji je zavil vrat in zrah-kričati. Reipni sok ga je žgal ljal zanko. Rok je nato spravna jeziku, kakor da 'bi si bil;ljal kokoši kar po vrsti z dre- vesa, dokler nista imela vseh na tleh. “To presega vse, kar sem kdaj videl,” je menil Vilče, Ro sta obesila mrtve kokoši po mrzlo vodo ni nič 'pomagalo, dve to dve na palice. “Človek nanj natrosil zmesi iz zdrobljenega stekla to žveplene kisline. Mahal je od bolečin kakor pobesnel okoli sebe in drevel k studencu!; ali vse izplakovanje Celo Rok mu ni znal .prav svetovati. Dejal je samo: “Potrpi, bo kmalu bolje!” Ali trajalo je skoro dolgo uro, da sta Vilčeta nehala peči jezik in nebo. Samo črni medved more uživati repo sirovo, ne da bi mu škodovala. “Le kar snej še moj del tega vražjega indijanskega kruha,” je dejal s solzami v očeh. “Rajši se hrani za živimi sršeni in gadi.” ge tisti večer je izprevidel, da se je v svoji sodbi prenaglil. Rok je kuhal repo dve uri in jo potem spekel; vendar je še potem iz gole previdnosti jedel samo mehke zunanje dele, kajti le v teh je repa pri kuhanju izgubila strup. Nazadnje je pregovoril tudi Vilčeta, da je pokusil,. Imela je prav takšen okus kot pečen kostanj in Vilče se je ni nič več branil, ampak je pridno pomaga] tovarišu uničevati pripravljeno zalogo. Ko sta drugi dan kolovratila po gozdu, da bi si priskrbela kaj divjačine za kuhinjo, sta iz nizkega jelovja zaslišala kokodakanje. “Tiho!” je zašepetal Rok, obstal in potisnil Vilčeta za grm, “nocoj bova imela izvrstno pečenko.” bi niti ne verjel, da žive tako bedaste ptice." “Zato pa tudi zaslužijo svoje ime,” odvrne Rok in mu pove, da imenujejo Indijanci in lovci te vrsto kokoši “nore pti- Tita> ki ge je šopiril gprejaj na ce.” Človek jim ne vjzibuja strahu, zato pred njim ne od- Odmevi iz Jugoslavije V Jugoslaviji je kakor drugod pri komunističnih satelitih. Cerkve so povsod napolnjene, čeprav jim vanje zapirajo vrata. Mladina sicer izostaja, prihajajo pa starejši ljudje, celo taki, ki so se doslej oddaljevali. Ker so mnoge župnije brez duhovnika, hodijo po več ur daleč k službi božji, pa se ne ustrašijo truda niti sedaj ob času težkega dela, ko so izmučeni in potrebni počitka. V zvezi takimi dejstvi pripovedujejo Sloveniji nastopno zgodbo: Odličnemu cerkvenemu dostojanstveniku se je sanjalo, da je umrl in prišel v nebesa. Ko je zasedel odkazano mesto tam nekje v ozadju, tedaj je zapazil lete; čim pa ugledajo psa, se dvignejo z vej ta odfrfotajo drugam. Vračajoč se s kokošmi proti domu, sta naletela tovariša med gosto praprotjo na prav lepo gobo. Imela je ko opeka rdeč klobuk in na njem zelenkaste in oranžaste kroge in lise. “To je užitna sirovka,” reče Vilče in jo utrga. “Spečeva jo lahko kar s kokošimi.” Rok jo je nezaupno ovohaval. Bila je čisto takšna kot krasen kos napol pečenega mesa in rdeč sok je kapljal iz nje. — “Ni dobra,” meni Rok. “Sevelda je dobra, pa tale tudi!” in Vilče nabere prgišče gob s sivozelenim klobukom, takozvanih zelenkastih golobic ali s vik, ki »padajo med najokusnejše gobe .listnatih gozdov. Precej časa jih je žvečil s polnimi usti, preden je prepričal tovariša, da so užitne. Zdaj se je Indijanec ojunačil ter začel na svojo roko stikati po gozdu za gobami. Nesreča boljšem prostoru. “No, vse kar je prav!” Duhovnik je bil užaljen. “Tam doli je razdiral naše delo, tu pa prednjači kot najbolj zaslužna oseba.” — Zame- zaploskajo. — “Pa zakaj Stali-rovosti in divjaštva.” — Podiv- kot “glas vpijočega v puščavi,” nu?” je nekdo ugovarjal. “V janec je odšel z dolgim nosom, Rusiji je raj na zemlji, tam bi križa pa še do danes ni nihče se jim predobro godilo. Pošljite jih raje v Ameriko med kapitalistične fašiste — tja, kjer proletariat od gladu umira, tam bi bili bolj občutno kaznovani.” — Govorniku je zaprlo sapo. Nadaljeval je prav po tiho; menda se je bal, da bi se ne čulo v Ameriko, kjer noč in dan poslušajo pri skrivnostnih aparatih, in ujamejo kako besedo. ‘Ali res vse slišijo?” je bil nekdo radoveden.. — “Vsaka malenkost se čuje v Ameriko,” se je glasil odgovor. — “O, hvala Bogu!” je vzkliknil možak, stopil k odprtemu oknu in zaklical glasno v nočno tišino; “Američani, pomagajte!” Križi in kapelice so komunističnim priganjačem v Sloveniji zelo napoti. Ako le morejo, najdejo kak “tehnični razlog” in zahtevajo odstranitev. Tu je treba razširiti pot ali jo odcepiti od ceste, ponižati klanec in ril je nebeškemu vratarju ter se i2ravnati ovinek in to prav tam, kjer stoji križ ali znamenje. — Kjer pa vzroka ni mogoče zviti iz zraka, tam pa gotovi elementi že poskrbijo, da križ ponoči izgine in ga najdejo pozneje navadno v kaki grapi. Gre za organizirane tolpe, ki izzivajo taka bogoskrunstva. * Neki kmet je dobil oni dan naročilo, da;mora križ na razpotju sam odstraniti. “Zakaj?” je odločno Ugovarjal. “Križ stoji na moji zemlji kot spomin na nesrečo, ki se je pred leti tamkaj dogodila.” — “To so dokazi davne-praznoverja in morajo iz- ni mogel zdržati, da bi se rahlo ne pritožil. Sveti Peter se je dobrodušno nasmehnil. “Poglejte, tukaj ' je plačilo odmerjeno po storjenih delih. Dokler ste vi sami pridigovali, yse dotlej so bile mnoge cerke prazne; ko pa je spregovoril Tito, pa so cerkve natlačene do zadnjega kotička.” Titovci se zaradi poročil iz Jugoslavije strahovito razburjajo ter jih označujejo kot neresnične. Krivi so seveda vsemu “temni elementi,” tisti, ki ne marajo komunizma ter se upira ga jo pravi, edino zveličavni “ci- giniti,” se je glasil odgovor. vilizaciji” napredka in omike. “Take izvržke bi bilo treba poslati tovarišu Stalinu,” je grmel komunistični govornik na nekem večernem sestanku in ča- “Umakni ga sam, ali pa ga bomo mi podrli. ” — “Kar pustite ga,” je dejal možakar. “Bolje je za vas, da križ stoji kot priča naše globokovernosti, kakor pa kal, da mu poslušalci gromovito‘če ga poderete v dokaz vaše su- odstranil. Naši komunstični priganjači so si zadnje čase nadeli priimek "izvrševalci ljudske volje.” V resnici pa delajo to, kar ljudstvo noče in spominjajo na davne grajske biriče ter z ljudmi jako surovo postopajo. Sklicujejo se na stroga navodila, ki smrdijo po srednjeveškem terorju tako, da se ljudstvo še vzdihniti več ne upa. Potem se pa še razburjajo, da je kralj Peter govoril proti sedanjemu režimu in zmerjal vlado. Kakor da bi moral ves svet poklekniti pred “Nerona” ter mu prižigati kadilo. Tudi oni, katere je pregnal iz domovine ter jim ugrabil vse imetje. In še tisti, katere še vedno preganja, jim podira domove, jih mrcvari po ječah — vsi, ki umirajo ppd, jarmom komunizma. Pa vse? nedolžne žrtve bi morale vstati iz grobov in klicati; “Ave Caesar, morituri te salutant!” Kar želodci se nam obračajo, ko čuje-mo o takih “protestih,” in ubogo ljudstvo, ki gara in strada ter mora vse oddati za slepo ceno, kakor tudi naši lepi posekani gozdovi glasno tulijo, ker izginjajo v tujino samo zato, da se samodržec vzdrži še nekaj časa na krmilu. — Zares, nesrečen narod, ki, mora gojiti gada na svojem zdravem telesu! Socializem je danes v Titovini samo še lepa beseda za suženjstvo. Na papirju je vse ljudsko, svobodno in enako, v resnici pa je ljudstvo zasužnjeno, svoboda se zvija v okovih in e-nakost obstoji samo še v pomanjkanju in beraštvu. Vsi, ki okušamo to “družabnost,” varno neizmerno nas zakaj oni, ki so z nami barantali v Teheranu, Jalti in v Potsdamu, se niso od preteklosti še ničesar naučili. Svobodne volitve se v Titovini še ne morejo izvesti. To ve najbolje Tito sam, zato se pogaja z Londonci in vztraja pri Rankoviču. Jasno je, da diktator brez OZNE ne more biti “popularen” in da vozi tisti, ki je na krmilu. O kaki spremembi ni govora; kvečjem da se je rabelj prelevil v krvniku in sta obe besedi istega pomena. Ti-tovcem bi v primeri “svobodnih volitev” ne bilo težko priti do večine. Nobena kontrola bi jih ne ovirala, da bi pred volitvami ne oplašili ljudstva, nato bi sledila 99 odstotna Hitlerjeva zmaga in maščevanje nad onimi, ki bi nasprotovali. Vest o takih “svobodnih” volitvah nam je navadna aprjlova šala, ali pa, da nas zapad, ki nas je izročil komunizmu, hoče zopet prodati. ----------------o— Naš novi dom! da če bi me, bi se razletela (krogla) na drobne kosce. Vsi so se smejali. Saj veste, kaka je, kjer1 je vedno na stotine opazovalcev, da se marsikatero ugane in razdre. Vse prijazno vabim, da se ustavijo tukaj in si ogledajo, kako gradimo iz stare novo dvorano. Boste imeli pri tem več užitka kot v kakšnem cirkusu. Naj se tem potom zahvalim vsem delavcem, ki ste pomagali odstraniti iz dvorane vse potrebno. Hvala vam vsem skupaj. Z narodnim pozdravom, za direfktorij: Geo. Nagode, predsednik ------o------ Vegetarianec Ko je Bernard Shaw že zaslovel, je nekega dne dobil od lady Churchillove povabilo k' svečani večerji. Kot strasten vegetarianec je na to povabilo odgovoril kratko to grobo; “Niti v sanjah mi me pride na misel, da bi hodil k Vam posedat in jest živalske mrtvece.” > ie h°tela, da ga je Vilče po- v licuiiuci nv revščino \ zs i * _ , _ . j . ni več nobene pravice in miK®/,,/*' aT£'°" Euclid, O. — Leto 1949 bo zapisano v zgodovini naše Bele Ljuibljane s posebnimi črkami. Naša stara dvorana je izginila ter za vedno vzela slovo. Ni njenem mestu bo zrasla nova dvotrana z vsemi -ud|olb(p,ostaru, da'bo zares v ponos vsega Euclid«. Najprej Je priše) na mesto s svojim štabcjn Mr. Mihelič, ki se je takoj lotil ogromnega dela. On ima velike zmožnosti v tej stroki, to se mora priznati. Pa je tudi dobra slovenska duša, ki vselej rad pomaga, če le more. . Ko je Mihelič izvršil svoje de-I lo, je takoj telef cinično poklical MALI OGLASI Soba se odda Odda se velika opremljena soba z dvema shrambama za obleko, za kakšnega trgovca ali rokodelca. Se lahko vozite s St. Clair karo ali Eddy Rd. busom. Za informacije pokličite LI 3580. —(148) AUuj una( vi«, ju v** «vu»j | gti smo zaščiteni toliko, kolikor jejvrsti za^elo. Drugi'*a" mJsf |čite KE 6885. zaščitena muha, katero lahkoUa mestu z vso ogromno mam-j------------------------------ Ženska išče delo Ženska bi rada hišno delo ali delo v restavraciji, podnevi. Pokličite UT 1-1050 ali EX 7316 in vprašajte za Barbaro. -(142) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 6 sob za 1 družino, 2 garaži, vse v prvovrstnem sfanju. Nahaja se blizu Grovewood Ave. na 172. ce-Za več informacij pokli-(143) Mr. Gerl. Povedal mi Bi zamenjal hišo vrvco. Na enem koncu vrvce je napravil takozvani rabeljski vozel, podolgasto, zanesljivo zanko, ki nikoli ne odreče in se brž trdo zadrgne, kakor hitro jo potegneš. To banko je privezal na tri metre dolgo palico in jo mahnil proti jelovju. “Kaj pa misliš s temle loviti?” šepne Vilče, ko stopa za njim. “Kapelj ne,” se nasmehne Rok ta izgine v jelovju. Ko je dospel Vilče do njega, . je stal pod drevesom, na čigar „e opazil°v gozdu. R________ reč menil, da je pri teh gozdnih plodovih treba paziti samo na okus. Nekaj minut pozneje je naletel Vilče sipet na tovariša, ki je pravkar žvečil poslednji kos velike, ko sneg bele gobe. “Kje si jo našel?” ga vpraša ves razburjen. Rok ne odgovori, ampak pokaže na gobo, ki je rasla pri njegovih nogah. “Dobra je,” pravi, “pokusi!” Vilče je utrgal gobo s tresočo se roko. Klobuk je bil ši- Tedaj nam bodo zadrgnili zan-Q jjjfyf intmato^e jVza* ko; zdi se nam, kakor da že stojimo pod vešali in kličemo na vse grlo; “Zbogom, naši lepi kmečki domovi, naše prijazne cerkvice in ljubke vasice, naše ljubljene družine, prežete z ljubeznijo in spoštovanjem do rod- čela steviba rušiti na vseh koncih in krhjih. Kjer je bila kakšna stena bolj trdovratna, so butali vanjo z velikansko kroglo in morala se je podati. Fr. Žagar je proti meni pripomnil, naj se pazim, da me ne zadene Pokličite po 5. pop. EN —(142) nega ognjišča!” Tako umiramo tista krogla. Povedal sem mu, VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. S&tirKJK 2 J WSESS: otic- prsi so jim krasili črni ške odebelel ter je tacal v ko-P ’ ... -•—žnati lupini. Meso je bilo be- oprsniki in nad očmi so imele svetlordeče, gole kožne krpice. Vilče je spoznal v njih neko vrsto goznih kur. Ko sta prišla dečka čisto k njim, niso odletele, ampak so začele stopicati po vejah sem ter tja ter se priklanjati ta z glavo kimati, kakor da bi splesale. Rok je s palico k najbližji ko-Ko se je -nahajala zan-tik pred njenim kljunom, : res vteknila neumna ptica svojo radovedno glavo vanjo. Indijanec je naglo potegnil, zanka se je zadrgnila in frfo- segel koši. ka je MAKE DNEM DAY UnpLE viBhc^ your buy word 'lr** ^ _____to tokt. Iwh OraA-Ooy (brand) jXuVHamla CopwU ** !*?■ T-i. dolly qvontltln •* *>*• aw Iran bran raoblWid- ^A'XSSB.'&ZZ toy tor only ran »pralo ra* **• £gSSS3&i STraSk for Ooo^tar (brand) *«* I o f |f"tl INC io to je dišalo po sirovem krompirju. Po teh znakih je »poznal Vilče posebno nevarne-nega strupenega kukmaka. “Ali za gotovo veš, da je bila goba, ki si jo snedel, prav tak šna?” Rok je prikimal, a Vilče je Obledel ko zid. “Hitro, Rok,” je zaklical, ‘%ar hitro k vodi! Ta goba je strašno strupena, in če ti ostane le nekaj minut v želodcu, si izgubljen.” “Eh, deber okus, dober vonj, dobra goba,” odvrne Rok. “Ne, stoj vendar in ne bodi tako svojeglav!” kriči Vilče skoro v solzah. “Saj dobro vem, jajzi sem kriv, ker ti n-isem povedal; ali zdaj sem se že tako navadil, da sam vse veš, in sem pozabil. Torej le hitro!” | Tovariša sta molče tekla proti potoku, kamor je bilo približno tri kilometre. “Prav -dobro mi je,” meni čez časa Rok. “To nič ne de,” je priganjal tovariš. “Se celih dvanajst ur se boš dobro počutil, a potem boš moral umreti.” Pravkar tečete skozi majhno, z nizkimi grmiči poraslo dolinico, ko obvise Vilčetu oči na rdečih gobah, ki so rasle iz suitah tal. (Dalje prihodnjič). No, dekleta, kaj bi vi rekle k tej modi v klobukih? V Parizu se zdaj kemijo s takimi, kot vidite na sliki. Kadar, potegne sapa je okrog klobuka zelo vetrovno, bi človek mislil. Na otoku Rhodes cvete domača lončena obrt, kakor v Ribnici na Slovenskem. Tukaj vidite žensko z domačimi izdelki, ki so pa nekoliko drugačni kot so naši piskri in kozice. PISILJINJE UM V VSE KRAJE JUGOSLAVIJE OD SEDAJ V NADALJE ODPOŠILJAMO LE GOLD MEDAL MOKO ZA ENO VREČO, KI TEHTA 100 FUNTOV; prevozna cena je vključena in sicer DO NAJBLIŽJE POSTAJE ALI PA LUKE preiematelja. P A A A za ENO VREČO, KI TEHTA 100 FUNTOV; prevoz je plačan samo do prista-J 7.VW nišča REKA. {gr3 Eni in isti osebi zamorete poslati kolikor vreč moke želite. MOKA $12.0(1 STANDARD PAKETI Pošiljamo šestero raznih Standard-Paketov. Glede popolne informacije o vsebini paketov in cen, pišite nam po cenike. — Poslati zamorete samo eden tovrstni paket na osebo. it 1 » II A Pošiljamo BARVE, POSTELJE, BICIKLE, PRALNE STROJE, ŠIVALNE K A L N 0 STK0JE, PEČ( in ENAKE PREDMETE. Ako želite kaj takega poslati, obrnite se na nas. Streptomycin Po običajni PRIPOROČENI POŠTI PO CENI JI 90c zžt gram___i| pošiljamo z AVIONOM v vse kraje JUGOSLAVIJE po sledeččih cenah: ■ !0 gramov.$12.50 40 gramov..$ '.44.— 20 gramov..$25,— 50 gramov...$ 53.— _________________ 30 gramov...................,S34,— 100 gramov.$100.— PENICILLIN in druga zdravila pošiljamo tudi zračnim potom kot priporočene pošiljatve. ČEKE IN MONEY ORDRE je treba izpolniti na naslov: DOBROVOLJNI ODBOR. OPOMBA: Tem potom naznanjamo pošiljateljem, da smo mi za vsa naročila le posredovalci med pošiljatelji in tukajšnjimi oblastmi, in da radi tega vsako naročilo postane last pošiljatelja. \ko nimate naših naročilnih listin, napišite naročila na Vaš lastni papir in napišite IME in NASLOV PREJEMATELJA NATANČNO IN RAZLOČNO. DOBROVOLJNI ODBOR 245 WEST 18th STREET NEW YORK 11, N. Y. Telephone: WAtkins 4-9016 3= Stara mama (POVEST) Kaj se bo glo, še mnogo bolj odgovorno, potem zgodilo, ko bo Erik spet 'Judy si ni mogla kaj, da ga ne na delu., obdan z ljudmi, ki bo- uj fojia vzl j ubila. Pa naj je pode od njega mnogo zahtevali, j^ ^ a|. ^ ,juhezen j, bo samo koristlila. Noel, mi polagoma le preveliko važnost včasih naleteti celo tam, kjer si ju najmanj pričakoval — “In mislim, da je prav zdaj pravi trenutek, da ti nekaj povem o Mr. Colebridgeu. čeprav moraš priznati, da je v mnogih rečeh zelo omenjen, je vendarle ljubil Judy islk)reno, in je to dokazal na najprijetnejši način. Gotovo se še spominjaš mojega pisma pred kratkim, ki sem ti v njem sporočala, da berem Čipove igre. ima lastna gledišča, da veš — nati napačno. Ta mala kome-in dasi trdi, da se na igre nič dija me je nemalo zabavala, ne razume, mu jaz ne verja- in—” nem, kajti toliko je že vedel,; Tu jo je poklical Štefan, da je znal tidve prav ceniti. Odložila je pero in stopila sko-Kmalu ju bo vzel s segoj v zi steklena vrata venkaj. Ko je New York, in jaz sem prepri- šla preko trate, ji je dolgo sivo čana, da bes ta prav dobro uspe- krilo prijetno šumelo, on pa je li, če ju postavi na oder in na- vstali, ko je prišla do njega, pravi veliko reklamo. Zdi se | “Kaj si pa delala ves' ta mi, da celo pozna izralce in. !čas?’’ igralke za vodilne vloge. Ali! “Pisala sem Noelu,” je odgo-ni to velika sreča? Mr. Cole- vorila. "Sem te zanemarjala?” kajpada ne morem reči. Vendar pa kar zogotovo čutim, da tako slabo ko poprej ne bo moglo iti. “Connie seveda samo šteje dneve, kdaj se ti vrneš. Vendar pa je zadnje čase sklenila več zelo dobrih znanj in ni prav nič nesrečna. Menda ji je samo hvaležnost, da je komaj komaj ušla dvuženstvu?, brani, da se ne pritožuje nad usodo' in ni več tako neverjetno zagledana v Petroviča, ki je zdaj v Ameriki. Ozdravljena od te bolezni namreč ni in tudi nikoli ne bo. Petrovič je zanjo junak za vse življenje, tudi z madeži, kakor si nekoč dejal. To vlogo si je pač izbrala in igrala jo bo do konca. Zelo rada bi izvedela, si li mogel najti kako sled za Frido. Včasih se mi zdi, da sva ti in jaz igrala v tej zadevi .neko ne posebno čedno vlogo, a se je le izplačalo! “Prosiš me, naj bi ti podrobno opisala, kako gre Judy. Vprašuješ me, je li srečna. Kaj naj ti rečem? če ne bo srečna, bo pa vsaj vedno toliko poštena, da bo to povedala. Dejala bi, da je že toliko spretna, da si bo svojo srečo sama naredila, ali vsaj dosegla neko povrečno zadovoljnost — povprečje, ki včasih sloni po eni strani na višku sreče, po drugi pa leži ob breznu nesrečnosti. Po mojem mnenju je dobro za nas, na ljubezen do Cipa — in ta ljubezen je zelo resnična— ima v sebi nekaj materinskega; to pa je pri vsaki ženski 1 j ubeizni še več vredno. Kar njega zadeva — lj.ubi, preprosti Cip! — pa svojo obožuje in je neizrekljivo srečen. Utegne pa se zgoditi, da bo ženo v marsičem razočaral. Manjka mu in m:u bo vedno manjkala samozavest— čeprav se mu blešči od čudeža njene ljubezni. Nikoli se ne počuti brez zadrege pred tujci in nikoli ne misli, da ga bodo radi imeli, čeprav žari od sreče kakor priden otrok, ki so ga po pravici pohvalili, če se prepriča, da ga le imajo radi. Ce Cipa kdaj doleti slava, se bo to zgodilo brez njegove volje. “Judy je napravila iz njunega malega stanovanja zares prijazen kraj, vendar pa družbe sprejemati seveda ne bosta mogla, razen na najbolj domač način. Nihče ne da na izunanji sijaj tako malo ko jaz, a če bi živela v drugačnih okolnostih, bi Judy utegnila postati čudovita gostiteljica. Njena privlačnost je nekaj izrednega. Odkar se je poročila, se je nenavadno razvila, in kar vidiš, da bo postala prav izredna ženska. Same da ibi se z njo hkrati razvijal tudi Cip — Boga prosim, naj bi se. “Tista hišica v Cornwallu, ki je igrala tako važno vlogo v njunem življenju, je bila kar pravo gnezdo za njune medene tedne, kajti mnogo sta se morala učiti drug o drugem. Pravi, da se boš za to stvar vedno čutil odgovornega, naj se izteče tako ali tako. Že mogoče. Vendar pa je bilo ljubeznivo in prijazno Čipovo lice, ki so nanj svetili žarometi skozi me- PAPIRAMO IN BARVAMO SOBE Prvovrstno delo, zmerne cene. Pokličite, da vam damo prost proračun. Imamo paml kotel za odstranjenje papirja. GEO. PANCHUR in SINOVI 1MM Waterloo Bead KE 2146 BARVE IN STENSKI PAPIR V NAJNOVEJŠIH VZORCIH zares privlačni. Res moram reči, da o ženskah Cip ve bore malo, a žene Inj'agove domišljije S3 zares kar se da ljubeznive stvarce! Očarljive! Ti dve igri, ki sta mi tako zelo všeč, sta res bolj plod domiš-žno pa je, ga li živimo na lep j ljije, hkrati pa čudovito simpa- Bile so tri, in dve sta privlačni bridge je videti skoraj prav tako j “Res sem že skoraj tako mi- na srečo; ni kaj dosti važno, kaj je naše življenje; res va- To pa more storiti vsak izmed nas. Živeti ga moramo v nekakšnem posebnem slogu, tični in človeški, zato sem vo prepričana, da bosta odru uspeli, če se jima le na nek plemenit način. Ta! prilika. Takoj sem ju dala Mr. sloga, to plemenitost pa utegneš Colebridgeu, naj ju prebere— A marvelous merging of fresh garden vegetables, egg slices and cool, flavorful Creamettes. cup largt gre#n , ' Peo, ■’"Pnt-coot.a -°*opp,., 1 t::tr *zz\r ‘pTZCR,EAt*EnEsUm’ boJ'a*ndA,'™JS?inSaad r RECIPES ON EVERY PACKAGE THI MORE TENDER.MOpr nEllClOU* Recept na vsakem paketu. To so bolj mehki, bolj slastni MAKARONI! MAC** 8® PRIPOROČAMO za POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. r.ciAl PRANK CVELBAR, lastnik. 4 V ' * T* - "" $ -ir J -------------—«. OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 114« E. «1. St HE 278« -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride ( <4 /# M K* Jer * teljic; saj ve, da je Blooms- bury postal moda, ker je tam nekaj ljudi, ki se Heleni zdijo želja vredni. Jaz sem prav □ganila, kaj znači njen privihan nos in krepka nelepa brada. Millie in John obzirno držita z obema, kajti prepričana sta, da je Gordon kajpada popoln, a da tudi Helen ne bi mogla rav- I M V BLAG SPOMIN OB TRINAJSTI OBLETNICI SMRTI BLAGOPOKOJNEOA SOPROGA IN OČETA Joseph Zabukovec kateri nas je ia vedno zapustil dne 19. julija 1936. Dasi davno že gomila skrila mil je Tvoj obraz, misel v nas še vedno živa nate, dragi, Je vsak čas. Žalujoči: ANTONIA, soproga; JOSEPH, sin; ANTONIA, poročena GORŠE, hči. Cleveland, o, 20. Julija 10*0._ navdušen za to zadevo kakor slil. Pojdi z menoj, da se ma-jaz sama. Judy pravi, da bo vse lo sprehodiva po vrtu.” to naredil zaradi mene, kar pa1 “Kje pa je Mjss McPher-je seveda neumnost. Kar nič son?” ne dvomi, pravi, da bosta igril “V drevoredu paca svoje Judy in čipu ‘zgladili,pot.’ |grozne in pretresljive akvare- “Glej, takile reči jaz pravim le.” plemenitost. Večina razočar1 ——— ranih ljubimcev ne ravna tako, da bi svojim tekmecem pomaga-1 li do premoženja. Tukaj vidiš, kaj je pravi slog. Rada imam I Mr. Colebridgea. Semkaj prihaja pogosto na obisk k Štefanu in meni, in čeprav priznavam, da ga imam rada in — da j ga celo občudujem, ga ja le nimam najbolj rada takrat, ko sedi na mojem vrtu in je slep I za njegove lepote in za mile sapice kar najbolj božanske je- j šeni in govori o delnicah sladkorja. Bolj rada ga imam po- j tem, ko že, odide, ja|z pa razmišljam, kako lepo je od nje- I ga, da je prišel, in kako pleme- j nit je. “Cipova knjiga o verstvih je končno vendarle v rokah za- I ložnikev. Jaz je nisem prebra-:| la. Tudi JWy ne. Cip je v tej stvari nenavadno boječ in ob- | čutljiv, in Judy pravi, da jo je komaj rešile, ker jo je dvakrat hotel uničiti. Jaz kar čutim, daje knjiga dobra. Morda bo celo | zaslovela. No, bomo že še videli. j “O Gordonu ti morem povedati zelo malo. Vem, da mu je k sreupriraela neka hiša v May-fairu, Helen ipa se je odločila I “Pa ji vendar vedno dopoveduješ, da so lepe!” “Ker jo morem samo na ta način pripraviti, da zardi.” Sprehajala sta se med med med1 cvetličnimi obronki, kjer so umirajoče barve gorele s prav takim močnim sijem kakor žerjavica. “Še nikoli nisem nobene jeseni tako ljubil kakor letošnjo,” je rekel Štefan. “Tudi jaz ne. Pa veš, zakaj, Štefan? Zato, ker naju nič ne begajo misli na druge jeseni.” “Mogoče. Nič za to, da trdiš iste stvari, kot sem jih nekdaj jaz.” “Vsa mrzličnost naju je minila,” je nadaljevala gospa Klara. “Vsak dan je le knjiga ur. Ko se odpirajo in zapirajo cvetlice, je to pomemben, lep in važen dogodek. Oblika oblakov, ki bežijo preko neba, polet ptičev, sence listja na travi___vse to reči in še tisoč drugih lepih reči začenja zavzemati pravo mesto v najinem življenju. Pričenja se najina sreča.” “Čudovit pokoj je v vseh teh rečeh,” je dejal Štefan. “Da. Pokoj starosti je nekaj, česar sem si želela vse svoje življenje. Pckoj starosti in pa njena dostojanstvenost.” Pogledala ga je in se nasmehnila. “Kajti starost, ljub moj Štefan, je skoraj prav tako dostojanstvena kakor smrt.” (Konec) Naznanilo in Zahvala Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminila naša nadvse ljubljena soproga in teta I •''‘j M Mary Tomšič Blagopokojnica je nagloma zatisnila svoje mile oči dne 16. maja 1949. Pogreb se je vršil dne 19. maja iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida smo jo položili k večnemu počitku na pokopališče Calvary. Pokojnica je bila stara 61 let ter je bila doma iz Gornje Bitnje ri Kranju, fara Šmartno, olkoder je prišla v A-a---J A je članica društva sv. Ane št. 4 ŠD2 Woodmen Circle. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, V. ki so položili krasne vence h krsti pokojnice, kar nam je bilo v tolažbo v dneh naše žalosti ter v dokaz, da ste pokojno ljubili. Iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnice. Hvala lepa vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, kot tudi vsem, ki so prišli pokojnico pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru ter jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Lepa hvala pogrebcem, ki so nosili krsto. Našo iskreno zahvalo naj sprejme tudi Rev. Victor Tomc za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Dalje lepa hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi zr vso postrežbo in pomoč v dneh žalosti kot tudi za izvrstno urejen pogreb. Bodi vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili in bili v pomoč na en ali drugi način v dneh naše bridkosti, izrečena naša iskrena zahvala. Preljubi jena in nikdar pozabljena soproga in teta! Prišla je kruta smrt in Te odvedla s seboj. Ugrabila Te je iz naše srede in za-pustila nas žalostne. Zdaj počivaš v hladni grudi, duša Tvoja pa uživa večni mir in pokoj. Spomin na Te bo živel v naših srcih do konca naših dni, ko se zopet skupno snidemo tam gori nad zvezdami 1 Žalujoči ostali: JOHN, soprog RALPH, CHARLES, JOSEPH in VICTOR WOHLGEMUTH, nečaki MRS. ALBINA BRAIDICH, ROSE in JENNIE, nečakinje Cleveland, Ohio, dne 20. julija 1949. G. WHISKERS h*. -rtfr—*reK in