Posamezne Stevflket Navadne Din —*75, ob nedeljah Din '1*—. UREDNIŠTVO m »h*« v M«i-bor«, Jurčičev« site« it. 4, L nadotr. UPRAVA ae aabaja v Jurčičevi •lici it 4, pritličje desoo. Tele* JK. — SHS paitaočekovoi «a£*a stav. 11.787. N« aaraefta brca denarja ae ac •*»«. • Rokopisi m ac vračajo. Poštnina plačana v geJovIn) Cena današnje «ev. Din ->rj TABOR Posamezne številke« N avadne Din —-‘75, ob nedeljah Din !•—v -TABOR tzhajc vsak dan, rasvea nedelje m prašnikov, ob 18. ari s datumom naslednjega dne ter stanc mesečno po poiti D 10-—., u inozemstvo D 18* -, dostavljen aa dom D 11'—, na iskaznice D 10* — inserati po dogovoru. Pri uPr“v' .tabora* MARIBOR. Jurčičeva ulica atov. 4, Naslov Maribor, torek 13. julija 1926. Pred revolucijo na Bolgarskem Kralj Boris pobegnil. — Padec sedanje vlade. — Zarota. — Cankov /opet v ospredju. kaJ^0GRAD, 11. julija. Kralj Boris je, stilR uradno potrjuje, v soboto zapu- brfV rij° ’1V odpotoval v inozemstvo, sma? -sc izvr^'l ^ako tai|10> da Ka Je atrati za beg. Na poti ga spremljajo ■usi • ses^re princezinje Eudocije le ne-■ ',r‘ dvorni uradniki. r?v/ Političnih krogih se z gotovostjo da stoji Bolgarska pred važnimi nr rf n*In* izpremembami oziroma tik v,ec* revolucijo. Kljub oficijelnim trdit-am s strani bolgarske vlade o njeni go-n:p.sti> se je že dalje časa vedelo, da so jem dnevi šteti- Zaupno sc je tudi izve-zart^3 Jc v Sofiji zasnovana obsežna ota, naj ZOpej; spravila Cankova krmilo. 12. julija. Kralj Boris je v mvh s*vu ses^rc in nekaterih prijateljev °eJrnil iz dežele v neznani smeri- Ne j lcakovan in nepojasnjen beg vladar-ra spravlja v zvezo z napetostjo in ŠČal len^ern’ Je v zadTijih dneh na-ra-Se a od ure do ure. V političnih krogih j> Pričakuje, da bo izbruhnila revolucija, o,; • ^ uostal namreč neznosen. V on -r t eni z^oru Pa je bilo že delj časa Pozatl nerazpoloženje napram kralju-ct,?-panl° pa so v Prvl vrsti vodili pri-Kirila- Kralju se ie očitalo nepiiljubljenost med narodom in se spo-i.o rad> ru'egove neodločnosti v vpra sanju poroke. Dr. NinžSč pri kralju 0 avdijenci se ni izvedelo ničesar. — lvŠi črnogorski knez Peter pri kralju. LJUBLJANA, 12, julija- Včeraj je ob čič Ulj' ■ ■ ... - - v. **. uri prispel zunanji minister dr. Nin- „ .s s9Progo in otroci v Lesce, kjer ^ Pričakoval dvorni avto. Avto jih uato prepeljal na Bled, kjer ostanejo v j,*Epos«. Po kosilu je bil dr- Ninčič Do avdijenci pri kralju. O vsebini T.fs:?VOrov se ni moglo ničesar izvedeti. na°RliSno kakor dr- Ninčič je dopotoval Bled bivši črnogorski knez Peter s t*«** kar je dalo povod, da se v go-''n krogih domneva, da gre predvsem Reditev pogodbe s člani bivše črno-la i™e dinastije. Danes dopoldan sta bi-kra]-1162 ^eler in r- Ninčič sprejeta pri Eevif na Kosovem pollu napadi na radikale. — Vlada je v razsulu. VfJPSOVSKA MITROVIČA, 12. julija. , oditeij - 3 Svet Brazilija izstopila iz Društva narodov ŽENEVA, 11. julija. Brazilska delega cija pri Društvu narodov je sprejela sle dečo brzojavko: Predsednik Bernardes je zahteval razpust brazilske delegacije pri Društvu narodov, zunanji minister Pachteo dobi navodila za povratek osobja- Stavka angleških pre-mogarlev zlomljena LONDON, ll. julija. Kljub temu, da vodstvo stranke, še vedno javlja, da rovih delo počiva, je uradna preiskava ugotovila, da sc dela že ako ne v popol nem obsegu pa vsa[ deloma že v 400 premogovnih jamah. Število vračajočih se rudarjev narašča z vsakim dnem. Želez niški delavci pa so odklonili predlog ru darjev glede oviranja dovoza inozemske ga premoga v Anglijo, radi česar je smatrati, da je stavka angleških premogar jev zlomljena. Samostojne demokratske stran ri]’ ■,,.Y5tozar Pribičevič, je včeraj govo- v. velikim množicam ljudstva. Med go-^ranlv se ’e »javil proti konfesionalnim ^adiiw i m' <>s*'r* Pa so bili napadi na (tiffi ie’ Me<4 drugim je izjavil, da so rajo ]923- politično sodelovali z vod-^kedonakih Turkov Ferad begom So *ar jih pa ni kasneje oviralo, da nil, zvestega zaveznika iz taktič- Seda.,iZ jrr>v osumili veleizdaje in zaprli. stroW,f,- v1,ada i® v razsulu. Pobil jo bo identon’ brz°iavni drog. „ a z nesrečo, katere žrtev bi bil skoraj postal Sv. Pribičevič-) (Pripomba je ^^lotai neizpremenjen ^ciia POGRAD, 12. julija. Politična sku-Je 'nekoliko ustalila- Za jutri se $ča rl16. Povratek poslanca Pavla Ra-•p’v1 J® šel po instrukcije v Zagreb’. 0reri^?n-i dopoldneva je imel ministrski s skupščinvskrm predsednikom P03verovanje glede poplav,-DOkrannam. Katastrofalna eksplozija Vsa municija ameriške armade ekspiodi rala. — Nad 200 skladišč uničenih. — Eksplozije še trajajo- — Prebivalstvo za pušča domove. — Škodo se ceni nad 200 milijonov dolarjev. MORRISTOWN 11. julija. V smodni šnici arzenala Lake denmark, se je pripetila strahovita eksplozija, ki je zalite vala več žrtev. Prebivalstvo bližnjega mesta je dobilo nalog, da izprazni stano vanja- Eksplozive je vnela strela, 60 vojakov se pogreša- Porušenih je 30 hiš- NEWYORK, 11. julija. Eksplozija Dake. Denmark je hujšega značaja kakor eksplozija 1. 1916 povodom katere je zletelo v zrak 100 vagonov dinamita- Objekt, ki je eksplodiral je vseboval desetino celotne mornariške municijske zaloge- Prva eksplozija je bila povzročena s strelo, ki je udarila v skladišče ob 'A5. uri popoldan. Tekom noči so sledile ponovne eksplozije, ki so uničile vse zaloge in prenesle netivo celo na depote ameriške suhoreyne armade. Okoliški kraji so deloma porušeni. Zračni pritisk strahovite eksplozije je v daljavo 35 milj zdrobil vsa okenska stekla. Granate so razprševale številne drobce in ogrožale promet na sosednjih cestah. Nesreče in škode se doslej radi splošne z-niede niso mogle ugotoviti. NEWYORK, 11- julija- Zadnja poročila zatrjujejo, da je pričakovati, da bo eksplodiralo glavno skladišče, vredno 40 milijonov dolarjev in da se bodo eksplozije ponavljale še ves teden. Prebivalstvo je moralo zapustiti domove. Zaloge mornarice so se razprostirale na površini 500 aerov in so štele okrog 200 objektov- Sunki, ki so pretresali zem ljo so dajali občutek močnega potresa, Grozovit naliv in vihar sta napravljala utis še strašnejši in povečavalo paniko prebivalstva. Ogenj se je radi vetra na-gloma širil a drobci granat so razbili in zanetili zaboje -strelnega bombaža. CURIH, 12. julija. (Avala)- (Izvirno). Beograd 9.13, Pariz 13.20, London 25.lL Newyork 516-50, Milano 17.66, Praga 15-30, Wien 72.96^, Budapest—.723. Ber lin 122.975, Bukarešta 2.34X, Sofija 3.72. Dnevna kronika — 171etna sirota brez starišev, ki je ravnokar dovršila s prav dobrim uspehom drž. dvorazredno trgovsko šolo v Mariboru, bi rada nastopila primerno službo- Deklica je marljiva in poštena in sejo toplo priporoča- Glede podrobnejših informacij se je obrniti na socijalno-po-litični oddelek mestnega magistrata, Rotovški trg št. 9. — Cene mesu so znižali mesarji v Zagrebu in sicer za vse vrste mesa za 2 Din pri kilogramu. — AH se bodo nkinlle oblastne želez-ške direkcije? Zagrebški razčiščenja v vprašanju neprestano lan-siranih vesti o ukinitvi oblastnih železniških direkcij v Ljubljani, Zagrebu itd. Dobila jc z najkompetentnejšega mesta zagotovilo, da o ukinitvi katerekoli železničarske direkcije ni govora, ker je še današnje število direkcij premajhno za funkcije, ki jih vrše. Gre samo za reorganizacijo direkcij. — Otrok se je našel. S ptujskim vlakom v nedeljo popoldan se je pripeljal na mariborski kolodvor 4 leten dečko brez spremstva, ki ne zna povedati od kod da je. Pravi da mu je ime Franček. Dečko je svitlih s škarjami pristriženih las.jiijavih oči, bos, oblečen v štajerske hlače, moder platnen suknjič in precej živahen. Stariši, ki otroka pogrešajo, ga dobe v državnem dečjem domu v Mariboru. — Komanda mariborskega vojnega okruga sporoča pod pov. štev. 1599 od 15. Vi. 1926., da je komandant dravske divizijske oblasti sporočil sledeči odlok vojnega ministra: rezervni oficirji kakor tudi oficirji invalidi, ki so v državni službi in ki žele denarno državno podporo za lečenje v kopališčih, si morajo najpreje pridobiti izpričevalo, da so v resnici potrebni zdravljenja bodisi v kopališču, sanatoriju ali klimatkskega zdravljenja- V tem slučaju je treba priložiti prošnji za denarno podporo le potrjeni prepis spričevala. — Licitacija dobave sena in slame za garnizije Ljubljana, Celje in Maribor. — Intendantu ra dravske divizijske oblasti v Ljubljani razglaša, da se vrši dne 20., 21- in 22. t. m. vsakikrat ob ll. uri dopoldan licitacija za nabavo 500-000 kg sena in 150.000 kg slame za garnizije Ljubljana, Celje in Maribor. Tozadevni pogoji so interesentom na razpolago dnevno od 8.—12. ure v mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg št. 5. — Sprejem 150 gojencev v artilerijsko podoficirsko šolo v Čupriji. Štab artilerijske podoficirske šole v Čupriji razglaša, da sprejme dne 1. oktobra t. 1. 150 mladeničev za gojence. Tozadevni kon-kurs je interesentom na razpolago dnevno od S—12- ure v mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg št. 5. — Dobava sena in slame za vojaštvo. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani sporoča: Vojaška uprava po- trebuje večjo količino sena in slame. Seno se namerava dobaviti na ta način, da bi vojaška uprava vzela v najem travnike do jeseni in kositev trave izvršila v lastni režiji. V poštev bi prišli travniki v Mariborski okolici. Najemnina oziroma pogojena sv-ota bi se izplačala takoj v gotovini, na željo bi se dal tudi gnoj v zamenjavo, katerega ima vojaška uprava dovolj na razpolago. Gnoj bi se zamenjal tudi za seno in slamo- Sprejem 60 gojencev v inženjersko podoficirsko šolo v Mariboru. Štab inže-njerske podoficirske šole »Kralja Petra Velikega Osvoboditelja« v Mariboru razglaša, da sprejme tekoče leto do 60 mladeničev za gojence te šole- Tozadevni oglas je interesentom dnevno od 8,—12. ure na razpolago v mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg 5. Na Portugalskem se je v petek 9-t-m. zopet izvršil državni prevrat. General Carmona je prisilil predsednika da Costo k odstopu in je sam sestavil novo vlado. — Angleška liberalna stranka je imela te dni svoj letni zbor v VVallesu. Predsednikom je bil 28-ič izvoljen Lloyd George- -- WiIsonov spomenik v Pragi. O b priliki vsesokolskega zleta v Pragi so se nadaljevale konference češkoslovaško-amerikanskega komiteja za postavitev Wilsonovega spomenika v Pragi- Tekom leta dni se morajo izvršiti vse priprave, nato pa se bo pričel graditi spomenik, ki bo stal v mestnem parku nasproti glavnemu vhodu Wilsonovega kolodvora. —- Mussolini kot moralist. Poročajo iz Rima, da je Mussolini izdal posebne odredbe za moralo Italijanov in Italijank. Kopalci se ne smejo šetati ob obalah v nedostojnih kopalnih kostumih in se ne smejo solnčiti v pomanjkljivih oblekah. Mussolinijev dekret vsebuje stroga navodila glede dolžine in kroja kopalnih ko- Leto: VII. — Številka: 154. Politični drobiž Maribor, 12. julija. Zagrebške »Novosti« vedo o zadnjih dogodkih poročati zanimivost, kako je g, Radič pri svoji zadnji ofenzivi kombiniral: bil je prepričan, da bo — če izzovs krizo —^ mesto Uzunoviča pozvan gosp{ 1 rifkovič, da sestavi vlado. Seveda bi Xr'!!c,ovil' krt samo »locumteneus« za Pasica. S tem se je hotel Radič zopel približati Pašiču. Ko pa je videl, da se je zmotil, ie zatrobil na umik- V opozicijskih krogih, zlasti pri Davi-dovičevcih pa po vesteh »Novosti« splošno mislijo, da jc vse kupaj manever, dogovorjen med Uzunovičem in Radičem, da se pripravi teren za povratek Pašiča in Radiča na vlado. Značilno je tudi, kar poroča beogradskj dopisnik »Novosti« o razgovoru z odličnim radikalskim prvakom glede koalicije radikalov in Davidovičevcev. Sedaj — je dejal ta radikalski prvak — je taka koalicija nemogoča, ker so pred durmi občinske voljtve v Srbiji. Pač pa bo koalicija mogoča po občinskih vofitvah. • Kako misli radikalska »Samouprava« o radikalskem zavezniku g. Stepanu Radiču, evo cvetk iz njenega članka v št od 11. t. m- pod naslovom »Podrivanja sporazuma«. ^»Ali, in tu nastaja veliko vprašanje, način, kako nastopa g. Stepan Radič V svojih govorih po celi državi, zlasti pa v Dalmaciji, v svojem poziranju in igranjem z mnogimi zelo resnimi odnošaji in vprašanji našega javnega življenja, v svojem neodmerjenem izzivanju sporov, v ustvarjanju incidentov in v dajanju skozinskoz deplasiranih. povečini tudi neresnih in otročjih izjav, niti malo ni pripraven za jačanje in uspešno prova-janje politike sporazuma. Povrh gosp Stepan Radič namenoma izziva, po svečano proglašenem sporazumnem delu med največjo srbsko in največjo hrvat-sko stranko, stara nesoglasja in podgreva stare prepire med Srbi in Hrvati. • •« Tako pesmico poje radikalski organ na čast svojemu zavezniku. Dober tek! V soboto zvečer sta se sestala Uzir* novič in Pavle Radič. Kaj sta govorila, nista hotela povedati. Pavle je prišel od razgovora nekoliko slabe volje. Pravijo, da je postavil zahtevo, da mora Nikič iz vlade, Uzunovič pa da ni dal pozitivne izjave. V radikalnih krogih pa se zopet jeze. da Uzunovič te zahteve ni gladko odklonil- Dr- Nikič sam pa je izjavil, da mu niti v glavo ne pade, da bi šel iz vlade. On izpodbija pravilnost zagrebškega sklepa o izključenju iz stranke. Prepričan je, da bo imel njegov klub najmanj 11 poslancev. x , . - -- »Jutarnji Liste u,,umc m u,a ™,„jm Avr poroča, da se je zagrebška Trgovsko-1 stimov. Tudi sov teh kostimih zabra njeni obrtna zbornica z vso resnostio lotila1 plesi. Mariborske vesti Maribor, 12. julija. Za novo meščansko šolo RAZGLAS. Okrajni zastop v Mariboru je na seji dne 8. julija 1926 sklenil sledeče; Soglasno se sklene, da Okrajni zastop prispeva anuiteto za 1 'A milijona Din, toda letno v najvišjem znesku 150.000 Din do popolnega odplačila 1 Yi milijonov! dinarjev pod sledečimi pogoji: a) Obe deški meščanski šoli v Mariboru morata biti pristopni učencem iz celega mariborskega okraja pod istimi pogoji. kakor sta pristopni učencem iz Maribora. Učenci iz levega brega naj bi se proti njih volji ne všolali v šoii na desnem bregu in nasprotno. Vsi odborniki so naglašali veliko potrebo razširjenja meščanske šole, ker se skoro za vsako privatno in državno službo zahteva kot predizobrazba vsaj meščanka šola in bi ravno dečki iz okoliških občin ostali brez prepotrebne meščansko šolske izobrazbe in bili s tem Izključeni od mnogih služb, ako bi se druga meščanska šola ne otvorila. b) Ker je velika potreba za gozdarsko šolo v Mariboru, se izraža želja, da bi se naj prepustilo sedanje -poslopje dekliške rSfr&tTSft vi’ A Tl O U c. V Mariboru, dne 13. julija 1926/ Solo pri Sv. Magdaleni za gozdarsko šoto- — Morebitne ugovore proti temu sklepu je vložiti v 14. dneh od’ dineva razglasitve to je od 9. julija 1926 dalje v pisarni Okr. zastopa v Mariboru, Koroška cesta štev. 26 II. med uradnimi urami. Vladni komisar: Dr- J. Leskovar. m Osebna vest. Na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru je imenovan za profesorja g. Ferd. Vončina, doslej na nižji vinarski in sadjarski šoli; tudi je premeščen z nižje na srednjo vinarsko in sadjarsko šolo računski uradnik g. Jos. Sotler. ni Prazna stanovanja. Stanovanjsko sodišče sporoča, da se bodo dodelila prosilcem sledeča stanovanja: 1. Aleksan- drova o. 18 II. 3 sobe in kuhinja od stranke Ivan Kosti; 2. Jezdarska ul. 1 II., 2 sobi in kuhinja od stranke Karel Pe-stevšek. 3. Vrbanova ul. 21 priti- 1 soba s štedilnikom od stranke Ferdinand Brečko; 4. Krčevina, Praprotnikova ul. 1S9, 1 soba in kuhinja od stranke Ivan Ribarič; 5. Slov. Bistrica št. 113 I-, 1 soba in kuli- od stranke Helena Vauhnik. Tozadevne prošnje je treba vložiti najkasneje do četrtka dne 15. julija 1926. m Glas. Matica. Vsi pevci, ki so še slučajno v Mariboru, se vljudno vabijo •na sestanek v torek večer- Gre za nastop v Mali Nedelji. Ob 8. uri zvečer. m Se.imsko poročilo. Na svinjski sejem dne 9. julija se je pripeljalo 233 svinj, 4 ovcye in 2 kozi. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100— 150 Din. 7—9 tednov stari 180—220, 3—4 mesece stari 350—389, 5—7 mesecev 420 —480, 8—10 mesecev 550—580, 1 leto stari 1200—1300, 1 kg žive teže 10.50— 12.50. 1 kg mrtve teže 15-17- Prodalo se je 159 svinj. NOTAR DR. TELEFON ŠTEV. 423 m> URADUJE V SLOVENSKI ULICI ŠT. 11. državnopravine ter narodnogospodarske stroke. Vseh pet letnikov Zbornika znanstvenih razprav stane, hkrati pri dekanatu juridične fakultete naročeno 250 Din. /pori / ©kolstTO o Praški izletniki dobe svoje potne liste pri br. Novaku v Narodnem domu- Kultura m umetnost x Gostovanje beograjskih igralcev na mariborskem ojlru narodnega gledališča v nedeljo 11. t. m. zvečer je lepo uspelo. Gledališče je bilo razprada.no in gostje so bili predmet navdušenih ovacij. Oba glavna igralca v komediji »Jutro, dan in noč« gospa Dugaličeva in g. Dragutino-vič^sta v polni meri opravičila sloves, ki je šel že pred njima. Njuna igra je naravna, temperamentna, vidi se. da v resnici doživljata na odru v svoji notranjosti vse to, kar gledalcu podajata v umetniški obliki- Mariborska publika jima bo hvaležna, če ju bo mogla videti ob priliki v dveh večjih in globljih ulogah. x Zbornik znanstvenih razprav. Izdala profesorski zbor juridične fakultete V. letnik 1925—26. V Ljubljani 1926. Založba juridične fakultete. Cena 100 Din. — Natisnila tiskarna H. Hrovatin v Ljubljani. Pravkar je izšel V- letnik Zbornika znanstvenih razprav, obsegajoč 411 strani s sledečimi velezanimivimi razpravami: 1. Univ. prof. dr. Leonid Pltamic: Pomen človeških in državljanskih pravic. 2. Univ. prof. dr. Aleks. Bilimovič: Položaj delavcev v Jugoslaviji po poročilih inšpekcije dela. 3. H on. prof- dr. Karl Savnik: Pravna funkcija številke v bud-getu davčnih dohodkov- 4. Univ. prof. dr-Gjordjc Tasič: Jedan pokušaj podele državnih funkcija u formalnom i materijal-nom smislu (jedno metodoško izučava-nje). 5. Univ. prof. dr. Metod Dolenc: Pra vosodstvo kleveške in boštaniske graščine od konca 17. do začetka 19. stoletja. 6. Univ. prof. Mihail Jasinski: Zakoni grada Veprinca (Statut Veprinački). 7. Univ- prof. dr. Rado Kušej: Pasivna asistenca pri mešanih zakonih po prejšnjem in po novem katoliškem pravu. 8. Univ. prof. dr. Stanko Lepaine: Današnje kon-dikcije. 9. Univ. prof. dr. Milan Skorij: O izumu, stvorjenem v »službi«. Zbornik V. je posvečen spominu pokojnega profesorja dr. Ivan Zolgerja in ima na naslovni strani njegovo sliko in posvetitev- — Opozarjamo vse naobražonce, zlasti pa nase pravnike na to publikacijo, ki se naroča pri naših knjigarjih. ali pa naravnost pri dekanatu juridične fakultete v Ljubljani. Ondi so tudi še v založbi prvi štirje letniki Zbornika znanstvenih razprav, ki prinašajo prvi na 19, drugi na 12, fre-J1 .niL ” četrti na 18 tiskovnih polah skupaj 27 znanstvenih razprav iz pravno zgodovinske, civilno m kazenskopravne. NOGOMET. ISSK. Maribor — TSK. Merkur 10 : O (4 : O) Včeraj popoldan se je odigrala trai-ning tekma med prvima moštvoma »Merkurja« in »Maribora«. »Merkur« je nastopil z nekaterimi mlajšimi močmi, ki so pokazale precej talenta in razmeroma zadostno tehniko, vendar pa jim manjka one skupnosti, ki je bistvo igre pri nastopu proti nasprotniku kot je moštvo ISSK Maribora, ki je nastopilo v kompletni postavi. Najsimpatičnejši mož »Merkurja« je bil vsekakor vratar, ki je ubranil dovolj nevarnih strelov, vendar radi pogrešk branilcev, kakor tudi krilcev ni prišel toliko do veljave. Napad si je sicer prizadeval prodreti do vrat Maribora, toda obramba ga .ie pri vsakem prodoru zavrnila. Napad »Maribora« je predvede! kombinatorno vzorno igro, kar je glavni vzrok visoke zmage- Tekma je potekla v prav ležernem tempu in je nudila res pravo sliko trai-ning tekme. Sodil je g. Franki dobro, vendar tudi precej leno- SD. Rapid — KSK. Celovec 4:2 (2:1) Včerajšnja tekma med imenovanima moštvoma ni zadostila pričakovanju občinstva, ki je v precej skromnem številu posetilo prireditev. Obljubovani lepi igri so manjkale vse finese, ki jih lepa igra zahteva, kajti moštvi sta predvedli povprečno igro. kakršno vidimo v Mariboru skoraj vsako nedeljo. Pri gostih se je odlikovala predvsem obramba, ki je stalno odbijala nevarne na pade v premoči se nahajajočega »Rapi-da«. Najboljši igralec gostov je bil vratar, ki je vzgledno jemal iz zraka in z nog napadalcev nevarno podajane žoge. Poraz gostov je pripisati predvsem napadu. ki ni znal izkoristiti nobene še tako ugodne šanse. ampak ie v neodločnosti nesmiselno kombiniral, dokler ni izgubil žoge. »Rapid« je v ostrem tempu oblegal vrata nasprotnika, vendar tokrat napad ni bil v taki formi kakor je običajno. — Najboljša je bila krilska vrsta, ki je u-snešno podpirala napad. Sodil je gospod Nemec dobro. Izpregledal je nekatere pogreške- Naraščaj ISSK Mariboramar. TSK Merkurja 11:1 (6:1). Rapid I. b : Svoboda 6:0 (3:). TSK Merkur rezerva : »Maribor« rez. 3:2 (3:1). DUNAJ. Slovan (Dunaj) :Sturm GAK (Gradec) 2:0 (1:0). Včeraj je dunajski »Slovan« nastopil proti združ.enima graškima moštvoma »Sturmu« in GAK-u« ter ju po krasni igri premagal z 2:0. Graški team je nudil sicer dovolj odpora, vendar ni mogel odvrniti poraza, ki je bil popolnoma zasluzen. kajti »Slovan« je predvedel igro, ki zaslužJ vse priznanje in pohvalo dunajskih Cehov. dekreta, ki ga je izdal »Odbor za moralo« pri Francoski atletski ligi- V dekretu sc namreč proglašajo vsi kostimi, ki jih ob!ačij'o sportašice ob priliki treningov in mitingov za nespodobne, radi česar se v dekretu prepoveduje oblačiti jih in nastopati v javnosti. Gospodična Mergue-rita Patouillet in njena prijateljica Morris, ki sc lahko ponašate s številnimi rekordi. sta izjavili, da je ta naredba nadvse smešna. »V slučaju, da se jo bo v praksi izvajalo bodo prenehali solnčni dneVi ženskega športa« — .ie ’ >;ala prva, dočim ie 2. izjavila, da ji bc. icmogoče zmagati v teku ali uspešno metati kopače bo. nosila hlačke dolge do peta in obl ke z dolgimi rokavi. Ilustrirala je absurdnost tega dekreta, ki se bavi z golimi ro kami sportašic, dočim se v plesnih dvoranah žene razgaljajo in kažejo preče več golote. Predsednica »Odbora za moralo« pa je šla še dalje. Postavila se je v pozo samostanske prednice in zahteva, da se mora vsak kostim pred no ga obleče kaka sportašica prinesti k njej, da ga pregleda in ugotovi ali je dovolj dostojen za javnost. 50 VISOKIH SOL ZA NOVINARSTVO imajo danes že Zedinjene države Severne Amerike. Žurnalistika kot visokošol ski fakultet dobiva v tej državi vedno večji pomen. Prvi tečaji so se vršili od 1. 1905 do 1910 na University of Wiscon-sin. Začetkom 1. 1926 je delovalo že 200 docentov na 50 raznih vseučiliščnih fakultetah in predavalo pred 5000 slušatelji- Predavanja o reporterstvu posluša 3000, o novinski beletristiki 2100 slušateljev; začetni izobraževalni tečai obiskuje 4500, predavanja o reklamni znanosti 2700, o zgodovini žurnalistike 700. o etiki žurnalistike 650, o provincijski žurnalistlki 450 in o tiskovnem pravu 450 slušalcev. Prva visoka šola za žurnalisti-ko je bila osnovana 1. 1908 na vseučilišču v Missouri, priklopljena kot poseben fakultet. L. 1922 je bila otvor.iena druga na Columbia University. Od tega časa naprej so se fakulteti za žurnalistiko naglo otvariali, tako da jih je danes v Zed. državah 50 nanram 85 medicinskim in 130 pravnim fakultetam. Tudi londonska univerza ima svoj fakultet za novinarstvo. ki se lepo razvija. Na njem je več ženskih negp moških slušateljev (l-1924—25 ie bilo 43 žensk in 31 moških). ČEMU SO ŽENSKE PREZIRANE? Amerikanskc feministkinje so si radi popustljivosti moderne ameriške z£j£°_ nodaje izbrale novo bojno polje in skoraj popolnoma opustile borbo za politično in upravno svobodo. Neka ženska zveza, ki se je nedavno ustanovila v severni Ameriki, je izdala proglas, v kak" 1 °a” ločno zahteva, da se črta v vse! var' jih besedi žena in žensko- Z ozi 1 na to, da besede v marsičem uplivajo _ na vrednost stvari, trde sodobne feminiski-nje, da je podrejen položaj, v kakršnem ' nahajajo danes ženske, pripisati de-i na ženske in moške, kar je dalo radi ■slike spolov glavno orožje za nadvlado. Radi tega zahtevajo abolicijo žen1' ega spola. »Na ta način — pravijo sufragetke — bomo odpravile enega izmed najglav' nejših vzrokov preziranja, ki ga goje danes moški do nas. Z odpravo žene m ženskega si bomo priborile enakopravnost, ki nam brez dvoma pritiče. Kljub filozofiji ameriškega temperamenta. ki je vajen na vse mogoče in nemogoče ekstravagance je vendar izredna zahteva ameriških feministk, izzvala veliko senzacijo. Prišlo je celo tako daleč, da so v polemiko posegli tudi filozofi, da. bi ubranili in zaščitili vitalne in tradicijo-nalne principe jezika. — Kino KINO »DIANA« STUDENCI Veseli tedni in zabave- Burje smeha-Predvaja sc od sobote 10. do vključno torka dne 13. julija »Zigoto kot junak«. Sest činov. Pri vsaki sceni največja za' bava! GRAJSKI KINO predvaja od oondefjka 12. do srede H julija »Klinika ljubezni«. Čuden detektivski doživljaj v šestih zanimivih silno napetih dejanjih- Ivan Mužohin v Štirn1 vlomih kot »On«, berač, detektiv in g°" spod s ogrtačem. APOLO KINO predvaja od petka 9. do pondeljka dne 12. julija »Žena za 24 ur« z Lotte Ne11' mann in Harry Liedtke. Sijajna in de* gantna veseloigra po noveli Aleksandra tngl-a. Kraji igre; Dunaj, Berlin in Ca' rigrad. Im majhni) nosnsfvo 4® proda. Vprašati: Novavas St. 20 spoJ. Radvanjska cesta. 1355 Mi sfrošliovvnsjgni oddaste prosta stanovanja, sobe 6'Z počtnice opremljene pra-/.ne. sovporaba kuhiire. loka )e, saloh neizrabljene pi-oUoi e pri „Marstanu“, Rotovški Irg 4. 1353 SK Sturm v Mariboru. V soboto in nedeljo dne 17. in 18 t- m-bo gostoval proti TSK Merkurju in ISSK Mariboru graški prvak in eno najboljših moštev v Avstriji SK Striim, na kar opozarjamo občinstvo že danes. HAZENA. ISSK Maribor I. ; »Maribor« II. 10:5. Na včerajšnji prireditvi Olepševalnega društva je ISSK Maribor v izpopolnitev in v propagandne svrhe nastopil z dvema družinama. ki sta predvedli dovolj zanimivo igro. Občinstvo je tekmi posvečalo obilo pozornosti in se upravičeno navduševalo za ženstvu jako koristen in zdrav šport. Tekma je napravila na izbrano publiko izredno dober utis. Sodil je g. Voglar. Fpltmrallii! Din in društev izdeluje po znižanih cenah Foto-atelje M. JAPELJ. Mari bor, Aleksandrova c, 25 3 Bojša Mirana soba s separatnim vbodem in eiek. razsvetljavo se išče za 1. avg. Ponudba pod ,1. avgust* na uprnvo. 1327 Iščem h takojšnjemu UCfnmi Prelskovaka jajc, VillUJIl samo strokovnjaka Ek*port jajc F. J. KLEFISPH, Ptuj. 1273 Zanimivosti francoske sportašice in BOR ZA MORALO.« >OD- Vse francosko ženstvo, ki se bavi s športom je dvignilo mišičave roke in stisnilo pesti v znak protesta proti avtorju M £ v h a zz=== S — o c a> ^ G > T3 ca 8 = $ £ 5=š 6 i C S § S <0 * C N IN C T) 0 m S in s >bO BJ to Ti*Ur: »Mariborek* Tiskarna« ▼ Maribora, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. ©red*t*Tnik: .Vekosl&i Spludlor« novLnsr. PALMA Kaufok pete in podplate morate nosite pri vsakem vremenu. .Palma* ni razkošnost, ker "P ho,°’ ter le z" vsakega praktičnega in cdjivega človeka neobhodno potrebno, ker je mnogo trpežnejš* In boljša od kože. Ena poskušnja Vas o tem prepriča In tedaj ne boste hoteli nosi« več Čevljev brez .Pilme" '913 m se dobi v vsaki množini pri Ferdo Ussar, Glavni trg 1 in Meljska cestaj^ Swileneinogavice32D. Florvnajvečjl izbiri, najnovejše barve Moške v najlepši izbiri Reklamne cehe