Posamezna Jtevil-ka I Uiti, mesečno, tds« spre jema list v unravi, naročnina 4 Din, nu dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-raiom po dogovoru pojsedeljski VENEC Uredništvo: Kopitarjeva ul. št.6/III Telefon št 2050 in 29% — Rokopi»« •e ne vračajo Uprava: Kopitarjeva nlica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon itev. 2549 Dalad er o valutami krizi in o mednarodnih problemih Francija gleda mirno v svet Paris, 23. aprila, tg. Ob istem čaeu, ko je Herriot kot posebni francoski odposlanec stopil na ameriška tla, je imel danes popoldne ministrski predsednik Daladier govor na velikem banketu v južnofrancoskem mestu Orangeu, kjer je orisal stališče Francije po najnovejši ameriški valutami odredbi. Najprej je govoril o notranji politiki in naglašal potrebo, da morajo vse sile demokracije sodelovati lojalno in odkritosrčno, ker more v današnjem evropskem kritičnem času edino demokracija braniti obstoj in napredek svobodoljubnih ustanov. Tudi za delavski razred je reso-lutna republikanska akcija edino jamstvo. Daladier je potem opisal težki notranje- in zunanje-politični položaj, v katerem je začela poslovati njegova vlada, in opozarjal, da se pobija demokracija onstran francoskih mej, kjer so se oglasili oni klici k nasilju in pripravljale one brutalnosti in one teroristične organizacije, ki so dokazale kršnost naše moderne civilizacije. Vprašanje je, ali se bo demokracija r Franciji dala, kakor v drugih državah, z varljivimi iluzijami in totalnim optimizmom zapeljati, dokler se ne bodo lepega dne vzdignile proti omahujoči republiki sile zatiranja pod pretvezo, da branijo premoženje in materijalno življenje državljanov. Nato je Daladier podal pregled o finančnem In proračunskem delovanju vlade, potem pa je govoril o zunanji politiki. Glede razorožitve je ome- nil na kratko: > Vedno braneč življenjske interese Francijc, smo žilavo podpirali ideal organizacije mir umed narodi, ki more imeti svojo podlago samo sa progresivni, istočasni in strogo kontrolirani razorožitvi in v jamstvih, ki varujejo pravice vseh narodov do miru. Glede ameriške valute je izjavil Naš Irank se nima ničesar bati tresljajev drugih deviz. Frank ostane naisolidncje krita in stabilizirana valuta. Ves svet si želi danes te stabil-.iosti na moralični gospodarski in finančni podlagi Zato imamo pa mnogo upanja, da bodo washiKgtonski razgovori, na katere je naša vlada poslali- kot posebno kvalificiranega zastop.vike g. Herriota, omogočili našim angleškim in ameriškim prijateljem, preriniti se iz faze valutne negotovosti, da bodo olajšali obnovo zamenjave blaga in pripravili uspeh svetovne gospodarske konference. Izrazil je tudi upanje, da iz dolgo trajajoče carinske vojne ne bo sledila še valutama vojna io da vznemirjeni narodi ne bodo prejšnji oborožitvi dodali še nove oborožitve, ker so že prejšnje stale letno več kakor 100 milijard frankov. Mereč na zadnje dogodke v Nemčiji je predsednik francoske vlade izjavil, da je pač malo ljudi pričakovalo, medtem ko so se v Ženevi z modro počasnostjo razvijale debate, da bo prišel spet do veljave najrazbrdanejši nacionalizem. Spričo tega se Francija ne bo predajala občutkom Shod IRKD v Nišu Sii, 23. aprila. Tukaj se je danes vršil shod •IRKD, na katerem je bila navzoča skoraj vsa vlada z ministrskim predsednikom dr. Srskičem na čelu. Shod je otvoril senator Ilidzanovič z nagovorom. Nato je predlagal za predsednika shoda g. Nikolo Uzunoviča, ki je predlagal brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru. Govor ministrskega predsednika ». Srskiča Nato je povzel besedo g. predsednik vlade dr. S r s k i č , ki je v svojem dolgem govoru izvajal med drugim sledeče misli: Bivše stranke niso mogle sodelovati pri zdru-iitvi narodne duše v enoto in pri konsolidaciji in razvoju razmer v državi. To je bilo že zaradi tega, ker so bile te stranke zasnovane na plemenski, verski ali pokrajinski osnovi. Ta razlog za obstoj teh strank je sedaj prenehal v naši narodni državi Jugoslaviji (Živela!), kjer je vsakemu zajamčena v polni meri enakost, tako verska kakor osebna, tako da lahko vsak Srb, Hrvat in Slovenec lahko govori kakor hoče v svoji rojstni hiši. Narodno in državno edinstvo ne sme niti posredno, niti neposredno ali preko ureditve države ali samouprave, niti družabno, kulturno in gospodarsko, niti preko kake politične organizacije biti predmet strankarskega ocenjevanja, pogajanja ali sporazumevanja. To je za vselej izven debate. Zaradi tega se naše politično življenje ne sme razvijati v znaku razdvojenosti bilo verske, plemenske ali religionalne. (Viharno pritrjevanje in vzklikanje: Tako je!) Zaradi tega morajo biti vse bodoče stranke, ki se bodo ustvarile, čisto jugoslovanskeu Zaradi tega smo ustvarili veliko politično zajednico JRKD, ki v duhu teh velikih načel ustave zbira v vsej državi, brez ozira na vero, pleme in kraj, brez ozira na prejšnjo strankarsko pripadnost k sodelovanju vse one, ki so pripravljeni pozitivno sodelovati na korist naroda in države. V te« duhu je sprejelo narodno predstavništvo novi zakon o zborovanju, po katerem je vsakomur, kdor ima drugačno mnenje bilo v političnih, kulturnih, gospodarskih ali družabnih vprašanjih, kakor mi, dana možnost, da se •vobodno organizira v politične stranke, kakor tudi novi zakon o volitvi narodnih poslancev, po katerem je vsakemu državljanu omogočeno aktivno sodelovanje v političnem življenju. Edina omejitev, ki je postavljena, je ta, da se povsod neguje in spoštuje nad vse misel edinstva naroda in državne celine. Z ustavo od 3. septembra 1931 so danes jasne •memice organizacije naše notranje uprave in samouprave potom zakona o banovinah razširjenja banske pristojnosti in z uvedbo banovinske samouprave. Temu važnemu vprašanju posveča vlada posebno skrb ter bo to vprašanje rešeno po upravičenih željah širokih slojev našega naroda, da mu bodi oblast bližja in neposrednejša v skladu z načeli ustave, ki predvideva razširjenje banovinske pristojnosti in široke samouprave, ki bo omejena samo z enim okvirjem, to je, da se nadvse čuva misel unificiranega državnega edinstva. Rešeno pa bo vprašanje banovinske samouprave spontano brez pogajanj na katerikoli strani in brez mešetarenja v vrsti vseh važnih nalog, ki so mu z ustavo postavljene, in sicer edino v duhu ustave. Vara se vsakdo, kdor misli, da se bo to vprašanje do mile volje licitiralo z razvnemanjem strankairskih računov. Samo organizirani v veliki narodni stranki moremo koristiti v sedanjem položaju ter pomagati vladi v njenih prizadevanjih, da omili težko gospodarsko krizo, ki tišči ves svet. Glede gospodarskega položaja je dejal g. pred-irgovinska bilanca za leto 1932 izkazuje za 196 milijonov dinarjev suficita. ki je največje in najsigurnejše jamstvo za red in napredek, tako v državnem, kakor v vsem narodnem gospodarstvu.« Občinske volitve Svoj govor je končal predsednik vlade z izjavo, da je vlada sklenila, da razpiše in izvede v posameznih banovinah občinske volitve že letos, »da s lem da prebivalstvu popolno svobodo in da prebivalstvo v teh najvažnejših edinicah narodnega življenja samo odločuje.« Močna ploha privede do hitrega zaključka Po govoru dr. Srskiča je predsednik Uzunovič z ozirom na to, da je pričelo močno deževati, izjavil, da je od vseh ostalih ministrov, senatorjev in poslancev pooblaščen, da v njihovem imenu pozdravi zborovalce. Zborovalci pa s tem niso soglašali in so hoteli slišati še nekatere govornike. Dobil je na to besedo minister P u c e 1 j, ki je govoril o delu v poverjenem mu resoru. Bavi se tudi z deklaracijo g. dr. Korošca. Naslednji govornik je bil minister dr. Hanžek. Ker pa ploha ni prenehala, je predsednik shoda Uzunovič shod zaključil. Nekaj zborovalcev je ostalo še pri tribunah, ki so bile pripravljene za člane vlade. Na njihovo prošnjo so spregovorili po končanem shodu še po nekoliko besed minister Maksimovič, ki izjavlja za vse, da ostanejo verni svojim političnim idealom, monarhiji in jugoslovanskemu unitarizmu, minister I dr. Š u m c n k o v i č , dr. K o j i č , Pavle Matica in Karlo Kovačevič, ki je prispel na shod v trenutku, ko so se množice že pričele razhajati. Po končanem shodu so se ljudje radi slabega vremena razbežali po gostilnah in na železniško postajo, kjer so čakali na odhod svojih posebnih vlakov. Niškemu shodu so prisostvovali vsi ministri, razen prosvetnega ministra dr. Šumenkoviča, kmetijskega ministra Demetroviča, vojnega ministra Stojanoviča, finančnega ministra dr. Gjorgjeviča in notranjega ministra Laziča, in ministra brez listnice dr. Kramarja, ki je tudi glavni tajnik stranke JRKD. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno, nekoliko milejše vreme. Belgrad, 23. apr. 1. Mednarodna nogometna tekma BSK—Šparta je končala z nepričakovanim rezultatom 2 : 1 (2 : 0) za BSK. strahu, ki bi bili nevredni njenega genija: Francija mora in more gledati т lice vsem dogodkom, naj bodo na videz še tako vznemirljivi. Francija mora ohraniti čut univerzalnosti in svoj prirojeni zmi-sel za zmernost, red in ustaljenost. Če bi se morali v svoje neimerno obžalovanje obrnil vase tako doma kakor v kolonijah, smo prepričani, da bi bili prav tako kakor drugi narodi, če ne bolj. kos nevihtam, ki bi se zgrinjale nad našimi glavami. Toda mi se zavedamo, d» more le iskreno sodelovanje med narodi izkoreniniti sedanja zla in težave. Francija, je nadaljeval Daladier, bo predložila svoj program svetovni gospodarski konferenci in bo v Ženevi zagovarjala in branila ideje o uspešnih sredstvih za dosego lojalne razorožitve s precizno tehnično in proračunsko kontrolo; zavzemala se bo za to, da se, če mogoie ukine privatna izdelava in trgovina z orožjem. Glede denarstvenih vprašanj je Daladier izjavil, da bo obširneje govoril pred parlamentom; Francija je le preveč izkusila boleče posledice valutnih težav, da bi si jih še kdaj iz lastnega želela nazaj. Vlade morajo razumeti, je zaključil svoj govor, da je obnova mednarodnega zaupanja mnogo, mnogo važnejša za povratek blagostanja v posameznih državah kakor pa bolj ali manj umetni ukrepi, ki od njih nekateri pričakujejo rešitve. Mariborski spori SK Rapid : SK Zeleznitar 4 : I (4:1) V nudaljevanju tekmovanja za prvenstvo LNP »ta se danes dopoldne srečala ua igrišču SK Maribora v Ljudskem vrtu SK Rapid in SK Železničar. Oba nasprotnika sta radi značaja tekme nastopila z najmočnejšimi postavami. Rezultat igre je njen veren odsev. V prvi polovici je igral Rapid proti vetru, torej v daleč neugodnejših okoliščinah, kot v drugi polovici, vendar si je zmago priboril že v prvem polčasu. Ta del igre je bilo videti na polju večji del Rapidovo moštvo, ki je nasprotnika pritiskalo. Taktično tudi ta igra ni bila povsem brez- I kibna. Obilno plodov je rodila kombinacija, pre-I pletena z dobrimi domisleki in ojačena z lepimi prenopi o pravem času. Tako so se ustvarile zrele in prezrele situacije, ki jih je dobro razpoložena napadalna vrsta tudi izkoristila. V' prvem polčasu so bili torej Rapidovi napadalci na mestu. Marsikdo je mislil, da bo prinesel drugi polčas Železničarju katastrofo. Bilo pa je obratno. Ves drugi polčas so bili Železničarji v premoči. Pred vrati sicer niso znali izkoristiti zrelih situacij, v polju pa so dali nepričakovano dobro igro. Kolikor so se oni popravili, toliko in še bolj so se Rapidovci poslabšali. Taktično so začeli s povsem nemogočo igro dolgih predložkov. Razen lega se v drugem polčasu ni obnesla pregrupacija moštva. Železničarji do odmora niso bili vpoštevanja vredni nasprotniki. Tembolj so v drugem polčasu presenetili; knkor pod kakim magičnim vplivom so se spremenili. Na mah so pokazali, da tudi nekaj znajo. Z lepimi kombinacijami so pridobivali na terenu ter spravili nasprotno obrambo v težavne situacije. Obramba je bila vse bolj zanesljiva, med krilci pa je Frangeš začel sistematično deliti žoge. Samo v napadu je manjkalo strelca, ki bi tudi iz daljave poizkusil srečo. Ce bi bilo moštvo že v prvem polčasu igralo v takem stilu, bi bil rezultat najbrž drugačen. Sodil je g. Podubski iz Zagreba v splošnem dobro. V predtekmi sta se srečala rezerva SK Železničarja in SK Rapida. Tekma je končala neodločno 2 : 2. Sodil je g. Nemec. Split, 23. apr. ž. V prisotnosti 3000 ljudi je bila danes nogometna tekma med Hajdukom in Gradjanskim. Hajduk je zmagal 7. rezultatom 2:0 (1 : 0). Sarajevo. 23. apr. I. Današnja tekma med Baskom in sarajevsko Slavijo je končala s porazom Slavije v razmerju 7:2 (3 : :1). Zagreb. 23. apr. ž. Ooncordia je danes premagala Slavijo 4:0 (1:0). Amerika giuha za evropske prošnje Prvi sestanek v Washingtonu sednik vla> »To je najboljši dokaz, da je prodaja naših agrarnih izvodov očuvana in zagotovljena. Enako skrb posveča vlada kmelskim dolgovom. Mi smo brez občutne škode za splošne gospodarske in kreditne razmere naše države olajšali položaj kmeta, ki smo ga zaščitili z moratorijem. Vlada pripravlja še celo vrsto ukrepov, s katerimi se bo to težko gospodarsko stanje olajšalo tudi v ostalih gospodarskih pa- nogah, !:akor delavcem, obrtnikom in trgovcem. Poleg tega posveča vso skrb tudi državnim financam z uvedbo skrajnega Itedenja v državnem go- spodarstvu, s čuvanjem proračunskega ravnotežja, v upreznem izvrševanju državnih ubvezimeti, »акс glede na osebne kakor na materijalne izdatke ter s strogim čuvanjem vrednosti narodnega denarja« Newyork, 23. apr. tg. MacDonaldove zgovorne besede na kosilu ameriškega časnikarskega kluba ter upapolna namigavanja iz konferenčnih krogov ne morejo premotiti javnosti glede izrednih težkoč, katere ovirajo sklenitev dogovorov o svetovnih H-nancah in svetovni trgovini. Dveurna plenarna seja konference je takoj odkrila dalekosežne razlike med Anglijo in Ameriko, tako da je dvomiti, »li bo v tako kratkem času mogoč kakšen uspeh s tem, da so proučevanje najnujnejših valutarnih vprašanj odkazali strokovnjakom. Denarni problemi se bodo za to «avlekli in vse govori za to, da Roosevelt in MacDonald na svojem nedeljskem Izletu po reki Potomec nista mogla sestaviti skupnih Naša svinjereja Zagreb, 23. apr. ž. Danes dopoldne je bila v Zagrebu skupščina Zveze selekcijskih zadrug za vzgojo svinj, ki jo je otvoril ob pol 10 predsednik univerzitetni profesor dr. Poštič. Tajnik dr. Horvat je v svojem poročilu naglasil, da je Zveza sodelovala pri izdelavi zakona o pospeševanju živinoreje. Zveza je imela tudi posebno komisijo za ocenjevanje plemenske živine. Veliko važnost so polagali živinorejci na to, da bi dobili pusme. ki odgovarjajo nailm razmeram. Zvexa je delala tudi na tem, da bi »e organizirale živinorejske zadrug*. Zveza je organizirala dalje vnovčenje blaga svojih članov tn dosegla pr! tem lep« »nc. Priredila ie ludi tečaj za zadruga rje, da bi vzbudila čim večje tanuoanje is »o «ejo narodnega goepodarstv« — smernic niti za stabilizacijo valute, niti glede nalog za kritje denarja in zlato kontrolo. Njuni razgovori so bili pač samo splošna diskusija o carinskih in trgovinskih problemih, pri čemer sta razpravljala o carinskem premirju in o sklenitvi carinske pogodbe, torej o pripravah za mednarodno gospodarsko konlerenco. MacDonald bo v enem tednu razposlal državam okrožnico in določil termin z akonferenco v Londonu najbrž т drugi polovici meseca junija. Položaj Roosevelta v lastni državi se glede njegovih valutarnih načrtov ni zboljšel. Konservativci in republikanci v obeh zbornicah kongresa silno napadajo nevarna pooblastila, katera zahteva vlada. Zveza je izvozila 154 vagonov svinj in 125 vagonov govedi in sicer na Dunaj, v Prago, Bratislavo, Postojno, Reko in Milano. Na dunajski trg je znašala vrednost izvoza 1,740.000 šilingov, na češki trg v vrednosti 450.000 K č. v Italijo v vrednosti 137.000 lir. Iinejitelji pravice na izvozu so si ustvarili pri-viligiran položaj in mogli celo diktirati cene. Zaradi tega je zveza takoj, ko je o tem slišala, stopila v zvezo z merodajnimi faktorji in zahtevala od njih, da se pravice izvoza daje v prvi vrsti se-lekcijskim zadrugam. — Veliko važnost je ponve tila zveea tudi vprašanju živinski» krme. Potem je blagajnik podal «voje poreiilu po katerem znaša dobiček it pretekle poslovne dobe 50.092D in. Nato je bila razprava o spremembi pravil 1er u višini članarine. Dne 2S. aprila poteče 175 lel, odkar sc je rodit ameriški predsednik James Monroe, ki je vladal Združenim državam od leta 1817 do 1825. V zgodovino je prišlo njegovo ime kot državnika, ki ie zagovarjal svoj (Monroev) nauk, naj se evropske države ne vtikajo v zadeve neodvisnih ameriških držav in narobe, lo je naj se Amerika ne vtika v evropske zadeve; pač pa naj Amerika »ščiti« srednje in južne ameriške države. — Na «liki vidimo Mooroev spomenik r A»h Lawnu. Vatihar. in Zveza narodov Dunajski nadškof Innitzer je, ie preden jc po stal kardinal, izrazil željo, naj bi Vatikan povabili t Zrno narodov. Te liai se je oglasil R. N. Oouden-hove-Kalegri. inaai borec ca Panevropo, ki ргатј, da morajo imeti lnnitierjeie besede resno oiurije. Verjetne je. meni g. Coudenhove, d« bi se Vatikaa odsval vabilu v Ženevo. »Zveza narodov bi morala takoj povabiti Vatikan. naj stopi r njene sredo. Vatikan namreč predstavlja v resnici činitelja miru, ki ni nikakor manjše pomembnosti, kakor Zveia narodov sama. Katoliška cerkev tvori sama v duhovnem pogledu veliko Zvejo narodov, versko internaeionalo. Ženeva in Rim bi se lahko medsebojno podpirala. Po odhodu Japonske ia Ženeve se je ponudila lep* priložnost, da »e stvori iveia ženevske internationale i rimsko. Japonska je s tem spraznila mesto stalnega élans Sveta Zveze narodov. Nikakor ni verjetno, da bi t« ineste zasedla W»-shingtoB ali Moskva. Vatikanu gre т Zvezi narodor mesto velesile, kajti Vatikan predstavlja moralno velesilo in je tudi suverena država. Po lateranski pogedhi je Vatikan postal neodvisna država, i vsemi pravicami in vsemi dolžnostmi kakor druge neodvisne države. Njeno majhno ozemlje dopolnjuje ogromna raisožnost njenega svetovnega kraljestva. Vatikan se je že večkrat izkazal za dobrega posrednika miru in razsodnika. Vatikan je razdelil Južno Ameriko po njenem odkritju med Španijo in Portugalsko in po tej razdelitvi je dobila Južna Amerika lire, ki ga je ohranila še do danes. Sam Bismarck je priznal zgodovinsko vlogo papešlva, ko je prosil Leonu XIII., naj nastopi kot ratsodnik med Nemčijo in Španijo glede Karolinških otokov Tudi danes je v Evropi in v Ameriki »se poinn spornih vprašanj, ki jife ne more nrediti vojaška sila bolje kakor moralna »ila Vatikana. Oba južnoameriška spora, ki sta dovedla de vojne, hi pnpeï laije rešil in napravil mir kakor katerikoli sedanji član Sveta Zreae narodov. Tudi v sporu radi Vilne. ki loči Poljsko iu Litavsko že 10 let, hi |iosredo-vanje st. očeta imelo prav gotino uspeh, kajli njegova moralna avtoriteta je prav tako velika na Poljskem kakor т Litvi. Zaradi iiutndžurskega konflikta, ki ga Zvem narodov ni mogla rešiti, je Ženeva prenehala igrati vlogo resnične sile. Zato je toliko bolj |h>(rcl>no. rta okrepi svojo moralno moč in da postane središče upauja. miru ia ves svet, zato se mora sveznti x Vatikanom, s pupeštvom. to je z največjo moralno silo nn svetu. Kur je Zveza narodov zgubila v materialnem pogledu iiiradi odhode Japonske, bi lahke pridobila v moralnem z vstopom Vatikana.« Tako piše o mednarodnem pomenu in vpliv» Vatikan» publicist, ki sam iti katoličan. Na kongresu katoliške mladine, ki se je začei v petek v Lyonu, je n» vprašanje nekega dijaka, »t. Zveza narodov obravnava politična in gospo-Brière, urednik znane revije »Etudes», odgovoril: »1. Zveza narodov obravnava politično in gospodarska vprašanja, ki so izven območja Sv. stoilce. 2. Sv. oče bi ne mogel radi svojega duhovnega primata sprejeti mesta v isti vrsti z drugimi državami; 3. Vatikan bi nikdar ne mogel zavzeti viofi« vojujoče se države, kakor to predvidevajo nekateri členi pravil Zveze narodov z» primer, da bi bilo treba nastopiti proti kršilcu določil Zver» narodov.« Kljub vsem tem ugovorom pa ni p. D« la Brière izključil možnosti sodelovanja med Svetim očetom in Zvezo narodov. Dolliuss naparia parlamentarizem Dunaj, 23. apr. AA Na volivnem iborovanju, ki ga je imel v Innsbrucku, je Dollfuss med drugim naglasil, alt i« Avstrija «Mlina država v fcvropi, katar» proračun j« v ruvaoteiju. Dalie j« napadal parlamentarizem, iei, da je nesposoben In prspo-časen. Glede zunanje politika i» izjavil, da vodijo Avstrijo zgolj gospodarski nagibi. O razmerju z Nemčijo je dejal, dn ie odlično, veodar ie Avstrtp Лл tatf«, da obrani svoje oacioealns posebnosti Zborovanje vojnih invalidov Ljubljana, 23. aprila. Iz vseh strani domovine so se danes dopoldne zbrali v Ljubljani vojni invalidi, žive priče strašnega vojnega gorja. Zbor je vodil predsednik oblnstnega odbora združenja vojnih invalidov, g. Šlelo. Pozdravil je po vrsti zastopnike mesta, banovine, dravske divizije, Narodno odbrane, strelske družine, posebej zastopnika ruskih invalidov, zastopnika invalidskega sodišča, zlasti pa predsednika glavnega odbore združenja vojnih invalidov, g. Nediča. Zborovale! so nato sklenili in odposlali brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju. S svojimi pozdravi eo se potem oglasili najprej g. Marinko v imenu Zveze bojevnikov in posebej še v imenu generala Majstra, dalje g. bivši vojni kurat Bonač, ki je poslal zborovalcem lepo pismo s soške fronte, kjor pravkar popotuje. Zbo-rovalci so ee nato z lepimi besedami spomnili tudi umrlih borcev ter jim vzkliknili trikratni Slava! Za popravo invalidskega zakona. Nato se je razvila debata o poročilu odbora, ki je bilo natisnjeno v zadnji številki invalidskega glasila »Vojni invalid«. Oblastna organizacija vojnih invalidov v Sloveniji je ena najmočnejših in najdelavnejših v državi. Odbor se je zlasti prizadeval, da obvešča vse odgovorne ljudi v državi o hudih krivicah, ki se gode %'ojnim invalidom in žrtvanr, dalje se je odbor veliko trudil, da bi se popravil in pravično uredil invalidski zakon, ki zdaj invalidov ne zadovoljuje. Razen tega smo seveda izvršili neštevilnn osebna posredovanja za posamezne člane. V nujnih slučajih je odbor Članom pomagal z brezobrestnimi posojili. Vsa ta vprašanja so se reševala na 21 rednih in 3 izrednih sejah. Rešili smo skupaj 3587 dopisov in prošenj. Razen tega je pisarna odpravila redno celo naklado glasila ter se brigala za nove naročnike. Oblastni odbor sestavlja zdaj 49 krajevnih odborov. Razšel se je krajevni odbor v Domžalah, najbrž pa mu bodo sledili še krajevni odbori v Cerknici, Kostanjevici in v Slovenjemgradcu, ki že več let ne delujejo. Svojih odborov nimajo sodni okraji Kozje, Rogatec, Kostanjevica. Cerknica, Lož in Slovenjgradec Izločil se bo tudi krajevni odbor v čakovcu, ki bo priključen v Zagreb. Nad 200.000 Din podpor. Svečanosti razvitja zastave se je lani udeležilo skoraj 600 članov, prodalo se je 41.5 žebljičkov, ki so stali krajevne odbore 0880 Din, izkupili pa so zanje okrog 30.000 Din. Dobiček so je porabil za podpore potrebnim članom. Razen tega jo organizacija razdelila ined člane tudi še 71.532 Din, ki jih je nakazalo socialno ministrstvo. S podporami, ki so jih zbrali in razdelili krajevni odbori saini, je organizacija razdelila skupaj nad 200.000 Din podpor potrebnim članom invalidom. Poročilo navaja tudi podatke o zdravljenju invalidov, ki je po zakonu brezplačno, čc je izka- Kongres jugoslovanskih poštarjev •o v Ljubljana, 23. aprila. Ljubljančane je sredi dopoldneva* presenetila ктерка koračnica, ki je ubrano zvenela po ljubljanskih ulicah. Iz Maribora so prišli v Ljubljano tamkajšnji poštarji s svojo novo godbo, ki je bila komaj pred nekaj meseci ustanovljena, pa že prav dobro nastopa. Poštarji iz vse države so imeli danes v Ljubljani svoj prvi splošen kongres, ki so se ga udeležili številni delegati iz raznih krajev, največ pa seveda domačinov. Kongres, ki ga je vodil predsednik g. Penko, se je vršil popoldne ob treh v dvorani Delavske zbornice. Navzočih je bilo blizu 250 nižjih poštnih uslužbencev. Na zborovanju je bil navzočen tudi poštni ravnatelj dr. Tav-zes, pa tudi drugi zastopniki pošte in drugih državnih oblasti. Zborovanje je imelo v prvi vrsti namen, da se organizacija nižjih poštnih uslužbencev preosnujc v smislu novega zakona o poštni službi, ki določa eno samo enotno organizacijo vseh nižjih poštnih uelužbencev v državi. Doslej so bili v Sloveniji poštarji organizirani v osrednje društvo, ki je imelo v raznih krajih svoje podružnice. Zdaj bo organizacija enotna za vso državo, v vsaki banovini pa bo ena sama banovinska centrala. Na zborovanju so posamezni delegati v lepih besedah povdarjali svojo udanost državi, naglasali pripravljenost za delo v službi, zahtevali pa tudi svojih pravic, kolikor tiče stanovske organizacije. S tega stališča so zlasti nekateri govorniki iz južnih delov naše države krepko in stvarno kritizirali nepravo postopanje nekaterih poštnih upravnikov, ki svojemu osebju ne dajejo dovolj prostosti za izživljanje stanovskega organizatoričnegn delovanja. Za novega predsednika je bil izvoljen g. Stanko Vujarinovič, kot delegat ljubljanskega odbora pa g. Ante Sojer iz Ljubljane. Zborovanje se je zavleklo skoraj do večera.__ — Osebe, ki trpe na žolčnih in jetrnih boleznih, žolčnem kamnu, preobili tvorbi kisline in napadih protina, uredijo lenivo delovanje črev z rabo naravne »Franz-Jo-sef«-grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz-Jose!«-voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostata-hipertrofiji. »Franz-Josel«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 20. apr. Aprilska burja Kakor smo se močno veselili prvih nedelj v letošnjem letu, ki so bile presenetljivo lepe. dostikrat sončne in tople — tako smo zdaj čudno preeenečeni nad neugodnim vremenom, Ici nam nagaja zadnje dni. Po dežju in snegu, ki nas je obiskaval zadnje dni in zakril vse vrhove v okolici, je danes nastopila burja, ki n! prav n!6 za. ostajala za zimsko. Ljudje so se skrbno zavijali v suknjo ter znova nataknili tudi jopice, ki eo jih bili že pred mesecem pometali v kot. Ljubljana bila zaradi lakrga nerodnega vremena v resnici kakor izumrla. Burja jo redkim ljudem, ki so se po potrebi pokazali na ulico, neusmiljeno pobirala klobuke z glav ter jim jih metala ob tla in podila po cestah, da so ljudje tokah za njimi kakor v dirki. Razen tega je burja dvigala ljudem v obraz cele oblake nrahu. In m je jvnhiral» nj cestah. zana potreba po bolnišnici. V tem »lučaju je tudi vožnja po železnici brezplačna. Slabše je poskrbljeno za 6luïaj, čo je invalidu potrebno zgolj am-bulatorno zdravljenje. Bolnišnica invalida v tem primeru ne sprejme, zdravil pa bolnemu invalidu tudi nihče ne da zastonj. To pomanjkljivost bo moral novi invalidski zakon odpraviti. »Prednost« invalidov. Olede zaposlitve invalidov je stvar težavna. Zakon sicer daje invalidom prednost pri podeljevanju državnih in drugih služb, toda to določbe zakona se nikjer no upoštevajo. Skoraj več izjem jo celo med zasebnimi službodajalci. Število naročnikov >Vojnega invalida* znaša 4230 izvodov, v dobrih časih pa je naklada dosegla že 4500 izvodov. Naročnine smo lani dobili okrog 40.000 Din, nn naročnini za nazaj pa dolgujejo krajevni odbori še čez 30.000 Din. Proračnn. Proračun za letošnje lelo znaša 100.000 Din dohodkov in toliko stroškov, članarina bo prinesla 6000 Din, obresti 10.000 Din, koncesije 84.000 Din. Za plače se bo porabilo skupno 45.000 Din, za potnine 10.000 Din, za podpore pn 30.000 Din. Novi odbor. Na predlog predsednika nadzornega odbora g. .levaka je bila odboru izrečena razrešnica. Pri sledečih volitvah je bil izvoljen dosedanji Mbor z g. Štefotom nn čelu. Debata. Pri slučajnostih je govoril urednik »Vojnega invalida« g. Tome, o ne'Tdostni socialni zaščiti iz leta 1929, ki je invalidske prejemke znižala za dve tretjini. Naj bi zato novi odbor pospešil delo zn priprave in uzakonitev novega načrta, ki naj bi to bridko stanje invalidov popravil. Zakon je menda že pred parlamentom. Sodnik Mrvaljevič je kot pravnik obravnaval pomanjkljivost sedanjega invalidskega zakona. Navajal je, da je danes 10 sodišč v državi zaposlenih z reševanjem 40.000 invalidskih zadev. Jasno, da gre zaradi tega reševanje tako počasi od rok. Nujno je potrebna preureditev teh invalidskih sodišč po okrajnih sodiščih. — Sodniki naj bi imeli več socialnega uvidevanja pri reševanju invalidskih zadev. O. Vtik iz Ljubljane je navajal par resničnih, izrazitih primerov skrajne bede, zapostavljanja in žalitev, ki jih morajo prenašati invalidi. V tem smislu je prcdlngal tudi dve obširni in temeljito podprti resoluciji, ki sta bili soglasno sprejeti in poslani na pristojna mesta. Govoril je tudi Rus, podpolkovnik Seljanin, ki je povdarjal dobre zveze, ki so zmerom vezale Rusijo in Jugoslavijo. Podpolkovnik je govoril rusko ter .je s svojo toploto izzval veliko navdušenje. Občni zbor se je kmalu čez poldan zaključil. Раб pa je bilo zato bolj prijetno v operi, kjer so popoldne ob troh dajali krasen Wagnerjev »Parsifal«, ki so ga s takim uspehom uprizorili že na veliki petek in veliki ponedeljek. Tudj danes jo bila opera popolnoma razprodana, prinesti so morali celo več zasilnih stolov. Zlasti z dežele je prišlo v mesto mnogo obiskovalcev, ki so hoteli videti to krasno delo, ki prav skladno vpada v velikonočno razpoloženje ljudi. Cerkvena slovesnost pri št. Petru Šentpeterska cerkev je bila danes popoldne zopet polna vernikov, ki so bili navzoči pri lepi cerkveni slovesnosti, prirejeni ob priliki zaključnih del pri novih cerkvenih orglah. Orgle same so bile slovesno vpeljane že zadnjič, ko smo o tem podrobno poročali, zdaj pa je narejena tudi šc krasna nova ograja, ki jo jo napravila tvrdka Ivana Pengova v Ljubljani. Ograja je umetniško delo, ki jc v čast tvrdki in v ponos šentpeterski cerkvi. Mariborska nedelja Sport Maribor, 23. aprila. Dilce so poromalc zopet na svetlo... Včerajšnji in današnji jutranji vlaki v koroški smeri so popeljali na razna planinska izhodišča na stotine navdušenih in bodrih smučarjev, ki so šli po slovo, ki ga jim jc nudila nepričakovana snežna konjunktura pretekle dni. Po vseh kočah je bilo živahno zimsko-sportno življenje in dilcarsko udcjslvovanje. Kultura V prostorih Glasbene Matice se je vršil danes dopoldne ob 10 občni zbor Ipavčeve pevske župe pod vodstvom predsednika prof. Vasilija Mirka. _ Občni zbor jc bil nenavadno dobro obiskan. Vseli 16 včlanjenih društev jc poslalo nn zborovanje svoje delegate. Področje župc obsega vse kraje bivšega Spodnjega Štajcrja in Slovenske krajine, iz-vzemši Trbovlje; spričo take oddaljenosti posameznih društev od sedeža je tem bolj razveseljiva navzočnost njihovih zastopnikov. Ipavčeva ž upa obstoja šele eno leto, pa je v tem kratkem razdobju pokazala izredno agilnost. Tajniško poročilo, ki ga je v odsotnosti I. tajnika Mordeja podal II. tajnik Albin Živko, jc podalo sliko živahnega administrativnega dela; o zglednem tehničnem delovanju pa svedočijo številni skupni koncertni nastopi. Blagajniško poročilo blagajnika Lukše izkazuje v minulem letu okoli 11.500 Din dohodkov in skoraj toliko izdatkov; ob občnem zboru izkazuje saldo blagajne Din 1082. Dohodke tvori članarina, založba notnega materijala in koncerti. O tehničnem delovanju je poročal pevovodja Horvat. Odbor je dobil za svoie vzorno delovanje pohvalno razrcšnico. — V razpravi je bilo vprašanje članarine, ki jo plačujejo društva pevski zvezi ter je zlasti za mala društva previsoka. O tem jc podrobno poročal predsednik Mirk; nn občnem zboru zveze se bo vnovič sprožilo. Ostra je bila tudi kritika poslovanja sedanjega osrednjega odbora, ki je zlasti v admini-strativnen. pogledu slabo. — Pozornost in odobravanje jc vzbudila zahvala pevskega društva »Maribor«. ki jo je na občnem zboru izrekel vodstvu župe delegat »Maribora« ravnatelj Franc Hrastelj. Poudarjal jc v svojem govoru zavzetnost, ki jo je pokazala župa ob priliki razpustitve »Maribora« in s katero se jc trudila, da je bilo društvo zopet vpo-stavljeno. Slučaj »Maribora« je pokazal, kako veliko oporo imajo društva v svoji župi. Pri volitvah jc bilo po večini izvoljeno zopet dosedanje župno vodstvo. Gospodarstvo Sinoči pa so sc zbrali pri »Orlu« člani tukajšnjega Slovenskega trgovskega društva k svojemu občnemu zboru, ki ga jc otvoril in vodil zaslužni društveni predsednik Branko Mejovšek, ki jc v svojih uvodnih izvajanjih poudarjal pomembnost društvenega dela v pretekli poslovni dobi. Celotno sliko tega dela je podal v izčrpnem poročilu društveni tajnik Ferdo Pinter. Društvo jc v svrho strokovne poglobitve organiziralo turnus strokovno poučnih predavanj, ki so zelo lepo uspela. Preda- vali so prof. Rakuša o aranžiraniu Izločenih oken, prof. dr. Rutar o bilanci našega gospodarstva v 1. 1932, višji uradnik Narodne banke Tavčar pa o možnostih in sredstvih za omiljenje zastoja v našem gospodarstvu. Tudi je društvo živahno sodelovalo pri prireditvah Mariborskega tedna. Druitvo jc žrtvovalo lepe vsote v dobrodelne namene. Nato je sledilo blagajniško poročilo, ki ga je podal vneti društveni blagajnik Janko Preac. Društvo ima 47 članov, društveno premoženje znaša 24.531.37 Din. Premoženje enoletnega trgovskega tečaja, kl se vrši v organizaciji Slov. trg. društva, znaša Din 10.587.40. O uspehih in delovanju enoletnega trg. tečaja je obširno poročal prof. Struna. Učni uspehi so zelo zadovoljivi in učiteljskemu zboru v čast in ponos. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik B. Mejovšek, podpredsednik F. Pinter, odborniki Rosina, Janko Preac, Z. Brišnikova, Z. Andcrle, I. Kovačič, prof. Struna, Paš ter ravnatelja Pišek in Stcrgar. Namestniki: Jančič, Majer, Kravos, Jakob Lah. Preglednika: Lenart in Sošta-rič. V razsodišču sta dr. Kukovec in Miloš Oset. Pri slučajnostih so se obravnavale razne aktualne stanovsko strokovne in društvene zadeve. Zopet na svobodi Včeraj popoldne so iz tukajšnje moške kaznilnice izpustili na pogojni odpust 25 jetnikov, ki so dolga leta preživeli za zamreženimi okni mračnega poslopja. Med jetniki jih je bilo pet, ki so bili vsi obsojeni na 20 let robije, eden pa celo na smrt ter jc preživel dalje časa pod senco vešal, dokler ga ni pomilostitev rešila strašne usode. Vsi ti so muslimani iz Južne Srbije. Ostalih 20 pa je po večini iz naših krajev in sicer skoraj sami junaki noža, katerim je kaznilnica ohladila prevročo kri, Presedeli so vsi po več let ječe, za vzorno obnašanje pa so bili sedaj nagrajeni s pogojnim odpustom. Kaznilnica jih je izročila policiji. Prenočili so v policijskih zaporih, danes dopoldne pa jih je policijski daktiloskop in fotograf Grobin fotografiral ter nekaterim posnel prstne odtise, nato pa jih je od-gonska postaja odpravila na njihove domove. Spretni svedrovci Skrivnostni svedrovci so v noči na nedeljo obiskali delavnico ključavničarske tvrdke Schell v Gospojni ulici. Vlomili so skozi vhodna vrata, na katerih so odtrgali žabico. V delavnici so vse pre-mctali, odnesli so pa samo tri specialne jekiene svedre, ki so se jim zdeli šc največ vrednL Zanimivo je, da so prinesli s seboj tri v časopisnem papirju zavite zlomljene železne spone z vijaki, ki se jih rabi na gledaliških odrih za spajanje kulis. Morda so hoteli te strte spone v delavnici zvariti, ali so jih pa odvrgli kot ničvreden, drugje v isti noči napravijen plen. — Večji vlom so pa imeli v Rad-vanju pri trgovcu Alojzu Pšundru. Vlomilci so vdrli v trgovino, odnesli več šunk in klobas, 1400 Din gotovine ter celo zalogo srajc in drugega perila. Skupno so napravili trgovcu okoli 8000 Din škode. Delali so tako tiho in previdno, da jih nihče ni čul, dasi spi g. Pšundcr v sobi, ki se nahaja tik trgovine. NEDELJSKI SPORT Ilirija : Železničar (Zagreb) 2:0 (2:0) ritk 1. PL. ZAJČEV KONCERT »LJUBLJANSKEGA ZVONA« f drcvi ob 20 v frančiškanski cerkvi. Vstopnic še dovolj na razpolago. trn чцу.1 «У* Surov napad z nožem V popopoldanskih urah se je dogodil v Li-pičevi ulici za staro šentpetersko vojašnico grd napad z nožem, katerega žrtev je poslal Klander Karol, polir pri Ljubljanski gradbeni družbi, ki izvršuje poglabljanje Ljubljanice. t)elo v strugi sicer v nedeljah počiva; pač pa je bilo danes zaposlenih nekaj delavcev pri popravljanju tira v Lipičevi ulici, po katerem odvažajo iz Ljubljanice tam izkopani grušč. To popravljanje tira je nadziral omenjeni polir g. Klander. IPri tem je prišlo do prepira meri njim in nekim delavcem Šumom, ki je bil pred kratkim od dela v Ljubljanici odpuščen. sum je polirja z nožem tako nerodno sunil, da mu je nevarno prerezal nos. Klander se je takoj sam napotil v bližnjo bolnišnico, kjer so mu stavili kri, ki mu jc curkoma lila iz hude rane na nosu. Šuma pa so zgrabili drugi delavci, ki so bili zraven, ker tamkaj ob času prepira v bližini ni bilo nobenega stražnika. Šum je sunil z nožem polirja menda iz maščevanja, ker je bil od podjetja odpuščen. Posebni vlak xa Zagreb, 30. aprila oh priliki liga tekmo ASK Primorje : Concordia. Za posebni vlak, ki bo vozil v Zagreb v nedeljo, 30. t. ni. ob priliki liga tekme SK Primorje Corcordia, vlada veliko zanimanje tudi radi zelo ugodne cene (vožnja tja in nazaj 40 Din) in radi možnosti, da si vsak udeleženec ogleda mesto Zagreb (odhod iz Ljubljane zjutraj ob 7, povratek v LJubljano približno ob 22). Ker je rok prijav kratek, pozivamo članstvo in simpattzerje ASK Pri morja kakor tudi ostalo športno občinstvo, da se posluži teh ugodnosti in preda svoje prijave potovalni pisarni »Putnikac, Onjevn ulica ali pa inkaeantu ASK Primorja. Ob prijavi je treba vplačati ves znesek za vožnjo (40 Din). ' ILIRIJA >B« : ILIRIJA (rez.) (4:1 (1:1) Me9to tekme med ilirijenskim B limoni in SK Celje se je vršila tekma med dvema lllrtjanskimn rezervama, v kateri je zasluženo premagal »Б : j tira, * Danes smo imeli v Ljubljani samo eno večjo nogometno tekmo. To je bila prijateljska tekma med zagrebškimi Železničarji in našo Ilirijo. V predtekmi bi se imela vršiti tekma med SK Celje in B timom Ilirije, ki pa je vsled brzojavne odpovedi SK Celje morala odpasti. Vendar bi bilo v tem pogledu v bodoč« nekaj ukreniti proli onim klubom, ki kar nenadoma odpovedujejo svoje gostovanje, ker s tem spravijo v zelo neprijeten položaj klube, ki so jih povabili in pa publiko, ki more o tem zvedeti šele pri blagajni, ker jo je preje nemogoče obvestiti. Marsikak prijatelj nogometa je prišel danes že h predtekmi, pa je bil razočaran, kor ni videl tega. kar je bilo napovedano. Za nadomestilo sta sicer nastopili dve rezervi Ilirije, s čemur se pa publika ni mogla zadovoljiti, četudi nc zadene Ilirije absolutno nobena krivda. Publike bi bilo lahko nekoliko več, vendar pa je bilo navzočih precej prijateljev nogometa in če upoštevamo, da je bilo vreme precej mrzlo in da se že mesec bliža svojemu koncu, smemo biti z udeležbo zadovoljni. Ob tri četrt na štiri se pojavita moštvi ter so javita sodniku g. Schnellerju v naslednjih postavah : Železničar: Jurčič — Koprivnjak, Malec I — Lončarič, Šep, škabar—Malec II, Krizman, Marti-novič, Malinar, Andraševič. Ilirija: Doberlet—Strehovec, Berglez—Unter-reiter, Varšek, Belak—Ilovar, Lah, Svetic, Ve-rovšek, Pfeifer. Gostje nam niso predvedli tistega nogometa, kakršnega smo pričakovali od njih. Ves čas igre tako v prvem kakor v drugem delu tekme so igrali docela podrejeno vlogo. Vratar in ožja obramba so še najbolj ugajali, čeludi se od njih ne more kaj poseimega povedati. Half-linija se je sicer trudila, vendar spričo hudega pritiska domačih ni mogla ničesar opraviti. Napad je igral klavrno vlogo. Prav nič ni mogel napraviti, dasiravno se mu je tu pa tem Ie posrečilo preriniti se pred gol domačih. Pa jim vse to ni nič pomagalo, saj niso znali streljati. Običajno so se pa njihove prodorne akcije razbile že pri domači half-linijl, 5e pa Ki ne, pa jc njihovo delo sigurno ustavila ožja obramba belo-zelenili. Kar so pokazali goslje, je bilo edino proti koncu drugega polčasa. V splošnem sc pa mora reči, da so Železničarji slabi repre-zentanti zagrebškega nogometa. Ilirija danes ni imela dobrega dneva, četudi so ne more trditi, da bi igrala ravno slabo. Vsekakor pa je bila njena igra v drugem polčasu slabša, nego v prvem polčasu. To se že vidi najbolje po samem rezultatu. Vratar Doberlet je rešil svojo nalogo pravo dobro. Na isti višini sta bila ludi Berglez in zlasti Slrehovec, v katerih je imel Doberlet največjo oporo. Krilci so povsem dobro pomngali tnko v defenzivnem kakor ofenzivnem pogledu; le Belak se je v prvem polčasu nekam lovil. Napad je imel najboljše može v notranjem triu. Najmanj jo še zadovoljil Pfeifer na levem krilu, to pa menda vsled tega, ker ga Ve-rovšek ni znal pravilno zaposliti. Igra pa je potekala takole: Prvi udarec ima Ilirija. 2c takoj v drutri minuti se nudi domačim izredno ugodna stiinclja, ki jo pa kar Irije igralci brlo-zelenih zaporedoma pokvarijo. V 5. minuti sledi korner proti domačim, ki gn goslje niso znali izrabit! ter ga pošljejo v avt. V 10. minuti potrese Sv r tic mrežo gostov ter postavi stanje 1:0 zn belo-zelene. V 13. minuti diktira sodnik korner proti gostom, ki ga tudi belo-zelenf niso znali izrabiti. V 17. mmuti diktiranega kornerja proti domačim tûdl goetje. ne znajo izrabiti. Ilirija je še vedno v premoči. Posledica tega )e, da tudi Ilovar v 28. minuti pošlje žogo v mrežo nasprotnikov, ter postavi 2:0 za domače, česar se do konca tekme ni posrečilo nikomur spremeniti. Železničarji pridejo nato pred gol belo-zelenih ter zamudijo nadvse zrelo šanso, baš zalo, ker ne znajo streljati na gol. Ilirija je še stalno v premoči. V 30. minuti sledi korner proti gostom, ki pa stanja ne spremeni. V 32. minuti diktira sodnik korner proti domačim, ki ostane neizrabljen. V 34. minuti se nudi gostom izredna prilika za dosego častnega gola, ker jo sodnik diktiral 11-metroko proti domačim, toda jo streljajo gladko v vratarja. V 36. minuti diktirani korner proti gostom ustvari nevarno situacijo, ki jo njihov golman razčisti. Gostje so v 44. minuti zopet zaigrali izredno zrelo šan60. V drugem polčasu imajo pri udarec gostje. Igra ni več tako zanimiva kakor v prvem polčasu, ker je tempo nekoliko popustil in domači ne igrajo več s tistim elanom. V 9. minuti sledi korner proti domačim, ki pa nc prinese gostom nobeno koristi. V 11. minuti pa diktira sodnik korner proti domačim, ki ga goetje zopet niso znali izrabiti. Isto se zgodi s kornerjem, diktiranim v 13. minuti proti gostom ter v 19. in 21. minuti, ker pošljejo belo-zeleni žogo med oblake, odnosno v avt. Domači so sicer še vedno v premoči, a stanja ne morejo spremeniti. Pfeifer in Svetic zastreljata kmalu nato krasni poziciji. V 25. minuti sledi korner proti gostom, ki ustvari opasno situacijo, a se razblini v nič. Tudi kornerja v 27. in 32. minuti, diktirana proti gostom, ne prinesete domačim nobenega haska. V 39. in 41. minuti ponovno kornerja proti gostom in konec je bilo tega prijateljskega srečanja. Tekma jo bila fair, toda manj zanimiva. Manjkalo ji je tiste živahnosti in borbenosti, ki napravi nogometno tekmo zanimivo. Sodnilc gosp. Schneller je opravil 6voj posel zadovoljivo. Sarajevo, 23. apr. 1. Nogometna tekma za državno prvenstvo BASK—Slavija je končala z zmago BASKa v razmerju 6 : 2 (3 : 1). Belgrafshe novice Belgrad, 23. apr. 1. Včeraj in danes so dopoto« vali v Belgrad: Josip Predavec, Venceslav Vilder, dr. Hinko Krizman, dr. Šutcj, Prota Kecmanovič, Srdjan Budisavijevič in Bariša Smoljan. Belgrad, 23. apr. 1. V cerkvi Kristusa Kralja sta se danes^ poročila dr. Avgust Rutar, sanitetni poročnik iz Slavonske Požegc, in dr. Sidonija Sel-gradova, zdravnica iz Belgrada. Mlademu paru iskreno čestitamo! Belgrad, 23. apr. 1. Z odlokom vojnega ministra je premeščen iz Zagreba v štip vojaški duhovnik Sulil, ki ga je jugoslovanski episkopat pred kratkim predložil vojaški upravi za referenta za katoliško veroizpoved v vojnem ministrstvu. Belgrad, 23. apr. 1. V domu Srbskega zdravniškega društva jc bil danes redni občni zbor Jugoslovanske proti tuberkulozne lige. Občni zbor je otvoril predsednik lige dr. Jordan Stajič, ki je v svojem govoru apeliral na vsa odgovorna mesta, naj ukrenejo vse potrebno, da se združijo vsi v borbi proli tej strašni kugi, ki mori naš narod. V naši državi namreč bolujc na tuberkulozi nad 450.000 oseb. Vsako leto umre v Jugoslaviji na tej bolezni 40 do 50 tisoč oseb, tako da umre od tuberkuloze skoraj vsak dan 110 oseb. Predsednik lige dr. Stajič pledira za ustanovitev posebnih državnih bolnišnic za zdravljenj? tuberkuloze. Nato je bilo podano poročilo glavnega odbora, sprejeta nova pravila in izvoljen nov odbor. Koroški večer v Unionu Župan dr. Dinko Puc pripne Grafenauerju red Jugoslovanske krone Po priložnostni deklamaciji, ki jo je zložil neki Korošec in dovršeno recitiral g. A c c c t o, je kot tretji govornik povzel besedo župan g. dr. Puc. Njegov govor je bil poln zanositega optimizma hi yere/da Koroško kakor tudi Primorje za nas nista izgubljena. »Ne bi bilo prav, če bi se vdajali sentimentalnosti in resignaciji. Kajti mi nismo narod senilen in star, ampak narod zdrav in mladi Verujem v silo našega naroda, verujem v njegovo bodočnosti Verujem, da se nam še danes rojevajo potomci kraljeviča Marka in kralja Matjaža. Verujem, da se nam še rojevajo možje, ki bodo pripravljeni žrtvovati se za nas vsak čas _ kakor Gra-fenauerl Dokler bomo imeli sinove, kakor sta Gor-tan in Graienauer, se ne odrečemo svojim nadam.« Ob viharnem navdušenju in ploskanju ter ob zvokih godbe, ki je elovesno zaigrala »Lepo našo domovino« in »Naprej zastava slave«, je župan dr. Puc pripel slavljencu odlikovanje reda Jugoslovanske krone na prsi in zaključil svoj govor z vzklikom: »Naj živi naša neodrešena zemlja, naj živi Koroška, naj živi Grafenauerl« Odlikovanje, šopek rdečih nageljnov, čestitke zastopnikov društva Tabor, akademske mladine in drugih — vse to je sivolasega slavljenca tako prevzelo, da mu je nekaj toplega zablestelo v očeh, nekaj kakor solza zadoščenja, da jc po tolikih letih trpljenja in preganjanja vendarle našel majhno priznanje od naroda, kateremu je zvesto služil vse življenje. Odlikovancu je bila na to poklonjena šc lepa diploma, delo strokovnega učitelja Grašarja v Celju, s katero ga je Koroški klub izvolil za svojega prvega častnega člana. Koroški klub ima tako žc dva častna člana: poleg Grafenauerja tudi g. Emila Lilleka, vladnega svetnika v p., znanega mecena koroških Slovencev in historika, ki je izdal žc dve knjigi o koroških Slovencih. Za visoko odlikovanje in za počastitev se je Gratenaucr ganjen zahvalil v daljšem govoru, ki ga je vsega prepletel s svojim optimističnim glcda-n]em v bodočnost, z duhovitimi domislicami in svojim še vedno svežim humorjem. Nastopil je spet deklamator, ki je s tinim raz- Naša pesem je le še žolč razlit, naša beseda je le še zvon ubit. Bil je čas, da je v Celovcu pel, da je klicar slovenski bil, zdaj ubit v nočeh le plaši, kliče hripav po kralju Matjaši..., (Dr. I. Pregelj ) Takole si od časa do časa osvežimo spomin na tragedijo, ki jo je naš narod doživel pred trinajstimi leti, v času nesrečnega plebiscita onstran Karavank, tam, kjer je tekla zibelka slovenstva, tam, kjer — »Gospa sveta, na prostranem poiju tvojem rod naš dvigal je zastavo, zaprisegal kralje svoje, ustanavljal sveto pravo ...« Spomin na tragedijo, ki je v naše narodno telo zasekala krvavečo rano in mu odsekala njegov najlepši, najbistvenejši del: košček srca — Našo Koroško. Leto 1920 — najbolj mračna letnica naše preteklosti; kakor Damoklejev meč visi nad nami, kakor erinija se nam roga iz davnine in nam kaže svoj groteskno zmaličeni obraz. Pa smo Slovenci narod žilav in odporen. Preko nas so šli že najhujši viharji zgodovine, izgubili smo svojo narodno svobodo, samogoltnost sosedov nas je uklenila v suženjske spone, z najtršimi biči so bili po nas, teptali naše narodne ideale, naše narodne svetinje, pa smo vsem in vsemu kljubovali ter — ostali. Izgubili smo Koroško, kakor smo v davni preteklosti že marsikaj izgubili in priborili si jo bomo nazaj, kakor smo si že marsikaj priborili. Za to nam jamčijo imena naših narodnih junakov, naših narodnih borcev, ki nikoli niso klonili v svojem optimizmu. Imena, ki blestijo kakor zarje iz noči: Anton Martin Slomšek, Matija Ma-jar Ziljski, Urban Jarnik, Andrej Einspieler, Jane-žič, Ahacelj in — da omenimo še njega, slavljenca današnjega dne: Franceta Grafenauerja, ki je žrtvoval v borbi za naše pravice vse in postal tako enakovreden naslednik svojih predhodnikov. Tudi on je optimist, tudi on še veruje v kralja Matjaža, kakor so verovali vsi naši.narodni budi-telji in voditelji... Unionska dvorana se klanja sivolasemu borcu Današnji večer je bil ves njemu posvečen. Unionska dvorana je zablestela v prazničnem sijaju, da ga dostojno proslavi, da se mu zahvali za vso ljubezen in vse žrtve, ki jih je poklonil domu na oltar. Skromna in preprosta je bila ta proslava, kakor je skromen in preprost slavljenec sam. Saj vedno in povsod s ponosom poudarja: »Jaz sem obrtnik, oratar, ki blagor naroda mu mar je bil vsekdar.« A kakor je bila skromna in preprosta ta proslava — nobenih lovorjevih vencev in slavolokov ni bilo; edini okrasek dvorane je bila jugoslovanska zastava s sliko kralja Aleksandra, ki je visela z balkona na oder — je bila prav zato tem bolj prisrčna in domača. Prostrano unionsko dvorano so napolnili predvsem njegovi rojaki, v Sloveniji bivajoči koroški Slovenci s svojimi družinami. Po deveti uri, ko se je proslava začela, ni bilo v dvorani mize, za katero bi bil še kakšen prostor prazen. Veliko mizo, ki je zavzela ves prostor pred odrom, so zasedli častni gostje, med katerimi smo poleg Grafenauerjevih sorodnikov iz Subotice in vseh onih, ki so zastopali Ciril-Metodovo družbo, društvo Branibor, Sočo, Tabor, pododbore Koroškega kluba na Jesenicah, v Mariboru in v Celju, opazili še: župana dr. P u c a , ki je zastopal mestno občino in bana, senatorja dr. Rožiča, dr. Brejca — vse tri s soprogami, dalje dr. K o -čevarja, bivšega predsednika deželne vlade in sestro koroškega narodnega junaka Malgaja, gospo V a j d o. Ko se je okoli devete v spremstvu predsednika Koroškega kluba prikazal slavljenec v dvorani, so ljudje navdušeno vstajali s svojih prostorov in ga živahno pozdravljal!. Orkester »Sloge« je pod spretnim vodstvom g. P o 1 j a n c a zaigral, na to pa je ob splošni tišini stopil na oder predsednik Koroškega kluba in z izbranimi besedami pozdravil navzoče častne goste in vse, ki so prišli, da počastijo slavljenca večera, Fr. Grafenauerja. Njegov govor je bil kakor svečana prisega, da nikoli ne odstopimo od zemlje, ki je in mora biti za vedno naša. Lik Fr. Grafenauerja naj nam bo oporišče v vztrajnosti in odpornosti. On je tip tistega našega kmeta, ki je za svoj narod trpel in mu s svojim trpljenjem vcepljal ono vztrajnost, ki mu je potrebna, da odbije germanski val. Vzdržal je vse Krivice, in še danes se bori za nas. Ob zaključnem vzkliku »Bog ga živi!« je val navdušenja preplavil vso dvorano. Sledila je druga točka sporeda. Pevski odsek Koroškega kluba je pod vodstvom svojega dirigenta T o r k e r j a ubrano zapel štiri koroške pesmi in žel mnogo zasluženega priznanja. _ Kot drugi govornik je nastopil tajnik Koroškega kluba, ki je podal temeljit presek koroških narodnih boiev ter zgostil nevenliive zasluge koroških narounih voditeljev in buditeljev v mogočen lik. Gcnljiv je bil prizor, ko jc ob koncu njegovega govora prišla v dvorano Grafcnauerjevega hčerka č. s. Marica, učiteljica v Mariboru. Sivolasi oče je hilro vstal s svojega častnega prostora, ji pohitel naproti in jo poljubil vpričo vseh. G. Mirko P r e m c 1 č je nato ob spremljeva-oju klavirja, ki ga jc igral g. Lavrenčič, zapel »Gor čez izaro, gor čez gmajnico« tako občuteno in lepo, da so se mnogim zarosile oči. Dodal je šc pesem »Pojdem v Rute«. Spontan aplavz je dokazal, da je njegovo petje šlo do srca. umevanjem deklamiral Zupančičevo »Kovaiko«, ter pevski zbor, ki je odpel Se nekaj izbranih korolklh pesmi in nato šc zadnji slavnostni govornik, nadzornik Urbančič, katerega besede so izzvenele т pesniško zanosit »lavospev slovenski zemlji in njenemu sivolasemu borcu — Francu Gralenauerju. Oficielni del proslave je bil a tem zaključen. »Gor čez izaro...« Sledila je animirnna prosta zabava, pri kateri ne smemo pozabiti g. Premelča, ki je stopil na oder z originalno idejo: pozval je občinstvo, naj zapoje z njim. In je zabučala, mogočno zadonela po vsej dvorani ona naša najlepša, najmilejša: »Gor čez izaro, gor čez gmajnico, kjer je dragi dom z mojo zibelko . ..« Ljudje, večinoma sami koroški rojaki, so peli, od domotožja prevzeti, z vsem srcem, z vso dušo so peli, tako globoko občuteno so peli, da je vsa dvorana jokala od sladkosti in bolečine —-- f Dr. Lovro Mihi § Že zopet je zadela koroške Slovence velika izguba. Ko-maj 34 let star, je preminul dne 18. aprila v Bačah ob Baškem jezeru zdravnik dr. Lovro Miki. Ni bil znan samo kot dober zdravnik, temveč tudi kot zlata duša, h kateri so sc njegovi rojaki vsikdar z zaupanjem zatekali. Kako je bil priljubljen in spoštovan, je pokazal njegov pogreb. Dne 20. aprila dopoldne se je zbralo na stotine Lovrovih prijateljev, da ga pospremijo na zadnji poti. Sprevod, ki je šel iz Bač na pokopališče v Maloščah, jc vodilo pet duhovnikov. V njem so korakale vse požarne hrambe velike bckš'.anjske občine z godbo. Najbolj pretresljiv je bil prizor, ko se jc mrtvaški voz ustavil pred domačo hišo pokojnikovo, pri Magru v Msloščah. Ko so hrnški pevci pod vodstvom pevovodje Ivana Kropivnika zapeli do srca segajočo »Nad zvezdami« in se je pokojnikov sivolasi oče pridružil sprevodu, tedaj ni ostalo suho nobeno oko. Na pokopališču so se poslovili od pokojnika njegov bivši katehet gospod Lamprecht, domači g. župnik Ivan Ožgan in v imenu nekdanjih sošolcev in malofkih študentov g. France Uršič iz Ljubljane. Nepozabnemu dr. Lovru Miklu naj bo lahka žemljica domača, hudo prizadeti Magrovi hiši, predvsem pa tako preizkušenemu očetu Magru, naše najprisrčnejše sožalje! Slovenski kmet — hlapec tUmL hank Letos je bila velika noč na Goriškem, kakor tudi po vsem Primorskem, prav žalostna. Iz vseh krajev Primorske so nam prispela prav žalostna poročila. V krajih, ki so bili nekdaj znani za najbogatejše, danes ljudje stradajo. Malo kje na Vipavskem so imeli letos v hiši bel kruh. Kmetom se že na obrazu pozna, da so izstradani; jetika trka na vrata. Kmet nima več veselja do dela, ker ima še danes povečini vse vino v kleti. Premoženja gredo dan za dnem na boben. Kmetje niso sicer postali koloni italijanskih grofov, pač pa je v vsaki vasi že po več kmetij, ki so zašle v suinost uau-janskih bank, ki dajejo tako zvani agrarni kredit. Ta posojila dajejo proti menici in obenem proti vknjižbi. Ko zapade amortizacijski obrok, ga banka neusmiljeno izterja in čc kmet nima denarja, ga požene takoj na boben. Ker ni kupcev za kmetije, gredo posestva na prodaj za vsako ceno in navadno jih banka vzame za denar, ki ji ga je bil kmet dolžan. Kmet postane potem še na nekdanji svoji zemlji, a v resnici je samo hlapec italijanske banke. Na ta način je prišlo na Goriškem žc okoli 200 slovenskih posestev v roke italijanskih velebank. Dejansko se uresničuje to, kar so izkušeni starci, ki so že poznali italijansko gospodarstvo, napovedovali takoj po italijanski zasedbi slovenskih krajev. Ti so takrat rekli, da bo slovenski kn.et postal hlapec italijanskih grofov. Italijanski mladini se vceplja vojaški duh Pompozni nastopi po vsej Italiji Mesto 1. maja obhajajo fašisti 21. aprila praznik dela. Obenem je 21. april praznik obletnice ustanovitve Rima po Romulu in Remu. Ta dan naj novi Italiji, posebno mladini pokaže, da so Italijani vredni nasledniki Rimljanov in da so tudi prežeti od volje, da obnovijo nekdanji rimski imperij. Dne 21. aprila se vrši zato po vsej Italiji tako zvani fašistični nabor. V milico stopijo ta dan »mladi fašisti«, kateri so že popolnoma izvežbani po vojaško in v streljanju s puško, iz tako zvane »Avan-guardie« se izvrši ta dan prehod k mladim fašistom, iz mladinske organizacije »Balila« prestopi najstarejši letnik v »Avanguardio«. Nove miličnike ta dan zaprisežejo na javnih trgih, kjer se zbere fašistična mladina. Kako hrupne manifestacije so to, nam pokažejo že številke, ki jih navajajo fašistični listi, če prav vpoštevamo, da so nekolike pretirane. Tržaški listi poročajo, da je v Trstu defiliralo pred vojvodo D' Aosla okoli 10.030 otrok in mladih fašistov. Fašistične organizacije so izdale ta dan pravo mobilizacijsko povelje, ki nosi naslov »Ordine di mobilisazionc«. Slovesnostim seveda morajo prisostvovati šolski otroci, ki jih priženejo učitelji tudi iz oddaljenih vasi v kraj parade. Tako so morali v petek hoditi otroci na Krasu tudi po 7 km daleč v zimi in mrazu. Fašistične slavnosti je namreč molilo silno slabo vreme. Tako v Trstu, kakor Eo vsem Krasu je deževalo in pihala je mrzla ur j a Letos so letniki Balile, rojeni 1919. leta, prešli v Avanguardio, letnik 1915 je prešel iz Avart- guardie k mladim fašistom in letnik 1911 je stopil v milico. 12.000 MLADIH FAŠISTOV V RIMU V Rimu so bile slavnosti še posebno pom-pozne. Mladina je defilirala po ulici Impero in prišla do palače »Venezie«, kjer stanuje Mussolini. Muesolini se je samo pokazal na balkonu, ne da bi kaj spregovoril. Na trgu Siena se je vršil telovadni nastop mladine. Nastopilo je 12.000 mladih fašistov, med katere je bilo razdeljenih 40 godb. Telovadnemu nastopu je prisostvoval seveda tudi Mussolini. Na praznik dela se 21. april proslavi na ta način, da se ta dan odprejo vsa javna dela, ki eo bila izvršena v preteklem letu. Javnost pripravi na te slovesnosti fašistični tisk, ki natančno navaja, kaj vse je bilo zgrajenega v preteklem letu. Vsaka cesta, vsak šola, vsak most in vsako popravilo, ki sc je izvršilo v preteklem letu, spada v seznam javnih del. MOSLEY IN WILLIS Letošnjim slovesnostim je v Rimu prisostvoval tudi vodja angleških fašistov Mosley, kateremu je glavni fašistični tajnik Starace poklonil novo zastavo. Na njej stoji geslo: Za kralja, državo in mednarodno pravičnost. (Torej prav fašisti, ki zatirajo druge narodnosti do skrajnosti, so tudi za mednarodno pravičnost!) K Mosleyu je pristopil predstavnik hitlerje-vega narodnega socializma willls ter ga najprej po rimsko pozdravil in mu na to segel v roko. Množica je to pobratimstvo med nemškimi in an-gleškemi fašisti «prejela s ploskanjem. Mons. Valentinčič izpuščen Mons. Ignacij Valentinčič, stolni župnik v Gorici, ki ga je dal pred nekaj tedni aretirati goriški policijski upravnik, je bil tc dni izpuščen. Kakor znano, je mons. Valentinčič obdolžen, da je kot upravitelj goriške stolnice prodal starinski kipec Matere božje, ki ga je potem beneški starinar Jeni na svojo odgovornost prodal v inozemstvo, ne da bi imel za to od oblasti potrebno dovoljenje. Policija bi bila rada spravila mons. Valentinčiča v zvezo s kupčijo, ki jo je beneški starinar sklenil z nekim Švicarjem, vendar se ji to ni posrečilo. Poročali smo že, da je stolni župnik proda! kip goriškemu zlatarju Lebanu, in ta je šele stopil v zvezo z beneškim špekulantom. Smrtne nesreče v Senožečah jc 24-Ietni Vladimir Susa padel s senika, ko jc pripravljal seno za živino. Pri tem si jo razbil lobanjo. Odpeljali so ga sicer takoj v tržaško bolnišnico, loda zdravniki niso mogli več nesrečnega fanta rešiti. Umrl je v soboto 33-letni Frane Vifič iz Renč je padel z odra, ko je delni na stavbi bolnišnice za jctnišnico, ki se gradi v Gorici med St. Petrom in mestom. Ni bil zadosti žo padec sam, temveč je nanj padla Se težka deska in mu zdrobila lobanjo. Nesrečnik je bil takoj mrtev. Velika cesta med Semposom in cermčami ]e bila pozorišče dveh težkih nesreč, ki sta pretresli ljudi vse okolice. Na cvetno soboto je v Sempaeu ciklista. Trčenje je bilo tako močno, da sta oba podlegla poškodbam, šo preden so ju mogli prepeljati v bolnišnico. Deklica padla v Î20 m globok prepad V bližini Grahovega se je pripetila strašna nesreča, ki je zahtevala življenje 13 letne deklice Kristine Trole. Njen stric Justin Trole jo je vzel s seboj na bližnjo goro, kamor vodi njegova lastna vzpenjača, ki jo rabijo za prevažanje lesa. Nazaj grede se je deklica peljala s tovorom. Ko se je deklica pomikala čez globok prepad, se je nenadoma utrgala žica in tovor je z njo vred treščil 120 m glofoko. Nesrečno dekle je bilo seveda takoj mrtvo. Orožniki so zastražili mrliča, dokler se ni vršil sodnijski pregled. Strica Justina eo aretirali. Za Trst ni rešitve (Promet skozi tržaško luko je v marcu znašal 2,346.010 stolov, lansko leto v istem čaeu 3,034.843 stotov. V prvih treh mesecih jc skozi tržaško pristanišče šlo 0,830.044 stotov blaga, medtem ko je Krizantema na grob škofu Karlinu Bleda svetloba rumenih sveč oiarja Tvoje mrtvo obličje. Mirno spavaš med cvetjem, množica Tvojih vernih ovčic le kropi in Ti ieli pokoja. Zdi te mi, da ni Tvoje srce le zastalo, saj je Tvoje obličje tako blago, kakor bi upal... Zdi sc mi, kol bi se Tvoje roke hotele dvignili in me blagoslovili ... Blagosloviti mariborske drage vernike. Pa se mi zdi, da bi hotel blagosloviti za slovo tudi drage, nepozabne ovtice is Trsta in Istre... Bil si naš Ikof! Nikdar nisi Ti pozabil nas, mi Tebe ne burno. Z veliko ljubeznijo je ikof Karli n stopil med tržaške Slovence in hotel postati vsem vse, pravi ikof! Ljudstvu koristiti, da ga ohrani Bogu in slovenskemu oziroma hrvatskemu narodu. Videl je, da brez duhovnikov ne more izvršiti svoje naloge. Kako je bil vesel, ko smo se oglašali mladi bogoslovci za njegovo škofijo. Z ljubeznijo nas je sprejel. Dober oie nam je bil. Njegov nagovor: Ne obljubljam Vam bogatih farit, ne iasti, dosti dela boste imeli, plačilo bolj pičlo, a narod l'nrn bo hvaležen! Bodite korajini in veselo delajte! Pa je prišla vojna in : njo vred pomanjkanje tudi za bogati Trst in še posebno za Istro. Pa nas jo Matil novomašnike po ordinaciji v škofijski palači v Ljubljani: »Nič se bati! Naš narod Kos bo ljubil in za dobre duhovnike bo vedno hleba, čc cel ne, pa pol, to pa gotovo!* Spnlnila se je njegova beseda; če je pa tla-dika slišal, da kje preveč trpijo, je kmalu prišlo po pošti: ali nekaj kronic ali pa zavitek peciva... Pošiljatelj je bil označen na kratko: škof iz Trsta. Kako je ljub{l škof Kar lin svoje duhovnike! Kako rad jih je sprejemal, kako se rad zabaval v njihovi drutbi! V zgornjo Istro je kaj rad zahajal. Nepozabno bo ostalo ljudstvu blagoslacljanje cerkve v Podgradu. Nepozabno bo ostala pridiga v Ilrušici, ko je prišel škof počastit dekana Rogača ali pa pozneje, ko je prišel za tržaške sirote iskal moke, ki so jo dekleta ponoči skrivaj prinesla iz Lumpovcga mlina pri Zajelšah... Ne bom pozabil škofa iz tistih dni, ko se je ulica, vsa nahujskana od fašistov navalila na ško-I fijski dvorec. »Ne bom se udal,* je bila njegova ] beseda do zadnjega. Junak za narodne pravice! Naši farani v Klancu ne bodo pozabili škofa Karlina, ki je tako rad zahajal k prijatelju fiašlju. Preprost, ljudomil, da niso verniki niti vedeli, da imajo škofa med seboj. Ne bo ga pozabila istrska gora Slavnik, ker je to gotovo edini škof, ki je z veseljem stopal na vrh le lepe gore. Mežnar Nace v Klancu ti bo rad pokazal klopico, ki jo je blago-pokojni župnik tiašelj napravil za škofa in je škof tržaški tako rad tam posedal in se oziral na lepo dolino. Par tednov pred njegovim odhodom je bilo v Trstu. MoJ župnik je bil zaprt, tovariš bolan, jaz pa sam — mlad, neizkušen novinec — prav sam v veliki fari. M sem k škofu. Potožil sem mu: »Nikar nas ne zpustite, ostanite prav do skrajnosti! Kaj bo narod brez pastirjev! Ostanite!* — Očetovsko proseče so donele besede škofove... Večkrat smo mu prinesli istrskih pozdravov čez mejo, vedno jih je sprejel s solzami. — Ali kaj lepo cveto mnndlji na škofovem vrtu v Skednju — P O, o je lepa dežela!... Solze je utrnil. 1927 sem prosil na Velehradu škofa, naj se spomni tudi Istre pri oltarju slovenskega apostola. Vsak dan se spomnim, ne pozabim! — Kako je rad pomagal škof, ko je bil v Mariboru. Ne le duhovnikom, ki jim je odprl na stežaj svojo škofijo, ko so bili izgnani, ampak tudi ubožcem, ki so iz Trsta in Istre prišli, pa radi potrkali pri škofu. Dar, pa šc prijazna škofovska beseda ki je vel! Omahnile so te dobre očetovske roke, ugasnilo listo ljubeznivo dobro oko, umrla dobrotna, tolaživna beseda! .4 za nas ne! Trst Te ne pozabi! Istra bo za vedno ohranila v spominu svojega do-, bralnika. Koliko domačih duhovnikov si poslal v tržaško škofijo, koliko so ti dobrega storili! Res je večina ie odšla prisiljena, mnogo jih pa šc je, ki po Tvoji zaslugi tolažijo narod v nesreči. Da si Istri dal toliko slovenskih dušnih pastirjev, je Tvoja zasluga pred Bogom in pred narodom. Večkral poleti noš duh na magdalensko pokopališče in obišče Tvoj grob, ker Tebe ne moremo pozabiti in Te ne bomo. Upamo pa za trdno, da Tvoj duh obišče Trst in Istro in prosi večnega Dobrega pastirja, naj varuje in reši naš teptani rod pod tujcem. Dobri, nepozabno dobri oče, počivaj v Bogu! Prosi za nas! Jakob Soklič. Zborovanje primorske mladine Društvo >Tnbor« je imelo včeraj ob 9.30 svoj drugi redni občni zbor v beli dvorani hotela Union. Članstvo, večinoma mladina, je napolnilo dvorano. Predsednik Je otvoril občni zbor in takoj ob začetku predlagal, da se odpošlje pozdrav in zahvalo banu dr. Dragu Marušiču in pozdrav predsedniku Emigrantske zveze v Belgradu. Sledilo je tajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da jc v društvu včlanjenih 659 članov. V pretekli poslovni dobi je imelo društvo 47 rednih članskih sestankov s 40 predavanji. Odposlanih je bilo čez 1300 dopisov, prejetih pa 350. Iz poročila blagajnika je razvidno, da je znašal promet v tej poslovni dobi nad Din j 173.000. Kakor je znano, je draStvo zgradilo na Viču prcnočiiče za brezposelne, ki predstavlja vrednost Din 100.000. Iz poročila načelnice socialnega odseka je razvidno, da je druîtvo skušalo po možnosti ugoditi vsem prosilcem, ki so prosili podpore, vendar je bilo nemogoče vsem ugoditi, ker je bilo mnogo sredstev porabljenih za gradbo prenočišča. Iz poročil načelnikov pevskega, dramatičnega in pa mandolinistlč. odseka je razvidno, da se članstvo v odsekih pridno udejstvuje, kar dokazujejo dobte uspeli nastopi. Predsednik ee je v imenu društva zahvalil tistim, ki so z razumevanjem podprli društveno akcijo za zgradbo prenočišča. — Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik Štrekelj, podpredsednik Bcnsa, odborniki: Briiček Ivan, inž. Gerl, c,,, ^ivfnrv Kifig.i, iiivuiciii nu jv. i seaniK ucnsa, oaoommi: опзсек ivan, mz. um, znašal promet lansko leto v prvih treh mesecih Gregorič, Justo Lukeiič, Runtič, Škert L, Velika- 8.0C0.509 stotov. To številke so toliko bolj zna- njeva, Višnjevec. Revizorji: Bole, Kolarič in D. Pi-čilnc, ker je znnno, da je začet promet skozi Re- pan. Načelniki: za socialni odsek Belingariev, pev- netke po lanskem mrtvilu zopet naraščati. Trst gre torej vedno bolj navzdol. D'Annunzio. o katerem so . evropski listi, da je umrl, je zdrav dni dal avtomobil povozil maiega dečka, ki ga je v nekaj i novega minutah zagrnila smrt. Komaj dan nato, na cvetno j i>esniku. Svojo graščino Vittorialc< bo DAnnun-uedeljo pa sta pri Cerničah trčila skupaj dva moto- zio na ta način še razširil ski odsek Ûkmar, mandoliniitični od»tk Simčč , dramatični odsek Poljšak, družabni od>c< »M Cer-poročalj nekateri : kvenlk. — Predsednik primorskega akademskega ______ — ........ j. _-ov in je prav te , kluba Čtrnigoj je pozdravil občni zbor In lolel dru- navodila arhitektu Marronlju za ureditev ! štvu mnogo uspehov. — Občni zbor je bil zelo zemijišča, ki so ga poklonili italijanskemu I vahen in videlo sc je od strani člansiva vcuko za —...»----- I n|manje kakor tudi marljivo udcistvovanie v v«h društvenih odsekih Koroška brez Pri svojem obisku v Jugoslaviji se je oena-brOški škof Berning, ki je po nalogu sv. Očeta nadziral dušno pastirstvo med Nemoi v inozemstvu, laliko prepričal, da je za versko življenje nemške narodne manjšine v nafti državi res izborno poskrbljeno. Upravičeno naša javnoet zahtev« iste pravice za slovenske manjšine v nemških državah, v prvi vrsti pa za naše koroške Slovence. Nemški nacionalistični tisk se brani očitka, da bi med slovanskimi manjšinami v nemških državah ne bilo vse v redu. Cellovške »Freie Stimulant z dne 29. marca t. 1. prinašajo uvodni članek, v katerem navajajo, da so koiroškini Slovencem v verskem pogledu dEvo pisma, v katerem mi poročajo, kdo in kaj si. Razkrili smo te, zato prenehaj s pretvarjanjem. Govori k Človek se ni zganil. Neki star general se Je dvignil izza mize ter opazoval velikoglavega in sivolasega bebca. Približal se inu je in rekel: »Gospod markiz, saj vas poznam I Nesrečnik ga ni slišal. Kralj je dejal: »VI ste sporočili gospodu D Chevertu, taboračemu pri Aachenu, naj sestavi armadni zbor iz navarskih polkov, štirideset stot-nij...« Bebec je zmečkal z nogo muho, da se je pod stresel. »... in dve konjeniški brigadi ter naj koraka proti Halberstadtu. Ni li tako, monsieur?« Ura je odgovorila ... Tedaj se je general okrenil. »Prepričan sein, Sire, da je tale mož markiz Anton Kervescop pl. Coadilo, Bretonec. Njegova brata sta prav tako kot on v (jhevertovi armadi: izvrstni vsi trije in znani po svojih drznih činih. Devetnajstega je imel še brado, od davi je nima več; to je vsa izprememba! Prepoznal sem vas. Plemenitnik si snaži zobovje! Odprite usta!« Bebec ni razumel. Pozvali so službujočega gre-nadirja pri vratih. Približal se je bebcu, ga prijel za grlo in ga prisilil odpreti usta. Zobje so bili umazani in smrdljivi. Spričo te nesnage je general zardel. »O, ta-le je močan, zelo močan k Ta prizor je vplival na pribočnika, ki sta bila še mlada, da sta prebledela. Eden izmed njiju je za mrmral: »Je zares bebec, le poglejte ga!« »Ne bo govoril,« je dejal nekdo. Kralja je prevzelo usmiljenje. Ne vidim v tem blagu nikakega znamenja aristokracije. Ni treba, da ga toliko mučite, gospod general ... Res da nam ie vohun zelo škodoval .. Kaj pa, če je ta-le nedolžen ...« Mladi častniki so bili tudi kraljevega mnenja. V ozadju dvorane je stari general slonel ob zidu in se zamislil. S stisnjenimi pestmi je godrnjal: ^Močnn je, zelo močan ...« Čez nekaj časa jp vzel pištolo, jo okrenil proti bebcu in jo sprožil prav tik ob njegovih ledvicah. Bila je tako nabasana s smodnikom, da je plamen švignil do stropa. V bebcu se ni nič zgenilo. še nit slin, vezoča njegova usta s tlemi, se ni zgenila. Kralj se je zasmejal. »No, ali ste se uverili, sedaj?« Straien srd se je polotil starca. Nastal je molk. »A k je rekel kralj utrujen. »Ti poskusi bodo brezuspešni... Pred nami stoji mrtva duia. Nikakega življenjskega znaka ni v njem razen rahle- ga drgeta rok in nog in slin: bolno življenje... Sicer pa ...« In pog*edal je ekozi okno. Vojna pribočnika sta ga posnemala. Toda trmasti medved se ni še vdal. »Sire, vse vas varat Ne pojdite še! Tudi jaz dvornimi Toda dvom je, kakor pravijo vaši pesniki, več od prepričanja: Dvom je nadkriljena resnica! Zaklinjam vas: Ta-le je slepar, ostuden slepar! Igra, igra! Občudovanja ste vredni, gospod!« je nadaljeval starec in se okrenil k bebcu. In pogledal ga je tako od blizu, da je videl svoj posnetek v punčicah onega ... Toda nič. »No vidite,« je rekel kralj, »vsi dokazi govore proti vašemu naziranju... Ta nesrečnik in izgubljenec, ki je tako umazan, da črvi po njem lezejo.« Starec je strgal nesrečniku ovratnik. »Neka misel mi je prišla v glavo: videti hočem. Saj ni mogoče vsega natančno pripraviti. Ta je član dvora ... morda ni imel niti časa, da bi...« Toda bebčeva koža pod cunjami je smrdela od nesnage. Starec je poprnskal po koži. Nesnaga je bila tolikšna, da je vzel nožek in si osnažil noht, rekoč: »Sire, prosim vas, da obdržite tega-le človeka tu na mestu. Medtem pa vas prosim za kratek razgovor.« »Pridite,« je dejal kralj. In šla sta iz sobe. Starčev glas je mrmral: »Sire, prisegam vam, da se ne motim!« »To je zagrizenosti« »Ne, ne! So še druga sredstva, zlasti pa imam v mislih eno, ki je gotovo!« »Katero?« »Evo, sire: pred seboj imnmo Francoza... Vi poznate to junaško pleme, ki pn je istočasno tako malenkostno, tako naravno ...« Krenila sta po hodniku in znižala glasove. Samo šepet je bil slišen in čez nekaj minut se je oglasilo drdranje kočije. Nekdo se je pripeljal. Kralj in starec sta stopila v dvorano, kjer ji» stal bebec. Razen vladarja, ki Je sedel mračnega obrača v svojem naslonjaču, to vai gledali bebca. Kraljeva nevernost se je polagoma polaščala častnikov, tajnikov in grenadirja pri vratih. Med kraljevo odsotnostjo se je nesrečnik smejal, jokal, klical >bo-krrr...« Prestrašil se je gosjega peresa, tičočega v črnilniku ... Toda šiloma so ga pridržali sredi dvorane... in tain je neobčuten za vse okrog sebe vnovič začel pozibavati z glavo: V srce segajoč prizor... »Sire,« je dejal general, >zdaj ga bomo spravili v zadrego. V Versaillesu je znan kol vnet dvo-rilec. V Halberstadtu je zdaj neka gospa, ki je bila dvorna dama kraljice in se spominja vseh oseb francoskega dvora. Povabil sem jo semkaj, in če Vaše Veličanstvo dovoli, jo prjvedemo semkaj pred markizovo obličje.« »Naj vstopil« Dva vratarja sta odpahnila vrata in vstopile je dražestna in odlična gospa ter zakorakala z mačjim korakom. »Gospa, poznate tega Francoza?« je vprašal kralj. Nemka je pozorno in dolgo gledala bebca in nato dejala: »Ne, gospod.« »Že prav,« je dejal medved, ^pozneje vas zopet pokličemo. Izvolite oditi skozi druga vrata!« Do onih vrat je vodila pot preko dvorane mimo ujetnika. Ura je kazala na tri. Leteča muha je sedla na zastor in ni je bilo več slišati; lui ' ona je poslušala ... Gospa se je mimogrede zadela ob nesrečnika, se zdrznila, kriknila in padla... To je bilo silnejše kakor vse ostalo. Bebec je iz-premenil obraz: »Accepter ce bras, mad... (Evo vam mai» roke, gosp ...) Prekinil se Je, kot bi odrezal. Hkrati je nastal vsenaokrog hrušč. Kralj je prebledel in vstal. Gospa je zbežala. »Lahkomiselni Francozi...« je dejal nekdo. Hrup, borba na dvorišču, en vzklik: glas Kerve-scopa pl. Coadila jasen in glasen: Živel kralj Francije!« Nato skupni strel dvajsetih pušk proti enemu arcu. »8 tem sredstvom ujamei slehernega,« je godrnjal starec. Izdaja konsorcij »Ponedeliskega Slovenca«. Zastopnik Mika Krek. Urejuj« Ciril Kočevan Tiske Jugoslovanske tiskarne. Zastopnik: K. Ceč.