jtev. 287. tt Ljubljani, o ponedeljek, dne 14. decembra 1908. i Velja po poŠti: U celo leto naprej K 26-— U pol leta „ „ 13'— U četrt leta „ „ 650 ■k en mesec „ ,, 220 V upravnIStvu: n celo leto naprej K 22.40 ia pol leta „ „ 11.20 "i* wrn•: —ai sa (etri leta cn mesec 5.60 1.90 Ka poSllj. na dom 20 h na mesec. Puaniezne Stev. 10 h„ SLOVENEC Leto XXXVI. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 nun): • a a 13 h *i za enkrat za dvakrat za trikrat . . . 9 „ za rfe? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust Izhaja Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo I« v Kopitarjevih ulicah St 2 (vhod Čez m - dvorISČe nad tiskarno) — Rokopisi se CD* »iraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (IrcdnlSkega telefona $Sev„ 74. Mitičen list za slovenski narod Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 8 strani. ftod zaupnikov s. L. I Včeraj dopoldne se je zbralo v veliki dvorani hotela »Union« nad 600 zaupnikov S. L. S. Na predlog otvoritelja Kosa jc bil z vzklikom izvoljen predsednikom shoda odvetnik dr. Pegan. Isti predlaga za podpredsednika Kosa in za zapisnikarja Frana Klenienčiča. Sprejeto. Ko je omenil, da je shod volivni in ga ščiti volivni zakon ter izrazil nado, da nihče zborovanja ne bo motil, podeli besedo p r o f. Jarc u, ki govori o deželnozborskih volitvah ter izvaja, da je glavni shod zaupnikov S. L. S. novembra meseca prepustil odločitev o tem, ali se udeležimo deželnozborskih volitev v Ljubljani, vodstvu S. L. S., ki se je sporazumelo z zaupniki ljubljanskega delavstva ter sklenilo, da se volitev ne udeležimo. Ker pa v zadnjem času na eni strani bega »Rdeči Prapor.< slovensko delavstvo s tem, da pravi, kako »klerikalci« baje podpirajo Turka, in ču-jemo na drugi strani, kako delavci hrepene, da bi se udeležili volitev. — zato je bil sklican današnji shod zaupnikov. Po poročilih iz raznih krajev in po pripravah za te volitve sode moramo pričakovati, da bo 14. december po vsej črti dan zmage S. L. S. Impertinentna nemčurska kandidatura Pongratz-ova naših ljudi ne bo zbegala, ker še vsi pomnijo dogodke o zadnjem velikem štrajku na Jesenicah. Ni pripisovati tudi nobene važnosti »Gorenj-čevemu« pozivu, naj bi šli Kranjci volit socialnega demokrata. Če si ga hočejo »špo-gati«, naj ga imajo. Značilno pa je, da so ljudje, ki so bili pri vodstvu liberalne stranke, ko se je sklepalo o kandidaturah, prvi rušili disciplino. Izstop učiteljev iz narodnonapredne stranke je dokazal, da je ta stranka v razpadu. Po vsem tem je lahko razumeti razpoloženje onih, ki želijo, da bi tudi Ljubljana, kakor vsa dežela, pri teh volitvah dokumentirala svoje navdušenje za S. L. S. Nagibi, ki so nagnili vodstvo S. L. S., da je proglasilo popolno abstinenco pri teh volitvah, so bili tako tehtni, da se jih mora upoštevati: Dogodki it), septembra, čin nadutega nemškega oficirja, ki je dal streljati na nedolžne lju- di, vse to je povzročilo neko mehko sentimentalnost in misli o možni spravi. Kdor pozna dušo našega naroda po deželi, je seveda zmigoval z glavo, prepričan, da nas ločijo načela in da pravo združenje ni mogoče. Eno pa je mogoče, da bi namreč naše časopisje prišlo na tisto stališče, kakor se je izrazil dr. Tavčar, da ne razgalimo več nasprotnika do nagega, ampak da najdemo načina, kako bi med seboj živeli in spoštovali prepričanje drug drugega. ln če se je to doseglo, dosegli smo jako veliko. Zakaj S. L. S. v Ljubljani ne postavi kandidata ? So pa še veliko tehtnejši razlogi, da S. L. S. ni postavila v Ljubljani svojega kandidata. To je politiški položaj. Mi moramo v tem trenotku, ko so se jugoslovanski poslanci združili v »Narodno zvezo«, podpirati njihovo stremljenje. Nad parlamentom visi Damoklejev meč. Ministrski predsednik danes gotovo šteje gumbe svojega političnega telovnika in ugib-lje, ali bo še v torek to, kar je zdaj. Zato pa je tem važnejše, da ustvarimo predpogoj, da bo lahko mirno deloval naš deželni zbor v gospodarske koristi dežele, ziasti pa v prid našega slovenskega vseučilišča. Socialni demokratje. Govornik se nato podrobno bavi s tem, kako socialni demokratje naše volivce begajo. Kdo pa je Etbin Kristan ? Sam se hvali v »Rdečem Praporu«, da ima največje zasluge za slovensko literaturo. Največji nemški pesnik Goethe je bil zelo slab minister. Naj spiše Etbin še tako lep roman, deficita v deželni blagajni ne pokrije; — in naj spoje Gangl še tako lep prolog, učiteljskih plač ne zboljša. Mi vsi, pravi govornik, — ki kandidiramo za deželni zbor, moramo protestirati proti temu, da bi po nazorih »Rdečega Pra-rorja« ne bili zastopniki slovenskega delavskega ljudstva. Zamorec Etbin Kristan se zdaj pere zaradi napake, ki jo je zadnjič napravil v »Mestnem domu«, pa ostane vseeno črn. Toliko je gotovo, da je v tej ah oni obliki zagrozil, naj slovensko ljudstvo dobro premisli, koga bo volilo, ker bodo sicer socialni demokratje na Dunaju glasovali proti slovenskemu vseučilišču. Štirideset prič, ki jih navaja današnji »Rdeči Prapor«, da tega niso slišale, ne dokaže pač ničesar, če pomislimo, da jc bilo na dotičnem shodu do 700 oseb, od katerih jih je 650 slišalo, kar sc Kristanu očita. Sicer pa »Rdeči Prapor« sam v današnji številki z drugimi besedami prav isto pravi. (Govornik čita dotični odstavek »Rdečega Praporja«.) Koliko je vredno narodnjaštvo socialnih demokratov, to vč govornik izza svojega bivanja v Gradcu. Tam je, na tisoče slovenskih delavcev brez ljudske šole. Ali so socialni demokratje storili le en korak, da bi jim pridobili šolo? S. L. S. za delavstvo. S .L. S. sc ni rodila v vrstah takozva-nili gornjih desettisočev. Njeno delovanje v državnem in deželnem zboru je nepretrgana vršta truda za delavstvo. Da imamo v državnem zboru deset poslancev splošne skupine, je zasluga jeklene vztrajnosti dr. Šusteršiča. Da ima v deželnem zboru splošna kurija toliko moči, kakor v nobeni drugi deželi, je zasluga naših poslancev. ki so dosegli, da odslej v deželnem zboru ne bo več odločeval kak Sve-gelj, ampak da bo v večini slovensko ljudstvo. Naš boj gre stopnjema za tem, da si priborimo tudi za deželni zbor splošno volivno pravico. Sedanja volivna reforma je samo malo odplačilo na stari dolg. Trezen politik mora stopati korak za korakom; politični obupanci lahko kričijo, ker nimajo česa izgubiti. S. L. S. bo šla vkljub vsemu bevskanju teh agitatorjev svojo pot mirno naprej do popolne zmage. Sodrugi pri štrajkih. Kaj so pa storili socialni demokratje za naše delavstvo? O jeseniški stavki so cinično izjavili: Mi vas ne podpiramo, ker štrajka krščansko-socialno delavstvo. O stavki v Vevčah in Medvodah so metali delavcem vedno le polena pod noge. Kdo je dosegel, da je delavstvo tukaj po II-tedenski stavki častno zmagalo? V prvi vrsti dr. Susteršič in naši zavedni kmetje. Zupan Dimnik je rekel ravnatelju: Če ne boste dclavcem dali. kar zahtevajo, bomo jih še bolj podpirali, in sicer z vašim denarjem; zvišali bomo občinske doklade, katerih vi največ plačujete. Ta ženijalna ideja preprostega župana je šla tudi nemškemu uradniku v trdo glavo, da se ie udal. Ni pa stvari, ki bi socialne demokrate bolj bolela kakor izid tega štrajka. Nov občinski volivni red. V deželnem zboru pride zdaj med drugim na vrsto tudi stvar, ki jetailno važna zlasti za ljubljansko delavstvo, namreč nov občinski volivni red, po katerem pride do zastopa v občinah delavstvo po celi deželi. Dosedaj se je ljubljanski mestni svet vedno izgovarjal, da ne more dati delavstvu nobenih pravic v občinskem zastopstvu, ker deželni zbor ne deluje. Zdaj bo deželni zbor mirno deloval in kot eno prvih rešil to predlogo. Za mirno delovanje deželnega zbora pa je potrebna železna disciplina pri volitvah. Naša pot v Ljubljani se še-le začenja. S podrobnim vsestranskim delom na vseh poljih mora nam tudi tukaj zasijati dan zmage. (Živahno odobravanje.) Socialni demokratje in posl. Gostinčar. Predsednik d r. Peg a n kliče onim, k' bi jih morda zasrbelo, da bi šli v Ljubljani volit Etbina Kristana, v spomin, kako so socialni demokratje zasramovali zastopnika slovenskega delavstva, državnega poslanca Gostinčarja. Tisti, ki so našega ljudskega poslanca sramotili, so s tem zasramovali tudi nas, — to si zapomnimo. Nato podeli predsednik besedo državnemu poslancu dr. Krek u, ki raz-motriva, burno pozdravljen, predvsem razloge, zakaj ie sklican samo shod somišljenikov ? Pravi: Dragi moji! Jaz bi bil pač raj-še videl, da bi Vam govoril o stvareh, o katerih mislim razpravljati, na velikem shodu. Moja navada pri javnih nastopih sploh ni, da bi se skrival za obliko zaupnega shoda, kakor da bi se bal kakšnega nasprotnika. Danes pa se imamo med seboj pogovoriti o tem, kaj bomo storil! jutri in pomeniti se, ali ste zadovoljni s postopanjem svojih poslancev na Dunaju. O vsem tem pa nima govoriti ničesar noben nasprotnik, in zato ima današnji shod obliko shoda somišljenikov. Pomen abstinence. Prvo, kar naglašam, je to-le: Naša stranka ima postave za svoje deio sama v sebi in ne išče postav pri drugih strankah. Če pogledate v državni zbor, vidite, da n. pr. mladočehi dobivajo navodila za svoje postopanje pri čeških radikalcih. nemški liberalci in nacionalci pa imajo v LISTEK. I«nn Metfen. Ob TOletnici njegovega rojstva. V »Edinosti« je priobčil g. V. H—z o današnjem jubilarju krasen listek, katerega ponatiskujemo. V ponedeljek, dne 14. decembra t. I., nrme 70 let, kar se je narod,H v Begunjah nad Cirknico Ivan Evangelist Meden, sloveči naš nekdanji pevec-tenorist. Oče irru je bil ondotni posestnik Matija Meden in mati Ana, rojena Doles. Ker po izreku nemškega pesnika Frid. Schfllerja potomstvo gledališkim igralcem, torej tudi godcem in pevcem ne spleta vencev, je dolžnost nas še živečih Medenovih sodobnikov, ki smo sc naslajali tolikrat o srebrnočistem njegovem petju, da se ga spominjamo o tej slovesni prilfkr; kajti z našo smrtjo ugasne tudi spomin na tega od Boga obdarjenega pevskega slavca. Dovršivši osnovne nauke v domači šoli, je študiral Ivan Meden gimnazijo v Ljubljani. In po zrelostnem izpitu je šel na Dunaj, kjer je proučeval pravoznan-stvo štiri leta. Oblagodarjen že od rojstva z izrednim pevskim talentom, je naš Meden vzbudil zgodaj pozornost pri poznavateljih lepega petja. Najbolje ga je bodril na rodno negovanje pevskega daru takratni cirkmški dekan Anžlovar, ki je bil svoje dni kot vojaški kurat daleč po svetu okrog. Ta mu je nasvetoval, da se vpiše kot redOvit učenec v slo več o »operno šolo« na Dunaju. Tako je pevoljubni mladenič v četrtem letu svojih vseučiliščnih študij dal slovo Temidi ter se posvetil pevski muzi. Takrat so študirali na dunajski univerzi Josip Stritar, Davorin m Simon Jenko, Fran Erjavec in razni drirgi naši ljubitelji lepih umetnosti. Ondi je spesnil tisti čas Simon Jenko svetovnoznano slovensko davorijo: »Naprej zastava slave*, kateri je Davorin Jenko izumel označujoči koračniški nape v, ki se dandanes svira in poje po vsem brezmejnem slovanskem svetu! In to vseslovansko Davorijo je naš Ivan Meden prvi razglasil z očarujočim svojim petjem na raznovrstnih slovanskih pevskih svečanostih na Dunaju, odkoder se je bila potem raznesla po vsej slovenski domovini ter daleč preko njenih mejš. Medena so takrat nagovarjali razni intendanti in ravnatelji dunajske opere, da bi vstopM kot pevec - tenorist med operne pevce, kar bi se bilo tudi zgodilo. da naš takrat še preozkoprsni slavec ne bi bil zbolel, vsled česar je moral osta-viti veseli Dunaj ter se vrniti v svojo domovino. Tu je vstopil za uradnika pri novoustanovljeni banki »Sloveniji«; pa ker je bil spoznal nevarni položaj tega, s tolikim hrupom razglašenega zavarovalnega zavoda, se je po enem letu skupno s pokojnim Ivanom Železn ikarjetn dobrovolj-no odpovedal bančni službi ter vstopil pri rajnem dr. Alfonzu Mošetu v odvetniško pisarno. Tu je služboval kot pisarniški vodja skozi 24 let. Po razpustu omenjene odvetniške pisarne je Ivan Meden prestopil za pisarniškega ravnatelja k odvetniku di. Ivanu Šusteršiču, kjer je zdaj vnovič že dvanajst let. Ob času Medenove vrnitve z Dunaja v Ljubljano je vladalo v izvoljeni prestolnici Slovenije jako živahno, veselo in razkošno narodno življenje. Iti v bujnoplod-nih takratnih socialnih razmerah je cvetelo tu v osrčju slovenske domovine vzlii-čeno veselje do lepega petja, ki je imelo v čilem »pevskem društvu« ljubljanske »Čitalnice« svoje oživljajoče ognjišče. Tu so bili v bratovski slogi zbrani velena-darjeni pevci, med katerimi so se kaj razločno odlikovali: bratje Josip in Srečko Nolli, Josip in Simon Paternoster, Vojteh Valenta, Anton Stockel, Avgust Pucihar, Eržen in še nekateri drugi. Samo ob sebi se pač razume, da je bil v to odlično či-talniško pevsko društvo z velikim veseljem sprejet za sodelujočega člana vefe-| nadarjeni tenorist Ivan Meden, čegar sre-brnozvonki glas je bil takrat že slavno-znan z Dunaja po vsej širni domovini. Kdor je slišal tista leta peti našega Medena, zlasti v najomiljenejših mu pesmih: »Popotnik«, »Bodi zdrava domovina«, »Ptičica gozdna«, ko je nastopal v skladno utranih dvos-pevih kot tenorist z baritonom Vojtehom Valento ali Avgustom Puciharjem — ta ne pozabi onega, uprav očarljivega petja do poslednjega svojega izdihIjaja. I11 polnoglasni tenorski glas Ivana Medena v krepki njegovi moški dobi je očara1! v pravem pomenu besede slehernega poslušalca — tega niso priznavali zgolj njegovi slovenski rojaki tu doma na Kranjskem, temveč tudi obmejni Slovenci ter objektivni inorodci pri raznih njegovih nastopih na Dunaju, v Zagrebu, v Mozirju, v Celju in Mariboru, kakor tudi ra-dopevni nemški Korošci povodom odkritja spominske plošče na Antona Janežiča rojstni hiši. Na veličastni Stanko Vrazovi slavnosti v Cerovcu dne 8. septembra I. 1880 je naš dični tenorist Ivan Meden vpričo mogočnega zagrebškega pevskega društva »Kola« proslavil ime slovenskih pevcev. kar so ponosni bratje Hrvatje pri- Wolfu in podobnih možeh tiste, ki jim postave delajo. Pri nekaterih vidimo tudi odvisnost od socialne demokracije; oni delajo socialno politiko, govore o socialnih stvareh, ker hočejo konkurirati s socialnimi demokrati. Hočejo dobiti vpliva pri delavstvu s tem, da posnemajo socialno demokrate. In zato ne gre naš državni voz naprej in dokler ne bomo v Avstriji imeli vodivnih strank, ki si bodo svoje zakone zajemale same iz sebe, dotlej ne bo v naši državi rednega političnega razvoja. Tega pa toliko časa ne bo. dokler ne bomo imeli organiziranih, seveda večjih strank. Mi za svoje postopanje ne gremo vprašat ne liberalcev, ne socialnih demokratov. Kar delamo, storimo po svoji vesti, po svojih načelih. (Dobro!) Zato naj nihče ne misli, če se jutri naša stranka v Ljubljani ne udeleži volitev, da se hočemo s tem kakorkoli liberalcem ali socialnim demokratom prikupiti. To je izključeno. V politiki moramo biti vedno toliko močni in zavedni, da se pred vsem zanašamo na moč volivcev in zavednost stranke. Dober politik pa ne sme biti zraven tako.ošabeti in nepreviden, da bi se brez pot^be za bodočnost zaprisegel. Nikjer zapriseganje toliko ne škoduje, kakor v političnem življenju. Ze v zasebnem življenju je neprevidno, če se kdo v razdra-ženosti zapriseže, češ, s tem ne! grem, tega nikoli ne pogledam. Časi in razmere se spreminjajo, in često tako pridušanje izgine kakor led na solttcu. V političnem življenju, koder se gre za veliko maso in za velike namene, je zapriseganje še mnogo bolj napačno. S tem, da se ne udeležimo volitev, še ne rečemo, da bi v politiki nikdar več ne šli sporedno s socialno demokracijo ali s kako napredno stranko. Pol. delo je delo za splošni blagor, za korist ljudstva, in ako se česa drugače doseči ne da, kakor da privzamem za pomoč tiste, ki v nekem gotovem trenotku tisto hočejo, kakor stranka, kateri pripadam, se pač ne bom sramoval iti ž njimi roko v roki in ne bom toliko nespameten, da bi odbijal njihovo sodelovanje. Nekateri pravijo: nikdar nobenega kompromisa! In vendar je vse naše življenje sestavljeno iz samih kompromisov. Vse pogodbe so sami kompromisi, in vedno se poravnavajo prepiri in spori zopet le s kompromisi. V političnem življenju je ravno tako, toda kadar se sklepajo, se ne sme pozabiti, kaj je namen politike. Političen kompromis, ki bi naj osebam pomogel na vrh. ubije stranko; zveze, ki bi šle za tem. da se naj kaki osebi pomaga do časti ali službe, so nemoralne in obsodbe vredne. Mogoči in nemogoči kompromisi. — Načela stranke. Moram pa javno povedati, da ne bo nobenega dvoma: Ce liberalci mislijo, da je nam mogoče rti ž njimi, naj ne mislijo, da je mogoče za to, češ, da stno tudi mi kaka meščanska, buržoazijska stranka. To naj sl izbijejo iz glave. Ce gremo mi kdaj s svojimi političnimi nasprotniki, moremo iti ž njimi edino le iz narodnih ozi-rov in v narodne namene, nikdar pa ne v buržoazijske, meščanske namene. Ravno tako tudi povem: če smo mi nasprotniki socialne demokracije, nismo za to nasprotniki, ker ona hoče spremembo sedanjega družabnega reda. Naša ljudska stranka ima dovolj prostora tudi za ljudi, ki stoje na Marxovem stališču; saj ima v svoji sredi enega, ki je iz dna srca prepričan, da je rešitev naše družbe mogoča le v posplošeni u 'produkcijskih sred'stev. Veliki kapital ima v nas ravno takega na- znali s tem, da so našega »slavulja« ondi na planem pod košato Vrazovo črešnjo v j e 1 i v svojo društveno zastavo ter ga v njo zamotanega zanesli v slavnostni šotor, kjer so ga postavili na sredo banketne mize, da jim je zapel priljubljeno svojo pesem: »Bodi zdrava domovina«. Ko je vsled ostudnih spletk in samo-Ijubnili agitacij razpadlo prej omenjeno pevsko društvo ljubljanske »Čitalnice« in so se naši pevci razcepili v razna nova pevska društva, je pristoipl naš Ivan Meden k »Slavcu«, 'kjer je nastopal o različnih njegovih svečanostih. V priznanje njegovih izrednih zaslug je imenovano slovensko delavsko pevsko društvo Ivana Medena 'imenovalo svojim častnim članom ter mu dne 30. majnika 1880 izročilo krasno izdelano diplomo. Vrhu tega odlikovanja so posvetili Iv. Medenu razni naši skladatelji: dr. Benjamin Ipavec, Anton Stockl, Fran S. Villiar nalašč zanj uglasbene pesmi. V novejši dobi je naš pevski slavec seveda umolknil. (Le ob slovenskih katoliških shodih je šc donel njegov glas. Ur.) In dočakal je čvrst in zdrav častitljivo »starost psalmista«, ki naj jo vživa v miru in zad'ovoljnosti ter se naj prijetno spominja veselili svojih pevskih let! sprotnika, kakor v socialni demokraciji. Torej ne boj za takozvane meščanske pravice, to je za pravice denarja proti pravicam dela, za pravice kapitala proti pravicam žuljavih rok — je vzrok, da nasprotujemo socialni demokraciji. Tudi mi stojimo na stališču, da takozvarii družabni red, katerega glavno obiležje je resigna-i cija delavca, ni pravi red; mi nočemo, da bi revež naj le molčal in trpel brez upanja na boljše čase. Pač pa smo in moramo biti najodlločnejši nasprotniki socialne demokracije, ker ona stoji tako brez-, obzirno na protiverskem, materijalisti-škem stališču. Zato ne moremo imeti ž njo niti najmanjše zveze. Ker v prvi vrsti povdarja svobodno šolo, boj proti cerkvi in duhovništvu, zato vidimo v njej najhujšega sovražnika našega naroda in moramo napeti vse sile, da ji izpodmaknemo tla. (Živahno odobravanje.) Če nas torej nekateri vabijo pod imenom meščanske stranke k skupnemu nastopu proti delavstvu, nasproti socialistom itd., nas ne bodo dobili. Mi stojimo na stališču, da moramo braniti ne sedanji tako imenovani družabni red, ne kapitalistiški ustroj današnje družbe, ampak da moramo braniti krščansko moralo, družabna načela, ki jih uči krščanska vera. In po teh načelih je, kakor po Marxovih, samo delo rodovitno, denar pa jalov; po teli načelih je sveti Pave! izrekel markantni stavek: Kdor ne dela, tudi naj ne je. Kdaj bo stranka razpadla? Takšno je splošno naše stališče. Stranka, kateri pripadam, je ta načela vedno držala in jih bo držala tudi v bodoče. Tem načelom se imamo zahvaliti, če danes zmagujemo. Ko vidimo, kako si S. L. S. brez boja osvaja večino v deželnem zboru, ko ji liberalna stranka brez odpora prepušča vodstvo v deželi, se pa moramo tudi vprašati, kdaj bo ta stranka razpadla. Razpadati bo začela s tistim tre-notkom, ko se bo ločila od svojih načel, ko bo začela delati osebno, egoistično politiko, ko ji bodo veliki nameni veljali manj kakor strankarske koristi posameznikov. Dokler pa bo zvesta svojim načelom m dokler bo imela kot voditelje može, ki ne iščejo svojih koristi, ampak gledajo na velike cilje, toliko časa je nihče ne premaga, toliko časa se nje zmagonosna pot na slovenskih tleh ne ustavi. Proč z beraško politiko! Povedal sem že, da zajemlje naša stranka postave za politično delo sama iz sebe. Mi ne delamo ne v deželi ne v državi beraške postulatne politike. Dosedaj so imeli slovenski poslanci v državnem zboru tako-le politiko: Kedar je nastopila nova vlada, šli so k njej, ji povedali svoje zahteve, prinesli napisane svoje težnje in želje, in so hoteli dobiti odgovor. Vsaka vlada ie bila toliko pametna, da jih ni kratkomalo zavrnila,, ampak je ministrski predsednik vzel ta .seznamek slovenskih želja lepo v roke in rekel našim poslancem: Ja, prijatelji, jaz sem pravzaprav za to. Seveda bom skušal to izpeljati, samo kdaj iin kako — to morate meni prepustiti! Jaz ibom storil, kar bom mogel .... In slovenski poslanci so šli pa so glasovali za vlado. Ko je pa prišel čas, da bi imela vlada izpolniti, kar je obljubila, je pa minister — šel. Vlada je padla. Tako se je zgodilo nebrojnokrati. in nebrojnokrati so bili'naši poslanci tako speljani na led. Te politike nikdar več! Sklenili smo soglasno, 'da se odpovemo tej beraški politiki. Otok zaKladou. Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M. (Dalje.) Kapitan in Gray sta ga že preiskovala in jaz sem takoj videl, da je vse končano. Mislim, da je naše drugo hitro streljanje še enkrat razpršilo upornike, kajti brez vsacega nadaljnega nadlegovanja smo dvignili ubogega starega varuha lova čez ograjo in ga nesli krvavečega in sto-kajočega v kočo. Ubogi stari človek, zinil ni niti besedice presenečenja, pritožbe, bojazni ali celo udanosti od početka naših križev in težav do sedaj, ko smo ga položili umirajočega v koči na tla. Stal je kakor trojanski junak v ladiji na hodniku; izvršil je vsako povelje tiho, dobrovoljno in dobro; bil je najstarejši v celi družbi, za kakih dvajset let pred nami, in sedaj je moral ta nesrečni, stari, dobri služabnik umreti! Sodnik se je zgrudil poleg njega na kolena, poljuboval njegovo roko in jokal kakor otrok. »Ali moram odtod, doktor?« je vprašal. Proč z desperadno politiko! Ravno tako pa obsojamo tudi desperadno politiko, politiko političnih Obupan-cev, ki je ravno talko nespametna in ne-plodovita, kakor prva. To je politika tistih, ki poslušajo najbolj sangvinične, čustveno najbolj razdražene osebe v svojem taboru, katerih srca so pomirjena, ako ču-jejo kafk buren govor, ki udarja na vse plati, ki žuga s stvarmi, katerih nikdar pokazati ne more — govor o revolverjih, bombah, revoluciji. Ljudje, ki so o takih govorih pomirjeni, niso politično zreli. Gorje, če bi taki ljudje pri nas zmagovali! Jaz sem se razgovarjal s takimi ljudmi približno tako-le: Torej ti praviš: udariti! Dobro. Kaj potem? — Potem morate vi v državnem zboru poskusiti naprej s krikom. — Nastopimo torej opozicijo. — Potem z obštrukeijo! — AH moramo delati obštrukeijo celo vrsto let? Ali bodo ljudje to obštrukeijo razumeli? Ali bodo sposobni, da bodo s tisto vnemo, s katero poslanci govore, delali proti vladi in državi? Ali je mogoče razburjenost, ki naj trajno vlada, trajno ohraniti, med vsem slovenskim ljudstvom? ... Ko sem potem takemu desperadu od 'bliže pripovedoval, kako Ob takem razburjenju prično vojaki streljati, kako teče kri po ulicah, in mu pokazal na posledice take brez-« umne politike, je še vsak sklonil svojo glavo in šel molče proč. Desperadne politike nas Bog varuj! Mi ji nismo kos, in ko hi tudi bila etična, nravno opravičena, bi bil vendar tisti najhujši sovražnik našega ljudstva, ki bi tako politiko, kakor jo hoče en del Rusinov uprizarjati med svojim narodom, zanesel med nas. Radikalne resolucije mi pustimo živinskim nadzornikom in ravnateljem raznih zadrug. Ti gospodje naj govore, kar hočejo; mi se za njihovo vpitje ne zmenimo. Politika S. L. S. — Razlogi opozicije. Politika, katere smo se mi Oklenili in katere se držimo, je ta: Ako slovensko in hrvatsko ljudstvo zvesto izpolnjuje svoje dolžnosti nasproti državi in ako slovenski oziroma hrvatski poslanci'kot varuhi države vlado podpirajo, morajo tudi sami kos vlade imeti v rokah. Naš namen je in mora ostati, da mi vse tiste stranke, 'ki so si dozdaj razdeljevale vlado v Avstriji, prepričamo, da ni mogoče vladati, ako se ne sprejme v vladni načrt kot eno poglavitnih vprašanj: rešitev gospodarskih in narodnih zahtev v slovenskih in hrvatskih zemljah. Dosedaj so vedno kričali: češko in nemško vprašanje je v ospredju. To ni res .in tega ne trpimo. V ospredju so vsa vprašanja tlačenih narodov! Nemci bi si sedaj zapet radi razdehli mesta v kabinetu; Čehi bi tudi radi šli v ministrstvo. Mi moramo dokazati, da danes nobeno ministrstvo vladati ne more, ki ne sprejme v svoj program 'sprave, ,he samo med Cehi in Nemci na Češkem, amipak tudi med Nemci in Slovenci na Štajerskem in Koroškem in med Lahi in Slovenci, oziroma Hrvati na Primorskem. Zato, ker vlada dosedaj ni hotela o tem nič slišati, 'smo stopili v opozicijo; zato ker so si hotele razdeliti vlado stranke med seboj, ki nas niti ne poznajo, ki hočejo od nas samo glasov in ki bi se brigale samo za to, da ni prepira med Čehi in Nemci na Češkem in Moravskem, poleg tega trosile milijarde za severne dežele, zanemarjale pa naše slovenske in hrvatske kraje kakor dosedaj — zato smo jim napovedali boj. Nam se pri tem ne gre za »Rad bi, da bi jim zamogel še eno zadati s puško,« je odvrnil. »Tom,« je rekel sodnik, »povej mi, ali mi odpuščaš, ali ne?« »Ali bi bik) lepo od mene, sodnik,« se je glasil odgovor. »Vendar naj bode; Amen.« Po kratkem molku je dejal, da bi imel rad, ako bi kdo molil. »Tako jc navada pri nas,« je opravičevaje pristavil. In ne dolgo potem izdihnil, ne da bi še kaj spregovoril. Med tem je kapitan, ki je bil, kakor sem opazil, nenavadno otečen okoli prsi in žepov, izvlekel na svitlo celo zalogo — angleško zastavo, sveto pismo, klopčič debele vrvice, pero, črnilo, ladijin zapisnik in funte tobaka. V ograji je našel precej dolg obsekan borovec in ga s Hunter-jevo pomočjo postavil pokonci v vogalu, kjer so se debla križala in tvorila kot. Nato je splezaj na streho in z lastno roko privezal zastavo ter jo potegnil kvišku. Zdelo se je, da ga je to zelo potolažilo. Stopil je zopet v kočo in začel pre-giedavati stvari svoje zaloge, kakor da bi ne bilo ničesa drugega opraviti. Vendar pa je kljuh temu pazil na Toma, in kakor hitro je bilo končano, se je z drugo zastavo v roki približal truplu ter jo razprostrl preko njega. »Nikar si ne vzemite preveč k srcu, gospod,« je reke1! in stresel sodniku roko. to, da bi hoteli imeti svojega je postranska stvar. Poglavju.. ... da vsak minister ve: jaz ne morem obstati na tem sedežu, če s tisto vnemo kakor na Češkem ne nastopim 'tudi proti petelinom na Štajerskem in Koroškem ter na Primorskem, če ne ukrotim tudi tam divjih elementov, ki hočejo Slovence raz-naroditi, če si ne bom prizadeval, da bi se pravica delila tudi Slovencem na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Ravno tako mora vsak minister biti vnaprej po programu zavezan, da bo pred vsem skrbel za gospodarski napredek naših dežet. To je v interesu države same. Prva stvar, če hočemo imeti gospodarsko trdno državo, je, da so dežele ob morju najbolj razvite: Dalmacija, Istra in ostalo Primorje ter njih zaledje, slovenske pokrajine Kranjska, ŠtejerSka in Koroška. Dokler ne bo tukaj vsega, kar je potrebno za gospodarski napredek, toliko časa bo Trst za nas brez pomena in v primeri s Hamburgom le dolga vas, tn Avstrija bo toliko časa igrala na gospodarskem polju srednjo, če ne zadnjo vlogo. Da pa igra prvo vlogo, to je naš namen im naš cilj. Vprašanje, katero treba pri tem rešiti, boste najbolj razumeli, če vam povem nekaj silno zanimivega iz preteklih časov. Pismo Anastazija Griina dr. Bleiweisu. — Nemški birokrati doigrali ulogo na Slovenskem. Ravno včeraj je minolo 58 let, kar je grof Anton Auersperg, slavni nemški pesnik Anastazij Gritn, podpisal pismo, ki ga je poslal našemu voditelju in uredniku »Novic« dr. Bleiweisu. Pismo je datirano v Thurn am Hart 12. decembra 1850 in se glasi v prevodu takole: »Kakor vsaka posamezna oseba, tako ima tudi vsaka narodnost polno pravico, da se na polju omike in izobrazbe svobodno razvija in doseže v tem tisto višino, ki je prikladna njeni nadarjenosti, notranji življenjski moči jn njenim potrebam. Zivelj, ki ima resnično življenjsko moč v sebi (in prepričan sem, da je imajo Slovani jako mnogo) mora uspevati in bo uspeval, vkljub vsem nasprotnim, strankarskim oviram; kjer pa življenjske moči ni, tam sta razpad in razkrojitev neizbežna in vse^ umetno oživljanje ne bo mo pomagalo. Če pa izrečen mnenje, da mora naše ljudstvo še prebiti neko morda kratko učno dobo in da pri tem ne bo moglo pogrešati nemške prosvete, tedaj pač s tem ne posežem v njegovo lepo prihod-njost, kakor bi ne kratil nadepolnemu mla-denču pričakovanj od življenja, če bi ga opozoril na nekaj vrzeli v naukih, ki jih mora še izpopolniti ... S tega stališča je misija germanstva na slovanskih tleh sicer neizogibna, a koristna, na vsak način pa le začasna; ko bo njegova naloga dovršena, mora samo po sebi razpasti. Taka razkrojitev o svojem času pa bo za nem-štvo v slovanskih deželah ravno tako častna, kakor tudi ni sramotna smrt za starca, ki je dostojno izpolnil lepo nalogo svojega življenja ter naravnim potom dozorel za grob. Sicer pa tudi jaz, kakor Vi ne, nikakor ne vidim v naših birokratih zastopnikov plemenitejšega nemštva ... Zato sem >pa, kakor Vi, ogorčen, ko vidim, kako se nekateri teh gospodov skrivajo za pretvezo, da je jezik našega ljudstva nerazvit, da bi tako zakrili svojo udobnost, in kako pravijo, da je narečje naše dežele neokusno, ko se jim vendar naš kruh zdi tako ukusen! Kar se zadnji čas v teh krajih pripravlja, je še bolj pusto kakor vse »Njemu se godi dobro; ni se treba bati za mornarja, ki je bil ustreljen v službi kapitana in gospodarja. Morebiti to ni prav. vendar je resnično.« Nato me je potegnil na stran. »Dr. Livesey,« je rekel, »ali ne pričakujete vi in sodnik v nekoliko tednih pomožne ladje?« Povedal sem mu, da je bilo to vprašanje mesecev in ne tednov, da pošlje BIandey, ako se ne povrnemo do konca avgusta, za nami ladjo, da nas poišče, vendar niti poprej, niti pozneje. »Sedaj si lahko izračunite sami,« sem rekel. »No, da,« je odvrnil kapitan in se praskal za ušesi, »in tudi ako se oziramo na vse, kar nam je naklonila Previdnost, moramo reči, da se nahajamo v veliki stiski.« »Kako mislite to?« sem vprašal. »Škoda je, gospod, da smo izgubili to drugič naloženo blago,« je odvrnil kapitan. »Kar se tiče smodnika in krogelj, bomo imeli dovolj. Toda živeža je malo, tako malo, dr. Livesey, da je morebiti vse eno, ako eden več ali manj je.« In pokazal je na mrtvo truplo pod zastavo. Ravno sedaj je med gromom in žvižganjem priletela visoko gori nad streho koče topova kroglja in ipadia daleč na drugi strani v gozd. PrJaga „S o«enoat( itev. 287. dn^ 14. decembra 19*18» predmarčne stvari, ki so bile vsaj navzgor odvisne od nekili postav. Pomoči in zboljšanja pa ne smemo pričakovati, dokler se ne da deželi možnosti, da v javnosti izreče, česa potrebuje! Saj se dandanašnji človeku sJkoro zdi, da se je leta 1848. zemlja tako zvijala v porodnih bolečinah, le da bi spravila — birokrate na svet!« Kakor vidite, so takrat, ko se je začelo narodno gibanje, plemenitejši Nemci in med te spada pač grof Anton Auers-perg sami smatrali nalogo nemštva le kot začasno, da se mi zbudimo. Sedaj, po 58 letih pač lahko rečemo Nemcem, sklice vaje se na lastnega njihovega pristaša: Nemci, vi ste v naših deželah že odpravili; vi imate svojo nalogo že izvršeno, zato je germariizmu čas, da se na naših tleli že razruši. Jaz trdim le, kar je trdil Anastazij Griin. Ravno tako pa še danes lahko kličemo, kar je slavljeni nemški pesnik ta, krat klical: Druin ernport es zu sehen, wie manehe dieser herren . . . das Idiotu eines Landes fiir so unschniackhaft erklaren, dessen Brot sie doch so schmadkhaft finden! — Nemci pa niso izvršili te naloge tako, kakor jo Anastazij Griin slika, ampak nemški uradniki so v krajih, kjer poprej ni bilo nič mešanih narodnosti, zanetili narodnostni prepir; zlasti na jugu so napravili neznosne razmere, v ktaterih živimo. Z nemškim meščanom, kmetom in delavcem bi se že shajalo; nemško uradništvo .ie vir vsega zla na našrh tleli. Zato pa smatramo za svojo dolžnost, skupno nastopati protii skupni nevarnosti. Aneksija. — Srbi. Je pa še drugi važni razlog za slkupno nastopanje. Vsi veste, kaj se je zgodilo v naši zunanji politiki: da je naš cesar pri-klopil Bosno in Hercegovino k naši državi in da je vsled tega nastal prepir v državi sami in zunaj. Naše stališče v tem vprašanju je čisto odkrito. Mi odobravamo aneksijo že zaradi tega, ker dobimo s slovanskim prebivalstvom Bosne in Hercegovine novo podporo, novo moč. Kar se pa Srbov in njihovih želja tiče, moram tudi odkrito reči, da kdor danes podpira srbske želje, hrepenenje Srbov, da bi se aneksija ne priznala, ta je sovražnik naše bodočnosti. !V\i smo prijatelji bratskega nam srbskega naroda, ne smemo pa pozabiti, da ti Srbi, ki danes vodijo srbsko politiko, niso najboljši prijatelji Jugoslovanov. Na Hrvatskem jč srbska radikalna stranka zvezana z Raučhom. Vodilni srbski politiki so na Ogrskem zvezani z največjim nasprotnikom slovan-stva v Avstriji, s Košutom in z madžarsko neodvisno stranko. Naša dolžnost je, da zakličemo Srbom: Roko proč od Madžarov! Mi ne moremo sklepati zveze z ljudmi, ki so s Košutom zvezani, ne moremo odobravati politike, ktere niti se predejo v Pešti. Srbi so bili do okolo 1860. leta prijatelji Avstrije. Nc pozabimo, da je Avstrija dala mladi Srbiji najbolj izobražene vojskovodje, najboljše učenjake, da so našli Srbi pri nas gostoljubna tla, na katerih so se čutili domače in s svojo pridnostjo visoko povzdignili svoje gospodarstvo. Sovraštvo proti Avstriji pa se je jelo zopet dvigati od tistega časa, ko so Srbi videli, da bo se morda na Madžarskem ustvarila lastna država, ko so videli, da plava avstrijska politika po strugah Madžarov. Na ta način so Madžari Srbe ujeli, in ti so šli slepo za njimi brez pravega razumevanja naloge svojega naroda in slepi za naloge slovanstva. Kje je vzrok, d'a se v Srbiji avstrijsko misel sovraži? Poleg germani-zatorstva nemških uradnikov na jugu države je glavni vzrok temu sovraštvu — hujskanje madžarskih politikov. To sovraštvo je torej narejeno in umetno se vzdržuje. To tudi dobro vedo in sami priznavajo vodilni srbski politiki. Jaz sem enemu njih nekoč rekel: Bodite vendar toliko odkriti m povejte svojemu ljudstvu, kako je to sovraštvo neumno. Avstrija ni nemška, Avstrija se še le dela in bo taka, kako ršn o bo hotela večina narodov, in ta večina je slovanska! Na to mi je odgovoril: Tega ne smem, sicer bi se takoj reklo, da sem podkupljen. Jaz v tem oziru lahko izjavljam: Naj porečejo, da sem jaz podkupljen, ampak srbske politike ne morem odobravati. Zadnjič so srbski dijaki v Gradcu sklenili resolucijo, da se naj ustanovi italijansko vseučilišče v Trstu. S tem jc za nas mera polna. Bog daj Srbom srečnega razvoja! ■laz jim ga želim, in v naših vrstah bomo vedno podpirali njihovo stremljenje po lastni avtonomiji na cerkvenem in šolskem polju, toda želeti moramo, da se to umetno sovraštvo proti naši državi, ki ima svoje korenine v madžarski agitaciji, v Madžaru Košutu, preneha. S tem, da sovražijo našo državo, sovražijo tudi nas. Cehi, Poljaki, Slovenci in Hrvati, kam pa ; hočemo iti. kaj hočemo storiti, nego ostati v tuj državi, ktere del smo tudi mi, v kteri upamo nekdaj še dobiti vodilno moč v roke! V tej državi naj vidijo Srbi svojo zaveznico. Brez žvenketanja z orožjem naj se nnrno razvijajo doma, naša skrb pa bo, da dobita Bosna in Hercegovina dobre prometne, prosvetne in parlamentarne razmere. Mene vodi pri tem še sledeče. Jaz ne vidim v bogatem begu, v vodilnem krogli advokatov itd. ljudstva. Na nje bi se ne trebalo ozirati. Z veseljem pa pozdravljam, da se bliža ubogo ljudstvo iz divjih azijskih razmer v redne evropske razmere. Jaz vidini brata v tistem ubogem kmetu srbskem in hrvatskem, ki nima sedaj noben'h pravic. Dosedanje gospodarske prilike tega ljudstva ne bodo mogle več trajati do!'go. Vlada bo morala te naše brate osvoboditi, in zato pozdravljam aneksijo. Državnopravno vprašanje glede Bosne in Hercegovine je'postranskega pomena, ako nc ho ljudstvo svobodno, vzbujeno in gospodarsko trdno. Kam bi 'prišli, če bi ne imeli takega ljudstva! V take razmere, kakor so zdaj na Balkanu, kjer se tepejo Srbi in Bolgari, Bolgari in Grki, Grki in Romuni in narobe. In pri tem pobijanju, pri teh pustolovstvih se gospodarska stvar zanemarja. Torej že za to, ker bomo odslej imeli mnogo več priložnosti, potegniti se za zatiranega srbskega in hrvatskega kmeta v Bosni in Hercegovini, pozdravljamo aneksijo. V interesu nikdar sitega Angleža. Politika, v katero nas hočejo nekateri zmešani ljudje pognati, se vodi ne v interesu Rusije, ampak edino le v interesu nikdar sitega Angleža. 11. julija 1907. je prišla k zunanjemu tajniku sir Greyu angleška deputacija, ki mu je povedala, da se mora bolj brigati za Balkan. Vodja de-putacije, anglikanski nadškof canterbury-ški jc sicer to željo zavil v načela krščanske kulture, a videlo se je, da je predvsem hotel, da bi se povečal vpliv Anglije na Balkanu. In od te dobe vidimo, da so Angleži na Balkanu vedno rovali. Vse, kar sta naša država in Rusija napravili, da bi se uredile razmere, da bi se omejili roparski boji čet. so Angleži kritizirali in razdirali. Na Angleškem se je porodila misel, naj bi Makedonija dobila guvernerja, Rusa sicer, ki bi bil pa popolnoma v žepu Anglije. Angleži bi še danes najrajši videli, če bi Bosna in Hercegovina dobili lako samoupravo, da bi ji bil na čelu kak človek, ki bi bil popolnoma odvisen od Anglije. Vse to dela Anglija iz — samega kramarskega egoizma. Mi ne bomo delali angleške politike. Nespametno je drugo stališče kakor stališče naše stranke iu ogromne večine avstrijskih narodov: da smo zadovoljni /, aneksijo in da bomo porabili svoj upliv, da dobi Bosna in Hercegovina pametno ustavo, da se bodo gospodarske razmere utrdile in da bomo skušali 'pomagati, da se osvobode kmetje. Zato pa moramo z vso resnostjo zaklicati srbskim politikom, naj skušajo pomiriti narod, ki naj ne hodi po kostanj v žrjavico za nikdar sito lr modema hlfktru- T7i*-rapie" gi-ati* in franko pnd zaprt«' ki»Torto Ime: Sprcjm« se spreten mesarski pomočnik V trajno službo pri Ermss^isj Kumru, mnsarjM w Litiji. 3235 3-1 Pozor, kmetje in fantje! /v , 1 h r Naslov je: P. Juriš č, St. 63. (Slavoniia), s poštnim povzetjem. V moji lekarniški praksi katero izvršujem že 25 let se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstra* njenjeprhlja(luskin)na glavi t.i. Kapilor it. I. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Prosim da se naroči samo od mene, lekarnar v Pakracu Denar se pošlje naprej ali 3145 lij-i Služba občinskega tajnika se odda s 1. januarjem 1909 ali pa tudi takoj pri občinskem uradu v Št. Rupertu. 3268__— Plača po dogovoru. - 2_ na jako ugodjem prestoru v ,Nar. Domu v Spod. Bravbeigu sta ir najem ftmnllnlcti in posolllnlca u Spodnjem Draufiarju m Mm !!! Z« slcuen^e trgcuc« zde ugedna prilika. !!! Nastopi se lahko tako]. 3240 il 1 Pojasnila daje in ponudbe sprejema Hranilnica in posojilnica p. Spodnji Dravberg, Koroško. 3242 1 1 Na ljudski šoli v Hrastniku se odda z 15. januarjem 1909 službe hišnega o*, šolskega sluge z mesečno plačo 60 K, prostim stanovanjem in prosto kurjavo. Prošnje je uložiti do 31. decembra t. I. pri krajnem šolskem svetu v Hrastniku. BCpsjjmi šolski Hrastnik, 9. decembra 1908. Razpis 3243 3-1 Radi oddaje gradbe šolskega poslopja v Staremkotu, občina Traua, okraj Kočs2«|e se razpisuje na dan 15. prosinca 1909 ob 10. uri predpoldne pri načelniku krajnega šolskega sveta št. 12. v Staremkotu zmamj sevalna dražba Delo precenjeno je na 12.000 K z besedami: dvanajst tisoč kron. Varščino položiti je K 10 — od K 100 — ali 100/0. Sprejemajo se tudi pismene ponudbe proti položitvi pogojene varščine. Proračun, stavbni načrt in dražbeni pogoji so na vpogled pri predsedniku krajnega šolskega sveta v Staremkotu št. 12. Krojni šolski svet. V Staremkotu, dne 8. grudna 1908 Slovenci Slovencem Zelo »sžno za trgovce in obrtnike I Ker imam še precejšnjo zalogo reklamnih Koledarjev zal.1909 in je sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, zahtevajte vzorce katere radevolje pošiljam na ogled. Cene so brez konkurence jO tako da mi je mogoče s tiskom in blokom vred oddajati komad že od lo v. naprej Vsem Slovencem se priporoča 3078 (20—'.)) ft IgilČ, Uubllana, Mestni trs 11, z O. cr rt o. -t o cr 3 O ) .J Naslov: Podpirajmo se medsebojno! V slogi je moč! s Veliko Priporočam veliko zalogo oblek za dame, gospode, deklice, dečke m otroke po zelo znižani ceni. Angleško skladišče oblek, O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. ,Katoliška bukvama' v Ljubljani priporoča sledečo važne novosti: Poezije, Anton Medved, H. del. Cena K 4 —. elegantno vezana knjiga K 5 40. Kakor je prva zbirka Medvedovih „Poezij« zaslula po vsi naši domovini in našla prijateljev in častilcev v vseh krogih, tako bo tudi drugi del gotovo še bolj poglobil in povzdignil vrednost in velikost našega pesnika. Bdi — HUP. Roman iz časov Kristusovih. Spisal Ludvig VVallace Cena vezani knjigi K 4 50 — Lepšega berila in darila za Božič si ne moremo misliti kot .Ben-Hurja"; roman vzbuja in ohranjuje zavest lepote krščanstva in globoke misli njegove so velike vzgoji ne vrednosti. Pred oči nam živo stopa življenje Gospodovo od rojstva do smrti; opisuje se nam poganstvo v svojem zunanjem blesku, a tudi notranji trhlosti. Osebe v romanu so mojstrsko karakterizovane. Andrej Hofer, tiroIski junak Igra v 5 dejanjih z naslovno sliko (Hoferjeva smrt) in obširnim zgodovinskim uvodom. Cena 80 vin., 10 izvodov K 5 —. — Ne samo, uprizorjena na odru, temveč tudi kot podučno in kratkočasno berilo bo našla ta knjižica mnogo prijateljev. Zbinka ljudskih iger IX zvezek -Cena 80 vin., po pošti 90 vin. — Knjiga ima sledečo vsebino: za moške uloge: 1. „Na betle-hemskih poljanah", 2. »Kazen ne izostane", 3. Očetova kletev". Za ženske uloge: 1. »Večna mladost in večna lepota", 2. „Čašica kave". — Vsebina prejšnjih zvezkov je označena na ovitku IX. snopiča. JI R C " ^ v podobah. Slovenski. Cena 80 vin., trdo vezan K 120 — Prav lična in primerna knjižica za otroke do desetega leta z živopestrimi podobami in mičnim besedilom za vsako črko abecede. — Otrokom bo v pravo veselje in lahek poduk. Oče našj Malavašič. Cena K 1-50. trdo vezana knjiga K 1"70 To lepo povest so slovenski časopisi že opetovano priporočali. Zlat0k0pi XVI. zvezek Spillmannovih povesti z zanimivo naslovno sliko. Cena 60 vin., trdo vez. 80 vin. — Opozarjamo tudi na prej izišle zvezke te zbirke, ki se je med Slovenci tako hitro splošno priljubila in razširila. 3238 8—2 »Katoliška bukvama" v Ljubljani. Havre Ncw-York Franooska prekomorska dražba. Odpotuje se Iz Ljubljano vaak torok. Vozae lista in pojasnila daje samo Eda Šmarda obl. konc. potovalna pisarna LJubljana, Dunajska oaata It. 18, nasproti znane gostilne pri „Fi(|Ovou". 1878 26-20 Veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega vina, 1097 priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko dru&tvo w Vipavi. — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni „Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 1'20 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko drufttvo v Vipavi. Žepni robci v največji izberi. Zelo znižane cene! ANTON ŠARC Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 8. Konkurenca. Houo ulno lastnega pridelka tvrdke Br. Hnvakovli, rdeče (opolo) 24 ln 28, rumeno 32 vinarjev pol litra Itd., 1645 se toči u Sodni sklh ulicah Stev. 4. In na Rimski cesti Stev. 5. Toči se tudi pivo iz zagrebške delniške pivovarne. Lepo je božično drevo le tedaj če ga olepšate z albumi za fotografije in razglednice, pisemskim papirjem v kasetah, šolskimi potrebščinami, barvicami, šolskimi in ročnimi torbicami, denarnicami in s steklenimi okraski 12 kosov v kartonu 50 vin., 15 kosov v kartonu 60 vin. Najnovejše božične in novoletne razglednice. Velika izbira jaslic. Ne prezrite torej slovenske trgovine I. Toni, Sv. Petra cesta št. 31. prima slanino Od Z5. novembra do Z5. decembra prodajam v Šolskem drevoredu na ""jiSiSSKS'mostuewood brez kože, od prašičev iz lastnih pltalBč. I. vrste kg. 1-50 II. vrste kg. 1-30 Meso istih prašičev I. vrste kg. 1-40 II. vrste kg. 1-20. 3o98(i8) Predovič. Pozor! Čitaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestiji, pomanjkanju teka krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja 3314 10-2 Delovanje Izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorlca) 5 K franko na vsako pošto po povzetjn ali če sa pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic sc ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od P. JURI Šib A, lekarnarja v Pakracu št. 65 (Slavonija,) Kdor hoče varno, mirno in hitro v AMERIKO potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika i639 22 Fr. Seunig, Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 28. Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani s Kaiserln Auguste Vlctoria nosi 25.000 ton Amerika....... 24.000 „ President Lincoln ... „ 20000 . President Grant..... 20.000 „ Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1l/, dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej. Proa slovenska modna : trgovina za gospode: Giselbert fkušeh Ljubljana, Mestni tr$ št. 19 se naitopleje priporoča 2710 Podružnice Splfet, Cclovec In Trst - Delniška glavnica -K 3,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2 sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter je obrestuje po čistih n Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem knrzn. Podružnice Splfet, Celovec ln Trst_- Rezervni fond -K S0O.0OO. I Ugodna prilika! Ugodna prilika!^ li Vsled preselitve prodaja tvrdka Franc Ksav. Souvan v [svojih d e t a I j n i h trgovinah na Mestnem trgu — uečino $L>ojc zaloge ™» pod lastnimi cenami. 3239 2—2 Radi velike zaloge znatno znižane cene! Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd. Ue iko Iztier drobneja in modne ju blasa: roS, zivJ^rri: Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. mT Primerna darila za godove in druge prilike. F. INIeršol Ljubljana, Mestni trg 18. Priporoča se velespoštovanjem 3043 5-3 Globoko izpod cene prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice. Konfekcijska trgovina Pred škofijo štev. 19. 2811 38 najboljša in najsfgurnejša priliiia za sledenje. Denarni promet do 31. okt. 1908 čez 54 milijon, kron. Lastna glavnica K 354 645-15. Stanje vlog 31. oktobra 1908 čez 15 milijon, kron. HT Sedaj: Miklošičeva cesta it. 8, pritličje v astni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo prej na Kongresnem trgu št. 2, I. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan ter jih obrestuje po — V/2% brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 krone 50 vin,, na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago. — Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na^tekoči račun, ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti :]gporoštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptirajo. === V Ljubljani, dne 31. oktobra 1908. 2633 27 Dr. Ivan Su&terAič, predsednik in imejitelj komturnega križca Franc Jožefovega reda z zvezdo. Odborniki b Josip Šiika, stolni kanonik podpredsednik. Anton Balao, posestnik, podjetnik, imejitelj zlatega zasluženega križca in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Fran Pov&o, vodja, graščak, državni in deželni poslanec, vitez reda železne krone III. vrste, lastnik zlatega zaslužnega križca s krono in papeževega častnega križca „Pro Ecclesia et Pontifice" — Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. ■ — ■ ......... Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice v » tovarnar. — Karol Polil rste, lastniK ziatega zaslužnega križca s krono in papeževega častnega križca „Pro Ecclesia et Pontifice". — — Karol Kausohegg, veleposestnik v Ljubljani. - Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. - Ivan Ljubljani. — Fran Laskovio, hišni posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice. — Ivan Pollak ml.. Ilak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku.