PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
primorski
M.	dnevnik
J5E£3?TKSTw Cena 500 lir - Leto XL št. 58 (11.781)	Trst, petek, 9. marca 19i
Pristanek na pogoje MDS
Razprava o zakonskih odlokih v zastoju
Spori med sindikati škodljivo vplivajo na odnose med strankami
JOŽE PETROVČIČ
Pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) so uspešno zaključena, so te dni sporočili v tujini, na jugoslovanski strani pa še nočejo spregovoriti o podrobnostih. Kljub temu pa je jasno, da bo letos Jugoslavija dobila od lega sklada približno 500 milijonov dolarjev finančne pomoči in da uspešno zaključena Pogajanja pomenijo tudi možnost za najetje novih posojil pri tujih finančnih ustanovah in vladah. V tujini naj bi namreč letos najeli za okrog 3,5 niilijarde dolarjev finančnih posojil, ki bi jih porabili za odplačilo zapadlih dolgov in za pomoč gospodarstvu. Ni še jasno, če bo Jugoslavija vsa ta posojila tudi dobila (vse je odvisno od nadaljnjih poga-ianj z drugimi finančniki), toda privolitev Mednarodnega denarnega sklada je bila doslej vedno ustrezen^ ključ za odpiranje drugih trezorjev. To pa seveda pomeni, da se Jugoslaviji ne bo treba zateči k izjemno ostrim gospodarskim ukrepom, k „ zmanjševanju proizvodnje in k moč-nemu zniževanju standarda, pač Pa bo morala izpolniti nekatere pogoje, ki jih je postavil IMF in na katere je jugoslovanska stran morala pristati.
Kot rečeno, podrobnosti o pogaja-nPh v Jugoslaviji še niso sporočili
Nadaljevanje na 2. strani
RIM — Pomanjkanje legalnega števila v senatu zavira delo ne samo v avli temveč tudi v parlamentarnih komisijah, še zlasti pa zavira razpravo o zakonskem odloku glede cene delovne sile in premične lestvice, ki poteka v senatni komisiji za proračun. Komunistična partija je s svoje strani že pred časom napovedala svojo opozicijo in dala jasno razumeti, da bo na vse mogoče načine skušala zavreti odobritev odloka. Nastali položaj zelo zaskrblja stranke vladne večine, tako, da je predsednik senatorske skupine socialistične stranke Fabbri sklical vodstvo skupine, ki naj bi obvezalo vse socialistične senatorje, da zagotovijo stalno prisotnost v avli. Tako kot Fabbri so se ravnali tudi drugi predsedniki senatnih skupin strank vladne večine. Načelnik senatorjev PSI je označil komunistične zahteve o preverjanju legalnega števila kot »hudo obstrukcionistično dejanje«, ki naj bi temeljilo na posiljenem tolmačenju pravilnika.
Včeraj so se zbrali predstavniki petstrankarske vlade, ob prisotnosti ministrov De Michelisa in Goric ter podtajnika pri predsedstvu vlade A-mata, da bi proučili nastali položaj. De Michelis je med drugim dejal, da
ga zaskrblja razkol v sindikalnem gibanju ter napovedal, da si bo njegova stranka prizadevala, da bi razkol premostili, ne da bi se odpovedali politični liniji, ki jo PSI zagovarja.
Sindikalna manifestacija, ki jo je večinska komponenta v CGIL napovedala za 24. marec v Rimu bremeni ne samo odnose med socialistično stranko in komunistično partijo, temveč tudi odnose med KPI in drugimi strankami vladne večine. Skratka, skoraj vse stranke vladne večine so mnenja, da bo omenjena manifestacija imela hude posledice na bodočnost sindikalnega gibanja. Socialist Manca je menil, da je njegova stranka doslej reagirala z odločnostjo, vendar pa obenem velikim čutom odgovornosti. Pri tem je izrazil upanje, da bo čut odgovornosti prevladal tudi v vrstah komunistične partije.
Krščanska demokracija gleda z zaskrbljenostjo na posledice, ki bi jih napovedana sindikalna manifestacija utegnila imeti na sindikalno gibanje. V krogih tajništva KD podčrtujejo, da ni mogoče oceniti pozitivno nobene pobude, ki bi kvarno vplivala na sindikalno enotnost.
Manifestacije ob I
Po vsej Italiji so se včeraj zvrstile manifestacije ob mednarodnem dnevu žena. V Rimu jc štel sprevod kar 10.000 žensk, ki so skandirale gesla za mir in sožitje	(Telefoto AP)
Poročilo ob koncu mandata predsedstva Jugoslavije
, BEOGRAD -- Tudi v zelo težavnih zapletenih notranjih in mednarodnih okoliščinah se je jugoslovanski kitični sistem pokazal sposoben za fnševanje družbenih problemov in konfliktov ter za usklajevanje raz-jlc-iih pa tudi nasprotujočih si interesov. To potrjuje njegovo dinamike. vitalnost in sposobnost, da zagotavlja stabilne odnose v družbi, Poudarja poročilo, ki ga je predsedstvo SFRJ ob koncu mandata v sedanji sestavi poslalo skupščini Jugoslavije.
Nujni so novi prodori v sistemu s°cialističnega samoupravljanja, ki se mora hitreje osvobajati improvizacije in stihije in dosledno razvrati kot svobodno združeno delo. “a bi to dosegli, bomo znova proučili konkretne rešitve v posameznih segmentih sistema, ne pa da bi pri tem postavili pod vprašaj osnovne opredelitve, pač pa ob kritiki in spreminjanju vsega tistega, kar se Kaže kot zavora za dosledno uresničevale ustavnih načel in strateških nalog.
Opravičene so tudi pripombe na način volitev kadrov za odgovorne samoupravne in politične funkcije v družbi, poudarja poročilo in o-pozarja, da sedanji trenutek zahteva kadrovsko obnovo na vseh ravneh in v vseh okoljih, da bi zagotovili izvolitev idejno jasno opredeljenih in strokovnih kadrov na odgovorne funkcije.
Predsedstvo SFRJ je v okviru listavo ih pristojnosti spremljalo in spodbujalo procese dogovarjanja in sporazumevanja republik in avtonomnih pokrajin. Ti procesi so se pokazali kot nenadomestljiva oblika in praksa pri uresničevanju skupnih interesov v federaciji. Vendar pa dogovarjanje in sporazumevanje še spremljajo formalizem v delu, počasnost in neučinkovitost, predvsem zaradi širjenja kroga vprašanj, o katerih se republike in pokrajini dogovarjajo in odločajo prek tistega,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ob otvoritvi železničarskega muzeja v Trstu
Slovenski socialisti pri Signorileju
	iH	il
		f wlr
Trst je bogatejši za res lep železničarski muzej. Včeraj je bila svečana otvoritev, na kateri je bilo mnogo govora o spominih na slavno preteklost, ko je železna cesta povezovala tržaško pristanišče z njegovim zaledjem. Do izraza pa je prišla tudi solidarnost železničarjev tradicionalnega prostora in torej iz Avstrije, Jugoslavije in I-talije. Še zlasti pa je bil poudarjen prispevek slovenskih železničarjev in to še zlasti konkretno delo z ustvarjanjem muzeja.
Ob tej priložnosti je bil v Trstu minister za promet socialist Signorile, ki je na tržaškem županstvu sprejel predstavnike slovenskih socialistov naše dežele. Podrobno so ga seznanili z napori za dosego globalnega zaščitnega zakona in zaprosili, da posreduje pri predsedniku vlade Craxiju željo enotne slovenske delegacije, za aktivno podporo tem naporom in za sprejem v Rimu.
Dvojni zanimiv dogodek, kateremu posvečamo podrobni poročili na tržaški kroniki.
FRANCOZI STRELJALI NA ŠPANSKE RIBIČE
, Madrid — Špansko zunanje ministrstvo je včeraj že -rugič v zadnjih 24 urah zahtevalo od francoskega velo-Mlanika v Madridu pojasnila glede incidenta, v kate-ern so predvčerajšnjim enote francoske vojne moman-obstreljevale dve španski ribiški ladji, ki sta v Bi-Skajskem zalivu zašli v francoske ozemeljske vode.
V incidentu je bilo ranjenih devet ribičev, od katerih 'e*aj tudi težje. Španska vlada s premieram Gonzale-na čelu je obsodila francosko početje kot »pretirali in neumestno«. Francoska vlada pa se je do sedaj mejiia je ^ jzjav0> <ja »obžaluje«, ker so kljub stal-opozorilom španski ribiči kršili francoske vode. Nedvomno bodo skušali ves zaplet omiliti med današ-JUn obiskom predsednika francoske vlade Mauroyja v Pa ni ji. v Bruslju pa so v krogih EGS zaskrbljeni, saj rdo incidenta prišlo le dan po sporazumu o ribištvu M* EGS in Španijo. Sporazum namreč predvideva, da vsaka posamezna članica odgovorna za spoštovanje Mazuma v svojih ozemeljskih vodah, v^p^kakor pa Francija postopoma dobiva nič kaj za-gJb-Pv sloves, saj vodi cel kup raznih vojn s svojimi so-, m, da je sedanja s španskimi ribiči le bolj krvava, vin v Malih skupijo britanske ovce ali italijansko
Manifestacija za mir
TRST — Deželna zveza CGIL - CISL - UIL je včeraj v Trstu predstavila mednarodno manifestacijo za mir, sožitje in razorožitev, ki bo v nedeljo, 11. marca na ljubljanskem gospodarskem razstavišču. Manifestacijo, ki je idealno nadaljevanje srečanj v Redipuglii leta 1982 in ob jugoslovansko -italijanski meji pri Gorici pred tremi meseci, se bodo tokrat poleg sindikatov iz Slovenije in Furlanije - Julijske krajine udeležili tudi sindikati iz Koroške.
Kot so poudarili na včerajšnji tiskovni konfe renči ima nedeljsko mirovno srečanje svoj globlji pomen, saj bo na ozemlju neuvrščene države, udeležili pa se ga bodo delavci iz treh dežel, ki so še najhuje občutile razdejanja in strahote dveh svetovnih vojn. Na mirovnem srečanju bodo odobrili resolucijo s pozivom trem sosednjim državam, naj si prizadevajo za mir, obe supersili pa bodo poz vab, naj obnovita pogajanja o omejevanju jedrske oborožitve.
NA 3. STRANI
Resolucija o globalni zaščiti
GORICA — Občinski svet v Sovodnjah je na zadnji seji, v sredo, 7. t.m., soglasno odobril resolucijo v podporo prizadevanja celotne naše skupnosti za dosego globalne zakonske zaščite. V dokumentu, ki je napisan v slovenščini in italijanščini, občinski svet zahteva od vlade, da stori vse potrebno, da se bo čimprej v parlamentu začela razprava o zakonu za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Poudarjena je nadalje zahteva, da mora vlada izglasovati tak zakon, ki bo zadovoljil pričakovanja pripadnikov manjšine in ki ne bo uvajal razlikovanja med Slovenci v videmski, goriški in tržaški pokrajini.
Košarkarski pokal prvakov
Bancoroma boljša od Bosne
RIM — V odočilnem srečanju za uvrstitev v veliki finale košarkarskega pokala prvakov je sinoči v Rimu domača Bancoroma zasluženo, toda ne brez težav premagala sarajevsko Bosno s 66:55 (30:30).
Rimski košarkarji, ki so bili v tem srečanju nesporni favoriti, so imeh skozi večji del tekme proti presenetljivim gostom dokajšnje težave. Naposled pa jim je le uspelo, v glavnem po zaslugi Američana Wrighta in razpoloženega Gilardija, streti odpor Sarajevčanov in zmagi.	...
V velikem finalu, ki bo 29. marca v Ženevi, bodo rimski košarkarji igrah proti Barceloni.
e Pristanek na pogoje
Med včerajšnjo splošno stavko v piemontskem glavnem mestu
Turinski delavci nasprotujejo klestenju draginjske doklade
Ob sporazumu med RAI in Carrajevo
Parlamentarna komisija bo uvedla preiskavo
Preiskava naj bi bila nujna za umiritev cen in ureditev radijskega in TV trga
NADALJEVANJE S 1. STRANI
(zaradi tega se je v jugoslovanskem tisku že pojavilo več komentarjev, ki napadajo skrivnostni molk, češ — o tem ni kaj molčati, saj bodo to vendar pogoji, po katerih se bo moralo ravnati gospodarstvo). Gotovo pa bodo razloženi kmalu, saj mora sporazum ratificirati skupščina. Vendar je tuji tisk o tem veliko poročal, tako da so znane vsaj glavne zahteve IMF in tudi, kaj je bilo na pogajanjih dogovorjeno.
Jedro pogajanj so gotovo predstavljala inflacijska vprašanja. Tuji fi nančniki so očitali jugoslovanski stra ni, da je bila gospodarska politika na tem področju lani, ko se je inflacija vrtela okoli 60 odstotkov, neuspešna in da tudi zadnje poteze censke politike (zamrznitev) ne bodo učinkovite. Dokazi, da takšna cen-ska politika povzroča zmedo v gospodarstvu, da siromaši proizvodne programe in s tem tudi preskrbo na trgu, da odvrača gospodarstvo od tako želene tržne usmerjenosti, predvsem pa, da ne zagotavlja manjše inflacije, so morali biti dokaj prepričljivi, saj je očitno (po pisanju tujega tiska sodeč), da je jugoslovanska vlada sprejela tuje dokaze. Verjetno pa so prav ta vprašanja močno ovirala pogajanja. Logično se namreč zdi, da je jugoslovanska gospodarska politika zagovarjala svoje ukrepe, ki jih je sprejela za urejevanje censkih vprašanj, pa čeprav so bili ti ukrepi tudi doma zelo glasno kritizirani in zavrnjeni. Posledica teh pogajanj se bo morala najbrž kmalu pokazati, saj sporo čajo, da je jugoslovanska stran pristala na to, da bo odmrznila cene. Že marca naj bi se cene začele svobodno oblikovati za več kot pol izdelkov. Ostale cene pa naj bi postopoma začele urejevati tržne razmere do konca leta. Ob tem je popolnoma na dlani, da ne gre samo za odmrznitev, pač pa da mora gospodarska politika natančno izdelati program ukrepov, ki naj bi zavirali draginjo. S takšnimi ukrepi je treba npr. začeti izboljševati porazen finančni položaj podjetij. Zaradi hude nelikvidnosti in prevelike zadolženosti skušajo podjetja namreč reševati svoja finančna vprašanja predvsem s podražitvijo svojih izdelkov. Zato mora gospodarska politika najti drugačne izhode, sicer ne bo uspela v boju proti inflaciji.
Zaradi takšnega finančnega položaja gospodarstva se je jugoslovanska stran hudo otepala zahtevkov, da je treba obresti močno povečati (IMF je zahteval, da naj bodo o-bresti nekoliko višje od inflacije). Višje obresti namreč še poslabšujejo finančni položaj podjetij in sicer zato, ker je poslovanje gospodarstva močno odvisno od bančnega denarja (velik del podjetij najema denar v bankah celo za pravočasno izplačevanje plač). IMF je zato zahteval, da je treba zmanjšati izdatke podjetij za negospodarstvo in tako okrepiti finančni položaj podjetij. Kakšni so rezultati pogajanj o teh zadevah, je težko ugotoviti, čeprav tuji komentatorji pišejo, da je jugoslovanska stran pristala na tuje zahteve. Podatke iz tujih virov jemljemo nekoliko z rezervo zato, ker precej-
šen del jugoslovanskega gospodarstva odločno nasprotuje zahtevi za povečanje obresti.
Zdi se, da so se lažje pogodili okoli deviznih vprašanj. IMF je pristal na nekoliko specifične zamisli, kako naj bi deloval jugoslovanski devizni trg in je torej opustil zahtevo o dosledni centralizaciji deviz. Jugoslovanska stran pa se je očitno sprijaznila z zahtevami, da mora dinar glede na tuj, konvertibilen denar še zgubljati svojo vrednost, pri čemer pa ni sprejela zahtevo o takojšnji devalvaciji dinarja za približno dve desetini. S tem je že odgovorila tudi na številne trditve v Jugoslaviji, da je vodenje takšne tečajne politike škodljivo. Dokazi iz lanskega leta, ko se je izvoz močno povečal zlasti zaradi slabšanja dinar-jeve menjalne vrednosti, so torej prevagali.
Zdaj je seveda odvisno od jugoslovanske gospodarske politike, kdaj bo ukrepala. Odločitve ne bodo lahke, ker bodo morale dokaj močno spremeniti pogoje za gospodarjenje, marsikdo pa takšnih sprememb noče. Torej lahko pričakujemo še dokaj ostre razprave o teh vprašanjih in sicer tako v vladi kot v skupščini. Toda že lani je bilo (ob podobnih dogovorih z IMF) jasno, da bo treba ukrepati v to smer (resnici na ljubo, nekaj je bilo že storjenega), vendar so očitno močni domači pro-titokovi ublažili in Zavrli takšne posege. In to kljub temu, da dolgoročni program stabilizacije gospodarstva ponuja precej podobne ugotovitve kot jih dajejo strokovnjaki IMF.
Tudi ob snovanju letošnjega gospodarskega načrta je izstopila ugotovitev, da se moramo opreti na tujo finančno pomoč, saj sicer ni realnih možnosti, da bi povečali družbeni proizvod za 2 odstotka, izvoz za 16 odstotkov in da bi odplačali nekaj več kot 5 milijard dolarjev zapadlih dolgov in obresti. Polovica letošnjih posojil bo šla namreč za refinanciranje zapadlih dolgov, ostanek pa za uvoz reprodukcijskega materiala in surovin ter za devizne rezerve, pri čemer naj bi zlasti uvoz omogočil uresničitev gospodarskega načrta. Seveda pa je jasno, da je takšno načrtovanje temeljilo tudi na zavesti, da je treba bistveno spremeniti pogoje za gospodarjenje — ali drugače povedano: jasno je bilo, da bo treba pristali na pogoje IMF. Zato se zastavlja vprašanje, zakaj je gospodarska politika omahujoča, zakaj vrsto teh pogojev ni že uzakonila. Odgovor pa smo našli že prej: precejšnjemu delu gospodarstva takšni pogoji ne dišijo in hoče doseči njihovo zavrnitev. Popuščanje tem zahtevam pa lahko privede jugoslovansko gospodarstvo v neugoden položaj: v položaj, ko bi bilo treba de lati hudo tvegane akrobacije. Brez tuje finančne pomoči bi npr. bila raven letošnje proizvodnje za desetino nižja od lanske, za petino bi se zmanjšala zunanjetrgovinska menjava, zmanjšati bi morali porabo in uvesti celo ukrepe, s katerimi bi racionalizirali široko potrošnjo. Vladu je pripravila takšno rezervno varianto. Tudi zato, da z njo lahko dokazuje, da je bil pristanek na pogoje IMF nujen.
JOŽE PETROVČIČ
RIM — Parlamentarni komisija za nadzor nad RAI je odločila da začne s preiskavo, ki naj pokaže, kakšno je dejansko stanje na italijanskem radijskem in TV trgu in poišče vzroke za povečane stroške in vedno večja finančna bremena za honorarje voditeljev oddaj, igracev itd. Da bi bili bolje informirani o stanju v RAI, bodo povabili na razgovor tudi predsednika RAI Zavolija, podpredsednika Orsella in generalnega direktorja A-gnesa.
Pobudo za začetek preiskave o sta n ju na radijskem in TV trgu je dal predsednik komisije Signorcllo, bistveni povod zanjo pa je bila znana pogodba med RAI in Raffaele Corrà in kasnejši dogodki v zvezi s tem. Da bi komisija dobila vse potrebne podatke, bo njena podkomisija za propagando imela razgovore s predstavniki RAI in privatnih TV, postaj in na podlagi zbranih podatkov se bo komisija odločila, če je potrebno določiti maksimalne zneske za denarna nadomestila.
Ob koncu zasedanja komisije je poslanec Battistuzzi dejal, da se vedno višjim stroškom in konkurenci ne da izogniti s primernim zakonom in niti ne s sprotnim reševanjem problemov.
ki nastajajo iz dneva v dan, ampak se morajo vsi dejavniki ria radijskem in TV trgu dogovoriti, da bodo omejeval izdatke, ki so sedaj dostikrat v pravem nasprotju z ekonomskim položajem države. Po mnenju socialističnega poslanca Tempestinija pa je preiskava nujno potrebna in mora pripeljati do umiritve cen in urediti radijski in TV trg Predsednik komisije Signorello je dejal, da je predstavnikom vseh političnih sil, z izjemo PSI, ki ni hotela biti vključena, izročil povzetek stališč posameznih strank v zvezi s problemi, ki zadevajo RAI, era bi tako lahko med 13. in 15. marcem ugotovili enotnost stališč ali pa njihovo razhajanje.
D BEOGRAD — Član predsedstva zvezne konference SZDLJ dr. Alek-sandar Grličkov je včeraj sprejel belgijskega zunanjega ministra Lea Tin-demansa. Seznanil ga je z mestom in vlogo SZDL v socialistični samoupravni družbi in še zlasti z dejavnostjo SZDL pri nadaljnjem razvoju političnega sistema in uresničevanju ciljev politike družbenogospodarske stabilizacije.
TURIN — Tisoči in tisoči delavcev so včeraj v Turinu s splošno stavko in z mogočno manifestacijo na Trgu san Carlo izpričali svoje nasprotovanje vladnemu odloku o znižanju dra-ginjske doklade. Številke o udeležbi so seveda protislovne, saj oblastem, vladnim strankam in industrijcem samo koristi prikrivanje in zmanjševanje množičnosti protesta. Vsekakor pa je moral marsikdo priznati, da kaj takega ni Turin videl že dolgo let. V trenutku, ko delavstvo na lastni koži občuti bremena, ki bi jih morali porazdeliti po vsej družbi, premosti mlačnost in vdanost v usodo. Udeležba je bila množična celo v tistih o-bratih, ki so bila znana po stavkokazih. To velja predvsem za obrate Fiata, kjer se kot kaže ponovno prebuja zavest, da je le z bojem mogoče doseči zaščito svojih pravic.
Splošno stavko je proglasilo 1.400 tovarniških svetov, pridružila pa se ji je komunistična komponenta v CG 1L. Za razliko od prejšnjih podobnih stavkovnih gibanj tokrat ni bilo transparentov sindikalnih organizacij, prav tako niso spregovorili sindikalni voditelji. Večinska komponenta CGIL še vedno pazi, da ne bi prehudo ranila rahločutnosti ostalih komponent in sindikalnih zvez. To pa je bolj malo mar bazi in tovarniškim svetom, ki dajejo duška svojemu ogorčenju, saj imajo končno jasen in enostaven cilj: preprečiti vladni odlok, ki bo delavcem takoj znižal osebne dohodke, morebitne protivrednosti pa le obljublja; Povsem razumljivo so delavci besni nad izkrivljanjem, ki ga izvajajo sredstva javnega obveščanja, ki se na vse kriplie trudijo, da bi sedanje proteste prikazali kot izziv peščice komunistov.
Na sliki (telefoto AP): orjaška lutka predsednika vlade Craxija, ki reže draginjsko doklado delavcem.
Vojna med Irakom in Iranom brez zastojev
Hudi boji predvsem ob iraškem naftnem nahajališču pri Majnunu
e Poročilo predsedstva SFRJ
TEHERAN, BAGDAD — Iraške čete so v sredo sprožile še en napad na območju Majnuna, vendar po besedah iranskega vojaškega glasnika niso prodrle niti za meter proti iranskim položajem. Že tri dni je Bagdad pomnožil število svojih ofenziv, da bi pregnal Irančane s položajev, ki so jih pred dvema tednoma zavzeli na vzhodnem bregu Tigrisa. To območje je namreč blizu naftnega ležišča pri Majnunu, ki proizvaja 350 tisoč sodov nafte dnevno in aa katerega Teheran pravi, da ga bo začel kmalu gospodarsko izkoriščati.
O mnogih drugih bojih prihajajo vesti tudi z ostalih področij fronte, predvsem s skrajnega severa, kjer naj bi bilo več iranskih vojakov ubitih, a kot rečeno, najhuje je na jugu Iraka ob naftnem ležišču Majnun. Sam predsednik iranskega parlamenta Raf-džanjani je tudi ostro ožigosal ukrep zavarovalnic, da dvignejo zavarovalnino za tankerje, ki plujejo v Perzijskem zalivu, češ da je to napad na Iran. Med pogoji za sklenitev miru med državama pa je tudi ta, da je treba Sadamu Huseinu soditi zaradi zločinov proti »muslimanskemu narodu Irana«.
Medtem pa se v Veliki Britaniji nadaljujejo protesti proti iraškemu na-
padu na angleško tovorno ladjo »Char-ming«. Kot znano je iranski helikopter ladjo napadel prejšnji četrtek, pri •čemer sta bila dva mornarja ranjena. Vsi politični krogi v Londonu ostro napadajo Irak, neki konservativni poslanec pa je celo izjavil, da je treba »Bagdad strogo opomniti, kajti šlo je za pravo vojno dejanje, na katerega mora Velika Britanija ustrezno odgovoriti. če je treba napasti njihove ladje, da branimo naše, pa napadimo.»
Tudi predsednik socialističnih senatorjev Fabbri je včeraj poslal pismo iranskemu in iraškemu predsedniku, naj sprejmeta predlog mednarodnega Rdečega križa in dovolita mednarodnim opazovalcem, da ugotovijo, ali je res prenehalo bombardiranje vasi in mest, kjer živi civilno prebivalstvo.
Na Aljaski srečanje Reagan - papež ?
WASHINGTON — Glasnik Bele hiše je sinoči sporočil, da se bosta Ronald Reagan in papež Janez Pavel II. sestala najbrž na Aljaski v začetku meseca maja. Takrat bi se papež moral
ustaviti na Aljaski med svojim potovanjem v Južno Korejo, Reagan pa bi se prav takrat vračal iz Kitajske. Točen datum sestanka se za sedaj ne ve.
NADALJEVANJE S 1. STRANI
kar je določeno z ustavo.
Pri analizi pojavov tudi v vseh drugih delih družbenopolitičnega sistema je predsedstvo kot bistven pogoj za uspešno premagovanje sedanjih družbenoekonomskih, političnih in drugih problemov in nasprotij, označilo dosledno uresničevanje načela odgovornosti. V poročilu je zapisano, da se mora odgovornost zaostriti, kajti delovni ljudje in občani z razlogom zahtevajo pojasnila za velike
gospodarske napake, za ogrožanje družbene imovine in kršenje zakonskih in drugih predpisov, za biro kratsko samovoljo in skupinsko lastniško ravnanje ter za povečanje socialnih razlik mimo dela. Največ je nezadovoljstvo izziva počasno odpravljanje teh negativnih pojavov in P°. manjkanje konkretne odgovornos njihovih nosilcev. Zato se moraj^ organizirane sile bolj in odločne^ angažirati pri določanju in krepitvi odgovornosti vseh nosilcev javni funkcij, (dd)
Poročilo o mednarodni dejavnosti Jugoslavije
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je na seji pod vodstvom Mika Špiljaka proučilo rezultate pomembnih med narodnih srečanj jugoslovanskih predstavnikov v zadnjem času. Predsednik Špiljak je seznanil predsedstvo z vsebino in rezultati pogovorov, ki jih je imel med obiskom v Egiptu, Arabski republiki Jemen in LDR Jemen. Ocenili so, da so bili ti obiski zelo uspešni in da so dali pomembno spodbudo nadaljnjemu poglablja n ju sodelovanja in krepitvi prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in temi neuvrščenimi arabskimi državami.
Podpredsednik Vidoje Žarkovič pa je predsedstvo seznanil s svojim delovnim in prijateljskim obiskom V SZ. Ugotovili so, da so pogovori s prvim namestnikom predsednika prezidija vrhovnega sovjeta Kuznjecovom in zunanjim ministrom Gromikom, kot tudi pomembno srečanje z generalnim sekretarjem CK KP SZ Konstantinom Černjenkom, potekali v ozračju vzajemnega razumevanja in da so prispevali k nadaljnjemu uspešnemu razvoju in krepitvi prijateljskih odnosov med državama. (dd)
Delegacija madžarske KP odpotovala iz Beograda
BEOGRAD — Prvi sekretar CK Madžarske socialistične delavske partije Janos Kadar je včeraj oajw tov al iz Beograda, kjer se je na povabilo predseds CK ZKJ mudil na dvodnevnem uradnem in pnJa skem obisku.
Včeraj ga je v Belem dvoru sprejel predsednik sedstva SFRJ Mika Špiljak. Obe strani sta zelo P" tivno ocenili jugoslovansko - madžarsko sodelovanj . izrekli željo za njeno nadaljevanje in obogatitev, sekretar CK madžarske partije je posebej izreke P y znanje gibanju neuvrščenosti in vlogi Jugoslavi) njem, kot tudi skupinj nevtralnih in neuvrščenih v okviru KEVS.
Predsednik predsedstva CK ZKJ Dragoslav Markovič
in Janos Kadar pa sta se včeraj pogovarjala preo-^
o aktualnem mednarodnem položaju, ki ga obe a ocenjujeta kot zelo zapletenega in nevarno zaostr® erah Markovič in Kadar sta se pogovarjala tudi o razm v mednarodnem delavskem gibanju, (dd)
Včeraj v Trstu predstavili mednarodno manifestacijo
Ljubljana pripravljena na nedeljo miru
TRST — Z včerajšnjo predstavitvijo mednarodne manifestacije za mir, sožitje in razorožitev, ki bo naslednjo nedeljo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, je deželna federacija CGIL - CISL - UIL potrdila svojo enotnost ob tem perečem vprašanju, saj delavstvo kljub razlikam z lahkoto najde skupni jezik, ko se je treba boriti za splošno človeške pravice.
Kot je poudaril predstavnik deže'-nega odbora CG1L Edvard Sosič, odgovoren za mednarodne stike, nedeljska manifestacija ne pomeni popolne novosti, temveč je nadaljevanje mirovnih manifestacij v Redipu-glii leba 1982 in ob italijansko - jugoslovanski meji v Gorici pred tremi Meseci. Prvič pa bodo poleg sindikatov iz Furlanije - Julijske krajine in iz S’oveni je sodelovali tudi koroški sindikati. Bistvenega pomena pa je ugotovitev, da bo tokrat mirovna manifestacija na ozemlju neuvrščene Jugoslavije, kar daje celotni pobudi izceden pomen. Ob vsem tem so sindikalni predstavniki na včerajšnji ti-
skovni konferenci prikazali napore svojih kolegov iz Slovenije, da bi manifestacija vsestransko uspela tako s političnega kot z organizacijskega vidika.
Mir in sožitje imata za delovne ljudi iz štirih sosednjih dežel izjemen pomen, saj so ti kraji kot redkokje drugje občutili razdejanja in strahote dveh svetovnih vojn in dobro vedo, da ni napredka brez miru in sožitja. Povsem razumljivo ne sme biti sindikat nemi opazovalec hotenj tukajšnjega prebivalstva, temveč se mora aktivno vključiti v tu boj. Kot aktivna sila italijanske družbe mora s svojim zgledom dokazati, da je dialog mogoč, da ni ovir, ki jih ne bi s skupnimi močmi premostili. Pokazati je treba našim ljudem pravo vojsko delavcev, ki se je pripravljena boriti za mir in za sožitje.
Ljubljanska manifestacija pa ne bo samo prikaz hotenj vseh delavcev treh dežel, saj bo skušala tudi aktivno vplivati na sedanje zaostrovanje med blokoma. Na mednarodnem mirovnem srečanju bodo namreč
odobrili resolucijo s pozivom vladam treh sosednjih držav, naj si vsestransko prizadevajo za mir, obe velesili pa bodo pozvali, ruj obnovita pogajanja o omejevanju jedrske oborožitve.
Sindikat je trdno prepričan, da ni ofenzivnih in defenzivnih raket, vse so samo nositeljice smrti in jih je treba odpraviti. Na Vzhodu z uničenjem že obstoječih, na Zahodu pa z ustavitvijo novih nameščanj.
Politični del ljubljanske mirovne manifestacije se bo začel ob 11. uri z govori predsednika sindikatov Slovenije Marjana Orožna, generalnega tajnika sindikalne zveze CGIL - CISL
UIL Luciana lume in predsednika sindikatov Koroške Ervvina Friihba-uerja. Po prvih uradnih ocenah bi se moralo manifestacije udeležiti približno 2.500 delavcev in sindikanih kadrov, ker pa je napovedana tudi udeleži« sindikatov iz Veneta, Emilie Romagne, iz Hrvaške in avstrijske štajerske, bo manifestacija dobila še širši obseg.
VOJKO COLJA
Ženske proslavile svoj praznik po vsej deželi
Tudi ženske s Tržaškega, Goriškega, iz Furlanije in z desne strani Tilmenta so včeraj praznovale 8. marec, dan, ki jim je posvečen že od začetka stoletja. Pod znakom mimoze in cvetja, ki simbolizira ta praznik, so ženske organizacije, politična in sindikalna gibanja pa tudi priložnostne skupine sodelavk ali prijateljic po vsej deželi priredile manifestacije, razprave ali preprosto večerje, skratka ustvarile so prilike za srečanje in razmislek o posebnem in globljem pomenu tega praznika. 8. marec namreč za ženske ne sme biti le dan, ko so v središču pozornosti, lemveč trenutek ozaveščanja in izmenjave mnenj o problemih, s katerimi se prav zato, ker so ženske, srečujejo doma, na delovnem mestu in v družbi.
Ob mednarodnem dnevu žena
Zdravnica-slikarka v idrijski galeriji
V počastitev mednarodnega praznika žena so v idrijski galeriji pripravili razstavo likovnih del zdravnice dr. Danice Bem - Gala.
Izhodišče sikarstva Danice Bem -Gala je barva. S tem poglavitnim likovnim izrazilom obvladuje slikarka krajino in z njo vred tudi figuro, tihožitje, arhitekturo in ostalo motiviko, s katero se dan za dnem srečuje na svojih slikarskih poteh. Vse, kar nosi v sebi, prenaša slikarka z akva-relnimi, tempemimi, pastelnimi a’i oljnimi barvami na platno oziroma papir. Tako so nastale številne krajinske podobe naših gora, rek, naselij, številna tihožitja in portreti, s katerimi slikarka gledalcem odkriva svojo notranjost.
Razstava dcf. Danice Bem Gala v idrijski galeriji je njena 28. samostojna razstava. Sodelovala je tudi na 135 skupinskih razstavah v Sloveniji in v ostalih republikah, na Poljskem in v Italiji. Razen tega se je udeležila vseh šestih razstav Združenja likovnih skupin Slovenije ter ex tempora v Piranu, Ljubljani, Dobrni in Velikih Laščah.
JOŽE OBLAK
Furlanski inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja
Za čimprejšnjo in nedeljeno zaščito slovenske manjšine
VIDEM — Furlanski inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Vidmu je na svoji seji 29. februarja soglasno sprejel izjavo o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, s čimer je želel storiti kulturno dejanje v prid varstva etnično-kulturnih vrednot v Beneški Sloveniji. Izjavo so naslovili na predsednika italijanskega senata in poslanske zbornice, na načelnike poslanskih skupin političnih strank v komisijah za ustavna vprašanja obeh domov parlamenta, senatorjem in poslancem iz Furlani je-Julijske krajine, predsedniku vlade in ministru za dežele.
»Furlanski inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja, ki se sklicuje na v ustavi zapisane vrednote svobode, enakosti in enakopravnosti, pridobljene v osvobodilnem boju, želi v pričakovanju skorajšnje parlamentarne razprave o zakonu za zaščito slovenske manjšine v Italiji, po tej poti spodbujati parlament, vlado in demokratične stranke, da bi čimprej odobrili omenjeni zakon,« je zapisano v izjavi. Zaključuje pa jo posebno priporočilo, naj pri tem upoštevajo nujnost, da se tudi Slovencem v videmski pokrajini priznajo temeljne ustavne pravice |n da se torej zaščiti njihova narodnostna razpoznavnost, jezik, kultura iu gospodarski razvoj.
Ob nasprotovanju krščanske demokracije
Občinski svet v Reziji sprejel resolucijo o globalni zaščiti
REZIJA — Za občinama Fojda in Grmek je v preteklih dneh tudi občinski svet iz Rezije sprejel peticijo v zvezi z zakonsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Peticija, ki so jo sprejeli po dolgi razpravi, tekla je namreč na dveh sejah občinskega sveta, se glasi: »V zvezi z napovedano predstavitvijo vladnega zaščitnega zakona o zaščiti etnične manjšine slovenskega jezika, občinski svet iz Rezije zahteva, naj se upoštevajo krajevna etnična, jezikovna in gospodarska vprašanja in volja prebivalstva«. Kot rečeno, je razprava potekala na dveh sejah občin-
skega sveta, kjer so svetovalci poglobljeno razčlenili vprašanje zaščite Rezijanov s političnega, etničnega, jezikovnega in gospodarskega vidika in kjer je, kot je bilo pričakovati, prišlo do dveh nasprotujočih si stališč. Večina v občinskem svetu, ki jo sestavljajo predstavniki različnih političnih strank — občino namreč upravlja občinska lista — je zagovarjala in utemeljila slovenski izvor Rezijanov. Obenem je opozorila, da delitev Rezijanov od ostalih Slovencev v deželi pomeni zanikanje tistih pravic, ki jih zagotavlja sama italijanska ustava in pospešitev asimilacije. Manjšina, ki jo
sestavljajo svetovalci krščanske demokracije, je priznala le slovanski izvor Rezijanov, podprla nujnost zaščite rezijanske skupnosti, toda ne da bi znala in hotela opredeliti, kakšno zaščito ima v mislih.
V povzetku razprave je župan Sergio Di Lenardo ponovno poudaril stališče večine in obtožil načrtovano politiko neozaveščanja ljudi, ki je prinesla s seboj toliko protislovij in predvsem predsodkov. Peticijo so soglasno sprejeli svetovalci večine, proti je glasoval le edini svetovalec krščanske demokracije, ki je bil v času glasovanja navzoč v sejni dvorani.
»Prisilni« dopust za izolske ladjedelce
LtOLA — Že od konca februarja ['■u doku izolske ladjedelnice »2. oktober« niso privezali nobene ladje. “Uradi pomanjkanja naročil za re-■"°ute je trenutno od štiristo za-Pu8 enih kar 130 delavcev na »prisilnem« dopustu.
, k-'avi direktorja Jožeta Lenčka , ladjedelnici pričakujejo, da bo v atkem priplula na večji remont la-“Ja iz Sovjetske zveze, v »2. oktobru« tud‘ na odgovor na 15 po-udb, na katere so se odzvali na li-itocijah za opravljanje demon,tov. .^utno pomanjkanje del v izolski Jdjedelnici je vsekakor posledica že to	® 'd trajajoče krize v sve-
YPCto pomorskem gospodarstvu. Večina ladij, ki so potrebne remon-v je namreč privezanih, pomanjka-1-0 - . a P® še bolj zaostruje konku-i 'V-to boj med ladjedelci. V izolski ladjedelnici trdijo, da so na sve-vnem trgu sicer konkurenčni glede n n svojih storitev, v necnakoprav-n-m Položaju pa so pri zagotav’ja-Porn -ov Popravil, kar je posledica manjkanja rezervnih delov, opreme
to repromateriala.	I. U
Bogat kulturni spored kurirčku za popotnico
Kurirčkova pošta, ki na privlačen način ohranja spomin na partizanske kurirje, na pionirje, ki so z zaupnimi sporočili hiteli od javke do javke, mimo vseh nevarnosti, da bi zaupano sporočilo varno prinesti in izročili v prave roke, gre letos na pot že dvaindvajsetič.
Po vsej . Sloveniji tečejo zdaj še zadnje priprave in v ponedeljek si bo kurirčkovo torbico oprtal prvi pionir v Brežicah, od koder bodo začeti dolenjsko progo, na Ravnah na Koroškem bodo začeli koroško pot, na Ptu ju štajersko, v Kranju gorenjsko in iz Nove Gorice bodo pionirji pohiteti po vsej Primorski. Letošnja pionirska akcija bo potekala v počastitev zgodovinskega pohoda XIV. divizije na Štajersko pred štiridesetimi leti, prvega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju in 100-letnice rojstva Jožeta Srebrniča.
Na Trnovem nad Novo Gorico se bo v ponedeljek ob 10. uri zbralo več kot tisoč pionirjev iz vseh pionirskih
odredov novogoriške občine, pridružiti pa se jim bodo tudi občani, borci, predvojni revolucionarji, komunisti in spomeničarji ter gojenci dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice. Pripraviti bodo bogat kulturni program, na katerem bedo nastopili solkanski šolarji, pihalni orkester Anhovo in mešani zbor Topničar iz Trnovega, slavnostni govornik pa bo Josip Ljubič, komandant teritorialne o-brambe za severno Primorsko.
Torbica s kurirčkovo pošto bo v novogoriški občini do 21. marca, ko jo bodo na Brjah prevzeti ajdovski pionirji, potem bo potovala naprej po sežanski občini in bo v začetku aprila prispela v Koper, od koder bo nadaljevala pot v Izolo, Piran, Ilirsko Bistrico, Postojno, Cerknico do končnega cilja v Trbovljah, kjer bo 2. junija zbor jugoslovanskih pionirjev, na katerem bodo pionirji po tisočih kilometrih prehojene poti na petih progah kurirčkove pošte svoje sporočilo predali predsedniku RK SZDL.
Tesne polstoletne vezi med občani Labina in Idrije
IDRIJA — V petek, 2. marca, so delovni ljudje in občani občine Labin v Socialistični republiki Hrvatski praznovati občinski praznik in dan rudarjev, ki sta posvečena spominu na revolucionarno izročilo rudarjev v tem istrskem premogovniku, ki so 2. marca 1921. leta ustanovili Labinsko republiko, trajajočo 37 dni. Več kot polstoletne vezi med občani Idrije in Labina so se pred tremi leti sklenile s podpisom listine o pobratenju med obema občinama. S pobratenjem so biti postavljeni temelji za nadaljnje razvijanje sodelovanja na področju negovanja revolucionarnih tradicij gospodarstva, kulture, vzgoje in izobraževanja, športa in turizma.
V tem času so tudi na področju gospodarstva že stekle povezave med Iskro Spodnja Idrija in tozdom Rade Končar iz Labina, Kolektorjem iz Idrije in Prvomajsko iz Raše ter rudnikom živega srebra Idrija in istrskimi premogovniki Raša v Labinu. Prav tako pa so mladi iz krajevne skupnosti Črni vrh nad Idrijo navezali stike z mladimi iz krajevne skupnosti Nedeljščina v občini Labin, štiričlanska delegacija skupščine občine Idrija, ki jo je vodil predsednik izvršnega sveta skupščine občine Idrija Vojko Božič, se je poleg številnih delegacij in gostov udeležila slavnostne seje vseh treh zborov skupščine občine Labin, delavskega sveta istrskih premogovnikov ter udeležencev Labinske republike iz leta 1921. Slavnostni seji, ki je bila 2. marca v Labinu, so poleg idrijske delegacije prisostvovale tudi delegacije Titovega Užica, Kruševa in Manzana iz Italije, mest, ki so že dalj časa pobratena z Labinom in z njim tudi uspešno sodelujejo na različnih področjih. Člani idrijske delegacije so na srečanju v Labinu podati nekaj pobud in se dogovorili o nadaljnjih oblikah sodelovanja s pobrateno občino in ostalimi delegacijami, ki naj se v bodoče razvijajo na gospodarskem, turističnem, kulturnem in športnem področju.	SILVO KOVAČ
o ,2- nadstropju Osrednje knjižnice Vre,a Vilharja v Kopru deluje že sto let Domoznanski oddelek s svo rQ .. l°ndom in s svojo čitalnico. Za nor odmevnosti kulture v jav •s[t pa je oddelek še vedno premalo z nK*”' zato smo se odločili, da bi so p.■	sestavki v lokalnem ča
Pls ju opozarjali nanj, z vsakoletni mir razstavarni pa predstavili uporab-Tqu7*1 gradivo, ki ga oddelek hrani, v m k° košnja prva taka razstava marcu prikazala tekoče periodične bilicacije oddelka. nri]'.JnU)znanski oddelek je bil usta-leto 1975 sporazumno z Re-m “šfco matično službo v Ljubljani sin,, '''klada z novimi smernicami v ši,.,?ri^ern knjižničarstvu. Iz bivše 2 j knjižnice, ki se je združila odrlso bili za Domoznanski ke rJe k*°čeni dragoceni fondi istri-trudr nstuen* v Sloveniji), Z velikim Čas7?1. Z1'rano slovensko primorsko faži^rPe *n knjige, ki so se zaradi nijg ltne0a uničevanja le redko ohra onJ sodobni primorski tiski to- in na, ?n meje ter tuji tiski, ki obrav-Izr° pro^eme Primorske. b0rn 02 »domoznanski«, s katerim se izV(l° v sestavku še večkrat srečali, v «no iz »domoznanstvo«. To je 0 stvareh in vrednotah ožjega
Pri Osrednji knjižnici S. Vilharja v Kopru
Dragocena vloga Domoznanskega oddelka
domačega okolja, je raziskovanje in preučevanje tega okolja. Domoznanski oddelek knjižnice pa je tisti, ki mora biti najtesneje povezan z domačim okoljem, z domačo pokrajino, tisti, ki zbira in proučuje vse, kar je v zvezi z njo in kar predstavlja njene posebnosti (po bibl. Janku Glazerju).
Glede na koncept, ki smo ga pred leti sprejeli, je naloga našega Domo znanskega oddelka, da zbira, hrani in izposoja v domoznansko čitalnico gradivo, ki se vsebinsko nanaša na tako imenovano »domoznansko področje« dela domoznanskih avtorjev ter dela, ki so tiskana ali izdana na domoznanskem področju. Poleg tega vodi domoznansko dokumentacijo, daje bralcem informacije o domoznanskih vprašanjih ter prireja razstave domoznanskega gradiva.
Tako imenovano «domoznansko področje» zajema ozemlje nekdanjega koprskega okraja, oziroma današnjo
južnoprimorsko regijo z občinami Koper, Izola, Piran, Sežana, Ilirska Bistrica in Postojna. V nekaterih primerih zbiranja in hranjenja gradiva pa seže delovanje Domoznanskega oddelka tudi preko omenjenih meja in zajame celotno Primorsko, na zahodu ■preide jug. it. mejo in zajame Tržaško, Goriško in Furlanijo, na vzhodu pa tudi hrvaško Istro vse do Reke (pri dokumentaciji člankov in razprav, kjer se vsebina nanaša na celotno Primorsko, ko gre za manjšinska in obmejna vprašanja, biografije pomembnih javnih in kulturnih de lavcev, narodnostni boji v Istri, NOB v Istri ipd.).
Knjižnično gradivo Domoznanskega oddelka obsega razen knjig, časnikov in časopisov še posebne zbirke: Partizanski tisk, Muzikalije, Geografske karte. Plakate, Razglednice, Grafike, Drobni tisk, Rokopise in Rara.
Rara je naša najdragocenejša zbirka. V njen sestav sodijo stari, redki
in dragoceni tiski. Najstarejše so in-kunabule ali prvotiski, nastali v času okoli leta 1445 do 1501. Od štirih, ki jih knjižnica ima, je najstarejša iz leta 1476. Med zanimive tiske spadajo tudi antifonariji, ki so med najstarejšimi v Sloveniji. Omenili bi še Grški kodeks iz 15 stoletja, zanimive rokopise iz samostanov Sv. Bernardin pri Piranu in Sv. Nikolaj v Ankaranu ter najpomembnejše delo slovenskih protestantov Dalmatinovo biblijo, katere štiristoletnico praznujemo letos. Večino primerkov iz te zbirke smo razstavili v avli knjižnice leta 1982.
V teku različnih obdobij je koprska knjižnica bogatila svoje fonde v glavnem s privatnimi zbirkami premožnih in izobraženih meščanov, ki so imeli smisel za knjigo. Ena takih zbirk je tudi knjižnica grofa Santa Grisonija, ki kot corpus separatum krasi domoznansko čitalnico. Šteje ok. 5000 zvezkov (v glavnem klasi-
čna literatura) in se odlikuje po izredno lepi vezavi. Knjige je grof S. Grisoni pošiljal vezat v sam Pariz. V bodočnosti bo prišla v sestav oddelka tudi privatna knjižna zbirka primorskega komunista in revolucionarja Staneta Vilharja.
Domoznanski oddelek množi svoje fonde v glavnem z literaturo, ki jo prejema po zakonu o obveznem tisku. Razen tega si pomaga, kolikor je mogoče, z nakupi ter delno z zamenjavami in darovi. Zadnje čase je posebno pereč problem nabava domoznanske literature, ki izide onstran meje. Zaradi deviznih restrikcij ostaja oddelek tako največkrat brez pomembne literature s Tržaškega in Goriškega. S tem pa nastaja nepopravljiva vrzel, ki jo zlahka ne bo mogoče popraviti, saj nam bodo manjkala dela. iz katerih bi znanstveniki lahko proučevali problematiko naše pokrajine. Kljub temu da dotok knjig v oddelek ni zadovoljiv pa razveseljuje dejstvo, da se je v zadnjih letih znatno povečalo število obiskovalcev, kakor tudi število izposojenega gradiva, kar dokazuje, da so knjige »mrtvi, ki živijo in nemi, ki govorijo«.
VILMA KRAPEŽ
Včeraj so slovesno odprli muzej pri Sv. Andreju
Tudi železnica povezuje narode
Včeraj dopoldne so na stari železniški postaji pri Sv. Andreju slovesno odprli novi muzej železnic, ki je sad dolgoletnih naporov članov tržaškega železničarskega krožka. Poleg predstavnikov krožka in krajevnih oblasti so se slovesnosti udeležili italijanski minister za prevoze Claudio
Signorile, direktor italijanskih Držav nih železnic Ercole Semenza, podpredsednik Odbora železničarskega gospodarstva za SR Slovenijo in Istro Alojz Bakan ter predstavnik avstrijskih Zveznih železnic Johan Pontasch.
V svojih nagovorih so vsi podčrtali
ne samo tehnološki in gospodarski pomen, ki so ga železnice, imele in ga še imajo, ampak tudi vlogo, ki so jo odigrale in jo še odigravajo pri sodelovanju in zbliževanju med narodi. Minister Signorile je ob tem naglasil, da mora Trst tudi v bodoče ostati srednjeevropsko gospodarsko in kulturno središče, kar je v preteklosti postal delno tudi vsled dobrih železniških povezav s širšim zaledjem. V tej zvezi je minister o menil, da bo do leta 1986 dograjen tir železniške proge, ki povezuje Videm s Trbižem in torej našo deželo z Avstrijo in drugimi srednjeevropskimi državami.
Kot smo v preteklih dneh že poročali, je novi tržaški muzej nastal ob tesnem sodelovanju z ljubljanskim muzejem železnic. Tako je na primer od skupnih 14 parnih lokomotiv, ki so v njem na ogled, kar 7 prišlo iz Slovenije v okviru vzajemnih izmenjav razstavnega materiala. Podpredsednik Alojz Bakan je na včerajšnji otvoritvi izrazil željo, da bi se to plodno sodelovanje v bodoče še utrdilo in poglobilo. Kot dodatni znak te volje po prijateljskih odnosih je na slovesnosti med drugim podaril tržaškim kolegom sliko ljubljanskega a-kademskega slikarja Staneta Kumarja, ki je po rodu Tržačan in daleč
znan po svojih mojstrskih upodobitvah iz železniškega sveta.
Na včerajšnji otvoritvi smo sredi številnega občinstva srečali tudi našega openskega rojaka Igorja Dolenca, ki je sicer uslužbenec na tržaški financi. Kot smo v preteklih dneh že zapisali, pa dolga leta posveča svoj prosti čas proučevanju zgodovine železnic v naših krajih in si je pridobil veliko zaslug za ustanovitev muzeja pri Sv. Andreju, saj je med drugim skrbel za dragocene stike z ljubljanskim muzejem. Včerajšnji dan je bil zanj — kot sicer tudi za ostale člane tržaškega železničarskega krožka — kronanje dolgoletnega truda. Povedal nam je, da se je prva misel o ustanovitvi muzeja porodila leta 1976 skupini Tržačanov, ki se je udeležila pro slave na Bledu ob 70-letnici Bohinjske proge. To ni bilo naključje, saj imajo železničarji v Sloveniji kar zavidljivo muzejsko tradicijo. Kmalu jim je seveda prišlo na misel, da bi mrtva železniška postaja pri Sv. Andreju lahko nudila odličen prostor za razstavo železniškega materiala. Zamisel so začeli uresničevati s potr pežljivim delom in ob finančni podpori italijanskih Državnih železnic. In tako 8 let po izletu na Bled ima danes Trst četrti muzej železnic v Italiji.
Comelli o sestanku s predsednikom IRI Prodijem
Ob pričetku včerajšnje seje deželnega sveta je predsednik odbora Comelli poročal svetovalcem o sestanku, ki ga je imela deželna delegacija FJK s predsednikom državne družbe IRI Prodijem. Šlo je za srečanje med deželnimi predstavniki, sindikati in družbo IRI, na katerem so govorili o vprašanju državnih soudeležb v industrijskih in drugih objektih na področju Julijske krajine. Skratka, beseda je tekla o prisotnosti IRI na Tržaškem in Goriškem in to v zvezi s sektorji kot so ladjedelništvo, železarstvo, tržaški Lloyd in še v nekaterih drugih gospodarskih panogah.
Comelli je poudaril, da je delegacija FJK potrdila Prodiju potrebo po nadaljnji prisotnosti IRI na Tržaškem in Goriškem in omenila važnost novih načrtov in del na področju prevozov, ki bodo valorizirali tudi pristaniško dejavnost. Comelli je nadalje dejal, da je Prodi naglasil pomen luk v Trstu in Tržiču in pa prometnih povezav, ki zagotavljajo med Sredozemljem in Srednjo Evropo. Prav to naj bi bil najmočnejši adut Julijske krajine.
• Včeraj je odplula iz Trsta ameriška vojna ladja »Claude Ricketts«, ki je bila v našem pristanišču zasidrana teden dni.
Ob njegovem obisku v našem mestu
Minister Signorile včeraj sprejel delegacijo slovenskih socialistov
pismo uredništvu
Minister za prevoze Claudio Signorile je po otvoritvi muzeja železnic na stari postaji pri Sv. Andreju o-biskal tržaško županstvo, kjer ga je sprejel župan Richetti. Minister se je zadržal v pogovoru z županom in z delegacijo tržaškega občinskega odbora, srečanju pa je prisostvoval tudi predsednik pokrajine Clarici. Zastopniki občinske uprave so seznanili Signorileja s hudimi gospodarskimi težavami, s katerimi se v tem trenutku sooča naše mesto ter ga opozorili na izredno pomembno vlogo prevozov in komunikacij za izhod iz te krize. Minister Signorile se je s svoje strani obvezal, da bo v okviru svojih pristojnosti naredil vse za okrepitev prevoznih infrastruktur v mestu in pokrajini ter da bo o vseh problemih Trsta opozoril mi rastrskega predsednika Craxija.
Minister se je nato sestal z delegacijo slovenskih socialistov, ki jo je spremljal pokrajinski tajnik PSI Se-ghene. Zastopstvo slovenske komponente PSI, ki so ga sestavljali pokrajinski odbornik Marcelo Čok, občinski odbornik Darij Jagodic, dolinski podžupan Marino Pečenik in Filibert Benedetič, je gostu posredovala vprašanja v zvezi z global-
no zaščito slovenske manjšine s posebnim ozirom na potrebo po celoviti obravnavi vseh Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Poleg tega pa je bila delegacija posredovala ministru prošnjo za posredovanje pri predsedniku vlade, da bi sprejel zastopstvo slovenske na-
rodnostne skupnosti v Italiji. Minister Signorile, ki je dobro seznanjen s to problematiko, se je obvezal, da bo zastavil vse svoje moči, da bi prišlo do ugodne rešitve tega vprašanja in da bi predsednik Craxi čimprej sprejel zastopstvo Slovencev v Italiji.
Kaj v resnici muči Tombesija
Spoštovani odgovorni urednik Primorskega dnevnika!
Pišem ti, ker me je presenetila 4. stran dnevnika od 7. marca 1984. Čla nek izpod peresa Giorgia Tombesija nosi naslov Pobuda koristna za kmetijstvo.
Preberem prvič in ugotovim, da nekdanji poslanec Tombesi pač ne more in noče drugače pisati. Kaj si Giorgio Tombesi želi in misli o prisotnosti Slovencev v Italiji lahko ugibam in je vsekakor boljše, da ne napišem.
Preberem drugič in ne morem pre baviti pod naslovom Pobuda koristna za kmetijstvo Tombesijeve trditve, da »kmetijstvo y tržaški pokrajini ni mo nopol ali politično lovišče slovenske manjšine«. Ko bi iste besede izrekla Kmečka zveza ali Lucijan Volk, ka teremu gre vsa moja solidarnost in priznanje za opravljeno delo na področju kmetijstva, bi jih sprejel kot resnico, s katero se tudi sam stri n jam. Toda, ko to pravi Tombesi, mi je jasno, kaj ga muči.
Občina Dolina je priredila že tri uspešne izvedbe Kmetijskih dnevov in si je od vsega začetka prizadevala, da zadobi pobuda pokrajinski značaj, pri katerem so in morajo biti glavni protagonisti kmetijstvo in vsi, ki se kakorkoli ukvarjajo s tem sektorjem.
K letošnji pobudi četrte izvedbe so
pristopile vse občinske uprave tržaške pokrajine, ki upravičeno pričaku jejo pokroviteljstvo in pristop vseh aktivnih dejavnikov s področja kmetijstva.
Lani je Trgovinska zbornica podprla s petimi milijoni HI. kmetijske dneve, ki naj bi bili, kot lahko sklepamo, po mnenju nekaterih Rdeči in slovenski Kmetijski dnevi. Zato je bilo potrebno najti protiutež in zahtevati pet milijonov za pobudo druge barve in narodnosti.
Preveč je odprtih in nerešenih problemov v zvezi z našim kmetijstvom, ki so hote zanemarjeni in zapostavljeni predvsem s strani dežele.
Po dejstvih bomo ocenjevali, kdo želi in hoče dejansko razvijati obstoječe in potencialne kmetijske pobude s poštenimi nameni in kdo s strankarskimi in nacionalističnimi računi in pravili političnega lovišča.
Za objavo se ti zahvaljujem in te prijateljsko pozdravljam.
EDVIN ŠVAB
Drevi glavni svet Kmečke zveze
Drevi ob 19.30 se bo na sedežu v Ul. Cicerone 8, sestal glavni svet Kmečke zveze. Na dnevnem redu seje je razprava o letnem občnem zboru, ki bo 25. t.m. v Prosvetnem domu na Opčinah ter o organizacij' skih in drugih vprašanjih.
Drevi v tržaškem Kulturnem domu
Simfonični orkester RTV Ljubljana
\ «
,i	• u**= * : v h v
" Sr
i ) k» k f V ■ **

mrm.
V okviru abonmajske koncertne sezone Glasbene matice bo drevi ob 20.30 gostoval v tržaškem Kulturnem domu Simfonični orkester RTV Ljubljana. Vodil ga bo redni dirigent Anton Nanut.
Solist koncerta bo klarinetist Silvio Pibrovec, bivši gojenec šole Glasbene matice. Predstavil se nam bo s »Concerto lirico« tržaškega skladatelja Pavleta Merkùja. Na sporedu koncerta bo še Glinkova Uvertura iz Opere Ru-slan in Ljudmila, Prizori iz Bele Krajine P. Mihelčiča in Šeherezada Rimskega - Korsakova.
Nocojšnji koncert bo torej zanimiv iz več aspektov. Najprej bo nastopil simfonični ansambel nesporne kakovosti, nato pa bomo lahko poslušali tudi izvajanje bivšega gojenca naše glasbene šole, ki se bo predstavil s skladbo našega domačega skladatelja.
• V Časnikarskem krožku v Trstu bodo danes ob 17. uri predstavili tisku in javnosti novoustanovljeno deželno sekcijo inštituta Gramsci. Srečanja se bo udeležil tudi vsedržavni ravnatelj te ustanove Aldo Schiavone.
Pomembna pobuda v devinsko-nabrežinski občini
Odbor za mir si bo prizadeval za uveljavitev kulture sožitja
Včeraj zjutraj so na nabrežinskem županstvu uradno predstavili enotni občinski odbor za mir, ki bo z vrsto pobud in manifestacij prispeval svoj delež za utrditev kulture miru in miroljubnega sožitja med tukaj živečima narodoma. Prva večja prireditev tega odbora, ki je nastal na pobudo skupine naprednih slovenskih in italijanskih občanov, bo samoupravni referendum za mir in za razorožitev, ki bo potekal v soboto, 17., in v nedeljo, 18. marca, v vseh vaseh devinsko - nabrežinske občine. Odbor so doslej podprle naslednje organizacije : nabrežinska godba, krožek »Istria«, ZŽI - UDI, krožek »Ermada«, železničarski krožek, ŠD »Intemazionale«, VZPI - ANPI, tovarniški svet štivan-ske papirnice, občinske sekcije KPI, SSk in PSI, družbeni sklad Cartima-vo, ZKMI, ZSMI, sekcija KPI papirnice in SKD Igo Gruden. Tajništvo odbora pa sestavljajo Igor Tuta (sindikalist RAI), Mariza škerk Kosmi-na (profesorica), Ugo Bastiani (župnik v Sesljanu - Naselje sv. Maura), Giuliano Goat (sindikalist Cartimavo) in Giorgio Depangher (občinski odbornik).
Referendum bo kot smo že omeni-
li potekal v vseh vaseh devinsko-na-brežinske občine, garant, da bo vse potekalo v najboljšem redu in da bodo vo itve strogo tajne, bo sama občinska uprava. Volilnih upravičencev je 6790, volili pa bodo lahko tudi mia di med 15. in 17. letom starosti. Njihovih glasov ne bodo seštevali z ostalimi glasovnicami, bodo pa zelo pomembni, saj gre za bodoče državljane.
Zelo važno se nam zdi tudi dejstvo, da je pobudo podprl tudi duhovnik Ugo Bastiani, ki je do pred kratkim služboval v Krminu, sedaj pa opravlja svoje dolžnosti v Sesljanu in v Naselju sv. Maura. To je edini du hovnik devinsko - nabrežinske občine, ki je doslej podprl to pobudo. Podobno stališče za uveljavitev kulture miru in sožitja sta pred kratkim že zavzela tudi tržaški škof Bellomi in videmski škof Battisti.
Jutri in v nedeljo bo samoupravni referendum za mir in za razorožitev tudi v zgoniški občini. Jutri bo volišče na zgoniškem županstvu (odprto bo med 8. in 14. uro), v nedeljo pa bodo lahko prebivalci te občine volili tudi pri Briščikih, v Repniču, na Devinščini, v Gabrovcu, v Zgoniku, v Saležu in v Sama torci.
Prihodnjo soboto shod za mir
V soboto, 17. marca, bo v Trstu manifestacija za mir in proti nai stitvi jedrskih raket v Comisu Siciliji. Manifestacijo prireja kooru. nacijski odbor odborov za riur’ delujejo v Trstu in v njegovi P<>K‘ jini. Isto odbor je dal pobudo za ^ moupravni referendum za mir i razorožitev, sobotna manifestacij je sad poziva italijanskih in slo . jj skih višješolcev, ki so se Pr® tr_ teden zbrali na velikem shodu žaškem gledališču Cristallo.
e Trst bo deželni sedež za nje izpitov, ki dovoljujejo up iti strupenih plinov. Kdor žen °P ,u_ tovrstni izpit, pravi sporočilo atrijske zbornice, se mora P do 30. aprila. Prošnja mora. cvne glašena na predsednika JLjlec zdravstvene enote, kateri P
Izpit predvideva teoretično in Pra^ tično dokazovanje znanja
.	Včeraj številne proslave 8. marca
Z bojem za svoje pravice prispevajo ženske k demokratičnemu razvoju družbe in države
Smo v času osmomarčevskih proslav, ki so se že začele včeraj, vrhunec bodo dosegle v soboto in nedeljo ter se nekatere nadaljevale tudi prihodnji tden. Organizatorji le-teh so razna društva, napredne ženske organizacije, kolektivi za zdravje žensk, socialne delavke, politične stranke, tini verzi tetne študentke itd. Kot je veliko števVo organizatorjev, tako so si vse te manifestacije med seboj različne: ene so le družabnega značaja, druge so obogatene s kulturnim programom, tretje celo z gledališkimi i-grami, spet druge z okroglimi mizami m diskusijami, ali celo z odprtjem raznih razstav. Vse pa veže ena santi misel, ena sama ideja: 8. marec naj bo dan, ki druži vse napredne ženske, dan, ko se množično srečujejo, dan ko se pogovorijo o svojih probe-ndh, toda tudi dan borbe za tiste Pravice in tisto mesto v družbi, za katere so padle prve žrtve med ženskami že leta 1908, kq je v tekstilni tovarni v Bostonu zgorelo več kot 100 delavk, ki so se borile za delo in boljše delovne pogoje.
Sprehodili smo se včeraj po tržaških ulicah in srečal ženske z mimo-z<>, ali nageljnom v rokah, srečali smo skupine članic ZŽI, ki so delile veji-ce mimoze, pa tudi posebno številko glasila »Noi donne«, ki je izšla s paro o »Prenditi il lusso di essere te stessa« (Dovoli si biti ti sama). Na številnih mestih so ženske zbirale pod-Pise za referendum proti oboroževanju, kar so včeraj storile tudi študent-ob podpori svojih kolegov na trt ?®ski univerzi. Srečali smo tudi mo-ske s šopkom v rokah, namenjene nji-novim »boljšim polovicam«.
Med številnimi proslavami naj na Prvem mestu omenimo proslavo, ki 's° J° pripravite ženske s Kolonkovca m Rovt oziroma domače kulturno urustvo Kolonkovec - Rovte. Proslava je bila na sedežu domačega dru-,Va. geslo proslave pa je bilo »Žen-v boju za mir, proti oborožitvi«, tem pomembnem problemu je spre-guvorila novinarka Neva Lukeš, ki je Poudarila velik pomen, ki ga lahko imajo ženske prav v sedanjem trenutku, ko se napredne sile v svetu močno trudijo, da bi ohranile mir. Ne smemo čakati ob strani, je dejala, da m drugi za nas reševali probleme, ki ^odevajo ves svet. Tudi me moramo dati svoj prispevek, tudi me se mo-jmmo udeleževati vseh borb in mani-ostacij, ki lahko spremenijo položaj v svetu, ki lahko rešijo pri nas števi’-gospodarske probleme, ki lahko re-sijo vprašanje brezposelnosti, ki lah-,° rešijo vprašanje mfadine, do-,rega sožitja, prijateljskih odnosov in ® številne druge probleme. Ženske mo bite vedno v prvih vrstah, ko je s,n.za razne pobude, tako maramo o-mjati tudi sedaj in prav v zname-JU teh gesel nadaljevati svojo borbo Praznovati tudi svoj praznik.
v govoru je sledila tudi diskusija, kateri so se ženske spomnile tako Ppvojnih 8. marcev, pa številnih borb, j. 50 jih opravile v času vojne pa tu-,. v vsem povojnem času. Seveda so Ue vse mnenja, da je treba vklju-
čiti v vse to mladino in tako s skupnimi močmi vendarle premakniti razne probleme z mrtve točke. Da je bil večer še bolj pester, je še igralec Slovenskega s'aalnega gldališča v Trstu Jožko Lukeš recitiral priložnostno «pesem, nakar se je, kot je navada, razvila družabnost.
Tudi na Proseku so imele ženske svoj 8. marec, ki so ga tokrat priredile v glavnem pevke ženskega pevskega zbora s Ptoseka - Konto-vela, pomagale pa so seveda tudi mnoge druge domačinke. Večer je bil v Soščevi hiši na Proseku, u-deležile so se ga številne domačinke. O pomenu 8. marca je spregovorila Neva Lukeš, ves večer pa sta popestrila s svojim igranjem harmonikarja - gojenca podružnice Glasbene matice s Proseka. Seveda so pevke domačega pevskega zbora .med zabavo, ki je sledila resnemu programu, tudi zapele, dve domači re-citatorkj pa sta s pesmimi obogatili kulturni del programa.
Popoldne je bilo v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta srečanje, ki so ga pripravile predstavnice italijanske komunistične partije, socialistične stranke iz Zveze žena Italije. Dvorana je bila ppepolna žensk, ki so se te skupščine udeležile, debata pa prav tako živahna o vseh problemih, ki zadevajo tako politični položaj v svetu pa tudi lokalne razmere vštevši delovanje fašističnih sil
na tem področju, ki ogroža mir in mimo sožitje med obema narodoma.
Proslave so se udeležile številne izvoljene predstavnice vseh strank, ra-'zen MSI, v krajevne svete, med njimi tudi skupina predstavnic Liste za Trst, ki pa so zapustile dvorano ob črnskega sveta, ko je predstavnica ZŽI Nadja Pahor spregovorila v slovenščini. Škoda, da se vsaj ob tej priložnosti niso znale otresti stare nacionali stične navlake.
Ženske iz Boljunca so se, kot je že tradicija, zbrale v veliki dvorani gledališči. France Prešeren v Bol juncu in si dale duška ob polno obloženih mizah, na katerih sta kraljevala nagelj in mimoza. Ob mednarodnem dnevu žensk sta imeli priložnostna nagovora Tatjana Turko v slovenščini in Silvana Mondo v italijanščini. Obe govornici sta svoje misli osredotočili na mir in napore mirovnih gibanj pri nas in po svetu, da bi to osnovno člo-
veško vrednoto trajno ohranili. V i-menu Zveze žensk občine Dolina je pozdrav prinesla Nerina Švab. Veliko veselja in sproščenosti so sprožile družabne igre za moške, ki so se morali pomeriti v kuhinjskih spretnostih, preverjanju sape s pihanjem balončkov in podobno. Prav dopadljivo so večer poživili Veseli godci, ki so neutrudljivo igrali za ples in zabavo.
Tudi lonjerske žene so praznovale svoj dan v prostorih društva Lonjer -Ratinar a. Priložnostni govor je imela Marta Ivašič - Kodrič, zapel pa je tudi domači pevski zbor, nakar je sledila prosta zabava.
8. marec so včeraj proslavili tudi na sedežu deželnega sveta, kjer je podpredsednik Tonel vsem uslužbenkam podaril mimoze in jim zaželel čim več uspehov v življenju, na delu in v družini.
Na podlagi lanske spodbudne izkušnje so pri šentjakobskem kulturnem društvu Ivan Cankar tudi letos sklenili počastiti praznik žena z družabnim večerom v društvenih prostorih v Ul. Montecchi. Ob priložnosti bodo v Cankarjevi dvorani v četrtem nadstropju poslopja, kjer ima sedež naš dnevnik, pripravili tudi krajši spored. Član ansambla SSG Tone Gogala se bo predstavil z recitalom, ki ga bo sam pripravil, priložnostni govor pa bo imela časnikarka Vlasta Bernard. Za dobro počutje bo ob prigrizku poskrbel harmonikaški duo.
Na pobudo CGIL proti vladni gospodarski politiki
v
PRED SPLOSNO STAVKO
»Nauticamp«: italijanska zakonodaja precej zanemarja navtični turizem
V TRŽAŠKI POKRAJINI?
Glavni svet CGIL je sklenil oklicati v sredo, 14. marca, štiriumo splošno stavko v tržaški pokrajini, da s tem podkrepi zahtevo po preklicu vladnega odloka o premični lestvici. V tiskovnem sporočilu sindikata je rečeno, da se je na tisoče tržaških delavcev zadnje dni na skupščinah izreklo proti vladni gospodarski politiki in za nove, drugačne ukrepe v korist zaposlenosti in splošnega razvoja. CGIL izrecno naglaša, da so med temi delavci tudi člani CISL in UIL, oziroma delovni ljudje, ki niso organizirani v nobenem sindikatu.
Tiskovno sporočilo CGIL ugotavlja, da iz gospodarske krize ni mogoče z novo ofenzivo proti mezdam in pokojninam, ampak samo s pregonom velikih davčnih utajevalcev, kakovostnejšo politiko javnih izdatkov in zajetnimi naložbami na področju tehnološkega obnavljanja proizvodnih in storitvenih podjetij.
Sindikat CGIL poziva vse delovne ljudi brez razlike k strnjeni udeležbi pri splošni stavki v sredo dopoldne in na ustreznem sindikalnem zborovanju, obenem pa apelira nanje, da množično podprejo tudi udeležbo tržaških delavcev na vsedržavnem sho-
du CGIL, ki bo 24. marca v Rimu.
Sklep CGIL je seveda izzval razi iène komentarje. Naj v tej zvezd omenimo stališče pokrajinskega tajništva CISL, ki odločno nasprotuje splošni stavki in vabi delavstvo, naj se je ne udeleži. CISL očita sindikatu CGIL sektaštvo in izkoriščanje dobre vere delavcev in ga obtožuje, da na tak način samo še poglablja medsindikal-ni razdor. To je po mnenju sindikai-stov CISL toliko bolj zaskrbljujoče v času, ko je med sindikati nujna najširša enotnost v pogajanjih z zavodom IRI in vlado za gospodarski preporod Tržaškega in Goriškega.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 11. t.m., izlet z osebnimi avtomobili ob priliki desetega jubilejnega zimskega pohoda na Snežnik. Zbirališče bo ob 7. uri pred spomenikom v Bazovici. Vpisovanje in informacije pri Ervinu Gombaču (tel. 754-742) ob uri kosila.
SPDT sporoča udeleženkam praznovanja mednarodnega dneva žena v Domu Mangart v Žabnicah, naj se zberejo jutri, 10. t.m., ob 12.10 na železniški postaji.
Na okrogli mizi o najemanju in kupoprodaji turističnih plovil, ki je bila na tržaškem sejmišču v okviru razstave Nauticamp, so ugotovili, da se tako imenovano pomorsko čartrstvo v Italiji vse bolj uveljavlja : vsako leto si najame »barko« vsaj milijon ljudi, žal pa — so rekli na posvetu — se kar 90 od sto teh poslov odvija z inozemskimi plovili, česar je krivo dejstvo, da je ustrezna zakonodaja pri nas pomanjkljiva. Tovrstno dejavnost nadzorujejo spričo tega luške kapitanije, ki pa so v tem pretoge. To se seveda pozna tudi na Tržaškem, sicer po številu morjeplovcev, ki se trumoma rajši odpravljajo v Jugoslavijo, kjer so predpisi o turistični navtiki mnogo prožnejši.
Z okrogle mize je tako izzvenel poziv zadolženim organizmom, naj pritisnejo na ministrstvo za trgovinsko mornarico, da zadevo primemo uredi z zakonskimi določili.
Jutri bodo v sklopu razstave Nauticamp na sporedu razne športne prireditve: ob 9. uri bo ob pomolu Audace tekmovanje z gumijastimi motornimi čolni; ob 15. uri bo v kongresnem centru razstavišča zasedanje o športnem ribolovu in ob 18. uri o veslaški panogi, medtem ko bo ob 11. uri tiskovna konferenca združenja Gommonautica italiana.
Tržaška občina za javne usluge
Na zadnji seji tržaškega občinskega odbora so sprejeli več ukrepov na vseh področjih javne uprave. Odredili so tri posojila v višini 236 milijonov lir, s katerimi bodo popravljali in vzdrževali občinske hiše in ceste ter delno obnovili zunanjost srednje šole na Greti. Sprejeli so tudi druge sklepe, med katerimi izdatek 150 milijonov lir za popravilo podvoza za pešce na Trgu Libertà ter nekatera popravila fasad določenih občinskih palač ob skorajšnjem prihodu alpincev v naše mesto. Odredili so tudi finančni izdatek za obnovo glavne občinske telefonske centrale.
Kar se športa tiče pa bodo v čimkrajšem času pregledali nove kovinske tribune občinskega stadiona »Grezar«, obnovili notranjo opremo slačilnic tega stadiona ter se uradno udeležili Mladinskih iger za to leto.
Jutri pa se bo komisija načelnikov občinskih svetovalskih skupin srečala s predsednikom področja za znanstveno raziskavo Anzelottijem.
Delegacija deželne KD bo obiskala Ljubljano
v,-/1 sedežu deželnega sveta sta se ni scstala jugoslovanski general-tai -?nzu* v Trstu Mirošič in deželni snte krščanske demokracije Bia-„1 "• Prisrčni pogovor, ki je zaobjel niiVne Probleme Slovenije in Furla-ttfa "tajske krajine, je služil za pri-deioi° °Mska, ki ga bo delegacija u e ne KD opravila prihodnjo sredo, jo ilnarca'- v Ljubljano. Delegacija, ki ))(Kj vodil sam Biasutti in v kateri svi>t° . Hačelnik skupine v deželnem nit r LonK«. tržaški pokrajinski taj-rartn OS*ovich in Luccarini, se bo u-Di bi Ostala s predstavništvom SZ Šeii„ ven*ie in njenim predsednikom d? „ceiM' Srečanja se bo udeležil tu-” ’^r-Rmi konzul Mirošič.
proti vladnemu °dloku o psihiatriji
jinolaVni svet CGIL za tržaško pokra-kat„Je soglasno odobril resolucijo, v vnaš botino obsoja vladni odlok, ki pSjù;a Popravke v zakon št. 180 o
tesoS" Vla5*ni «?lok ~ ^ r<*.eno y
si'ni ti — obnavlja, kot se zdi, pn-ip s vozim v odnosu do neprisebnih Urn(.K i11! v bistvu spet odpira sistem ^zivT rC' ^°Prav P°d drugačnimi da Resolucija nazadnje ugotavlja, biaS; , . a vlada na tak način samo so zaradi zanemarja-
li luknleT
nja sprejetih obvez zazevale v zdravstvenem sistemu, s tem pa bojkotira zakonske predpise, katerih izvajanje bi omogočilo stvarno reševanje problemov na področju duševnih bolezni.
Danes na Proseku vaški sestanek
ite: jenski svet za zahodni Kras prireja drevi ob 20. uri v Soščevi hiši na Proseku javni sestanek o podrobnem regulacijskem načrtu za to vas, ki sta ga po naročilu tržaške občine izdelala arhitekta Ruggiero in Koko-rovec. Na srečanje so vabljeni vsi domačini. S tem sestankom zahodno-kraški rajonski svet zaključuje serijo posvetovalnih srečanj s prebivalstvom tega rajona o urbanističnih ureditvah Križa, Proseka in Kontovela.
•	Sindikat stanovanjskih upravičencev SIČET vabi jutri na javno skupščino, ki bo na sedežu EN ALP v Istrski ulici 57 s pričetkom ob 15. uri. Govoril bo državni tajnik sindikata na temo »Je stanovanje pravica? In za koga?«
•	Danes ob 19. uri se bo sestal rajonski svet za Kolonjo in Škorkljo. Seja bo na sedežu občinske izpostave v Ul. Cotogna 30.
Openski tramvaj bo spet vozil
Redna tramvajska povezava med Trstom in Opčinami je ustavljena že od maja lanskega leta, vzpostavitev te proge pa je bila najprej napovedana za december lanskega leta, nato za januar tega leta, kaže pa, da bo začel openski tramvaj končno spet redno voziti v kratkem, morda že ob velikonočnih praznikih. To novico so iznesli v krogih ACT, kjer so nadalje izjavili, da se dela pri delni obnovi celotne proge in ki bodo stala predvidoma približno milijardo lir, zaključujejo. Zamudo je treba pripisati težavam, ki so jih delavci imeli prj obnovitvenih delih, torej predvsem pri menjavi vlečne jeklene vrvi, menjavi tračnih samih, popolni obnovi električne centrale in pri menjavi nekaterih starih kosov pri centru avtomatizacije. Po ponovni vzpostavitvi tramvajske povezave bo vozilo, kot že prej, pet tramvajev, odhodi s Trga Oberdan ter z Opčin pa bodo vsakih dvajset minut.
• Tržaška letoviščarska ustanova prireja že četrto leto zaporedoma deželno risarsko razstavo, ki bo od 31. marca do 18. aprila v razstavišču Barba-can na Trgu Barbacan 4. Razstava je posvečena izključno risbi vseh vrst,
sodelujejo pa lahko umetniki naše dežele z izdelkom, ki je širok največ 50 centimetrov. Risbe, ki morajo biti uokvirjene, morajo prispeti na sedež tržaške letoviščarske ustanove v dneh
21.,	22. in 23. marca, na hrbtni strani pa morajo biti zapisani vsi podatki avtorja in opis tehnike risanja.
• Tržaški občinski svet se bo sestal v torek, 13. marca, ob 18.30. Na dnevnem redu ima upravne zadeve.
Smrt novorojenke
Včeraj nekaj pred 6. uro zjutraj je iz še nepojasnjenih vzrokov prenehalo biti srce komaj trimesečne Elise Bacer, ki se je nahajala na svojem domu v Ul. Forlanini 63. Potrdilo o njeni smrti je podpisala zdravnica Rdečega križa Erica Della Grazia, ki je o tem obvestila tudi policijo. Po pričevanju matere, 26-letne Giovanne Tirrico por. Bacer, je dp nesreče prišlo po 3.30, ker da je tedaj novorojenka še mimo spala. Policijskim agentom pa je Bacer jeva tudi povedala, da se je o-trok rodil s fizično napako in da je bil pod stalnim nadzorstvom zdravnikov bolnišnice Burlo Garofolo.
Zapustil nas je naš dragi
Giovanni Macinio
Pogreb bo jutri, 10. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: žena Angela, sinovi Piero, Pino, Marcello in Nino, hčeri Laura in Maria, snahe, zeta, vnuki, sestre ter drugo sorodstvo
Trst, Labin, Reka, Sydney, Švedska, 9. marca 1983 (Občinsko pogrebno podjetje)
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil naš dragi
Milan Marc
(PEZDAŠEV)
Pogreb dragega pokojnika bo da nes, 9. t.m., ob 14. uri iz bolnišnice v Šempetru na pokopališče na Staro goro.
Žalujoči : sestri Marija in Zora, brat Nini in vsi sorodniki.
Tolmin, Bazovica, 9. marca 1984
Na Opčinah, pri Banih in Ferlugih
Odbor za mir vabi občane
Goriški upokojenci obiskali Rižarno
na samoupravni referendum
Na Opčinah, pri Banih in Ferlugih bo danes, 9., v soboto, 10., in nedeljo, 11. marca, samoupravni referendum za mir. Na volilrdcah so navedena tri vprašanja na katera bomo odgovorili in sicer : 1. Se strinjaš z namestitvijo jedrskih raket v Comisu in na državnem teritoriju? ; 2. Smatraš, da bo moralo dokončno odločitev o namestitvi jedrskih raket v Italiji prevzeti ljudstvo s pomočjo referenduma, ki bi ga sklical parlament? ; 3. Si za to, da se odpravi vse jedrsko orožje na Vzhodu in na Zahodu? Odbor za mir vasi Opčine, Bani in Ferlugi poziva vse domače prebivalstvo, da se polnoštevilno udeleži referenduma in s tem izpriča svojo državljansko zrelost.
Volišča : Železniška postaja Opčine: petek in sobota od 9. do 14. ter od 16. do 18. ure; nedelja od 9. do 14. ure. Ferlugi - gostilna pri Rozi: petek od 19. do 21. ure; sobota od 16.
do 21. ure. Bani: leteči sedež v soboto popoldne in nedeljo zjutraj. Villa Carsia: leteči sedež v soboto in nedeljo zjutraj. V soboto od 9. do 13. ure ter od 16. do 20. ure in v nedeljo od 9. do 13. pa na sledečih sedežih: rajonska konzulta za Vzhodni Kras, Proseška ulica ; Prosvetni dom, Narodna ulica; Skupnost družina Opčine, Bazoviška ulica. Odbor za mir vasi Opčine, Bani in Ferlugi sestavljajo: sekcija KPI, PSI, SSk, VZPI-ANPI, UDI-ZŽI, AGLI, rajonski svet za Vzhodni Kras, delavski svet openskih železničarjev, delavski svet Laboranti, Skupnost družina Opčine, SKD Tabor, ŠD Polet, združenje staršev in učiteljstvo osnovne šole France Bevk, združenje staršev srednje šole Srečko Kosovel, župnijski pastoralni svet Sv. Jerneja, cerkveni pevski zbor Sv. Jerneja, MPZ Vesela pomlad, združenje upravičenih posestnikov, združenje za zaščito Opčin, predstavniki vaških skupnosti Bani in Ferlugi.
		
		GLASBENA 01 KTs,CtA
GLEDALIŠČE		Sezona 1983-84
V TRSTU		7. abonmajski koncert
Tone Fornezzi - Tof		danes, 9. marca, v Kulturnem domu v Trstu
OBČINSKI SVETNIK		SIMFONIČNI ORKESTER
JOSEF ŠVEJK		RTV - LJUBLJANA
kabaret		Dirigent:	ANTON NANUT
Izvaja: JANEZ HOČEVAR-RIFLE V torek, 13. marca, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma		Solist: Silvio Pibrovec, klarinet (Glinka, Merkù, Mihelčič, Rimski - Korsakov) Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice in eno uro pred pri-
Ivan Pregelj VSEM GALJOTOM VILE V VAMP		
		četkom koncerta pri blagajni
		Kulturnega doma.
		
V torek, 13. marca, ob 20.30 v Domu »A. Sirk« v Križu		
		kino
gledališča
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V	TRSTU
J. in VV. Grimm: RDEČA KAPICA. Danes, 9. marca, ob 9. uri v otroškem vrtcu v Boljuncu; v ponedeljek, 12. t.m., ob 9.30 in ob 10.30 v Kulturnem domu v Trstu.
ROSSETTI
Danes, 9., ob 20.30, red 2. petek, bo v gledališču Rossetti gostovalo Stalno gledališče iz Bočna z delom »Provaci ancora Sam« W. Allena, režija A. Salines. V abonmaju odrezek št. 7.
Od 13. marca bo v gledališču Rossetti gostovala gledališka skupina Teatro Eliseo z delom L. Pirandella »Non si sa come«. V abonmaju odrezek št. 8.
VERDI
V	nedeljo, 11. t.m., ob 16. uri šesta predstava opere M. Musorgskega: »Ho-vanščina«. Dirigent B. Podic, režiser M. Sablič; red D.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Mala dvorana
Do 26. marca vsak ponedeljek in četrtek ob 18. in 20. uri: Retrospektiva filmov Franceta Štiglica.
Velika dvorana
Danes, 9. marca, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Jutri, 10. marca, ob 19.30: APZ Ivan Goran Kovačič, zborovski abonma in izven.
V	nedeljo, 11. t.m., ob 19.30: Tereza in Pepel in kri.
Mala dvorana, Okrogla dvorana
Danes, 9. marca, ob 10. in 12. uri: Gledališki kulturni dnevi (gled. učne ure za srednješolsko mladino).
Velika sprejemna dvorana
14.,	15. in 17. marca: Modni bazar.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Jutri, 10. marca, ob 20. uri: T. Bernhard »Po vseh višavah je mir«. Premiera, abonma S - petek B in S - sobota ter izven v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
La Cappella Underground 18.00 in 21.00 »Andrei Roublev«. Andrej Tarkowski. Maxi video : 18.30 in 21.00 »Omaggio a Balanchine« z New York City ballet. Ariston 17.30 — 22.00 »Danton«. Režija: Andrej Wajda.
Eden 17.30, 19.00, 20.20, 22.15 »Un ragazzo, una ragazza«. J. Calà in M. Suma.
Fenice 17.30, 19.45, 22.15 »II giorno dopo - The day after«.
Nazionale Dvorana št. 1 »La ninfomane perversa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Furyo«.
D.	Bowie.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Cujo«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 — 22.15 »Essere o non essere«. Režija M. Brooks.
Mignon 16.00 — 22.15 »Una poltrona per due«. Režija J. Landis. D. Aykroyd,
E.	Murphy.
Capitol 17.00 — 22.00 »II console onorario«.
Aurora 17.00 — 22.00 »Mai dire mai«. Sean Connery.
Moderno 17.30 — 22.00 »Segni particolari: bellissimo«. A. Celentano Vittorio Veneto 16.30, 18.10, 20.20 in 22.00 »Femmina ingorda«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Buddy Buddy«. Jack Lemmon.
Radio 15.30 — 21.30 »Pomo labbra bagnate di sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »L’ultimo harem«. Corinne Clery in George Lanzeby.
Cristallo Danes, 9. t.m., ob 10. in 16. uri ter jutri, 10. t.m., ob 10. uri bo Stalno gledališče iz Turina predstavilo »II viaggio incantato« v režiji F. Passatura in v organizaciji Ljudskega gledališča »La Contrada«. Vstopnina 2.500 lir.
čestitke
Včeraj je ugasnila 4. svečko FEDE-RIKA KRAŠOVEC. Da bi bila vedno tako pridna, ji želimo vsi, ki jo imamo radi.
Včeraj dopoldne je obiskala Rižarno večja skupina Goričanov. S tremi avtobusi je prispelo v Trst kakih sto trideset članov Društva slovenskih u-pokojencev za Goriško iz stare Gorice ter Sekcije žena Solkan iz Nove Gorice, da bi p-Zastili spomin žrtev na-cifašizma v tržaški Rižarni. O nacistični okupaciji in o nacističnih zločinih v tem taborišču sta Goričanom spregovorila ravnatelj NŠK Milan Pahor in časnikar Franc Udovič. Goričani so nato položili pred ploščo, ki krije pepel žrtev, venec, nakar je mešani zbor Goričanov zapel pod vodstvom Pavline Komelove dve žalostin-ki in sicer »Žrtvam« ter »Gozdič je že zelen«. Pri dAgi pesmi so z zborom povzeli pesem vsi navzoči.
KD I. CANKAR
vabi danes, 9. t.m., ob 20.30 na
DRUŽABNOST OB DNEVU ŽENA
Z nami bodo novinarka Vlasta Bernard, harmonikašica Cergolo-va in Tone Gogala.
Vabljene !
Krožek »PINKO TOMAŽIČ« v Trstu
V sredo, 14. marca, ob 18. uri v Ul. Capitolina 3 bo dr. STEFANO BIANCHINI, profesor na milanski univerzi in sodelavec inštituta Gramsci v Rimu, predaval
o današnjem političnem in družbenem trenutku v Jugoslaviji
Sledi obravnava
darovi in prispevki
Ob 7. obletnici smrti Otona Bercela darujejo družine Bercè, Gašperšič in Žetko 100.000 lir za Bercetov sklad.
V	počastitev spomina Josipa Batiča daruje Emil Kobau (Križ) 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
V	spomin na Marijo Žele daruje Ivanka Križman (Veliki Repen 90) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Za nakup novega klavirja pri KD Venturini so darovali družina Spetič
50.000	lir, Albina in Mirko Maver 20.000 lir, Franko Mohor 50.000 lir, Carlo in Giordana Berženda 10.000 lir, Zofija. Kozina 10.000 lir, družina Jerman 10.000 lir.
V	spomin na vnuka Uroša Košuto darujeta nona in nono 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Anito Blokar darujejo vaščani Prebenega 80.000 lir za KD Venturini, 60.000 lir za Center za rakasta obolenja in 65.000 lir za Skupnost družina Opčine.
N.N. daruje 20.000 lir za Zvezo borcev Bol junec.
V	spomin na Doriana Kralja daruje družina Feri (Opčine) 10.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
V	spomin na moža daruje Kleofa Lu-cari 15.000 lir za KD I. Grbec iz Skednja.
Ob plačanju članarine so darovali za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu Nada Orel vd. Može 6.000 lir, Franc Bizjak 7.000 lir in Vincenc Pauzin 5.000 lir.
V	počastitev spomina Vojka Ferluge daruje Vincenc Pauzin 35.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	spomin na teto Marijo Kedekevo darujeta Dušo in Saša z družinama
20.000	lir za ŠD Vesna.
Namesto cvetja na grob Marije žele daruje družina Hrovatič (Col 40) 10.000 lir, družina Guštin (Col 5) 10.000 lir, družina Ravbar (Repen 2) 10.000 lir in družina Škabar (Repen 32) 20.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grobova Marij; Bizjak in Marije Žele daruje družina Ravbar (Repen 21) 20.000 lir v isti namen.
Namesto cvetja na grobove Ivane Pu-rič, Marije Bizjak in Josipa Škabarja daruje Marija Trobec (Repen) 20.000 lir za popravilo cerkve na Repentabru.
Namesto cvetja na grob Marije Škabar vd. Bizjak daruje družina Škabar (Repen 5) 10.000 lir v isti namen.
Do 11. marca 1984
TRADICIONALNI KNJIŽNI DNEVI S POPUSTI OD 10 DO 50%
na vseh knjigah, razen šolskih, na ploščah in kasetah.
POSEBNA PONUDBA ZTT: TROJE PAKETOV KNJIG.
Vabi vas Tržaška knjigarna.
TRST - Ul. sv. Frančiška 20 - Tel. 732487
Obv. občini 15. 2. 84
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984
CELOLETNA.................... 75.500	lir
POLLETNA ................... 54.500	lir
MESEČNA..................... 10.000	lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir +	500 lir kol-
<a vel|a za tiste, ki |o poravnalo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE.
A
EMIL ŠKABAR
praznuje 60-letnico rojstva.
Ob tem jubileju mu voščijo iz srca žena Albina ter sinova Žarko in Silvano. Voščilu se pridružuje Vittorio.
4 .
Ob uspešno opravljeni tezi na medicinski fakulteti iz srca čestitajo
ERIKI MESESNEL direkcija in uslužbenci CGR.
4
V sredo je na medicinski fa kulteti o Trstu doktorirala
ERIKA MESESNEL
Iskreno ji čestitajo prijatelji in znanci.
A
Pevcu Danilu Matjačiču je žena Marisa povila prvorojenčka
ALEXA
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD I. Grbec - Skedenj priredi v torek, 13. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih PRAZNIK ZENA. Na sporedu bo veseloigra v izvedbi domače dramske skupine: Doktor Lisjak in njegove ženske. Sledila bo prosta zabava. Vabljeni !
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu prireja v ponedeljek, 12. t.m., predavanje Lojza Poterla na temo: »Ali je slovenska Cerkev božje ljudstvo?« Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 z začetkom ob 20.30.
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, odbor Zveze vojnih invalidov NOV in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prirejajo jutri, 10. t.m., ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio št. 4, KULTURNI VEČER OB. DNEVU ŽENA.
SKD Slavec Ricmanje - Log prireja od 12. do 19. marca 3. RICMANJSKI TEDEN.
SKD I. Gruden - Nabrežina vabi v nedeljo, 11. t.m., ob 17. uri v društveno dvorano na ogled lepljenke ljudskih a-nekdot, vraž in pripovedk iz občine Devin - Nabrežina: Ognjišče je zaživelo in spregovorilo... Ponovitev istega dne ob 20. uri.
Srečnima staršema čestita, novorojenčku pa želi obilo zdravja in sreče pevski zbor Vasilij Mirk.
razna obvestila
Žene iz Boršta in Zabrcžea obveščajo, da bo začetek DRUŽABNOSTI ob proslavljanju mednarodnega dneva žena jutri, 10. marca, ob 20. uri v prosvetni dvorani.
ZŽI iz zgoniškc občine vabi ob mednarodnem dnevu žena na ogled komedije PIK-NIK S TVOJO ŽENO. Prireditev bo v nedeljo, 11. t.m., ob 17. uri v osnovni šoli 1. maj 1945 v Zgoniku. Vljudno vabljene!
Društvo naravoslovcev in tehnikov »T. Penko« v sodelovanju s slovenskim zdravniškim društvom v Trstu vabi na predavanje unizerzitetnega profesorja Aljoše Volčiča na temo PRIMER UPORABE MATEMATIKE V MEDICINI: KOMPJUTERIZIRANA TOMOGRAFIJA, ki bo danes, 9. marca, v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 ob 20. uri.
Foto krožek Trst 80 sklicuje redno sejo danes, 9. marca, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani.
Rajonski svet za zahodni Kras sporoča, da bo danes, 9. t.m., ob 20. uri v šoščevi hiši na Proseku javni sestanek o podrobnem regulacijskem načrtu. Vabljeni vsi vaščani.
včeraj-danes
Danes, PETEK, 9. marca
FRANČIŠKA
Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 18.02 — Dolžina dneva 11.34 — Luna vzide ob 9.31 in zatone ob 24.00.
Jutri, SOBOTA, 10. marca 40 MUČENIKOV
Vreme včeraj: temperatura zraka 8,2 stopinje, zračni tlak 1020,2 mb ustaljen, veter 13 km na uro severovzhodnik, vlaga 48-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 7,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Salvatore Morena in Giovanni Ražman.
UMRLI SO: 83-letni Giovanni Tamaro, 93-letna Maria Peitler vd. Blasco, 62-letni Egidio Sossi, 80-letna Giovanna Bassin vd. Brundula, 44-letni Angelo Catania, 83-letni Ignazio Marinelli, letni Bruno Forza, 81-letni Giacomo »a-scotto, 91-letna Giovanna Pizzamus vd. Balbi, 74-letni Giovanni Macinic, 65-letna Amalia Raguzzi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 9, Pr0" sok žavlje
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Ul. delVIstria 35.
razstave
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Ul. delVIstria 35, Pr0' sek, žavlje.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
V torek, 13. t.m., ob 20. uri odprtje razstave plastik in kovinskih tapiserij MLADENA VRABIČA. Uvodna beseda Milena Moškon. Sodeluje Celjski godalni kvartet. Vabljeni!
Jutri, 10. marca, ob 18. uri bodo v galeriji Cartesius otvorili razstavo slikarja Eura Sponde.
V TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta samostojna razstava Božidarja Jakca.
menjalnica
8. 3. 84
Ameriški dolar................ 1.580.—
Kanadski dolar................. 1.240.—
Švicarski frank.................. 748,—
Danska krona.................. 166.—
Norveška krona................... 212,—
Švedska krona.................... 206,—
Holandski fiorini................ 548,—
Francoski frank............... 198.—
Belgijski frank................... 26,—
Funt šterling.................. 2.320,—
Irski šterling . ............. 1.890.—
Nemška marka .................... 620,—
Avstrijski šiling............. 87.—
Portugalski eskudo............ 11.—
Japonski jen.................. 6.—
Španska pezeta................ 10 —
Avstralski dolar............... 1.400,—
Grška drahma ................. 11,-—
Debeli dinar..................... 11.25
Mali dinar........................ 11,—
iMMi
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KRÉDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZI IO -	V52	61-4<36
| mali oglasi
KMETIJSKI kombinat Grudina prodaja prašiče za rejo in	koline.	,n;
mo tudi na dom. Stradal ta pri Ra'.! občina Sovodnje - tel. 0481/882-3»^ PRODAM rabljeno kombinirko za oboe-lavo lesa v odličnem stanju (cir* _ larka in rezkalka) in rabljen .»AF»,. nosilnost 600 kg. Telefonirati na 226-283.	„ie
V DEVINU prosto 3-sobno stanovanj prodam, 2 kopalnici, kuhinja; dnevn soba, 2 terasi, možnost boxa za a v Telefonirati na št. 208-251.
38-LETNI FANT, Italijan, želi spozi» gospo ali gospodično za prijateljstvo eventualno poroko. Telefonirati na 040/566-249 ob urah	kosila.	_	,za.
ČISTILNICA TATJANA, Nabrežina, £ mnolom 78/D ima odslej odprto sp jemnico tudi v Križu št. 204 (zraj„n pekarne). Umik: v Nabrežini vsaK° , od 8. do 13. ure, ob sobotah tua
16.30	do 19. ure;	v Križu	vsak	,
od 9. do 12. ure, ob sobotah tua 17. do 19. ure. Tel. 291-191.
RESTAVRACIJA
»LA POSTA«
BAZOVICA
ENOGASTRONOMSKI
DUNAJSKI TtDtN
od 6. do 11« 3.
Glasba - igre presenečenja -običajne cene.
INFORMACUE^^-^i,
Zgodilo se je pred 40 leti
Uspel napad na letališče Belvedere pri Vidmu
Pred 40 leti — točno v noči 12. marca 1944 — so partizani Briško - beneškega odreda v drzni akciji dosegli enega svojih največjih uspehov.
O tem je štab Briško - beneškega odreda dne 15. marca 1944 poročal štabu IX. korpusa NOV in POJ: »V noči od 12. na 13. t.m. je edinica 60 mož II. bataljona Briško - beneškega odreda izvršila uspešno akcijo na letališče »Campo di fortuna Belvedere«, tj. 12 km severozahodno od Vidma in 13 km severozahodno od Čedada.
Na letališču jim je uspelo uničiti devet letal: osem so jih zažgali in enega uničili z bombami in mitra-1 jeznim ognjem. Letala so bila naslednjih tipov: 3 izvidniška letala »Storch«, 1 poštno - kurirsko letalo »Nardih«, 3 lovci »Messerschmidt 09«, dva izvidniška letala »Foke Wulf«. Nadalje so uničili 2 kamiona, leseno barako, v kateri so bili Nemci in skladišče letalske municije, letalskih delov, raket in letalskega orožja. Istočasno so napadli tudi hišo, v kateri so bili nastanjeni nemški oficirji in podoficirji.
Pri tej akciji, ki je vse pohvale vredna, je sovražnik utrpel ogromno materialno škodo. Mrtvih so imeli preko 25 in nekaj ranjenih. Naše izgube so 2 lažje ranjena. Akcija je trajala 45 minut.
Najboljše so se izkazali'tov. koman dant bataljona Marko Redelonghi ter 3 Italijani in zaslužijo posebno pohvalo. Vsi ostali pa so vredni pohval^.«
Štab IX. korpusa je v svojem poročilu dne 31. marca 1944 Glavnemu štabu NOV in PO Slovenije gornjo ukcijo ocenil »kot eno izmed najuspešnejših akcij v partizanstvu v Primorju sploh«.
Poveljnik drugega bataljona Briško-oeneškega odreda Marko Redelonghi-Benečan, ki je vodil akcijo na letale Belvedere pri Vidmu, se je ro-
dil 24. aprila 1912 v Zapotoku v Beneški Sloveniji. Po kapitulaciji fašistične Italije septembra 1943 je vstopil v NOV in kmalu postal poveljnik bataljona Briško - beneškega odreda. Dne 16. marca 1944 je bil Marko Re delonghi-Benečan težje ranjen in se je zdravil na Brdcah nad Breginjem. Tu je padel ob nemškem napadu 5. maja 1944 skupaj z ranjenim Avguštinom Vrečarjem. Takoj zatem so Nem ci pridrveli tudi v Markovo rojstno vas Zapotok in do smrti mučili njegovega očeta.
Marko Redelonghi-Benečan je bil imenovan za narodnega heroja 20. decembra 1951, pokopan pa je na pokopališču vasi Sedlo. Spomenik na Brdcah, približno dva kilometra zahodno od Breginja, so odkrili 1. maja 1947.
Briško-beneški odred je bU prvič ustanovljen 6. oktobra 1943, poveljnik je bil Zvonko Bambič, politični komi sar pa Alojz Košir. Odred je imel do reorganizacije dva bataljona. Štab goriške divizije je 27. oktobra 1944 razformiral odred, njegove naloge pa je prevzelo novoustanovljeno tolminsko vojno področje. Štab IX. korpusa pa je z ukazom dne 23. decembra 1943 ponovno ustanovil Briško - beneški odred s poveljnikom Jožetom Gačnikom in političnim komisarjem Milošem Mavrinom. Novo ustanovljeni Briško-beneški odred je deloval vse do 4. septembra 1944, ko je na ukaz štaba IX. korpusa prešel v sestav 17. brigade Simona Gregorčiča.
Istočasno z Briško - beneškim odredom so ukinili tudi Južnoprimorski in Idrijsko-tolminski odred. Tako so na ozemlju, ki je nekdaj bilo v okviru kraljevine Italije, ostale le brigade. Po mnenju partizanskih štabov bi se namreč utegnilo zgoditi, da bi zavezniške sile ne bile voljne priznati, da so partizanski odredi redne enote NOV Jugoslavije.	JOŽE OBLAK
20 let ansambla Lojzeta Slaka
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Zgodbo o ansamblu Lojzeta Slaka se začne takorekoč že leta 1958. Tedaj ie mlodenič izpod Trške gore s svojo »pr7Wniko na javni radijski oddaji pokaži, kaj znaš« spravil dvorano na °Qe in premočno osvojil prvo mesto. Llqsbena žilica v njem je po tem sPehu utripala še z večjo zavzetostjo n kmalu zatem je Lojze z brati Ma-*3°, Stanetom in Tonetom sestavil in-, TUmentalni kvartet, ki ga je pozna-avsa Dolenjska.
Bo je prišla vmes vojaščina, Lojze /f ]e ,zaradi službe preselil v Ljub t.o ansambla je bilo konec. Toda se n’ dol. S prijateljem Nikom oblcom, ki je vskočil s kitaro med „ ?te. Sivk. ko je prvi oblekel vojaško ori*1!?' sta se zar<*ta, da ne bosta nehala, dokler ne najdeta vsaj še <-l]ega, jn nj kdo dolgo, ko sta na-oorilo za skupno stvar, za sodelo-nJe v ansamblu, Cirila Babnika s ber*)°r’m slovenskim godalom — z
PaC^Ze’	in Ciril so začeli nasto-
sreč UspeSno 80 se predstavili na «m» ansamblov in premočno sfr„a0<d* no tekmovanju na Gorenj-la ‘m seimu v Kranju, njihova je bina naQTada na reviji ansamblov gospodarskem razstavišču v Ljub-lj l’ vrata v snemalne studie Ijub-nskega radia so se jim odprla. ietfpr^v je instrumentalni trio Loj-ljubi' °ka P°snel prve skladbe na čet ir lar*skem radiu že prej in v za-Ščo U eta 1964 tudi prvo single plo-za Produkcijo RTB, pa pomeni
pravi začetek ansambla, kakršnega poznamo dandanes, vendarle srečanje Slakovega instrumentalnega tria z vokalnim kvintetom Fantje s Praprotna.
Kmalu po srečanju pred mikrofoni oddaje ljubljanskega radia v Studiu 14, so se Lojze in pveci s Praprotna dogovorili za sodelovanje in, rojena je bila skupina, ki je tako kot pred njo ansambel bratov Avsenik zapisala novo poglavje v izročilo slovenske ljudske glasbe.
V dvajsetih veselih letih ansambla Lojzeta Slaka je vrle godce poslušalo nekaj milijonov prijateljev njiho vih napevov »v živo«, na koncertnih in družabnih prireditvah, ki so rdeča nit njihovih turnej. Na 33 ploščah in na prav tolikšnem številu kaset pa Slakove viže vrti na milijone privr žencev njihovega vižanja.
Za ansamblom je dvajset let nastop panja, blizu dva tisoč koncertov, več sto radijskih in televizijskih snemanj ter prav toliko ali pa še več radij skih in teve nastopov. S 320 timi vi žarni, kolikor jih je Lojze doslej »pri delal« na ploščah in kasetah, so pre vozili okoli milijon kilometrov, ter za nje dobili ničkoliko raznih priznanj in odličij na natečajih popularnosti in podobnih merjenjih »srčnega utripa poslušalcev«.
Za prodajno uspešnost svojih programov so Slakovi fantje prejeli pet srebrnih in enajst zlatih plošč, sedem zlatih kaset in dve zlati čaplji zagreb škega Jugotona, pri katerem so snemali pred ustanovitvijo Helidona.
Prvi kanal
10.00	Televideo
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto. . . Raffaella?
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto. . . Raffaella? - zadnji poziv
14.05	H mondo di Quark
15.00	Prosinone :	Kolesarstvo
16.00	Cartoni magici : Topolino story - risanke
16.50	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Forte, fortissimo TV top
18.30	Per favore non mangiate le margherite - TV film
19.00	Italia sera: dogodki in osebnosti
19.40	Almanah in
Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Politična tribuna
21.20	Loretta Goggi in quiz
22.50	Dnevnik
23.00	D guardiacaccia - film
00.20 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Danes v parlamentu - Vremenske razmere
00.30 Šolska oddaja: Vsakemu svoje
Drugi kanal
9.30	Campitello Matese Svetovno prvenstvo v freestylu
12.00	Che fai, mangi? - oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	I re della collina - TV film
14.20	Tandem. . in partenza: vesti in radovednosti
14.30
14.35
16.30
17.00
17.30 17.35
18.30 18.40
19.45
20.30
21.50
22.00 23.00 23.05
23.50 23.55
Dnevnik 2 - Kratke vesti Tandem aktualnosti, igre, gostje
Il gamberetto - nagradno tekmovanje
Šolska oddaja : didaktični material
Vediamoci sul due - varieté Dnevnik 2 - Kratke vesti Iz parlamenta Dnevnik 2 - šport Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi Dnevnik 2 - Poročila Padiglioni lontani, J. Bonda -
1.	del
Dnevnik 2 - Večerne vesti Aboccaperta Filmske novosti Chuck Berry show Dnevnik 2 - Zadnje vesti Pesaro : Boks
Tretji kanal
10.00	Televideo
13.00	Campa bello Matese:	Svetovno
prvenstvo v freestylu
16.00	šolska oddaja: ton sožitja
16.30	II conte di Montecristo - 8. nadaljevanje
17.50	Šolska oddaja: z igro se marsikaj naučimo
18.25	L’orecchiocchio - glasbena od daja
19.00	Dnevnik 3	•
19.35 Arsenio Topen e le sparizioni
misteriose
20.05	šolska oddaja: tradicije
20.30	Romeo in julia
23.15	Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA	
Ljubljana	18.45 Obramba in samozaščita
8.50 TV v šoli: TV koledar, Kako	19.30 Dnevnik
delajo stroji, Fransoščina, TV	20.00 Marlowe - serijski film
gledališče	20.55 Zabavno - glasbena oddaja
10.35 TV v šoli: Katedrale, Iz naših	21.40 Dnevnik
krajev, Elektronski računarji,	21.55 Gost urednik
Vclikoni svetovne književnosti	Koper
17.20 Poročila	14.00 Odprta meja : Videoteleks
17.25 Čez tri gore: Briški oktet	
17.55 Modro poletje: mladinska na-	Danes imamo v Odprti meji tudi na-
nizanka	slednje vesti:
18.25 Obzornik ljubljanskega območ-	TRST — Predstavitev manifestacije
ja	za mir v Ljubljani
18.40 Turizem - možnost in prilož-	TRST — Slovenski socialisti pri Si-
nost	gnorileju
19.10 Risanka	TRST — Priprave na predpremiero
19.24 TV in radio nocoj	GORICA — Zbornik »Studi goriziani«
19.26 Zrno do zrna	TRST - Muzej železnic
19.30 Dnevnik	GRADEŽ — Kriza turističnega sek-
19.55 Vreme	torja
20.00 Naselbinska kultura na Sloven-	ŠPORTNA NAPOVED
skem - dok. serija	
20.40 Ne prezrite	16.30 Odprta meja - Videoteleks
20.55 Kviz	17.00 TVD novice	-	,
22.05 Dnevnik	17.05 TV šola
22.20 Blaznost - film	18.00 Rum pole - serijski film
Zagreb	19.30 TVD vse danes
16.30 Videostrani	19.50 Deset minut glasbe
16.40 TV v šoli: francoščina, - TV	20.00 Aktualna tema
gledališče	20.30 Kri in luči - film
17.40 Poročila	22.10 Turistični atlas
17.45 Pisani svet	22.30 TVD nocoj
18.15 TV koledar	22.40 Visoki pritisk - glasbena od
18.25 Kronika občine Reka	daja
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
11.40	Help!, glasbena igra
12.15	Bis, nagradno tekmovanje
12.45	II pranzo è servito
13.25	Sentieri - TV priredba
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - TV pri-rcdbci
16.50	Hazzard - TV film
18.00	L’albero delle mele - TV film
18.30	Popcom, glasbena oddaja
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag, kviz
20.25	Ciao gente, vodi Corrado
22.50	TV film
23.50	Šport: rugby
RETEQUATTRO
10.30	Fantastilandia - TV film
11.30	I giorni di Brian - TV film
12.30	M’ama non m’ama, ponovitev
13.30	Maria Maria - TV film
14.00	Magia - TV film
14.50	Abisso: storia di una madre e di una figlia, film
16.20	TV film
17.00	Risani filmi
17.20	Goldie Gold, risanke
17.50	La famiglia Bradford - TV film
18.50	Marron Glacé - TV film
19.30	M’ama non m’ama, nagradno tekmovanje
20.30	Dynasty - TV film
21.30	Posebna oddaja: Fascination
23.30	Sport: Lov na 13
ITALIA 1
14.00	Operazione ladro - TV film
15.00	Harry O’. TV film
16.00	Bim Bum Barn
17.40	I Wolton TV film
18.40	L’uomo da sei milioni di dollari
19.40	Italia 1 - kratke vesti
19.50	II tulipano nero, risanke
20.25	Film
22.40	L’uomo da sei milioni di dollari
23.40	38 parallelo: missione compiuta, film
TELEPADOVA
12.00	Movin’ on TV film
13.00	Tigerman, risanke
13.30	Lupin III., risanke
14.00	Peyton Place - TV film
15.00	Capitani e re - TV priredba
16.00	Barbary Coast - TV film
17.00	Risani filmi
17.30	Sampey, risanke
18.00	Lamu, risanke
18.30	Tigerman, risanke
19.00	L’incredibile Hulk, TV film
20.00	Lupin III., risanke
20.20	La donna della domenica, film
22.00	TV film
23.00	Barbary Coast - TV film
TRIVENETA
10.00	Trider G7, rifanke
10.30	The Bold Ones - TV film
11.30	TV film
12.00	Birdman e Galaxy Trio, risanke
12.45	Q.P. Coupon
13.20	Risanke
14.00	Penelope, risanke
14.30	Govorimo o ribolovu
15.30	TV film
16.00	The Bold Ones TV film
TELEFRIULI
13.00	A tutto sci
14.00	Anche i ricchi piangono - TV film
15.00	I pirati della croce del Sud -film
17.00	Space games
18.00	Risanke
18.30	L’ora di Hitchcock TV film
19.30	Anche i ricchi piangono - TV film
20.30	Caric e briscule, torneo
22.15	Bianco bianco - Karinzia
23.30	L’assassino sul tetto - film
BADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik:
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica ;
8.10	Almanah : Na goriškem valu; 8.40 Glasbena matineja ; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja ; 11.00 -
11.20	Oddaja za srednjo šolo; 11.30
13.00	Opoldanski zbornik: Beležka ;
12.00	Sestanek ob 12.00; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Dogodki in problemi; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Ivo Vojnovič: »Ekvinokcij«; 14.35 Od ekrana do ekrana ; 16.00 Trim za vsakogar; 16.30 Tja in nazaj ; 16.45 Prosti govor; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki ; 18.30 Nabožna glasba.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro -Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere - EP - Objave; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper - Glasba, reportaže, zanimivosti, koledar dogodkov ; 13.35 Objave, kinospored, EP; 14.00 Oddaja brez naslova; 14.35 Objave; 14.40 Zanimivosti, reportaže; 15.00 Dinar na dinar; 15.25 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Objave, EP;
17.00	Pogovor o...; 17.33 Glasbene aktualnosti ; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	16.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: koledarček, popevka tedna; 7.00 Dober dan; 9.00 Štiri četrtine; 9.15 E-dig Galletti; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.00 Estetistka; 10.35 Vrtiljak;
11.00	Kirn, svet mladih; 11.30 Na prvi strani ; 12.00 Glasba po željah ; 14.00 Glasbeno popoldne; 14.32 New dance;
15.00	Rubrika o kulturi in umetnosti;
16.15	La Vera Romagna ; 18.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Agenda ; 6.05 Glasbena kombinacija ; 6.46 Včeraj v parlamentu;
9.00	Radio anch’io; 10.30 Popevke;
11.10	Io Claudio, 5. nadaljevanje; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.20 Tednik za potnike; 13.30 Poštna kočija; 13.36 Master; 13.56 Informacije za turiste; 15.03 Radio 1 za vsakogar: Homosa-piens; 16.00 Aktualnosti; 17.30 Radio 1 - Ellington ’84; 18.00 Europa spettacolo - varieté; 18.30 Večerna glasba;
19.15	Svet motorjev; 19.25 Verska rubrika ; 19.30 Audiobox Lucus; 20.00 La felicità domestica, L. Tolstoja; 20.30 Carolina delle lacrime; 21.03 Ljudska simfonična sezona 83-84.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30,	21.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 7.20 Besede za življenje; 8.00 Šolska oddaja: otroštvo, kako, zakaj ; 8.05 Napoved programov; 8.48 Alla corte di Re Artusi; 9.10 Saj je samo igra;
10.30	Radio 2	3131; 12.10 in 14.00
Deželni programi ; 12.45 Discogame; '15.00 Radiotabloid; 16.35 Ob dveh popoldne; 18.32 Primer Mascagni; 19.50 Posebna kulturna oddaja; 19.57 Kdo pride zvečer... Srečanje z melodramo;
21.00	Radio 2 - jazz; 21.30 Radio 2 -3131, nočni program,
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Druga jutranja kronika ; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov;
8.05	Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica ; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali pomate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije;
13.50	Človek in zdravje; 14.05 »Pesem planin«; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba ; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba ; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Gremo v kino; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba ; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Pojemo in godemo; 20.00 Zakaj imamo radi; 21.05 Oda ja o morju in pomorščakih - glasba ; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje.
Iz dela občinskega sveta v Sovodnjah
Samoupravni referendum za mir Resolucija za zaščitni zakon
Samoupravni referendum proti nameščanju jedrskih raket v Comisu in drugod na državnem ozemlju bodo izvedli tudi v sovodenjski občini. 0 tem je tekla beseda v sredo zvečer, pred uradno sejo občinskega sveta. Pobudo so svetovalci sog'asno sprejeli. V prihodnjih dneh bodo sestavili odbor porokov, ki bo skrbel za reden potek referenduma. V odboru bodo predsedniki kulturnih in športnih društev, župniki in nekatere druge osebnosti, med njimi tudi župan Vid Primožič.
Sicer pa je bila zadnja seja občinskega sveta v glavnem namenjena obravnavi in odobritvi obračuna za leto 1982. Poslovanje se je zaključilo s pribitkom nekaj nad 14 milijonov lir. O tem, kako ga bodo uporabili, bodo sklepali v prihodnjih mesecih, ko bo že znano, če bo treba kriti primanjkljaj v poslovanju za leto 1983, ali pa znesek nameniti za finansiranje javnih del.
Prav v zvezi z obračunom — občinski svet je o tem vprašanju razpravljal s precejšnjo zamudo — se je razvila daljša razprava o razlogih za zamudo ter o drugih vpraša-
njih, ki zavirajo funkcionalnost občinskih uradov, predvsem kur zadeva ažurnost v poslovanju. Odbornik za osebje je predstavniku manjšine posredoval izčrpno informacijo o tem ter zagotovi1, da namerava uprava v najkrajšem času s primernimi ukrepi vplivati na izboljšanje položaja.
Odbornik je tudi povedal, da težave nastajajo tudi zaradi prenizkega števila uslužbencev in bo v prihodnje treba nujno vzeti v pretres vprašanje povečanja organika. Po daljši razpravi je bil obračun za leto 1982 odobren z večino glasov, proti so glasovati tri svetovalci manjšine.
V nadaljevanju seje je občinski svet vzel v pretres vrsto zgolj formalnih vprašanj, izvolitev Ireh preglednikov računov za leto 1983, najem posojila 105 milijonov lir za telovadnico, najem posojila v višini 15 milijonov lir za izredno pop a vilo o-troškega vrtca v Sovodnjah sprejel i«a znanje, da ni bilo priziv <v na 5. varianto splošnega regulacijskega načrta, odobril manjšo varianto v izvršilnem načrtu za popravilo ostrešja šole v Rupi ter izplačilo reprezentančnih stroškov.
Seja se je zaključila z izglasovanjem resolucije z zahtevo, da vlada » čimprej stori primerne ukrepe za sprejetje zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost. Osnutek dokumenta, ki ga je izdelal odbor so po krajši razpravi dopolnili, r.u predlog svetovalske skupine SSk. Dokument je bil nato odobren soglasno. Poslali pa ga bodo predsedniku vlade, ministru Romiti, načelnikom parlamentarnih skupin v obeh zbornicah ter predsednikom pristojnih parlamentarnih komisij.
Izglasovanje resolucije je bila tudi zadnju točka zasedanja, kajit razpravo in odobritev proračuna za leto 1984 ter nekaterih drugih vprašanj povezanih s finančnim dokumentom so prenesli na prihodnjo sejo, ki bo predvidoma sredi meseca. Osnutek finančnega načrta je v glavnem izdelan. Za redno delovanje bodo [»rabiti 631,5 milijonov lir, nekoliko višja vsota pa je predvidena za dejanske investicije. V prihodnjih dneh bodo dodelali še načrt na področju javnih del in se posvetovali tudi s predstavniki manjšine v občinskem svetu.
Razprava in glasovanje bo, kakor smo že zapisali, na prihodnji seji.
»Dih« v Kulturnem domu
Drevi bo v Kulturnem domu prva premiera slovenskega filma »Dih«, ki ga je za Vibo film posnel režiser Božo Šprajec. To je drugo celovečerno delo mladega filmskega ustvarjalca, ki je že ob premieri svojega prvega dela, »Krč«, doživel prodoren uspeh.
V bolnišnici izbruhne epidemija o-troške bolezni; dojenčki se rodijo z okuženimi pljuči. Mlada zdravnica zaman opozarja pristojne oblasti nad hudim vprašanjem onesnaževanja o-kolja. Prednost imajo interesi zdravniških oblasti, gradnja modernega zdravniškega kompleksa, ki ga podpirajo tudi sredstva množičnega ob-
veščanja. Edino skupina dijakov, s pomočjo biltena, opozarja na alarmantne pozive mlade zdravnice. Toda oblasti zaplenijo časopis...
Film je poleg odobravanja občinstva prejel nekaj nagrad na Tednu domačega filma v Celju in spada v tok nove jugoslovanske proizvodnje, ki se dotika perečih problemov današnje družbe.
V glavnih vlogah nastopajo Draga Potočnjak, Ivo Ban in Milena Zupančič. Prva predstava bo od 19., druga pa ob 21. uri. Med obema projekcijama bo srečanje z režiserjem.
Na sliki: prizor iz filma »Dih«.
Cumpeta ugodno ocenjuje nedavno srečanje s Prodijem
Pevmski rajonski svet soglasno zavrnil proračun
Predsednik goriške pokrajinske u-prave Cumpeta v posebnem tiskovnem poročilu ugodno ocenjuje nedavno srečanje s predsednikom ustanove IRI Prodijem in predstavniki vlade v Rimu, čeprav srečanje ni bilo odločilnega pomena. Cumpeta se je v Rimu mudil v delegaciji, skupaj s predsednikom in podpredsednikom deželnega odbora ter tržaškim županom Richettijem.
Uspeh srečanja je že obljuba najvišjih predstavnikov ustanove IRI, da se bodo v tednu dni v Trstu pričea pogajanja o reševanju zapletenega položaja in vloge državnih podjetij v deželi, ugotavlja Cumpeta v poročilu za tisk. S posebno pozornostjo so na sestanku v Rimu obravnavah položaj ladjedelništva, zlasti kar zadeva ladjedelnico v Trstu ter znova opozorili na težave, ki so vse hujše zaradi pomanjkanja naročil. Glede usode ladjedelnice, tako izhaja iz tiskovnega poročila, se je predsednik IRI Prodi osebno obvezal, da si bo prizadeval za ohranitev proizvodnje, zlasti ob upoštevanju visoke stopnje tehnologije in strokovnega znanja zaposlenih v ladjedelnici. Prodi je predstavnikom tržaške in goriške pokrajine povedal tudi, da se IRI usmerja na področje
Orožniki so z vztrajnim delom vendarle prišli na sled odgovornim za vrsto tatvin in vlomov v stanovanja v Gorici in okolici v januarju in februarju letos. Zaenkrat še ni znano, če so priprta oseba in njeni sodelavci odgovorni za večino ah samo za nekatere od tatvin. V sredo so orožniki priprli 26-letnega Maurizia Plesničarja s stalnim bivališčem v Ulici Max Fabiani 30 v Gorici zaradi posesti streliva in drugih predmetov sumljivega izvora, med drugim usnjenega toka za pištolo, kakršno i-majo finančni stražniki. Preiskovalci so kaj kmalu ugotovili izvor tega predmeta: 28. januarja letos, v večernih urah so neznanci vlomili v hišo Antonia in Vere Barile na Maj-
V predilnici Manifattura goriziana v Sovodnjah so se gasilci borili pred-sinočnjim proti ognjenim zubljem, ki so zajeli oddelek za odpadne izdelke. Požar se je razvil malo pred 20. uro, gašenje pa je trajalo skoraj štiri u-re. Kot nam je povedal vodju predil-nega oddelka Cerutti, je škoda omejena, saj je zgorela le manjša katiči-na bombažnih podizdelkov, plameni pa so delno poškodovali en stroj in nekaj bližnjih mrež. Točne razloge za nastanek požara še ugotavljajo.
informatike, znanstvenih in tehnoloških raziskav.
Na pogovorih so se dotaknili tudi vprašanj v zvezi z geografskim položajem dežele Furlanije - Julijske krajine, pri čemer bi kazalo posebno pozornost namenjati krepitvi prometnih povezav na območju severnega Jadrana s podonavskimi deželami, pri čemer imata posebno vlogo pristanišči v Trstu in Tržiču.
Predsednik Cumpeta izraža nnda lje priznanja, da so najvišji deželni predstavniki v Rimu točno posredovali stanje in potrebe v tržiški in goriški pokrajini.
K temu prvemu, začetnemu in zgolj deklarativnemu srečanju, naj bi sledili konkretni ukrepi, zaključuje tiskovno poročilo.
Gledališče za mlade
V okviru gledaliških predstav za učence in dijake šol na Tržiškem bo danes v občinskem gledališču v Tržiču ob 10. uri nastopilo gledališče »Gioco vita« iz Piacenze. Predvajalo bo predstavo Omero. Predstavo bodo ponovili tudi jutri ob istem času.
nicah 423 in ukradli poleg zlatnine, tudi nekaj gotovine in službeno pištolo podnarednika finančne straže, Antonia Barileja. Odnesli so tudi šaržer z naboji. Med hišno preiskavo v Štan-drežu pa orožja niso našli, kakor tudi ne zlatnine. Poleg usnjenega toka so preiskovalci zaplenili še nekaj nabojev za pištolo in nekaj nabojev za puško mod. 91. Povedati je treba tudi, da je Barile menda prepoznal tok po s svinčnikom napisanih začetnicah na notranji strani.
Preiskava se seveda nadaljuje, saj skušajo zdaj pristojni organi ugotoviti, kam je izginilo orožje in zlatnina. Ni izključeno, da je imel Plesničar sodelavce.
Zaradi posesti streliva bodo Plesni-
večje škode
v tovarni vsekakor domnevajo, da je nastal med proizvodnjo, ko se bombaž segreje in so vključene aparature za čiščenje zraka.
• Za danes ob 17. uri je napovedana seja pokrajinskega sveta v Gorici. Razprava se bo v glavnem nanašala na imenovanje predstavnikov pokrajine v razne organe, v pretres pa naj bi vzeli tudi nekaj vprašanj v zvezi z nameravano rekonstrukcijo poslopja v Lužnici, v Kanalski dolini.
V teh dneh potekajo na sedežih krajevnih skupščin sestanki, na katerih teče beseda okoli občinskega proračuna. Kot znano je občinska uprava pred leti začela s to pobudo, da daje v pretres tudi krajevnim skupščinam občinski proračun, čeprav imajo te le posvetovalni značaj in ne morejo ničesar spremeniti. Vprašanje je potem, koliko občina upošteva te nasvete, ali če jih sploh upošteva.
Na skupščini, ki zaobjame vasi ob vznožju Brd, Pevmo, Oslavje in štma-ver, so se o proračunu pogovarjali v sredo zvečer. Zaradi odsotnosti nekaterih članov in same predsednice je sejo vodil Aleš Figelj. Potem ko so ocenili najpomembnejše postavke, so se prisotni izrekli proti proračunu in to predvsem, ker v njem ni besedice o morebitni gradnji športnega središča, za katerega pa so doslej dobili le obljube in samo obljube. O-čitno se pristojne oblasti ne zavedajo pomembnosti, ki bi ga ta center imel za goriške občane na desnem bregu Soče, kjer jim niso doslej zgradili niti najmanjše balinarske steze.
Glede novega pravilnika za odnašanje smeti, se skupščina ni izrekla, saj so v pravilniku določene ne-
čarju najbrž sodili po hitrem postopku, medtem ko se bo preiskava gle-* de drugih kaznivih dejanj nadaljevala.
Spet zaostritev v podjetju APT
Do zaostritve odnosov je spet prišlo v pokrajinskem prevoznem podjetju APT. šoferji opravljajo samo naloge šoferjev, odklanjajo možnost, da bi izdajali tudi vozovnice. Protest bo predvidoma trajal še danes in jutri.
Zdravnik Zanoner bo spet sprejemal
Dr. Candido Zanoner bo lahko spet opravljal službo zdravnika, vendar samo v zasebni ambulanti. Tako je odločilo prizivno sodišče v Trstu in s tem delno spremenilo razsodbo nižje-stopenjskega sodišča, ki je zdravniku, paeg zaporne kazni, prepovedalo o-pravljati zdravniški poklic in javno službo za določen čas. Dr. Zanoner, ki ima ambulanto v Tržiču, je bil aretiran, ker je zahteval plačilo uslug, ki bi jih sicer moral nuditi brezpiačno. Do prejšnjega meseca je bil v priporu, potem pa so ga izpustili, vendar je še v hišnem priporu.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna, Ulica Terenzia-na 26, telefon 44387.
jasnosti. Podobno sejo so imeli sinoči v Podgori, drevi pa bodo o proračunu govorili v Štandrežu.
Ocenili so položaj v podjetju Ansaldo
Na nedavnem srečanju med člani tovarniškega sveta podjetja Ansaldo in tajništvom sindikalne zveze kovinarjev SLM so obravnavali precej nejasen položaj v tem podjetju, po sklenitvi sporazuma decembra lani. Menda je ravnateljstvo podjetja gluho na predloge sindikalnih predstavnikov za sklic srečanja, na katerem bi pregledali stopnjo izvajanja dogovora.
Kolikor ne bo v kratkem prišlo do ugodnega odziva, sindikati napovedujejo vrsto protestnih akcij.
Ronsko letališče spet vsedržavnega pomena
Deželno letališče v Ronkah bodo spet uvrstili med letališča vsedržavnega značaja, je na včerajšnjem srečanju s člani upravnega sveta konzorcija za deželno letališče, dejal minister za prevoze Signorile. Ta ukrep bo omogočil, da bodo na letališču lahko zaračunavali posebno u-godne tarife, kar naj bi se seveda poznalo tudi v večjem prometu. Nove tarife naj bi začele veljati že od 23. t.m."
Minister Signorile je poudaril, da vidi možnosti razvoja deželnega letališča zlasti v povečanju prometa z Bavarsko, Avstrijo in Slovenijo, to je v nekakšnem regionalnem smislu. Bolj skeptičen je bil Signorile glede možnosti občutnega povečanja mednarodnega prometa, kakor tudi prometa z drugimi italijanskimi letališči.
• Šolsko skrbništvo obvešča, da je na ogled v uradih didaktičnih ravna-tejstev odredba o premestitvah učiteljev v osnovnih šolah in vrtcih v šolskem letu 1984 - 85. Za pojasnila glede premestitev je urad skrbništva odprt ob delavnikih od 12.30 do 13.30.
V NEDELJO V RABLJU
Smučarske tekme ŠZ Olympia
V nedeljo, 11. t.m., ob 11. uri, bodo v Rablju društvene smučarske tekme športnega združenja Olympia, kj so bile sicer napovedane že za prejšnjo nedeljo. Prijavijo se lahko člani in prijatelji združenja. Prijave še danes do 16. ure, pri odbornikih združenja, v trgovini Kosič v Raštelu in v Roma baru v Ulici Roma. Združenje bo poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri z avtobusne postaje APT.
izleti
SPD Gorica obvešča, da bo avtobus v nedeljo, 11. t.m., odpeljal udeležence izleta v Cimo Sappado ob 6.50 s Koma in ob 7. uri iz Štandreža. Na razpolago je še nekaj mest.
razna obvestila
Na družabnost ob 8. marcu vabijo jutri ob 19.30 žene na Vrhu. Zbrale se bodo v gostilni Devetak.
V Pevmi bo družabnost ob mednarodnem prazniku žena prav tako jutri ob 20. uri v društveni dvorani.
Sestanek članov in prijateljev gospodarske zadruge na Vrhu bo v p»; nedeljek, 12. t.m., ob 19.45 v gostilni Devetak.
kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 »Sotto tiro«
VITTORIA 17.30-22.00 »Orgia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.45-22.00 »Malocchio, prezzemolo e finocchio«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »I petomani«
PRINCIPE 17.30-22.00 »The day after«
COMUNALE 18.00-22.00 »Un anno vissuto pericolosamente«
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Prepovedana ljubezen«, ob 20.00 »V vrtincu«
SVOBODA 18.00 »Salon za masažo», ob 20.30 »Učenke madame Olge«
DESKLE 19.30 »Bombarder«
DEŽURNA LEKARNA V GORIC1
Marzini, Corso Italia 89, telefon 34443.
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984
CELOLETNA.................... 75.500	lir
POLLETNA .................... 54.500	lir
MESEČNA...................... 10.000	lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 76.000 lir +	600 Ur kol-
ka velia za tiste, ki |o poravnalo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.	p
Vsem naročnikom bomo 6e naprel nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE.
Orožniki na sledi vlomilski tolpi V priporu 26-letni Maurizio Plesničar
Požar v predilnici bombaža ni povzročil
Spomini na TIGR V. Gradnika pisca knjige »Krvavo posocje«
Vladimir Gradnik iz Medane, upokojen polkovnik JLA, ki je umrl 12. decembra 1983 v Novi Gorici v 84. letu starosti, nam je kot velik rodoljub s svojo neutešeno ljubeznijo do rodne Prinwrske ohranil dragocene spomine nanjo s knjigama »Krvavo Posočje« in »Primorski prostovoljci v boju za severno mejo 1918 -19«, Med bivanjem v Novi Gorici je dokončal tudi »Spomine na zapore in taborišča, katerih izida ni dočakal. Smrt je prekinila uresničitev še drugih pripravlje-nih načrtov mnogih doživetij njegove do. polnega življenja. Če je bil kot o-semnajstnik prisiljen leta 1917 iti v vojsko, je z zavestno spontanostjo s sorojaki v ruskem ujetništvu ustanovil slovenski bataljon. Ob vrnitvi v domovino je brez oklevanja s svoji-nia bratoma pohitel l. 1918 branit in osvobajat severno slovensko narodno ozemlje. In ko je po dovršitvi višje vojne akademije v Beogradu postal oficir jugoslovanske vojske, je s srcem ostal pri zatiranih rojakih na Primorskem in se vključil v protifašistično organizacijo TIGR. Ohranjene izkaznice so dokaz njegovega sodelovanja z glavnim organizatorjem Bertijem Rejcem. O tem mi je povedal:
»Od Primorcev, ki smo služili v ju-gos ovanski vojski, nas je bilo sto or-
ganiziranih. Poleg članarine smo zbirali sredstva za primorske in istrske pregnance ter orožje in strelivo za TIGR. Uporabljali so ga tigrovci pri prenašanju antifašistične literature iz Slovenije čez močno zastraženo mejo na Primorsko. Ob sobotah in nedeljah smo iz Skopja hodili v dveh do štirih na Kajmačkalan razdirat granate in bombe iz prve svetovne vojne ter pridobival ekrazit in vžigalnike za TIGR. V skladišču zastarelega avstrijskega, nemškega in italijanskega orožja v Hanrijevu, sicer namenjeno uničenju, nam je v njem uslužbeni oficir Primorec odbiral najboljše orožje in bombe, da smo jih drugi o priložnosti odnašali v kovčkih. Tajno smo jih spravljali iz Makedonije v Beograd, ker je policija preg edovala prtljago vsem potnikom na vlakih in drugih vozilih pri vstopu in odhodu iz Makedonije. Dalje v Slovenijo, da so ga prejeli tigrovci, so ga drugi tajno spravljali. Skladišča orožja za uničenje so bila tudi v drugih krajih. V Novem Sadu sem zbral več dobrih in tudi italijanske pištole na 12 strelov. Po dogovoru z Rejcem sem jih nesel v Ljubljano. Določenega dne ob 9. uri je pred kavaro Evropa bral časopis in kadil cigareto mlad fant. Ob približanju sem zaželel’ prižgati svojo in izrekel ime neke vrste cigaret. Povedal je lozinko in vprašal, če sem prinesel. Pritrdil sem in odšla
sva v lepo ulico za S'amičevo gostilno. V sobi neke hiše sem mu orožje oddal. Pozneje sem zvedel, da je bil (vodja organizacije TIGR) Danilo Zelen.
Okrog leta 1933 so ustaši pripravljali sabotaže in upor v Liki. Njihov vodja Ante Pavelič in ustaš ki polkovnik Perčec sta čakala na izid v nekem hotelu v Vidmu. Zvedeli so zanju tigrovci in hiteli s pripravami za atentat na Paveliča. Rejec mi je naročil, naj priskrbim strupeni plin iperit, da ga spustijo pod vrati v Pa-veličevo sobo. Takrat sem se pripravljal na izpite. Odgovorni oficir kabinetov na vojni akademiji v Beogradu, kjer so hranili vse primerke strupenih plinov in orožja, je ugodil moji ža ji z izročitvijo ključev kabinetov, da bi se tako lažje pripravil na izpite. Pripravil sem enako stekleničko s formulami iperita in jo zamenjal s stekleničko iperita v omari. Mogel bi jo takoj izročiti tigrovcem, toda med običajnim poročanjem poveljniku divizije v Novem Sadu me je ta poslal z zaupnim pismom k šefu obveščevalne službe v Beograd. Ob prihodu sem bil aretiran pod obtožbo sodelovanja z ustaši. Ostal sem v priporu, da se je zadeva razčistila. S to mojo nevšečnostjo je propadel načrt za atentat na Paveliča, ki je med tem zapustil Videm«.
tr
Narodnozabavni ansambel Taims
bo odslej
Leto 1984 pomeni za narodnozabavni ansambel TAIMS leto prenovitve. Neogibno namreč, saj vstopa v petnaj-doh- ik delovanja, in kot se temu spo-bo jubilej primerno proslavil, čil Sedai Pa se je ansambel odio-k’-- spremeni svoj videz in si pri-j J) opiginalno gorenjsko nošo, tako a bo videz tudi odgovarjal glasbi, 10 J° igra. Ansambel se je namreč P°globil v narodnozabavno glasbo Av-s®nika. Alpskega kvinteta, pa tudi Veselih planšarjev, saj ima v svojih '0’stah hornista, in še po Slaku rad Po^že, saj ima doore pevce in do-rega igralca na frejtonerco. bvojo kvaliteto in svoje značilnosti Jo ansambel lani dokazal na štever-Jpo~>kem festivalu, kjer je z lastnimi melodijami odnesel kar tri prva me-la: za najboljšo izvedbo, za najboljšo melodijo in za najboljši zamejski sam bel. Tak dosežek pa ni primer-o odjeknil v zamejstvu, kjer so glav-roč J,avna občila le bežno o tem po-iot-i ‘ Zmaga pa je v večji meri od-i-oa-i v matični domovini, kjer je »STOP« posvetil števerjonski ‘magt ansambla TAIMS kar celo ran. Znani kritiki so se zanimali za s. ansambel, tako da se govori o na-ščiPU na PLvijskem festivalu in o pio-
LJejstvo, da tu v zamejstvu ansam-7 J. Pp odigrava tiste vloge, ki bi jo mžil, pa ni potrl naših fantov, ki
nastopal v novi obliki
vztrajajo pri svojem delu z upanjem, da bodo v prihodnosti postali bolj pri-ljub’jeni, kakor so že.
Značilnost tega ansambla je tudi v tem, da kot edini ansambel v zamejstvu prireja koncerte domačih viž, na katere se ansambel pripravlja več mesecev. Žal so večkrat premalo o-biskani. Očitno tu v zamejstvu ne prodre tista navdušenost za to zvrst
glasbe, ki je luko značilna za matično domovino.
Vseeno se je ansambel odločil, da tudi letos priredi lastni koncert v nedeljo, 11. marca, v Finžgar je vem domu na Opčinah, kjer bo v svojih narodnih nošah dokazal ljubiteljem te zvrsti glasbe, da spada v sam vrh zamejskih narodnozabavnih ansam-
V dneh od 12. do 19. marca
Letos bogat program 3. ricmanjskega tedna
KD Slavec Ricmanje - Log prireja v dneh od 12. do 19. marca 3. ricmanj-ski teden. V galeriji Babna hiša in v prostorih kulturnega doma v Ricma-njih se bo v tednu dni zvrstila vrsta pomembnih in vsebinsko kakovostnih prireditev, ki uvrščajo ricmanjsko kulturno manifestacijo med najpomembnejše v dolinski občini, včasih pa jo presežejo, ko gre za umetni
3. RICMANJSKI TEDEN 1984
ške Vskupine ali umetnike, ki so posebno na glasu.
Pa poglejmo, katere so najrazličnejše prireditve letošnjega Ricmanjskega tedna. V ponedeljek, 12. marca, bo v razstavni galeriji Babna hiša o-tvoritev razstave del ljubljanskega kiparja Janeza Pirnata, na otvoritvi bo pel Moški zbor Fran Venturini od Do-mja. Uvodna prireditev 3. ricmanj skega tedna bo potekala pod pokroviteljstvom Tržaške kreditne Lunke. V
torek bosta nastopila violinist Igor Kuret in pianist Klavdij Godnič. Večer kasneje pa se bo ricmanjskemu občinstvu predstavil Mešani mladinski pevski zbor Glasbene Matice, ki bo predvajal celovečerni koncert, četrtek bo posvečen gostom iz Ljubljane Meri Avsenak in kitarist Vladimir Makuc bosta skupaj z ansamblom Emil Adamič predstavia slovenske šansone. Domačin Aleksi j Pregare iz Ricmanj pa je režiral Molierovo komedijo Zdravnik za zaljubljene in zdrave. Nastopa KUD Franc Žiberna iz Povirja. Sobotni večer bo posvečen jazzovski glasbi z ansamblom Dixieland iz Izole, v nedeljo ob 14. uri pa bo na vaškem trgu promenadni koncert domače godbe na pihala, ki jo vodi Enij Krizanowsky. M'adi ljubitelji zabavne glasbe bodo prišli na račun v nedeljo zvečer, ko bo nastopil Oto Pestner z ansamblom Veter iz Maribora.
Zaključni večer 3. ricmanjskega tedna, v ponedeljek, 19. marca, bodo izpolnile domače skupine in sicer pevski zbor, gojenci glasbene šole in u-čenci osnovnih šal Mare Samse od Dom ja in Ivan Trinko iz Ricmanj.
Naj še opozorimo na urnik galerije Babna hiša: od torka do sobote bo galerija odprta od 14. do 21. ure, v nedeljo, 18. marca, od 14. do 21. in v ponedeljek, 19. marca, od 10. do 21. ure.
(ris)
Tržaški filatelistični klub »Lovrenc Košir«
Vsem slovenskim osnovnim in nižjim srednjim šolam!
Tržaški filatelistični klub »L. KOŠIR« ob svoj 30-letnici razpisuje
risarski natečaj
za vse učence in dijake slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem in na Goriškem. Risbe in izdelki so lahko pripravljeni s kakršnokoli izrazno tehniko na eno izmed naslednjih tem:
1.	Prerisati znamko v povečanem obsegu,
2.	Narisati eno ali več znamk na temo starega domačega orodja,
3.	Narisati risbo o pošti ali o filateliji.
Risbe in izdelke je treba oddati ali na sedežu našega društva v Ul. sv. Frangiška 20, drugo nadstropje, ali v Tržaški knjigami ali na uredništvu revije Pastirček v Gorici najkasneje do 31. marca t.l.
Na hrbtni strani vsake risbe naj bo navedeno ime in priimek avtorja, starost in šola ter razred.
Risbe in izdelke bo pregledala in ocenila posebna komisija, ki jo bodo sestavljali člani našega kluba in člani Društva zamejskih likovnikov. Najboljše risbe bodo razstavljene na FILATELISTIČNI RAZSTAVI, ki bo odprta od sobote, 7. aprila, do nedelje, 15. aprila, ko bo ob 12. uri nagrajevanje v razstavnem prostoru v Kulturnem domu v Trstu. Nagrajenih bo 10 najboljših izdelkov.
Že zdaj vabimo vse šole na ogled filatelistične razstave, ki bo v navedenem tednu odprta vsako dopoldne od 10. do 12. ure za voden obisk šolske mladine.
TONE SVETINA
Med nebom in pefe/om
-______85. ______
i , > General, ki je začel pogovor, se je obrnil k de-etu; Kot prijatelj njene familije in poznavalec raz-er je dejal z dobrohotnim glasom:
, “V tej vojni bodo Nemci uničili Ruse, mi pa Jugo-°vane. Tako je in nič drugače!«
Lo ”^rav ie. da nas ženske držijo nazaj,« je dejal sanna. »Ampak Lora sodi Slovence po svojih po-^evnih služkinjah. V resnici pa niso takšni! Moj lju-janski prijatelj general je posvečeno ocenil slovenil l,Značaj. Dejal je: Slovenci izgledajo mili in otožni iim .• V ljubljanskem parku krmijo ptice, veverice Ust *,ed.° iz rok. Toda hkrati so vedno pripravljeni reliti izza grma Italijana v hrbet!«
^akrohotali so se.
Sr Gospod Depolo je dvignil čašo in nazdravil vojni in zmagi. Izpili so do dna. Losanna je dopolnil Shko o Slovencih:
his tv6- p°dcenjujem jih! Na bojiščih soške fronte ho?° • dosti slabši od Bosancev, bodisi za borbo na vzt • •z .bombo. So zahrbtni, v ječi zakrknjeni in U ra,ni- Če jih pa zlomiš, brbljajo kot vsako zlom-t^ .0 bitje, ki se lovi za bilko, da bi si rešilo življe-' K®8 pa je, da jih je težko zlomiti!« lai o “^sak svoje izkušnje imamo z njimi. Nam ne de-haš ^re6lavic kot Južni Tirolci. Tudi drugače se ob-do njih. V Trstu so pokorjèni,« je dejal gospod naroH°’ Ì® gledal drugače na vojno in odnose do kak ti°V" Mnogo je trgoval z Zahodom in je vedel, strašna moč se skriva v proizvodnji nasprotnih
držav. Javnosti o tem ni govoril. Vse svoje pomisleke pa je povedal hčerki, ko ji je odsvetoval, da bi se poročila z Losanno. Menil je, naj ga ima, dokler ne dobi kaj boljšega. Ducejev fašizem je imel za avanturo kratke sape. Čeprav so vsa dejstva trenutno govorila proti njegovim ocenam, se je hči zanesla na njegova predvidevanja. Losanno je potolažila, češ da vojna ni čas, ko bi se ljudje vezali za vse življenje — eden ali drugi lahko pade, zato je bolje poročiti se po zmagi.
Dal ji je prav. Tudi njemu je bolj prijalo, da je v eksistenčnem boju svoboden, od nikogar odvisen. Ohraniti célo glavo je namreč vedno najbolj važno.
General, ki jim je razlagal položaj na frontah, je bil dobro poučen. Čez dva dni so dobili iz Rima strogo zaupna navodila. Poveljstvo je sporočalo, da se vstaja v Jugoslaviji širi po vseh pokrajinah. Spodbujena je z vstopom Sovjetov v vojno. Predvidevajo, da bo komunistična internacionala pozvala v boj vse komuniste, kar pomeni vstajo tudi v Julijski krajini. Razglasili so splošno pripravljenost, poostren nadzor nad prebivalstvom in odprt lov na komunistične somišljenike.
Ob tej okrožnici se je Losanna spomnil vasi, ki so ji dali vzdevek Trdnjava nad reko. Bližina bivše meje, prehajanje konjskih tihotapcev in ubežnikov — to je teren, kjer bi okužba upora z one strani najlaže prišla na to stran.
V naslednjih dneh so se sestali vsi okrajni poveljniki karabinjerjev, vodje obmejnih varnostnih služb in predstavniki vojske. Ko je vojaški poveljnik povedal svoje, je Losanna po načelu »kar se da predvideti, se lahko prepreči«, pokazal na velikem zemljevidu na tabli za mizo z rdečim svinčnikom vrisane »kanale«, ki jih je uporabljal TIGR. Rekel je:
»S Tigrom je konec. Na bojišče prihaja mnogo nevarnejša organizacija, nekakšna osvobodilna fronta, za katero stoji Moskva. Čeprav obvladujemo po-
dročje z velikansko vojno močjo in obveščevalno mrežo, moramo biti oprezni in budni. Karabinjerji bodo morali temeljito pregledati spiske vseh možnih upornikov, vse hiše, iz katerih je kdo na drugi strani bivše meje. Zaprli bomo vse osebe, ki se gibljejo tam, kjer nimajo kaj iskati, zakaj komunisti se gibljejo vedno s ponarejenimi dokumenti. Treba se je zavedati, da je to področje eksplozivno. Bolje je varovati se požara, kot gasiti ga.«
Poročnik Zanni je sedel v predzadnji vrsti. Po prekrokani noči je bil popolnoma prazen. Spoznal je neko Napolitanko, ki ga je izžela kot limono. V zadnjih mesecih je pozabil na svojo glavno nalogo, da s karabinjerji nadzoruje vasi ob meji. Raje se je zabaval z italijanskimi uradnicami. Bojna črta imperija se je premaknila daleč naprej; tako bo življenje v zaledju manj naporno.
Losanna ga je opazil. Ostro ga je poklical po imenu in rekel:
»Poročnik, za vas imam posebno nalogo! Področje, o katerem ste mislili, da se je ohladilo, postaja vroče! Nujno je, da vzamete pot pod noge. Z močnejšo patruljo preglejte vse zaselke v nekdanjem mejnem pasu, posebej pa si oglejte Trdnjavo nad reko.«
»Razumem, gospod inšpektor!... Trdnjava nad reko! «
»Zahtevam mikroskopski pregled!«
V.
Svetu pod Snežnikom se je obetala dobra letina. Ljudje so se zažrli v zemljo in jo obdelali z ljubeznijo, kot bi se ji hoteli zahvaliti za vse dobro. Sonce je pripekalo. Toplota je dobro dela do pasu visokim travam, ki so se ob zvenčanju kos zgrinjale v obilne redi.
Bečan s sinovi Edvinom, Lojzetom in Pavletom je imel veliko dela na košenicah. Za dvanajst glav govedi, konja in osemdeset ovac je moral pripraviti mnogo sena. Po Franetovem odhodu se je vas pomirila.
V zadnjem kolu finalne skupine košarkarskega pokala prvakov
Po zmagi nad Bosno Bancoroma v finalu
Bancoroma — Bosna 66:55 (30:30)
BANCOROMA RIM:	Wright 20,
Sbarra 6, Gilardi 23, Polesello 4, Solfrini 4, Bertolotti, Kea 9, Sal-vaggi, Tombolato, Grimaldi.
BOSNA SARAJEVO: Vučevič 17, Benaček 8, Primorac, Varajič 2, Mu-tapčič 4, Bilalovič 2, Hadžič 16, Mitrovič 6, Djogič, Lukenda.
SODNIKA: Jahoda (ČSSR) in Ohr-man (Švedska). GLEDALCEV :	14
tisoč.
PM: Bancoroma 10:13, Bosna 3:4. PON: nihče.
RIM — V izrednem ambienta (kar
14.000	gledalcev) je sinoči Bancoroma doma premagala sarajevsko Bosno in se tako uvrstila v veliki finale košarkarskega pokala, ki bo 29. marca v Ženevi.
Zmaga rimskih košarkarjev je bila povsem zaslužena, ne pa tako lahka, kot bi kazal končni izid. Srečanje je bilo namreč dokaj izenačeno. Le v začetku so domačini zanesljivo povedli (20:10). Ko pa so Sarajevčani prešli na consko obrambo, so bili Rimljani v velikih teža-
vah in Bosna je po zaslugi razigranega Hadžiča stanje celo izenačila. V nadaljevanju je bila tekma zopet izenačena do končnih minut, ko so Sarajevčanom zmanjkale moči in Bancoroma je ob zelo dobri igri Wrighta in Gilardi ja zasluženo zmagala.
Jollycolombani - Limoges 95:93 (51:38)
JOLLYCOLOMBANI CANTU’: In-nocentin 16, Bargna 6, Gattini 4, Fumagalli, Bosa 6, Brewer 9, Riva 24, Marzorati 18, Craft 12, Seda.
CANTU’ — V srečanju, ki glede končne lestvice, ni imelo nikakršne vrednosti, je Jolly tesno premagal francosko moštvo Limoges, v katerem je Murphy dosegel kar 41 točk.
Makabi — Barcelona 98:105 (48:53)
KONČNA LESTVICA Barcelona (Šp.) in Bancoroma Rim (It.) 14; Jollycolombani Cantù (It.) 12; Bosna Sarajevo (Jug.) 10; Makabi Tel Aviv (Izr.) 6; Limoges (Fr.) 4.
POKAL PRVAKINJ Levslci — Zolu 82:77 (40:32)
BUDIMPEŠTA — Levski iz Sofije je z zmago proti moštvu Zolu iz Vicenze osvojil naslov pokala prvakinj. Pri Bolgarkah sta bili najboljši Radkova (18 točk) in Banova (16), pri Italijankah pa Američanka Smith (20) in Pollini jeva (14).
. POKAL L. RONCHETTI Bata — BSE Budimpešta 69:59 (33:35)
BUDIMPEŠTA — Rimsko moštvo Bata je osvojilo pokal L. Ronchetti, s tem da je sinoči v velikem finalu v Budimpešti premagalo domačo e-kipo BSE. V vrstah rimskega moštva je odlično igrala Američanka Men-ken, ki je dosegla kar 35 točk.
• GORIŠKI BOKSAR Sebastiano Sotgia, italijanski prvak v lahki kategoriji, bo danes zvečer v San Do-nà del Piave branil svoj naslov proti neapeljskemu boksarju Luigiju De Rosi. Srečanje, ki bo potekalo v 12. krogih, bo za goriškega atleta zahtevno, saj je drevišnji nasprotnik do-
kaj soliden in je doslej dosegel več kot 30 zmag med profesionalci.
Sebastiano Sotgia bi si z zmago zagotovil možnost, da bi se letos poleti potegoval za evropski naslov. Srečanje bo prenašala tudi televizija in sicer na drugem sporedu ob 23.30.
• GUIDO BONTEMPI je osvojil prvo mesto v prologu na kronometer ter mednarodne kolesarske dirke od Ti-renskega do Jadranskega morja. Na drugo. mesto se je uvrstil Danec Je-sper Worre, tretji pa je bil Moreno Argentin.
A. Trifunovič težko poškodovan
ASCOLI PICENO - Med včerajšnjo prijateljsko tekmo se je hudo poškodoval nogometaš Ascolija, Jugoslovan Aleksandar Trifunovič, ki se bo moral zdraviti kar pet mesecev.
Ziaradi kompliciranega zloma piščali bodo morali Trifunoviča operirati. Bivši Partizanov nogometaš je podpisal dveletno pogodbo z Ascolijem, letošnja sezona pa je zanj končana.
VČERAJ V RA V ASCLETTU
Smučarsko tekmovanje med slovenskimi šolami zelo dobro uspelo
Včeraj je bilo v Ravasclettu smučarsko tekmovanje med slovenskimi zamejskimi šolami. Letos je to že tradicionalno prireditev organiziral Trgovski tehnični zavod Žiga Zois iz Trsta.
Vpisanih je bilo več kot 185 smučarjev iz domala vseh tržaških in gori-ških šol, od osnovnih pa do višjih, Letos se je tekmovanja udeležilo tudi nekaj tekmovalcev iz Slovenije in sicer iz Sežane, Postojne in Tolmina. Tekmovanje je vseskozi potekalo tekoče in brez zastojev, za kar gre pohvala vsem, ki so pripomogli k njegovi izvedbi.
Zmagovalci v posameznih kategorijah:
OSNOVNOŠOLCI:
David Tavčar (Prosek) OSNOVNOŠOLKE:
Alenka Škabar (Nabrežina) SREDNJEŠOLCI:
Dean Paulina (Kosovel) SREDNJEŠOLKE:
Cinzia Pernarčič (Sv. Ciril in Metod) VIŠJEŠOLCI:
Borut Bilač (Postojna)
VIŠJEŠOLKE:
Helena Habič (Postojna)
Italijanski košarkarski pokal
Tržaški Bic izločen
Po veleslalomu za svetovni pokal v Vailu
Borba za prvaka še odprta
Bic - Cantine Riunite 70:72 (26:42; 66=64)
BIC: Hardy 10, Tonut 14, Palumbo 14 (2:2), Goti 12 (6:10), Lanza, Zarot-ti 6 (2:3), Bobicchio, Fabbricatore, Cenderelli, Jones 14 (4:6).
CANTINE RIUNITE: Melioli, Bru-matti 20 (4:4), Ghiacci, Portioli, Ha-ckett 14 (4:5), Bouie 16 (2:4), Gium-bini 10, Montecchi 2, Rustichelli 10 (6:6), Gibertoni.
Bic je s porazom po enem podaljšku proti ekipi Cantine Riunite iz Reggio Emilie izločen iz italijanskega pokala. Tekma je imela zelo čuden razplet: gostje so namreč takoj povedli in dosegli v 21. min. celo 18 točk prednosti. Vstop Jonesa (ki je dospel na igrišče šele med odmorom) pa je dal nekoliko zanosa Tržačanom, ki so nadoknadili zamujeno in prav v zadnji sekundi povedli z Jonesom 66:64.
Ker pa so v prvi tekmi zmagali Lombardi jevi varovanci z 81:79, je bil potreben podaljšek. Tu je prišla na dan izkušenost gostov, ki so z odločilnim doprinosom B rumatti ja in Rustichelli-ja tudi tesno zmagali. (Marko)
• GERETS NE BO IGRAL VEČ PRI MILANU. Predsednik nogometnega kluba Milan Farina je izjavil, da zaradi znane afere o črnih fondih v belgijskem nogometu Gerets ne bo i-gral več pri Milanu, in to ne glede, kako se bo afera konča'a.
Sirenin jadralec L. Bogateč v Splitu
Sirenin jadralec Lorenzo Bogateč, član italijanske mladinske jadralne reprezentance v razredu FINN, je včeraj odpotoval v Split, kjer se bo udeležil mednarodne regate. Na sporedu bo pet preizkušenj (danes dve, v nedeljo pa ena regata). Bogateč se bo vrnil v Trst v ponedeljek.
V nedeljo pa bo v Tržiču regata v razredih »optimist« in »Evropa« v organizaciji tržiškega jadralnega kluba SVOC. Na njej bodo nastopili tudi kadeti TPK Sirena.
Prvo regato za »Pokal pomladi »84«
v organiziciji JK Jadro iz Kopra so morali v nedeljo zaradi slabega vremena odpovedati. (AD)
MINIBASKET
Don Bosco B — Bor B 79:16 (35:10)
BOR B: Grbec, Posega 8 (0:2), I. Bajc 2, Rudež, Vodopivec, Brecelj, Schiulaz 1 (1:4), Antonelli, Barini 4, Živkovič (0:2), Bandi 1 (1:2).
Na turnirju »Zini e Rosen wasser« se je Bor B srečal z ze'o močno ekipo Don Bosca B, ki jo sestavljajo izredno hitri igralci in točni pri metu. Naši najmlajši tudi tokrat niso imeli sreče, saj so dosegli samo 16 točk. Vsekakor je treba pohvaliti vse igralce, največ pa so pokazali Posega, ki se je edini enakovredno upiral nasprotnikom, Schiulaz in Barini, ki pa sta se z zagrizenostjo borila pod košema. (Luka)
Battistello:
V ženski odbojkarski B ligi se bo jutri pričel povratni del prvenstva.
Dosedanji rezultati so bili nekolv ko presenetljivi, saj na lestvici vodi s štirimi točkami prednosti Moglia-no Veneto, veliki favorit za prestop v višjo ligo, CUS Padova pa je šele na drugem mestu. Naša združena e-kipa Meblo je zmagala le na domačem srečanju z Nerveso, sicer pa je bila svojim nasprotnikom povsem enakovredna. Edina temna točka o-staja nastop naših odbojkaric v prvem kolu proti CUS, ko je domača ekipa popolnoma pregazila Meblo in mu v treh setih prepustila samo trinajst točk. Jutri imajo naše igralke priložnost, da se ekipi iz Padove odda'ži jo, čeprav bodo naletele na nasprotnika, ki mu teče voda v grlo in si ne sme privoščiti spodrsljaja.
To nam je potrdil v krajšem telefonskem razgovoru tudi tehnični vodja CUS Nino Battistello, ki je takole dejal : »Do konca prvenstva je še
VAIL (ZDA) — Z zmago v veleslalomu veljavnem za svetovni pokal je Ingemar Stenmark bistveno popravil svoj položaj v skupni uvrstitvi in se vodečemu Zurbriggnu približal na samih šestnajst točk. Šved, ki je s tem uspehom slavil v tekmah za SP že 79-krat, je bil po prvi vožnji komaj peti. V drugem spustu pa je smučal tako, kot zna samo on in se prebil na prvo mesto. Za njim so uvrščeni vsi največji specialisti za veleslalom : Zur-briggen, Enn, Julen in Gaspoz. V tem seznamu manjkata samo Franko, ki zaradi bolezni ni nastopil in Girardel-li, ki je bil tokrat skromen 21. Pred domačim občinstvom sta razočarala tudi brata Mahre, saj je bil Steve deveti, Phil pa devetnajsti.
Prijetno je s šestim mestom presenetil Križaj, ki v zadnjih časih v veleslalomu ni dosegal vidnejših uvrsti-
pet tekem, ki jih moramo nujno dobiti. Medtem pa upamo, da bo Mo-glianu kje spodrsnilo, saj sicer zaostanka štirih točk ne moremo nadoknaditi. Mislili smo, da bo Meblo uspel ta podvig v prejšnjem kolu. No, ni dosti manjkalo...«
»Trener Mogliana je v soboto izrazil željo, da bi Meblo premagal vas...«
»V to res ne verjamem. Čeprav se nekatere ekipe na domačem igrišču popolnoma spremenijo, sem trdno prepričan, da smo daleč najmočnejše moštvo v tej ligi. Vse je odvisno od naših igralk. Če zaigrajo tako, kot znajo, se nimamo česa bati. Morda ne bo 3:0, vendar ne bomo izgubili več kot set.«
»Vaš poraz z Nerveso je presenetil vse. Očitno pa to ni vplivalo na vašo samozavest?«
»Dokler nam matematika še dopušča upanje, se ne bomo predali. Nerveso so naše igralke podcenjevale in
te v, dober osmi pa je bil tudi Strel.
V nedeljo bo na sporedu še zadnji letošnji smuk, v katerem si bo Zur-briggen skušal priboriti nekaj novih točk, ki bi mu omogočile, da se približa skupnemu seštevku 250, kar je največja vsota, ki jo lahko doseže njegov najhuši tekmec, Šved Stenmark.
VRSTNI RED
1. Stenmark (Šve.) 2’50”58; 2. Zur-briggen (Švi.) 2’51”43; 3. Enn (Av.) 2’51”69; 4. Julen (Švi.) 2’51”74; 5. Gaspoz (Švi.) 2’51”78; 6. Križaj (Jug.) 2’52”12; 7. Hiriterseer (Av.) 2’52”32; 8. Strel (Jug.) 2’52”44; 9. S. Mahre (ZDA) 2’52”51; 10. Burgler (Švi.) 2’52”72.
SKUPNA LESTVICA ZA SP 1. Zurbriggen (Švi.) 233 ; 2. Stenmark (šve.) 217; 3. Girardelli (Luks.) 184; 4. Wenzel (Liecht.) 182; 5. Steiner
to se jim je ob koncu maščevalo. Kaj takega se ne bo več ponovilo, vsaj • tako upam. Znano je, da so ženske e-kipe precej muhave in to, kar se je zgodilo nam, bi se lahko pripetilo tudi Moglianu. Recimo, že v tem kolu bodo oni gostovali pri Trentu, ki je na tretjem mestu lestvice in bo lahko še upal v napredovanje le v primeru zmage.«
»No, v skrajnem slučaju boste o-svojili drugo mesto, ki vodi na kvalifikacije za prestop v A-2 ligo.«
»O tem zaenkrat ne razmišljamo, ker smo prepričani, da je tudi prvo mesto še dosegljivo. Predpogoj pa je seveda gladka zmaga v Nabrežini.«
V Padovi so torej, kljub dvema nepričakovanima porazoma, še vedno optimistično razpoloženi. Trener Mebla Logar pa je te izjave takole komentiral : »Mislim, da so pri CUS malce preveč optimistični. Zavedati
(Av.) 145; 6. Heinzer (Švi.) 128; 7. Ràber (Švi.) 118; 8. Gruber (Av.) 102; 9. Križaj (Jug.) 101; 10. Resch (Av.) 91.
ŽENSKI VELESLALOM
V ženskem veleslalomu v Lake Placido je bila najboljša Američanka Cooper pred Zahodnima Nemkama Kiehlo-vo in Mario Epple. Christin Cooper je tako tudi prevzela vodstvo na lestvici veleslaloma za SP.
VRSTNI RED
1. Cooper (ZDA) 2’38”38; 2. Kiehl (ZRN) 2’39”15; 3. M. Epple (ZRN) 2’39”36; 4. McKinney (ZDA) 2’39”66; 5. H. Wenzel (Liecht.) 2’40”1; 6. E. Hess (Švi.) 2’40”34.
SKUPNA LESTVICA ZA SP 1. E. Hess (Švi.) 224 ; 2. H. Wenzel (Liecht.) 209 ; 3. L. Epple (ZRN) 178; 4. Cooper (ZDA) 161; 5. Charvatova (ČSSR) 148.
se morajo, da niso nepremagljivi, kar je dokaza'a tudi Nervesa. Forma moje ekipe se dviguje, zato predvidevam ostro borbo, če bo Pesares-sijeva spet zaigrala na običajni ravni in če bo Kraljeva učinkovitejša v napadu, mislim, da ne bomo osvojili le enega seta. ..« (Mig)
totip
1.	— prvi	IX
drugi	1	2
2.	—	prvi	X	1	2
drugi	1	2
3.	—	prvi	2	1
drugi	2	X
4.	—	prvi	2	1	X
drugi	2	X
5.	—	prvi	X	1	2
drugi	X	1
6.	—	prvi	1	2	X
drugi	1	X
Tehnični vodja ekipe CUS iz Padove pred jutrišnjo tekmo v Nabrežini
»Meblo bomo gotovo premagali«
V ženskem namiznoteniškem promocijskem prvenstvu
Pri Domu le delno zadovoljni
Dom - Grandi Motori 1=5
Lutman - Calin 0:2 (13, 9); Zale-teu - Cappelletti 0:2 (14, 8); Fabbro -Cosetto 2:0 (15, 19); Lutman - Cappelletti 1:2 (15, 18, 19); Fabbro - Calin 0:2 (14, 9), Zalateu - Cosetto 0:2 (7, 15).
V zadnjem srečanju v promocijski ligi so igralke goriškega Doma klonile proti ekipi Grandi Motori z 1:5 in tako obtičale na dnu lestvice brez osvojene točke.
Na treningu smo vprašali trenerja Lukeša nekaj misli ob zaključku prvenstva. »Z igro svojih varovank sem le delno zadovoljen. Priznati moram, da smo naleteli na močnejšo podskupino, vseeno pa so igralke prevečkrat stopile za zeleno mizo že prepričane o porazu, kar je po več letih igranja skoraj nedopustno. Edino v zadnji tek-
mi proti Grandi Motori sem opazil pri dekletih večjo borbenost in odločnost predvsem glede Lutmanove in Fabbrove, ki sta prikazali zares dobro igro, medtem ko je Daniela Zalateu vse premalo trenirala, da bi lahko kaj več zahtevali od nje. Sedaj nas čaka še vrsta turnirjev in upam, da bodo dekleta le pokazala, kaj znajo, saj na tekmah še zdaleč ne pokažejo vsega, kar zmorejo.« (mal)
Prešeren B na vrhu lestvice
S sedmimi zaporednimi zmagami so mladi Borovi namiznoteniški igralci, ki nastopajo pod imenom Prešeren B, zasluženo na vrhu lestvice prvenstva
CSI za nekvalificirane člane. Kljub temu da je ekipa še zelo neizkušena, je predvsem zaradi velike borbenosti in tudi določenega znanja premagala vse nasprotnike, s čimer je presegla vsa pričakovanja samega trenerja Rasenta. V zadnjem kolu je Prešeren B s 5:0 premagal še Pellicanoja in ima sedaj realne možnosti, da osvoji najmanj drugo mesto, kajti Foni Olimpia je nadvse nevaren nasprotnik, ki utegne našim igralcem prekrižati račune. Tretji del prvenstva se bo pričel prihodnji teden.
Nekoliko slabše se je v zadnjih tekmah izkazala druga postava, Prešeren A. S Foni Olimpija je doživela pričakovan poraz s 5:0, klonila pa je s 4:1 tudi Montuzzi, kljub zelo dobri igri Erike Drioli. Proti Gretti pa je Prešeren A izgubil z 2:3. (T. F.)
danes igra za vas
Jana Ban
totocalcio
Catania - Avellino	X	2
Fiorentina - Verona 1X2 Inter - Pisa	1
Lazio - Milan	1	X
Napoli - Roma	X
Sampdoria - Juventus X	2
Torino - Genoa	1
Udinese - Ascoli	1
Arezzo - Atalanta	X
Lecce - Palermo	1
Sambenedct. - Triestina 1X2 Modena - Bologna	X
Licata - Ercolanese	1	X
Težko si je zamisliti odbojko na Kontovelu brez Jane Ban. Poleg tega da je Banova pravi steber ekipe, ki nastopa v prvenstvu C-2 lige, je predvsem aktivna kot organizatorka in odbornica, torej na področju, kjer je čedalje težje dobiti ljudi, ki bi društvom pomagali.
Prejšnji teden je Silvano Poropat pravilno zadel osem rezultatov.
Izreden uspeh Adriine dirke
Adii ina dirka za 8. trofejo ZSŠDI (na sliki vrvež pred startom v Lonjerju) je tako po rezultatih kot organizaciji zabeležila popoln uspeh
Poletovci v težavah
Boj za vrh promocijskega prvenca se je sprevrgel v dvoboj med Don Boscom in Alabarde, ki se nahajata na prvem mestu razpredelnice z istim številom točk. Čeprav morajo košarkarji Don Bosca še nadoknaditi
0	Ve srečanji. Prav v preteklem kolu Pa so igralci Alabarde v neposred-nem spopadu odpravili Barcolano in Jo verjetno tudi izločili iz boja za napredovanje, čeprav je do konca Prvenstva še devet kol.
Naši predstavniki so v 18. kolu zabeležili samo en poraz. Bor Radenska b' igral zaradi spolzkega igrišča, Kontovel pa zato, ker je bila telovad-pCa na Proseku potrebna popravil.
olct je povsem nepričakovano klonil Proti tržaškim vseučiliščnikom, potem
1	b je bil vso tekmo v zanesljivem odstvu. Poletovci so sedaj obtičali
na zadnjem mestu na lestvici in vse kaze- da bodo izpadli iz lige. Pogo-y°r o tem smo imeli s košarkarjem jn odbornikom openskega Poleta Fa-biom Malalanom.
yS CUS je Polet zamudil edinstveno Priložnost, da se odlepi z dna lestvice
ZSŠDI
da bo v ponedeljek, 12. t.m., b 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu Ja nogometne komisije.
ŠD Breg - smučarski odsek
v nedeljo, 18. t.m., ob vi tekmovanja SPDT, izlet v Ra-eletto. Vpisovanje v ponedeljek, • in torek, 13. t.m., na sedežu dru-x .Va 20. do 21. ure. Obenem obve-2g8 tiste, ki so se prijavili za izlet dii. 2"’ .ki je odpadel, da lahko potr-jin? k!?* odstopijo. V drugem primeru oo povrnjena vpisnina.
Sirena
z^euje jutri, 10. marca, ob 20.30 l sklicanje) v prostorih KD Bar-I niV h ’ Cerreto 12, svoj redni obč-*hor s sledečim dnevnim redom:
in upa na boljšo prihodnost...«
»Nedeljski poraz predstavlja res hud udarec za naš že tako zelo slab položaj. Obenem pa ne moremo mimo dejstva, da smo igrali res katastrofalno, zato je bi) tudi poraz neizbežen.«
»Misliš, da se boste lahko izognili izpadu?«
»To bo zelo težko, vsekakor si več niti ne zaslužimo glede na prikazano igro.«
»Kako si razlagaš tak padec po razmeroma dobrem začetku?«
»V prvih srečanjih se je še poznal učinek predsezonskih priprav in bilo je več zagnanosti. Sčasoma so prišle na dan prve težave, neredna udeležba na treningih, umik nekaterih igralcev tako, da je volja polagoma plahnela.«
»Kaj napoveduješ za naslednje kolo?«
»V slovenskem derbiju bo po mojem mnenju slavil Bor Radenska. Mi pa smo proti vodečemu Don Boscu skoraj brez možnosti.« (Cancia)
1. otvoritev, izvolitev delovnega predsednika, pozdravi gostov; 2. poročila glavnega odbora; 3. razprava o načrtovanem in opravljenem delu; 4. izročitev priznanj Sireninim jadralcem, ki so tekmovali v pretekli sezoni; 5. nastop barkovljanskega pevskega zbora; 6. zaključek.
ŠZ Sloga - planinski odsek
vabi v nedeljo, 11. t.m., na zimski vzpon na Snežnik. Odhod z osebnimi avtomobili iz Bazovice ob 7. uri.
Planinski odsek SK Devin vabi člane in prijatelje 11. t.m. na Snežnik. Odhod z osebnimi avtomobili ob 6.30 iz Nabrežine preko Opčin in Bazovice v Ilirsko Bistrico, od koder bomo nadaljevali z avtobusi na Sviščake. Za informacije — Škrk Bruno, tel. 200-236 v večernih urah.
obvestila
slovenske odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih
NA TRŽAŠKEM
1. MOŠKA DIVIZIJA
SKUPINA A
Prvi del prvenstva je končan. Na vrhu lestvice ni prišlo do nobenih sprememb. Še naprej vodi Inter 1904 s točkama prednosti nad Slogo Bar Alex. O končnem zmagovalcu bo odločalo povratno srečanje med Slogo in tržaško šesterko, ki bo 23. t.m., in slovenski igralci niso brez možnosti, ker igrajo doma.
IZIDA 7. KOLA
Volley 80 Duke - VIS 3:0, Nuova Pal'avolo Trst - Inter 1904 0:3.
LESTVICA
Inter 1904 10, Sloga Bar Alex 8, Volley 80 Duke 6, VIS 4, Rozzol 2 in Nuova Pallavolo Trst 0.
SKUPINA B
Tudi v tej skupini je po prvem delu prvenstva nepremagana samo Gretta. Odbojkarji Bora so izgubili zadnji dve tekmi s tesnim 3:2
IZIDI 6. IN 7. KOIA
Sistiana - Radio Telex 3:0, Bor -Ferroviario Opicina 2:3, Radio Telex - VM 0:3, Gretta - Sistiana 3:1.
LESTVICA
Gretta 12, S. Sergio 10, Ferroviario Opicina 8, VM 6, Bor 4, Sistiana 2, Radio Telex 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Končan je prvi del prvenstva tudi v tej konkurenci. Odigrano pa ni bilo še srečanje 4. kola med Le V o’pi in Clubom Altura. Po vsej verjetnosti bo zmagal Club Altura, ker so nasprotnice izredno slabe, saj so e-dini točki izbojevale brez boja, ker se igralke Kontovela Electronic Sho-pa niso pojavila na igrišču. Dve točki pa je dan potem pospravil brez boja tudi Konotvel Electronic Shop s Gortino Sport B, kar pomeni, da so bile pustne posledice več kot očitne.
IZIDI 6. IN 7. KOLA Kontovel Electronic Shop - Cortina Sport B 3:0, Sokol - Ga'd Fassl 0:3, CUS - Cortina Sport A 1:3, Le Volpi -Kontovel Electronic Shop 3:0.
LESTVICA
Gold Fass1 S. Sergio 14, CUS Trst in Cortina Sport A 10, Club Altura 8, Kontovel Electronic Shop in Sokol 4, Le Voipi 2, Cortina Sport B 0. (Kontovel Electronic Shop in Le Volpi i-mata dve kazenski točki manj).
UNDER 15 - MOŠKI
Po dveh nepopolnih kolih je v tej konkurenci izredna izenačenost. Kot kaže, pa imajo mladi odbojkarji Sloge enkratno priložnost, da osvojijo pokrajinski naslov v tej konkurenci, ker Inter 1904 ni več tako močen. Naš drugi zastopnik Bor pa je prvi zmagi dodal poraz s Prevenire jem, ki je sedaj s Slogo še nepremagan.
IZIDI 2. KOLA
5’oga - VIS 2:0, Nuova Pallavolo Trst - Inter 0:2, Prevenire - Bor 2:0.
LESTVICA
Sloga, Prevenire, Inter 1904, Bor in VIS 2, Nuova Pallavolo Trst 0. (Sloga in Prevenire imata tekmo manj).
UNDER 15 - ŽENSKE
SKUPINA A
Kot zgleda bo za Breg vsaka tekma le lažji trening, saj zmaguje z veliko lahkoto in v skupini ne bo naleteli na enakovrednega nasprotnika. Neporažen je še Inter A, borovke pa so po dveh uspešnih nastopih doživele polom v Dolini. Sloga B, Centro Olimpia in Ricreatorio Nordio pa so še praznih rok.
IZIDI 2. IN 3. KOLA Breg - Centro Olimpia 2:0, Inter A -
Sloga B 2:0, Bor - Ricreatorio Nordio 2:0, Breg - Bor 2:0.
LESTVICA
Breg 6, Inter A in Bor 4, Sloga B, Centro Olimpia in Ricreatorio Nordio 0.
SKUPINA B
Tudi v tej skupini je velik favorit za končno zmago slovenska šesterka Soga A. To pa ne glede na to, da je še nepremagana tudi OMA Olym-pic. Tržaške odbojkarice pa gotovo ne bodo mešale štren varovankam trenerja prof. Peterlina.
IZIDI 2. KOLA
S. Sergio - OMA Olympic 0:2, Inter B - Sloga A 0:2, Sokol - CUS 2:0.
LESTVICA
Sloga A in OMA Olympic 4, Sokol in Inter B 2, CUS in S. Sergio 0. (G. F.)
NA GORIŠKEM
1. MOŠKA DIVIZIJA
SKUPINA A
Soča v tem zavrtljaju ni nastopila, Sovodnje pa so presenetljivo kloni,’e v Pierisu. O uvrstitvi v finalni del (napredujeta dve ekipi) bodo odločali neposredni spopadi med prvimi štirimi na lestvici. -V teh nastopih si Prinčič in tovariši ne bodo smeli dovoliti spodrsljajev...
IZIDI 5. KOLA
ARCI Pieris - Sovodnje 3:0, Soča -Italcantieri n.o., Ronchi - Tomana 0:3.
LESTVICA
Soča 8, Ita’cantieri Tržič in Pieris 6, Sovodnje 4, Torriana 2, AGLI Ronke 0.
PRIHODNJE KOLO
Soča - Italcantieri (10. 3. ob 18. uri v štandrežu) ; Italcantieri - Sovodnje (11. 3. ob 11. uri v Tržiču).
SKUPINA B
Olympia — Val Standrež	2:3
(15:12, 15:12, 5:15, 5:15, 0:15)
OLYMPIA:	Jarc, Dornik, Cotič,
Komjanc, Cotič, Spazzapan, Maraž, Pola in Marassi.
OK VAL : Vogrig, Grinovero, Mučič, Bensa, Brajnik, Visintin in Cej.
Srečanje je bilo podobno sobotnemu, ko sta se spoprijeli članski ekipi. O-lympijci so povedli z 2:0 in je kazalo, da bodo z lahkoto osvojili tekmo. Od tretjega seta dalje pa je OK Val pokazal, kar res velja. Z izredno lepo igro je osvojil preostale tri sete in tako zmagal. Škoda, da so si »piavo-rdeči«, ki so obenem najmlajša ekipa v tem pivenstvu po lastni krivdi zapravili možnost, da bi se uvrstili v nadaljnji del prvenstva. (Plesničar)
Naš prapor je utrdil vodstvo na skupni lestvici in ga lahko imamo za prvega finalista. Odprto pa je še vprašanje drugega mesta. Z uspehom v zadnjem kolu se je v boj spet vključil tudi Val. V prihodnjih kolih bodo na sporedu od očilni spopadi med kandidati za »pool«. V povratnem delu se Olympia doslej ni izka zala, saj je doživela že dva zapored na poraza.
IZIDI 9. KOLA
Libertas GO - Val 3:0, Naš prapor -Lucinico 3:0, Mossa - Libertas Ca-priva 3:0, Olympia - Val 2:3.
LESTVICA
Naš prapor Sošol 14, Olympia 10, Val in Mossa 8, Lucinico in Libertas GO 6, Capriva 2. (Naš prapor in Ca-priva imata tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO
Naš prapor Sošol - Lib. Gorica (15. t.m., ob 20. uri v Gorici) ; Val - Luci nico (16. 3. ob 19. uri v Štandrežu) ; Lib. Capriva - Olympia (15. 3. v Captivi).
1. ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA A
Prvenstvo se bliža h koncu, saj mo-
rajo odigrati samo še tri tekme. Sovodnje so še vedno prve, Dom Agorest pa je z zmagama v zadnjih dveh nastopih osvojil končno tretje mesto. Soča pa je žal zadnja.
IZIDA 9. KOLA
Dom Agorest - Soča 3:0, Lib. Kr-min - Dom Agorest 0:3.
LESTVICA
Sovodnje 12, Intrepida 10, Dom A-gorest 8, Lib. Krmin 4, Soča 0. (Sovodnje in Intrepida dve tekmi manj, Libertas in Soča tekmo manj).
SKUPINA B
V finalni del sta se uvrstila Corridori in Torriana.
IZIDI
Canon - Torriana 0:3, Italcantieri -l'ara 3:0, Fara - Canon 0:3.
LESTVICA
Corridori 14, Torriana 12, Voiley Canon 8, Italcantieri 4, Fara 0. (Corridori in Italcantieri tekmo manj).
DEČKI
V slovenskem derbiju je tokrat slavil zmago Val, Naš prapor pa je končno izbojeval prvi letošnji... set. Do konca manjka le še eno kolo in nekaj zaostalih tekem.
IZIDI
Val - Libertas GO 0:3, Val - Olympia 3:2, Torriana - Naš prapor 3:1.
LESTVICA
Libertas GO 20, Italcantieri 18, O-lympia 14, Val in Torriana 10, Lucinico 4, Naš prapor Sošol 0.
DEKLICE
Sovodnje Butkovič so osvojile svojo četrto zmago. Kolo pred koncem ni na vrhu prišlo do sprememb.
IZIDI 17. KOLA
Sovodnje Butkovič - Pieris 3:1, Canon - Libertas Gorica 3:1, Pieris -Italcantieri 3:0, Italcantieri - Lib. Gorica 1:3, Corridori - Sovodnje Butkovič 3:0.
LESTVICA
Corridori 22, Canon 20, Libertas Krmin 18, Libertas GO 16, Italcantieri 10, Sovodnje Butkovič, in Pieris 8, Grado .0.
PRIHODNJE KOLO
Libertas Gorica - Sovodnje Butkovič (13. 3. ob 18.30 v Gorici).
UNDER 15 - MOŠKI
Mladi igralci Olympic so v prvem kolu premagali ekipo iz Ronk.
IZIDA 1. KOLA
Olympia - AGLI Ronchi 2:1, Libertas Krmin - G ra 11 Torriana 2:0.
LESTVICA
Olympia in Libertas Krmin 2, Italcantieri, Libertas GO, Grati Torriana in AGLI Ronchi 0.
PRIHODNJE KOLO
Oympia - Libertas Krmin (13. 3. ob 19.30 v Gorici).
UNDER 15 - ŽENSKE
Sovodnje vodijo na skupni lestvici, goriška Olympia pa je z zmago v zadnjem srečanju izboljšala svoj položaj. Skratka naši ekipi sta se doslej izkazali.
IZIDI 5. KOLA
Sovodnje - Mariano 2:0, Mossa -AGLI Ronchi 2:0, Tomana - Luciri-co 2:0, Olympia - Torriana 2:0.
LESTVICA
Sovodnje Butkovič 8, Torriana in Mossa 6, Olympia, Lucinico in Canon 4, Intrepida Mariano 2, AGLI Ronchi in Italcantieri 0.
PRIHODNJE KOLO
AGLI Ronchi - Olympia (10. 3. ob 18. uri v Ronkah); Sovodnje - O-lympia (14. 3. ob 18.45 v Gorici).
V nedeljo začetek prve moške košarkarske divizije na Tržaškem
in Sokol) imajo največ možnosti Dolinčani
sle nedoli° se bo pričelo košarkarji prvens*'vo L divizije. V zadnjih sh, se Je zanimanje za to prven-je °. ^lo povečalo. Število vpisanih Dri-1Z J6*3 v leto večje: letos se je kar 23 ekip. Med temi bodo Dal na®e ekipe, ki pa bodo nasto-su e ,v. različnih skupinah: Breg v A Pinf,tlL Sokol v B, Bor pa v C sku-
p SKUPINA C
1° rinenju izvedencev bo prav go-^	skupina tista, v kateri
V jrii druga Borova članska ekipa. ekini lupini bodo namreč vse tiste v jp: ki že imajo svojega zastopnika D . aterem od višjih prvenstev (C-l, Zgj n Promocijsko prvenstvo). Gre za ne T močne mladinske ekipe Servola-Seà n-ria 1<J04, Ferroviaria, Don Bo-zhrr Cjlanast*ce Triestine in Stelle Az-So 3 ki razpolagajo s košarkarji ki stvihCaS''1 ze nastopili v višjih prven-ip n' ^Starejši« ekipi pa sta le Bor Sandri'00*8113, k* je tudi najresnejši maat za zadnje mesto. Za borov-
ce pa bi peti) ali šesto mesto v taki konkurenci že predstavljalo lep uspeh. Ekipa ni v primerjavi z lanskim letom bistveno šibkejša, saj bodo nekatere igralce, ki so odšli k drugim ekipam, nadomestili Raseni, Pegan, Slobec in Štavar, ki lani riso igrali.
POSTAVA BORA: Maks Raseni (62, 186, bek-krilo) ; David Slobec (61, 187, center) ; Peter Gcrdol (63, 186, krilo) ; Andrej Pegan (62, 180, bek); Franko Sestan (57, 192, center) ; Vinicio Baitz (52, 186, center) ; Lauro Trevisan (60, 181, bek); Franko Perko (58, 178, bek); Marko Oblak (56, 174, bek); A leksander Jančar (61, 182, krilo); Andrej Berdon (61, 182, krilo); Marko Mesesnel (61, 184, center) ; Jure Fcr-luga (57, 184, center); Marko Štavar (62, 184, krilo). TRENER: Franko Perko.
SKUPINA B
Ugodno izhodišče za dobro uvrstitev bo prav gotovo imel Sokol. Na-brežinska ekipa bo namreč nastopala v B skupini, kjer je le sedem ekip.
Od teh se bosta dve uvrstili v skupino za napredovanje v promocijsko prvenstvo. Med šestimi nasprotniki Sokola je ena sama mladinska ekipa, Inter Milje, ki pa bo okrepljena z nekaterimi izkušenejšimi igralci. Santos Basket je nastal po razkroju e-kipe Grandi Motori, ki je lani uspešno nastopala v promocijskem prvenstvu; ekipa bo vsekali»; dokaj prenovljena. Baloncesto Bailado je izgubil svojega najboljšega košarkarja, Bonetto, Adi Farin in Team 81 pa bi ne smela odigrati vidnejše vloge. Običajno neugoden nasprotnik bo zaradi svoje ostre obrambe La Talpa, ki bo lahko spet računala na centra Cosolini ja.
Sokol pa bo nastopil z ekipo, ki s spremenljivo srečo igra v mladinskem prvenstvu in ki jo bo okrepil Mitja Terčon, ki se po nekaj letih spet vrača na igrišče. Ekipa nima posebnih ambicij za napredovanje in nastopa zgolj s ciljem, da si nabere nekaj izkušenj.
POSTAVA SOKOLA: Niko Pertot (66, 170, bek); Pavel Busan (66, 178, krilo); Martin Ušaj (66, 177, bek); Igor Bogateč (66, 182, bek) ; Marko Klanjšček (66, 184, bgk); Aieksij Gruden (67, 195, center); Mitja Devetak (66, 185, bek-krilo); Dimitri Žbogar (66, 185, krilo); Fabio Pahor (66, 184, krilo) ; Ivo Sedmak (66, 189, center) ; Andrej Pangos (66, 17#, bek); Ivan Pangos (65, 185, krilo); Tomaž Caha-rija (65, 185, center) ; Mitja Terčon (64, 186, krilo). TRENER: Andrej Pupis.
SKUPINA A
V Dolini so po nekaj letih spet obnovili košarkarsko sekcijo. Poleg raznih mladinskih ekip bo Breg imel tudi svojo člansko ekipo. Tu bodo ,v glavnem nastopali igralci, ki so sicer zrasli pri dolinskem društvu, a so kasneje igrali v raznih Borovih ekipah. Nosilno strukturo ekipe predstavljajo tisti košarkarji letnika 1962, ki so pred nekaj leti privedli Borovo mladinsko ekipo do deželnega finala in
tam pristali na tretjem mestu. Breg torej lahko upravičeno meri na visoko uvrstitev.
Najhujši tekmeci Brega za prvi dve mesti, ki vodita v finale za prestop v promocijsko prvenstvo, bodo verjetno Saba, ki je lani izpadel iz višjega prvenstva. Autogomma, ki se ji je lani napredovanje izmuznilo šele po tretji tekmi z ekipo Lavoratori del porto, in Prevenire. Ostale ekipe (Sa-ritas. Basket Trieste, Pallacanestro Viva in Fiorentina Basket) pa ne bodo bržkone odigrale vidnejše vloge.
POSTAVA BREGA: Igor Pertot (63, 175 bek); Rajko Pertot (62, 180, bek); Suadam Kapič (54, 179, bek); Boris Slavec (62, 183, bek); Igor Tul (62, 185, krilo); Luka Clementini (63, 183, krilo) ; Franko Meneghetti (62, 185, krilo); Robert Barut (62, 188, krilo); Walter Lablani (62, 185, krilo); Franko Martinelli (61, 189, center) ; Robi Male (61, 193, krilo-center) ; Leo Koren (56, 195, center). TRENER: Leo Koren.
Naročnino: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številko 15,00 din, naročnina za /oseb nike mesečno 180,00, letno 1800.00 din. za orga-nizaciie ih pod|et|a mesečno 250,00, letno 2 500.00 din
Poštni tekoči račun zo Itolljo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubljona Kardeljevo 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18'/$ Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	fèìrfil <~lan i,al|ianske
in tiska ^ Trst	l|IIjm zveze časopisnih
i r	založnikov FIEG
9. marca 1984
Neofašista priznala umor sodnika Amata
BOLOGNA — Do nenadnega preobrata je včeraj prišlo na procesu proti neofašistom, pripadnikom NAR (Nuclei armati rivoluzionari), ki so obtoženi umora sodnika Amata. Gilberto Cavallini in Giusva Fioravanti sta namreč priznala umor sodnika Maria Amata. Cavallini je priznal, da je on ubil sodnika, Fioravanti pa je na včerajšnji obravnavi izjavil, da je sodeloval direktno pri umoru in pred tem pri načrtovanju zločina. Pri zločinu naj bi po izjavah obeh sodelovala še dva druga pripadnika črnega terorizma Alibrandi in Giorgio Vale.
Zakaj je moral umreti sodnik Amato? Izjavi obeh neofašistov se pri tem razlikujeta. Po Fioravantiju so morali Amata ubiti zato, da bi dokazali, da so NAK samostojna organizacija in ne delujejo v okviru širše reakcionarne zarote s prevratniškimi cilji, kot je smatral Amato. Cavallini pa je izjavil, da so Amata ubili zato, ker je bil predstavnik sedanjega sistema in je zato kot tak moral umreti.
Oba obtoženca pa sta v svojih izjavah skušala dokazati nedolžnost Paola Signorellija, »ideologa črnega terorizma«, ki naj bi bil po obtožnici naročnik zločina, s katerim naj bi preprečili oblastem, da uspešno Zaključijo preiskavo o črnem terorizmu in prevratniških ciljih reakcionarne desnice, ki jo je sodnik Amato skoraj privedel do konca.
Pod ledeno skorjo
ir
Medtem ko sc je igral na poledenelem jezeru Michigan, je 4-letni Jimmy »zdrknil« pod ledeno skorjo, kjer je bil celih dvajset minut, preden so ga rešili. Sedaj je v kritičnem stanju v bolnišnici	(Telefoto AP)
Podatki o potresih v prejšnjem letu
TOKIO — Izvedenci japonskega meteorološkega zavoda so najbrž ugotovili, kje je bil epicenter torkovega močnega potresa, ki ga je bilo občutiti po vsej državi. Najbrž gre za izbruh podvodnega vulkana v Pacifiku, saj so letala opazila na morski gladini južno od japonske prestolnice velike madeže rumenega blata. Torkov potres je bil najmočnejši v letošnjem letu in ni imel katastrofalnih posledic samo zaradi tega, ker je bil njegov epicenter 400 km pod morskim dnom.
Ameriški geološki center pa je posredoval podatke o posledicah potresov v prejšnjem letu. Potresi so lani v svetu povzročili 2 tisoč 300 človeških žrtev (leta 1983 kar 3.338). Največ mrtvih je bilo v potresu, ki je 30. oktobra prizadel severno Turčijo (umrlo je tisoč 347 ljudi).
Umrl borec za mir v svetu
BONN — V Wiesbadnu je v torek umrl 92-letni evangelistični duhovnik Martin Niemòller, ki je bil med drugo svetovno vojno znan nasprotnik nacističnega režima, po vojni pa eden najbolj odločnih nasprotnikov ponovnega oboroževanja Nemčije.
Zaradi nasprotovanja Hitlerjevemu režimu je bil osem let v koncentracijskih taboriščih, po vojni pa je zagovarjal splošno odgovornost vseh Nemcev za nacistične zločine. Za aktivni prispevek v boju za mir na svetu je leta 1967 v Sovjetski zvezi prejel Leninovo nagrado za mir, katere polovico je odstopil Severnemu Vietnamu kot podporo v borbi proti agresiji ZDA.
Prepovedan shod bivših nacistov
BONN — Zahodnonemška občina Bad Harzburg je prepovedala kongres bivših pripadnikov zloglasnih nacističnih enot »SS«, ki naj bi bil 17. maja letos v tem letoviščarskem termalnem mestecu na meji z Nemško demokratično republiko.
Organizacijo esesovcev je lani nemško notranje ministrstvo črtalo s spiska skrajnih desničarskih organizacij, ker so smatrali, da organizacija ni več nevarna. Letošnji kongres je organizacija skušala prikriti pod znakom kongresa o ekonomskih problemih. Ko je bila odkrita prava narava srečanja in da bi preprečili pričakovane protidemonstracije sindikatov in antifašistov, so kongres prepovedali.
Tudi v LR Kitajski imajo kralje
PEKING — Novi kralji, novi heroji — tudi v LR Kitajski, ne samo v zahodnih in potrošniških državah. Kajti, kot je imela ameriška epopeja svoje »kralje mesa v pločevinkahc, tako prinaša tudi kitajska modernizacija celo vrsto novih herojev.
Ti heroji so protagonisti nove serije »novih podvigov«, sicer bolj prozaičnega značaja od tistih, ki so jih svojčas pripisovali »oporečnikom« ultramaoizma, c tudi te kitajski tisk kuje v oblake, saj so novi kralji primer zglednih pobud, ki »združujejo individualni interes z interesi skupnosti«. Prvi v tej vrsti »novih kraljev« je neki kmet iz jugozahodne pokrajine Sihuan, Zhang Wen-kang po imenu. Ta je neverjetno obogatel potem, ko je iznašel novo metodo gojenja paradižnikov. Njegovo ge slo je: večja pridelava z manj stroški.
V velikem kontrastu s še polpreteklimi teorijami o »leglih kapitalizma in njegovih bacilih«, ki jih gre isto-
vetiti z osebnim bogatenjem, kitajski tisk sedaj z občudovanjem ugotavlja, da je Zhangu Wenkangu uspelo v povprečju zaslužiti »več kot 10 tisoč yuanov na leto«. V našem denarju bi to bilo okrog 8 milijonov in 200 tisoč lir, kar je veliko več od zaslužka, ki ga ima na primer visok vladni funkcionar.
Domiselnega kmeta so sedaj preimenovali v »kralja paradižnikov«. Deležen je velikih časti, saj je bil na sprejemu celo pri predstavnikih političnega urada komunistične partije in nazadnje tudi pri podpredsedniku vlade Yao Yilinu. Ti visoki državni predstavniki pa niso sprejeli samo »kralja paradižnikov«. Tudi drugi so bili deležni podobnih časti, kot na primer »kralj buč« Lu Puxiu, kateremu je uspelo z originalnimi sistemi pridelati kar 225 ton buč na hektar. Ni kaj — biti kralj ni od muh in zato se tudi sodobnim kitajskim kraljem prav lepo godi.
Meščani Liverpoola za nagrado Beatlesom
LONDON — Paul McCartney, Ringo Starr, George Harrison in Yoko Ono (vdova Johna Lennona) so sklenili, da bodo skupaj potovali v Liverpool, kjer bodo dobili ključe mesta, najvišjo čast, ki jo lahko občinska oblast podeli svojim vrednim meščanom
To bo tudi prvič, da se bodo trije beatli in Yoko Ono srečali po razpadu znamenite glasbene skupine in bo tudi prvo uradno priznanje, ki ga bo Liverpool podelil svojim znanim meščanom. Znano je, da so mestne oblasti dolgo let zavračale vsakršno možnost podelitve priznanja »Beatlesom», češ da bi to imelo negativen prizvok v svetu. Sedaj so se stvari spremenile, čeprav je še marsikdo, ki misli tako.
Med temi je tudi laburistični svetovalec Eddie Rodertele, ki pravi, da beatli niso nikoli pokazali zanimanja za mesto in mu niso nikoli pomagali, čeprav so ve liki bogataši. Pa tudi njihovo seganje po mamilih je dajalo slab zgled mestni mladini. No, ostali svetovalci pa so prepričani, da so znameniti glasbeniki vendarle pripomogli, da je Liverpool postal med najbolj znanimi mesti Anglije.
Lov za torbicami
Kaže, da je sedaj v Moskvi prava »mrzlica torbic«. Številne odjemalke si kar neprestano ogledujejo bogate zaloge v trgovinah, prodajalke pa ohranjajo mirno kri... (AP)
Vladimir Herceg DCSpC^C J (filili MunCtta
3.ERIZODA'JOAQUIN MAŠČEVALEC
(13.)
Obramba ali »business« ?
BEJRUT —- V Libanonu so še do pred kratkim menili, da je močna ameriška pomorska armada, katero sestavlja 30 ladij, zasidranih v liba nonskih teritorialnih vodah zato tam, da brani strateške ameriške interese na Bližnjem vzhodu in da občasne ak cije močnih topov poslednje in edine preostale bojne ladje na svetu New Jersey ter raketnih križark in rušilcev predstavljajo opozorilo Siriji in libanonski opoziciji, da bodo Američani branili libanonsko vlado in predsednika Džemajela. Ena izmed nalog je bila v resnici prav ta. Toda najnovejša odkritja iz Pentagona, pa tudi iz poveljstva libanonskih sil v Libanonu kažejo, da je v grozljivih ak cijah 400 milimetrskih topov z New Jerseya bilo tudi precej čistega »busi-nessa«.
Vse je prišlo na dan po eni izmed mnogih kanonad z ameriške bojne ladje, usmerjenih na gore okrog Bejruta, katere nadzorujejo topničarji Dru-zov in sirske armade.
New Jersey je gotovo tri ure sipal ogenj in pošiljal izstrelke, od katerih je vsak tehtal 1.500 kg. Te noči ljudje niso mogli spati, prestrašeni zaradi žvižgov granat, ki so bili podobni orkanu. Vsak prebivalec Bejruta je imel v glavi le eno samo misel: kaj če topničar na ladji »popusti« in težki izstrelek, ki naredi na kraju, kamor pade, krater, velik kot teniško igrišče ter globok od dva do pet metrov, konča pot v eni izmed ulic gosto naseljenega Bejruta? Časniki so naslednje jutro objavili vesti, da so izstrelki padali na področja planin Šuf in Alej, katera naseljujejo Druži, vendar so prebivalci, k sreči, zapustili svoja naselja in se zatekli v okoliške dupline: »padli« pa sta dve kozi in razrušenih je bilo nekaj senikov in ograd. Le dan prej so Druži umaknili svoje topove na druge položaje.
Ekipa časnikarjev libanonskega dnevnika v angleškem jeziku Daily Star je sklenila raziskati aranžmaje, s katerih stopajo v akcijo ameriške ladje. Polkovnik McDonald, predstavnik ameriške armade v mešanem a-meriško - libanonskem vojnem od bo ru, v katerem je poverjen za koordinacijo skupnih akcij libanonske armade in ameriškega kontingenta v sestavu zahodnih večnacionalnih sil, je bil očividno »bolj zgovoren, kot bi bilo treba« pa je razkril, da obstajata dve vrsti akcij bojne ladje New Jersey: tako imenovane akcije »samoobrambe«, ko stopijo ameriške ladje v dejstvovanje, da bi zaščitile svojo
mornariško pehoto v Bejrutu, ladje same, ameriške državljane ter imovi-no, in pa »naročene akcije«, ko libanonski predsednik zaprosi, da ladje pomagajo bojnim akcijam libanonske armade proti muslimanskim milicam, posebno proti topništvu Druzov v gorah okrog Bejruta. O tem »naročilu« se je sedaj izvedelo, da stane vsaka granata, ki jo izstrele iz New Jerseya,
7.000	dolarjev. Izstrelki s križark in rušilcev so cenejši, vse pa plačajo libanonski davkoplačevalci, preko proračuna armade, ki je preteklo leto znašal točno 1,2 milijarde dolarjev. To vsoto so že porabili in sicer o-krog 900 milijonov dolarjev za oborožitev in opremo libanonske armade ter 300 milijonov za strelivo. Iz te postavke za strelivo so plačali tudi »glasbo« z New Jerseya in drugih ladij, trdijo v Bejrutu. In kar je najvažnejše — libanonska armada je svojo obveznosti poravnala do poslednjega cenita. Povsem slučajno pa je libanonski plačilni primanjkljaj za preteklo leto znašal točno 1,2 milijarde dolarjev.
Američani so umaknili svoje marince na ladje v Sredozemlju. Dve letalonosilki, New Jersey, raketna križarka, osem rušilcev, desantni čolni, preskrbovalne ladje, bolniška ladja in o-gromen tanker z nafto so še vedno ob libanonski obali. Njihovo vzdrževanje stane milijon dolarjev dnevno. Pripravljeni so, pravijo, da spet stopijo v akcijo »če bo to zahtevala libanonska armada, ali če bodo ogroženi življenjski interesi ameriških državljanov in njihove imovine v Libanonu. Seveda, izstavili bi nove račune za vsako »naročeno« granato.
Libanonci bi zdaj radi našli pot, da takih »naročil« ne bi bilo več. Če imajo dovolj politične pameti in dobre volje, bi se lahko med seboj tudi sporazumeli. če pa ne — »koncerti« z a-meriških ladij ne bodo prenehali.
Umrljivost otrok
PARIZ — V Franciji umre vsako leto od tisoč 600 do tisoč 800 otrok zaradi »domačih nesreč«, to se pravi, zaradi zastrupitev, opeklin, utopitev v kopeli, padcev iz jasli itd. Podatke je včeraj posredoval vsedržavni komite za otroštvo, ki je tudi objavi priročnik, kako se izogniti takim srečam, ki so največji vzrok otrošk umrljivosti v Franciji. V omenjeu študiji je tudi rečeno, da najbolj umirajo otroci med četrtim in osmim 16 tom starosti.