GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Tke largest Slovenian Daily m the United States.
Issued every da y except Sundays and legal Holiday«. 75,000 Readers.
Največji ilifiiiwln dnevnik
v Združenih državah
Ve|ja za vse leto - . -	$6.00
Za pol leta.....$3 .00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TEUTON: CORTLANDT 2876.	Sntarad ag gtoond Claat Matttf. September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. 7., under the Act of Congre« of March a, 187ft	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO 42. — ŽTEVT 42.	» -	NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 19, 1923. — PONDELJE K, 19. FEBRUARJA, 1923.	VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
DELAVSKI NEMIRI V MEXICO CITY. EV.
ANGLIJA BO ZAHTEVALA POVRAČILO
Sovraino razpoloženje napram Franciji vsled zasedenja Ruhr okraja je imelo za posledico odpoved francoske-I ga doiga v Angliji. — Odpor Turkov povzroča medna-1 rodnim trgovcem velike skrbi. — Bodočnost antante ni posebno jasna.
London, Anglija. 17. februarja. — Vsi listi so priobčili na «idli«"n<'in nirstii |M>ro«"ilo, <la je senat Združenih držav <►<!« l»iil dogovor gl»'ile <»d]ilaeaiija angleškega vojnega dolga v Ameriki, a opaziti ni liilo nikakih uredniških ko-Mentarjev gl«»di» ti*ga. V (»ficijelnih krogih pozdravljajo ta hkleji ne le raditega. ker uveljavlja in določa svoto, ka-ter»» iimra Anglija plakati, par pa tudi raditega, ker predstavlja prieedent (preje uveljavljen sluraj) za uravnavo drugih zavezniških dolgov. Ta uravnava bo tudi poglobila prijateljske od noša je med obema deželama.
Tukajšni visoki uradniki se zavedajo dejstva, da je njih dežela v sedanjem trenutku skoro popolnoma osam-ljena in da si iz tega razloga želi ojaeiti prijateljske odnosa j«* z Združenimi državami.
Mednarodni opazovalci so zelo vznemirjeni vsprieo M-danjih dogodkov ter pričakujejo resnih posledie razveu \ slučaju, da se ImkIo razmere hitro izboljšale. Nobenega dvoma ne more biti. da povzročata franeosko postopanje v Ruhr okraju ter odpornost Turkov velikanske skrbi državnikom ter mednarodnim trgoveem. Odplačevanje ameriškega dolga 1*» predstavljalo veliko breme, a Angleži ga bodo prevzeli, ker domnevajo, da bodo Amerikanei upoštevali to dejstvo.
Najbrž ne bo poteklo dosti tednov, ko bo angleška vlada pozvala Francijo, naj uravna svoj dolg. ki gaje napravila v Angliji tekom vojne. <%? bi vlada Poincareja ne; zasedla Rubra ter zmanjšala s tem možnosti, da se sploh| kaj iztirja iz Nemčije, bi kancelirali Angleži dobršen del angleškega dolga, če ne celega. Ker pa je položaj tak kot je seda j. domnevajo Angleži, da imajo dvakrat tako mo-čno pravieo zahtevati ]* »vračilo, ker so bili vsled francoske akcije oropani vseh reparacij iz Nemeije.
Ministrski predsednik Bonar Law je ostal danes celi dan v svojem uradu na Downing Street ter pričakoval odgovora francoskega ministrskega predsednika Poincareja na predlog angleške vlade, stavljen francoskemu ministru za javna dela. Ozračje je skrajno napeto in splošno prevladuje ninenjy, da bo naslednji korak Poinearejeve vlade največjega pomena za Anglijo.
Francozi so skrajno razočarani vsled sklepa angleškega ministrskega predsednika, da se dovolj le dobavnim vlakom za francosko armado piehod preko angleškega o-kuparijskega ozemlja. < elo sedaj je mogoče, da bo<lo Angleži umaknili svoje čete od Rena in tak korak bi ne ]>o-niehjal ničesar drugega kot konečno uničenje ter razve-l.iavljenje antante.
V angleškem zunanjem uradu*so mnenja, da je bodočnost antante v sedanjem trenutku manj upapolna kot pa j»- bila pred enim mesecem, čeprav bi bilo pretirano reči. da je izginilo vsako upanje, da bo sedanja kriza uspešno preboljena. Angleški oficijelni opazovalci pa slikajo p<»-lo/a.j v Ruhr okraju v takih barvah, da navdaja angleške uradne kroge največja skrb.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
m fmtm aa*e taki	hhn ta po mub
JifMlan)*:
—«wWJa aa mOm* poflta ta IMJi -Er. pafltal Motiri are« m "Jadrmaaka KaknT t LjoMjaal, ZagnN, Beopvdn. Krmnju, OUJm. M* Kbajr^Dubrornlkrn. Splita. ItnOtvi aH dngod. kjar ia ptl M UtM
100 Din .	. . $ 1^5	.	k 400
200 Din.	.. $ 2.30	..	K 800
500 Din.	.. | 5.40	..	K 2,000
1000 Din.	.. $10.70	..	K 4,000
2000 Din.	.. 921-20	..	K 8,000
5000 Din.	.. $62.50 ..	K 20,000	,
loSTaT aULT-^* mmm * ' IJ ......***** *
50 lir	................$ 2.90
100 lir	................$6.50
300 lir	................$15.60
500 lir	................$25.50
1000 lir	................$50.00
Za poti I jat v r, Id »mccaja mrurk prt IM dinarjev ali pa dvati*at lir daraliuirMa pa ifluiut i* puifcai popust.
Vrvdnoft utnarjem in llraui	ni stalna. menja »e večkrat in ne^ri-
^aknriM; If ii-p« razloga nam ni niogoC* ]>odatl natanriie cene vnaprej. Ha/Hm«pip i«)	<lnf. tu nam «l«»gie poslani denar r roke.
nUIZIAXIIKRiTIBilX
m	■Hh iIM Jadranka HaZj**
till	II II
22 SLABOUMNIH JE ]
BILO ŽRTEV POŽARAl
i
Ogenj v nev.-yorški državni jetnišnici zs slaboumne. — Strašni prizori. — Slabo-i umni niso hoteli iz celic.
V	državni umobolnici na-Wards i Island pri New Yorku, je izbruhnil včeraj zjutraj požar.
Vsega skupaj je v umobolnici 1S00 bolnikov. Ker ni n« otoku i nobene postaj«' požarno hrambo, je bilo gašenje in reševanje silno otežkočeno.
V	kolikor se je dognalo d<» ve-
*	čcra, je izgubilo življenje bolnikov in trije bolniški strežniki.
Slaboumni ni—t hoteli zapustiti svojih celic, ampak, nasprotno, eelo silili so v ogenj.
Pri gašenju so >e vršili strašni
*	prizori. Večkrat se je pripetilo, i da so umobolni napadli gasilce ■ ter jim "iztrgali iz r«.k gasilne ce-. vi in sekire.
Trije gasilei so si priborili vhod do celice, kjer so bili zaprti najbolj nevarni norci.
Vnel se je boj na življenje h smrt. Z močjo. ki je lastna s!«bo umnežem, so ve vr^li nesrečnik* na reševalce, jih začeli tolči. griz-
*	ti, praskati in jim trgati obleko *;s telesa. Boj se je nadaljeval na *' "topnjicah. dokler se ni cela skupina privalila v dolenje nadstrop-
| je. >Jele tam so bolniški strežniki i zvezali nf>rce ter r«*šili o^nje-paace.
Požar jc povzročil kratki stik v električni napravi. Zxipanstvo mesta Now Vorka zvrača vso krivdo na vodstvo države Ne\v ^York. ki ima otok v najemu.
Dolžnost državne vlade bi bila preskrbeti otok s potrebnimi «»a-• silnimi pripravami, kar se pa na
oprtovane pozive ni z^otlilo.
I	*	'
■
■
'UK&AJUfCI SO BAJE UBILI 60 POUSKH VOJAKOV.
Dunaj, Avstrija, 17. februarja. ; Arbeiter Zeitunjr. vodilni socialist ien i lLst. pravi, da so ITcra-ijinci včeraj masakrirali v mestu Sabor eelo poljsko posadko, ob-j stoječo iz šestdesetih vojakov. • i Poljaki so v zadnjem času na-silno pobirali no\-ince v ukrajin-, skem ozemlju. Po celem okraju je bilo po masakru proglašeno vojno xtanje.
SMRTMI SLUČAJI — POSLEDICA VELIKEGA MRAZA.
8t.. Paul, Minn.. 17. februarja. Najmanj sedemnajst oseb je izgubilo življenje na severo-zapadu tekom blizarda. ki je divjal v torek ter nato sledečega mrzlega vala. — sojjlasno s poročili, ki so prišla Rfinkaj. Sest ljudi je pogi-TJ nil o v Hinnesoti. trije v South
BENITO MUSSOLINI IN SENATOR BORAH j
Mussolini, znani banditski načelnik italijanske vlade, smatra ideje sen. Boraha za "fantastične".
Rim, Italija, 17. februarja. — Predno je italjanski senat odobril dogovor, sklenjen v "Washing- . tonu, je izjavil "ministrski pred- j" sednik" Mussolini, da ne sme Italija smatrati preveč resnim! predloga senatorja Združenih dr- j ž.av. Boraha. glede mednarodne konference in tudi ne njegovega predlaganega obiska v Italiji.
—	Predlogi senatorja Roraha nimajo nobeneen velikega pome na. — je rekel Mussolini. linam zanesljive informaešje. na temelju katerih se>m prepričan, da nam ni treba sprejeti fantastičnih p.»zi-vov senatorja Roraha. V^ik.in vf. <la je Italija edina dežela na svetu, ki zasleduje realno- mirovno politiko, i Človeka, ki govori kaj takega, bi bilo treba utakniti v norišnico.)
V nadaljnem je izjavil:
—	Najnovejši razvoj obstaja v tem. <la so dosegle Združene države in Anglija sporazum glede ingleiko-ameriškega dolga, a kan-celiranje (razveljavi jen je) dolgov bi pomenjalo nesrečo.
Vprašal je, če more še kdo v sejanjem času gojiti kake iluzije rlede kanceliranja teh dolgov.
Govorice o kanceliranju dolgov, o predlogih glede razoroženja ter objavljenem obisku Mednarodne trgovske zbornice v Rimu. so vzbudile obširne komentarje v Italiji in ljudje so prišli splošno do prepričanja. 4,da je nadaljni Wilson na poti v Evropo, da jo reši".
Te govorice so Prašno vznemirile Mussolinija. ki je iskal podrobnih informaeij v ameriškem poslaništvu in drugod. V svojem odgovoru na pripombo senatorja Crispija je izjavil, da ne more Amerika ničesar pridobiti potom podaljšanja sedanjega stanja razmer. • Nemcija lahko pokliče Rusijo kot uspešno zaveznico, brez ameriške intervencije in Evropa bo morala vnovič doživeti žalost-io dobo bojev in zmede.
•T" KO JAKI. NAROČAJTE U NA 'GLAS NARODA" NAJ VEČJI 8LOVEN8KI DNEV «rnr v m mftavAit
Dakoti in pet v Saskatehoan provinci v Canadi.
Seattle, Wash.. 17. februarja. Sest smrtnih slučajev je bilo posledica velikanskega snežnega ti-harja, ki je divjal nedelje pa do srede. Vsi ponesrečeni so bili odrasli možje. Štirje so umrli, ko so kopali sneg ali bili na poti.
Chicago, 111., 17. februarja. — Najmanj osem oseb je umrlo vsled mraza, ki je zavladal v celem o-kraju od preteklek srede naprej.
ANGLIJA JE POZVALA TURKE NAJ PODPIŠEJO
Esmid paša je odgovoril, da je njegov namen uveljaviti mir in da bo deloval v Angori v interesu konečne uravnave.
Carigrad, Turčija, 17. februarja.
Neville Henderson, tukajšnji poslujoči angleški visoki komisar, se je sestal danes zjutraj z Ismid pašo, turškim naeijonalističnim ministrom za zunanje zadeve, na krovu parnika Gul-Džemal, ki je 1 uspel semkaj ob polnoči ter pri-vedel semkaj Ismid pašo, ki se: nahaja na poti iz Lausanna v An-goro.
Mr. Henderson je izročil Ismid paši sporočilo angleškega ministra za zunanje zadeve, lorda I < urzona. v katerem se glasi, da i so Angleži še vedno pripravljeni i podpisati mirovno i»og<«lbo kot je bila predložena Turkom v Lausanne. Obenem pa poživlja sporo-čilo Turke, naj sprejmejo ponud-f bo. dokler bi ne bilo prepozno.
Ismid paša je odgovoril v prijaznem smislu ter izročil odposlancu prijate-ljska sporočila za lorda ("urzona. Rekel je, da bo deloval v Angori v interesu miru.
Ko so ga interviewali časnikarski poročevalci, je ponovil Ismid , paša pojasnila, katera je dal v Lausanne glede izlovljenja mirovne konference ter dostavil:
— Moje prepričanje je, da bo-; do zavezniki konečno priznali žr-j tve. katere smo doprinesli, da do- j sežemo mir in da bodo na previden in razumen način razmišljali
0	vprašanjih, ki so še sporna. Ne morem reči za enkrat, če bo uveljavljen mir. Položaj se bo izči-stil. kakorhitro bom dospel v An-goro. Treba bo obnoviti diploma-tična pogajanja, predno se bo mogla vršiti nadaljna konferenca.
V svojem pogovoru z generalom Pelle, francoskim visokim komisarjem, je dostavil, da ne obstaja po njegovem mnenju nobena važnejša razlika v nazorih med turško in franeosko delegacijo, da pa bo morala nacionalistična narodna skupščina premotriti osnutek mirovne pogodbe.
General Pelle je izjavil pozneje, da je na teanelju pogovora, katerega je imel z Ismid pašo, optimističen glede konečnega uve-
1	javi jen ja miru s Turčijo.
ŽITA HREPENI dE VEDNO PO MADŽARSKEM PRESTOLU.
Madrid, španska. 17. februarja. Grof Apponvi. madžarski rojali-stičnl voditelj, ki je dospel pred kratkim v San Sebastian na konferenco s prejšnjo cesarico Žito. je bil baje obveščen od slednje, da hoče na vsak način vzdržati pravice do madžarskega presto-
Pred kratkim so s,» vršili v glavnem mestu Mehike veliki poulični nemiri. Zaštrajkali so uslužbenci cestne železnice, kompanija je pa začela s skehi obratovati. Posledica tega so bili vroči boji med vojaštvom in štrajkarji. Pri tej priliki je bilo mrtvih štirinajst oseb Slika nam kaže mehiško vojaštvo, ko nadzira pr omet.
FRANCOZI SO NA VSE PRIPRAVLJEN
Bomba je bila vržena v bližini stanovanja inžinirjev v Essenu. — Francoski vojaki so dobili povelje, naj streljajo s topovi, če bi bili napadeni, a naj se nato umaknejo. — Nemška krajevna policija se je zaba-rikadirala — 40,000,000 mark zaplenjenih.
Pariz, Francija, IS. tVbruarja. — Ker prihajajo iz Essena neprestano pomeila o delovanju nacionalističnih tolp ter o možnosti napada na francoske čete, ne prikrivajo tukaj dejstva, da dobili Francozi stroga in odločna povelja, naj odločno nastopijo proti vsakemu izbruhu.
Fi •aiu-ozi no pričakujejo v nobenem mestu Ruhr okraja pouličnih bojev. V slučaju organiziranega napada na eote v mestih pa imajo t'rar.eoske eete povelje, da se umaknejo iz njih, a pod kritjem artilerijskega ognja. Francozi imajo sedaj tri do štiri tisoč topov v Ruhr okraju in večina teh je koncentrirana v bližini Essena.
Gelsenkirchen, Nemčija, 17.*fcb.! OelsenJcirclien so Francozi danes! nanovo zasedli in prebivalstvo je bilo obvešečeno potom javnih vojaških pr.oklamacij. da bodo ostali Francozi v mestu toliko časa,j dokler ne bo plačana globa v znesku stotih miljonov mark kot odškodnina za ranjene francoske orožnike tekam nekega spopada z nemško varnostno policijo. i
Danes zvečer so prevladovale v j mestu razmere, ki meje na vojno stanje, in možnost izgredov je bila velika, posebno ker se je krajevna policija zabarikadirala v j svoji vojašnici, ker neče, da bi jo Francozi razorožili.
Močni vojaški oddelki so pričeli danes zjutraj prihajati iz Recklinghausena. Bochuma in Essena. najbrž na temelju konference, ki se je vršila včeraj med generaloma Degoutte in Fournier.
Najbolj važne točke v mestu so' bile najprvo zasedene vključno pf.štni urad, železniško postajo ter občinsko zakladnico. Takoj nato je bila prekinjena vsa poštna. brzojavna in železniška služba.
Soglasno z nemškimi poročili,' so Francozi zaplenili gotovino na železniški po<staji. ki je znašala štirideset miljonov mark.
Kakorhitro so se pojavile prve okupacijske čete. so banke, prodajalne in hoteli zaprli svoja vrata in prekinjeno je bilo obratova-; nje poulične železnice.
Kolin, Nemčija. 17. februarja.! Resna kriza med Francozi in An-1 gleži bo najbrž sledila današnjemu sklenu Porenske visoke komi-sije, soglasno s katerim bodo odpuščeni dne 20. februarja vsi nemški carinski uradniki v zase-' denem ozemlju.	1
Ta sklep bo uveljavil v Ruhr I okraju general Degoutte. franco-' ski vrhovni poveljnik, vendar pa ne bo uveljavljen v angleškem o-kupacijskem ozemlju.
Danes so bila potrjena poročila, da je imela akcija angleškega kabineta za posledico povelje angleškega poveljujočega gener. fjixl-ley-a. da se ne sme nuditi Francozom nikakih ugodnosti na želez-i nicah v angleškem okupacijskem ' ozemlju.
j General God lev jc uveljavil svoj sklep ne iz sovražnosti napram Francozom, temveč radite-ga. ker se zaveda težkoč, ki bi se pojavile, če bi se stavke v Ruhr okraju in Porenski razširile tudi na ozemlje krog Kolina.
Posta, ki je namenjena v Pariz in Kolin iz nezasedene Nemčije, gre sedaj preko južne strani zasedenega ozemlja. Pošta, namenjena v Belgijo, gre preko Am-I sterdama.
i--: ~ ;-
la za sebe in svoje otroke.
Žita je baje izjavila, da bo izdala manifest na madžarski narod. v katerem bo dala izrp^a te-; mu svojemu sklepu.
V nekem sporočilu iz Madrida na londonski "Times" se gla*i, da je bil najbrž namen tega obiska obvestiti Žito, da bo proglašen v kratkem admiral Horthv kraljem , madžarske države.
IRCI SE BOJE
NOVIH SPOPADOV
Le malo republikancev je sprejelo amnestijo vlade proste irske države. — Vsi domnevajo, da bodo sledila usmrčenja in nato re-presalije.
Dublin, Irska. 17. februarja. — Ce bi ne bila Irska dežela, v kateri se redkokdaj pripeti to, kar člcrvek pričakuje, bi moral zreti vsakdo z vznemirjenjem na razvoje prihodnjega tedna. Amne-stijska ponudba vlade proste irske države bo ugasnila jutri ob .polnoči in v kolikor je znano javnosti. so se republikanci le v majhnem številu odzvali tej ponudbi, z izjemo jetnike.v. ki se nahajajo v rokah vlade proste irske države. Vspričo tega položaja je neizogibna domneva, da bo nadaljevala vlada s prekinjenimi ekse-kucijami in da bodo tem ekseku-eijam sledile represalije in še večja aktivnost od strani republikancev.
Vsa znamenja kažejo, da bo kmalu napočila zelo viharna doba v zgodovini Irske. Današnje pismo predsednika Cosgravc-a. ki je sledilo obnovljeni ponudbi de Vale-re glede uravnave, tikajoče se zunanjih zadev, uničuje vsako upanje na uravnavo potom pogajanj. Cosgrave trdi, da ne more upoštevati nikakih drugih ponudb kot popolno predajo ter dostav-Ija:
—	Ce bo Se kdo nadaljeval s to povsem nenaravno vojno proti svojemu lastnemu narodu po poteku amnestijskega termina, 7no-ra biti pripravljen, da plača ceno za to V polnem, kajti od tega ne bomo v nikakem slučaju odstopili.
—	V nadaljnem. — pravi predsednik, — da ne bo nikakih sestankov za pogajanja z de Valero, Liam Ijvnchem ali kakim drugim sodelavcem v uničevanju, moškega ali ženskega spola.
Minister proste države za notranje zadeve, Kevin O'Higgins. ne more dati nikakih informacij, glede predaje republikancev izven jčč. vendar pa je izjavil, da so se pričele vrste republikancev drobiti in da so se vsi republikanci nahajajoči se v jeci, poslu-žili amnest ij&kcga odloka.
FRANCOSKA POSL. ZBORNICA BO SKLEPALA O MORNARIŠKI POGODBI.
Paria, Francija. 17. februarja. Razprave o washingtonski mornariški pogodbi in o drugih visečih pogodbah se bodo pričele v francoski poslanski zbornici v pričet-ku meseca marca, soglasno z informacijami. katere je dobil poročevalec newyorakega lleralda.
Vsa znamenja kažejo, da ne bo nobene orpozicije proti washing-tonskemu dogovora in da bo slednji sprejet z veliko večino.
X A ROPA. 19. FEBR 1323
"GLAS NARODA"
I	(SLOVENIAN DAILY)	I
Uwrteo soo PuOi'«hea t>y
Slovenic Publishing Company
<A Corooraticn)
FRANK IAKSCR, PrwMwl	LOUIS BENEDIK. Tniium
Pisce of 3u»ii*fls of the Corporation and Addresses of Abova OfflMfi:
«2 Cortlandt Street. BorooQh of Manhattan, New. Yo-k City. N. V.
G i. A S NARODA**
(Voice of the PaepM)	^
laeued Evrry Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja Hat Ka Ameriko	Za New York za cele Iste....... |7.t0
In Canado ............... M.00	xa pol Ista ................. tS.M
Za pel leta .............m....... 93.00 Za ln«amitvo n cele M* , ,„,- |7JI
Za tet rt leta ...................... 11.50	za pol Ista	.....|LM
_:__a--
Suberriptl-n Ye~r y %t C0
_Advertise me rt on Agrwment.
**Oi>• Naroda** izhaja vsaki oan izvzemfti nedelj In pruniksv.
r» plat brem podpits In ooebr *>«U e« ne prlcbfujejo. Dener na) as bllCoroll po-t i Jati po Money Order. I'ri e;»rrtn<-inbl kraja naročnikov, Drnelmo. 0» aa aaaa tudi prrjdnje b!v«:iife naananl. da hitreje najdemo naslovnika.
-GLAS NARODA*' M CertJa«dt Strast. Bcrough of Maihattan. NOW Verfc. N. T.
Telephone: Cortlandt 2870
!■ i I Hi I ■
"KULTURA" POLKOV
"Mi s.n»«» lu/.vili ameriško kulturo v t<*j dež<*li." — Alož, ki ji- izi:«»voiil t«- In-si-ilr t«-r s«- posluži) izraza v za-iiičljivi-nt -mi>lu. j«- c«|<*ii inijbolj odličnih zastopnikov tei
"kultur«".
Kult 111 i i-MŽlja<Vv s saliijo. "Amerika nad vse", sov-ražiiiku\ im»zi nurv t«»r lirnstali-**v %<d«-za. < i en«»rahli ma-.I'«r Mdwanls. upokojeni junak ter dobro plačani uslužbe-ihm* i ck.- ki»r|H»ra«*iji*. ki j«* napravila v. njegovim posre-• lovaiij«*in dobr«' kupčije z vlado ter jih upa se napraviti, je uov,»ii| pred kratkim na nekem banketu Narodnega re-| ubhkaii.-!a-^a klu!>;i v liotelu Waldorf-Astoria.
S«-vi tla jf tega banketa vdeležil le "cvet" naroda, - u v>« urili^uili prt'dsednikov in generalov do 1 win ki rje v-iiiij« iiarj«*v, in ta družba je jSoskala hrabremu generalu, ki jr vprizoril napad na vse nasprotnike vojne.
"Nevarna pit»paganda je bila vprizorjena v tej de-7<li." j» ivke! svnjiin j m »si usaleem, ki so ga poslušali z na-l»< t. <tjo. "V zadnjih dvajsetih letih so bila zgrajena v \Va>hingtomi lobbv-svetisea iz mramorja in sieer s pri-, '»pevki poštenih in navdušenih, a zavedenih ljudi."
S t«m ni mislil general zastopnikov železniških, pe-: rr<»!ejskih. premogarskilu parobrodriih, tekstilnih in dru-i .mh kapitalistienih prijetij, ki >e potikajo v notranjost za-, konoda.iali ih dvoran ter izven njih v ujianju, da bodo izbili prednosti za interese, ki jih plačujejo.
Imel je v mislih le "gobaste paeifiste". Njili upliv je I -tajal v zadnjih pai letih vedno manjši, posebno izza a. ko m ti "nasprotniki vojne" tako vneto trobili v v i;i kron ] red>ednika Wilsona. a to prav nie ne briga nerala K iwardsa ii nje govih tovarišev v fraku in uni-''■vi ..i«.	jMitrebnjejo "sovražnika *\ da za net i ja
\ojuo navdušenje ter premagajo odpor varčnega maio-
■ ' ; voti ui ^kiM-nim oboroževanjem na kopnem in na morju.	i
\ vr«"-iei iM.ja je prišel general na dobro primero.
•Xa^i paeifivti in Viljem. V Evropi so imeli svojega Vilji ma, Ludendoi ffa. Flindenburga in kulturo. Pru--!va inaiijšina j«' vsilila svoje nazore miroljubni veeini."
\ -akemu bi morala priti vsprieo teh izjav na misel diiM-vna sorodnost med Ludendorffom. Hindenburgom ter I'd wa nI som tu lVrshingoiu, a nedolžna sirota, ki se piše Kdwanls je žlabudrala napruj, ne da bi njegovi lastni sla-bi možgani in tudi ne oni odličnih navzočih spoznali pravega pomena primere.
"Mi smo razvili ameriško kulturo v tej deželi," je' nadaljeval slaboumni, a hudobni hujskoe. "Ta manjšina nam sedaj pravi, kaj smemo jeMi In piti, hoče vdirati; v n.-iši- domove ti r kontrolirati število rojstev." Sedaj zagovarja mir za vsako eeno ter mogoče celo razoroženje, kar je največje strašilo za peiizijonirauega generala.
Povsem nemogoče je pometno govoriti s človekom, ki spravlja na dan tako galijo. Ta elovek vidi miroljubno \ » . n .# v tujih deželah ustrahovano o<l l>ojevite manjšine, a glede svoje lastne dežele pravi, da nasprotuje neznatna' manjšina njegovim miiitaristienim in imperijalistienim «a-«*rtom in da stoji velka ^vna, katero zastopa seveda on, tukaj brr-z varstva. Ta človek meče tud zatiranje osebne svobode vsled prohibieije v isti pisker z zahtevami zagovornikov kontrole rojstev, da je treba pustiti osebno prostost sta rišem in ženski, katero hoee vlada prisiliti, da ji dobavlja kanonski futer.
Po vseh teh izvajanjih se nam ni treba prav nie čuditi, ee vam zagotavlja^ da bi večje vojne priprave pred svetovno vojno mogoče preprečile vstop te dežele v vojno, prav kot da ne zvimije tekmovalno i»boroževanje napetosti in vojne nevarnosti.	i
Mi ne stojimo na strani pacifistov. Delavstvo je pripravljeno žrtvovati blago in kri za prostost in interese delavstva. Noče pa izvojevati loparskih i>ohodov imperialističnih izkoriščevalcev ter pretočiti svoje krvi za zahteve1 pet role jskih, jeklarskili in drugili trust ov, kojih pokorni' sluge so generali in ministri.
D o p i &
Lueituboro, Homer City, Pa.
Zap»-ratil nam j«* v«*sHj<» sv. F>itst. ni upanj** nam j»* pi» p<»-tli. Hranimo 1»» še m a jr k en o oni« pelinovtolažb*, katero lv>im» ra-hili, ko nam zapoje vesela alo-hija.	•
lia«i bi izvedel, kako jp kaj iz-1
i
padla ženite v onemu ženinu tam j na Host et ter ju, Pa., ko je nekako j 14 dni pred pusto vi m odhodom; dal na "lecetando" svojo peči a r-»ko kožo v llrt Glas Naroda.
A ko mu je sreča dobro obrodila, da je dcfrilfio posti srce kake peč-larice, .me bo- zelo veselilo, kajti.,
HRANITE LABELNE
M A G NOLI A
m
STAR MLEKO
ZA DRAGOCENA DARILA
IMEJTE NEKAJ KAN V SVOJI SHRAMBI.
piftrre na katerikoli
NASLOV NA DRUGI STRANI LABILNA ZA ILUSTRIRAM SBZNAM DARIL
"Izplača m hranili labelne".
Pri ekrežnem sodišču ▼ Celju
; se je 9. jan. vršila • kazenska <<!» ravnava proti Edi Mlšnarju. ki j-bil obtuy.i-n zairadi ir«>lj\lfije. kor j. ponevei*il 559(> Din. Obnojeii je bil na G ini^K-ev jeiV. Proti »»bsodbi je "vbr/ilnienostno pritožbo.
Razne tatvine.
V	Škoeijanu s-> dotlej neyaiani iato\i vlomili v. trjpovluo Terezija KomJjan ter fKln«><li blajra v gotovini za 64.000 kron.
V	S *ri je bilo vlomljeno v trjfo-vino .\ne Jereb. ŠJcod;i je 18i)00 kron.
♦Tulijani Kiižajevi kz Stare Loko je bila v Dalmatinovi ul. v Ljubljani ukradena košara s 150 jajci.
Smrtmi kosa.
V	Ljubljani je umrla 1:1. jan. po dol|fi bolezni jjde. Ljudmila Mi-lost. uč-itfljira na l>i\>ii >1 o venski Ciril-Metodovi šoli v Trstu. lst»*ira dne ji* umrl v Ljubljani v deželni »bi Iniri Frane ('ei-talie.
Xa Ponikvi ob južni železnici umri bivši žuj»an Jurij Zabnkov-
V	Šmarju j«* umrl posestnik Kpi-lij TrtnLk, s-far -'{."> let.
Neprevidnost ali zločin?
Tragičen d<^rodek se je 12. jan. z\ečer iz\-ršil v gostilni Domicil na Rakeku. V *rostilni j»- -i d«*la voeja družlia. iiuhI kat«*ro se je na-Iiajal carinski uradnik Povele. Družba se je živahno zabavala. V .bo j.- vstopil carinski uradnik Sla\"k/» Arko s svojim psom. Nje-pr<>v kol,-pa Povele prične iz m-p*-jasnjenih vzrokov Arka dražiti s ps »ju. mu posmehovati in f,ra na \ se najine izzivati. V»-s jezen stofii Arko proti mizi. kjer j«* sedel Povele, da fja zavrne. V tem trenutku - koei Povele pokonci, bliskovito ]>otejnie iz žepa revolver, nastavi Itrr-ti Arku in sproži. Z <Ha«mmi krikom pade Arko na tla. Kro^l" mu je pnidrla levo stran p rs in šla tik «va skozi pljuča. Družbe se je polastila velika panrka. Pozvali
so orožnike in zdra\niiško ponioč: težko ranjenega Arka so še tek*»m no-i pr.Tp*-ljali v ljuhljansko bolnico. Povela srv aretirali ter gra odbijali na <*odis«;e v Cerknico.. Povele se zagovarja, da je hotel Arka le ustrašiti in da ne ve. kako se je revolver sprožil. Med obema uradnikoma je sieer vladalo pre-eej napeto razmerje, ker je bil Arko odločen naro<injak ui napred-njak. vendar do odkritih konfliktov n i prišlo nikdar. Slavko Arko.

kri uživa daleč na okrog: simpatije j
-; narodnih krojfo-v. ji* sicer zelo tež-
ko ranjen, vendar bo po zdravili-4 » . • • * > i ^.xj'in prepričanju rano prebolel.
11 Ivro«rla je obtičala v hrbtu. Ka-ij njencc je sin znanega ]>oe5tojnske-1 ■ jra narodnjaka Arka. ki so p^a na j j starega leta «lan Italjani i/.irnali in Opravili v .F ti gosi a vi j o. i j * 1 Male nezgode.
i Tesarju Antonu Klanjšeku pri tvidki WeVwbacher v Ljubljani je ^ padel na nogo hlod in mu jo z!o-' mil.	.
i Jos. Fivbjaneiču, kljucavničar-
i
j Mkemu vajencu v Ljubljani, je od-» i letel kf«i«"'ek železa v oko r«*r mu 'j ga je mor no poškodoval.
1
t\ Društvo za zgradbo društvenih domov.
[ Iz Ljubljane poroeajo: Občni t zbor Društva za zgradbo dnwtve-;: nih domov se je vršil dne 12. jan. {(Predsednik dr. Gregor Žerjav je J uvodoma omenjal, da je društvo j .j v kratkem času svojega obstoja žef ; nun.go napravilo na prosvotJiem ;|pc»lju. Iz ]K>drobnega poročila ta j-. ' nika posnamemo, da je društvo, j napravilo načrte za naslednje <Iru • štvene domove: (Jorenja va.s, Si-e-I diž-če. Stari trg, Brezovica, Radov-l^ljii-a. Radomlje, Železniki. C"mo-melj. At. Vid-iStična, Akademski. | dom. Sokol L, Semi«'*. Mirna. lt<-! rovniea, <ronija Radgona. Nadalje so dobila naslednja društva mate-! riehio p<»moč, in sieer: S«.>ko| oovniea 1 vagon cementa, Sok*»l Mredišče 1 vagon apna. S<»kol Bre-
! zovica 1 vagon cementa in 1 va-
■ j
i gon apna. Sokol Logatec 1 vagon' , cementa. — Društvo stoji slejko-prej na stališču, da s«» le s širje-! njem društvenib domov zamore i (■ jtrosveta po deželi širiti, vsled če-1 j-sar poživlja \-sa ona društva, kij ; nameravajo graditi domove, da sej dhračajo nanj. Rade volje jim bo j šlo vedno na roke ter jim nudilo -svojo pomoč 7. napravo brežplač-
! nih na*-rtov in nasvetov.
Po preteku pol leta.
J z Bohinjske Bistrice poročajo : Dne 17. julija 1922 je zadela grozna nesreča nas 28 pesestnikov. ka-1 I tordm je pogorelo vse, kar smo ! imeli Za nas reveže se je vršilo sirom Slovenije cerkveno darovanje! in se je vposlalo našemu župnišču! -skupaj baje okoli 200 tisoč kron. j Za te milodare .se iskreno zaliva- j 1 ljujemo v*ejn. dobrotnikom in do-! brotnieam, t^>da ne moremo izreči! naše zahvale našemu župniku An-1 dreju Krajcu, ki še doslej ni raz-' delil mUoidanxv. katerili smo brez-} dv<
>mno zelo potrebni. Radi bi ve-dt-li, kdaj se razdelitev iz\-rši.
t Ljubljanska policija leta 1922. {
I V prošlem letu je ljubljanska ! : p< licija kaznovala :{!>16 oseb, ki i ro plačale denarne globe v skup-inem znesku 321,9:^6 kron, od ka-; terega zneska so dobili: ubožni za-
I	klad mestne občine 183,424 kron,
j občina Vič 12.872 kron, občina Zg. -j Šiška 2780 kron. občina Moste i 5540 kron,xlržavni blagajni pa se j je nakazalo 117,276 kron. katero »vato ho splačali ljubljanski * "pi-' janci". Od asu^b, katere je polk-ija j aretirala, je policijski zapor odše-' delo 330 oseb. Orožnih listov je iz-staVila 1057: dovoljenj za posest ! orožja pa 671. Prekoračenje polic, j ure je bilo dovoljeno 394 stran-i kam. Zabav je ibilo 686. Društve-jnih zborovanj- 431, ljudskih sho-! dov 55 in 40 predavanj. V Ljub-
II	jami je bilo lanskega leta ustanovljenih 56 dt-uštev.
lUJOJAKE opo-ral zujuno, da IflU je cena zrn "Slovensko-Ameri-kansld Koledar" i-Sta za Jugoslavijo
40 centov.
Pošljite nam sveto in naslov svojega prijatelja v staran kraju in poslali mu bomo knjigo narav«
Peter Zgaga
Povratek k normalnemu času
več kot (Milovica zmage. * * *
\ starosti ima človek več »»lave kot pa razuma.
* ♦ #
Na svetu ima vsaka stvar svojo vredost. .Samo dve stvari jo zado-bita šele takrat, ko izgineta.
Ti dve stvari sta mladost in zdravje.
*
Nobena tašča se ne spominja.
da je imela nekoč taščo. *
* * »
Dobra žena j»* največji dragulj sveta.
Največji in najlepši dragulji so
namreč najbolj redki.
* * *
Bože. Bože. kje tisti lepi časi.'
t'as i. ko je bil mož mož. ženska ženska in dolar dolar!
Sedaj se pa moški jv>lnijo /. itjskrimom, ženske nosijo hlače. Ln dolar je komaj kvoder vreden.
Poznam fanta, ki je bil dolgo '•asa zaljubljen.
In tekom svoje velike zaljub-lejnosti je ves navdušen zatrjeval svojemu dekletu: — Draga, ti •ii luč mojega življenja!
Potem se je poročil. Videti bi ?a morali, -s kako kislim obrazom je plačal svoj prvi račun z elektriko.
*
Tisti, ki se ran boji. ne sme v borbo.
*
Nekatori čitajo zato. da pre-mišljujej«. Ti si» jako .redki.
Nekateri čitajo zato, da lahko pišejo. Teh je dosti.
Nekateri čitajo zato." da lahko govore. Ti tvorijo največjo ve-
•ino.
* '
Bred sfKliŠ4''om se zagovarja Mrs. Uaizen. ki .je prinl dobrim letom [•rišla k dr. f;]i<rksteinu ter ga ustrelila.	,
njen zagovor temelji na iz-j javi: -laz ne vem ničesar, jaz se le spominjam ničesar.
Kljub temu j<; j.- pa porota spoznala krivim. Obsojena bo za-»tran umora po rlrugem re<lu. to j ic pravi, da ji bodo določili dvajset let jeee.	-
Teh dvajset let pa ne bo nik-lar odsedela. Advokati in vešča-' \i bodo pfwlali zjavo o blaznosti.
V tem slučaju bi morala blaz-
ia morilka sedeti v umobolnici do
.
>voj»- smrti.
To bi bila pa prehuda kazen!
Ker je pa denar na razpolago, lodo konstatirali. da je bila blaz-la samo v tistem trenutku, ko je »treljala.
Skrajni čas je že, da vesčaki >retipajo pamet ameriški justio er doženejo. če trpi na prefriga iosti ali na slaboumnosti/
Brez dvoma se jo je lotila er.a ;
eli dveh bolezni.
• * *
Resnično zgovoren je tisti člo-| -ek. ki vse pravilno pove in niče-' ar več.
Ol zgovorneža d<> klepetulje je
e ena beseda preveč.
* ' !
Žalostno starost bo doživel tisti I •Iovek. ki v svojem dvajsetem le-' u ničesar ne ve. ki v svojem tri-' Iestem letu ničesar ne zna in kij " svojem štiridesetem letu niče-f ar nima.
le pa slučajtioi njegovo sliko do- j bun. jo bom pa jaz kaki slovenski i cvetki poslal, ker je celi svet tako sal amen sk o dolgočasen, bomo pa na ohveti naš«* ki^b- » braze ma! > prtnlnigačili...
Ako "figura" nobeni devojki ne bo nagajala, mu pa svi tujem, naj se spravi za peč in naj si maže >vojo zeljnato bučieo - starim ui:i-sk»m. da mu do prihodnje že-niitne po.nudl>e omehča. Mogoče * njegove ek«celenee ona eigan-ka usmili — samo kvodrček. in rečo mu na karte pove. nakar mu iie bo treba vrč »voje "figure" p > časopisih kazat i.
Torej na svidenje na ohceti!
Tonv Lamovšek.
Lueiii>boro. llomer City. Pa.
poŠe se tako kot jaz, samo malo j< pomote, in tudi naslovil se je ns moj prejšnji naslov.
Fantiču pa povem, če s»- dr/ prev«N* pelinasto in če izgleda-fco kaka '-trižena «wca — joj mu!.'
< s.- da na "lei'etando" fa-it da je fant in pol. potem mu ne za merim, ako nosi moje ime. oziro ma ako mu more moje ime p una gat i pri ženit vi.
<*e kaki kandtdatuiji -Ji!c-pr šiljal in če nima obraza za v že nitveiie svrhe. to se pravi. <ia !• s»» ne mogel jv>tl nobenim pog • jem dekletom dopasti, naj da sii karju par cajuikov več. če ga li »nore spraviti kar se da v prav« "figuro". Zelo bi me veselilo. č< s*k ga mogoče pod ne'jhn imenon kaka de.vojka usmili.
Sugoalautin^ka A^^^ SatuL IrDttnta 1
Ustanovljena 1. 1898 ^^SJV Inkorporirar.a 1. 190 J
GLAVNI URAD v ELY, MINN.	j
Glavni odborniki. PNtoidDlk' RUDOLF PERDA.N. »U E. lfcStta St.. OtrtltBd. O Podpredsednik. LOLIS BALA NT. Bos 10« Pearl Ave.. Lorala. O. Tkjalk: JOdCPH PlSilLEB. Ely. m«-HUfaJnik: GEO. L. BUOZICH. Ely. Ulan.
■UjmJnlk nel»pU5*«th amrtnla: JOHN MOVEtN. «11 — lita Ave. Bm» Duluth. Mina.
Vrhovni sdravnlk« Dr. JOS. ▼. ORAHKK. Ml ■ Ohio P tree t. N. Plttebursk. Tm.
Natfsernl odbor: '
ANTON EBASvTK. Room «M BeJieweU Bid«., eor. Dlaaoad amd Oraa«
Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 11M W. 18 Street. Chicmco. HL »RANK 6KRABEC. 4«l Waablcston 8 tree t. Denver. Gain.
Porctnl odbor. LSONARD SLABODNTK, Box 410. Ely. w GREGOR J. r OI1ENTA. Black E'amcnd. Waah. FRANK SORICH. «£17 St. Clair Ave, Cleveland O.
Združevalni odbor.
VALENTIN P IRC. 7 M London Rd„ N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMEN'C. 6S» — Srd Street. La Salle. I1L J08IP STE RLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Cole. ANTON CEL.ARC. 638 Mark.-t Street. Wauktr :, IIL
——	Jednotlno aradno claailo: "Olaa Naroda*'.	_
Vo« stvari tikajoče se uradnih sadev kakor tudi denarna podlljatva naj se poftiljajo nm. tiavnef« tajnika. Vse pritožbe naj a* poillja n« pred-aednlka porotne«* odbora. ProSnJe za sprejem novih Članov ln bolnllka •plCevala na] se poAilja na vrbovnesa rdravnika.
Jugoslovanska. KatollAkn Jed nota se priporoma vsem Jugoslovanom an obilen pristop. Kdor *eii poatatl flan te orsaniz&clje. naj se sclasl lajnlkn bližnjega druitva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drultev aa pa obrnite na (L tajnika. Novo druitvo ae lal.ko vstanov: s S Cl&nl ali Članicami.
Iz Jugoslavije.
Spcmenik žrtvam v Zaječarju.
Kakor že v več >rb<k:!i mesti Ii. tako postavijo tudi v Zaječarju žrtvam osemletne vojne v trajen spomin junakov spomenik. Na .spomeniku botlo vsekana dalje tudi imena vseli Nezaječarjev. ki > > padli v boju /a »'brambo ;n '.-.v«!-bodhev mesta. .M«hI poslinlnjluii st^ nahaja zlasti večje rit«-vilo f rane tisk ill vojakov, ki s i v jeseni !<-t:? 1918. z generalom (Jambetto na čelu prinesli mestu svobtnlo in oslabljeni tnl nai>orov ptKllegli raznim boleaaiini ter počivajo sedaj v skupnem grobu.
Krediti za ureditev vojaških grobov.
Iz Keograda j-Hiinčajo il^ name-lava ministrstvo za vere l»-to> urediti in popraviti vse vojaške iri*"-l»ove v državi. V ta namen j- ministrstvo za vere naprosilo finančno ministrstvo /a krilit v znesku 100.000 dinarjev.
Velika pravoslavna katedrala.
V spi min na narodno osvoboje-nje in jedinstv^> nameravajo sezidati v liegradu veliko pravoslavno katedralo, in sieer na zemljišču sedanje eerkve sv. Marka. Stene cerkve bodo p »krite s ploščami, na katerih IhmIo \Tezana .imena vse'n v veliki vojni padlih srbskih junakov.
Zadnja partija železniškega materijah
na račun vojne. <^Lšk'wliii»ie je prVpela. Pel* materijala j-" prometno minisitrsrvo odstopilo /,a-gr«-t>Aki železniški direkciji, ki je najbolj tr]>^lii uh pomanjkanju materijala.
NAPRODAJ MESNICA
dobro obiskovanj. ZA SLOVENCA LEPA PRILIKA.
I ^unik «rre v Evropo. Vprašajte 404 E. 156 St.. Cleveland. C
Same mor zaradi nesrečne ljubezni
V maksimirskeni jezeru pri Zagrebu > > našli truplo elegiUitno i/blečenega moža. katerega so agnoseirali, kot abs«vlviranega pravnika, ^-daj ek^H>rtnega aka-demiika Josipa Dujloviea i/. Ho^eii-ske I iradLške. V pismu, ki ga j«; naslovil na "zagrelrske novinarje". /javlja. d;j. ga je gnala v
smtr in-srečna ljubezen. * " >
Osveta ljubosumnega starca.
tiTletni Štefan lllebik i/. Gradišča v liački si* je na svoja stara leta zaljubil v mlado Julijo Vai-ga. Oblega! jo je s svojo ljubeznijo neprestano, čeprav ga je ona
<	Iklanjala. Končno pa je vendar privolila v to. da živi ž njim v koruznem zakonu. Toda skupno življenje ni bilo srečno. Starec, je l»II nenavadno ljubose.men in tako je vladal vsak dan prepir v hiši. T-dni pa je Julij;* nepričakovan prb^gnila k s-.voji materi. Iz nu' ščevanja ji je staree zato zažcal hiš-., ki je pogorela do tal. sam p.i >e nato javil oblastim.
Jamska nesreča
se je prrpet iLa v I linden liurgu v
<	i -rnr Slez.iji. Eksplodirala je v tam«ršnjeai rudniku lokomotiva
na benzol, vsled čt^>ar se je zasul cr-i.^! iz jj^nie. iVtmstlridewt rudarjev je zadiuJilo.
Pošljite velikonočna darila sedaj - - da se izpolnijo na-de vaših v stari domovini.
T7"ELIKA NOČ bo za Vaše v stari domovini * mnogo lepša in prijetnejša, ako jim pošljete denarno darilo v pomoč in v znak spomina. Storite to nemudoma, da taisto v pravem času prejmejo.
Poslužite se pri tem našega posredovanja, ker so naše cene najnižje, postrežba točna, a sigurnost v vsakem oziru zajamčena.
/
Vaši prihranki se pomnože vsako leto po 4 L"ct ako jih uložite pri nas na .
"Special Interest Account"
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street New York, N. Y. -: GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE :-
XAKOPA, 10. .FEER..13»3
Fovratek pesnika Stritarja v domovino.
Ve« narod je pozdravljal pesnika velikana ob njegovem povratko v domovino. — Veličasten sprejem r Maribcru. — Prisrčne ova-cije na celem poln. — Radost sivolasega pesnika.
NAJMODERNEJŠA AMERIŠKA KRIŽAItiA.
? »» .■ - r T •» .' » 1 ■ —■ — ■"■ 1 —1 ■ ■■ — ■ " "■ -r «— - •	i	» i»	. ...M.«<
mm\.
Rogaška Slatina, 26. jan.
Zadnji .viltvtti žarki se poplavljali «<i pnjazur-jra hrrbeka nad li -givško Slatino, ko je pri-|»« !jal tis* rudjf-nt Josip Stritar, lavlj* n na vsej poti kakor trhim-fator. s (MiM'ltniiii vlakom na kone-iii e;|j svoje vrnitve \ ljullijeil«' ti »moviao.
.1' sip Stritar se je /e dolgi, pri (>ravljal na povratek v domovino V .Vspangn pri Dunaju, kjt-r j'-In val <Jr»<lej; »«» mu je ui^l vojno m delonui tudi jh. prevratu >Ja-ginlilo. Ko je v A<pan«ii tevko dobival /.rve/ tudi /a <lr«i«; tleiiar. je moral naš literarni ikM-t«*lj in bud i tel j sedeti v zimski Klik nji v jie/akurj»*tii i. '/. avstrijsko |H-ny.ijo mu je l>il«» le maJo |HmuigaJi'» v striiAni avstrijski dra-
Ko je narod zagledal |h-siiika-: starčka, ki ga dvignili k oknu vagona. s«» zarfoneli zvoki obeh I jfodV ozračje |m ♦ pretresli siln in reaki vzkliki: "Živio! Slava I Tebi!' Vsi| se je gnetlo, da vid' pesnika, ki je uato s pomočjo dr. j •Stera h* sedel in ^prejemal po-j zdrave m darove ljul»ezni. Naj j večje veselje j«* Inn-l z vinom. f mu ga je poklonilo narodno j stv«». P(»klonil jim je svoj podpi>" s pripombo: Ilvalii. Župan tirča) je imel s stopn jisča vagona na na-! rod nagovor, v katerem je izražal radust in veselje ljudstva nad po-1 vVatkoni pesnika in proslavljal [ njegove #vrl»ne. Oovorila sta tiwfc ' dr. Medved in okrajni glavar dr.
' Poslušaj, sree moje. šepet, ki ti svet ž njim razodeva svojo lju-
Riba v vodi molči, zver na zem-| Iji besni, ptič v zraku zvrgoli. Ali človek ima v >t-bi tišin-morja, besnenje zemlje in z v -t-.-' zraka.
oezen.
o«Udravljal!
"Stritarjev dom."
l^ajnšiv. ki j»> siporocil občinstvu i scitiji. Koj>. tio ,t. vendar donn - j Zahvalo panika /a navdušen spre ' \itia ^pomnila, da mora svoj. v» - jpm- Kljub utrujenosti je Strita) Ukane znati eeniti tudi pred smrl ' 7- veseljem segal v roke zastopni
jo Tttko ga je zadnje čase domi koui "M8**' "> korporaeij. L*red- ! strani. *tai<Vk pa je vina zalagala /. živežem, sani pa Kehar in dr. Kaeafura sta mirna d«*sno in levo. se v- ni mi.pl Utkoj odločiti nje-	<Vjune prinesla lovor je v.
uemu klieu, naj se vrne v njeno	ki ga je Stritar vso pot z i
»larrr-je. hi ko v,- je pred tremi vseljeni ogledoval in ga hotel Lskri konjički so ponosno odpe-! nit-oci odliH-il. da vrne j>od do- 'nietfi neprestano pri sebi. Izmed j Ijali pesnika v tihi dom pod go/-! mile i 1'rov. mu je nepričakovan-' ^^^nfli gratulantov je osebno i djeem. vilo .Janko mir. ki bo pre-la njegova zvesta družica	«*dlno dr. Kukovea, kate- j krščena zdaj v - Stritarjev doni",
proga iti* je odhod iz Aspanga zo-	J^' o<lzdruvil z besedami: Njegovo bivališče obstoja iz dveli
jn-t moral odložiti. Sh«lnjič je bi;i"^as Pa	poznam!'' In koj sicer skromnih, a zato tem lepše
določen za Stritarjev povratek če-	odgovorili, da ima v r«*sniei qpremljeaiih svetlih sob. s kras-	_	^ v _____ ----- __________
trtek 2T». januarja.	dr- Kukovea pred seboj, je vzklik - nim razgledom v naravo. Tu bo|nika W C. Knoxa v spalnici nje- lesne trgovine ter jo razvila v še ^ ki tak° molči5?
Vodja zdravilišča v I{og;tšk' nil:	da'	w vas -
Slatini dr. ftter. ki je imel ponov njam! Sivoh,sc«a n^ra P0^'" no priliko, v klet i bedne razmer- kil ^ I>OZ(iw"iJ "«enoni ofieirske-
v katerih je živel naš veliki pe - ^ Z>>ora v Martboru Uuli P°lkov' nik in pisatelj, je pokrenil pleme- nik ^ask-je. Omjen je spn-ejel ko-
nito akeijo in našel i>olno mume-'nefno ^^	in Pa
vanje pri 7»krujin^ki upravi v ,UftnU' kl P4 ^ m hotel dati v LjulJjani. ki je z ustnim po^re- *rUmbnU'°' ai^Pak « ** ^ P^
duvanjem pri oblasteh ponkrbela. s,ov' 7ataklliI za k!obuk-d:i 1h» imel ljubljenec slovenskega naroda udoben <lom v svoji domovini, JK. ka^«-ri je zad«jeva.<>e tak . ^ polurnem zastanku v Marijino hrepenel in nestrpno eak;:l jlM>m ^ & brzovlilk 20p(»t prWliak-
na trenotek odhoda.	v cvetju m rožaii s *vo-
l>r. ster je prUpel v e**trtek L>V J"	je	»^P^ano od-
jan. v vVspmig. Našel je panika tzdravl3Jtl Stritarja iv papolmuna }friprav-
T»mU1 Shipyards rojrjx»ration, Tacoma. Wash., so zgradili ameriško križarko "Omaho"', ki je najnovejšega tipa. Križarkit bo lahko vozila z naglico petdesetih milj na uro. Nji bo sledilo še nadaljnih devet, katerih vsaka bo imela po 90.000 konjskih sil.
| Zagonetno, tbda resnično. |
Misterij stvarjenja je ko noč- i na tema — neskončen je. Raz-' očaran ja spoznanja so ko jutra-1 aja megla,
* * *
Ne uaklanjaj svoje ljubezni j
nad brezdnom, ker je visoko.
* * *
Sedim ob svojem oknu to jut ro. ko se svet, liki potnik, za hip i ustavi, prikima in krene dalje.
Te male misli so šelest listja:' svoj šepet radosti imajo \ srcu mojem.
* * *
Kar si, ne vidiš, kar vidiš, je tvoja senca.
Moje želje so blazne, skozi speve vpijejo: lTčenik moj.
Daj. da samo poslušam.
* * *
Ne morem izbrati najboljšejra. Najboljše izbere mene.
Iščem svojega pvi.-.i »'Ijn v'l>i: s A KVNAVKIi. k.T i u r, v -
v.ižne st\ari. IViK.iu _ .
tiil S«» Silili Z«T	V' !- s.1-1	i
prisiljen »-bljubit! n;:er.: lo * -stemu. Ki mi sporoči njegov n.i-slov. Mogoč,, ima	<}• i^.«
ime. Jacob Turk. l:il "» K ist ."j."»th Sr.. Cleveland. Ohio. 17-20—~2)
NAZNANILO.
Rojakom v Chicagu. 111., naznanjamo, da je rojak
Svojo senco mečejo predse, ki	JOSEPH BLISII
nosijo svetilke na svojih ledjih, naš pooblaščen zastopnik v v-h
Zagoneten samomor ali umor.
Da sem, je nenehajoče presenečenje, ki je življenje.
V	I	.3.
Ihie novembra pretekega le-^ konj in Lilian ga je pttstila. da	*
ta so na-šli Ilirama Knoxa. edine-! je delal kar je hotel. V lastne ro-! Mi' iel«5te«i ^^ hnamo ga sina multimiljonarja. polkov-Ike pa je vzela vajeti velikanske k.1 °^ovaria viharju, ali kdo si
poslih, ki so v zvezi z našim ]«>k1-jetjem.
Uprava "Olasa Naroda*".
Pot v Slatino.
to oskrbele z živežem ji vinoin ki pa ga Boris Miran v svoji pesniški duši raje gleda kakor pije.
V Rogaški Slatini, ki je doživela izredno srečo, da je mogla jspfrejeti pod svojo streho ob zalomi njegov eg* življenja enega največjih sinov našega naroda z H.V1-povo zvesto družico soprogo, vlada silno veselje.
(Po v Jutru".
I jej n ign, fnlhod. Vsi kovčki s * bili v redu. Srrit;ir s«* j« najnreč /<J» bal. d*, ne bi v zadnjem tr< -notiku navale kake zapreke in bile
zf^^'t tuiičene njegove sladke so-irj<s» vrnitvi v domovino. Na vožnji od A.spjuiga do Dunajskega Nov.-ga mesta, ki je trajala pri-'»tižno eno uro, .se j« siv*»la.ii Imenik s-jK>minjal krajev. jw> katerih s« .ie včasih -fjireliajiil. Poznal je vsak kotiček v okoliei in vse steze. V Dimaj-ikeiu Novem mestu je |Jrejiočil v hotelu pri kolodvoru, kjt-r je bija pripravljena zanj s«>-
na urjiehfsiie vzklik' hvaležnega naroda. Vlak je sprem IjaJ imenom južne železnice, ki je dala salonski voz brezplačno mt razpolago, ttrdi prometni kontrolor Kocjaneič. da uredi vse po- j trebno meti vožnjo. k«.-r se je brz'>- j vlak z dovoljenjem ravnateljstva j ustavil tudi v Orobelnem, kjer je čakal na pes-aiika že nov okrašen i voz. Spremstvu se je pridružil tu di poročevalec ljubljanskega lisi a ."Jutra" . da »takoj sporoči pesni-1 kove vtise m»*d vožnjo in prihod v Slatino.
.Fi*šip Stritar je z velikim zrnii-matijem opazoval .snežne pokra j i-1
Iseem rojaka FRANKA OBREZA, ki je bil svojrčasno dve leti pri amdriških v:oja.kih. pri artileriji. Staaioval je pre<i več časom pi ! Johnu Merliar, 1:11*1 E. 41. St.. Cleveland. Ohio, podomače p'*i Sudatovih. Cenjene rojake prosim. če kateri ve za njegov naslov. da mi ga naznani, ali naj mu pove. da še naj sam zglasi elm prej liiogoee lia Jnlm Mer-har,	FC. 41. «t.. Cleveland,.
Ohio.	<19-20—2)
■ha v F. nadstropju. Naslednje ju-' ®e Jllžno Maribora. Kljub vitro so ga kar v fotelju prenesli v *°kl Star0Sti ~ 87 1(lt	~ brzovlak v kupe T. razreda, ^akj ^1^0 "J^vo glavo gosti je ods«l ob i>ol 10. dopoldne iz 1
fhinajskega Novtga mesta in prispel oli pol 2. pop. v ^raribor.
Bodi adrava,' domovina!
j dolgi beli lasje. Oči so mu iŽe vedno živahne. Aikoprav sicer ne more vee čitati časopisov, pa je vendar po naša pokrajini prebiral ! imena pc.staj. Takoj, ko je bil Maribor za nami. je rekel: "Kaj ta-
1,1;. u 1.1	1	UU4UU jc uma iva.| lii-
istritar je kljub slaho prespajii! ,	.. .	v ,
■„	. ...	. kega nisem priea.koval Sedaj sele
novi m dolgem razbttrljrvem pn-j , « 4, ...... _ * .
- 1 • • 1 j , ^ . ... - i človek vč, zakaj je zn*el! In go«l-eakovanju tzg edal S\ež ui čil. (»d . ... V / . * . ^
(rfada naprej je neprestano vpra-
be so bile tudi tam, in tudi vino so
1 j - l.	" •• » " j I n^i prinesli!** Zanimal se ie za
nm al. kdaj bo na naai meji. In ko ,	. . „ ,
,11. ___t • ... .. .	, \>»ako malenkost. Vpraševal je za
je \!ak prekoračil a\-^tnj?iko gra-: ,	. , ., .
nuv, -o ^	VT: J ^	mUtlO kfttmh JC
n»oo. *) »» mu za iskrile oei in je \-zdihnil
Išče »e radi dedščine MARA sili MARIJANA G RT. roj. Schneider v Skofji I»lvi, ali naj se o-glasijo tudi njene hčere Mar.v in Katie. Ako pa kateri rojakov ve, kje se nahajajo te rojakinje, naj bo tako dober in mi naznani, za kar Imiiii vsakomur hvaležna. Imam zelo važne stvari iz stare domovine. — Mary Klina r. 1748 East 30th Street," Lorain, Ohio.
(15-19—2)
— Jaz sem samo cvet.
-* *
Pt>koj spada k delu. ko trepalnici 11 k očeta. May field. >	^ %
tere je bil (nldan en sam strel. V Sama je izdelala načrte, na teme- *	*
žepih so nažli^ve pismi, v kate-; ljn katerih so se prrteie dvigati a°Vek jc dete' M se je rodUo'
rib pravi, da si namerava vzeti'rate hi*, ki so postale bivaliiče i	moc^je moč razvoja.
življenje. Pozneje pa so našli te- njenih delavcev. Vsaka hiša je I ^	*
stament. sestavljen pet dni pred bila majhna palača, z vsemi udob-| B£r Pri^ak"je zahvale za cvet-
snirtjo. v katerem zapušča vse nostra i. o katerih-se ni nikomur'ke,.kx nAm ^ . P0"1^ nc M
pvoje premoženje ženi ter njenim sanajalo v onem oddaljenem kra- Ce 111 24
otrokom.	ju. Sredi pragozda je vstalo i _	*
t^	, - ,	»•• • i "lic. igrajoča se ko nago dete.
Dne 1. januarja tekočega leta. mainno mesto, kot iz pravljice 111! . , . .	0
... ,	_	, if rf„ ■ j .	.... ^ ; med zelenimi listi, k sreči ne ve,
pa je bila vdova. Mrs. Lillian! Mrs. Knox je dala zgraditi tudi ^ ^^ človek la ti
Marshal Knox, aretirana ter <»b- j železnico, kije spajala East May-» a Zna	agat1-
. tožena, da je umorila svojega nio- fiedd bz najbližjim večjim kra-	*	l
' ža. Oblasti so jo dolžile. da je da-' jem, dvanajst milj oddaljenem 0 le*>°ta' scbe v ljubezni,!
la svojemu možu uspavalno sml-1 Bronsonom.	( ne v la^ajočem ogledalu.
Stvo, se splazila nato v njegovo j Nato pa je dala poklicati naj-	* * "
sobo, oddala smrtonosni strel ter, bol.i spretne rukodek-c ter priče- Moje srce bije m svojimi valovi'
mu nato potisnila v roko morilno la graditi lastno palačo. Bila jo bregove sveta in piše nanje v j
orodje, da vzbudi domnevo, da je »popolnoma iz lesa ter vsebovala solzah svoje znamenje Z beseda,- j
mož usmrtil samega sebe.	štirideset sob, kojih vsaka je o-i®*: — Ljubim te.	;
Kljub tej težki obtožbi pa ni premljena s kopeljo. Poleg te pa-	* *
Mrs. Km.x v ječi. Stavljena je bi-	dala postaviti lunetuiško — Mesee, na kaj čakaš?
la pwi jamščino v znesku pet t i-'	kamero je napolnila s sli- — Da pozdravim solnce, ki mu
•soč dolarjev, je prosta ter mirno kami ter umetniškimi predmeti.' moram pripraviti pot. pričakuje nadaljnih korakov dr-! Mlada	Je znala zaslužiti	* * *
žavnega prevdništva. Medtem pa 1 riilJone> a njen princip je bil:	Drevesa se spenjajo k mojemu
vodi še naprej velikansko trgovi- TCtI m Pllstitl živeti. Njena go- ■ oknu ko hrepeneči glas neme zom-110 z lesom, kar* je delala že dolgo ^oljubnost je bila splošno znana j ije. . ATStO let.	celi okolici. Iz vseh delov dr- ]	* * *
« ^ *	'zave so prihajali gostje in čč ni!	■ . • r»
*	....	Vsako njegovo jutro, je Bogu
prišlo zadosti gostov, je kupil.i ^^ m	-
.	R	J 1 I aaaiemu njegovo presenečenje.
plesne toalete za dva in trideset i	* *
parov iz svojega lastnega kraja, j &vljenje najde
svoje bogastvo
ki so se nato v dele zali zabave n:i- v hrep(.nenjn sveta in svojo ljonavjev.
Harmonike
Ako ielit* Imeti res dobro ln trpežno •lov»-isk3. nemško ali kromatično har. moniko, obrnite se na znano tvrdko za pojasnilo aii pa pridite osebno.
LUBASOVE
lannor.k« »^u vrsl iiri::t:t tu<li v,ia-n m .!..j <iifi.	t
PiAlte po c^nlk.
Se vnm uljutli.o i rlporoi'am.
Anton Mervar
6921 St. Clair Avenue Cleveland, O.
HAXHANILO IK PRIPOROČILO
---------— — * .!'•
il: 4 To so na« vinoprradi in . naSi sadonosnski!" Mahal je s svojimi tresočimi rokami domovi-1 ni v pozdrav. "Kako domače je vs«' tu", j«' rekel ponovno.
Prvi pozdrav, pozdrav mladine.
dirjal vlak. Pri Poljčanah je opazil kozolec in rekel: ''To so slovenska znamenja!"'
V Gtobehiem je bilo na postaji (zbrano skoro vse prebivalstvo in ga je pri tej priliki imenom okrajnega splavarstva pozdravil in mu čestital ptujski okrajni glavar dr.
Na prvi slovenski postaji, v Št. [iPirkiuajer. 11 ju. je doživel prvo presenečen je. Zadnje mesieee Stritar ni hodil Na peronu ga je namreč priča ko-; na pnosto in tako so mu noge vala šokka mladina z učitelji,- ki | močno «sli^iele. V Grobelnem so se je poklonila velikemu učenikuiga zato morali prenesti v novi naroda in ga olrnila s cvetjem, j vlak. Xa vsej -poti proti Slatini je
_ , . , . ,	narod spolasega pevca navduše-
Triumfalen prihod v Maribor. no pozdravljal in mu prirejal vi-
Medtom pa £0 v Mariboru že hi- harne or\-acije. In ko je končno
tele ogromne množice ljudstva proti kiilodroru, ki je bi! silno natrpan. Mladina je priffla z zajfta-
prispel vlak na cilj, v Rogaško Slatino, se je starček, ki je gledal na uro, čudil, da je tako hitro pri
vicamL dame s cvrtjem, vojafta "pel. Potoma je ponovno opozar-iu žHczau arska godba in na ti-i jal .svojo soprogo na cerkvice jk> soie m tiaoče občin^va. Se. na ljtabkHi slovenskih gričih, češ, strehi so ntali ljudje. Tolikih mno- j irl^j. tu smo doma. to so naši kraji, žic «e ni videl Maribor pri ndhe-!
nem sprejemu. Urzovlak se je m »-	Prihod ▼ Slatino,
igel le počasi peljati na peron, ker, V Slatini je bila na okrašenem no železničarji in stražniki komaj koiodvoru zbrana vsa šolska mladci al i prontor orjaški lokomotivi. | din«, zastopniki ifradov, Sokoli v Xa pr-nonu pričakovali Stritar- kroju in ateviino ofečmstvo. Pes-ja zitpari irrčaf, oltrajni f^arar! nika so takoj po prihodu na po-dr. Lajniič, načelniki raznih itra- stajo posadili v naslonjač in nato *iov in oficirji pod Vvfc&ftrofti pol-1 odnosi v pripravljeno kočijo. Vi-•««-41« twJwx.	r i)^ rMM m mu orfli z vieh
Cenjenim naročnikom 41 Glasa Narodi" t državi Ohio naznanja mo, d* jih bo obiakal nai pat oval oi tait«pnik
lir. ANTON gZM&d. kateri je pooblaščen nabirati na ročnino za naš liat, zatoraj pravimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni
Slerenie Publishing Co
VELIKI
Kompletni svetovni
Atlas
Najnorejša izdaja, z vsemi zemljevidi celega sveta in
kazalom. *
Knjiga je fino v platno vezana, vsebuje 291 stra^ hi, velikost 14 palcev dolga in 11 palcev Široka.
ipr«
"GLAS NARODA"
NEW TOR*. CITY
■ -I
iStari polkonik Knox je zaslužil miljone z lesom v Wisconsin u ter pričel iskati novih ozemelj za svojo trgovino. Spoznal je, da vsebujejo" deviški gozdovi Terasa neizmerne zaklade ter kupil na tisoče akrov gozdov v Sabine Coimtv. Naselil se je nato v Texarkana, da lahko ostane v neprestanem stiku s svojimi novimi trgovskimi interesi.
(Konec jutri.)
IZGUBLJENI ROJAK.
nost v hrepenenju ljubezni.
1	, , .
! Posušeni strogi nismo več hvaležni za to, kar je prej dajala, : > ' * * *
Ptič si želi, da bi bil oblak. Oblak si želi, da bi bil ptič.
Ne grajaj svoje ker ti ne tekne.
„ .	. -	Srbski list ''Srbadija" v New
Z obžalovanjem pa je zajazil. , .	, , .	...
da -se njegov edini sin Hiram prav | iZX'^^^K* j	"	?»«*>
nič ne briga za trgovino. Lov, ri-L^j; Slovenec, je prejšnji te-|k° ^^	^^
bo lov in konjske dirke so bDe | deu nameravai s parnikom ^Be-
strast mladega moža. Njegova že- j rengaria" odpotovati preko Fran-
na je bila bolehna. odkar je daJajeije v svojo domovino. Kakor se
življenje dečku, in treba je bilo j pripoveduje, 30 mu nekateri tujci
najeti bolniško strežnico.	kazali denar, govorili mn. da bo- (
Lilian Marshall je bila ta strež-j do skupno potofali, in tudi on jim j
niča. Stara je bila takrat tri in jc pokazal, koliko ima denarja, j
dvajset let, mične postave, pamet- i Izgleda, da so to bili roparji, ki j
na in energična. Stari polkovnik i -samo od gol juti je in tatvine,
je kmalu spoznal, da je Lilian ze-' fe«iti	naprej ni o Franjn
lo častihlepna in da ima izvan- j Kamenioku ne sluha, ne duha."
Na jugoslovanskem konzulatu
smo izvedeli, da se je konzulat
jedi le zato,
VLAHOV
redne nadarjenost za vse trgovske posle. Ko je žena njegovega
sina umrla, jo je pregovoril, da [ ^rnil ga jboljie podatke o t«n rd-
se je poročila z njim. Ko je stari j gospod nato zapustil to solzno dolino, sta podedovala - Hiram in
jalku na konzulat v Chicagu, ker
mu je potni list izdal chicašfci ju- i
geslo van ski konzulat. Kadar bo-
, ... ,	, mo o tem kaj več izvedeli, bomb
Lilian deset miljonov dolarjev.
mati Hirama pa le hiao v Dallamt;
ter $75,000. Par mesecev pozneje j Oregorijanaki	na Orikem.
fce je smrtno ponesrečil <5dini sin . ^ . , ,	, . ..
Hirama iz prvega zakona.	J^T*? yU&* **	na"
# %	redbo, S katero se v Gbeiji uvaja
*	j giegorijaiMpki koledar, kakrien je
Haratn in Lillian sta se preseli- v rabi v ostalih drfcavah Evrope.
la v Hemphill, sradiače velikih;
posestev Knoxovih v Texasu. Hi- Ogromna nesapoaknost ▼ AnglijL
ŽELODČNA
GRENCIČ A
Dela jo In soravlja
v steklenice t ZADRU (DaJm«.c5Ja> od leta. lSei
ROMANO VLAHOV
Naprodaj po T«eh
Lekarnah, delikataaah in aracarijah.
Bdtnl ace&tl aa, Zdn*-ItM drla ve.
V. LANGMANN, Inc. t7-aa sm Av*. Naw Y«k, N. v.
Potovanje v Jugoslavijo.
Kdor nameniva ]»<itovati to 5pomlad V stari kiaj na ol'i-k ;ili za stalno, i>riinn>. so <«i-l<H-i 7,a partiik " I'AFtIS , liajvei 'i in najnovejši i-arnik fran<--,-v i<:i
r,-Jir'«lin' druži«-, ki t»»Ii>laje i;'. (11
New Yorka
16. maja 1923. !»
Kt-r je ž<'fc'/uiška zve/a prek<- i Krani-ije. šviro in Av>tr:j-' i«»
izlK»ljš:u>a. j"	.tuiio^l«>v:»nn po-
tovanj.« najlmlj prijiravuii p • frait-co-ki pr"ui. /la>ti pa še s pami-kom "l'ARIS'' ill pri«lf v <!<•-
v^tih dneb v Ljubljano: otil pa. ki potujejo v zasedeno o »e nil je.
peljojo iz Parizii naravnost v Trst.
S tem parnikom potuje tedaj tudi naš ura<liiik. ki l»o spremljjil jM.tniko «!<> I.juUljane. in l>o pazil tudi na prtljago, da bo -šla naprej ve«lno 7. istim vlakom, kot
]M>titiki.
Vsi p<»tniki III. razreda «o na«-tanjeni na t»-ni paraikn v kabi-nali p«-	v »-ni kal>inl: ketl<»r
jU-li jiotovati takrat na t^m par-nikn. naj nam <!o|»ošlje r-im prt-j
.tin.fk> :iro /.a III. razrod 5n zn dnt?i razro<J. 'la mu preskrbimo ilnbr«» kabino že stnlaj. da no ImmIo boljši prostori vsi oddani.
Frank Sakser State Bank
New York, N. Y.
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
dobite edino pri:
NAVINŠEK-POTOKAR
331 Greer« St. Conamaixh, Pa.
PlSlTE.PO CENIK.
Velika Blaznikova
Pratika
(s treni alatiči.)
Cona s poštnino 20o 25 pratik . .. $3.75
60 pratik____6.60
100 pratik	12.00
Slovenic Publishing Go.
82 Cfftlaril Street Nev York
ttT Dob« a« tudi pri aaatovnlklb tW G lan Naroda.
ram pa se ni prav nič brigal za ; Bile 1. januarja Je bik> v Angliji avoj posel. Vedno bolj se je vda-; 1,485,000 nezaposlenih delavcev; jal lovu- ter rejenju. dirkalnih' 127^0CV vee nego 18. decembra.
lifiVl CENIKI GOTOVI!
> ABO ŽELITE NAJNOTEJ^O MOŠKO AU OAMSKO PRAVO ■LGIN ALI HAMPDEN URO. PIŠITE PO CEMh. STANE VAS MPI8NICA EN CENT. PA SI PKOXRAMTE DOLARJE.
IVAH PAJK 24 MAIN ST. CONEMAUGH, PA.
■«
___
-Mf'
Stritar sredi svojegaJiaroda naš-I | poVega doma v Beaumont, v srcu bolj obsežno kot je bila preje, svoj mir. ]»n katerem je tako ftre- gozdov Texa*a. s strelno rano v Postavila je veUko parno ža»o penel in o katerem je neprestan. tUsdkvLf mrtvega. V desni robi je ter pričela graditi kraj. kater°e-satijal Narodne dame so ga boga- držal avtomati5no pi5tblo ^ ka_, je hn^Iovaja East 'Mavfield. to oskrbele z zivezein ji vmooi. .___-	,,__„___^ . ,,! 0 .

SKARAMUS
Spisal Rafael flabatim.
Zi "Glas Naroda" poslovenil O. P.

(Nad al je vas je.)
Pri«"»*l j*- s predstavljanjem ter pokazal v prvi vrsti na dolgega
in Ijubeznjivejra Kodomojita. katerega je Andre-Louis že poznal.
Njegove dolg* nope ter krivi nos, — je rekel, — ga je usposobil, da igra ulogo kričečih kapitanov. Njegova pljuča so izvrstna. Tr»-ba ga je le aiiiati. kadar kriči. Vsled tega smo mu dali ime Itodnmont ter vam zagotavljam, da je prav tako dober igralee kot kavslir.
Kaz&iril je oči ter >e ozrl na človeka, kateremu je bil namenjen ta slavospev, .Straini Rodomont. ves presenečen od tega, je zardel kot šolska dekliea. ko je ozrl v liee pozornega Andre-Ix>uisa.
—	In tukaj imamo Skaramu&a. katerega že poznate. Včasih j«- S<-apin. včasih Ooviello, a v glavnem je Skaramuš. za katero ulo-go je najboljše uspeaobljen. On je Skaramus ne le na odru. temveč tudi v svojem posvetnem življenju. I^asten mu je Har zahrbtnih intrig ter /na biti obenem pogosto skrajno nesramen. On je Skaramuš v vsakem oziru. Ničesar drugega ne morem reči. Jaz pa sem po svojem razpoloženju usmiljenega srca ter ljubim celo človeštvo.
—	Tako je r«*kel far, ko je objel svojo kuharico. — je zagodr-njal SkaramuS ter jedel naprej.
—	Brez dvoma ste zapazili, da je njegov humor prccej kisel, — je rekel Pantalon.
Takoj pa se je lotil drugega predmeta.
—	Ta lepi Leander se mora zanvaliti le naravi, da sme igrati ulogu ljubimea. Poleg njega imamo tukaj tudi Paskarijela, ki je včasih lekarnar, včasih javni notar in pogosto tudi lakaj, — zelo ljube/nnjiv in prija/en dečko. I>obro zna kuhati, ker je otrok Ita-lije. dežele požrešueiev. Kazventtga pa sem tudi jaz tukaj ter igram ulofto Panralona ter vse druge uloge očetov. Pogosto igram ulogo varanega moža aii pa nevednega, v samega sebe zaljubljenega zdravnika Le redkokedaj pa mi je treba imenovati se drugače kot Pantalon. V ostalem pa s**m edini, ki ima sploh kako ime, — res-ničnp ime. Imenujrm se Hinet. jrospod.
—	In sedaj dame. Prva na vrsti glede starosti je madama.
Zamahnil je s svojo roko proti debeli blondinki, stari nekako
pet in štirideset let, ki je -sedela na zadnji stopnjiei potujoče hiše. —To je nasa mati. služkinja ali strežnica, kot pa zahteva slučaj. Znana je izključno pod imenom Madama. Če je sploh kedaj imela kako ime v svetu, ga je že dolgo pozabila ter ima najbrž prav. Xa-
Zsaver Maiko:
Mož z raztrgano dušo.
(Konec.)

—	Sestra? Ta? — Ta me sovraži izmed vseh najhuje.
—	A zadnjič ste govorili o njej z ljubeznijo.
—	Mogoče. Čudni hipi pridejo včasi na človeka: brez vzroka postane mehak kakor mlada punčka. A danes vam povem resnico: mačka je, tiger! Z radostjo bi mi iztrgala srce iz prsi.
Oudil sem se sam pri sebi: — Torej je res vse odbil, vse si Iz-premenil v sovražnike?
—	Čudno. Mislil sem —
—	Vem. Da jo ljubim, hočete reci. — Umolknil je, kakor bi mu kdo presekal glas, globoko se zamislil. Strmel je mimo mene, v prazno, nemo, mrtvo daljavo, s tistimi blodnimi in obenem tako sanjarim i očmi. — Morda jo i-mam res rad. Bila bi brž res celina, ki bi žalovala za menoj, Če me ne bi bilo več. In jaz — da, tudi jaz bi žaloval za njo.
—	Glejte, eno drago dušo vendar še imate na svetu.
Udaril je s palico ob zemljo.
—	Kaj mi pomaga t-of Ko je moja duša vsa raztrgana. Vso so mi razčesali na kose.
—	Ali ne sodite malo prehudo/ dragi gospod?
—	Prehudo? Prehudo, ko pa so me proglasili za — blaznega!
Prijel se je z obema rokama za vek pozablja.
— Pogledam. Upam, da bo kaj. Poiskal sem in mu ponesel pred hišo, kjer je čakal, sedeč na klo-
Kretanje parnikov - Shipping News
15. marca:
Mount Clay. Hamburg; Manchuria, Cherbourg in Hamburg.
17. marca:
Pres. Wilson. Trst; Pres. Roosevelt, Cherbourg in Bremen; Nixirdam, Boulogne in Kotterdam; FinUind. Cherbourg in Antverp.
20.	marca:
Aquitania. Cherbourg.
21.	marca:
America. Genoa: Canoplc. Cherbourg in Antverp; Hannover. Bremen.
22.	marca:
Zeeland. Cherbourg ln Antverp; Thur-ingia. Hamburg.
11.	februarja:
Kraic«. liaytc; 8axoh:a. Cherbourg !b Hamburg; Orduna. Cherbourg in Hamburg; Pres. Monro«, Cherbourg.
12.	februarja;
Mongolia. Cherbourg in Hamburg: Han-aa. Cherbourg ln Hamburg; KuuaiUon Havre.	"
M. februarja:
Volendam. Boulogne ln Rotterdam; Upland, Cherbourg; Prea. Fillmore. Cherbourg In Bremen.
februarja* Con te Rueeo. Genoa; Pres. Van Buren. Cherbourg: Seldlitx. Bremen.
1. marca:
Mount Clinton. Hamburg: Minnekah-da, Cherbourg in Hamburg.
24. marca:
** /"arc*:r .. ___ . _w .	New Amsterdam. Boulogne In Rotter-
I Prea. Harding. Bremen in Cherbourg:	Albania. Cherbourg. Pres. Arthur.
Ryndam Boulogne in Rotterdam; Kroon-' rherbourg in Bremen, land. Cl-.erbourg in Antverp.
t. marca:
i Pittsburgh. Cherbourg in Bremen. 7. marca,
Prea, Polk. Cherbourg: Taormina Ceno; Paris, Havre; Antonia, Cherbourg
a marca:
Chicago, Havre: Baern, Hamburg.
10. marca:
Majestic. Cherbourg: George Washing, ton. Cherbourg in Bremen: Tyrrhenla
Cherbourg in Hamburg.
14. marca:
Orbita, Cherbourg in Hamburg: Franc« Havre: Pres. Garfield. Cherbourg; Yorck Bremen.
27. marca:
Lapland. Cherbourg ln Antverp.
! druge kraje ter poliiteli malone j vsi pomagat Ljubljani. Prišlo jih > je taikoj po velikonočnih prazni-: kLh najmanj 450 v Ljubljano. Takratni stavbni mojstri so jilrsptre-! jeli z velikim vessel jein, a še bol j meščanstvo. Ni se moglo načuditi i njihovi vratolomni drznosti, s katero so hodili po strehah napol porušenih hiš, popravljali in podpi-i rali razpoikano zidovje itd. Delali takrat renčaraki zidarji po leta neprenehoma od teme do teme spo3etka, dokler je bila sila velika, celo tudi ob nedeljah in praznikih. Res. služili m dobro, toda . | od njihove priduo&ti je imela tudi S Ljubljana veliko dobička. Po svoji } živahnosti in veselju v družbi, ki J je Reiičanu v krvi, so se renčan-skd zidarji kmalu seznanili z raznimi ljubljanskimi gospodi. Naj-! večjo reklamo v družbi so delali ! fantje, ki so imeli jako krepke in t lepe glasove. In ker je Renčar. ki ' hodi po svetu kot zidar od roda do j roda. čeprav priprost, lepih in pri-' kupljivlh manir, so naše ljudi. ' zlasti mladino, povsod radi videli i ' in sprejemali v družbo. Fantje so t kmalu iztaknili svojega rojaka, ki je takrat študiral v Ljubljani. In ■ hajdi. ustanovili s^ si takoj pev-! ski klub! Pevsko društvo "Slave" jim je dalo svoje prostore na 1 razpolago, dijak iz Renč je fante
njcvalce obsojali, — sem ga slcu-. ial pomiriti.
—	Sem. A zdaj mi je vseeno, i Ko pa je duša vsa raztrgana! Kaj naj torej Se na svetu?
—	Umirite se, prosim vas.
—	UmirimRad bi se, rad. A ! kako?
Za kril si je oči z roko.
—	In kaj nameravate zdaj ? ( Kam mislite iti?
—	Kam? Kdo ve? Ptica ve, — j kam naj leti zvečer, jaz ne. V svet j zablodim spet, dokler ne obležim' kje na cesti ali za plotom.	|
Segel sem v žep.
—	Dal !bi vam malenkost za, pot, če smem.
—	Nikar ne segajte po denar- j ju. Piistite! Eno krono sem vam 1 tako še dolžan — nikar ne misli- ■ te, da sem pozabil. A zdaj je nimam. Oprostite mi! — Ne, deni- j te denarnico nazaj v žep. Kaj bi mi pomagal denar, ko pa je duša vsa raztrgana!
—	Dal bi vam prav rad. a če ne marate. — Ostanite zdravi! D abi bili srečnejši, kadar se spet
Tidiva!	, ,
—	Ali že greste? Se vam mudi?iv P«*JU. ka*lar Pa tlU-
/i« •	j? nadomeščal sošolec. Iz
; tega pevskega kluba je postalo | polagoma Zidarsko in tesarsko i društvo, ki se je tekoin časa razvilo, tako da obsega s«-daj že pre-
Morda vas smem spremljati do župniččaf — P roe i ni. * — Imate morda kako lepo knji go? Branje me včasi še nekoliko
cejšnje število članov. Pri zibelki
glavo.
—	Blaznež! — Ila-ha!
—	Je li mogoče? UbGžec!
—	Ne samo mogoče, dragi go-]P* in zatopljen v težke misli, spod, resnica je, strašna, gola re-1 — Hvala. Knjige ljubim, snica! Delal sem pred nekaj dne - — ^P0 tudi A Prav" vi v bučelnjaku. Popravljam to, j kar bije poldne. Počakajte hip, ono, pospravljam tu, tam, prede- i naročim vam malo kosila, vam in čistim stare panje. Kar j — Hvala, ne! Sodim, da ni mo-
pomiri in potolaži. Ob knjigi člo-; druStva ^ bili poit.„ t^tega dija
ka Renvana ti-le gewpod j«-: magistrat tli p<r!ierjski uradnik Anton Gutnik. operni kapelnlk II. Heni-št*k, stavb, delwotlja Miha Sra-kar, And'rej Merljak, Anton Mer-ljak, Ma<*oratti, Naehtigall, dalje Bajželj, I*ust, Aceetto in še nekaj
to imamo tukaj širokouMno Kolombino, ki je seveda subreta ter aajdem pisanje ^ sodnije In ia nesreča, ker sem jedel v živ-kooečno mojo hčerko Klimeno, ki je nadarjena ljubimka ter bi mo- kaj mis\ltey da je bilo pisanega ? i ljenju premalo, temveč ker pre-
rala že davno biti članica C'omedie FTancaise.	I	. , ,	»
Ltihnu je, gledal vame z za-
Ljubezniva Klimena. — kajti v resnici je bila ljubka, — se je nasmehnila Andre-Louivu preko mize. Zapazil je tedaj, da niso
njene o«*»i sinje, pač pa svetlo-rjave.
—	N»> verujte mu, gospod. Jaz sem tukaj kraljica ter sem raj-tie tukaj kraljica kot pa suženj v Parizu.
—	Gospodična. — je rekel Andre-LouLs zelo slovesno, — bodite kraljica, kadarkoli se vam ljubi vladati.
rečimi oemi. Molčal sem, čakaL ~ Mislite? Težko.
drugih, ki so društvo dvignili ta ko. da je razvilo svoj prapor leta 1898. Toda društvo ni .samo vese-ljačilo, marveč takoj, .spočetka jc u-jtanovilo poleg pe\*ske šole tudi poučne tečaje za »tavhinsko risanje, ra-čmistvo, spis*je itd. Društvo
28. marca:
! Paris. Havre: Hannover, Bremen: Sam-j land. Hamburg; Pres. Monroe. Cherbourg.
129. marca:
Roudlllon. Havre: Mongolia. Cherbourg in Hamburg: Monut Carroll. Hamburg.
11. marca:
Maj »-stic Cherbourg: Volendam. Bou-ogne in Rotterdam; Orca. Cherbourg in -lamburjt; Kelinaoe. CherbourR in llaJTi-•urg; Saxon la. Cherbourg in Hamburg: ' Ves. Fillmore. Cherbourg in Bremen.
j je med vojno razpadlo. Toda pri-— Poziv staremu Huberju je	^^ kak°5	Brez j šel je, hvala Hogu. preobrat. Jugo-
bil, naj pride na sodnijo v zade- me"je	^ ™ P°" ^van je bil osvobojen in zopet
vi za blaznega proglašenega A- i	^ if"1 " ! ™ ! ^ ^	»bieli
J, ^	. 12e tako dobro! Ko t>a je duša vsa
lojzija Huberja. Ta sem pa jaz.
Umolknil je, kakor uničen od
strašne teže take obtožbe in ob-i ~ •	__	w
v i- - j-	... * , ,	. , ,	i „	,	Joamisljen sem zrl za njim, ko
.Njen	odgovor je obstajal v plašnem pogledu, katerega | sodbe. Široke, junaške prsi so se
PoiUte ta listek
NAGLICA!
Na ameriških ladjah
T/POŠLJITE spodnji kupon. Ce hofete ot\poto-V vati v staro aomovino, uzin ma dobiti svoje ^ svojce. Dobili boste knjigo, natisnjeno v vaSem T lastnem jet'ku brezplačno. Iivedeli be ste vse " glede hitrih ameri&kih parnikov. ki nudij.o ne-prekosljivo vrednest za vaie doltrje. Pi&ite sedaj!
Vnaprej plačane vožnje.
Če hočete dobiti v to deželo svoj® drag«, piiite p> pojasnila glede v naprej platanih voleoj.
i še tako dobro! Ko pa je duša : bolna, vsa raztrgana.
Vstal je, se naglo poslovil.
je vrgla nanj.
-Medtrm pa se je- obrnil njen oče na lepega mladega moža, ki j«- igral ulogo ljubimca.
—	Ali čuješ, Leander? Takih izrazov bi se moral posluževati ti.
Lcander se je ozrl nanj s trudnim pogledom.
—	Tako? — je rekel. — To so enostavne fraze
Andre-Louis se je nasmehnil odobravalno.
—	Gospod Leander ima več naravnega zdravega razuma ko>t mislite. Nekaj posebenga je v izjavi, da je nekaj povsem običajnega nazivati gospodično Klimeno kraljico.
Par navzočih sc je nasmehnila in med njimi je bil tudi Binet.
—	Zapomniti si morate, da so vsi njegovi dovtipi povsem nezavestni.
Audre-LouLs je kmalu izvedel vse, kar je mogel izvedeti od te jMitujoče tolpe igralcev. Nahajali so se na poti v Guichec, kjer sc hoteli nastopiti na sejmu, ki se je pričel prihodnji ponedeljek. Ce* la družba je hotela priti v trg opoldne ter vprizoriti takoj nato svojo pno predstavo. Binet se je obrnil tedaj proti starejšemu grdemu človeku, ki je igral ulogo "Poličinela.
je stopal čez dvorišče z dolgimi.
prapdr. V znamenju dela in v znamenju aložnosrti hočemo se ga držati ter voditi ustanovljeno društvo po isti poti, ki so jo nam pokazali ustanovitelji. Vse za pro-speh društva ter za korist in iz-
mu dvigale naglo in visoko, di-; ^^^ koraki, s po vzdignjeno
hal je glasno, skoraj hropeče,,	na vkjw, mlad. močan, — i obrazbo članov! Nikdar naj ne
kakor bolnik, ki ga muči silna i zdrav ^ CVetoe. In vendar — bil! prestopi praga društvenih prosto-
pljucnica.	j je ubog, strt mož, mož z ranje-
Tako, glejte, m^hočejo s si, - nim srcem? 2 raztrgano dušo. lo in preračunjeno narediti blaz- j Težko mi jc bilo pri srcu^ ko je neža. Ali naj jih potem še ljubim odhajal med važkimi hišami, m ne sovražim in preklinjam? j _ Kam ?re tvoja ^ ti 1i1kv
— Ne, ne. Svojih najbližjih j g,t zmotni, izobčeni mož? Ali se
vidiva še kdaj in"— kako .' Bodočnost molči. . . .
vendar ne smete in ne morete! Žalostno se je nasmehnil. — Vem; prekletstvo pade red-j no nazaj na preklinjeValca. Vem. Ne ljubim preklinjevalcev in kla-fačev. Glejte, z gostilničarjem tamle, s protestantom, bi bila postala malone prijatelja. A slišal sem ga pred nekaj dnevi, da je izustil grd angleški stavek. Ne
■P	vem, 3j res razume angleško, ali
— Pogrešali pa bomo Felicijena, — je rekel. — Res ne vem,| je to blato kje p^ral in sam ne
ve, kaj da pomeni. A vprašam vas, kako naj bom prijatelj človeku, ki govori take reči?
je rekel Poličinel
251etnica Zidarskega in tesarskega društva ▼ Ljubljani.
— To mi ugaja, gospod Huber. j t repalnice in zazibalo me je v naj-Spoštujem vas že zaradi'tega. leP5e »panje. Tako prijetno je bilo
Zamahnil je z roko. — Ni treba. In ni vzroka. Za-
kaj bi mogli storiti brez njega.
—	Bomo že napravili na ta ali oni način, ter skomignil z rameni.
—	Ti vedno praviš tako. ker veš. da ni treba tebi skrbeti za nobeno stvar.
—	Ne bilo bi težko nadomestiti ga. — se je oglasil Harlekin, nadaljni igralee.
—	Seveda, če bi bili v civilizirani deželi. Kje pa bi mogli najti J kaj tudi jaz sem že preklinjal, med temi kmeti v Bretonski človeka, ki bi mogel stopiti na njego-lgrdo preklinjal. Na potovanju, vo mesto?	I Bil sem dostikrat žejen in lačen;
Binet se je obrnil proti Andre-Louisu.	I pa sem šel prosit. Sila me je na-
—	Bil je naš upravitelj, strojnik, tesar, sploh človek za vse in 1 gnala, sieer bi obležal od gladu včasih je tudi igral.	I sredi ceste. A kaj so storili Ijud-
—	Mislim, da ste mu poverili ulogo Figara. — je odvrnil An-J je, ki sem jih prosil pomoči v bož-dre-Louia in vsi navzoči so buaknili v smeh.	I jem imenu? Najprej so me oateli,
—	Torej poznate Beaumarchaisa ?	I potem mi vrgli kako malenkost
Binet se je pozorno ozrl na svojega novega prijatelja.	I Kakor psu so mi jo mnogi vrgli.
—	Mislim, da je precej dobro znan. — je odvrnil malomarno. I Poklonil sem se v svoji stiski in
—	V Parizu seveda. Nisem pa domneval, da bi prodrla njego- [ bedi tem plemenitim srcem, z be-va slava v te dii jine Bretonske.	Isedo se zahvalil, a v srcu sem jih
—	Jaz sem bil v Parizu par let.,— v liceju Ludovika Velikega. I preklel na dno pekla. Vem, delal Tam sem se seznanil z njegovimi deli.	I sem grdo, nizko. Zakaj to so bili
—	Nevaren človek. — je rekel Poličinel zamišljeno.	I vendar ljudje, ki me nikoli po-
—	Res, prav imaš, — mu je pritrdil Binet. — Prebrisan. Tega I prej niso videli, ki niso imeli ne mu ne morem zanikati, čeprav se ne brigam dosti za avtorje. Ta I najmanjših dolžnosti do mene. njegova prebrisanost pa je posledica razširjenja teh novih preku-|A te ljudi doli v Dolini, te bi cuških idej. Mislim, da bi bilo treba zatreti vsa dela takih psa-1 smel z vso pravico, tdjev. I .Dvignil je močno žilavo pest
—	M. de la Tour d'Azyr bi mogoče soglašal z vami, kajti s svo-jproti nebu, grozeče jo stresel.
Neki M. poroča: Leta 1895. sem bil še prav mlad dečko. Bilo je na veliko nedeljo zelo rano. V Ren-čah smo se pripravljali k vstajenju, deca smo mislili aia pirhe in potice in kako lepo bo pri procesiji; zato nismo dolgo zaspali tisto noč. Naposled so mi vendar padle
rorv razdor ali eelo strankarsko ro-varjeaije! Vsak naš član bodi zunaj -svoboden človek in se ravnaj' v palirtičnem življenju po svojem prepričanju! A nihče naj ne po zabi, da je naša domovina osvobo i ena s potoki krvi in .solz, ter da nakoplje tisti, ki bi se vzdignil '.oper njo, z izdajsko besedo ali ce-'o z roko, prokletstvo in zaničevanje vsega naroda! V društvu pa bodi vsak član društva in imej tyred očmi le naše skupne koristi vse dirugo, kar bi nam utegnilo škodovati, pahni proč od sebe ter ikušaj po srvojih močeh preprečiti
to zibanje, da se mi je sanjalo, da .-■ioni odklenil čolnič ranjkega Roka m da se vozim ž njim v Vipavo, a da <Roka ni nikjer, da bi prišel in me zato zlasal, kakor je namreč vselej storil, kadar me je zasačil. In ko sem se najlepše zibal V čOlničku po Vipavi, seveda v ,«mu, me potrese z vso silo in zbudi rekoč: "Tone. hitro vstani! Potres je. še hiša se nam bo podrla." Zbudil sem se in debelo gledal, dokler se nisem popolnoma zdra rolL Mislil sem, da me ima Rok zopet v svoji železni roki. Čim pa sem se zavedel in spoenal, kaj se godi, sem poskočil iz postelje in se :brž oblekel ter čakal v velikem strahu, kaj bo. Mati nas je silila k molitvi in rekla, da moramo biti pripravljeni tudi mi, da pojdemo na ulico, ako se potres ponovi. Na nI>co je namreč priteklo že mnogo vaačanov iz hiš. Ko, hvala Bojgu. i v Rencah potres ni napravil veli-i ke škode. Toda popoldne smo že
jo lastno voljo je Spremenil to javno zemljišče v svojo javno I — Naj jih udari Večni, če res	fcako strahovito je pusto-
PO****-	I je. In mene naj udari in zdrobi. p^Lj^bij^ To je dalo povod
Andre-Louis je izpraznil svojo čašo ter jo napolnil z napol ki-ICemu živim in trpim?	j r^iearakim zidarjem, ki se navad
slim vinom, katero so zavšivali igralci	j • Prihajalo' fcii je temo. — Ali no ^ 0b Veliki noči priprav
-— > !	| i	Imoi zbeani?	iijajo po svetu na delo, da so za ti-
^	J' .. .. (Daljt prikodnjiš.) _ |	U ^ - Glejte, pravkar ste pr*kli- «t0 leto pnstsfi Bomo, Tirokko in
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
«
INORMACUSIU USTEK m e Skiaaiaa j^^ra
u < ^ssiniMiir.MssVnu c"*"
rTo7fm	br« obtiči;	k-tadlT^
vaaja ter tudi tafwmaelje gtede saenlkib »ladam ihu
F-vropo.	______
Mojc tac-
Moja hliM it.tBR.rD.
Drfari
United States Lines
45 Broadway,	New York City
11» So. Dearborn St. Chicago. 111. T6 State St. Roft n. Maes 15k Congress Street West. 1'etroit, y.ich Managing Operator« for
TJ. S. SHIPPING BOARD
V JUGOSLAVIJO
v 9 dneh.
Vsak tank adplaje efca serikik velik'b»*
AQUITAN1A..................4B.647 ton
MAURITANIA..............30.704 ton
BERENCAR1A............... 6a,oa»ton
Razkoine kabine tretjega razreda z 2. 4. 6 posteljami.. Krasne obednice, kadilnice In poeivaliMa. Pokrit promenadnl arov, Izborna hrana. DomaČe udobnosti.
Nobene skrbi. Il^e drugih navodil vpraftajte najbližje-Ta agenta v mestu alt okolici. Cunard Money Ordri izplačljivi v Jugoslaviji hitro, varno in zanesljivo. • U NAR D-ANCHOR LINE
25 Broadway New York
Naročnikom *4 Glasa Naroda" v državi Pennsylvania naznanjamo, ia jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
Ur. JOSEPH ČKRNE, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list, zatorej prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.
Upravništvo Glasa Naroda.
NAPRODAJ DOBER
BESTAVSANT - HOTEL
20 sob, dober prostor. 40S East 1«6 St.. Cleveland, Ohio Lastnik gre v -Evropo.
aovKRTiaa in "olai n aro p a*
DoctorMoy
_duh-, feotjastna na-
fmjnišsSi^SčSlMtfa. padavic«, aa-..^fl^Bp strroljeeie krvi.
PlJuCns Mmi: bo"
i mmsm ^
kafna bo-taanl, aibeCIm. ser-ee. ealsbsioat. maSka ali tanafca bslsanl ali slaba krt; brea apsractja v najkraj-Cam Caau pa najfilftil ceni. Urada ara: ob delavnikih: si I. dopoldne aa S. sisea. OB nedeUsh la praanlklh: od t. dopoldne da 1. popoldne
DOCTOR JOT FUST MOT
•n ORANV STRUT
PITTMUMH, Ma
POTOVANJE V STARI KRAJ IN NAZAJ V AMERIKO.
Iz dolgoletne i skušnje vemo. da potuje zadovoljno samo oni, ki nima nikakih sitnosti s potnimi listi in prtljago in ako potuje z dobrim parnikom. Vse to preskrbimo za vsakega potnika. Posebno vedno priporočamo najboljše parnike. ki imajo tudi kabine v III. razredu.
Ako nameravate potovati v stari kraj. pišite nam; to bo v VaSo lastno korist.
KDOR NI AMERIŠKI DRŽAVLJAN. PA BI RAD &EL NA OBISK V STA RO DOMOVINO IN BI SE ZOPET RAD VRNIL V AMERIKO. NAJ Pl ŠE TER MU BOMO DALI VSA TOZADEVNA POJASNILA
Ako ielite dobiti SORODNIKE ALI ZNANCE IZ STARE DOMOVINE.
piSite nam za navodil^, l$er Število priseljencev Je omejenb. Za potne stroRke izplačujemo tudi v Jugoslaviji dolarje.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York Glavno zastopstvo Jadranske banke.
Line
FRENCH
New York: Plymouth Havre-Paris j
Kiiia sSUla»Ji£isU\i;c.
PARIS . . . CHICAGO . FRANCE . .
ROUSSILLON
7. marca . 8. marca 14. marca 29. marca
Izborne udobnosti — kabine za 2, 4 in 6 oseb. umivalnica in tekoča voda v vsakem prostoru—jedilnica, kadilni. ca. Vino in pivo brezplačno. Posebni vlak vzame potnike in prtljaoo do določenega kraja, preko Trsta ali Havre. Na vlaku iz Havre jetolmač. Ofluitt m pri Ukrbca >I«ata li pri: KOMPANIJSKI PISARNI 19 State St.. New York City
idiiddtfddaftfeBBiift
WmiMMJSBMiB
KAVHOKAI JE nJkLL
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša flostroTana izdaja Vsebuje 808 etrari GT Cena ■ poštnino — 8LOTEHIO PUBUBHmd 004 O Oo^laadt Stmt Wbw York 3tty, If. T.
Izletno potovanje v Jugoslavijo.
Kdor želi Veliko noč obhajati v svojem domačem kraju, naj se odloči M. parni k
"PRESIDENT WILSON" 17. marca 1923. S tem parnikom bo naš uradnik Mr. Josip Rems spremljal potnike do Ljubljane.
Vožnja lil, razreda do Trsta velja $102.50, II. razred $150.00 in $5.00 vojnega davka. Pisiite po pojasnila!
Frank Sakser State Bank,
82 Cortlandt St., New York City.
Knjiga za dol-ge zimske večere.
SbvtlMlKvAflWPVf
KOLEDAR
za leto 1923
192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, slik, iale in raznoterosti.
Ceha samo 40 cer\tov. Naročite ca le danes.
SLOV EN IC PUBLISHING CO. SS Cortlandt SL. Now York
W Dobo 00 tudi prt SV Glaa Naroda.

aM 'ittuHL
,''.-:. ' ,.:-. ' . /.'V ;