j , VOI äOt.'.ü
Creiue&vci ...
• • v
' oa
Psštnina pi^ènsa. t get»?lMl
Narstnfna
sasša letno 30 Din, polletno 15 Dia, — za inozemstvo letno 60 Din.
^ssamezna ttev. 1
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
$t«r. rač. postne hran. 12.549
infiala	necE^SJo
Ili. LET&
«KSursfti* Sel14. o&tcbpa 1934.
«arca oglasov
Na oglasni strani; cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cen« «talim oglasom do 30 besed 10 Din. vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA * Murski Soboti.
itaSsopisi s® ne uratafe ŠTE42
Naš kralj junak - je mrtev...
Svinčeno težko so v torek popoldne polzele ure. Sivina neba je naznanjala, da se pripravlja nekaj strašnega, nekaj nepojmljivega.
Ob prvih večernih urah, ko so legale sence na domovino od Vardarja do Triglava in čez, so električni valovi po vsem svetu raznašali skozi zračne daljave grozotno vest, da je zločinska roka zveri v človeški podobi ugonobila moža, ki je bil nam vsem vzor soprog, ljubečega očeta in neumornega delavca za narod in državo. — Kralj je mrtev. Domovina je vztrepetala, naša srca so se skrčila v silni grozi.
Kralj Aleksander I. sin in naslednik Petra Velikega Osvoboditelja, se je rodii na Cetinju, 17. decembra 1888. kot drugi sin Petra Karadordevica in Zorke Ljubice Setrovičeve. Iz naroda je izšel, junaška kri kosovskih junakov se mu je zatekala po žilah.
Kot mladenič je že stopil v borbo za narod. Ko so balkanske države sklenile, da se končno osvobode izpod Turčije, ko so se zbirali pod zastavami borci iz Šumadije in Podrinja, Pomoravja in Timo-čani, junaki iz Raške in sivi sokoli iz kršne Črne gore, tedaj je stopil na čelo I. armade prestolonaslednik Aleksander, da osvobodi Kosovo in da razvije na Dušanovem gradu v Skoplju narodno trobojnico. Veliki dnevi so vstajali na obzorju, dogodki, ki bo o njih pisala zgodovina bodočim rodom. — Majhna srbska vojska je z legendarno silo kraljeviča Marka potiskala turškega velikana na jug. Bitka pri Kumanovu — kot herojska borba iz mitologije. — Osvobojeno je bilo Kosovo in kralj Peter in prestolonaslednik Aleksander sta slovesno vkorakala na čelu vojske v staroslavno Skoplje.
Toda cilji še niso bili doseženi. Vse dalje in vse širje sega pogled. Koder zveni naš jezik, koder bijejo naša srca, biva tudi narod naš. Balkanski vojni je sledila svetovna s ciljem — osvobojenje in ujedinjenje vseh Jugoslovanov. Toda majhna Srbija, izmučena od prejšnjih borb, je po kratkih junaških bojih začasno podlegla avstrijsko-nemški sili. Korak za korakom se je pomikala vojska pod vodstvom sivega kralja in mladega regenta preko zasneženih albanskih gora. Ves narod je šel na Golgoto — in kralj je nosil križ. Sam veliki petek ni tako bridko žalosten kot je albanska Kalvarija našega naroda.
In prišlo je vstajénje. Kajmakčalanski junaki so spremljali kralja in regenta — begunca v osvobojeno zemljo. Kot val jesenske poplave so drle legije na sever preko Donave in Save in na zapad. Slovenec, Srb in Hrvat so si podali roke v svobodni kraljevini. Uresničil se je san davnih dedov.
Sedaj je posvetil kralj Aleksander — takrat še regent — vse svoje sile notranji ureditvi države in blagostanju naroda. Pod geslom — mir s sosedi — je vodil kralj zunanjo politiko. Mir je potreben narodu, da se zacelijo rane stoletnih borb za svobodo.
Sosedje na vzhodu — bratje po krvi in jeziku — Bolgari. Tesno prijateljstvo je navezal naš kralj z bolgarskim. In oba naroda sta razumela pomen tega prijateljstva. Zbudilo se je čustvo iste krvi. Kralj Aleksander je pred dnevi doživel v Sofiji sprejem kot pred njim še noben vladar. To je bil triumfalen pohod od meje do prestolice.
Za tem se je kralj namenil v Francijo, da javno manifestira prijateljstvo in ljubezen Jugoslovanov do junaškega francoskega naroda. Preko Srbije in Črne gore se je vozil kralj v Kotor, da se vkrca za Marseille. Ko je vstopil na vojno ladjo „Dubrovnik," je zadnje jesensko solnce obsijalo vso Boko Kotorsko in sinje vrhove Lovčena in kralj je stal na krovu in gledal in mahal ljudstvu na obali. Poslavljal se je — za vedno.
Ko je pristal na gostoljubni francoski zemlji, na obali solnčne Provence, tedaj je — usoda zamahnila z roko.
Zločinec skrit med navdušeno množico je skočil kot zver na kraljev avtomobil — in ostri streli so odjeknili v slavnostno razpoloženje. Kralj je položil glavo na žrtvenik domovine. Ne od sovražne krogle v vojnem metežu, od zločinske svinčenke zahrbtnega morilca ie padel kralj — vojak. Padli so streli, ki so odjeknili v naših dušah, globoko pa so odjeknili tudi po vsem ostalem svetu. Kakor da se je zamajala zemlja, kakor da smo izgubili ravnotežje. Zaplakala so srca, zaplakala je kraljica — vdova in trije mladi sokoliči — teme junaške krvi silnega Voda Karadorda.
Vstrepetali smo, zamajali smo se — strio nas ni. Zla sila ni dosegla svojega cilja. Padel je kralj-človek, kralj-ideja in simbol našega edinstva in naše moči je ostal. Ni ga zrušila svinčenka, kajti neranljiv je sin nesmrten kot kraljevič Marko.
A narod je samo sklonil glavo v spoštovanju do mrtvega kralja. A to ni obup, to ni omahovanje in bo-jazlivost, ker narod stoji danes kot skala, ki je nobena vihra ne premakne. Veže nas kri junaškega kralja. Od najmanjšega do največjega, vsi smo ena neločljiva enota.
A Duhu junaškega kralja, ki je odšel za svojimi dedi in pradedi, obljubljamo, da bomo čuvali njegove ideje tudi v najtežjih preizkušnjah, čuvali — Njegovo Jugoslavijo ! — Slava mu !
Jugoslovenskemu narodu !
Naš veliki kralj Aleksander I. je padel 9. oktobra ob 4. uri popoldne v MarseiHu kot žrtev podlega atentata. S svojo krvjo je kralj mučeniško zapečatil delo za mir, radi katerega se je napotil v zavezniško Francijo. Na prestol kraljevine Jugoslavije je po členu 36 ustave stopil njegov prvorojeni sin Nj. Vel. kralj Peter II. Kraljevska vlada, vojska in mornarica so položili prisego zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II. Vlada kraljevine Jugoslavije, ki vrši začasno na osnovi čl. 45 ustave kraljevsko oblast, je sklicala Narodno predstavništvo k skupnemu zasedanju na dan 11. oktobra, da položi prisego v zmislu člena 59 in čl. 42 ustave.
S svojimi zadnjimi besedami, ki jih je blagopokojni kralj umirajoč jedva izgovoril, je v svojem neizmernem rodoljubju zapustil našemu narodu tole sporočilo :
„Čuvajte Jugoslaviju !"
Kraljevska vlada poziva ves jugosloyenski narod, da to sveto zapoved zvesto in spoštljivo izpolni.
9. oktobra 1. 1934. v Beogradu.
Predsednik ministrskega sveta N. Uzonovič s. r. ; kmetijski minister in zastopnik zunanjega ministra dr. Dragutin Kojič s. r. ; prosvetni minister dr. Ilija Šumenkovič s. r. ; pravosodni minister Božidar Maksimovič s. r. ; minister za telesno vzgojo naroda dr. Grga Andjelovfč s. r. ; minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič s. r. ; finančni minister dr. M. Djordjevič s. r ; minister za gradnje dr. Stjepan Srkulj s. r. ; notranji minister Živojin Lazič s. r. ; minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. F. Novak s. r. ; minister vojske in mornarice armijski general M. Milovanovic s. r. ; minister za gozdove in rudnike dr. Ulmanski s. r. ; prometni minister
Ognjen Kuzmanovič s. r.
Kraljeva oporoka o regentski oblasti
Beogra, 10. oktobra. Sestavljeno v kraljevskem dvoru naDedinju 9. oktobra 1934 ob 20. uri.
Na povabilo Njegovega kraljevskega Viso-čanstva kneza Pavla so prišli v dvor: predsednik ministrskega sveta g. T. Nikola Uzunovič, upravnik dvora g. Manojlo Lazarevič in poveljnik kraljeve garde armijski general g. P. R. Živkovic. Prisoten je bi! tudi prvi adjutant Nj. Vel. kralja divizijski general g. Mil. J. Ječmenič.
Njegovo kraljevsko Visočanstvo knez Pavle je sporočil prisotnim, da je od zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtica in maršala dvora g. Dimitrijeviča prejel iz Marseilla brzojavno poročilo o atentatu na Nj. Ve!, kralja Aleksandra I. in da je Nj. Vel. kralj podlegel.
Po tem sporočilu je Nj. kraljevsko Visočanstvo knez Pavle izroči! predsedniku ministrskega sveta g. N. Uzunoviču v prisotnosti gori navedenih kuverto z napisom:
„To je lastnoročna listina, ki sem jo napisal na osnovi čl. 42 ustave kraljevine Jugoslavije od 3. septembra 1931. leta. Aleksander.
Gospodu ministrskemu predsedniku!
Ta kuverta je zaprta in zapečatena z dvema pečatoma iz idečega voska, na katerih je vtisnjen grb kraljevega doma.
Predsednik ministrskega sveta g. N. T. Uzunovič je v prisotnosti Nj. kraljevega Viso-
Oba izvoda tega akta sta vložena v ovoj in zapečatena z mojim pečatom.
čanstva kneza Pavla in gori navedenih odprl to kuverto in v njej našel na modri poli kon-ceptnega papirja akt, podpisan lastnoročno po Nj. Vel. kralju, in ki se glasi:
Seiiaviieftd 5. januarja 1934 »a Bledu
Po svobodni volji in v svojem najboljšem prepričanju, da s tem najbolje služim interesom moje mile domovine kraljevine Jugoslavije, svojega dragega naroda, kakor tudi mojega kraljevskega doma, odrejam na osnovi čl. 42 ustave kraljevine Jugoslavije, da vršijo v primeru, da prestolonaslednik iz razlogov, naštetih v čl. 41 ustave, ne more vršiti kraljevske oblasti, na-mestniško oblast :
gäj. kralj. Visoianslus Pa vie Kara-d|ordjevlč.
2,	Hadenko Stankovšč, senator in prosvetni minister.
3.	Or. Ivo Perovlč, ban Savske ban.
Kot namestnica itneza Pavla določam
armlls&ega generala Vailslava Tomiča, komandanta mesta Beograda, kot namestnika g. Radenka stanko^iča Jovana Sünianina, senatorja, in kot namestnika dr. Pereviča dr. Zeca, senatorja.
Ta akt sem napisa! in podpisal lastnoročno v dveh originalnih izvodih, od katerih bo enega čuvala Nj. Vel. kraljica, drugega pa predsednik ministrskega sveta.
Aleksander Karadjordjevič, kralj Jugoslavije.
Temu protokolu se priloži pravkar navedeni akt od 5. januarja 1934 leta z Bleda.
Prečitali smo in overovali: Pavle s. r.; predsednik ministrskega sveta Nikola T. Uzunovič; upravnik mesta Beograda Man. Lazarevič; poveljnik kraljeve garde Pet. R. Živkovic; I. adj. Nj. Vel. kralja divizijski general N. J. Ječmenič.
Iz kabineta predsednika ministrskega sveta
št. 220 od 9. oktobra 1934. leta.
■ ■ ■ *
jfc-- •	-.-Vi-,'. ' r

:
Dorrete pesci
—	PoStni urad v Murski Soboti aznanja. Zadnji čas se dogaja, da jstopniki različnih radiotvrdk ponu-ijo po deželi radioaparatc ter jih uščajo na poskulnjo kar po več dni Ipozarjamo ljudstvo naj bode pre-
Ìdno, ker po radiopravilniku ne sme kdo imeti rždioaparata ne da bi bil ijavljen. Ako bi imel kdo doma ne-rijavijcn radioaparat, se bode isti aplenll v korist države in razventega ie bo kaznoval dotičnik, pri kateremu je aparat našel, z 900 Din, azni. Ime ovaditelja ostane tajno, ot nagrado pa prejme, ko potrdi mi-isterstvo odvzem aparata, 300 Din. ko pa namerava kdo svoj radio-parat zamenjati, mora to takoj spoji ajbližji pošti javiti, kaj misli storiti starim aparatom. Brez prijave pa : sme nobeden radionaročnik imeti eč aparatov, kakor samo tistega, za aterega pla?uje radionaročnino. Ako ina več radioaparatov uključenih, nora za vsak aparat plačevati narcč-lino. Prednje opozorilo objavljamo ato, da se ne bode poterai kdo iz-[ovarjai, da ni bii poučen, Ker imam itrog nalog eruirati vse radiokomarje, ie bode napram krivcem postopalo z jso strogostjo. Upravnik pošte.
—	Sokolska tombola v Murski oboti. Razvedrilo se je v nedeljo v oliko, da je bilo mogoče bližnjim in ddaljenim iskati srečo. ZaSokclskim omom se je zbraio več kot 2000 udi, večinoma kmetskega prebivalstva. Tokrat se je nasmehnila sreča Sobo anom. Glavni dobitek 2000 Din je rejelagdč. Hojer Linka, bančna urad-lica, katera v sreči ni pozabila So-:ola in darovala 500 Din. Za njo je prišla Zunko Milica, učenka IV. raz-eda, ki je prejela 1000 Din in darovala Sokolu 200 Din. Tretji dobitek 000 Din so s! razdelili sledeči: Ma-rič Marija, dijakinja, Nemec Štefan, {ajner Vera in Reich Zoltan.
- Poskusno oranje z »Lesce" plugi. Dne 26, sept. se je vršilo poskusno oranje z novimi plug5, „Lesce", 'osebna vrlina tega pluga je lepo urejena desita, ki zemljo obrača in drobi. Deska ostane pri oranju Čista. Praktične piužne kolice z zbočenimi obodnicami na kolesih povzročajo lažji tek in se ne zarezavajo v zemljo. Ker je plug lahek, ga orači tudi lažje premeščajo iz brazde v brazdo. Pozdravljamo dejstvo, da se je odločila tovarna Verig d. d. v Lescah za Izdelavo teh modernih plugov v naši držsvi in da jih je znala prav spretno prilagoditi tako, da so za našo zemllo najsposobnejši. Plugi * bodo razstavljeni na kmetijski razstavi v Murski Soboti.
Nekaj misli o koncertu „Sokola" v M. Soboti 6. okt. 1934.
Namen koncertov v splošnem je, nuditi občinstvu umetniški užitek !n občinstvo prihaja na koncerte v glavnem prav radi tegs užitka. V koliko
zanimajo poslušalce nastopajoče osebe, njih napredek, težave, ki so jih
morale premagali, zlasti pa njih dobra volja, smatram tu za postransko reč. S tega stališča podajam te misli. Prilika, ki ji je bil ta koncert nekako posvečen, je petnajstletnica politične združitve Prekmurcev z ostalimi Slovenci v Jugoslaviji. — To je povdarjal tudi starosta Sokola g. Pertot v svojem nagovoru. Nagovor je izzvenel, kot je naravno, v manifestacijo za Siovanstvo. Tu bi poslušalec pričakoval, da bo tudi program sestavljen iz del slovanskih komponistov. Mesto tega smo slišali Auberja, Puccini-jn itd. Kakor da za nas Musorgski, Škr-janc, Lajovic, Osterc itd,, — ali, če hočete operne glasbe — Smetana, niso dobri 1 — Bog ne daj, da bi podcenjeval $?endsena, Beethovena itd. ! — ampak na taki proslavi bi morali imeti vsaj prednost slovanski komponisti, V splošnem je imel koncert nivo, ki je za naše razmere brez dvoma visok in ob res temeljitem študiju bo zatncgel orkester, kakor vsi ostali sodelavci pri orkestru, nuditi občinstvu dosti res kvalitetnega. Moral se bo pa orkester še močno izpopolniti, tudi številčno. Kar se občinstva tiče, bi bilo koristno o njem še marsikaj spregovoriti. Tu naj pribijemo le to, da mladina pod 16 -18 let, ne spada v našo koncertno dvorano, ker le moti. Vem, da se dela s tem krivica nekaterim posameznikom, toda to so prav, prav redke izjeme, ki sicer ne motijo med proizvajanjem, toda ali če glasbo razumejo, je vprašanje. — V.Šk.
— Vlom. V noči od 6. na 7. oktobra 1934. so neznani tatovi vlomili skozi okno v gostilniško sobo Benka Janeza. Lastnik gostilne je vlom opazil 7. X zjutraj, ko je vstal. Ugotovil je, da so tatovi odnesli iz predala, kjer je imel shranjen tobak, raznovrstne cigarete, cigare, šib?ce, saviki tobak, pipa-tobak, 4 namizne prte in en hleb kruha — v skupni vrednosti 1.160 Din. Takoj je o dogodku obvestil žandermerijsko stanfco v Murski Soboti, ki je odposlala na lice mesta patrolo. Orožniki so ugotovili več sledov bosih oseb, ki so vodili od krčme črez polje. V neposredni bližini krčme so našli tudi drog, s katerim so vlomici iztrgali iz okna železni križ. Vsi znaki kažejo, da so tatvino izvršili cšgani ; orožniki so uvedli hišno preiskavo pri vseh ciganih tukajšnjega okoliša. Pri ciganu Karlu Cener v Andrejcih so našli ne-kaj raznovrstnih cigaret in zavojev tobaka. Cigan ni mogel povedati orožnikom, kje je kupil tobak in cigarete, temveč je trdil, da n;u je tobak nekdo podvrgel. Pri Cenerju sta prenočila tedaj še 2 druga cigana, ki sta bila s Cerierjem aretirana in predana sodišču v Murski Soboti. Preiskava se nadaljuje in upamo, da se bo vlom v najkrajšem času pojasnil.
—	Izreden občni zbor Meščanskega doma v Murski Soboti. Dne
4. oktobra je imelo društvo Meščanski dom izreden občni zbor. Kakor nam je znano, si je postavilo društvo kot prvo in najvažnejšo točko v njihovem programu : zgraditi hiralnico. Skozi leta si je nabralo precejšnji kapital. Med tem pa je stopilo v ospredje vprašanje gornjeradgonskega gradu. Naša javnost je opozarjala bansko upravo, da obstoja nevarnost, da pride to poslopje z obširnim kompleksom v nemške roke. Banska uprava se je zavedala važnosti postojanke na slovenskih tleh in kupila poslopje. Obenem je določila, da bo služilo to poslopje nekdanji Spodnji Štajerski in Prekmurju za hiralnico. Meščanski dom, ki je pripravil že potrebni načrt za hiralnico, je uvidel, da je nadaljnje delo v tej smeri brezpredmetno. Na izrednem občnem zboru je odločil, da se daruje občini v Murski Soboti prihranjena glavnica 20 tisoč Din. za otvoritev sirotišnice v Murski Soboti. Občina, ki je kupila Kroški marof, bo preuredila prostore in napravila iz nje sirotišnico. Ko bo vse izgotovljeno, bedo nameščene v sirotišnici usmiijenke, ki bodo negovale sirote. Na isti seji je daroval Meščanski dom 10 tisoč Din. za „javno kopališče." Nadainje delovanje Meščanskega doma bo kakor do zdaj veljalo utehi najbednejšim,
— Podjeten motociklist. Nek podjeten motociklist je vozil v noči 4- 5. oktobra iz Murske Sobote proti Puconcem. Zavedajoč se svoje sposobnosti jo je raje švignil namesto po glavni poti, po stranski skozi Marki-šavce, toda občinska pot je bila pretesna in polna ostrih ovinkov, zato je vrglo strica motociklista v cestni jarek, kjer je popravljal svoje raztresene ude. Seveda meta krivdo na prevroč bencin, katerega je nabavil pred odhodom v Murski Soboti. Drugi pa piavijo, da je temu kriva cesta, na kateri je polno ostrih ovinkov, ki bi jih bilo treba izravnati.
—	„Boljše počasi", je rekel Pav-liha. Imam dobrega prijatelja, visoke postave, močnega telesa in junaškega zdravja. Prav začudil sem se, ko sem ga zagledal s palico v roki in z obvezano glavo. Vprašal sem ga, küj da bi bilo vzrok njegovi bolezni. Jecljaje mi je odgovoril : Nezgoda, nezgoda -- z motocikla sem padel. Ker imam prijatelja prav rad, sem ga skušai potolažiti, vendar sem si mislil pri tem, da je svet le pravičen. Kdor se namreč posmehuje drugim nezgodam, jo sam prav kmalu izkupi.
—	Naši črni dnevi. V najbližji bodočnosti nas kličejo kar tri obletnice: 1. X, t. 1. poteče 14 let koroškega plebiscita, ko nam je germanstvo ugrabilo 100 000 Jugoslovanov. 17. X. bomo obhajali spomin na petletnico junaške smrti našega kmetskega fanta, heroja Gortsna. Vse naše delo ps naj bo osredotočeno komemoraciji 14.
obletnice rapallske pogodbe.
Podružnica Soče v Murski Soboti opozarja vsa društva, kcrporacije in združbe na komemoracije Rapalla in
prosi poleg teh še vso javnost, da sodeluje pri izvedbi programa 10. in 11. novembra. Obenem prGSi, da se preloži vse koncerte, veselice in druge prireditve na poznejši dan, ker delo za csvobojenje Julijske Krajine ni samo dolžnost podružnice, ampak dolžnost vseh Jugoslovenov.
—	Prah in nesnaga sta največja škodljivca vsakega perila. V medsebojnem podpiranju razjedata nitke perila, ki v teku časa prične razpadati. Zlatorog-ovo milo pa s svojo obilno in gosto ter snežno belo peno očisti perilo vsake nesnage in ga s tem napravi trpežnim. Z Zlatorog-ovim milom oprano perilo je lepše kot nova. To ljudski glas dobro ve in pravi: „Le Zlatorog milo da belo perilo 1" To milo priporočamo tudi mi, saj je res dobro in tudi domače 1
—	Vandalizem. Pred kratkim so neznani storilci na vaškem pokopališču v Vučji gomili prelomili in iz-ruvali več kamenitih spomenikov. Grdo delo, ki je bilo izvršeno v noči, obsojajo vsi ljudje. Orožniki vestno poizvedujejo za storilci, ki bodo gotovo prišli v roke pravici in zato tudi prejeli zasluženo kazen.
—	Puconci. Radi velikega prometa pri skladišču Kmetijske družbe so dosedanji prostori, — ki so v gospodarskem poslopju evang. verske občine — postali pretesni. Vsled tega se je kupilo stavbišče tik kolodvora za 15.000 Din, kjer namerava zgraditi družba moderno skladišče, ki je nujno potrebno. -- Nameščen je pri evang. verski občini absoivent biblijske šole na Koroškem g. Jonaš Štefan, diakon. —■ Na predlog g. predsednika upr. občine, se je na zadnji seji sklenilo zaprositi direkcijo drž. železnic za razširitev žel. postaje, ki je premajhna radi vedno večjega sadnega in žitnega izvora.
—	Požar v Vanečih. V petek, dne 5. t. m. okrog pol 10. ure so ognjeni plameni švigali iz oslice Savel Franca posestnika, h. št. 64, na takozvanem „Berketovem bregu". Na kraj nesreče so takoj prihiteli z brizgalno ognje-gasci domače čete, kakor tudi Šalo-menčari z dvokolno brizgalno, ki pa požara niso mogli omejiti radi močnega južnega vetra. Ognjeni zublji so zažgali sireho sosednega gospodarskega poslopja, kjer je bilo do zadnjega kotička vse natlačeno s krmo in drugimi poljskimi pridelki. Med tem je pridrvela z brizgalno tudi gasilska četa iz Puconcev. Ko je videl poveljujoči veliko nevarnost, je takoj dal telefonano obvestiti starešino župe, g. narodnega poslanca Benko Josipa. Ta je pa nemudoma pozval poveljstvo tamošnje gasilske čete, ki je
ara!■ su?^ 1*2	Za de,° m PoSiu - nosite gumijevo obutev - pomate
l\inWOldlB jPOŽOi I yssm pri delu, idratiu in žepu. ßa|af M. lobota.
bila zares v prav rekordnem času pripravljena s svojo motorko in avtom. V pičlih 10 minutah je že zdrvel avto z gasilci, kakortudi osebni avto s starešinom župe na pomoč in so takoj z motorko črpali vodo iz bližnjega Mačkovsega potoka, ki je bil oddaljen 540 m od gorečih objektov: Le neumornemu delu gasilcev ter delovanju motorke se je zahvaliti, da je pogorela le streha stanovanjskega poslopja, hlev, gospodarsko poslopje ter da se ogenj ni razširil še na bližnja poslopja. V tem slučaju, ko je veter tako močno divljal, bi pogorelo še sedem hiš z gospodarskimi poslopji in oslicami. Tedaj bi bila škoda naravnost neprecenljiva. G. Šavel ima 35.000 Din škode, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Pri gašenju so sodelovale še čete: Pečarovci, Mo-ščanci, Dolina in Sebeboci, skupaj z 60 gasilci. Požar je nastal vsled nesreče in ni izključeno, da so ga povzročili otroci. Starešina župe, g. nar. poslanec, je ostal do konca gašenja na kraju nesreče in je s svojimi energičnimi povelji in z bodrilnimi besedami napravil globoki vtis kakor na gasilce, tako na nesrečnike.
—	Kmetovalci pozor 1 Skladišče kmetijske družbe v Puconcih ima v zalogi vsakovrstna umetna gnojila kakor tomaževo žlindro, superfosfat, kostni superfosfat i. t. d. ter vsakovrstne kmetijske pluge, brane in drugo orodje. Dalje ima v zalogi tudi borzol za suho pacanje pšenice in za mokro pacar je pa galrco. Vse to bode tudi razstavljeno na sreski kmetijski razstavi v Murski Soboti. Poslužite se pridno svojega skladišča v Puconcih.
—	Telesna poškodba. 4. oktobra 1934. je pekovski pomočnik Tirha Anton, uslužben pri peku Kralj Veko-slavu v Puconcih, raznašal žemlje po svojem rajonu in se je srečal s pekovskim pomočnikom Grah Karlom, uslužbcnem pri peku Vlaj Josipu v Murski Soboti. Na tem mestu je prišlo med obema pomočnikoma radi konkurence do prerekanja in dejanskega napada, ob kateri priliki je Grah Karel svojega nasprotnika Tirho Antona 4 krat z nožem zabodel. Poškodovani je bil z avtom pripeljan v tukajšnjo bolnico, dočim se bo moral Grah za svoje dejanje zagovarjati pri sodišču.
—	Šalovci. Dne 21. septembra se je preselil poštni urad iz Velikih Dolenc v Šalovce, kar naj občinstvo pri pošiljkah upošteva.
—	Gornja Radgona. Za učiteljico otroškega vrtca je imenovana gospodična Rozalija Martelančeva — Primorska rojakinja, ki je službo že nastopila.
i Z T7ASE BADOVinE
—	Uboj radi hude obdolžitve.
Ni se še poleglo razburjenje prebivalstva okoliša Gornje Radgone o zverinskem umoru Marije Nedokove na Kapelskem vrhu, ko se je z vso naglico raznesla vest o žalostnem dogodku novega ubojstva, ki se je odigral minulo nedeljo, dne 7. oktobra 1.1. med 17. in 18. uro zvečer na sosednjem Ivanjskem vrhu, sodnega okraja
Gornje Radgone. Žrtev tega nesrečnega dogodka je postal 27 letni posestniški sin Franc Kaučič iz Ivanjcev, ki se je navedenega dne podal v družbi 19 letnega Gomzi Ivana iz Co-getincev na dom 25 letnega posestniškega sina Antona Rakuša na Ivanjski vrh radi ureditve medsebojnega spora gledé nekega nezakonskega očetovstva. Sestra Antona Rakuša, Jožefa, je namreč dne 3. aprila t. 1. porodila nezakonskega otroka, katerega nezakonski oče je bil po njenih navedbah pokojni Kaučič Franc, kateri pa je očital nezakonsko očetovstvo gledé tega otroka bratu nezakonske matere Antonu Rakuša. Radi te hude obdolžitve je prišlo med Francem Kaučič in Antonom Rakuša do spora in prerekanja, tekom katerega se je Rakuša Anton razburil in odhitel v sobo, med tem ko je ostal Franc Kaučič s svojo družbo zunaj pred hišo, oddaljen kakih 10 korakov in stal naslonjen ob svoje dvokolo. Anton Rakuša je v sobi pograbil za nabito lovske puško — dvocevko, s katero je vstreiil skozi okno, baje v nameri, da splaši in od-podi od hiše nepovabljenega gosta, ki ga je tako hudo razžalil. Usoda pa je hotela drugače ter je Anton Rakuša s strelom pogodil Franca Kaučič ravno v glavo tako, da so istemu vsled prestrelka lobanjske kosti izstopile možgani ; zadeti Kaučič Franc, se je takoj zgrudil na tla in obležal mrtev na licu mesta, njegov spremljevalec Gomzi Ivan pa ja bil ranjen od svinčene šibre nad levim očesom. O tragičnem dogodku je bilo obveščeno takoj orožništvu pri Sv. Jurju ob ŠČav-nici, ki se je skupno z zdravnikom g. Dr Petrom Sokolov om podalo na lice mesta, kjer je slednji konštatiral, da je pri Francu Kaučič nastopila smrt takoj. Storilec Anton Rakuša je bil aretiran.
Sokolska leta Strukovcl> Puievel priredi dne 21. tega meseca toCno ob pol 14. url svoj telovadni nastop z bogatim sporedom, na katerega vabi vse sestre in brate ter ostalo cenj. obtlnstvo
ODBOR.
— Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru I. Osvoboditelju v Dolnji Lendavi, je prejel od raznih darovalcev Din 43 491. Na obrestih naloženega denarja je narastlo 10.365,40 Din tako, da znašajo skupni dohodki do 1. jan. 1934 53 856,40 Din. Razni izdatki za tiskovine in račune znašajo Din 1.203 35. Čista gotovina s stanjem 1. jan. 1934 znaša tedaj 52.653,05 D.
IZ DRUGIH BflT70\?IN
— Prometni minister v Dalmaciji. Pregled trasirane Unske proge. V pondeljek, ob 7.30. uri se je pripeljal prometni minister g. Ognjen Kuzmanovič v Spiit. Po kratkem odmoru se ' je podal v Makarsko in od tu v Dubrovn-k. Na potu ga spremlja generalni direktor Žlka Iifc. Prevozil je še pot čez Bihač in Piitvic v Zr-manje. Ker je ravfio v tem času divjala v Zrmsnji strahovita burja, je minister mnenja, da je gradba unske železnice čez Zrmanjo nemogoče.
Bestijalen roparski umor.
Na Kapelskem vrhu pri Slatini Radencih je živela na svojem majhnem posestvecu na nekoliko saniotnejšem kraju 56 letna posestnica, kočarica Ana Nedok. Živela je ločeno od svojega moža, ki biva nekje v Avstriji. Ker je v četrtek dne 4. oktobra t. 1. skozi celi dan ni kilo videti in takisto tudi ne v petek zjutraj, kakor običajno, so jo sosedje pričeli pogrešati in v skrbeh, da se ji ni pripetilo kaj hudega, začeli iskati. Takoj po vstopu v hišo pa so opazili, da se je v hiši odigral v noči od 3. na 4. oktobra t. i. nad Nedokovo bestijalen rodarski napad. Krvne mlake in madeži so pričali, da je je med pokojn'co in napadalcem vii hud boj. Ko je napadalec svoji žrtvi končal življenje, je isto zavlekel ven na prosto ter jo vrgel v studenec, nato pa izginil.
Obveščeno je bilo takoj orož ništvo v Slatini Radencih, ki se j podalo na lice mesta ter odredilo, di so potegnili nesrečno žrte? iz sfudencs Pogled ne pokojno Nedokovo je bi strašen : na glavi je imela od hudil udarcev strašno razbito lobanjo ter : nožem ali s sekiro velike rane pi obrazu, levo oko pa ji je bilo izpah njeno in izteklo. Na lice mesta pa si je podala takoj tudi sodna komisiji iz Gornje Radgone pod vodstvon sodnika g. Dr. Milana Gorup. Po ko misijskem ogledu je bila pokojnic prepeljana na pokopališče h Kapel Komisija je ugotovila, da je bili truplo popolnoma golo, le na gor njem deiu je visela majhna jopica, k< so jo potegnili iz studenca. Orodja katerega se je poslužii napadalec, nI bilo najti, iz česar se da sklepati, dì ga je napadalec vrgel takisto v studenec. Nesrečnica je imela na glavi, oziroma temenu glave 5 grozno zeva-jočih rsn in razcefranih robov v velikosti 3-8 cm2. Rane segajo globoko skozi razbito lobanjo do možgaj ter ste spodnji dve tretjini obeh tel menih kosti zdrobljeni v male kosce, ki štrlijo iz ran ter jih je po števil« okrog 20 Prebita so tudi vsa mož-ganjska okna nad možgani, vsled čei sar virijo iz ran možgani. Razven ni obrazu, kjer je prerezana ustnica i dolžini 3 cm, je na podbradku 6 cm dolga zevajoča rana. Vse prizadejan« poškodbe so bile smrtne ter se j« zverinski napadalec poslužii kot orodje brezdvomno sekire. Smrt je nastopila takoj. Orožništvo je storilcu na sledu ter je upati, da pade v roke pravice.
F?flZGLeD PO S^ETU
MflatM vlogo „Kmečke posojil-PlVadlll niče" v Murski Soboti. Pojasnila v Prekmurski tiskarni. 2
Izjava.
Podpisani izjavljam, da ni resnica, kar sem govoril dne 14. 5. 1934. v Murski Soboti na Aleksandrovi cesti o S. K. Muri, preklicujem to in se zahvaljujem imenovanemu klubu, da je odstopil od zasebne tožbe.
RODÉ KARL, sodni uradnik.
—	Nevihta in toča v goriški okolici. V naši solčni Gorici in okolici, posebno v bližini Tolmina, je divjala 8. t. m. strahovita nevihta. V strahoviti noči se je utrga! oblak, med divjanjem pa je padala tako debela toča, da je ljudje že dolgo ne pomnijo. Soča je z njenimi pritoki prekoračila struge in poplavila zemljišča. Strela je udarila v Rutarjevo hišo, ki je zgorela do temelja. Mostovi ob cesti Sv. Lucija, Tolmin-Kobarid so zrušeni. Iz Gabrijela se je odtrgala velika plast zemlje in seko-tala v nižino. Porušila je mnogo hiš. Siromašnemu ljudstvu, ki zadaje krivična usoda toliko gorja, se pridružujejo še elementarne sile, da napolnijo kupico na Golgoti.
—	Nova uredba za automobile na Angleškem. V Londonu je ža automobile stopila v veljavo nova uredba, s katero se prepoveduje šoferjem dajati signale cd polnoči do 7. ure zjutraj. Na ta način bo varen nočni mir. Ta uredba je jako pametna in bi bilo dobro, da bi se jo uvedlo tudi pri nas.
Gospodarski svet Male antan-te si je osvojil 1. oktobra na plenarni seji, kateri je predsedoval zunanji minister g. Bogoljub Jevtič resolucijo, izdelano od strani odrejenih komisij. Ekonomski svet se je pečal s problemom trgovskih razmer. Najprej je
j
preštudiral način in mere, katere je treba podszeti, da bi se odstranile, ali pa ublažile prilike, katere ovirajo medsebojho trgovino, kakortudi sredstva, katera bi jo povečala. Ustanovljena je bila komisija, katera bo imela za dolžnost, da precizira pogoje, pod katerimi bi sodelovale tri države v najtesnejši trgovski zvezi. V tem po« gledu se nam obeta velik napredek gospodarskega sveta.
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
V MURSKI SOBOTI
Velika muzikalna komedija
DANES PO NOII ALI NIKDAR
I
Režija : Kurt Gerron. V gl. vi.: HANS ALBERS. Glazba : Kaper- Mann- Weiss.
Predstave se vrSIJo:
V NEDELJO, dne 14. oktobra ob J/24 uri popoldne in zvečer ob i/29 uri.
I
Foto aparat - Vagtdnafer
najbolši s 13 posnetki za film ter popolnoma nov proda za 800 Din. Drogerija Anderš v Murski Soboti.
Kraljevska banska uprava le odobrila, da se bo sresko kmetiiska in Šolsko vrtnarska raz* stava vriila ob napovedanih dneh. Otvorila se bo dne 13. okt. ob 9.30 uri v Sokolsem domu v Murski Soboti._;___J
(Jredntk: Klanjšček Štefan priv. uradnik v M. Soboti,.