Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 82. Izven LJubljane 8 vin. v LjUDIM V MU II. Opit 1913. Leio ni Velja po poŠti: =£ Za oelo leto naprej . . K 26 — sa en meseo „ • • n 2*20 ■a Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za aelo lato naprej . . K 2V— za aa meseo „ , . „ 2 — V upravi prajeman nieseSno ,» 1*70 s Sobotni Izdaja: = ia oelo lati ....,„ 7'— H Nemčijo oeloletno . „ 9 — za ostalo inozemstvo ,, 12'— I Inseratl: _u Enostolpna petitvrsta (72 nun): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ ia večkrat primeren popaat. nitim ozDaniia, zihnlt, Hitnici il: enos.olpna petitvrsta po 18 Tin. Poslano: .','". enostolpna petitvrsta po 30 »in Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob S. url pop. Redna letna priloga Vozni red. KS- Uredništvo ]e v Kopitarjevi nlloi štet. 6/IH. Bokoplat bo ne vračajo; nefranklrana pisma ae ne as sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št. 8. — Račnn poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravniškega teleiona it. 188. Današnja številka obsega 6 strani Velesile Id balkanska zveza. Prof. A. Bezcnšek. Sofija, 7. aprila. Evropa jc gledala pred osnutkom balkanske zveze na1 male balkanske države kakor na stvari, ki niso uvaže-vanja vredne, in ko je izbruhnila vojna proti Turčiji, so stale velesile po večini ob strani in prepustile balkan-cke narode same sebi. Ko je pa prišlo do premirja, so dale evropske države, naenkrat vse svoje moči na razpolago vojskujočim se strankam in se začutile naenkrat kot zaščit niče in varhinje balkanskih zaveznikov. Te »usluge«, ki so jih napravile zaveznikom, so sc pa izkazale za neverjetno slabe. Prišlo je do novega spopada. Odrin še ni bil padel, a evropske velesile so že- začele mešetariti in kar samo-lastno so prevzele posredovanje v svoje roke. Toda dočim so preje delile »usluge« zaveznikom, so nastopile sedaj kot vojaški profos in kategorično zahtevajo: To in to hočemo, da se izvrši. Ta razlika med prejšnjim in sedanjim postopanjem je balkanskim državam popolnoma jasna: poprej so velesile delovale pod neposrednim vtiskom zmag, katere se imajo pripisovati obč-inemu sporazumu in popolni slogi med balkanskimi zavezniki, a sedaj delujejo pod vtisom nekih prepirov glede deležev, ki bi imeli pripasti posameznim zaveznikom v Makedoniji in v sosednih provincah. Poprej so velesile »predlagale«, zdaj pa hočejo »zapovedovati«. Pri tem pa imajo seveda predvsem svoje lastne interese pred očmi in z ozirom na nje formulirajo svoje zapovedi. Takšna je zapoved glede Skadra, takšna ali vsaj podobna je zapoved glede bulgarsko-turške meje. Midija— Enos. Pred paclcem Odrina se je predlagala ista meja, po padcu Odrina zopet ista z malim dostavkom, da ima biti mejna črta ravna, ali direktna, ne da bi se zavijala v sredini na zapad. Balkanski zavezniki se s tem novim predlogom načelno strinjajo, samo hočejo, da se zavija ista črta bolj na vzhod. S tem pa. bulgarsko ljudstvo,, za katero je ta meja največjega pomena, nikakor ni zadovoljno. Pojavlja se namreč vprašanje: Ako se nam ponuja sedaj podobna, meja, kakor pred padcem Odrina, zakaj smo pa dali pred to trdnjavo toliko žrtev? To vprašanje se bo stavilo te dni celo v narodnem sobranju v obliki interpelacije na dnevni red. Od dotičnega odgovora vlade iu od držanja koalicijske večine bo odvisna morebiti usoda sedanjega koalicijskega kabineta. Ako bi pa sedanji kabinet pal, potem pade tudi mejna črta Midija—Enos in v kratkem znajo slediti ma Balkanu drugi dogodki, ki bodo veliko večjega pomena, kakor pa izkriv-Ijenje mejne črte proti zapadu ali vzhodu. Ako pa tudi do tega ne pride, sledi vendar iz sedanjega vedenja velesil proti balkanskim zaveznim državam velevažen nauk, — da je le v edinosti moč. Kadar se bo naša mlada balkanska zveza utrdila, pridobila si bo ugled v občeevropskem koncertu. »Balkan balkanskim narodom«, so dejale velemoči, dokler so se bili krvavi boji po trakijskih, makedonskih in sosednih poljanah; ko se pa sedaj boj bliža koncu, prihajajo velesile vsaka iz svojega kota in vele kategorično: Vzeli bodete samo to, kar nima pomena za nas in česar ne zahtevajo naši interesi! Poprejšnja nezainteresiranost se je nenadno obrnila v veliko zainteresiranost. Samo na ta način si morajo balkanski Slovani objasniti osnovanje avtonomne Albanije in protivljenjc velesil, da bi Bulgarija segala do Mar-marskega morja. To se več ne strinja z geslom: Balkan balkanskih narodom, ampak pomeni: Balkan evropskim interesom! Da ne. bodo ti interesi popolnoma j absorbirali interesov balkanskih naro- i dov, morajo poslednji dobro razumeti, da se bodo velesile, dokler so slabi iu med seboj ne,složni, vedno mešale v njihove notranje zadeve in se bodo ž njimi igrale. Zato pa je potrebno, da obstoji balkanska zveza nc toliko formalno, kakor realno. Torej od besed na delo! »Za vsakega državljana zaveznih držav mora biti ta zveza sveta,« tako piše tukajšnji neodvisni list »Utro« v svoji današnji številki in dostavlja: »Vsak napad proti zvezi se mora smatrati kot izdajstvo domovine. V celoti te zveze mora videti vsak državljan na Balkanu svojo občno domovino, katera mu je istotako pri srcu, kakor lastna njegova domovina. Ako je namreč ta zveza. močna vsled tesnega zjedinjenja njenih članov, tedaj bo močna tudi vsaka posamezna država, ki je v tej zvezi.« Srbija že odpoklicuje svoje čete izpred Skadra. — Ruska vlada izdala komunike o svoji politiki. — Črnagora dobi znatno BLOKADA ČRNOGORSKEGA OBREŽJA. Dunaj, 10. aprila. »Neue Fr. Presse« poroča iz Sutomora: Danes ob 8. tiri zjutraj sc je proglasila blokada. Ob 10. uri so odplule vse ladje izvzemši ladje »Nadvojvoda Franc Ferdinand«, v treh oddelkih v smeri proti Ulčinju. Dunaj, 10. aprila. Poveljnik prve eskadre našega vojnega brodovja je brzojavil mornariškemu oddelku vojnega ministrstva: Deklaracija blokade danes ob 8. uri zjutraj v imenu mednarodnega brodovja, ki zastopa evropske sile: Proglašam blokado ob obrežju med pristaniščem Bar in izlivom Drine. Blokada se prične ob 8. uri zjutraj 10. aprila leta 1913. Obsega obrežje med 42. stopnjo 0 minut in 41. stopnjo 45 minut severno širine in obsega vsa pristanišča, zalive in izlive rok v tej meji, kakor tudi vse otoke ob obrežju proti ladjam vseh narodov. (Vsem ladjam, ki se v okviru blokade nahajajo, se dovoli 48urni rok, da zapuste bloka dno okrožje, t. j. do zjutraj 12. apr. 1913. Lastnoročno izdano na krovu Njegovega veličanstva ladje »Iving Ed-vvard VII.« dne 10. aprila 1913. Cceil Burney, podadmiral in poveljnik mednarodnega brodovja. Cetinje, 10. aprila. Iz uradnega čr- nogorskega vira.) Poveljnik medna« rodnega brodovja v vodah Bara, poch admiral Burney, je danes zjutraj barskemu guvernerju naznanil, da jo od danes od 8. ure zjutraj naprej progta« šena blokada od Bara do izliva Drine, XXX KOMPENZACIJE ČRNIGORI ZA SKADER. Črnagora naj dobi 25 milijonov in desni breg Bojane. Rim, 10. aprila. Po dolgotrajnih sondiranjih in pogajanjih se to dni poslaniški konferenci v Londonu na-! morava predlagati, da se Črnagora od-škocluje za to, da opusti svoje zahteve na Skader z rodovitnim zemljiščem, ki leži med Skadrskim jezerom in desnim bregom reke Bojane in s posojin lom 25 milijonov frankov, za kateru Črnigori ne bo treba obresti plačati* S tem denarjem naj bi Črnagora izvedla melioracijo in izsušila močvirja ter izpromenila. zemljo v rodovitno ozemlje, ki se šc označi. Kralja Niko* laja so o tem predlogu obvestili. Pri-držal si je, da predlog prouči, medtem so pa obstreljevanje Skadra ustavili. Črnigori bi denar posodili ali za posojilo jamčili Avstro-Ogrska in Italija. Črnagora pa zahteva tudi Sv. Ivan di Medua. O tem sc še pogajajo, a ni gotovo, če tej črnogorski zahtevi ugodc. v X X POGODBA ČRNOGORSKEGA KRALJA NIKOLAJA S SRBSKIM KRA« LJEM PETROM. Pariz, 10. aprila. »Temps« pripomni z ozirom na govorico, češ, da sta sklenila kralja Nikolaj in Peter pogodbo, cla kralj Nikolaj odstopi, ako Avstrija s silo proti njemu nastopi in da kralju Petru črnogorski prestol zapusti, to-Ie: Takozvana pogodba črnogorske in srbske dinastije je le grožnja Avstro - Ogrski, ki odklanja kompenzacijo Črnigori in da prednost sili. Odstop Nikolaja in združitev Črnego-rc s Srbijo bi ustvarila take zapletlja-je, cla naj na Dunaju vse store, cla to preprečijo. X v / NIKITA RES ODSTOPI. London, 10. aprila. »Reuter« poroča, cla bo kralj Nikita, ako Skadra no dobi, res odstopil. Črnagora se združi s Srbijo pod dinastijo Karagjorgjevi-čev. Na podlagi obstoječe pogodbe se listek. pol- Goro Alos, republika iueilov. Potopisna črtica z balkanskega otoka. Spisal N. vitez pl. Gutmansthal. — Poslovenil K. Čik. (Dalje.) Karieška okolica je pravcat raj, povsod vinogradi, figova drevesa, sadni vrtovi, visoki grmi, polni lešnikov, katerih gojitev je karieška posebnost, najbujnejša vegetacija in povsod izvirajo studenci in šume potoki. Okoli 700 m smo nad morjem in sedaj poj-demo vedno navzdol do Vatopeclija. Komaj smo bili Karies zapustili, smo zagledali ruski »skiti« Seraja ali Sv. Andreja. Zelene strehe in kupole ruskih poslopij, ciprese, zložno proti morju napet gorski obronek, obraščen z bogato južno vegetacijo, v ozadju pa višnjevo morje: bila je res ljubka, div-na slika. V Seraj smo prišli v desetih minutah in obiskati sem ga hotel le na kratko. Seraj je. »skiti«, I. j. pravilno organiziran samostan, ki pa ni samostojen, ne pošilja nobenega zastopnika k sve-leniu sinodu v Karies in je odvisen od drugega samostana. Seraj ali A'ndrc- jevskij skiti je odvisen ocl Vatopeclija, i dasi je mnogo večji od tega samostana in šteje več nego še enkrat toliko menihov. Izmed ruskih naselbin na Ato-su je Seraj šc najčednejši. Splošno se pa lahko z gotovostjo trdi, cla bivajo v vsakem poslopju na atoški zemlji, ki izgleda moderno, neokusno, vendar pa dobro ohranjeno in premožno, Rusi. Vsekakor se morajo zdeti vsakemu prijatelju umetnosti in dobrega okusa velike, težke in okorne zgradbe Rusov na Atosu neprikladne in grde. Meni so se zdele kot skrunitev tc krasne okolice. Ruski menih, oče Gerontij, me je sprejel prav hladno. Pokazal sem mu svojo priporočilno okrožnico karieškega sinoda, kar je pa nanj napravilo malo vtisa, ker ni razumel grško. Več veljave sem si pridobil pri njem, ko sem mu pokazal priporočilno pismo ruskega poslaništva v Atenah, katero sem imel za ruski samostan sv. Pantelejmona. Oče Gerontij je postal vsled tega prijaznejši z menoj ter me je peljal v sprejemno sobo, v veliko, evropsko opravljeno, prav bogato, pa neokusno opremljeno sobano s svetlo likanim tlakom in stenami, na katerih so visele litografije in bar-votiskane podobe, ki so predstavljale portrete ruske carske rodbine in drugih mogočnikov ter važne politične do- \ godke. Zavživši neizogibno kavo in gli-ko sem prosil, da. bi smel videti cerkev. Bila je šele pred nedavnim dograjena in ima pročelje iz belega mar« morja. Pri vstopu vanjo ostrmiš nad bogastvom, ki ga vidiš. Tla te zelo velike cerkve so parketirana. Oltarji in okraski so tako bogato pozlačeni, da se ti zde preobloženi. Dragoceni srebrni ikoni (kipi) so večinoma darovani od ruske carske rodbine in se baje veliki knez Aleksij Aleksandrovič posebno zanima za ta samostan. Posebej moram omeniti, da vise na stenah velike podobe, ki predstavljajo postaje križe-voga pota, česar nisem našel še v nobeni razkolni cerkvi. Knjižnica je lepa in dobro ohranjena, vendar ne posebno zanimiva. Pričakoval sem, da mi bodo postregli s čim boljšim kot z običajnimi okrepčili a ker 'ti nič. kazalo, sem se priporočil, dobil še od očeta Geron-tija razgledni album samostanov, ki me je zelo razveselil in zajaliali smo, da odrinemo v Vatopedi. Pot. tja, vodeča vcčjidel po gorskem grebenu, je bila senčnata in Jepa, izpeljana skozi gozde ali visoko grmovje. Mnenju Fallmera-jerja, da je najlepša na Atosu. sc pa ne morem pridružiti, ker pot od Nerokrija do llagijo Ane vso drugo po romantični lepoti prekaša. Po triurnem potovanju, ob približno pol 3. uri. t m o zagledali pred seboj lepi, bogati Vatopedi, izmed grških samostanov najbogatejši in najmogočnejši. »Agojat.« ali konjski gonjač nam je velel razjahati, predno smo bili prišli popolnoma blizu samostana, kar je nekak čin uljuclnosti in dokaz spoštovanja. Pogled na Vatopedi me je zadivilin srečnega sem se štel, da bom mogel spoznati življenje na Atosu. Kakor večina atoškiii samostanov jc Vatopedi skupina premnogih poslopij in cerkva z mogočnim, vse nadkriljujočjm stolpom, katera bi me zelo spominjala stalili gradov naših planinskih dežel, če bi številni leseni ali njim slični pomoli, terase in galerije, kakor iz kamenitih zidov raztoči, pisano poslikani in s podporami iz kostanjevega lesa podprti, ne dajali celoti vedrega, orientalskega značaja. Nad vhodnimi vratmi, edinemu dohodu k samostanu, visi, kot. pri večini samostanov, podoba Matere božje v stekleni omari, pred katero se pri vstopu vsakdo prikloni. Ob vhodu, ki izgleda kakor vhod v kak viteški grad, so zraven vratarjevega stanovanju svetniške podobice, molki, rezbarijo menihov in priprosta živila romarjem na prodaj, ampak nikdo ni nikoli pozvan ali celo primoran kaj kupiti. Iz celega atoškega ozemlja sta lakomnost , in beraštvo Izključena; darovi se sicer l sprejemajo, toda zanje nikdar ne be- zagotovi Nikitovi rodbini nasledstvo na srbskem prestolu, ako izumre mo-Ska veja Karagjorgjevičev. X X • CAR SVETUJE NIKITI ODJENLJI-VOST. Berolin, 10. aprila. »Lokalanzeiger« poroča iz Peterburga, da je car poslal črnogorskemu kralju lastnoročno pismo, v katerem mu svetuje, naj sc ukloni. XXX AVSTRIJA IN SRBIJA. Srbija bo svoje obljube Izpolnila. Belgrad, 10. aprila. (Iz srbskega uradnega vira.) Iz inozemskih listov posneto poročilo nekega belgrajskega lista, češ, da je ruski poslanik Ilart-wig ministrskega predsednika Pasiča obvestil, da vdere Avstro - Ogrska v Novibazar, čc Srbija izpred Skadra takoj svojih vojakov ne umakne, ni isti-nito. Poslanik Hartivig ni pri srbski vladi nobene take demarše storil. Dunaj, 10. aprila. »Siidsl. Korr.« poroča iz Bclgrada: Srbski kabinet bo svojo obljubo, da srbski vojaki Albanijo zapuste, ko se ji meja določi, brezpogojno držal kljub vsem drugače sc glasečim inozemskim poročilom. Naglasa se tudi, da so popolnoma neutemeljena poročila o zgradbi trdnjav ob obrežju Jadranskega morja. y v/ v ✓ \ A /\ žili izkrcanja grških vojakov v Myti-lene. Poslaniki so radi stroge ccuzure brez vseh poročil. V Smirno je turška vlada odposlala 19 bataljonov vojakov. AFERA PALIČ IN DRUGO. Bar, 10. aprila. »Corriere della Sera« poroča, da se Črnagora pritožuje, ker &o člani avstrijske preiskovalne komisije glede afere Palič in prisilnih konverzij došli en dan prej v Djakovi-co in baje za 1000 turških lir skušali albanske priče podkupiti, da izpovedo proti Črnigori. Tudi noče Avstrija priznati mešane komisije glede Paliča, marveč dela na svojo roko. Črnogorska vlada je proti tej prekrši t vi pogodbe protestirala, medtem pa jc Avstrija prepovedala prevoz blaga med Kotorom in Cetinjem. X X. X TUF" TT * "~?Pi V BALKANSKO ZVEZO. Lor ' aprila. Tu se govori o diploma riza elevan jih spraviti Turčijo v lir I en? o zvezo. XXX Komun Ke ruske vlade o ruski polki, Peterburg, 10. aprila. Brzojavni urad priobčuje sledeči komunike ruske vlade: Poteni ko je Rusija dosegla za Slovane Prizren, Peč, Djakovico in Debar, je smatrala za neizogibno, da soglaša z inkorporacijo Skadra z Albanijo. To koncesijo je Rusija storila v interesu ohranitve miru, ker bi prekršitev miru izgledala kot očitna absurdnost, ko je Skader čisto albansko mesto s sedežem katoliškega nadškofa. Naš vice-konzul v Skadru je izrekel mnenje, da bi Črnagora najmanj 35 let ne mogla skadrskih Albancev asimilirati, vsled česar bi se naznotraj oslabila. Inkor-poracija tolikih katoličanov pa bi tudi nujala priložnost za zveze z inozemstvom, kar bi omogočalo penetracijo tujih vplivov v Črnogoro. Rusija je kralja Nikolaja o tem ob-vestila. Kralj Nikolaj jc bil sicer ravnal proti prevzeti obveznosti, da bo v slučaju izbruha vojne (balkanske) Rusijo obvestil in si preje od njo izposloval dovoljenje, kljub temu pa je car Črnogoro velikodušno s tem podpiral, da je naklanjal črnogorskemu prebivalstvu med vojsko darov. Ko se je ska-drsko vprašanje rešilo, se jc Črnagora na prijateljski način o tem -obvestila in opozorila na to, kakšno veliko odgovornost prevzame nase, ako svoj odpor nadaljuje. Kralju Nikolaju se je pa svetovalo, naj se odtegne očitku, da zasleduje osebne cilje. Nikolaj trdovraten. Ti koraki so ostali brezuspešni. Postalo je očito, da kralj Nikita računa na vmešavanje Rusije in velesil ter na evropsko vojsko. Zato se ruska vlada ni mogla upirati temu, da so sc sklenile odredbe, ki so vsled odpora kralja Nikolaja postale potrebne. Rusija vendarle upa in zagovarja kompenzacije za črnogorsko ljudstvo. Ruska vlada ne izgublja upanja, da se bo Črnagora podvrgla volji Evrope, ki jo predstavlja impozantni razvoj evropskega brodovja. V tem slučaju bo Evropa imela nalogo najti sredstev, da olajša položaj črnogorskega ljudstva, ki je vsled neizmernih žrtev za Skader potrto. Sasonov zavrača slovanofilske očitke, se proglaša za protektorja Balkana in pobija izvajanja nemškega kanclerja. Ruska vlada ne more izgubiti spred oči svojo najvišjo odgovornost pred ruskim ljudstvom, katera ji nalaga dolžnost, da ne pusti preliti nobene kaplje ruske krvi, ako tega ne zahtevajo interesi domovine. Rusija kot velika pravoslavna slovanska sila ne bo nikoli odrekla svoje pomoči in žrtev za svoje brate, toda ti imajo dolžnost upoštevati nasvete Rusije, ki so v njihovo dobro ter sc spominjati, da bi svojih uspehov, na katere smo tudi mi ponosni, ne bili mogli doseči, če bi jih Rusija ne bila poklicala v življenje. Rusija ostane slejko-prej njihova prijateljica v veselju in žalosti, zlasti kar se tiče njihovega medsebojnega prijateljstva samega, brez katerega ti narodi ne morejo postati močni. Odnosi Rusije do slovanskih narodov pa izključujejo vsako sovražnost proti drugim državam in narodom. Razlika plemen ne vede .neizogibno k nasprotstvom med plemeni. Težko je verjeti, da bi bilo miru koristno, ako se eno pleme postavi v nasprotstvo z drugim. V zavesti svoje notranje moči močni Rusiji ni treba preiti k grožnjam, k« niso izraz dejanske moči kakega naroda. X X X SRBSKE ČETE SE IZ SKADRA ŽE OD-POKLICUJEJO. Belgrad, 11. aprila. Transport srbskih čst izpred Skadra nazaj v domovino se je žc začel. MIR V PAR DNEH. Carigrad, 11. aprila. Veliki vezir Je izjavil, da se bodo mirovni prelimlnarjl najbrž že v treh, štirih dneh v Londonu podpisali. Hakki paša je dobil nalog stopiti tozadevno oficielno v zvezo z bolgarskimi delegati. Deželno pomožno društvo za Polne na pljučih je imelo v torek, dne 8. aprila 1913 svo) letošnji redni občni zbor. Predsednik dvor. svetnik grof C h o r i n s k y naglasa, da stopa društvo letos že v deseto leto svojega delovanja. Če se pri tej priliki ozremo nazaj, moremo z zadovoljstvom konstati-rati, da društvo ni le v ožjem delokrogu zadostilo svoji nalogi, temveč da se je tudi zanimalo za vsa velika in važna vprašanja, ki so sc v zadnjem desetletju pojavila na polju odvračanja tuberkuloze. Iz poročila generalnega tajnika dr. vit, B 1 e i w c i s a posnemamo, da je društvo v preteklem letu oskrbelo vsa preddela, da se na Gorenjskem ustanovi zdravilišče . za solnčno zdravljenje (helijoterapijo) kirurgi-čne in kožne tuberkuloze. Da se okolnosti, ki pridejo tu v poštev, res znanstveno pre-uče, ustanovilo jc društvo dve lastni meteorološki opazovalnici, eno pri Valvazor-jevi koči pod Stolom, drugo pri gozdarski hiši na Mrzlem Studencu v Pokljuki. Društvena oskrbovalnica za bolne na pljučih oskrbovala je v preteklem letu 47 rodbin s 179 rodbinskimi člani (79 moškega, 100 ženskega spola). Od zunanjih oskrbovancev oskrbovali so se,trije. V zdravilišče sta se v preteklem letu oddala dva bolnika. V tem oziru je omeniti, da so avstrijska zdravilišča za bolne na pljučih (Alland, Horgas) tako prenapolnjena, da morajo bolniki po celo leto in več čakati na vstop. Pod takimi okolnostmi je uspešno zdravljenje začetnih slučajev pljučne tuberkuloze izključeno. Z ozirom na to se je društvo pridružilo sklepu zdravstvenega parlamentarnega odseka, ki poživlja vlado, da z vsemi močmi pospešuje ustanav-Ijanje novih zdravilišč in da postavi v ta namen primerno vsoto v državni proračun. V svrho klimatiškega zdravljenja so se trije bolniki poslali k morju, v morski hos-pic v Gradežu pa se jc oddalo 8 otrok. —• Nato je mesto obolelega blagajnika ravnatelja A. M a h r a podal blagajniško poročilo njegov namestnik, c. kr. finančne pro-kurature adjunkt dr. H. S o u v a n. Dohodki so znašali leta 1912. 29.340 K 14 vin., pri čemur je všteto volilo gospe Josipinc U o z h e v a r j e v e v znesku 17.000 kron. Stroški so znašali 7753 K 50 vin. Društveno premoženje znaša 48,331 K 61 vin., pri čemur jc vračunano stavbišče za otroško zavetišče v vrednosti 20.000 kron. V imenu BULGARSKO - RUMUNSKO ZADEVA. Rumunija dobi Silistrijo, Bulgarija pa naj bi dobila zato Solun, proti čemur pa je Rusija. Dunaj, 10. aprila. Tukajšnji poučeni krogi trde, da se Francija in Rusija zavzemati za to, da pripade Solun Grški, trozveza se pa zavzema za to, da pripade Solun Bulgariji kot odškodnina za ozemlje ,ki ga odstopi Rumuniji. To pa tripelententa odločno odklanja. Bukarešta, 10. aprila. Z vodilnega mesta se poroča: Konferenca poslanikov s Peterburga, ki se jutri konča, je soglasno sklenila, da naj Bulgarija Silistrijo Rumuniji odstopi. Trozveza je delovala na to, da se tudi nekaj bul-garskega ozemlja ob Črnem morju odstopi Rumuniji, a ostale velesile temu niso pritrdile. Sodi se, da so Bulgarija sklepu velesil brezpogojno podvrže, ker ji obetajo drugod bogate teritorijalne kompenzacije. X X X RAZBURLJIVA POROČILA IZ SMIR-NE. Turki 19 bataljonov v Smirno odposlali. Frankfurt, 10. aprila. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: V Smir-ni je grško prebivalstvo zelo razburjeno. Vojno sodišče je namreč dva oto-manska Grka na smrt obsodilo. Patriarh poskuša doseči pomiloščenjc. Obsodbe niso še izvršili, ker se boje vstaje. Tudi iz Sirije se poroča, da agitacija proti turškim oblastem silovito napreduje. Carigrad, 10. aprila. Tu se govori, da je položaj v Smirni zelo vznemirljiv. Grška kolonija je vprizorila velike izgrede. Grki se upirajo, da bi izvedli -mrtno obsodbo nad štirimi Grki, ki so bili na smrt obsojeni, ker so se udele- Cilj ruske politike. Glavni cilj ruske vlade spričo uspehov balkanskih držav je bil ta, da zmagovalcem zasigura kolikor mogoče več rezultatov njihovih zmag. To se je potom težavnih pogajanj tudi uresničilo. Da se spozna pomen in vrednost tega dela, je treba imeti pred očmi celo težavnost internacionalnega položaja in kolizijo nasprotujočih si interesov. Lokalizacija vojske jc bila spričo tega le pod tema dvema pogojima mogoča: 1. da se velesile odpovedo vseh teritorialnih in drugih posebnih dobičkov, 2. da se odpovedo vsake individualne (separatne) akcije od svoje strani. Londonska konferenca. Iz teh dveh negativnih pogojev pogojev slecli tretji pozitivni: Revizija; vsled vojske ustvarjenega položaja in njega prilagoditev interesom velesil. Tu jc mogla izreči svojo razsodbo le cela Evropa. Tako so se tudi kake separatne akcije mogle preprečiti le s tem, da se je pripoznala sklepom Evrope obveznost. Zato se je sklicala konferenca v Londonu, ki je težavno nalogo, določiti meje severne in severovzhodne Albanije, žc dokončala. Kompromis glede Albanije. To Je stalo sicer v nasprotju z interesi Črnegore in Srbije in njune čisto naravne ekspanzivne tendence, toda na drugi strani sta albanske interese ščitila Avstrija in Italija, ki st£ ohranitev statusa quo ob Adriji smatrali za tako življenjski interes, da nista glede tega puščali nobenega dvoma. To je pomenilo ustvarjenje albanske province. Na podlagi pogajanj se je končno sklenil kompromis, ki je imel za rezultat medsebojne koncesije. račijo in se z vsem zadovolje. Enemu izmed menihov, ki so stali ob vhodu, sem izročil svoje priporočilno pismo iz Karicsa, ki jc naposled iz rok v roke prišlo do samostanskih predstojnikov in se mi šele vrnilo pri mojem odhodu. Prav to sc je ponavljalo po vseh drugih samostanih. S priporočilnim pismom so povsod ravnali z največjim spoštovanjem in menihi so večkrat pobožno poljubljali pečat, predstavljajoč Panagijo. (Dalje.) (oko se detektivi ženijo. (Iz italijanskega.) (Konec.) Viog! Me je mar imel ta človek za norca, samo da bi me prestrašil? Za vsak slučaj pa so še vedno stražili moji ljudje in sem mogel mirno sputi. Osem dni pozneje, v četrtek, dne 20. aprila popoldne, me pokliče razkačeno zvonenjc k telefonu. Bil je ravnatelj Nevvlonovcga muzeja. »Pridite takoj, takoj — takoj!« je kričal s prestrašenim, tresočim glasom. Bil sem tudi jaz tako prestrašen, da nisem niti prosil pojasnila. Ilitel sem z dvema mojima pomočnikoma v civilu na cesto in skočil v nek voz ter bil trenutek pozneje v muzeju. Že pri vhodu me je sprejel ravnatelj, ki si je hotel izruvati vse lase. Groza je gledala iz njegovih oči in trepeta je mi je T»rftvil. cla so izelnili žlahtni knmni in cla so na njih mestu drugi grdo ponarejeni. »Nemogoče, prav nemogoče!« Ves prcbledcl sem zopet klical: »Nemogoče, nemogoče!« »Tako? — Nemogoče pravite! Pridite in glejte!« Zagrabil me je za roko in me vlekel ves obupan po stopnicah. Hitela sva clo zadnje dvorane. Poleg paznikov in mojih dveh agentov je stal še tamkaj nek star gospod, a vsi prestrašeni, ne vedoč kako in kaj. Steklo, pod katerimi so bili biseri, je bilo na neki drugi omari, biseri pa na mizi v sredi dvorane raztreseni. »Glejte, tu glejte!« Ravnatelj je, stokal in zdihoval ves obupan: »Pa vsi ponarejeni, vsi, vsi! Razumete? Samo steklo, nič drugega! — To je strašno!« Pot mi je oblival čelo in polagoma se mi je posrečilo, cla sem mogel vprašali: »Kako ste odkrili tatvino?« Že jc hotel ravnatelj, še vedno ves obupan, govoriti, ko ga je sfari gospod pomiril in rekel namesto njega: »Imenujem se Fayard in sem predsednik rudokopne družbe Noiretiere & Didous. Prišel sem iz Pariza, cla. bi preizkusil antracit in druge rudnine, ki so dospelo v muzej. Po dovršenem delu je bil gospod ravnatelj lako debelin mi razkazoval dvorane. Ko sva prišla v to slednjo, mi je hvalil drage kamene in imenoval njih vrednost. Sklonil sem se, clo bi boljše videl, a ker sem I veščnk. spoznal »um tako!, dn k fi rti * ni ponarejeni. Povedal sem to in ves prestrašen se, je sklonil in opazoval: obupan mi je dal prav.« Bil sem ves iz sebe. Izpraševal sem svoja agenta, a prisegala sta mi, cla niti trenutka nista zapustila svojega mesta. Izpraševal sem paznike in sluge, a nihče ni ničesar vedel. Natančno sem pogledal vrata, okna, tla, stene 111 steklene omare, a niše mmogel dobiti nobenega pojasnila. Vedno bolj sem bil prepričan, cla jc bil kdo izmed muzejskih uslužbencev Foonshannov pomočnik. Preiskoval sem in zaslišaval, previdno in na skrivnem sem zasledoval — a vse zaman. Tatvina je ostala skrivnost. Razume se, cla sem svojim predstojnikom povedal golo resnico, in lahko simislite, kako ponižanje je bilo to zame. Seveda sem bil silno grajan. Zato sem delal dan in noč, cla bi odpravil to brazgotino s sebe. Obveščena je bila o tatvini policija menda celega sveta, vse znamenitejše banke in tudi najbolj znani draguljarji. Najbolj premeteni policisti so zasledovali lopova, pa brez uspeha. Živel sem v smrtnem strahu. To vedno razburjenje me je tako zdelalo, da je bila žena, ki sem ji vse povedal, resno v skrbeh. Vso udana mi je stregla iti tolažila, pa zastonj. Sam ne vem, kako sem preživel tiste dni. Vsaku rešitev te strašne uganke bi mi dobro došla, a ta neprodirna skrivnost mi je M h neptvnmljiva. Srd, da me je ta lopov tako neverjetno osle-parll, me je mučil tako silno, da sem skoro zasovražil svoj poklic, svoje kolege in svoje predstojnike. Tako je minil mesce, pojn poniževanja in najrajši bi se nikjer več ne pokazal. Bil sem v uraclu in zopet premišljeval — bogzna kolikič — ves dogodek, ko me pokliče nenadoma sluga, naj grem k policijskemu ravnatelju. Skoro sem letel k predstojniku, ne vedoč, naj li upam ali se bojim. Vendar pa sem bil zadovoljen, da sc razreši uganka, če mi tudi zlomi vrat. Ravnatelj me je sprejel mrzlo in me. komaj pogledal. S pisalne mize jc vzel zaprto pismo in mi ga podal: »To je. za vas, gospod Deplenis. Bilo jc priloženo mojemu pismu iz Ncw Yorka. Piše vam tat onih biserov.« »Ha!« Stal sem otrpel in nisem imel poguma, cla bi odprl pismo, a predstojnikov pogled me je prisilil. — Odprl sem in čilal. — Tu jc pismo in prosim vas, cla berete sami. Ljubi gospod Depheni.\! Kakor vidite, se mi je posrečilo maščevanje jz sovraštva do Vas, ker ste mi ugrabili bogato dedinjo londonskega bankirja Nicholsona. Jaz sem tako zadovoljen in srečen, da Vas nočem več mučiti z radovednostjo. V malo besedah Vam povem, kako sem izvršil svoje maščevanje. Ko mi je človeška pravičnost clo'a zopet svobodo in sem se spomnil, da se moram maščevali nad Vami. sem prišel v Lvon, da bi si ogledal krni svo- pregledovalcev računov poroča gosp. Josip i P c r d a n, da so se knjige pregledale in 1 našle v najlepšem redu. V imenu občnega zbora izrača nato gosp. dr. Danilo M a -j a r o n odboru, osobito pa ožjemu oskrbovalnemu odseku, ki vodi vse posle, zahvalo in priznanje. Nato se je sklenila mala izprememba pravil. Damski odsek bo odsihdob v odbor poslal tri podpredsednice; v § 19., ki govori o razpustitvi društva, pa se sprejme pristavek, da ima v slučaju razpustitve premoženje pripasti dobrodelnim institucijam. S tem se društvo oprosti pristojbinskega namestka, ki bi ga moralo sicer po desetletnem obstanku plačevati. Pri sledeči volitvi odbora se na predlog gosp. Josipa Perdana vsi dosedanji odborniki z vzklikom zopet izvolijo. Nato je zboroval damski odsek, ki je kot podpredsednice izvolil v odbor gospo Karlo baronico S c h w a r z, gospo Bogomilo dr. Šusteršičevo in gospo Franjo dr. Tavčarjevo. Slednjič se je konstituiral odbor in izvolil dvornega svetnika grofa Chorinskega predsednikom, dr. Danilo M a j a r o n a prvim ter kanonika Josipa E r k e r j a drugim podpredsednikom, ravnatelja A. M a h r a blagajnikom in dr. Demetra viteza B 1 e i w e i s a genralnim tajnikom. Dnevne novice. -r Koliko so informacije »Sloven-skega Naroda« vredne. Kakor znano, je »Slovenski Narod« vedel o opatij-skem sestanku toliko povedati, da bi bil s svojimi čenčami lahko tri mlinske kamne ustavil. Toda od kraja vse je bilo dementirano, tako »»memorandum na prestolonaslednika«, Mandičeve besede »proti Slovencem/, »resolucija« radi Palica, »dovolitev nemščine« na bosanskih železnicah itd. itd. Ostane le. še trditev, da je don Prodan zabavljal zoper hrvaško mladino. To se je trdilo v »Narodu« v onem famoznem »zapisniku«, ki pa predstavlja le neke privatne. notice, o katerih noben ne ve, če niso morebiti le mistifikacija, na k a-' tero jc »Narod« nasedel — če pa so isti-nite, seveda niso prav nič merodajne, zraven pa še čisto nedolžne. Don Prodan pa danes v »Hrvatski Kruni« izjavlja., da ni tako o mladini govoril, kakor »Narod« poroča, in da je v enem oziru govoril celo ravno nasprotno nogo to, kar »Narod« trdi. List, ki svojo bravce s takimi izmišljotinami in puli-lostmi traktira, izgublja vsak značaj resnosti. Če bi bili recimo naprednjaški hrvatski in srbski elementi zborovali, bi se mi ne upali tako malo vestno poročati kakor je to storil »Narod« glede opatij skega sestanka. Ali »Narod« nalašč laže ali pa nič ne ve in si da vse mogoče natveziti. V obojem slučaju ima »napredna« ideja med Jugoslovani v »Slovenskem Narodu« slabega zastopnika. -j- Kaj je modro in previdno. Deželni odbor kranjski ima naloženega nekaj denarja tudi v domačih denarnih zavodih in zadrugah. Vsak pameten človek uvidi, da ie tako postopanje deželnega odbora zelo hvale vredno in koristno, da ima od dežel- nega denarja nekaj koristi naš kmet in domače zadružništvo in ne samo banke, povečini še tuje. Dr. Triller, ki gleda ves svet, ne samo kranjsko deželo, v čisto drugi luči kakor drugi Kranjci, pa pravi v včerajšnjem »Narodu«, da ta stvar ni »modra in previdna«. Ampak takrat, ko jc imel liberalni deželni odbor denar naložen v Kreditni banki ljubljanski, seveda takrat je pa bilo vse modro in previdno. Od Kreditne banke vlečejo namreč dobičke ljubljanski magnatje, medtem ko pride dobiček naših zadrug po veliki večini v pricl javnemu blagru in zadružništvu. In to jc pri slovenskih liberalcih še vedno merilo za »modrost in previdnost«. -j- Kdor hiti z odpošiljatvijo položnice »Slovenski Straži«, stori veliko dobroto naši narodni obrambi, ki ima baš sedaj veliko izplačil. Nujno torej prosimo, da blagohotno porabite vse položnice ^Slo-venske Straže«. Dvakrat da, kdor hitro da. Oficirji pri »Schulvereinu«. Te dni je priredilo vojaško poveljstvo v Gorici zabavo, ki se je vršila v poslopju ;>Schul-vereina« in ki je baje izborno uspela. Sodelovali so oficirji in dame tamošnje družbe, kar se v nemških krogih zelo pohvalno omenja. Zabaveželjnim ljudem gotovo privoščimo to, a vprašali bi pa vendar vojaško poveljstvo, bi li dovolilo častnikom sodelovati tudi na kaki prireditvi v slovenske kulturne svrhe, pri čemur pa moramo še posebej naglasiti, da društvo »Schul-verein«. ne zasleduje samo kulturnih namenov, ampak je njegovo delovanje nacio-nalno-politične naravi, naperjeno naravnost proti eksistenci našega naroda — je torej za nas Slovence politično-bojnu organizacija v najusodnejšem pomenu tc besede. -!■• Napačna načela v vojaški upravi. Najnovejša iznajdba naše vojne uprave je ta, da jc častniški zbor naše armade preveč demokratičen in da bo vsled tega odslej treba med aspiranti za častništvo bolj izbirati ter dajati prednost imovitejšim, gosposkim in v gotovih davnih tradicijah vzgojenim. Mi menimo, da se naša vojna uprava podaja s tem na napačno pot. Da je trf.ba med aspiranti za častništvo skrb-neje izbirati, to tudi mi zagovarjamo. Častnik mora biti moralno soliden in ne samo na zunaj korekten, splošno izobražen, patriotičnega mišljenja, brez narodnih predsodkov in tehnično na višku. Da bi se pa izključevali srednji sloji in gojila »gosposkost«, to je pa odločno pogrešeno. Že zdaj se ne po krivici očita nemškemu in avstrijskemu častništvu, da nima pravega stika z moštvom, čeprav velja to za nemškega oficirja petkrat bolj kakor pa za avstrijskega. Narodi, ki so v zadn jem času na bojiščih slavne zmage izvojevali, Japonci, Bulgari, Srbi, se ponašajo z jako demokratičnim častništvoni, o čemer mi še pojma nimamo. Nemška ^gosposka.« "nadutost in » Herrenlmvusstsscin•< je sploh zgolj nemška speeialiteta, ki jo pa hočejo zdaj tudi v i.aši armadi še bolj kultivira.fi nogo jo že. Čo je to prav, pokaže bodočnost. Sicer pa moč armade sloni na. dobri notranji politiki, to je zadovoljnih narodih, ne pa na stanov- je zmage. Bil je slučaj, da so mi lesketajoči biseri v Newtonovem muzeju vzbudili posebne misli. Blagoslovljen bodi trenutek, ki mi je dal misel, ogledati si muzej! Dve muhi na en mah! Bogastvo in maščevanje istočasno! Premišljal sem nekaj trenutkov. Iz spomina sem narisal bisere iu jih dal napraviti v Amsterdamu. Ko sem se vrnil, sem natanko pregledal kraj, kjer so bili shranjeni biseri. Uveril sem se, da je zame edina pot do kamnov ponoči skozi okna. Lahko rečem, da sem zunanji zid pregledal do pičice in zdelo so mi je, tla lahko po njem plezam, če kak mesec prav pridno telovadim. To som tudi delal jako vestno v neki od Lyona zelo oddaljeni vasi. Plezal sem v začudenje vseh, ki so me videli in me imeli za norca, večkrat, na dan po visokih, srednjeveških stolpih. Vrnil sem se v Lyon in si izbral za svoj nameri najbolj pripravno okno v muzeju. Bilo je ono v tretjem nadstropju z razgledom v Falignotsko ulico. - Napočila je noč, ki sem jo namen.'! za svoje tlelo. Bos in opremljen s steklarskim di-jantom in slepieo (svetilko), sem plezal po zidu. Slučajno ni bilo i/.bino okno zapahnjeno in. dospel som v dvorano. Tekel som v sobano žlahtnih kamnov, pobral bisere in podtaknil ponarejene in so takoj zopet vrnil. Zavihtel sem se on ostra n okna in splezal po zidu navzdol. Obul sem si čevlje, ki sem jih imel pritrjene za pasom in prišel v svojo sobo ob dveh zjutraj, pa tako ravnodušno, kakor bi no nosil s seboj premoženja dveh milijonov. Pa kako, cenjeni gospod, da me hišo dobili vaši detektivi in pazniki, ki s,o neprenehoma strašili? — Da. ko bi to vedeli! Bilo je tako. Ko ste šli z menoj v muzej in si ogledali bisere, ki ste mislili, tla. so žlahtni, ste gledali že takrat ponarejene! In ko sem vam kazal v gostilni prave bisere, ki sem jih ukradel, ste bili uverjeni, da so ponarejeni, ker sem jih potresel z nekim praškom in jih skalil. Vi pa sto hiteli in tekli zastražit napačne bisere., V bodoče nimam nikake jeze več do Vas. izražam Vam odkrito sožalje in sem uvorjon, gospod Dt. plenu, da ne boste nikdar pozabili svojega udanega prijatelja Petra Foonshonna. New York, dne 2. maja 18 . . P. S. Potujem inkognito in tudi cit-lj mojega potovanja je neznan. Povem vam, da sem si zdel trikratni bebec, a tudi vsak drugi bi bil gotovo tako osleparjen. A dovolj! Končani hitro svojo povest. Le to vam še povem, da sem takoj odložil svoj poklic. Ravnatelj ni nič ugovarjal, temveč me še tolažil, a tako ironično, tla sem večkrat komaj premagoval jezo. ln boljše je bilo tako, ker drugače bi se le osmešil. Ves Lyon je hitro izvedel ta lep dogodek. Mesec pozneje sem bežal s svojo ženo v Pariz, kjer sem sprejel skromno zaupno mesto pri neki banki. Usoda pa mi je bila mila in Bog se, me je usmilil. Dve leti pozneje mi je podedovala žena par miljončkov pa svojem ujtu, bankirju Nicholsonu v Londonu. Kaj pravi te e k temu? To jo vse kaj drugega, kakor oni slučaj pri banki French »V Tabor! Ali ne? --Pa vsa ta velikanska lopovščina, katere žrtev som bil jaz, je bila moja sreča. Verujte, tla res, moj ljubi! Živini sedaj nesrečnej-e življenje!« ski izbiri po aristokratičnih iu pluto-kratičnih načelih. — Rimski romarji v Florencl. Flo-renca, 9. aprila 1913. Najhujša točka našega potovanja je srečno prestana. Za prenočišče v Florenci smo se najbolj bali. Sedaj tu ni sezona za romarje. Hoteli prenapolnjeni, privatnih stanovanj ni, a vendar sc je posrečilo, vse romarje spraviti v hotelo. Veliko sc jo trudil tu bivajoči naš rojak r. Gruden; pomagala sta še tlruga dva. Seveda smo tudi drago plačali. Za vso skupaj «600 lir, torej nad 10 K za osebo. Ob 6. uri zjutraj smo bili vsi v stolnici, kjer so romarji krasno peli. Dolgo je še odmevalo po cerkvi, ki je visoka go-tična stavba. Ob 10. uri odrinemo proti Rimu in še za dne pridemo v večno mesto. — Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Mekinjah vabi k slavnostni predstavi,- ki jo bo priredilo v nedeljo, dne 13. aprila ob pol i. uri popoldne v Društvenem domu v proslavo Konštantinovega cerkvenega, jubileja 313—1913. Spored: I. Govor. —■ II. Igra: »V tem znamenju boš zmagal!« ali iz-preobrnenje rimskega Konstantina Velikega in najdba Kristusovega križa. Zgodovinski igrokaz v petih dejanjih, priredil F. R. — Vojaški begunci pri lovskem bataljonu št. 20. Od c. in kr. lovskega bataljona št. 20 so pobegnili: Franc Bo-golin, nadomesnti rezervist, čevljar, rojen leta 1881. v Mrtvičah, okraj Krško; Ivan Čebavs, rez. lovec, kamnosek, roj. leta 1882. v Založah, okraj Radovljica; Pavel Delost, lovec, miner, roj. 1. 1885. v Knežaku, okraj Postojna; Ivan Dolenc, nadomestni rezervist, trgovski pomočnik, roj. leta 1882. v Praprotnem, okraj Kranj; Jožef Gradišar, lovec na dopustu, kmet, roj. letu, 1883. v Mlaki, okraj Logatec; Franc Jelene, nadom. rez., strojar, roj. leta 1882. v Ljubljani; Lovrenc Jenko, nadom. rez., kmet, roj. leta, 1881., pristojen v Cerklje v kranjskem okraju; Franc Jerala, nadomestni rez., strojar, roj. leta 1886. v Dvorski vasi v radovljiškem okraju, pristojen k Sv. .loštu, okraj Kranj; Ignacij Mučeč, lovec na dopustu, poljski delavec, roj. 1. 1885. v Ccvici v logaškem okraju; Jožef Novšek, nadom. rez., rudar, roj. leta. 1881. v Raki v krškem okraju; Martin Pire, nadom. rez., rudar, rojen leta 1880. na Drenovem griču, okraj Krško; Franc Pucclj, nadom. rez., Sitar. roj. leta 1881. v Sotlražici, okraj Kočevje; Franc Ravna hrib. nadom. rez., kovač. roj. leta 1882. v Ljubljani; Avgust Scapin, nadom. rez., roj. I. 1883. v Vrabčah, okraj Postojna; Ivan Šinkovec. nadom. rez., kmet, roj. leta. 1882. v Vensah, okraj Krško; Matija Vilfan, lovec, kmet, roj. leta 1882. v Žabnici, pristojen v Staro Loko, okraj Kranj. K nesreči na reški železnici. — Junaški vlakovodja. V bolnišnici v Du-gojresi se bori s smrtjo junak, ki je gotovo smrt pred očmi zastavil svoje življenje in vse svoje sile v to, da reši druge. To je Peter Med ur, vlakovodja-brzovlaka, k.i je meti Generalskim stolom in Tounjem na reški železnici trčil skupaj z brzim tovornim, vlakom. Ko j-o Med ur opazil nevarnost, je bila rešitev za vlak izključena. Le sam bi se s srečnim skokom v globino morda rešil — saj je tudi njegov kurjač, ki ga je vrglo z lokomotive, ostal živ. Vsaj poizkusil bi? Ne, Medur ni mislil nase, marveč na druge, katerih, življenje je bilo izročeno njegovi vešči in vestni roki. Popolnoma. jasno je videl pred sabo snni, toda kot junak ji jo pogledal v oči, zbral vso svoje sile, so uprl v zavorni-co iu z nadčloveško močjo skušal omilili udarec. Ne zase -- sebe ni mogel rešiti, to je natančno vedel — ampak za druge, za. potnike! Njegov napor, njegovo veliko junaštvo ni bilo zaman: ponesrečil se ni niti en potnik. Toda sam jo postal žrtev in z njim vred še pel drugih njegovih železniških tovarišev. Zdi se, kakor bi bilo junaštvo tega. moža ganilo osotlo, tla je tolikim drugim prizanesla, soj so bile okoliščine take, do bi bila nesreča lahko stokrat, straš-nejša. in pravijo očividci, tla jo. bilo potnikom kakor po čudežu prizanešeno. Niti cn potnik ni bil I ožje poškodovan, kar je zlasti čudno z ozirom no potnike v spalnem kupeju, kateri se jo popolnoma razbil. Pri trčenju je namreč odletela stranska stena voza in potniki so bili večinoma vrženi ven; nekaj jih je ostalo med podrtinami, a tudi od teh ni bil nobeden težje ranjen in so vso srečno rešili. Peter Medur, o katerem domače in zunanje časopisje piše kakor o junaku, ki je pokazal, tla junaštvo ni doma samo na bojnem polju, ki jc vreden tistega občudovanja, ki ga je svet pokazal o priliki : Titanicove« nesreče za uradnika, ki jo do zadnjega ostal na svojem mestu ob brezžičnem brzojavu, -- ta mož jo po rodu llrvat, bivši učenec zagrebško obrtne šole. Stanoval je v Zagrebu, kjer tudi ?e-apj nahaja njegova družina — žena in trije otroci. Ker se tudi njegovi predi stojniki v toplih liesedali spominjajo njegovega junaštva in se vse časopisje zavzema zanj ~ - ni dvorna, da so lx> skušalo vsaj njegovi družini povrniti, kar se njemu nc more in ji. zagotoviti primeren obstanek. Sicer pa po ncka-< terih poročilih ni izključeno, da bi Medur no ostal pri življenju. -■- 9. t. m. st« pripeljali v Zagreb trupla ponesrečenih ' železničarjev: vlakovodje tovornega vlaka Vvbljančit-a, njegovega kurjača Pintariča in zavirača Kovačiča in Štif-terja. Pogreb se je vršil včeraj ob velikanski udeležbi občinstva; prisostvovali so zastopniki obratnega vodstva državnih železnic in mnogoštevilni železniški uradniki in uslužbenci. Kar jo bilo drugih ranjencev in obolelih, se nahajajo v bolnici v Ogulinu in Dugoj-resi, a bodo \ par dneh popolnoma okrevali. — Pri volitvi v krajni šolski svet met* liški je zmagala S. L. S. Izvoljen je za na? čelnika župan Mihelčič. — Slovenščine nezmožni uradniki na Kranjskem. Na adreso visoke c. kr. poštne direkcije v Trstu. Na Jesenicah službuje poštni uradnik Konig, ki ne zna toljk« slovenščine, da bi mogel pravilno odpravljali ekspresna pisma. Dne 3. aprila zvečer je bilo oddano ekspresno pismo v Ljubljani nu naslov nekega gospoda na Jesenicah'. Pismo je došlo na Jesenice o polnoči. Na ovitku je zapisano: Jesenice, Gorenjsko. Pa g. Konig ne ve, kje so Jesenice, čeprav službuje na Jesenicah. Namesto da bi pismo oddal pravemu adresatu na Jeseni-, cah, ga jc poslal c. kr, poštnemu uradu na Savo — ta zopet nazaj jeseniškemu. In res je dobil adresat ekspresno pismo pozneje v roke kot bi dobil navadno. Navadna pisma imamo že okoli pol devetih — ekspresna pa ob tri četrt na deset. To ja naglica c. kr. poštnega urada — radi nevednosti in nerodnosti poštnega uradnika, Kdo bo povrnil stroške, ki so radi tega nastali? Visoka c, kr. poštna direkcija v Trstu naj navije uradniku Konigu uro in naj ukrene potrebno, da se kaj takega n« bo ponavljalo. ■— Umrl je g. Matija. K.osen. po-setnik in trgovec v Dolu. Pogreb bo v nedeljo oh 8. uri zjutraj, — Ribniška dekanija ima sestane1*; Ss. Cordis Jesti v četrtek, 17, aprila, na Turjaku. Začetek ob 11. uri. — Občinske volitve v Zagrebu se vrše dne 17. aprila, Obsojeni rezervisti. »Češko Sin vo« poroča, da jo bilo vojnopravno postopanje proti. onim rezervistom 1 i. dragonskega polka, ki so lani v jeseni povodom odhoda na rusko mejo demonstrirali, končano. V celem jo bilo 50 rezervistov, dragoncev obsojenih Dva rezervista, sta bila. obsojena na 20 let, šest na 15 let težke joče, drugi su bili obsojeni na več let težko joče. Govori se celo, tla je bil eden izmed rezervistov obsojen na smrt na vešalih. — Nov telovadni odsek »Orla«. V Cerkljah pri Kranju so v ondotnem k"at. izobraževalnem društvu ustanovili telovadni odsek Orla«. Pristopilo jc nad 20 fantov. — Nov most na cesti, ki pelje iz Kranja čez Bobovek, se v kratem zgradi. Sedanjega lesenega nadomeste /. železo-betonskim. — Dva težka prešiča, ki sta teHtala štiri kilograme manj l<0t pet. novih centov, je le dni prodal mlinar izpod Sv. Jošta. Stara sta bila 29 tednov, redil ju jc pa lc 23 tednov. Dobil je za njti 289 kron. Ku-pil ju je Valentin Bcncdik, posestnik in gostilničar v Stražišču pri Kranju, — Razpis dobave losa. C. in kr. avstro-ogrski. konzulat v Belgrad u naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da jo. ravnateljstvo kralj, srbskih državnih železnic določilo na dan 19. aprila 1913 ponudbeno licitacijo za nabavo specialnega, hrastovega, in jesenovega stavbenega lesa. Ponudbe je vložiti do 12. uro opoldne navedenega dne pri ekomijskenr oddelku v Belgrad u z navedbo ceno za kubični meter in skupne cene za ves material: navesti je tudi, tla se sprejemajo asi pogoji. Množine in dimenzije materiala, so razvidno i/, seznama pri omenjenem od d loku. v Belgradu. Položiti je 9500 dinarjev kavcije. — Lev krajevne občine 2iri se odda v najem potom javne dražbe, počenši s 1. julijem 1913 za dobo pet let. — Javna dražba lega lova sc vrši dne 22. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih c. kr. okrajnega glavarstva. Dražbeni in najemni pogoji so navpogled pri c, kr. okr. glavarstvu v Logatcu ob navadnih uradnih urah. •— Umrl je v Crestcd Btte., Colo., v Ameriki Marko Bajuk, podomače Slavcc, doma iz Radovicc pri Metliki, R.anjki zapušča v starem kraju ženo, eno hčer in več sorodnikov. — Dušljivi kašelj sc močno razširja na Senturški Gori pri Cerkljah. Ni jc skoi-o hiše, kjer nc razsaja ta bolezen, ki jc zlasti razvita med šolskimi otroci, Stran 4. SLOVE)NBC, dne 11. aprila ldj3. 62. šfev. — Begunjski občinski lov se bo oddal Še v tekočem kvartalu. Prav takrat menda tudi lešanski in ljubenski in mošenjski. — Nepošten krojaški pomočnik. Iz Kranja je neznanokam izginil krojaški pomočnik za damske obleke Anton Csillik. Preje je pa na sleparski način napravil za 120 K dolgov in vzel sabo moške in ženske obleke v vrednosti 135 K. Csillik je bil rojen leta 1889., pristojen je v Szolnok na Ogrskem, srednje postave, šibak, golobrad, črnolas in plešast; manjkajo mu trije prednji zobje. Govori nemško in mažarsko. — Naplavi jen nstopljenec. 8. t. m. so v Verneku pri Ilotiču delavci, ki so zaposleni pri uravnavi Save, našli ob bregu naplavljcno moško truplo. Utopljenec je meril 173 cm, je bil popolnoma brez las in brade ali brk; na sebi ni imel drugega nego čevlje na elastiko. Ker je bilo truplo že zelo razpadlo, se ni moglo ničesar natančnejšega konstatirati. NOTRANJE POLITIČNE ZADEVE. Tirolski deželni zbor. — Čehi in Nemci. — Čehi ne pasojujejo Mažarom. — Naš cesnr zadovoljen radi mirnega razvoja krize. Ker so nastale v pogajanjih glede na delozmožnost tirolskega deželnega zbora nove ovire, se namerava tirolski deželni zbor sklicati šele koncem tega meseca nikakor pa ne pred 20. — Danes se vrši v Pragi seja zastopnikov nemških in čeških poslancev. Dr. Urban bo poročal o deželnih financah in o odgovoru vlade na spomenico, ki ji jo jc na Dunaju predložila po češkem deželnem odboru odposlana komisija. Nemci na to izjavijo, da, dokler njih narodnih zahtev ne odobre, toliko časa ne dovolijo delozmožnosti češkega deželnega zbora. Nemci delajo na to, da se nastavi za češko deželno upravo kraljev komisar. —■ Češke banke, ki se sicer udeležujejo vseh na dunajskem denarnem itrgu sklenjenih posojil, so sklenile, da pri sedanjem najetju ogrskega posojila. ne sodelujejo, ker hočejo tako pokazati, da se ne strinjajo s protislovansko ogrsko politiko. — »Neues Wiener Tag-blatt« poroča, da je zdravje našega cesarja. izborno. Cesar je zelo dobre volje in hoče zopet pričeti z avdijencami, ki so jih nekaj časa sistirali. Cesar je o razvoju zunanje politiko natančno poučen in je ves čas delal na to, da se balkanska kriza reši na miren način. Cesar je nasproti osebam, ki jih je zaslišal, izjavil, da se jo mednaroden položaj izboljšal, da ga jako veseli ter jc želei, da se mir ne moti. Glasba. »Novi Akordi.k številka 2. tega zbornika za vokalno in instrumentalno glasbo ima sledečo vsebino: 1. Janko Ravnik, >-Dolcissimo« za klavir. — 2. Dr. Gojmir Krek, »Ali veš?« za en glas in klavir. — 3. A. Grobming, »Belokranjska« za mešan zbor. — -i. Emil Hochreiter, »Valses nobles« II. za klavir. — 5. Mihael Rožanc, »Ah, ni li žemljica .krasna« za mešan zbor. — 6. Z. švikaršič, »Pojclemo v rute« za moški zbor. »Akordi« izhajajo šestkrat na leto. Cena za leto 6 K. Prmefske vesli. p Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je s svojo rodbino in s svakinjo, spremljen po visokem uradniku dvornega, muzeja na Dunaju obiskal v Trstu mestni muzej. Sprejel ga je kustos profesor Puschi. Prestolonaslednik se je osobito zanimal za starine iz rimskih časov in je želel, da naj bi dobil muzej kmalu dostojne prostore. p Goriški in kolroški Slovenci na Sveti gori. V nedeljo, dne 13. t. m., sc snidejo na Sveti gori goriški in koroški Slovenci. Korošci (nad 1000) pridejo s posebnim vlakom že v soboto ob 2. uri 27 min. popoldne. Goriška procesija pride na Sveto goro okolu 8. ure. Ob četrt na deveto uro bo govor in potem sv. maša. p »Mladinoljub« v Gorici. Minulo nedeljo so jc vršil v dvorani pri »Zlatem jelenu« prvi občni zbor društva »Mladinoljub':, katerega se je udeležilo precejšnje število oseb. Zbrane jc nagovoril lhons. Jos. Pavletič in označil namen društva »Mladinoljub«. Društvo ima namen zbirati mladino ob nedeljah in praznikih v popoldanskih urah na zabaviščih, da se tako obvaruje slabili družb, ki pokvarijo mlada srca kaj kmalu. Taka zabavišča imajo že Lahi v Gorici in se izvrstno obnašajo. p Umrl je na Opčinah v visoki starosti 79 let gosp. Fran Zink, oče g. župnika na Opčinah Andreja Zinka in sodnika gosp. Petra Zinka. p Župnijski izpit je napravil ta teden g. Alojzij Novak, preteki in knjižničar v lioriJkem semenišču. p Rozina poneveril 80.000 kron? Po Gorici se govori, da je natančna preiskava v blagajni okrajnega šolskega sveta v Gorici dovedla do tega, da manjka v blagajni ne saino 30.000 K, ampak 80,000 K. Do-gnana ta vest še ni. p Četrti dreadn?ught, kateri se gradi v reški ladjedelnici, bo dobil, kakor se čujc, ime »Hunyadi«. p Uprava vojne mornarice je naročila v tržaški ladjedelnici dve transportni ladji za prevažanje premoga. Stroški bodo znašali okolu 7 milijonov kron. p Javna snaga v Trstu. Za vzdrževanje in pažnjo snage se ustanovi v Trstu poseben samostojen urad, čegar predstojnik bo imel nalogo, da še tokom tega leta napravi vse načrte, kako bi so moralo organizirati uradno poslovanje in opravljati služba čiščenja ulic in trgov. Za veliko pomorsko mesto, kakor je Trst, je ustanovitev takega urada pač izrednega pomena. p Častnik presekal vojaku s sabljo glavo. Iz Trsta poročajo, da je na vojaškem vežbališču v Rocolu pri vajah bosanskega polka udaril častnik nekega vojaka s sabljo po glavi, in sicer lako silno, da mu je skoro presekal lobanjo. Bilo je to pri dirkališču ob cesti. Navzoči trdijo, da je prišlo vojaku, ki je peljal ranjenca k potoku, da mu izpere rano, slabo. Potok na istem mestu je bil popolnoma okrvavljen in krvavi sledovi se še vidijo ob bregu. Kako gre ranjencu se seveda še ne ve. p Fantovsko maščevanje pred poroto. Zadnja razprava pomladnega zasedanja tržaško porote je trajala pet dni. Bili so obtoženi mladi fantje, iz Izole, in sicer umora ali uboja ali pa samo telesne poškodbe 20 let starega kmetovalca Alojzija Gernianisa, ki so ga bili našli lansko leto v maju na cesti blizu Izole mrtvega v mlaki krvi. Motiva nasilnega dejanja sta maščevanje in alkohol. Sodišče je obsodilo Iv. Ivančiča na 4iet.no, Josipa Poropata pa v 31otno težko ječo. Josip Knez jc dobil 8 dni zapora, Josip Ivermac in Franc Brajko sta pa bila spoznana za nedolžne. p Poizkušen umor in posrečena operacija brez zdravnika. V četrtek popoldne je prispel na Reko parobrod Kar pat«, čegar poveljnik R. Bauer je naznanil policiji poizkus umora, ki se je bil dogodil na parobrodu ponoči od 5. na 6. marca. Dva mornarja, Nikola Čiriako in Orlando Deko-libur, sta se pretepala na krovu ladje. Pretepu so napravili konec. Nato pa je Deko-libur počakal Čiriaka v zasedi in ga zabodel v trebuh, da so se mu čreva vsula ven. Poveljnik R. Bauer je potisnil ranjencu čreva zopet v trebuh in mu ga zašil. In glej čudo! V dvajsetih dneh po tej operaciji je ranjenec popolnoma ozdravel. KOLEKOVANJE VLOG DRUŠTEV ZA RAZNE PRIREDITVE. Finančno ministrstvo je v odloku, ki ga je ravnokar izdalo, natančno določilo predpise glede kolekovanja vlog društev za dovoljenje predstav, produkcij, koncertov itd. Vsi prejšnji tozadevni starejši odloki niso več v veljavi. — Posebno važne so naslednje točke: 1. Če se vrši produkcija proti plačilu vstopnine ali brez vstopnine. 2. Če je društvo po pravilih upravičeno za tako prireditve ali nc; tu jc pripomniti, cla jc društvo za takšne prireditve, po svojih pravilih le tedaj upravičeno, če je zaprošena produkcija (prireditev) v pravilih razločno navedena, četudi takšne prireditve niso pravzaprav namen društva, ampak služijo le nadaljnjim društvenim interesom. Splošno določilo, da je društvo upravičeno prirejati take zabave, nc zadostuje. 3. Če je namenjena prireditev le društvenim članom, ali če je dostopna tudi nedruštvenikom. Vse tozadevne vloge, tičoče se samo društvenikov, so po tarifu 44g kolka proste, če je društvo po pravilih k tej prireditvi upravičeno. Vloge pa, tičoče se produkcij tucli za nedruštvenike, ali za take prireditve, do katerih društvo po svojih pravilih ni upravičeno, se morajo kolekovati. Pri tem je visokost in način koleka odvisna od kakovosti prireditve (čo je določena vstopnina ali ne). Za vsako prireditev proti vstopnini jo plačati po tarifu 43 h in 7 g za vsak slučaj kolek za. vlogo po 2 K in kolek po 2 K za dovoljenje. Vloge za dovoljenje predstav brez vstopnine sc imajo po tarifu 43a, 2, kolekovati s ko-lekom po 1 K. ITALIJA EGEJSKE OTOKE ZAPUSTI, KO SE NA BALKANU SKLENE MIR. Iz Berolina se poroča, da jc Italija velesile obvestila, da zasedenih 12 otokov v Egejskem morju ne namerava obdržati. Italija ima otoke zalo kot jamstvo šc vedno zasedene, ker stoje v Cirenajiki še vedno turški vojaki, katerih Turčija, dokler se mir na Balkanu ne sklene, ne more pustiti prepeljati v Turčijo, V nedeljo 13. aprila 1913 SIomšBk-Einsplel6r]Bva slavnost v veliki dvorani Ualona! Združeni odbor ljubljanskih Izobraževalnih društev Slovenske krščanskosoclalne zveze Vas vabi, da se blagovolite udeležiti te manifestacijo naše verske ln narodne zavednosti. Spored: Parma: Balkanska koračn'ca. Orkester. Foerster: Slavnostna popotnica po besedah Slomškovih (novo). Moški zbor. Slavnostni govor profesorja dr. AntonaMedveda iz Maribora. Dvorak: Slovanski plesi št. 2 in št. 8 (novo). Orkester. Bellini: Norma poje oporna pevka gospa Cilka Otahalova. Malet: Narodna pesem poje operna pevka gospa Cilka Otahalova. PavšiC: Če rdeče rože zapade sneg (novo). Mešani zbor. Lajovic: Večerna pesem (novo). Mešani zbor. Krek: Blagor jim (novo). Mešani ubor. Slavnostni govor koroškega državnega in deželnega poslanca. Frana Grafenauerja, Dvorak: Legenda št. 1 ln št. 3 (novo). Orkester. Foerster: Povejte ve planine. Moški zbor. Orkester: Slovenska Filharmonija. Zbor: Slovensko glasbeno drnštvo »Ljubljana". Vstopnina: Sedeži prve vrste 3 K, druge vrste in na balkonu 2 K. tretje vrste 1 K, četrte vrste in na galeriji 70 vin. StojišCe 40 vin. Vstopnice se prodajajo ocl srede dalje pri Šou-kalu Pred škofijo, pri Podboju nasproti cerkve sv. Petra, v konzumu na Glincah, pri Orehku v Mostah in v nedeljo popoldne pri blagajni. Začetek ob 5. uri popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen obmejnim Slovencem, prosimo za najobllnejšo udeležbo ln agitacije. Vsi, ki čutite z obmejnimi Slovenci, v nedeljo v „Unionu"! Ljubljanske novice. lj Naši narodni nasprotniki prirejajo sedaj celo vrsto spomladanskih slavnosti, katerih čisti dobiček je namenjen potujče-vanju našega naroda. Mi pa se zberimo v nedeljo popoldne v velikem številu v »Unionovi« dvorani, da na Slomšek-Ein-spielerjevi slavnosti pokažemo, da so nam sveti vzori, katerim sta posvetila vse delo svojega življenja. Prcsimo občinstvo, da si takoj kupi vstopnice, ki se prodajajo v zgoraj omenjenih prodajalnah. lj Znamenite Dvofakove skladbe »Slovanski plesi štev. 2 in 8« in - Legende št. 1 in 3- bode orkester »Slovenske Filharmo-nije< prvikrat v Ljubljani izvajal pri nedeljski SIomšek-Einspielerjevi slavnosti. 1 j Umrl jc danes gospod J o s i p I\ o š m e r 1, tovarnar drož. N. v m. p.! lj Slovenska Filharmonija koncertira jutri, v soboto, v restavracijskih prostorih hotela »Iri južnem kolodvoru« (Stelzer). Dirigira f. kapelnik C. M. Hrazdira. Začetek ob osmih zvečer, vstopnina prosta. lj Slovenci in Jugoslovani. Jutri, v soboto, ob 8. uri zvečer predava pisatelj Ivan Cankar v veliki dvorani Mestnega Doma o predmetu »Slovenci in Jugoslovani«. Vstop prost. »Slovenska siraža". Slomškov dar po 20 kron. 147. ban Vogrinec, kaplan v Braslovčah, 20 kron; 148. Marijina družba v Košani mesto venca na grob župniku Karolu Lcnasiju 20 K; 149., 150. Neimenovana v Ljubljani za neko dunajsko tvrdko 50 K; 151., 152. darovali za pisanko »Slovenski Straži« mariborski bogoslovci vse dobitke od kegljanja, ki sc jc vršilo 26. marca t. 1., 42 K; 153. Hranilnica in posojilnica Sv. Jurij ob Ščavnicj 20 K; 154., 155. Josip Novak, Št. Vid nad Ljubljano, 50 K;156., 157. dr. Fran Derganc, primarij v Ljubljani, 50 K; 158. po č. g. Alb. Pravst, župn. uprav., Planina pri Vipavi, nabrano na veselici 30. marca t. I.. 20 K 4 vin.; 159. dr. Jos. Marinko, c. kr. prof. v pok. v Mačičah. 20 K; 160. Henrik Črnigoj, vikar v Lokavcu, 20 K; 161. Jan. Vidovic, stolni kanonik v Celovcu, 20 K. Piruhi »Slovenski Straži-'. Ivan Sekol, župnik v Vogrčah, 3 K; Štefan Sušeč, Dunaj, 1 K; Fran Habe, Goče pri Vipavi, 2 K; Josip Lebcn, kaplan v Košani, 4 K; po Ivanu Bajt v Tržiču darovali; Rudolf Bajt 50 vin., Ivan Bajt 1 K, Ivan Kos 30 vin., Fran Kvosej 50 vin., Tcrezina Hrast 50 vin., Pavel Batič 70 vin., Anton Cigoj 60 vin.; neimenovan iz Vidma pri Dolu 2 K; dr. Ivan Janežič, semeniški profesor v Ljubljani, 10 K; Ana Komperšek v Zrečah 2 K; G. K. v Sp. H. po dr. H. 10 K; Valentin Oblak, župnik v Kropi, 1 K; Lina Anžiček, soproga odvetn. konccp. v Krškem, 1 K 20 vin. Nadalje so darovali kot Slomškov dar. Jftk. Pavlovčič, župnik v Suhorju pr i Metliki, mesto vcnca na grob blagega in iskrenega prijatelja č. g. Karola Lenasi, župnika v Košani. 10 K; Jernej Voh, Maribor, 1 K 50 vin.; Anorc Mikiša, Gri-maldn. 4 K; Albin Novek, Sinčaves, 2 K; A. Stri-tof. Ljubljana, 3 K: Alojzija Smolcj, Ljuhljana, Kar-lovska cesta. 3 K; Anton Zaje, rav. dež. nakl. v Ljubljani, 2 K; dr. Fr. Detcla, Ljubljana. 3 K; Fr. Mihi, od treh tarokistov v Žihpoljaii. 10 K; Ciril Doclnc, Ljubljana, Poljanski nasip, 5 K; Iv. Pavlic, Ljubljana. Ravnikarjeva ulica, 2 K; Al. Zajec, vino-tržec v Spod. Šiški. 5 K; Marija Ogrinc, Ljubljana. 2 K; F.d. Janžek. župnik, Sv, Marjeta v Rimskih toplicah, 3 K; P. Rav, župnik v Št. Ilju, 5 K; Josip Zukotnik, Št. Vid nad Ljubljano, 2 K; Fran Treiber, župnik v Št. Rupertu pri Velikovcu, 4 K; Alojzij Mišic. Breg. 2 K; Jakob Kosi, kaplan v Celju, 5 K: Gregor Jakelj. župnik \ pok. v Ljubljani. 1 K; J. Virant, kanonik v RitdoHovem. 2 K; Rob. Smie-lowsky. arhitekt v Ljubljani. 12 K: Rud Makaro-vič, c. kr. poštar v Avčah, 2 K; And. Sadjak, župnik v Št. Lenartu. Kor., 2 K; J. Rott, župnik in duh. svet,, Zagorje ob Savi, 10 K: Pavel Ojcl. zaseh. 1'tL-fth. 3 k; Ant. Kolar, župnik v. Šl. ilju p. Velenje,' 10 K; Fran Turk, trgov, f.n*cc, I K; Fran Turk, trgov, in gostil, v Dragi, 10 K; Fran Rus, nadučitelj in župan na Bledu, 2 K; B. Grča, župnik, Šempas, 2 K; Anton Zupančič, magist. sluga v Ljubljani, 2 K; Fran Cerar, Stob, p. Domžale, 5 K; Janko Munda, župnik v pok. v Dobrni pri Celju, 2 K; Jak. Izlakar, vodja bolet, urada v Idriji, 1 Kj Fr. Štrubelj, dež. užit. poslov, na Vrhniki, 1 K; Val. Jerše, kaplan v Poljanah nad Škoijo Loko, 6 K; F, Z„ Stari trg pri Kočevju, 2 K; iv. Sever, kaplan v Prcserjah, 2 K; Fran Jerina, stud. med., Vrhnika, 2 K; M. Baje, učitelj, Rakovnik, 1 K; And. Pod-hostnik, župnik, Rečica ob Savinji, 10 K; Fran Radcy, Maribor, 2 K; Fran Krek, župnik, Vranja-peč, 3 K; Matej Tavčar, kaplan v Selcah nad Šk, Loko, 2 K; Ivan Brezavšček, katehet v Tolminu, 3 K; Fran Tomšič, Polhovgradec, 50 vin.; Marija Porcnt v Domžalah 1 K; J. Hutter, prof. v Celovcu, 10 K; 1 van Theuerschuh, Lokev pri Divači, 2 K; Martin Wasowetz v Donavicu 2 K 20 vin.; Ivan Novak, trgov, v Doleh pri Litiji, 1 K; Josip Zelnik, župnik v Cemšeniku, 5 K; prof. dr. Ant. Medved v Mariboru 5 K; Ant. Kržič, c. kr. prof. v Ljubljani, 2 K; Matevž Jereb, župnik v pok., Sp. Bernik, 4 K; Fran Prcdalič, c. kr. davkar v pok., Ljubljana, 3 K; Iv. Nagel, župnik, Lipa nad Vrbo, 2 K; Jos. Jeglič v Podbrezjah 5 K; Fran Schreiner, provizor v Žalcu, 5 K; Fran Lan, župnik, Sv. Peter na Kran. gori, 5 K; Anton in Josip Rudolph, Ljubljana, Nova ul., 2 K; Jos. Lavrič, župnik v Breznici, 4 K; Fr. Zaje, finančni svetnik, Spod, Šiška, 10 K; Stanko Premrl, stolni pevovodja v Ljubljani, 4 K; Anton Bcrne, Selce. p. Prestranek, 2 K; slovenski dijaki 5, in 6. razreda v Marijanišču, Cclovcc, 2 K; J. Vospernik v Podravljah 5 K; Jak. Zupanič, župnik v Gotov-Ijah, 10 K; trafika »Narodni dom« v Celju 84 vin.; Ivan Vidic, Ljubno, 5 K; Frančišek Zoreč, župnik, Nova Oselica, 3 K; nabrano na gostiji Frana Vra-bič v Ložnici 3 K 60 vin.; Martin Kordiš, Hrib, 3 K; Janko Baznik, kaplan, Sv. Barbara v Halozah, 2 Kj And. Furlan, župnik, Sv. Križ pri Trstu, 2 K; Ivan Budkovič, Zadcr. 2 K; Ivan Lovšin, župni uprav., Sv. Gora, 2 K; Anton Rutar v Tolminu 3 K; Josip Dular, Vavtavas, 5 K; Iv. Gubancc, trg. v Vodicah, 1 K 20 vin/ And. Lovrec, kaplan v Ljutomeru, 3 K; J. Rozman. Kovor, 4 K; M. Humek, Ljubljana, 1 K; Anton Nemec, župnik v Kokri, 2 K; Val. Batič, Livek, 1 K; Jak. Jerina, Start trg pri Ložu, 1 K; dr, Ivo Čcsnik, Gorica, 1 K; Jos. Vodoiek, župnik, Sv. Bolfcnk v Slov. goricah, 5 K. Prispevki podružnic. Podružnica v Vipavi 9 K; podružnica v ŽircTi 45 K 50 vin.; podružnica v Idriji 30 K; podružnica v Piiberku, članarina, 86 K 4 vin.; Fran Rcš v Drvcšivasi 1 K; kmečko dekle iz Libuč 2 K; nabrano pri pogrebu I. Ažmana na Bistrici pri Šmihelu 10 K; nabrano pri ženitnini Brdnikove Anice iz Podkraja 31 K; namesto venca rajnemu Šuraahu 2 K; podružnica v Konjicah 8 K; podružnica Sveti Jurij ob Taboru 15 K; po podružnici v Kranju; Josip Žnidaršič, postajenačelnik na Opčinah, 4 K, V. Sitar, mestni kaplan v Kranju, 2 K; podružnica Sv. Lovrenc nad Mariborom 40 K. Iz nabiralnikov: Iz nabiralnika podružnice »Slovenske Straže« v Železni Kapli 4 K 40 vin.; po dr. Roku Jesenko v Cclovcu iz nabiralnika v hotelu »Trabesinger« v Celovcu, 2 K 50 vin.; iz nabiralnika podružnice v Žireh 3 K 50 vin.; iz nabiralnika v »Narodnem domu« v Piiberku 10 K; iz nabiralnika izobraže. valnega društva v Piiberku 7 K 60 vin.; iz nabiral, nikov podružnice v Celju 20 K; iz nabiralnika v trgovini A. Perko v Višnjigori 4 K 50 vin.; pc moški podružnici na Vrhniki iz nabiralnika v dru. štvenem domu 7 K 75 vin. Društvo za »Slovensko Stražo«. Katol. izobraževalno društvo v Podragi 3 K. Sklad Moborjanov. 280. Mohorjani v Št. Pavlu, Kor., po 5. g. P. Saleziju Pire, 5 K; 281. Mohorjani v Radoljici po č. g. Janezu Novak, dekanu, 16 K; 282. Mohorjani v Zrečah po podružnici »Slovenske Straže« 4 K; 283. Mohorjani frančiškanske župnije v Ljubljani 60 K 82 vin.; 284. Mohorjani župnije Stari sv. An-ton v Trstu po č. g. Gabrijelu Piščanec, kaplanu, 10 K; 285. Mohorjani podružnice v Idriji 1 K; 286. Mohorjani v Piiberku po podružnici »Slovenske Straže 26 K; 287. Mohrojani v Idriji 3 K; 288. Mohorjani v Žireh po č. g. Josipu Logar, župniku, 15 K; 289. Mohorjani v Oblokah po č. g. Josipu Abrarn, vikarju, 3 K; 290. Mohorjani v Ribnici 33 kron; 291. Mohorjani v Kamniku 22 K; 292. Mohorjani v Kranju II. 7 K 27 vin.; 293. Mohorjani v Trbojah 3 K. Razne stvori. Stavke. V Inomostu so pričeli 10. t. m. stavkati krojaški pomočniki, — V Reki se pripravlja splošna stavka, ker je delavstvo v DanUbius ladjedelnici od dela izključeno. — V Gružu stavka 300 delavcev, ki grade pomole v pristanišču. — Ob stavki premogarjev v Buf-falu (Amerika) so resni nemiri nastali. Vojaki so streljali. Več oseb je ranjenih. Izboren polet iz Fischamenda v Novi Sad. Poveljnik zrakoplovnega oddelka podpolkovnik Uzelac jc dne 10. t. m. poletel ob 6. zjutraj iz Fischamenda in je došel ob četrt na 10 v Novi Sad. Predno je Uzelac z Dunaja poletel, je brzojavil zrakoplovncmu oddelku v Novem Sadu, da poleti v Novi Sad, a izkrcal sc jc v Novem Sadu prej, predno je došla brzojavka. Preletena proga je v zračni črti dolga 400 km. Uzelac je torej v eni uri preletel 133 kilometrov. študijska komisija japonskih častnikov v Avstriji. Na Dunaj je došla komisija japonskih častnikov, ki oslane, v Avstriji 11 dni. nakar odpotuje v Nemčijo. Anglijo Francijo in Italijo jo komisija že obiskala. Obsojeni igralci v Berolinu. Veft tednov se jo vršila, v Berolinu sodna razprava proti igralcema Stahlmannu in Kramorju radi hazardnih iger. Stalil-mamut jo sodišče ono loto, Kramcrju pa triletni zapor prisodilo. Nemško vohunstvo na Angleškem. V Cardiflu so videli dne 9. i. in. zvečer visoko v zraku mogočno luč, ki se je s hifrostjo 100 clo 120 km premikala. Splošno so sodi, dti jo kak nemški Zop-poliriov zrakoplov vohunjl, Krvav dogodek v kabaretu, 7. t. m. zvečer je v kabaretu »Crajova« v Bukarešti! šansonetka Valeona pri predstavi, ko ji je občinstvo ravno burno plosualo, nenadoma potegnila revolver in ustrelila na nekega častnika, ki jc sedel v prvi vrsti. Častnik se je težko ranjen zgrudil, nakar je pevka pomerila nase in se na mestu usmrtila. Valeona je bila iz jako ugledne bulgarske rodbine. — Umrl je dvomi svetnik dr. Schindelkši, profesor dunajske višje zdravniške šole. — Mrtvoud zadel generala. V Budimpešti je zadel mrtvoud brigadirja topničarske brigade v Temešvaru generala Henrika Juhasza. General jc bil takoj mji-tev. Praznoverje na Francoskem. V vasi Rcmy pri Bordeauxu je te dni nekemu kmetu poginil en prešič. Poklicali so neko vedežcvalko in ta je rekla, da jc nad hišo prišla nesreča in da jim bo v par dneh vsa živina poginila. Družina je nalo prosila župnika, da bi prišel iz hiše pregnat zle duhove, kar je župnik seveda odklonil. Družine se je nato polastil tak strah, da je zblaznela, šla po župnika in ga s silo privlekla v hišo, nato ga pa mučila. Sosedje so smrtno ranjenega župnika komaj rešili iz rok zblaznele družine. Dva otročiča več let bolne matere utonila. V Mostarju sta padla v Naren-to in utonila, ko sta šla po vodo 121etna deklica in 81eten deček. Mati utopljencev leži že več let bolna v postelji. Drag odvetnik. Budimpeštanski odvetnik Maks Teller je v zapuščinski obravnavi barona Csarossyja zahteval 100.000 kron plačila. Dediči se branijo plačati predloženi račun. Ptvi telefonski razgovor med Londonom In Kolinom se je vršil dne 9. t. m. med redakcijama »Daily Mail« in »Kolnische Zeitung«. Tele:onska in brzojavna poročilo. MEDNARODNO BRODOVJE ZAPLENILO CELO ČRNOGORSKO BRODOVJE! Cetinje, 11. aprila. (Uradno). Ena ladja blokirajočega mednarodnega brodovja je zaplenila črnogorsko kraljevo jahto »Rumia«, ki je oskortirala tri z moko. naložene jadrnice k ustju Bojane. »Rumia« je edini parnik, s ka- Iterim Črnagora razpolaga. DVE VAŽNI SEJI. \ Peterburg, 11. aprila. Današnja seja poslanikov ima podpisati protokol o odstopu Silistrije Rumuniji. London, 11. aprila. Današnja seja poslanikov bo baje določila južne meje Albanije. •— Ali se peča s kompenzacijami za Črnogoro, ni znano. MIROVNI PRELIMINARIJI. Sofija, 11. aprila. Danes se najbrž« izroči odgovor velesil glede na mirovne preliminarije. Preliminarni mir se sklene najbrže žc prihodnji teden. FRANCOSKO MNENJE O MIRU. Pariz, 11. aprila. Mir se kmalu skle-4 tie. Meja Midia Enos se modificira. Turčiji ostanejo štirje otoki pred Dar-danelami in od Italije okupirani otoki. Grčija dobi najbržeje Chios in Mytile-ne, za katera ji je itak največ. Meje južne Albanije ne bo reševal od Grčije predlagani plebiscit, ampak najbrže mednarodna komisija. VPRAŠANJE KOMPENZACIJE ZA ČRNOGORO. Berolin, 11. aprila. Kompenzacije za Črnogoro hoče v prvi vrsti doseči Italija, ki stoji v središču te akcije. Vsota 25 milijonov jc previsoka. Izključeno jc tudi, da bi Črnagora dobila kak kos jadranske obali, pač pa utegne dobiti velik del skadrske planjave in bo-janskčga desnega brega. Da bi Avstrija za posojilo garantirala, ni verjetno. Vesti o uniji med Črnogoro in Srbijo na-pravljajo nft Dunaju neprijeten vtis, sicer pa jim ne verjamejo. Vprašanje kompenzacij pride morebiti že pred prihodnjo konferenco poslanikov v konkretni obliki. SRBI STRELJALI NA ČRNOGORCE. Cetinje, 11. aprila. Uradni lisi piše, da je izgube Črnogorcev pri znanem naskoku na Taraboš pripisovati dejstvu, da jc srbska artilerija streljala pomotoma na Črnogorce same. MANIFESTACIJE ZA ČRNOGORO ZOPET DOVOLJENE. Peterburg, 11. aprila. Minister za za notranje zadeve je dva slovanoiil-ska shoda v prilog Črnigori, ki jih jc napovedal general Skugarevski za nedeljo, dovolil, je pa naložil odgovornost za eventualne nerede sklicatelju. SLOVANOFILI SE ZOPET GIBLJEJO. Feterburg, 11. aprila. Na včerajšnjem banketu slovanofilov se jc odposlala ministrskemu predsedniku Ko-kovemi protestna brzojavko ?oper »vmeševanje Rusije v skadrsko vprašanje v prilog Avstriji.« SRBSKA IZJAVA O ZDRUŽITVI ČRNEGORE S SRBIJO. Belgrad, 11. aprila. »Politika« objavlja izjavo kralja Nikite, da bo, ako Skader izgubi, sam pospeševal unijo Črnegore s Srbijo. Srbija bi tako dobila dve pristanišči ob Adriji in tvorila močno drŽavo. KOLERA NA ČATALDŽI. London, 11. aprila. Na čataldški črti sc jc med bulgarskimi četami pojavila kolera. MEDNARODNA FINANČNA KOMISIJA. Pariz, 11. aprila. Mednarodna finančna komisija v svrho ureditve vsled balkanske vojske nastalih finančnih vprašanj ne začne zborovati pred 19. t. m., natančni termin pa še ni določen. RAZLIČNE SENZAČNE VESTI. Budimpešta, 11. aprila. »Budape-ster Tagblatt« hoče vedeti, da jc general Dimitrijev rekel, da se Bulgariji mudi skleniti mir s Turčijo in pogodbo z Rumunijo zato, da obračuna s Srbijo in Grčijo. Pariz, 11. aprila. »Liberte« ve, da sta si Grčija in Srbija garantirali medsebojno posest Soluna, ozir. Bitolja. VPRAŠANJE CARIGRADA. London, 11. aprila. »Times« izve, da jc Rusija Bulgariji odločno odsvetovala poizkus zavzeti Carigrad. GRKI BOMBARDIRALI MALOAZIJ-SKA MESTA. Atene, 11. aprila. Grške bojne ladje so bombardirale Adremit nasproti otoku Mytilene, Aivali Manli in vdrugič tudi Vurlo, AVSTRIJSKI ČASTNIKI ZA ALBANIJO? Praga, 11. aprila. »Praška Union« piše: Vojno ministrstvo jc na čete poslalo poziv, da naj se častniki, ki znajo albansko ali ki bi se tega jezika hoteli učiti, prijavijo. Kaj se s temi častniki namerava, poziv ne pove. VLADNE ODREDBE V DALMACIJI. šibenik, 11. aprila. Danes je tudi tukajšnji vodja c. kr. okrajnega glavarstva županu dr. Krstclju poslal odlok, v katerem, sklicujoč se na politični položaj, prepoveduje razobešanje zastav, okrasitev hiš in javne izpre-vc de. XXX SVETEMU OČETU JE BOLJŠE. Rim, 11. aprila. Stanje Svetemu Očetu se je znatno izboljšalo. Delovanje srca je popolnoma pravilno. Sv. Oče je predvčerajšnjem dve uri prebil v naslonjaču. Romarje bo sprejel mesto Sv. Očeta kardinal Merry de Val. Zdravniki pravijo, da bo moral Sveti Oče to-pot dolgo časa počivati in pustiti vsako delo. Rim, 11. aprila. Včerajšnjo, ozir. današnjo noč je Sv. Oče dobro prebil. Zjutraj je kazala temperatura nekaj pod 37 stopinj. Oficielna poročila so guodna, privatna pa pravijo, da jc sedanja kriza sicer premagana, da pa bo proces ozdravljenja dolgo trajal. SMRTNA KOSA. Dunaj, 11. aprila. Tu jc umrl dr. Halhvich, predsednik »Centralne zveze avstrijskih industrijcev«, bivši poslanec v državnem zboru. Iz slovanskega svela. Hrvatje v Ameriki. Rev. P. Belavič iz Mekisporta (Pensilvania) priobčuje v »Kat. listu« naslednje podatke o ameriških Hrvatih: Prvi so se začeli v Ameriko seliti Dalmatinici, počenši od leta 1850. do 1870., in sicer največ v Kalifornijo. V večjih skupinah so sc začeli Hrvati izseljevati od leta 1873. dalje, ko je bila otvorjena reška železnica. V 80. letih so vreli v Ameriko zlasti Ličani. Prve hrvaške naselbine so nastale. krog Kalumeta in Mičigana, kjer so krepki Ličani sekali gozdove ob vc-letoku Mississipiju. Trt na uš in druge nezgode so nato pognale v Ameriko prebivalce zagrebške županijc; za njimi so prišli na. vrsto prebivalci varaž-dinske županijc pa Slavonije, tako da je polagoma začelo vreti v Ameriko ljudstvo iz cele Hrvaške in Slavonije. Leta 1898. je bilo 2933 izseljencev. Od 1. 1907. pa redno do 23.000, večinoma iz zagrebške in varaždinske županijc. Za teni je začelo število polagoma padati, tako cla jih jc bilo leta 1911 krog 20 tisoč. Vseh Hrvatov je sedaj v Ameriki krog 280.000, in sicer 160.000 iz Hrvaške in Slavonije, 80.000 iz Dalmacije, 20.000 iz Bosne, 15.000 iz Hercegovine in 5000 iz ostalih krajev. Največ ith i«' v Pensilvaniji, posebno krog Pitsburga in Alegenije, kjer jih prebiva kakih 100.000. V državi llinois jih je do 80.000, največ v Čikagi. V državi Ohajo (Ohio) krog 35.000, večinoma v mestu Clevelandu in okolici. Ostale manjše kolonijo so v Ne\v Torku, Fan Franciscu, St. Louisu, Kansas Cityu in New Orlean-su, potem v Montani, Coloradu in Mi-chiganu. Dalmatinci se ponajveč pečajo z vinogradništvom in trgovino, Hrvati iz Banovine so pa zaposleni v rudnikih, rovih, na železnicah, v železni industriji itd. Hrvaških županij je IG katoliških in 1 grško - katoliška v Čikagu. Unijati so v Čikagi in Clevelandu. Socializem jc zastrupil široke delavske sloje, zlasti v Čikagi in Alegeniji. Socialistični list »Radnička straža« izhaja v Čikagi. Društvo »Hrvatska narodna zajednica« ima 30.000 članov. • To podporno in pogrebno društvo je žal okuženo s protiverskim duhom; izdaja več hrvaških časopisov, v prvi vrsti »Hrvatsko narodno zajednico«. Zunanje trgovine Bosne in Hercegovine. Glasom uradnega poročila za leto 1911. je znašal to leto uvoz v Bosno in Hercegovino 3,629.850 met. stotov blaga in 13 988 glav živine v vrednosti 154.101.977 Iv. To je dosedaj največji uvoz v ti deželi (leta 1910. je znašal 3,101.924 met. stotov blaga in 10 tisoč 236 glav živine v skupni vrednosti 114 538 617 IO. Izvoz je pa padel; znašal je leta 1911 10 792 437 met. stotov blaga in 114 317 glav živine v vrednosti 121,765 538 kron, leta 1910 pa 11 milijonov 32.123 met. stotov blaga in 260 tisoč 694 glav živine v vrednosti 132 milijonov 875.085 kron. Trgovinska bilanca Bosne in Hercegovine, ki je od leta 1907 pasivna, izkazuje 1. 1911. doslej najvišji primanjkljaj v znesku 32 milijonov 336.394 K. Največ je bila temu kriva prepoved izvoza živine radi bolezni, vsled česar se je izvozilo za 15 616.484 K manj živine nejro leta 1910. Uvažalo se je predvsem žito, sočivje, riž in moka, to je za 22.843.048 K. Vzrok temu ie ta. ker ima plodna Posavina nezadostne prometne zveze, tako da se od tam izvažajo pridelki v Hrvaško, ostali kraji morajo pa z zunanjim uvozom pokrivati svoje potrebščine. Uvaža se dalje bombaža in bombaževega blaga za 11.597.670 K, železa za 11 mil. 528 052 K, kolonijalnega blaga za 10,210.578 K. Izvaža sc pa v prvi vrsti- les, olje in šota. 7,a 36,274.850 K, živina za 12.616.327 K, železo za 10,846.470 kron itd. Češko - nemška sprava na grobu. V jaromirski bolnišnici sta na cn dan umrla neki Nemec in neka češka starka; pokopana je imela biti najprej starka in njeno krsto so spremile na pokopališče nekatere stare ženiete. Iv pogrebu Nemca so prišli številni po-grebci; ko so sorodniki odprli pokrov krste, da bi še enkrat videli pokojnega — jc v njem ležala češka starka. Nemca so pomotoma preje pokopali. Kaj so hoteli nemški pogrebci? Šli so in spremili krsto s češko starko na pokopališče. KNJIGOTRŽTVO. Slovarček nemškega in slovenskega jezika. Sestavil dr. Janko Šlebinger, c. kr. profesor. Založila »Katol. bukvama« v Ljubljani. Cena 1 K 20 vin., vezan v platno 1 K 80 vin. Z veliko skrbjo in natančnostjo sestavljen Slovarček v žepni obliki bo vsled svoje velike porabnosti vsakemu dobrodošel, posebno pa še samouku in šolski mladini. Slovarček je rodila živa potreba; ima namreč veliko prednost, katere ne najdemo v drugih slovarjih. Razlikuje sc od podobnih pripomočkov predvsem v tem, da upošteva v nem-ško-slovenskcm delu tudi oblikoslovje nemškega jezika. Vsaka nepravilna oblika, pri sklanjatvi samostalnikov in spregatvi glagolov je točno označena. Povedano je tudi, če se sprega glagol šibko ali krepko in če se tvori v preteklem času s pomožnim glagolom »haben« ali »bin — sein«. Kdor se je uspešno seznanil z glavnimi pojmi nemške slovnice vsaj v onem obsegu, ki ga nudi 1. del knjižice »Nemščina brez učitelja«, ta bo s pomočjo slovarčka lahko čital nemške sestavke. Samouk in šolska mladina si bo s pomočjo tega slovarčka ne samo poiskala, potrebnih nemških besedi, temveč jih bo vedela tudi pravilno rabiti. Druga nedosežna vrlina slovarčka je pa tudi izvanredno nizka cena 1 K 20 vin. za broširan, ozir. 1 K 80 vin. za platno vezan izvod (po pošti 20 v. .več.) Ta cena se jc dosegla na ta način, ker je založništvo, upoštevaje posebno po-rabnost slovarja, ki se bo prodajal v ogromnem številu, računalo z izredno visokim nalogom. Če bi se bil slovarček tiskal samo v takem številu, kakor "ebo 3 si 5 ? - a c £ 5; > ftt > 10 \K z več. 7290 5-5 j sl. szah. del. jasno 0 0 11 7. zjutr. 2. pop. 7273 735-4 4-5 ! brezvetr. 10-3 j(sr. svzli. del. jatsno n Srednja včerajšnja temp. 60", norm. 8-7°, 1131 Katinka Košmerl roj. Mulej naznanja v svojem in v imenu svojega sinčka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, cla jc njen iškrenoljubljeni soprog, oziroma nepozabni dobri oče, brat, svak in stric, gospod Josip Košmerl tovarnar drož danes ob s/47. uri zjutraj v 40. letu starosti po dolgi mučni bolezni, potolažen s svetotajstvi, mirno zaspal v Gospodu. Pogreb dragega rajnika se vrši v nedeljo 13. aprila ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Frančiškanska ulica št. 6 na pokopališče k Sv. Križu. Predragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana, 11. aprila 1913. Radi prezidavo se ceno proda: v 2-50 m visoka, 1*30 m široka s kame« nitnim okvirom, dalje 12 m litoželezne masivne ograje s kamenitnim podstavkom. Poizve se Marijin trg 2. 1120 Skoro nov 1121 s 13 izpremeni in msderae pahištoo se radi selitve pod zelo ugodnimi pogoji proda. Več je poizvedeti: Mestni trg 10 pri Elizi Kavčič. na najbolj prometnem kraju Vranskega se odda z vsem pohištvom pod ugodnimi pogoji takoj v najem. Podrobnosti pri poštarju I. Klad-niku na Vranskem. JJ19 r 31 '"IE JCaztianilo. podpisani vljudno naznanjam, da sem prevzel trgovino g. Jlntona Umeka v Jfaškem. priporočam sl. občinstvu svojo bogato zalogo papirja, knjig, pisalnih in risalnih predmStov za šole in urade. — Ealoga fskovir. — Vsakovrstno galanterijsko blago. — J\£agvobni venci, okvirji, šipe in ogledala. — Yse po nizkih cenah. JJridsrik Stoger 1130 ^ v grškem (JDolenisko). ni Merske novice. š Slov. katol. izobraževalno dru-Stvo »Kres« v Gradcu priredi v proslavo desetletnice literarnega delovanja g. Alojzija R e m c a , člana slov. katol. akad. telin. društva »Zarja« v nedeljo, dne 20. aprila 1913, v dvorani restavracije »Goldener Stern«, Sparbersbach-gassc 65, Častni večer. Spored: I. Tam-buranje društven, tamburaškega zbora. II. J. Aljaž: »Domovini«; E. Adamič: »V gozdu«; A. Mihelčič: »Vonček narodnih pesem«, poje mešan zbor. III. Al. Remec: »Poslednji sen«, deklamira gosp. Antoin Spesič. IV. »Pot do zvezd«, slavnostni govor (g. J. Lovrenčič). V. »General Burja«. Veseloigra iz francoskih časov v treh dejanjih. Spisal Alojzij Remec. Režiser Dore Mašič. VI. Prosta zabava s petjem, tamburanjem in ku-pletom »Triperesna deteljca«. — Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina: I. vrsta 1 K, II. vrsta 70 h, III. vrsta 50 h, stojišča 40 h. š Slepca okradel. Posestniku Francu Zagošen pri Št. Pavlu pri Preboldu, ki je popolnoma slep, so ukradli neznani tatovi 100 K denarja in za 60 K mesa. Hoteli so odnesti tudi dežo z 30 kg masti, pa so jih domači prepodili. š Ker nI avanziral se je ustrelil v Gradcu v domobranski vojašnici 24-letni domobranec Franc Korošec. š V času draginje. V Pctrovčali /tanujočemu posestniku Jakobu Zu-pancu so ukradli v Libojah iz zaprtega hleva mladega bika v vrednosti do 300 kron. Nedavno je našla posestnica Zor-ko v gozdu blizu hleva glavo, kožo in druge ostanke od dotičnega bika. Tatovi so ga takoj po izvršeni tatvini zaklali in meso odnesli. š V Savo skočil iz tsrahu pred kaznijo. 60 letni rudar Marko Šuln iz Loke pri Trbovljah je prišel nedavno v mesnico Jakoba Božiča v Trbovljah v trenutku, ko ni bilo nikogar notri, pobral je iz predala polno pest srebrnega in nilceljnastega denarja. Ko je ravno hotel uteči, ga je zagrabil neki delavec, ki je tatvino zapazil. Naznanil je tatu gospodarju, ki je opazil, da mu manjka 40 K. Storilec, oče šestih nepreskrbljenih otrok, je iz strahu pred kaznijo skočil v Savo in utonil. š Z alkoholom se je zastrupil. Zidar Franc Bobek je prišel pijan v pe-karijo gospoda Franca Vranetiča v Rajhenburgu in se vlegel na nezakur-jeno peč. Drugi dan so našli mrtvega. Umrl je vsled zastrupljenja z alkoholom. š Kaj dela aikohol? V D ranil j ah so štirje fantje smrtnonevarno ranili pridnega fanta Jožefa Pečnika, ki jc vsled bolečin v brežiški bolnišnici umrl. š Umrla je v Malem Lošinju soproga celjskega trgovca, ga. Hummer. š Osebna vest. G. Roman Bende, uradnik »Zadružne zveze« za Štajersko v Mariboru, je imenovan za revizorja »Zadružne zveze«. Na njegovo mesto je nastavljen g. Ivan Podržaj iz Ljubljane. š Ustanovili so dne 6. t. m. na Vranskem odsek »Orla«. š Poneverjenije volilnega sklada v Gradca. Nedavno so razkrili v upravi volilnega sklada splošnega nemškega meščanskega volilnega odbora nerodnosti. Uvedli so disciplinarno preiskavo zoper dva mestna oficiala, ki sta opravljala ta sklad. š Roško kočo na Pohorju otvorijo na binkoštno nedeljo. š Detomor. Iz Ptuja poročajo: Dne 7. f. m. so našli otroci, ki so se na Ka-simirjevem travniku igrali, blizu poko-pališčnega obzidja truplo popolnoma razvitega otroka. Na truplu, zavitem v modrem predpasniku, je bilo videti, da je moralo umreti nasilne smrti. Trakovi predpasnika so bili okrog vratu oviti in je dotična otroka zadrgnila. Na lice mesta se je takoj podala sodna komisija. š Zemlja jo zasula. V Trbovljah je bilo te dni več rudarjev s kopanjem zemlje zaposlenih. Naenkrat se je zrušila čez nje viseča zemlja in zasula delavko Alojzijo Pavčič, ker se ni več mogla pravočasno umakniti. Izkopali in sicer šc živo, vendar je potem vsled poškodb kmalu umrla. •š Nesreča. V Hrastniku je nedavno strojevodja Jožef Jamniker, ko je dal železniški čuvaj Lovrenc Golouh signal. da je proga prosta, več vagonov z veliko naglico po stranskem tiru spustil. Koncem stranskega tira sta bila na drugem vagonu zaposlena železniška delavca Lovrenc Vinček in Vincenc Sedlar z razlaganjem premoga. Premikajoči vagoni so tako močno zadeli ob onega s premogom, da je skočil vagon iz tira in delavca je precej daleč v stran vrglo. Vinček je težko poškodovan, medtem ko je zadobil Sedlar lahke poškodbe na glavi. Strojnika Jam-nikerja in čuvaja Golouha so naznanili. š Divje lovce prijeli. Iz Konjic poročajo: Ze nekaj let sem se je dogodilo v lovskem okrožju kneza Windisch-graetza več tatvin divjačine. Izginilo je tekom zadnjih dveh let do 30 srn. Konečno se je posrečilo izslediti storilca Blaža Podpcčan in ga aretirati Našli so pri njem raznovrstne lovske priprave. š Iz šolske službe. Na petrazred-nici v Ljutomeru-okolica (drugi plačilni razred) je razpisano mesto učitelja; prošnie do 15 maja. š Zadeva Drolz v Laškem. Drol-zovi sorodniki nameravajo postaviti rajnemu Drolzu nagrobni spomenik z napisom: »Ein Opfer seiner Freunde« (Žrtev svojih prijateljev). Nadalje nameravajo sorodniki nemško kaso tožiti, ker hoče. vzeti vse. njegovo premoženje, ker tega ni zakrivil sam on, ampak tudi člani načelstva in nadzorstva. iz dežele volivoiii sleparij. Kakor je znano, je višje sodišče v Budimpešti razveljavilo sodbo prvega sodišča v tožbi ogrskega ministrskega predsednika dr. Lukacsa proti poslancu Desyju. Ta mu je očital, da je oškodoval državo za več milijonov kron, ki jih je dal na razpolago za zmago sedanje ogrske večine pri zadnjih državnozborskih volitvah. Sodišče je ukazalo novo razpravo in dalo priliko obsojenemu Desyju, da doprinese dokaz resnice o teh velikih sleparijah. Ministrskemu predsedniku Lukacsu so se že začele hlače tresti in danes ga imenujejo že javno »madež na časti Ogrske«. Ker se ne more mož več oprati, je začel prati druge. Lukacsevi somišljeniki pravijo, da je tistih pet milijonov kron, ki so jih državi ukradli, deloma šlo za plačilo dolgov umrlega trgovinskega ministra Hieronima. Lukacs sam pa očita Khuenu-Hedervaryju, da je kot ministrski predsednik dobro vedel za sleparije pri s^soli« (tudi ena izmed znanih državnih tatvin), pa je vseeno molčal. Khuen mu seveda noče dolžan ostati in sedaj prinašajo ogrski listi članke, v katerih Khuen dokazuje, da jc leta 19J0. Lukacs kot finančni minister dal sedanji večini v par- lamentu 18 milijonov kron državnega denarja na razpolago za volitve. Tako delajo na Ogrskem z državnim denarjem. Ljudstvo plačuje davke in trpi bedo, gospodje pa delajo z njegovim denarjem volitve. Škandal, da mu ga ni para! jfUi ste že odposlal položnico »Slovenski Straži"? Sanatorium Emona •Jj~ Privatno jdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. lattnik 1» icf-zdravnik: Dr,Fr.Derganc. primar I.klr.odd. dež.boln. Radioaktivno termalno hopalli£e Toplice na Kranjskem. VAA& Postaja dolenjske železnice Straža —Toplice. Akratov vrelec 38° C, ki daje nad 30.000 litrov radioaktivne termalne vodje na dan. Zdravljenje g pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeljL Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljeno sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopallSka uprava. 976 06 .Narodna kavarna' naznanja cenjenim gostom, da igra vsaki dan nova II Začetek točno ob pol 9. uri zvečer. Fran Krapeš. o/errava/loi železnato J{ina-Yino Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državno idllkonojB In bitni dipiin I zlati kolalnt. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom ln milo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet Izbornl okus. Vetkrat odlikovana. Rad 8008 ziraniftlk sprtimi e. fn kr. dvsral «obwitat) THST-Barkovije. Novosti - v veliki izbiri 768 pri IKLAUC Ljnbljana, Stritarjeva ulica št 5. Kot oskrbnik 1117 kake večje kmetije oziroma voditelj iste ali tudi majar išče mesta v vseh poljedel-skih poslih dobro izurjen krepak in zdrav mož. Naslov pove uprava lista pod št. U17. Št. 334/pr. Služba mlekarja. Na kranjski kmetijski soli na Grmu pri Novem mestu je izpraznjeno mesto mlekarja z letno plačo 900 K in prostim stanovanjem s potrebno kurjavo in svečavo. Mlekar mora biti izvežban v molži, v strežbi živine in v mlekarskih delih m mora v teh delih učence navajati. Ako je mlekar oženjen, dobi tudi žena primerno delo in zaslužek. Služba se odda po možnosti s 1. majem 1.1. S krstnim in domovinskim listom, z zdravniškim in nravnostnim izpriče-valom ter z dokazili o praktičnem izvežbanju in o dosedanjem službovanju opremljene prošnje je vložiti do 25. aprila 1913 pri ravnateljstvu kranjske kmetijske šole na Grmu. \ Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, 10. aprila 1913. 1113 Dopolnitveni razpis. Pri razpisu z dne 5. aprila glede oddaje del zu zgradbo novega Šolskega poslopja v Sostrem pri Ljubljani, objavljenem v „Slovencu" dne 5. aprila št. 77. in dne 8. aprila št. 79, jc pomotoma izostal razpis lesarskih del. To se tem potom dopolnjuje in vabi k ofertni razpravi tudi reflektante na tesarska dela pod pogoji, navedenimi v gorenjem glavnem razpisu. Krajnl So ški svet Sostro M15 * dne 9. aprila 1913. Otvoritev v soboto dne 12. apnla ISIS Ljubljana, Selenburgova ulica (Hotel pri Maliču) Elegantni, trpežni pomladanski in letni modeli vzbujajo povsod splošno pozornost, na kar se slavno občinstvo vljudno opozarja in vabi na ogled. Anglo zaloga čew!Jev Anton Novak Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan Stefe.