Poštnina plačana v gotovini. Maribor, forek 22. marca 1958 Štev. «5. lete XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in oprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman ▼ upravi ali po pošti 10 din, dostavljen ua dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglu-so sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št* 11.409 JUTRA 99 Chamberlainove smernice London, 22. marca. v.V tukajšnjih krogih razpravljajo zelo ZIVahno o ugodno potekajočih pogajanjih 'ned Italijo in Anglijo. Nekateri listi ve-celo poročati, da je bil doslej dosežen sporazum v sledečih točkah: Obe vladi želita, da pride do splošnega sporazuma med Anglijo in Italijo. Anglija je prepriča Italijo, da ni njeno oboroževanje naperjeno proti njej in da nima nobenega namena, da bi ji odrekala posest Abesi-n'ie. Italija pa je izjavila Angliji, da želi sodelovati pri pobijanju nemirov na bližnjem vzhodu, zlasti v Palestini, vendar Pa pod pogojem da prizna Anglija položaj v Abesiniji. Danes se po poročilih sestaneta zunanji minister grof Ciano ter angleški Poslanik v Rimu lord Perth, ki bosta razpravljala predvsem o stališču Italije na-Pram novi Španiji, o vprašanju Balearov, Kanarskih otokov in maroških utrdb, nadalje o določitvi meje med Abesinijo in Egiptom, Sudanom in Kenijo, o pravicah angleške trgovine in angleških misijonarjev v Abesiniji, o zadržanju Italije na-Pram Arabcem in arabskim državam ob Rdečem morju ter svobodni plovbi Itali-'e po Rdečem morju. % ugodnem poteku teh pogajanj in pa °° Ublažitvi napetosti preteklega tedna Je nastopilo v londonskih političnih kro-g'h nekakšno zatišje, potem ko je odstranjena nevarnost, ki je ogrožala Cham °erlainovo ravnovesje ne samo radi av-shijskih dogodkov, ampak predvsem radi španskih dogodkov in pa poljsko-litov-napetosti. Z velikim zanimanjem pričakujejo sedaj jutrijšnji ali pojutrijšnji phamberlainov govor, v katerega bo sku sal zajeti vodilne smernice njegove vlade v zunanji politiki. Chamberlain bo skuša! Vse zunanje politične probleme primerno izčistiti, saj ga baš v tem opozicija neprestano bombardira z raznimi vprašanji ter s tem zbuja nerazploženje v širših krogih britanske javnosti. Doznava se. da bo Chamberlain izjavil, da vztraja pri Svoji dosedanji zunanji politiki, ker je pre PriČan. da bo lahko samo na ta način ščitil interese Velike Britanije v svetu. Dudi bo Chamberlain javno priznal, da ni 'Ped člani njegove vlade složnosti glede raznih vprašanj in bo razna mnenja svo-syojih ministrov javno razčlenil ter na e odgovoril. Tem svojim ministrom, ki Sa drugega mnenja kakor on, bo dal Chamberlain dolžno priznanje, ker niso "avzlic drugačnemu mišljenju izvajali posledic, ampak so ostali v vladi smatrajoč, da ni sedaj čas za to, da se Velika Br,-ta,nija ob tako velikih dogodkih znajde v vladni krizi. V nekaterih tukajšnjih krogih pripisujejo Chamberlainu po mirni, nekrvavi likvidaciji avstrijskega vprašanja, po odstranitvi litovsko poljskega spora, ter Pripravljenosti češkoslovaške glede ureditve vprašanja nemških narodnih tnanj-Slri. uspeli tudi na drugi fronti. Doznava se namreč, da je Francija predvsem na "jegovo prigovarjenje opustila zelo nevarno avanturo, h kateri so jo priganjali ehstremistični krogi, ki so jo silili da inter Venira v španski državljanski vojni na stran; republikanske Španije. Angleška v!ada je namreč opozorila pariško vlado-, da ji ne more slediti na tej poti, marveč da vztraja pri svoji dosedanji politiki nevtralnosti. Ta preokret v zadržanju Fran P'je ki ;e doslej bila v španski državljanski vojni nevtralna, bi namreč po mne "iu angleške vlade utegnil zbuditi reakcijo tudi pri drugih državah, ki bi prav ta- Vsa Evropa zre v London Wff>stOf> Churchil nervozni NOBENE GARANCIJSKE IZJAVE GLEDE ČEŠKOSLOVAŠKE, PAČ PA POSREDOVANJE MED BERLINOM IN PRAGO. LONDON, 22. marca. V zvezi z izjavami, ki jih bo dal predsednik vlade Neville Chamberlain v četrtek v plenumu spodnje zbornice glede češkoslovaške, je bil sinoči zelo dolg razgovor med Chamberlainom in zunanjim ministrom lordom Hali-faxom. Definitivno besedilo izjave bo spre jel ministrski svet na svoji jutrišnji seji. članom vlade so že na razpolago po zunanjem ministrstvu zbrani diplomatični in vojaški podatki o položaju v srednji Evropi. Glede češkoslovaške izstopata dve stališči: prvo je diplomatičnega, drugo vojaškega značaja. V dobro poučenih kro gih so prepričani, da ne bo izrazil Chamberlain nikakšne obveznosti. V vladnih krogih prevladuje mnenje, da bi v sedanjem trenutku ne bila smotrena ali umestna angleška garancijska izjava glede češkoslovaške. Radi tega se bo slej ko prej skušalo uveljaviti prizadevanje, da se med Berlinom in Prago doseže sporazumna rešitev glede sudetske nemške manjšine. Glede španske politike ni pričakovati, da bi angleška vlada menjala svoje dosedanje stališče. PARIZ, 22. marca. VVindston Churchill, znani angleški konservativni politik, ki se nahaja v opoziciji proti Chamberlainu, e mudi trenutno v Parizu in je dal zastopniku dnevnika »Pariš Soir« intervju, v katerem ugotavlja, da ne zre Anglija na priključitev Avstrije Nemčiji niti z nervoznostjo, niti s pomirjenjem. Radi tega je Anglija pričela s svojim oboroževanjem. Ne misli pa Anglija radi tega na kakšno izolacijo Nemčije, ampak bo nasprotno skušala rešiti vse probleme sporazumno in mirno, če bo Nemčija doprinesla svoj delež k evropskemu miru. UoSeeki Spoznanje Sodniki kaos mil špiokam sijajno ItaiškusMujtA PARIZ, 22. marca. Havas poroča: Odkrita je velika špionska afera. Aretiranih je bilo več oseb. Pri hišni preiskavi nekega aretiranca so našli 115 dokumentov, ki se nanašajo na načrte obmejnih utrdb na jugovzhodu Francije, nadalje na položaje protiletalskih baterij, radijske in telegrafske postaje, oboroževanja, vojno stanje v obmejnih predelih ter mobilizacijske načrte. Uokod lakoše" 30Marcev 99 ŠANGHAJ, 22. marca. Dopisnik INS poroča o velikem vojnem kaosu v srednji Kitajski, ki je povzročil pravo preseljevanje naroda. Po prevdarni cenitvi se nahaja okoli 30 milijonov Kitajcev na potu za novimi bivališči ter iskanju kruha in zaslužka, pregnanih s svojih stoletnih naselbin deloma po japonskih četah, deloma po kitajskih bataljonih. Selitev teh nepreglednih množic se preliva v za- padni in južni smeri. Doslej je pri teh »marših lakote« umrlo na tisoče Kitajcev. V pokrajin! Sečuan je ostalo brez strehe okoli 20 milijonov ljudi. Položaj 70 milijonov Kitajcev ob Rumeni reki je naravnost katastrofalen. Pomikajoče se kitajske čete uničujejo vse hiše in dvigajo v zrak nasipe ogromne reke, da bi v zadnjem hipu zadržali nadaljnje prodiranje Japoncev. mlijoka tocM po imm taaolasiivt WASHlNGTON. 22. marca. Agencija Štefani poroča: Načelniki štaba kopne vojske ter mornarice proučujejo načrt, s katerim bo mogoče zajamčiti mobilizacijo v roku 4 mesecev po razglasitvi vojne najmanj 2 milijona vojakov. Okoli 50 višjih častnikov proučuje mobilizacijski načrt. Matko Bdokovic sodepti patocuik sleoeskosUk v Ut DUBROVNIK, 2. marca. Doznava se, da ho sodeloval pri poročnih svečanostih v Tirani tudi naš virtuoz Zlatko Ba- lokovič z dubrovniško filharmonijo in turističnim orkestrom. ko javno intervenirale v Španiji, kar bi I resu britanskega svetovnega imperija, pomenilo sigurno vojno, ki pa ni v inte- * •-------- Pod tem naslovom piše »Slov. beseda« v št. 12: »Pod tem naslovom joka in vzdihuje krščanskosocialna »Delavska pravica« po pravkar definitivno preminili in slovesno po hitlerjevsko pokopani Avstriji takole: »Vdor nacistov v Av- strijo dokazuje, da-je bila dosedanja politika slaba. Zlasti pa, da se bridko maščuje, če hoče kdo delati nasilje v imenu krščanstva. Bil je čas, ko bi se mogel raz voj v Avstriji drugače usmeriti. Da se ni, je zasluga kapitalistično usmerjenih katoliških krogov.« — Kljub skupni sestrski žalosti ob definitivnem pokupu sedem stoletnih kosti gnile črnorumene mrhe si gornje krščansko glasilo ni moglo ostati nezvesto in je prav posrečeno lopnilo po kapitalističnih bratih v Gospodu in javno ugotovilo pogubnost.« Bela kuga »Nova doba« celjska poroča v št. 12: »Dan za dnem se govori iu piše pri nas o beli kugi. Temu vprašanju posvečajo izvestni krogi neverjetno skrb. Prav nič pa jih ne navdaja skrb, ko gledajo deset-tisoče naše šolske mladine, ki odrašča šolskim klopem in se pripravlja za inteligenčne poklice, ki so že sedaj prenapolnjeni. Starši in vzgojitelji zaskrbljeni motrijo ta življenjski problem in se sprašujejo, kam bodo odrinili ves ta človeški material, ki zanj ni več kruha med nami! Ali ne zasluži to vprašanje mnogo več pozornosti, kakor vsa druga strankarska, »fantovska« in slična vprašanja, ki delajo danes največ skrbi vodilnim gospodom? Nikar ne zapirajte gospodje oči pred armado brezposelnih in armado našega šolskega naraščaja, kadar pridigu-jete o beli kugi! Mnogo hujša iu opasnej-ša od bele kuge je za naš narod socialna beda, ki pa je izvestna gospoda ne mara videti, ker je ne občuti na lastnem telesu! Socialna beda in njene spremljevalke — bolezni so črv, ki neprestano gloda na narodovem telesu in najresneje ogra-ža njegovo bodočnost.« Pevačiee V »Misli in delu« št. 2—3 beremo med »Drobtinami«: »Priporočljive policijske metode. Beograjski policiji delajo preglavice pevačiee. Marsikatera od njih živi od svojega petja, nekatere tudi na drug način, toda na način, ki ne veča ugleda naše prestolnice. Da bi odstranila neprimerne zastopnice tega stanu, si je policija izmislila prav dober pedagoški pripomoček. Zahtevala je, da morajo pa-vačice polagati strokovne izpite. Iu pri izpitih bi se že dalo odbrati dobre od slabih, moralne od nemoralnih. Policijski vzgled je opomnil tudi nekatere druge beograjske kroge na možnost, da bi sc dala tudi druga vprašanja rešiti z izpiti, na primer socialno ali zdravstveno. Tako so predpisali za nekatere inteligenčne poklice vrsto izpitov, ki naj bi pomagali odstraniti prenapolnjenost, razbremeniti državno blagajno in se rešiti elementov, ki po mnenju dotičnih oblasti niso v korist stroke.« „Aida" na indeksu V »Slov. besedi« št. 11 beremo: »V Italiji je prišel na indeks Verdi. Zakaj? Zaradi opere «Aida». v kateri se bore Etiopci za svobodo. Aida je abesinskega rodu, — pa je jasno, da ne more več peti na gledaliških odrih. Verdi je pač postal zaradi prevelike aktualnosti nesodoben.« \A\ rstri lav valu kampanie Hitler bo ime! svoj prvi propagandni govor v Gradcu SkGtitcG. šu&ouie. m VFfUr Kdo je zadel? Prvo kolo za najboljšo ugaoitev športnih rezultatov ob priliki finalnega tekmovanja za prvenstvo LNP, je za nami. Naše uredništvo je prejelo 514 rešitev. Točno ni nikdo uganil rezultatov tekem prvega kola. Pač pa je bilo mnogo rešitev, v katerih je bil pravilen vsaj en rezultat, dočim sta bila ostala rezultata vsaj približno označena. Najboljši rezultat je uganil zasebni uradnik Jože Hren, stanujoč na Aleksandrovi cesti, ki je predvideval naslednje rezultate: ISSK Maribor:SK Celje 1:0 (0:0), SK ŽelezničanSK Hermes 2:2 (1:2) ter Čakovački SK:SK Kranj 2:1 (0:0). Radi tega mu pripada prvo darilo in sicer steklenica (1 liter) najfinejše ko-lonske^ vode, darilo tvrdke Ivan Pečar, drogerija, specialna jototrgovina, kozmetika in parfumerija, Maribor, Gosposka ulica 11. Za drugo darilo je bilo več reflek-tanfov, ki so navedli po en točen rezultat, dva pa sta bila sicer pravilna, toda ne točna. Drugo darilo, bonboniero, darilo tvrdke Ivan Lah, špecerija, kolo-niale in delikatese, Maribor, Glavni trg 10 prejme dijak Ljuban Moran, Maribor, Aleksandrova cesta, ki je predvideval naslednje rezultate: ISSK Maribor: : SK Celje 2:1 (1:0), SK 2elezničar:SK Hermes 1:1 (0:0), ter Čakovački SK:9K Kranj 2:1. (1:0). Tretje darilo, ki ostoji v enomesečnem frizerskem abonmanu ali pa trajnem kodranju, darilo brivskega salona Franca Kneza v Sodni ulici (palača OUZD) pa pripada trgovskemu pomočniku Ivanu Vekjetu, stanujočemu na Pobrežju, Zrkovska cesta. Vsi navedeni srečni dobitniki naj se zglasijo v našem uredništvu, pri športnem referentu g. Korenu, kjer prejmejo darila, oziroma nakazilo. Zanimivo je tudi, kako so posamez-ki ocenili moštva: Tako je ogromna večina 486 predvidevala zmago ISSK Maribora. Navedli so rezultate od 1:0 pa do 7:0, dokaz, da ima enjstorica ISSK Maribora močno zaupanje v naši športni javnosti. Tudi za zmago SK Železničarja je bilo mnogo tekmovalcev, in sicer 374. Zelo dobro je odrezal tudi Čakovački SK, ki je dobil 426 glasov za zmago v Kranju. Za neodločen rezultat tekme ISSK Ma-ribor:SK Celje je bilo 12 tekmovalcev, dočim je le 16 tekmovalcev predvidevalo zmago SK Celja. Poraz SK Železničarja v Ljubljani je predvidevalo 124 tek movalcev, dočim je bilo 16 za neodločen rezultat. Poraz ČSK v Kranju je predvidevalo 72 tekmovalcev, ostali pa so bili za neodločen rezultat. Povdariti moramo ob tej priliki, da je bilo tokrat zares težko oceniti tekmujoča moštva, saj razen ISSK Maribora in SK Železničarja nismo videli še letos nobe- Misli o& fožefavmt Dva dni valovi na Ruški cesti in vseh dotokih v studenško delto. Jožefovo je magnet, ki zvabi v svojo sredo meščane in okoličane. Taka je že stara navada. Jožefovo je, marec in v vedno dostojno umito in počesano nebo s smehljajočim se soncem in zvezdami in nagajivim mesecem. Kdo bi se ne pridružil slavljencem in slavljenkam in ž njimi razigrano jože-foval! Sicer je velik odstotek Jožefovih gostov precej skromen in si le pase oči. Na primer tamle v delovnem območju potrpežljivega lasuljastc '". kapelnika, stalnega sotrudnika naših sejmov. Ljubi ga mlado in staro. Resni ljubitelji vrtiljar-stva se zavrtijo v ožjem krogu, da ne žalijo svojega starostnega dostojanstva in se v dostojni distanci ločijo od onih na verigah, ki se smejo pognati v čim večji krog. Smela mladost ima svoje koncesije .,. Računam: 250 do 300 voženj po 100 Din... Pa kaj bi tukaj z gospodarskimi računi! Življenje ni le kruh in vino in... Na Jožefovo pač ne. Sicer pa moramo po zakonu vzajemnosti živeti vsi, da gre po znani »Lov’c medveda, medved vou-ka. vouk jelena...« Torej: tobogan mora tudi na svoj račun, zlasti,, ker želi člo- DUNAJ, 22. marca, Avstrija je v znamenju pričetka plebiscitno kampanje. — Hitler prispe v Avstrijo in sicer najbrže z letalom koncem prihodnjega tedna. Ob tej priliki bo prispel z letalom najpreje v Gradec, kjer bo imel svoj prvi propagandni govor. Prvotno je bil načrt, da otvori plebiscitno kampanjo sam Hitler, vendar pa so ta načrt spremenili, da se čuva njegovo grlo. Mesto njega bo otvori! plebiscitno kampanjo maršal Gorirng, Izključen Na predlog mestnega odbora omladine JRZ za Beograd, Zemun in Pančevo je bil izključen iz stranke g. Svetomir S. G u d o v i č, predsednik omladinskega pododbora in član uprave XXII. pododbora Jugoslovenske radikalne zajednice v Beogradu. Povprečno 2000 besed Ob koncu proračunske debate o narodni skupščini so izšli nekateri podatki, v katerih se jasno odraža delo narodne skupščine za časa debate. Efektivno je trajalo delo v skupščini 399 ur. Skupno se je udeležilo debate 909 narodnih poslancev. Stenografske beležke njihovih govorov obsegajo 10.013 natipkanih stra- nega drugega moštva na zelenem polju in so bili naši tekmovalci v negotovosti glede kakovosti in moči ostalih klubov. Upamo, da bodo naši čitatelji, naročniki in prijatelji prihodnjič imeli lažje stališče, saj sedaj že prilično poznajo moštva. vek biti vedno mlad... skakal bi, se pre-kucaval, drvel. Tako nekako kakor kozliček. Požene me v val Jožefove manifestacije, v množico radovednežev. Leto za letom ista slika, isti prizori ista igra s kuhljami. Pa je le kuhljarski problem zaušnico. Taka proza, enostavnost, naivnost! Plod slovanske mistiko, pomen njene življenjske povesti? S to kuharsko pripravo se menda rada poigrava tudi srbska mladež in jih ž njo »kuha« prav tako kakor naša na Jožefovem, ki se prav nič ne ozira na oni napis čez cesto »Tepež s kuhljami strogo zabranjen.« To velja menda drznežem, ki jo ob tej priliki radi zasučejo na »aufbiks«. Ljulike je povsod. Večini mladine pa je to nedolžna zabava, pritajeno namigavanje, dobrikanje ... Jožefovo je. Jožefovo je, Vesna se pomenljivo nasmiha in zapleše ob prvem cvetu z živo, prelestno sanjo... Ptičji pari se tako ljubeznjivo kijunčkajo, da jim je sladko kot nikoli v letu. Tudi kuhlja namiguje na ono skrito kamrico sladkosti, kjer se okrog Jožefovega nekaj zgane... Na vidnem prostoru uganjajo našemljeni burkeži svojo preračunano igro. Zdi se ko da bi s primernim beriščem in gibi natančno vedeli, koliko jih bo podleglo njihovim vabam. Iz vala izstopajo radovedneži in zginejo za platno. To gre ki bo govoril v Berlinu, Monakovem, na Dunaju in Gradcu. Istočasno pojde na drugo turnejo propagandni minister dr. Gobbels, ki bo govoril v zapadnih mestih ter v Linzu. V Gradec je prispel iz Dunaja državni vodja SS Himmler, ki so ga v Gradcu svečano sprejeli. Doznava se, da se tudi v kneževini Lichtenstein pri-, pravlja sličen pokret kakor v Avstriji in da se bo omenjena kneževina priključila rajhu. ni. Povprečno je spregovoril vsak govornik v teku debate 3000 besed. Partijska večerja 19. t. m. je priredila organizacija Jugo-sjovenske radikalne zajednice v Pančevu partijsko (strankarsko) večerjo. Večerje, ki je bila v hotelu »Esplanad«. je prisostvovalo okoli 300 oseb. Kdo je kriv? Poročali smo o nesrečni smrti 50 letnega Antona Kolariča iz Spu-hle, ki so ga našli mrtvega na cesti v gozdu med Pragerskim in Ptujem. Komisija je ugotovila, da je postal Kolarič žrtev tovornega avtomobila. Kolaričevo truplo so po obdukciji pokopali na pokopališču v Rogoznici. Zvočni kino Ptuj. V sredo in četrtek »Poslednje potovanje sv. Margarete«. — Kot dodatek Paramountov tednik. Darujte za azilni sklad PTL! nekam samo od sebe. Tako je menda povsod... godba, krik, gesla, kretnje te sunejo v vrtinec, ki te vsrka in zabriše vsako kritičnost. Psihologija mas! Nekateri evropski predeli jo znajo temeljito izkoristiti. Tam so politični psihologi, tukaj — v Studencih namreč — pa vrtiljaki in cirkusi ali njih klovni. Jožefovo je in čakamo ali — ali. Vsi čakamo življenja, da bo vsaj malo zakipelo, če ni drugega, so dobrodošli vrtiljaki, da se nas v tej splošni zmedi poloti še večja omotica in se na kak način izživimo. Cirkusi, boben, trobenta... gostilna, harmonika in hajdi v novo življenje! Samo da je nekaj... Tamle na gostilniškem pragu se zaziba dobrovoljček »A mi ga žtn-gamo...« gnarje imamo, pr’ moj’ duš!« Dvoje lahkih oči se zapiči vanj. No izpuste svojega — plena. Ej, tudi žeparji so psihologi in vedo, kdaj nastopi njihova ura. Ne vem kako sem se v tem vrvežu spomnil meseca marca 1. 1918., ko se je po naših slovenskih domovih nekaj zganilo in se pripravilo na veliko zgodovinsko besedo — na majniško deklaracijo. Izgovorih smo jo, samo izgovorili. In danes — po dvajsetih letih — se gibajo te množice v razne smeri. Jožefovo je, življenje se presnavlja in mi čakamo na svoj veliki dan ... V Mariboru, dne 22. III. 1938. Humor in politika Dunaj, v marcu 1938. Izšlo je pordečilo, da je Schuschnigg prostovoljno ostal v svojih privatnih apartmanih. Za vsak slučaj so pred vrati raspostavljeue Utdtume Mežke Misel in delo, št. 2—3. Izšli sta št. 2 in 3 četrtega letnika te ugledne, spretno urejevane kulturne in socialne revije. Uvodni članek je posvečen vlogi miadi-ne, ki ja »vedno najbolj pošten in najbolj tenkočuten pobornik narodovih korist:, da je vedno vztrajala na teh svojih pravicah in da jih je tudi uspešno izvrševala«. Člankar omenja zlasti pomembno vlogo, ki jo je igralo v našem narodnem življenju narodno-radikalno ter preporo-dovsko gibanje. Univ..prof. A. Melik je napisal tehtno znanstveno razpravo »Ob združitvi Avstrije z Nemčijo«. Ugledni znanstvenik zaključuje svoja izvajanja: Jasno pa iz dane situacije za nas izhaja zaključek, da je življenjski interes Slovenije, povečati dinamiko lastne države in mednarodnopolitičnih zvez, na katere se ta naslanja v sedanji situaciji ter na katere bo morala računati v bodočih položajih. Usoda Slovenije bo vedno ta, da bo navezana na potrebo krepkega političnega zaledja, ki bo jačilo njeno dinamiko in ki ji ga more dati le državno-politična enota. To je preprosta resnica, evidentna že od nekdaj, a prav posebno krepko osvetljena v februarju in marcu leta 1938.« Sledi razprava A. Zalokarja o biologiji v nacionalni politiki, dr. B. Vrč o n pa o režimih in diplomaciji-Izredno dragoceni številki zaključuje Obzornik, Poročila ter Drobtine. Ljudska univerza. V sredo 23. jnarca ob 20. uri predava o elementih mednarodnega razvoja urednik g. dr. Branko Vrčon iz Ljubljane. Očrtal bo z upoštevanjem vseh glavnih komponent mednarodnega razvoja sedanji splošni mednarodni položaj, upoštevajoč vse one činje-nice, ki vplivajo posredno ali neposredno tudi na naš mednarodni položaj. Tudi najnovejši dogodki bodo vpleteni v . to sliko, ki bo pokazala razvojno linijo in preteklost v sedanjost in nakazala verjeten bodoči razvoj v Evropi. — V ponedeljek 28. marca predava o mednarodnih gospodarskih in socialnih problemih g. dr. Milan Ivšič, univerz, prof. iz Zagreba. Materinski dan. Pod tem naslovom je Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« v Ljubljani nedavno poslal med narod zbirko, ki je za proslave materinskega dne zelo dobrodošla in primerna. Vsebuje prisrčno enodejansko igrico Manice Ko-manove »Materin god« in ljubek igrokaz Anice Cernejeve »Mamica je žalostna«, oboje s prijetnimi pevskimi vložki Ivana Matetiča-Ronjgova. Razen tega pa je v zbirki lepa vrsta toplih, čustvenih enoglasnih, dvoglasnih in triglasnih mladinskih pesmi, ki so jih napisali naši skladatelji Ivan Grbec, Matija Tomc, Ivan Matetič-Ronjgov, Stanko Premrl in Maks Pirnik. Pesmice, ki spadajo k obema igricama in še nekateri ostali zbori imajo prav lepo, okusno in dostojno klavirsko spremljavo. Zbirko prav iskreno in toplo priporočamo, ker je zares jako uporabljiva za prireditve v počaščenje dobre slovenske matere, simbola nesebične ljubezni, prispodobe rodno grude in domovine, velikega vzgleda trpljenja in požrt-vovanja. Radia Radio - Ljubljana Torek, 22. marca. 18: Koncert lahke glasbe (Radijski orkester). — 18.40: Kapitalizem in judovska miselnost (g. Fr. Terseglav). — 19.: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Piter Vitezovič (dr. Viktor Novak, univ. prof.). — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Rimski Kor-sakov: Czar saltan (ork. milanske Sca-le); Rachmaninov: Preludij (ork. koncert dr. Lamoureux, plošče). — 20.15: France Bevk: Krivda — drama (člani rad. igr. družine). — 22. Napovedi, poročila. — 22.15: Zvoki v oddih (Radijski orkester). Konec ob 23. uri. »Toti list« št. 2 je izšel. Vsebuje razne »okrogle in oglate« iz našega mariborskega življenja. lletjtmo gfetcgfe Danes zaključek načelne proračunske razprave v Pomembna govora senatorjev dr. Andjeiinoviča in P. Zeca V okviru splošne proračunske razprave v senatu, so že vnaprej izjavili, da bodo govorili proti proračunu senatorji dr. Grga Andjelinovič, dr. Petar Zec, Ra-disav Djulič, dr. Josip Nemec, Ivan Pucelj, Vaso Glušac in dr. Albert Kramer. Na včerajšnji seji sta zbudila največjo pozornost govora dr. Andjeiinoviča in dr. Petra Zeca. Senator dr. Andjelinovič je izčrpno razpravljal o razvoju hrvatskega vprašanja, o krvatskih razmerah in slovenskih prilikah. Podčrtal je, da je končno nujno potrebno, da se resno in sistematično zajame veliki problem, kako ure diti državo v zadovoljstvo vseh Jugoslo- venov, Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Dotaknil se je tudi taktike vlade in JRZ napram dr. Mačku ter je navajal zanimive primere. Omenjal je tudi konkordatio borbo in njene posledico ter namignil, kako se javnost, obvešča o govonih in dogodkih v narodni skupščini. Senator dr, Peter Zec pa je obravnaval probleme notranje in zunanje politike, hrvatskega vprašanja in drugih perečih zadev. Njegova izvajanja so zbudila živahno odobravanje. Danes dopoldne se je v plenumu senata proračunska razprava nadaljevala in bo najbrže načelna debata danes zaključena. fteMisee Odiseja Parmovega »Nečaka" (K nocojšnji premieri.) Malo, tako malo jih je, ki poznajo odi-sejo Parmovega »Nečaka«, da je za pravilno razumevanje vsebine in za užitek glasbe res potrebno, obiskovalce premiere vsaj bežno seznaniti z odisejo te prav za prav najodličnejše Parmove operete. Naš prerano blagopokojm Viktor Parma se je takrat nahajal na višku svojega stvarjanja, ko je iskal novo snov za svo-Je2a genija. Ker doma ni našel nič primernega, je poskusil z razpisom v N. Fr. Pr- Izmed 40 dospelih ponudb mu je najbolj ugajal libreto prof. Fr. Hirscha »Der St a m m h a 11 e r« (»Zarodnik«), s kate-rim se tudi mi kar na tem mestu seznanimo; Qrof pomenov išče potom advo-ta svojega po Španiji potikajočega se nečaka, želeč ga poročiti s svojo hčerjo. ecak res prj,de na Dunaj in med pripovedovanjem njegovih dogodivščin se ne-(do od postreščkov, ki mu prinesejo njegovo prtljago, za šalo obleče v njegovo (grofovo) obleko. Na prizoriščestopi mična igralka, v katero se zaljubijo vsi trije (stari grof, preoblečeni postrešček in ne-Cak). Dejanje je tako zaiinotano, da mora Postrešček igrati vlogo nepravega nečaka do razvozljaja, ko spoznata pravi ne-cak in njegova prava nevesta zmoto in se vsa romantika za glavne osebe srečno zaključi. — Prijetna melidijozna glasba 1,1 harmonična sestava raznolikih operetnih prvin srečno izpopolnjujeta vrzeli libreta. Delo je bilo dovršeno 1. 1906. Leto pozneje je bila krstna predstava v Zagrebu Pod naslovom: »Lukavi sfužnik«. Tik Pred vprizoritvijo pa prispe Hirscheva brzojavna prepoved. Parma hiti v Zagreb in na podlagi pravilne pogodbe (400 'K in 50% tantijem) dokaže upravičenost do libreta ozir. do operete. Predstava se vrši ob velikem navdušenju Zagrebčanov. Dne 3. decembra istega leta se ponovi v Ljubljani pod novim naslovom »Nečak«, ^od istim naslovom je opereta romala v ~&iiek in celo preko oceana v Ghewe-la«d-Ohio. Dne 28. novembra 1. 1922 se je vpri-2°rila tudi v Mariboru. Mojster sam je v°dil svoje delo, ki je našlo hvaležno Obliko in kritiko. . Toda šc predno je do tega prišlo, se ]e vnela huda borba med skladateljem in Pisateljem — torej med Parmo in Hir-scfaetn. Slednji se je namreč proti pogodbi naknadno udeležil novega razpisa ln je bil njegov »Stammhalter« priznan z drugo nagrado. Ta uspeh je Hirscha napotil na tožbeno pot za razveljavo pogodbe. Ta je propadel pri vseh instancah. Tako je postal »Zarodnik« šele sedaj nesporna lastnina Parmova. Navzlic tudi tej končni zmagi pa je ta »Zarodnik« tudi kot slovenski »Nečak« Počival dolgo Bet in je sedaj ob Parmovi ^O-Ietnicj dočakal vstajenje in prerojenje. Ob tej zadnji priliki je »Nečak« pod novo režijo in novim glasbenim vodstvom dobil na zunaj popolnoma, na znotraj pa deloma novo obliko z novim naslovom jn novimi glasbenimi vložki, oboje z najboljšim namenom, da številni čestilci nepozabnega mojstra po tolikem presledku zopet pozdravijo na našem odru njegovega novega »Nečaka«. —rc. Torek, 22. marca, ob 20. uri: »Nečak«. Premiera, Red D. Sreda, 23. marca: Zaprto: Četrtek, 24. marca ob 20. uri: »Nečak«. Red A. Petek, 25. marca ob 15. uri: »Gašper in Hudamora. Znižane cene. Ob 20. uri: »Noč v Kairu«. Globoko znižane cene. Zadnjič. PrVj nastop voj. kapelnika jiraneka v gledališču bo drevi pri premieri Parmovega »Nepravega nečaka«. Pri tej priliki Jiranek ne bo le dirigiral, marveč ie avtor treh vložkov: V I. dejanju ^Korzo« izvaja Igličeva in girlsi, v II. dejanju »O te 2ene« izvaja Gorinšek in g>rlsi. v tretjem dejanju knplet, ki ga izvaja Verdonik. Za nocojšnjo aemiero se priporoča Pravočasna nabava vstopnic kolikor mogoče še pred večerno blagajno da ne bo Pri točnem začetku predstave neljubih motenj. HtatttaesItA m Moukt R. Jakopič nailzraziteSil predstavnik našega narodnega slikarstva I Ob snoenji proslavi v Ljudski univerzi Sinoči se je na dostojen in svečan način vršila v tuk. Ljudski univerzi proslava 70 letnice našega prvega slikarja Riharda Jakopiča. Mariborčani so dodobra napolnili predavalnico ter z zanimanjem sledili izvajanjem predavatelja novinarja g. Podbevška iz Ljubljane. Uvodoma je predsednik Ljudske univerze g. inž. Kukovec izrazil izredno zadovoljstvo, da se ta proslava vrši naj-preje v Mariboru, opravičujoč odsotnost jubilanta, ki se v svoji skromnosti ni hotel udeležiti snočnje proslave. Naprosil je g. predavatelja, da izroči jubilantu naj prisrčnejše čestitke obmejnega Maribora. Zatem je predavatelj v grobih obrisih orisal življenjsko pot ter delo R. J a kopic a, ki je posegel v življenje ne samo kot samonikel duh, temveč tudi kot velikopotezen organizator, ki je dvignil ugled slovenske moderne na neverjetno višino. Z Jakopičevim izrekom: »Človek je toliko vreden, kolikor ima ljubezni v sebi« nas je povedel iz skromne Jakopičeve domačije v umetnikovo mladost ter odtod v njegovo študijsko dobo z vsemi razočaranji ter dobo njegovega bivanja v Monakovem, ki je postalo za Jakopiča druga duhovna domo- vina. Rodilo se je spoznanje v-rednot umetniškega ustvarjanja, ko se je Jakopič zazrl v naravo upodabljajoč jo tako, kakor jo je videl. Tu je zmagala teza, da pri slikanju ne gre toliko za obliko kakor za notranje doživetje ter prepričanje. — Jakopič je obdarovan s posebnim darom barv 'm je eden prvih naših talentov, ki je dognal igro luči in barv. Kakor večino ostalih umetnikov, tako nam je tujina odkrila tudi našega Jakopiča, v katerem smo šele kasno spoznali najizrazitejšega predstavnika našega narodnega slikarstva. V letu 1918 je Jakopič dal spodbudo za ustanovitev Narodne galerije v Ljubljani. V njem je. imela zlasti naša mlajša generacija umetnikov iskrenega posredovalca ter vnetega podpornika. Značilna za Jakopiča je lastna ocena 'njegovih del, ki jo je pri ustvarjanju in napredovanju smatral za edino merodajno. Predavatelj g. Podbevšek je svoja izvajanja dopolnjeval s številnimi skioptični mi sJikmi ter 'posnetki nekaterih Jakopičevih del, ki so pestrost izredno svečane proslave znatno povzdignili. G. Podbevšek je bil za svoja izvajanja deležen toplega priznanja. Smrtna kosa. V Gospejni ulici 2 je preminila v 38. letu svoje dobe šivilja Kristina Paul. S svojo 'ljubeznivostjo in dobrotljivostjo si je pridobila mnogo priljubljenosti in spoštovanja. — V Maistrovi ulici 4 na Teznem pa je umrla zgledna mamica in vzorna žena Marija Lačen. Njeno blago srce je do zadnjega utripalo za drage svojce. Pokojnicama ohranimo svettl spomin, žalujočim naše globoko sočutje. Posestno gibanje Dr. Ivan Schmiderer je prodal delavcu Francu Robarju 950 m3 veliko zemljišče v koroškem predmestju za 19.000 dinarjev, zasebnici Mariji Ko-'berlovi pa 924 m2 veliko zemljišče za din 17.000. Orožniški narednik Franc Kodela je prodal mestni občini mariborski 2893 m2 veliko parcelo v magdalenskem predmestju za 13.395 dinarjev, železničar M. Žnidarič pa je kupil od mestne občine mariborske 815 nf veliko parcelo v magdalenskem predmestju za 17.930 din. Občni zbor Ribarskega društva v Mariboru bo v sredo dne 23. marca ob 20. uri v lovski sobi hotela Orel. Na praznik v petek 25. t. m. ponovi 'Nanosov emigrantski oder odlično uspelo komedijo »Skedenj« v Studencih. — Začetek točno ob 20. (8.) uri v dvorani Grmekove gostilne. Med odmori poie društveni pevski zbor. Vstopnina: Din 3.—, 6.—. Ali ste že naročnik oseminpetdesetega letnika (1938) najstarejše slovenske literarne revije »Ljubljanskega Zvona«? Naročnina letno 120.— din, za dijake 90.-din. Obroki poljubni. Naročite pri Tiskovni zadrugi, Ljubljana, Dalmatinova ul. 10. Dijaki klasične gimnazije v Mariboru priredijo jutri v sredo 23. t. m. v veliki kazinski dvorani ob 20. uri koncert. Nastopijo pevski mešani in mladinski zbori. Na sporedu so tudi pevske, violinske in klavirske solistične točke. Četrtek najlepši tilm te sezone S_____________ grajski kino »p™ iwgovan »* V Ljudski univerzi v Studečih predava v četrtek 24. marca ob 19. uri dr. Travner o suženjstvu. Skioptične slike. Vstopnine ni. Mrtvaški zvon. V Cankarjevi ulici 13 je izdihnil v 61. letu svoje dobe poštni zvaničnik v pokoju Friderik Cernec. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje. Prekrasni Putnikovj izleti za Veiiko noč: 13. do 22. aprila: Rim, popoln aranžman Din 2.400.—, 15. do 18. aprila: Benetke (Padova, Trst), popoln aranžman Din 900.—, 16. do 18. aprila: Dunaj, vožnja in vizum Din 260.—, 17. do 18. aprila: Graz, vožnja in vizum Din 110.—. Pro spekti, vse informacije in takojšnje prijave pri: Putniku Maribor - Celje - Ptuj. Že 13. in 14. aprila je žrebanje 36. kola državne razredne loterije. Razdeljeno bo Din 1,347.000.—. Nabavite nemudoma srečke pri Putniku Maribor, Trg svobode — grad. Redni letni občni zbor Protituberkuloz-ne lige v Mariboru bo v sredo dne 23. trn. ob 18. uri v sejni dvorani OUZD Marijina ulica 13) z običajnim dnevnim redom. Odbor pevskega društva Jadran se tem potom zahvaljuje vsem, ki so z darovi m prispevki pripomogli k lepemu uspehu letošnje društvene prireditve v Narodnem domu dne 26. februarja t. 1. Vsem ponovno prav iskrena hvala! Občni zbor podružnice Slovenskega planinskega društva v Mariboru bo v torek, dne 29. marca t. 1. ob 20. uri v lovski sobi hotela Orel z običajnim dnevnim redom. — Odbor. Slovenska Matica. Ce še nisi član, prijavi se takoj z dopisnico na poverjeništvo S. M. Gregorčičeva ul. 26 in za Veliko noč dobiš tri dragocene knjige, dva izvirna romana in zaključni zvezek Kidričeve Zgodovine slov. slovstva. Članarina znaša samo Din 50.— knjige dobiš broširane. Ce doplačaš Din 24. — dobiš oba romana vezana. Novi člani, ki bi jih Kidričev snopič ne zanimal, dobe v zameno poljubno knjigo pripovedne vsebine v enaki vrednosti. Ker bo tiskanih le toliko knjig, kolikor bo naročnikov, naj se vsah čim preje prijavi. Obvestilo. Na oblastno opozoritev se notica z dne 21. t. m. prekliče ter se sporoča, da morajo ostati trgovine na praznik Marijinega oznanjenja t. j. v petek dne 25. marca v mestu Mariboru zaprte ves dan. Združenje trgovcev za mesto Maribor. K*no Union. Sijajna veseloigra očka ima konjička dva«. freia Vat klice! V kratkem se zopet prične novo kolo državne razredne loterije. Ali že imate srečko ? Obrnite se čimprej na našo hišo sreče in pooblaščeno glavno kolek-turo državne razredne loterije BEZJAK. MARIBOR Gosposka ulita 25 (telefon 30-97) Cela srečka stane Din 200’—, polovica Din 100'— in četrtinka Din 50'— Rokomavtii v Girtk»vi tiskarni. Davi med 5. in 7. uro so se v Cirilovi tiskarn: na Koroški cesti vtihotapili doslej še neznani tatovi ter odpeljali zaboj pergamentnega papirja y vrednosti okoli 1700 din. Policija vrši poizvedbe. »PMtrikovi« izleti z luksuznimi avto* kari: 10. aprila: v Zagreb na velesejem Din 110.—, 13. do 22. aprila: Rim, popoten aranžma Din 2.400.—, 15. do IS. aprila-: Benetke (Trst, Piadova), popolen aranžman Dnu 900.~ 16. do 18. aprila: Dunaj, vožnja in vizum Din 260.—, >7. do 18. aprila: Gra«, vožnja in vizum Din ltlO.—. Prospekti, informacije in takojšnje prijave pri-: »Putniku*« Maribor-Ge-1 je-Ptuj. Iz Rotarlj9k^a kluba. Mariborski Ro-tarijski klub je službeno posetil guverner jugoslovenskega rotarijskega distrikta g. Stevan Pavlovič iz Beograda. Odlični gost si je v spremstvu ktobovega predsednika odvetnika dr. Rapotca ter nekaterih odbornikov ogledal znamenitosti mesta in okolice, med drugim Mariborski otok, elektrarno Falo in ruške tvornice. Guverner Pavlovič je zvečer prisostvoval tedenskemu mitingu mariborskega rotarijskega kluba, za katerega delovanje je izrekel ob tej priliki tople besede priznanja. Naslednjega dne je nadaljeval guverner Pavlovič svojo pot v Varaždin in Zagreb. Tujskoprometna propaganda za 1938. 1 ujskoprometna zveza za bivšo mari-'borsko oblast, Putnik Maribor (tel. 21-212, mesftni grad) opozarja vse lastnike hotelov, m penzijonov kakor tudi olepševalna in planinska društva, naj zahtevajo pred sestavo novih prospektov za letošnjo sezono točne podatke glede novih iželezni-ških olajšav za letoviščarje. Vsi kraji so izenačeni in imajo inozemski gostje že po 5 dnevnem, domači gostje po 10 dnevnem bivanju v katerem koli kraju nase države pravico do polovične vožnje. S to širokogrudno spremembo § 111 železniške pot niške tarife je naša železniška uprava gotovo veliko prispevala k nadaljnjemu razvoju posebno onih krajev, ki do sedaj niso radi nezadostne višine (700 m) mogli nuditi obiskovalcem polovične vožnje. PrenOs šiHngov pri potovanju v Nemško Avstrijo in nazaj. Ker predpisi o višini dovoljenih zneskov pri potovanju v Avstrijo in nazaj še niso končnoveljavno določeni in se isti vsak čas menjajo, priporoča Tujskoprometna Zveza vsem ppt nikom v Nemško Avstrijo, da se pred odhodom pri njenih poslovalnicah »Piknik« v Mariboru, Celju, in Ptuju, ali pa pri njenih obmejnih birojih na glavnejn kolodvoru v Mariboru (dnevna in nočna služba pri vseh mednarodnih vlakih), v Št. liju (osobito za avtomobiliste), v Gor. Radgoni in Dravogradu natančno o vseh Obstoječih predpisih v lastnem interesu informirajo. Vse Putnikove poslovalnice so za nemoten potniški promet z zadostnimi avstrijskimi oziroma nemškimi pla čilnimi sredstvi opremljene in se lahko zneski, ki presegajo dovoljeno višino pri njih tudi do vrnitve deponirajo. Za poskusen vlom 14 mesecev rohjje. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bil danes dopoldne obsojen 37 letni sejmar Edvard Otorepec na 14 mesecev robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, ker je v noči na 3. febr t. I. skušal vlomiti v Sattlerjevo krojaško delavnico v Tattenbachovi ulici. Imel pa je smolo, ker ie bil zasačen in aretiran. vesti Razrešen je dolžnosti epfckop dr. ffl. kolaj Velhnirovlč, administrator ohridsko bitoljske eparhije. Na njegovo mesto je imenovan Simeon Popovič. Vpokojeni generali. Službeni »Vojni list« objavlja ukaz, s katerim se vpoko-jijo divizijska generala Ratko Raketič in Voja Savič ter brigadni general Vladimir Krstič. Za senatOrja je Imenovan Dušan Va-siljevič, odvetnik in bivši poslanec iz Sarajeva. Litovska vlada je podala ostavko, vendar pa je predsednik republike Smetona za enkrat odklonil ostavko Zapustila nas je naša dobra mama, teta, gospa Marija Lačen, roj. Košar Pogreb bo v sredo, dne 23. marca ob pol 15. uri iz Maistrove ulice 4 na Teznu, na pobreško pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v četrtek ob 7. uri v cerkvi Sv. Magdalene. Tezno pri Mariboru, dne 22. marca 1938. V Žalujoče rodbine: Lačen, KoSar, Jagrovič, Krampi. Tattenba- 1468 Globoko užaloščeni naznanjamo tužno vest, da je umrla danes naša predraga hčerka, sestra, svakinja gospodična Kristina Paul Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 24. marca ob pol 16. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo brana v soboto, 26. marca ob 7. uri v stolni cerkvi. Maribor, dne 22. marca 1938. ŽALUJOČI OSTALI, name Iz občine. Občinski odbor je imel te dni svojo redno sejo. Obč. hranilnica se zanima za likvidac. posojilo v zvezi z zakonom o kmečki zaščiti v znesku Din 1,000.000. Za to posojilo bi morala občina garantirati. Obč. odbor pa je to garancijo odklonil, ker po mnenju nekaterih tujerodnih odbornikov sedanja posojilnična uprava tega zaupanja ne uživa. Obč. odbor je nadalje ugodil prošnji tukajšnjega Sokola za prost prevoz materiala za gradnjo Sokolskega doma._____________________ Razumljivo. A: »Slišal sem, da si se oženil. Kako si pa zadovoljen z zakonskim življenjem?« B: »Zelo. Moja žena noče nobene nove obleke, v planine ne hodi, na počitnice tudi ne...« A: »Kako dolgo si pa oženjen?« B: »Tri dni«. Razno HALO! POZOR! HALO! Moje pohištvo, vaš napredek! Vsaka gospodinja bo gledala, da kolikor mogoče uredi svoje stanovanje elegantno in poceni. Oglasiti se mora nemudoma pri mizarstvu stanovanjskih in kuhinjskih oprem. — Anton Maver. Koroška cesta št. 46. vhod iz Vrtne ulice- še večje veselje boste imeli v stanovanju, če si uoste nabavili okusno in trpežno oohištvo. Za strogo solidno izdelavo jamčim tri leta. 1520 MAMICE! Najmodernejši otroški vozički po zelo ugodnih cenah pri Justinu Gustinčiču, chova 14. DIN 2500.— RABITE da si ustvarite eksistenco, delo doma. Dopise pod »Stalno« na upravo »Večernika«. Priložite znamke. 1510 PATENT LESTVA 50% od normalne cene cenejša dokler traja zaloga pri Justinu Gustinčiču. Tatten-bachova 14. 1467 NAJLEPŠE MODELE hitro in ceneno dobite samo v damskem krojaškem salonu Kocpek. Maribor. Stolna ul. 1*1. 1352 Zatekel se je mali FOXTERRIER Vprašati Splavarska ul. 3-1. 1631 Sirite „Večernik“ Prevzamem v PLETENJE STOLE IZ TRSTIKE steklenico, košare, vrtne gar niture. Sprejmem tudi v popravilo. Peter Kočiš. košar-stvo Vojašniška 7. 1619 NE POZABITE. da kupite vso volneno blago za obleke, kostume, plašče najugodneje samo pri Srečku Pihlar. Gosposka 5. 1541 Posest RESNI KUPCI! Malo posestvo v Vinskem dolu s 3 stanovanjsko hišo na sončni legi po ugodni ceni na prodaj. Vprašati Gregorčičeva 8—II. 1627 Prodam _ SENO IN OTOVA naprodaj. Filipič. Pobrežka cesta 38. 1026 Stanovanje TRGOVINO z mešanim blagom in inventarjem, dve sobi in kuhinja, na zelo prometnem kraju takoj prodam. Naslov v upravi »Večernika«. 1614 1—2 DEKLETI ki sta čez dan zaposleni, sprejmem na stanovanje. — Smetanova 46, pritličje, desno. _______ _ 1623 SOBO IN KUHINJO oddam. Filipič Pobrežka cesta 38. 1625 SPOMNITE SE CMD! Lepo sončno TRISOBNO STANOVANJE kopalnico v novi hiši od-s 1. aprilom. Vprašati 1618 s dam Gospojna 13. Službo dobi DVA KROJAŠKA POMOČNIKA dobra sprejmem. Frankopa-nova 10. 1630 TRGOVSKEGA POMOČNII