PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 93 (13.923)
Trst, nedelja, 26. maja 1991
Vsi se zavedajo, da armada v vsakem trenutku lahko uprizori nov incident
Po mariborskih provokacijah je sobota potekla v znamenju mirne napetosti
Žalna seja za preminulim Jožefom Simčikom - Scenariji, ki so se utrdili v drugih republikah, v Sloveniji niso mogoči - Polemike o zaščiti poslopja mariborske občine
Diferencirana pomoč Amerike Jugoslaviji
LJUBLJANA — Iz VVashingtona poročajo, da je ameriško zunanje ministrstvo sicer sklenilo ne uporabiti tako imenovanega "Nichelsovega amandmana", ki prepoveduje pomoč Jugoslaviji. Pomoč bodo torej obnovili, toda na selektivni način. Ukinili so namreč vso pomoč republiki Srbiji, ohranili pa jo bodo za zvezno vlado in za vse ostale republike.
Glasnica zunanjega ministrstva Margaret Tutweiler je v petek sporočila novinarjem, da gre za povsem nov korak, ki ima človeške dimenzije. Pozvali so vse druge članice Evropske skupnosti, da se pridružijo ameriški pobudi uperjeni »proti kršitvam človeških Pravic v Republiki Srbiji« in da takoj prekinejo vse investicije v tej republiki.
V resnici gre za ogromne denarje. Formalno za pet milijonov dolarjev, kar znaša letna ameriška pomoč ■Jugoslaviji in kar srbski tisk zasmehljivo omenja kot drobiž. Dejansko so ZDA udeležene z večinskim deležem, ali z zelo visokim deležem, v vseh mednarodnih finančnih organizmih, njihovo mnenje pa ima izredno težo tudi pri vseh svetovnih zasebnih bankah. Po nekaterih računih naj bi šlo takoj za 2,6 milijarde dolarjev, če pa se upošteva vse tudi komercialne kredite in investicije, pa celotna vsota presega pet milijard dolarjev v letošnjem letu. Brez tega Jugoslavija težko Preživi, še zlasti pa je prizadeta Srbija, ki je računala na velike investicije za elektrarne, za hitre železnice, Za vlaganje v velika podjetja, kar vse bi seveda čez n°č izginilo. Lastnega denarja Srbija nima in je njen gospodarski sistem pred kolapsom.
Na že omenjeni tiskovni konferenci so bile krivde j1 rbije zelo točno obrazložene. Predvsem so srbske oblasti okrepile represivne ukrepe na Kosovu in malo Veljajo uradni srbski izgovori, da so njihovi ukrepi Operjeni samo proti separatistom in iredentistom, ki uočejo Kosovo odcepiti od Srbije in Jugoslavije.
Poročilo omenja nekatere probleme s človekovimi Pravicami na Hrvaškem, toda pri tem gre za »srbske Nacionalistične voditelje, ki skušajo z uporabo oboro-ene sile odcepiti dele Hrvaške in ki so zavrnili pobude za razgovore s hrvaškimi oblastmi«. Navajajo se ukazi, da Srbi zapirajo, napadajo in mučijo Hrvate, Kl žive na področju, katerega kontrolirajo.
Amandmaji, ki so bili sprejeti v senatu, izhajajo iz Pravilnih izhodišč, toda s splošnim ukrepom se cilja v aPačen cilj in so prizadeti oni, ki se zavzemajo za eniokratičen in tržen gospodarski razvoj. ZDA ne °do podpirale secesijo, bodo pa spoštovale vse bo-. ce ureditve, federalne, konfederalne ali druge, za stere se bodo odločili jugoslovanski narodi na miren demokratičen način, zunanja in notranje meje Ju-sredt^6 56 ne smej° spremeniti razen z miroljubnimi
v tej zvezi pa je tretja obtožba na račun Srbije in z cer glede prenosa oblasti v zveznem predsedstvu in Se .eizv°titvijo Stipeta Mesiča za predsednika pred-Pr tfVa' ^aPorf srbskega vodstva, da se prepreči ta enod, niso demokratični, grozijo z dezintegracijo in
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
BOGO SAMSA
LJUBLJANA - Soboto je Slovenija preživela mirno. Nikjer ni bilo večjih napetosti, niti v Mariboru ne. Pred vojašnico, kjer je oklopnik do smrti zmečkal ubogega človeka, je še vedno prava procesija ljudi, ki prižigajo žalne lučke, polagajo rože in se tiho poklonijo njegovemu spominu. Pred spomenikom generala Maistra pa pobirajo podpise za mir in za svobodno Slovenijo.
Ob lS.uri je bila žalna seja za preminulim Josipom Simčikom. Mariborska županja pa je od vojaškega poveljstva 31. korpusa zahtevala, da se opraviči za vdor v njeno občinsko dvorano, ker imajo še vrsto stvari, ki jih je treba razčistiti.
Očitno pa je tudi, da je ta mir samo navidezen, saj ni bil incident slučajen, temveč načrtovan. Tokrat JLA nima nobenega opravičila, češ da posreduje med dvema nasprotnikoma, da posreduje v etničnem sporu, da miri. Prav obratno, v Mariboru in nikjer v Sloveniji ni bilo in ni najmanjšega incidenta, načrtno ga je sprovocirala armada. To pa tudi pomeni, da se lahko vsak trenutek sproži nov, na kateremkoli mestu in ob kateremkoli povodu. Predvsem armada zahteva nabornike, ker je očitna verižna reakcija: če ne bo nabornikov iz Slovenije, bo postalo nevzdržno na Hrvaškem, in nato po vseh republikah. Armada bo postala tudi formalno povsem homogena -
srbska, kar je po svojem ideološkem ustroju in večini poveljniškega kadra že sedaj. To pa je seveda konec JLA in pričetek nekaj drugega.
Včeraj je bila uradno sporočena naslednja javna zahvala:
Koordinacijska skupina republiških organov, imenovana z odredbo predsedstva RS, ki v zadnjih dneh usklajuje in vodi obrambne, varnostne in zaščitne aktivnosti, izraža priznanje in se zahvaljuje vsem državljanom, pripadnikom in delavcem organov za notranje zadeve, teritorialne obrambe RS, upravnih organov za ljudsko obrambo in podjetjem ter organizacijam za pokončnost, odločnost in pripravljenost, da zavarujejo suverenost RS. Še posebej izražamo priznanje in zahvalo meščanom Maribora.
Stopnjevanje pritiska, provokacij in načrtno povzročanje konfliktnih razmer z uporabo tudi najbolj nečastnih metod, ni omajala naše odločenosti, da z lastnimi silami zavarujemo osamosvojitveno pot.
Zahvaljujemo se vsem posameznikom, organizacijam, organom občin, strankam, društvom, uredništvom javnih medijev iz Slovenije, Jugoslavije in tujine ter tistim vojakom in častnikom JLA, ki so v teh dneh na različne republiške organe poslali izraze podpore.
Slovenija je pokazala in potrdila, da se pri NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V polemiki s predlogom PSI za predsedniško republiko
KD le za volilno reformo in za kanclerski sistem
RIM — Po dvodnevni razpravi so včeraj na vsedržavnem svetu KD soglasno sprejeli dokument, ki namesto institucionalnih reform predlaga spremembo volilnega sistema. KD je prepričana, da se lahko sedanji politični kaos odpravi s posegi, ki naj zajamčijo tesnejše stike med volil-ci in izvoljenimi ob istočasnem utrjevanju vlade in sloge med koalicijskimi partnerji z novimi parlamentarnimi postopki, z novim konceptom pri sestavi vlade in s tako imenovano »konstruktivno nezaupnico«. V bistvu se KD po besedah tajnika Forlanija ogreva za tak sistem, v katerem bi obe zbornici na skupnem zasedanju izbrali predsednika vlade. S tem bi okrepili moč in ugled vlade, ne da bi se odpovedali parlamentarnemu sistemu. Predsednik vlade bi bil Za las podoben nemškemu kanclerju, Forlaniju pa ta termin ne ugaja. Tajnik KD se dobro zaveda, da je ta predlog podoben predlogu Demokratične stranke levice in republikancev, v bistvu dveh opozicijskih strank, kar bo sprožilo val polemik.
Načelnik poslanske skupine PSI Salvo Ando je demokristjanski predlog odločno zavrnil kot nov poskus, da bi z lepotilnimi ukrepi obšli institucionalne reforme. Po njegovem mnenju KD nasprotuje predsedniškemu sistemu, ker se boji od
ljudstva neposredno izvoljenega predsednika, ki ne bi imel obvez do lastne stranke. To ji še potrjujejo slabe izkušnje s predsednikom Cossigo. Prav zato je za KD sprejemljivejši nemški sistem, ker bi bodoči »kancler« moral računati na »politično mešetarjenje« med koalicijskimi strankami. Ando v demokristjanskem predlogu zaznava torej »protisocialistične prvine«.
Popolnoma nasprotnega mnenja je tajnik DSL Occhetto. Po njegovem je treba z volilno reformo izvoliti trdno in uspešno vlado. To naj bi zahtevali volilci, ki naj bi odločali o bodoči večinski koaliciji in s tem odpravili nadvlado tajništev strank. Predlog KD je torej za Occhetta »zelo blizu predlogom DSL«.
Ob vsem tem pa je treba še omeniti, da se je vsedržavni svet KD obenem tudi pobotal s predsednikom Cossigo. To vsaj izhaja iz izjav Forlanija in vseh demokrščanskih veljakov. Tudi Kvi-rinal je z zadovoljstvom vzel na znanje, da je KD obsodila napade na predsednika republike, ki so del širšega načrta, s katerim ne bi samo prizadeli predsednika Cossigo temveč vso KD. Za to gonjo pa KD in Kvirinal obtožujeta DSL. Glede skorajšnjega referenduma pa je vsedržavno vodstvo KD pustilo svojim volilcem »svobodno izbiro«.
Pred jutrišnjim občnim zborom Glasbene matice
ADRIJAN SEMEN
Glasbena matica, najpomembnejša glasbena ustanova Slovencev v Italiji, bo imela jutri, 27. maja 1991, svoj redni občni zbor, na katerem bo njen odbor podal članom obračun delovanja v pretekli sezoni, jih seznanil z doseženimi napredki in z vedno večjimi težavami, ki pogojujejo njeno poslovanje, ter nakazal smernice za izhod iz sedanjega kriznega stanja.
Čeprav bo letošnji občni zbor redni, je vendarle izrednega pomena, že zaradi množičnosti članstva Glasbene matice in teritorialne razsežnosti, v kateri se odvija njeno pestro in raznoliko delovanje v vseh treh pokrajinah, kjer živimo Slovenci v Italiji.
Izreden bo tudi zato, ker se bo odvijal v dobi, ki je izjemnega, zgodovinska pomena za ves slovenski narod, ki se je v Sloveniji odločil za suvereno in samostojno pot, zato da bo sam odločal o svoji usodi.
Ti zgodovinski premiki v matični domovini se odražajo tudi v naši zamejski stvarnosti in bodo, če jih bomo znali pravilno vrednotiti, veliko doprinesli k skupnim prizadevanjem v boju za dosego tistih nam zajamčenih in tolikokrat obljubljenih pravic, ki bi nam dovolile nemoteno delovanje in neogrožen obstoj.
Jedro delovanja Glasbene matice je njena glasbena šola, ki kljub temu da je uradno »zasebna« ima za Slovence v zamejstvu vlogo javne šole, saj je bila in je vedno odprta vsem našim otrokom, katerim nudi kakovostni pouk glasbe po programu, ki je velja za državne konservatorije.
Našim otrokom moramo zagotoviti pravico do glasbenega pouka v materinem jeziku v šoli, ki ne bo le »zasebna« ampak javno priznana, v kateri bo zagotovljena pravična perspektiva zaposlovanja kvalificiranemu učnemu osebju.
Zato je vedno bolj prisotna želja, da naša ustanova zaobjame celotno slovensko zamejsko stvarnost tudi v organih njenega upravljanja, da je potreben skupen, zavesten in aktiven pristop v podporo našim utemeljenim pričakovanjem, da se vendarle reši javnopravni status šole in ustanove, ki je s svojim dolgoletnim delom dokazala nezamenljivo vlogo, ki jo ima ne le v ožji zamejski ampak tudi v širši deželni stvarnosti.
Člani Glasbene matice, ki se bodo jutri zbrali na občnem zboru, bodo morali upoštevati vse navedene elemente in izvoliti v vodstvo ljudi, ki so pripravljeni aktivno sodelovati in ki bodo pripravljeni sooblikovati smernice in programe nadaljnjega delovanja.
Prihodnji teden kar tri dni brez dnevnikov
rim __ -j
3ajar.|., zaradi zaostritve v poje Ennt„.za. novo delovno pogodbo cal Za 1 smdikat novinarjev okli-tridnevnaCetek Prihodnjega tedna četrtek a stavko: v torek, sredo in J' PonedopVinikov ne bo v kioskih, b°do d -e*Jek. torek in sredo pa že omeif,avne in privatne TV mre-vesti. e Poročila na najnujnejše
federacij!,tritye. Ie Privedla težnja )anja i založnikov, da bi poga-nadome,tnVsedržavno pogodbo ^°dbaini J.® z razčlenjenimi podijo iZr„jar bl novinarsko kate-Na„ dno °šibilo.
?‘h stavk^11 še Paket petdnev-
Predsednik Republike Hrvaške Tudjman pri Cossigi, Andreottiju in Janezu Pavlu II.
Zveza suverenih držav, ali dogovor o razhodu
Hrvaškega predsednika Tudjmana je na Kvirinalu sprejel predsednik Cossiga
MOJCA DRČAR-MURKO
RIM — »Skupaj s Slovenijo bomo poskušali še enkrat ugotoviti, ali so druge republike za zvezo suverenih držav (republik); če niso, si bomo prizadevali najti dogovor o razhodu«.
Ta izjava hrvaškega predsednika Franja Tudjmana na tiskovni konferenci za tuje novinarje v Rimu, ki se je z malo spremenjenimi podatki pojavila v poročilih z vseh sestankov z italijanskimi državnimi in strankarskimi prvaki, je postala središče snovi z dvojnim pomenom: naredila je obračun za nazaj (v poštev pride zdaj samo še zveza suverenih držav) in napovedala ravnanje za naprej (če Srbija tega ni pripravljena sprejeti, razhod). Italijanska stran (po besedah premiera An-
dreottija je govorila tudi za Evropsko skupnost) je nova dejstva, ki jih je Tudjman tudi pod vtisom nevarnih dogodkov v Mariboru sproti fromuli-ral, tiho sprejela.
To ne pomeni, da Italija podpisuje prazno menico Hrvaški in Sloveniji (Tujdman je ob sleherni priložnosti ob Hrvaški omenjal tudi Slovenijo), ker si hoče pridržati manevrski prostor za odločanje o novih dejstvih, če in ko bodo nastopila, toda zanesljivo pomeni distanciranje od Srbije, ki je obveljala kot poglavitna oviralka ustavnega sistema. »Ne pogovarjamo se o stvareh, ki se še niso zgodile,« je dejal predstavnik italijanskega zunanjega ministrstva ob robu Tudjmanove tiskovne konference in tako prikazal ob
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V pričakovanju ponedeljkove »okrogle mize« med režimom in opozicijo
Gverila obkolila Adis Abebo Evakuacija tujcev v teku
ADIS ABEBA — Etiopska gverila je sklenila obroč okrog glavnega mesta Adis Abebe in čaka izid ponedeljkove londonske »okrogle mize« med režimskimi predstavniki in opozicijo. Podtajnik pri ameriškem zunanjem ministrstvu Herman Cohen je namreč odsvetoval »zadnji napad«. Tega nasveta pa se ni držala eritrejska gverila. Prav zato so šele včeraj sporočili, da so pred dvema dnevoma zavzeli glavno mesto Eritreje Asmaro, včeraj pa je v roke eritrejske osvobodilne fronte padlo še zadnje pristanišče na Rdečem morju Asad. Etiopski marksistični režim je v popolnem razsulu, tako da so se že začela množična dezerterstva. V takem položaju se s pospešenim ritmom nadaljuje evakuacija vseh tujcev iz Etiopije. Izraelu je v 24 urah uspel neverjetni podvig, saj je z zračnim mostom iz Adis Abebe v Izrael pripeljal 16 tisoč temnopoltih etiopskih Židov (Falaša), v bistvu še zadnje pripadnike te prastare židovske skupnosti.
Pri tem so izkoristili vsa razpoložljiva letala družbe El Al in vojnega letalstva, zgovoren je podatek, da so v enega od jumbov strpali kar 1.089 ljudi.
Medtem je z italijanskim airbusom Adis Abebo zapustila prva skupina 150 Italijanov, ostale prostore tega prvega italijanskega poleta so zapolnili nizozemski, grški, španski, britanski, jugoslovanski in bolgarski državljani. Trenutno se v Etiopiji nahaja kakih tisoč italijanskih državljanov.
Vlada v Parizu je že organizirala evakuacijo kakih 350 Francozov, Lufthansa bo poskrbela za 200 Nemcev, v teh urah pa napovedujejo evakuacijo še moskovske in londonske oblasti. Povsem razumljivo bodo podobno kot Italijani tudi drugi poskrbeli, da bodo s svojimi odpeljali tudi tiste Številka na čelu malega Falaše je jamstvo svojcem, da se državljane, ki so jih njihove države pustile na cedilu.	malček v gneči ne bo izgubil	(Telefoto AP)
Spet kopica pobojev na italijanskem Jugu
LAMEZIA TERME — Medtem ko se nadaljuje razprava med političnimi možmi o ojačenju sodnega kadra, so policijski agenti po hitri in, zdi se, tudi učinkoviti preiskavi včeraj priprli 45-letnega Agostina Isabello, ki ga dolžijo umora dveh smetarjev v kraju Sambiase, blizu Lamezie Terme. Isa-bella naj bi se bil, oborožen z brzostrelko, približal kamionu za odvažanje smeti in naročil trem smetarjem, da stopijo iz kamiona. Nato je streljal in smrtno zadel 28-letnega Pasgualeja Cristiana in 40-letnega Francesca Tra-monteja, medtem ko je 36-letni Euge-nio Bonaddio uspel pobegniti, čeprav je bil ranjen. Prav on je posredoval preiskovalcem dovolj podatkov, da so lahko izdelali identikit morilca. V okviru preiskave je policija zaslišala 50 oseb, aretirala še drugih pet in zaplenila skoraj 200 gramov heroina.
Že od vsega začetka se je začel uveljavljati sum, da je bil umor oblika ustrahovanja občinskih upravnikov v zvezi z zakupi za pobiranje smeti: Kljub temu, da ovija preiskavo stroga tajnost, naj bi pripor Agostina Isabelle potrjeval, da je morilec »delal« po naročilu in da spada podvig v okvir spo-
padov med mafijskimi skupinami za kontrolo javnih zakupov.
Pobojev na Jugu pa je bilo v zadnjih urah seveda več. V Sidernu (Locri) je včeraj zjutraj neznanec streljal v 42-letnega Domenica Archinaja, lastnika kalabrijske oljne industrije, ki je umrl malo kasneje v bolnišnici. V noči na soboto sta v Catanii dva zamaskirana neznanca presenetila v baru na nabrežju, katerega je bil lastnik, 47-letnega Antonia Peratoreja in ga umorila z več streli v glavo. Perato-re je bil vodja klana Santapaola, pred kratkim pa je prešel k nasprotni skupini. Kljub pogostim sporom s policijo je Peratore brez težav dobil dovoljenje za kavarno.
V Sirakuzah so neznanci s puško ustrelili 42-letnega pastirja Antonia Pas-sarella, s pištolo pa pokončali njegovega pomočnika, 27-letnega Tunizijca Mohameda Bena Ammana Zaierja verjetno zato, ker je bil prisoten pri umoru Passarelle. Preiskovalci sumijo, da gre za obračunavanje med pastirji. Od začetka leta je bilo v pokrajini Siraku-ze že 28 umorov. S strelom v tilnik so pri Catanii ubili tudi drugega pastirja. 24-letnega Calogera Virdoneja. Tudi tu gre verjetno za obračunavanje v okviru sporov za pašnike.
Iz Maribora kruto sporočilo: armada v stiski bo ukrepala
Mariborski incident med Slovenijo in zvezno armado je mogoče razumeti tudi kot grobo vojaško sporočilo, da je armada v stiski in da bo ukrepala. Že nekaj časa stopnjuje svoj pritisk na Slovenijo, naj ji da vsaj nekaj vojaških obveznikov. V nasprotnem primeru bo zvezna armada ostala brez slovenskih vojakov, zaradi česar se bodo tudi v drugih republikah začeli upirati vojaškim vpoklicem, saj to ne bo več skupna oborožena sila. Razen tega bi njene enote v Sloveniji postale tuja vojska, ker v njej ne bi bilo Slovencev. To pa v tem trenutku za Jugoslovansko ljudsko armado nikakor ni sprejemljivo, zato je tudi tako »alergična« na vadbeni center slovenske obrambe.
Že pred približno tremi meseci je vojaški vrh sporočil, da ne bo dovolil ne notranjega spopada niti enostranskih odcepitev od zvezne države. Drugače rečeno, preprečil bo sleherni medstrankarski, medrepubliški ali kakršenkoli drugi večji spopad v Jugoslaviji, zavaroval bo meje med republikami in seveda državne meje. To pa lahko stori le, če ima v svojih enotah vojake iz vseh republik, sicer bi se JLA v kateri izmed republik znašla kot okupacijska vojska. Še posebej blizu je takšni obtožbi v Sloveniji, ki se najpozneje 26. junija odpravlja na samostojno pot in očitno ne bo več čakala, da bi se o njenem odhodu sporazumeli na ravni federacije. Vojaški vrh pa podobno kot tujina izrecno vztraja pri sporazumu med republikami in v zveznih organih.
Njena zahteva je slišati povsem logična, vendar je skoraj neizvedljiva. Zvezni organi so v marsičem že povsem ohromljeni, čeprav je Ante Markovič po telefonu zatrjeval ame-
riškemu presedniku Bushu, da vlada in skupščina povsem obvladujeta položaj. Nasprotno, kakršnokoli potezo potegne predsednik zvezne vlade, vselej se izkaže, da so se republike že toliko osamosvojile, da lahko vrnejo udarec. Prav te dni se bo med zvezno oblastjo ter republiškimi organi začela carinska vojna. Ante Markovič vztraja, da so carinske dajatve zvezni dohodek in da jih morajo podjetja in posamezniki vplačevati neposredno v zvezno blagajno, sicer ne morejo uvoziti blaga. Republike, predvsem Slovenija in Hrvaška, vztrajajo, da morajo biti carine vplačane na račun republike, ker so sestavni del republiške kotizacije v zvezni proračun. V bližnji carinski vojni bo precej vroče, največja žrtev utegne biti gospodarstvo, če še vedno zvezni cariniki ne bodo izdajali blaga brez potrdila o plačilu carine v zvezno blagajno, republike pa bodo zahtevale od podjetij, naj carino vplačujejo njim.
V tej bližajoči se finančni vojni bi lahko bilo zvezno državno predsedstvo uporaben razsodnik. Toda kriza v državnem vrhu ga je že močno ohromila. Zdaj iščejo nekakšno rešitev, vendar ne bo preprosto. V Beogradu vidijo tri možne scenarije. Po enem naj bi Srbija in Črna gora, ki imata skupaj v državnem predsedstvu polovico glasov, še naprej blokirala delo predsedstva in s tem pospešili ne-
nadzorovan razpad Jugoslavije, s tem pa morda tudi vojaško intervencijo. Vendar je pritisk zunanjega sveta tako močan, da bosta morali verjetno popustiti. V tem primeru bi Hrvat Stjepan Mesič vendarle prevzel predsedniške pristojnosti, toda Srbija in Črna gora bi ga lahko na vsakem koraku ovirali pri delu. Za to »ustoličenje« Stjepana Mesiča ne bi praktično v ničemer prispevalo k razrešitvi jugoslovanske krize, le za spoznanje bolj bi bila pod nadzorom.
Ko v Beogradu tehtajo to možnost, ugotavljajo, da sta še vedno dve poti k proglasitvi Stjepana Mesiča za predsednika državnega predsedstva, ki imata precej različne učinke. Po eni varianti naj bi na seji državnega predsedstva enostavno ugotovili, da je za predsednikovanje na vrsti Hrvaška. Ker je njen predstavnik Stjepan Mesič, pač on predseduje. O tem naj bi sploh ne glasovali. Po drugi varianti naj bi glasovali, glasovom iz Slovenije, Hrvaške, Bosna in Hercegovine ter Makedonije pa naj bi se pridružil še glas s Kosova. To bi bil seveda politični sarkazem. Kosovskega predstavnika v državnem predsedstvu je namreč določila srbska skupščina in ne kosovska, ki jo je Srbija s posebnim zakonom razpustila. Eden najglasnejših nasprotnikov srbskega početja je bil ravno Stjepan Mesič.
Glas Sejda Bajramoviča pa ima tudi globljo politično razsežnost. Pred ustavnim sodiščem Jugoslavije je namreč zahteva, naj razsodi, ali je srbska skupščina ravnala v skladu z zvezno ustavo, ko je razpustila kosovsko skupščino in v njenem imenu izbrala predstavnika Kosova v državnem predsedstvu. Že dvakrat je kazalo, da bo ustavno sodišče proglasilo srbsko ravnanje za protiustavno. Vendar je enkrat manjkal eden izmed slovenskih sodnikov, drugič hrvaški, kar je bilo po pripovedovanju navzočih ravno dovolj, da je ustavno sodišče moralo preložiti odločitev. Tako bi bila zdaj v rokah slovenskih in hrvaških ustavnih sodnikov odločitev, ali je Sejdo Bajramovič član državnega predsedstva. Če bo odločilo, da ni, bo tudi izvolitev Stjepana Mesiča sporna, saj bi bila odvisna od kosovskega glasu.
Vmes deluje zvezna armada praktično povsem samostojno, saj je državno predsedstvo kot njen vrhovni poveljnik v krizi in se ne sestaja. Razumnemu delu vojaškega vrha to ne ustreza in zato poziva vse pristojne, naj poskrbijo, da bo predsedstvo čimprej začelo delovati. Toda čas v tako kriznih razmerah hitro teče in vsak dan je Jugoslavija bliže kaosu. Ante Markovič je sicer sestavil manjši operativni kabinet z vojaškim in policijskim ministrom, vendar v tem ni nikakršnega jamstva, da se bodo razmere spremenile. Nasprotno, predsednik zvezne vlade ne kaže posebnega razumevanja za hitro in enostransko osamosvajanje republik, zato lahko sprejme tudi kakšne ukrepe, ki bi še zaostrili položaj-Najnovejši primer je nastajajoča carinska vojna med njim in nekaterimi republikami.
BOŽO KOVAČ
				
nadaljevanja s 1. strani - na dalje \	anja s L strani	j
Mirna sobota po provokacijah iz prejšnjih dni
nas ne morejo utrditi scenariji, ki smo jim bili v zadnjih mesecih tako pogosto priča pri razpletu jugoslovanske krize. Prepričani smo, da bomo to skupaj dokazali tudi ob morebitnih nadaljnih poskusih destabilizacije Slovenije.
Tudi iz tega uradnega sporočila izhajata dve pomembni dejstvi. Predvsem v Sloveniji ni nobenih skupin, ki bi bile pripravljene organizirano razplamteti državljanski spopad, kot to počno Srbi v Krajini. Ljudje reagirajo drugače, mnogo manj emotivno, oblasti so premišljene, trezne, brez nervoze in napetosti.
Toda to ne pomeni, da se provokacije ne bodo nadaljevale, prav obratno, pritisk se očitno stopnjuje in konfliktna razmerja se načrtno povzroča. Pri tem pa se zastavlja tudi nekaj vprašanj in kritik, kar je zanimivo za nove slovenske demokratične prilike. Je bila reakcija Teritorialne obrambe primerna in v skladu z okoliščinami? Je bilo res pametno aretirati oba vojaka (častnika in vojaka izvidnika), ki sta očitno provocirala in izzivala spopad? S tem je bil dan povod, res lažnjiv, neutemeljen, vendar povod, katerega je JLA izkoristila debele štiri ure kasneje. Ko pa so ju že prijeli, ni bilo bolje ju izročiti vojaški policiji, kar bi tudi za vso javnost dokumentiralo dejansko stanje.
In naslednje, kako je bila po noči zavarovana mariborska občina? Že na tiskovni konferenci smo izvedeli, da ni bilo vse v redu, ko pa je bilo očitno, da bo JLA skušala nekaj "zakuhati" in si nihče ni delal utvar o viteškem nasprotniku.
Končno in morda odločilno vprašanje pa je v dilemi, ali se o vsem tem svobodno in normalno piše in razpravlja, kot je to normalno za vsako mo-
derno demokratično družbo. Taki pomisleki so se že pojavili v slovenskem tisku, o njih govorijo stranke, vsaka iz svojega zornega kota, kar je logično in prav. Toda prav tako je logičen enoten odgovor, ki pa je bil takoj sprejet na skupnem sestanku slovenskega predsedstva, vlade in vseh strank zastopanih v parlamentu, ki smo ga včeraj posredovali v Primorskem dnevniku v celoti.
Prav razčlenjenost, demokratičnost stališč, ki seveda istočasno zahteva od oblasti, da takoj poročajo tisku, da ničesar ne skrivajo (niti svojih neuspehov), je garant za učinkovitost tudi v tem izredno kočljivem slovenskem trenutku.
V Predvoru pri Kranju se je včeraj pričela dvodnevna konferenca vzhodnih in srednjeevropskih socialdemokratskih strank na temo konec komunizma in evropske socialdemokracije. Iz Zapadne Evrope so prisotni pred-
stavniki iz Švice, Nemčije in Avstrije in Nizozemske, številni pa so predstavniki socialdemokratskih strank iz Vzhodne Evrope. Predsednik slovenske socialdemokratske stranke Jože Pučnik je govoril o razpadu komunizma in da morajo nove stranke, ki so nastale na teh ruševinah, opredeliti svoja stališča. Številne komunistične partije so spremenile samo svoje ime in so ostale iste, druge pa se želijo v resnici spremeniti.
Okrog tri tisoč slovenskih romarjev se je včeraj udeležilo maše za mir, ki jo je daroval slovenski nadškof in metropolit Alojz Šuštar. Romali so na Trsat nad Reko, kjer je že sedemsto let božja pot. Obletnico bodo svečano praznovali danes. Nadškof je v nagovoru dejal, naj Slovenci molijo za domovino, naj bodo v teh težkih časih zvesti narodu in si med seboj pomagajo.
Diferencirana pomoč ZDA
državljansko vojno. ZDA izrecno podpirajo Markoviča in Mesiča, ki se trudita za kontinuiteto jugoslovanske oblasti, za demokratske in tržne reforme.
Jugoslovanski zunanji minister Lončar je zaprosil ameriškega veleposlanika Zimmermana za celotno besedilo uradnega stališča, kar je naredila tudi srbska vlada, ki namerava zavzeti svoje stališče in zahteva, da ga sprejmeta tudi jugoslovansko zunanje ministrstvo in zvezna vlada.
Srbski tisk je istočasno pričel pravo propagandno ofenzivo in gonjo proti veleposlaniku ZDA Zimmermanu. Pred dnevi naj bi se grobo sporekel s predsednikom srbske republike Slobodanom Miloševičem. Povsem slučajno naj bi se srečala na nekem hodniku, ko je menda pričel Miloševič kričati, da je sovražnik Srbije, srbožder in podobne vzdevke. Ameriški veleposlanik mu, po istih ne povsem preverjenih toda dobro obveščenih virih, ni ostal dolžan, še zlasti ker ga je Miloše-
Predsednik Tudjman na obisku v Italiji
čutljivost in hitro spremenljivost položaja. »Enotna Jugoslavija« naj bi po tej novi razlagi pomenila za Italijo dejstvo, da ima enega sogovornika, kako pa se dogovorijo med seboj, naj bi bila stvar njenih narodov.
Najbolj operativni pogovor je imel Franjo Tudjman danes s predsednikom ministrskega sveta Andreottijem. S hrvaške strani so sporočili, da je bil Andreotti natančno poučen o vseh dejstvih (včeraj se je hrvaški zunanji minister Rudolf izčrpno pogovarjal s podsekretarjem Vitalonejem), tako sta se lahko takoj osredotočila na bistvo. Andreotti naj bi bil izjavil (tako je povedal hrvaški tiskovni predstavnik),
da je bil razočaran nad Markovičem, ki mu je zagotovil, da se vojska ne bo v nobenem primeru vmešala; mariborske dogodke je štel za poseg, ki je povečal dvome v verodostojnost Markoviča. Poleg splošne podpore stališčem Hrvaške in Slovenije o iskanju mirnega, dogovornega izhoda iz krize, je hrvaška stran razumela Andreottije-ve besede tudi kot izraz razumevanja za s plebiscitoma izraženo voljo obeh severnih jugoslovanskih republik o težnji po suverenosti.
Prav tako po hrvaškem opisu pogovora naj bi bili načeli tudi vprašanje mednarodne akcije v primeru, da pogovori ne bi uspeli; govorili naj bi bili
vic grobo prevaril. Tri dni pred Pr glasitvijo Mesiča za predsednika J namreč jamčil, da Srbija ne bo dela nobenih problemov, sedaj pa se .L končalo na znani način, ko je SrDj^ pričela celo s poskusom postopka, se odstrani iz predsedstva bosansketi predstavnika Bogičeviča, ki je <./ toda kriv, da se ni uklonil srbsko-,v loševičevem pritisku.
Očitno smo torej pred odločil^ preokretom svetovne politike do z goslavije, kar je prišlo do izraza er obiskom Tudjmana v Rimu, o če poročamo na drugem mestu. To P . tesno povezano z revizijo stališč so listične stranke Italije, do katere ^ prišlo v sredini preteklega tedna ^ zasedanju parlamentarne skupin6 zunanje zadeve in strankarskih 0 nov, ki se ukvarjajo z zunanjo poj1 Zasedanje sta zahtevala deželni JJJ Q PSI Furlanije-Julijske krajine ve Zanfagnini in deželni tajnik str Veneta.	zlta-
Po drugi strani pa ni nobeni -j, kov, da bi se položaj v Jugos
eto, vroč6 _
o "novi razmejitvi" in celo o "mednarodni mirovni konferenci, ki bi dokončno rešila jugoslovansko, oziroma hrvaško in srbsko vprašanje". Predstavnik italijanskega zunanjega ministrstva tega ni potrdil.
Popoldne se je Franjo Tudjman sestal tudi s papežem Janezom Pavlom II. Ob tem je predstavnik vatikanskega tiskovnega urada izdal sporočilo, da je prišlo do srečanja na Tudjmano-vo željo in da sestanek ni imel "državnih in političnih ozadij". Vatikan je opozoril, da je pontifex v zadnjem času nekajkrat pozval vse narode v Jugoslaviji k sožitju ob vzajemnem spoštovanju razlik.
umirjal. Prav obratno napet
samo v Mariboru, temveč	trarv
skoro
vsod. Največji zaplet je okrog športa orožja, katerega je odkri *ajj rulja bosanske milice, ko so pre gge-orožje na poti Nikšič - Trebinje g ča. Na kamionu je bilo osem za . . pa avtomatskimi puškami, sprem J ub-ga je poslanec srbske Stanke v ^u„ liškem parlamentu. Tovornjak J ^ v paj s tremi spremljevalci v a jokU' Bileči, še vedno pa niso našli y„ mentacije iz katere naj bi nesp .gno. hajalo, kam je bilo orožje uaj11^ A, ^ Očitno pa je, da gre za orozj ^oiO' je bilo poslano srbskim up toda tokrat v BIH.	g.S-
Kaj vse določa novi zakon o državljanstvu
V	kratkem bo Italija imela nov zakon o državljanstvu. Včeraj so ga odobrili v senatu, pred koncem poletja pa bi ga morala potrditi tudi poslanska zbornica. V razpravo o novem zakonu je posegel tudi slovenski senator Stojan Spetič, ki nam je opisal glavne točke nove zakonodaje.
Dosedanjo zakonodajo o državljanstvu je Italija sprejela po 1. svetovni vojni, ko se je skušala otresti čimvečjega števila državljanov, tujerodcev, emigrantov in političnih beguncev. Poznejše spremembe je niso bistveno zboljšale, zato je bila potrebna radikalna predelava, v duhu s procesi evropsk.e integracije.
Katere so bistvene novosti? Najprej pojem "dvojnega državljanstva", kar pomeni, da pridobitev italijanskega državljanstva ne pomeni avtomatične odpovedi drugemu državljanstvu. To je, seveda, izrednega pomena za sinove zdomcev, ki lahko "podejujejo" državljanstvo. Novi zakon namreč uvaja pojem "italijanskega državljana po rojstvu", ki se prenaša tudi na potomce. To pomeni, da ima pravico pridobiti italijansko državljanstvo vsakdo, ki ima med predniki italijanskega državljana "po rojstvu" in živi v Italiji tri leta. Tujci ali apolidi pridobijo državljanstvo po petih letih bivanja, če so iz držav EGS, medtem ko je za druge potrebnih deset let. Kdor je izgubil italijansko državljanstvo, ga lahko ponovno pridobi po enem letu bivanja na državnem ozemlju.
Pravico do ponovne pridobitve italijanskega državljanstva imajo tudi osebe, ki so se rodile v avstro-ogrskem cesarstvu in so se izselile pred poletjem 1920, oziroma njihovi nasledniki. Zakon o italijanskem državljanstvu ukinja razne oblike diskriminacije, obenem pa uvaja določene avtomatizme za mladoletnike in tujce, ki se poročijo z italijanskim državljanom.
V	svojem posegu je senator Spetič poudaril, da s tem zakonom pomeni državljanstvo predvsem skupek pravic oziroma poudarja navezanost zdomcev z matično deželo. Kar zadeva politične pogoje pa zakon zahteva samo, da novi državljani prisežejo zvestobo republiški ustavi.
V	senatu se je ob sprejetju zakona razvila živahna razprava, v katero sta iz naše dežele posegla senatorja Fioret (KD) in Spetič (KP). Slednji je poudaril misel, da se z novo zakonodajo pojmuje državljanstvo kot pravico in ne več kot "koncesijo oblasti". Tako bodo odpravljene razne oblike samovoljnega ravnanja oblasti in diskriminacije, ki smo jim bili priča.
Zakon je pomemben za zdomce, povečini Primorce, ki so se iz naših krajev izselili v Argentino, Avstralijo in druge tuje dežele.
Nekateri (predvsem misovci) so postavili tudi vprašanje možnosti, da italijansko državljanstvo pridobijo tudi pripadniki italijanske manjšine v Istri, vendar zanje ne pridejo v poštev posebni pogoji. Pač Pa velja, da je med njimi večina takih, ki jih zakon Prišteva med "italijanske državljane po rojstvu" in bi torej lahko uveljavili to svojo pravico ter obenem ohranili slovensko ali hrvatsko državljanstvo, če bo to v skladu z nastajajočo zakonodajo v teh republikah.
Senator Spetič je v svojem posegu poudaril, da Predstavlja novi zakon o državljanstvu (če bo pravočasno potrjen v zbornici) prvi pomemben korak na Poti priznanja volilnih pravic zdomcem, ki sedaj glasujejo samo za evropski parlament. Spetič se je zavzel Za tako volilno reformo, ki naj na tujem ustanovi posebna volilna okrožja in nudi zdomcem možnost, da Neposredno izvolijo svoje poslance in senatorje.
Na predvčerajšnjem sestanku informativnega značaja v Gorici
Predstavniki SKGZ in LDS proučili aktualna vprašanja
Naglasili zlasti potrebo po politični stabilnosti in utrjevanju odprte meje
Dežela je nakazala občinam 14 milijard za popotresno obnovo
TRST — Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine je po predlogu odbornika za okolje in obnovo Armanda Angelija sklenila porazdeliti prvo tranšo finančnih sredstev za letošnja obnovitvena dela na območjih, ki sta jih prizadela majski in septembrski potres leta 1976. Gre za skupnih 14 milijard lir, s katerimi bo deželna uprava financirala občinske programe 1991 na področju stanovanjskih gradenj.
Denarja bodo deležne naslednje občine: Ampezzo, Ra-tenj, Cassacco, Colloredo di Monte Albano, Forgaria del Friuli, Humin, Majano, Nimis, Osoppo, Ovaro, Pinzano al Tagliamento, Freone, Sovodnje, Seguals, Spilimbergo, Tipa-na, Centa, Tramonti di Sotto, Trasaghis in Tricesimo. Prednost pri razdeljevanju prispevkov bo šla seveda tistim občinam, ki imajo že pripravljene ustrezne gradbene načrte.
GORICA — Delegacija Liberalnodemokratske stranke Slovenije je bila v petek na obisku v Gorici, kjer se je srečala z vodstvom Slovenske kulturno gospodarske zveze. V delegaciji LDS so bili podpredsednik izvršnega odbora stranke Janez Kopač ter Edvard Oven in Borut Razdevšek. Vsi trije so poslanci v Skupščini Republike Slovenije. Sprejeli so jih predsednik SKGZ Klavdij Palčič s predsedniki treh pokrajinskih odborov Cernom, Peričem in Kapičem ter članoma izvršnega odbora Cupinom in Komelom.
Srečanje je bilo informativnega značaja, delegaciji pa sta v dokaj poglobljenem razgovoru zajeli vrsto aktualnih vprašanj v današnji Sloveniji oz. med Slovenci v Italiji. Po uvodni informaciji o stanju pri nas in o vlogi in prizadevanjih SKGZ, ki jo 'je posredoval predsednik Palčič, je Kopač na kratko predstavil vlogo in temeljne usmeritve liberalnih demokratov na slovenski politični sceni.
Posebno pozornost so na srečanju posvetili gospodarskim vprašanjem in soglašali v oceni, da so razvoju tržnega gospodarstva v Sloveniji nujno potrebne izkušnje, znanje in druge oblike doprinosa, ki jih lahko nudi tukajšnje slovensko gospodarstvo. V ta namen so seveda potrebni politična stabilnost, čimbolj odprta meja in primerni ukrepi za razvoj gospodarskega sodelovanja. S tem v zvezi je bila poudarjena potreba, da se Slovenija odpre ne samo proti severu, pač pa tudi v smeri Italije, saj utegne sicer zapraviti ugodne perspektive, ki ji jih nudi strateška lega na osi vzhod-za-hod od Madžarske pa do glavnih italijanskih gospodarskih središč in dlje.
Na sliki (foto Marinčič) delegaciji SKGZ in LDS
Sklep natečaja Evropa in mladi
PORDENON — Na pobudo Deželnega inštituta za evropeistične študije, pod pokroviteljstvom Dežele in deželnega šolskega urada ter s sponsorizacijo Konzorcija ljudskih bank bo danes sklepno dejanje letošnjega 14. natečaja Evropa in mladi. Ob 10. uri bodo v avditoriju v Pordenonu izročili priznanja in nagrade avtorjem najboljših dosežkov, medtem ko bodo v dijaškem domu Antonio Za-nussi odprli razstavo grafičnih del učencev in dijakov.
Odziv na natečaj je bil tudi letos zelo dober. Sodelovalo je nad tisoč tristo učencev, dijakov in študentov šol vseh stopenj iz naše dežele, bližnjega Veneta in tudi z območja Istre.
Natečaj je bil razdeljen nekako v tri dele, z ozirom na starostno stopnjo sodelujočih. Tako so se univerzitetni študenti posvetili sociološkim raziskavam, ob upoštevanju političnih sprememb v deželah vzhodne Evrope. Dijaki višjih srednjih šol so sodelovali s prispevki s področja priseljevanja, energetske odvisnosti in tolmačenja Pariške listine. Dijaki nižjih srednjih šol in učenci osnovnih šol pa so v svojih pisnih in grafičnih sestavkih obravnavali zelo različno tematiko, od srednjeveških popotovanj do orisa avifavne in opisa Mozartovih glasbenih sprehodov po tedanji Evropi.
Osnovni namen natečaja Evropa in mladi je spodbujanje študirajoče mladine k razmišljanju v širši, evropski dimenziji.
Sežana hiti v 21. stoletje
SEŽANA — V Sežani so začeli pripravljati urnente, s katerimi bodo določili smernice
a ivatci	uuuu UU1UL.111 bllltJilliCt
četvn*S^ne9a razv°ja občinskega središča v za seii r Pr^°dnjega stoletja. Kot so poudarili ne N. ‘S, naj bi s to zasnovo določili predvsen Zet*e_za širitev posameznih dejavnosti, izbrali re
; Qte ZA namcmclri 7trni rvnctmrili
iti 2*te. za namenski razvoj, postavili izhodišča 4jctIEerha za pripravo podrobnejših izvedbenih ter°v' zaščitili ekonomske interese Sežančanov injr^Eazali okvire razvoja javnih služb oziroma
prefredvidevajo, da se bo do leta 2015 število 68oQ1^cev Sežane povečalo od sedanjih 5150 na takr t ato b° treba po mnenju načrtovalcev do Po Ve' t?raditi v Sežani približno 680 stanovanj, Pop n. zmogljivosti zdravstvenega doma in iih ■ r^jinovcem zgraditi novo šolo. Pri Ferneti-^akunŽe neltai časa predvidena gradnja večjega °btno"°Va^ne^a sredi®ča, medtem ko naj bi na Nvi*JU stare smodnišnice nastal turistično-za-«čni center.
števil naslednjih petindvetjsetih letih naj bi se Večal de^ovnih mest v tem kraškem mestu po-ho	sedanjih nekaj več kot 5670 na približ-
gospod ' NaJveč dela naj bi zagotavljalo drobno arstvo, špedicija, promet in storitvena de-
javnost. S tem dokumentom spreminjajo tudi dosedanjo razporeditev industrijskih površin, saj industrijska cona na zahodu Sežane preide v območje, namenjeno drobnemu gospodarstvu, medtem ko so nove industrijske površine predvidene južno od železniške proge ob Orleški cesti.
V zasnovi veliko pozornost posvečajo zelenim površinam, ki naj bi ločile področja, namenjena različno hrupnim in onesnažujočim dejavnostim in tako preprečile moteči vpliv na bivalne predele. Za nova sprehajališča in rekreacijske površine naj bi med drugim uredili tudi hrib Tabor, Malo in Veliko planino, Zidovnik in Ostri vrh. Novi športno-rekreacijski center je predviden ob Orleški cesti, manjši športni park za otroke pa naj bi uredili tudi pod Bršljinovcem. Med komunalnimi in energetskimi načrti naj omenimo le plinifikacijo in izboljšanje oskrbe z električnim tokom.
Izvršni svet je sklenil, da bodo dali dokument v javno razpravo, k njegovi obravnavi pa bodo posebej povabili gospodarstvenike, da bi tako zagotovili interesom prebivalcev in okolju najbolj prilagojen razvoj industrije in drugih delov gospodarstva.	JANEZ ODAR
Predsednik Skupščine Slovenije bo sprejel vrsto mladih zamejcev
TRST — Na pobudo Mladinske sekcije Slovenske skupnosti bo v torek, 28. maja, ob 16. uri predsednik Skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar sprejel skupino mladih zamejcev iz Trsta in Gorice. Gostom bo predsednik Bučar obrazložil sedanje stanje v Sloveniji in Jugoslaviji ter prizadevanje Republike Slovenije za osamosvojitev.
Mladinska sekcija SSk daje tako možnost večji skupini mladih, da ima neposredne stike z uradnimi ustanovami Republike Slovenije in še posebej, da se seznani z načinom dela prvega demokratičnega izvoljenega zakonodajnega telesa v matični domovini.
Po srečanju v slovenski Skupščini se bodo zamejski mladinci sestali s predstavniki mladinskih organizacij strank, združenih v Demosu, kjer se bodo še utrdili že navezani stiki. Obisk se bo zaključil z družabnostjo med mladimi udeleženci iz matične domovine in iz zamejstva. Mladinska sekcija SSk je za to priliko najela avtobus, ki bo na voljo udeležencev. V zgodnjih popoldanskih urah bo odpotoval iz Gorice, uro pozneje pa iz Trsta. Točna ura odhodov bo pravočasno javljena udeležencem, ki se lahko prijavijo pri članih MS SSk.
V Ljubljani je preminil tržaški rojak Franc Taurer
LJUBLJANA — V Ljubljani je preminil Franc Taurer-Plahun, nosilec partizanske spomenice 1941, medvojni politični komisar bataljona v brigadi Matija Gubca in 1. prometnega avto-bataljona pri komandi baze NO V J v Bariju ter politični komisar štaba baze NOV Slovenije v Zadru.
Franc Taurer-Plahun se je rodil 12. novembra 1910 v Trstu. Osnovno šolo je obiskoval v Trstu in Polju pri Ljubljani, kjer je v bednih razmerah živel kot begunec. Že takrat je začel sodelovati v mladinski organizaciji "Vesna". L. 1924 se je šel učit za kotlarja k podjetju Jugometalija v Ljubljani ter je postal član SMRJ (Zveze kovinarskih delavcev Jugoslavije) in kulturnega društva "Svoboda", pozneje pa "Vzajemnosti"; zato so ga nenehno preganjali. Mnogo let je bil brez redne zaposlitve. L. 1933 ga je policija aretirala zaradi aktivnega delovanja v organizaciji delavskega gibanja in ga obsodila na leto dni zapora. Po vrnitvi iz njega je bil ves čas brezposeln, od 1. 1936 pa je bil zaposlen pri nekem zasebniku do kapitulacije Jugoslavije.
V organizirano delo za NOB se je Taurer vključil v Ljubljani že leta 1941 kot aktivist Osvobodilne fronte. Do odhoda v partizane je živel v ilegali in bil v Kašlju povezan z vaško zaščito. V partizane je odšel 2. februarja 1942. Sprva je bil na Pugledu intendant čete v Štajerskem bataljonu, maja pa je bil imenovan za političnega komisarja čete. Od septembra 1942 dalje je bil politični komisar čete in bataljona v brigadi Matija Gubca, vse do 1. hbruarja 1943, ko je bil hudo ranjen (izgubil je levo nogo pod kolenom in postal težak vojni invalid). V bolnišnici je bil politični komisar postojanke vse do meseca junija 1944, ko je odšel v bazo NOVJ v južni Italiji. Kot delegat se je udeležil zasedanja Kočevskega zbora (3. oktobra 1943).
Po prihodu v partizanski tabor v Carbonari (južna Italija) je bil nekaj časa politični komisar, jeseni 1944 pa je bil imenovan za političnega komisarja 1. prometnega avtobataljona pri komandi baze NOVJ v Bariju. To dolžnost je opravljal do marca 1945, ko je bil premeščen za sekretarja štaba baze NOV Slovenije v Zadru, pozneje pa je postal politični komisar te baze.
Taurer je bil upokojen v činu majorja JLA in je bil nosilec partizanske spomenice 1941. Poleg rednega dela, ki ga je v povojnem obdobju opravljal v organih državne varnosti, je bil ves čas izredno dejaven tudi v borčevski organizaciji. Vrsto let je bil predsednik občinskega odbora ZZB NOV občine Ljubljana Moste-Polje, predtem je bil vrsto let predsednik odbora Zveze združenj borcev NOV mesta Ljubljane. Bil je tudi član republiškega odbora ZZB NOV Slovenije.
Pokopali ga bodo jutri, 27. maja, ob 10. uri na pokopališče v Polju. Jutri bo žara v mrliški vežici v Ljubljani-Polju.
ALBERT KLUN
Brancinov in orad ne zmanjka
SEČA	n
vq)q	Portoroška Marikultura iz-
škoijfroyram vzgoje morskih rib, Posku rQkcev in drugih organov. Od Začeli ^ Vz9°ie' ki so jo že pred leti vala	°kTHjem Droge, so razisko-
P teši j arikulture že pred dvemi leti ^°do	komercialno vzgojo. Letos
začeli
z9ojeri h	ptoaajati prve količine
Pa so v 1 brancinov in orad, nedavno ^Qdice rezaste bazene spustili nove kilami 6 Vrste Plemenitih rib.
.Rti/j 6 'e .Marikultura nabavila v bili s 13o,re^aste kletke pa so napol-if| 17 /j [ls°č mladicami brancinov °c mladicami orad, ki jih
bodo do tako imenovane konzumne teže morali vzgajati dve leti.
Kot je povedal Radoš Jenko, je sedaj v kletkah na treh platformah čez 40 ton brancinov in orad, ki so jih vzgajali dve leti. S prodajo orad bo Marikultura začela že poleti, brancinov pa jeseni. V Marikulturi računajo, da bodo večino rib izvozili v Italijo, nekaj pa jih bodo prodali tudi na domačem trgu; koliko, je odvisno od povpraševanja.
Cena brancinov in orad je na obeh trgih enako visoka.
Po Radoševih besedah, bodo v Marikulturi še naprej uvažali mladice
plemenitih rib, saj bi bilo lastno dr-stišče rentabilno le, če bi na leto vzgojili okoli milijon mladic. Zaenkrat pa še nimajo možnosti za vzgojo tolikšne količine plemenitih rib, vendar računajo na širjenje umetne vzgoje v rezervatu Piranskega zaliva in v opuščenem delu sečoveljskih solin, kjer poleg brancinov in orad vzgajajo še užitne klapavice in pacifiške von-gole. Poleg tega pa raziskovalci Mari-kulture v sodelovanju s številnimi inštituti opravljajo še raziskovalno nalogo o možnostih pridobivanja hrane, iz morja, ki jo financira republiška raziskovalna skupnost.
IZTOK UMER
ROMI
ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI
TRST - Ul. Teatra Romano 9/2 - Tel. 60514 Drevored Čampi Elisi.60
S. Servis
P.	Profesionalnost
Q.	Kvaliteta
R.	Prihranek
5 LET GARANCIJE za elektrogospodinj-ske stroje ZOPPAS in pri pralnih strojih ZOPPAS 10 let za boben in košaro.
ZOPPAS jih izdela neuničljive.
Stališče vsedržavne DSL v besedah Piera Fassina
Z razširitvijo suverenosti republik do nove jugoslovanske integracije
Deželni odbor odobril osnutek zakona za razvoj baškega območja
Deželni odbor Furlanije-Julij-ske krajine je pretekli petek odobril zakonski osnutek za razvoj Krasa, ki - kot pravi v tiskovnem sporočilu deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar -predvideva finančna sredstva za razvoj gospodarskih dejavnosti in za družbene in kulturne^ strukture na kraškem ozemlju. Čeprav je odbor osnutek odobril z veliko zamudo glede na sprejete obveze - nadaljuje Brezigar - je vendarle upati, da bo zakonsko besedilo imelo hiter potek tudi v deželnem svetu, tako da bo zakon čimprej prišel v izvajalno fazo.
Vendar pa po svetovalčevem mnenju ta zakon ne bo rešil vseh problemov Krasa. Prav istega dne je namreč ožji odbor 5. svetovalske komisije odobril tudi besedilo okvirnega zakona o naravnih parkih, ki po Brezigarjevem prepričanju ne upošteva nekaterih temeljnih vidikov. Kot znano, je ta osnutek povzročil že veliko polemik, tako med strankami kot tudi med predstavniki Slovencev, ki na Krasu živijo in ga upravljajo. Zlasti kritični sta bili do njega Slovenska skupnost in Demokratična stranka levice, včerajšnja Brezigarjeva tiskovna nota pa te kritike ponovno izpostavlja. Še posebej opozarja na preveliko koncentracijo pristojnosti ozemeljskega načrtovanja v rokah Dežele, ki tako odvzemajo te pristojnosti občinam, in na prestroge vinkulacijske meje, še toliko bolj neugodne za kraški park, ki edini v deželi še ne razpolaga s sprejetimi načrti ali vsaj s takimi, ki bi bili v izdelavi.
Vsedržavno vodstvo Demokratične stranke levice vidi rešitev zaostrene jugoslovanske krize v novi državni ureditvi, v kateri naj bi se s priznanjem širše nacionalne suverenosti posameznih republik uveljavile nove oblike integracije med njimi, in to v okviru splošne globoke demokratične prenove. Stališče, ki ga je včeraj na tiskovni konferenci v Trstu izrazil Pie-ro Fassino, odgovorni za mednarodno dejavnost vsedržavnega vodstva DSL, izhaja iz načel Helsinške listine in iz Pariškega sporazuma, hkrati pa sloni na interesih Italije in Evrope.
Fassino se je v Trstu srečal z novinarji ob zaključku dveh intenzivnih dni srečanj in sestankov, posvečenih jugoslovanski krizi. V spremstvu deželnih voditeljev stranke se je tako sestal s predstavnikoma slovenske in hrvaške Stranke demokratične prenove Petrom Bekešem in Brankom Karata-
nom, v Kopru se je srečal s predsednikom odbora Ustanovne skupščine Italijanov v Istri in na Reki Mauriziom Tremulom in z italijanskim poslancem v slovenski skupščini Robertom Battellijem, povrhu pa se je udeležil tudi sestanka, ki ga je deželno vodstvo DSL za Furlanijo-Julijsko krajino posvetilo jugoslovanski situaciji. -
Spričo sedanjega položaja, v katerem se nahaja jugoslovanska kriza - je izjavil Fassino - se nam zdi iluzorno, da bi preprosto verjeli v ohranitev take jugoslovanske federacije, kakršna je bila v zadnjih letih. Preustroj jugoslovanske ureditve je torej že v stvareh samih, toda do kakšnih izidov bo pripeljal, je še veliko vprašanje. Možnost pretrganja vseh vezi med republikami se v tem okviru Fassinu zdi »nevarna in vznemirljiva«.
Demokratična stranka prenove ostaja pri načelu nevmešavanja v jugoslo-
vanske notranje zadeve -je poudaril predstavnik njenega vsedržavnega vodstva - po svojih močeh pa si bo prizadevala, da bodo mednarodna skupnost, EGS in Italija tudi s finančno pomočjo in z ekonomsko kooperacijo prispevale k iskanju take institucionalne rešitve, ki bo omogočila združiti nacionalno suverenost in novo integracijo med republikami.
Veliko je tudi zanimanje oziroma podpora DSL vlogi italijanske skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, ki jo še posebno ogrožajo revanšistični in iredentistični poskusi desnih sil v Italiji in v Trstu. Fassino je podčrtal ostro nasprotovanje svoje stranke tem poskusom, ki jih mora zavrniti tudi italijanska vlada, saj bi utegnili še zaostriti tveganje jugoslovanske dezintegracije. Meje so nedotakljive - je dejal - razen v primeru, da se za njihovo spremembo dogovorita obe prizadeti strani, prav tako kot je nesprejemljiva revizija Osimskih sporazumov. Nasprotno, DSL se zavzema za spoštovanje in tudi izvajanje določil Osimskih sporazumov in dogovora med Mikoličem in Gorio, ki je še vedno v negotovosti in v neupravičeni zamudi.
Fassino se je med svojim obiskom v Trstu v petek srečal tudi z Aleksandrom Dubčkom in si z njim izmenjal poglede na mednarodne in jugoslovanske razmere, za zaključek obiska pa je napovedal, da bo v prihodnjih tednih odpotovala v Slovenijo in na Hrvaško delegacija vlade v senci DSL.
Na sliki (foto Magajna) Piero Fassino (drugi z leve) z voditelji deželne in tržaške DSL Ruffinom, Costo, Lušo in Budinom na tiskovni konferenci v Trstu.
Tokrat govor o NŠK in SLORI
Vodstvo SSk o delovanju naših ustanov
Preteklo sredo je v Trstu zasedal pokrajinski svet Slovenske skupnosti, ki se zadnje čase sestaja vsakih 14 dni z obravnavanjem teme »Odnosi znotraj manjšine«. V sredo je bilo zadnje zasedanje na to temo, ki je predvidevalo razpravo o Slovenskem raziskovalnem inštitutu in o.Narodni in študijski knjižnici.
O problemih SLORI-ja sta govorila Vladimir Vremec in Emidij Susič. SLORI, piše v tiskovnem sporočilu, je važna manjšinska ustanova, oblikovana na pobudo Karla Šiškoviča, da bi v njenem okviru preučevali in poglabljali manjšinsko problematiko. Tudi zaradi sprotnih potreb se ni mogla razviti v eminentno znanstveno ustanovo z jasnimi bistvenimi cilji in v skladu z modernimi koncepti, da bi bila eden od opornikov slovenske prisotnosti v naši deželi. »Potrebna je urejena struktura, kar predpostavlja preureditev statuta. Potrebno je tudi zadostno in sposobno osebje na eni strani, pluralizacija in publicizacija na drugi«, je mnenja še SSk. Predvsem pa je treba ustanovi zagotoviti stalno finančno podporo,, da se bo delo lahko nemoteno razvijalo. O pomenu NŠK in o njenem delovanju pa je govoril Robert Petaros. Gre za kulturni center kamor prihajajo mnogi Slovenci, predvsem mladi, a tudi Italijani, ki rabijo knjige, ki jih drugod ne dobijo. Problem bo stranka še poglobila, a že iz dosedanje razprave izhaja, da tudi ta ustanova institucionalno služi celotni manjšini, zato je potrebno, da se ta njen značaj odraža v vseh njenih strukturah.
Na začetku seje se je predsednik sveta Harej spomnil nedavno umrlih Milka Bambiča in Silvija Kobala.
Prodoren uspeh harmonikarjev Glasbene matice na prvem tekmovanju za Primorsko v Ajdovščini
Gojenci harmonikarske šole Glasbene matice so na prvem tekmovanju solistov za območje Primorske, ki je bilo v soboto, 18. t.m. v Ajdovščini z zaključnim koncertom zmagovalcev v dvorcu Zemono, dosegli izjemne uspehe in še enkrat zgovorno potrdili visoko raven harmonikarske šole naše glasbene ustanove. V konkurenci 54 izbranih tekmovalcev, od katerih jih je bilo 26 iz našega zamejstva, so osvojili 5 prvih nagrad (od teh štiri za absolutno prvo mesto), 5 drugih, 5 tretjih in 5 pohval. Za prvo nagrado je moral tekmovalec doseči najmanj 90, za drugo najmanj 80, za tretjo najmanj 70 in za pohvalo najmanj 60 točk od 100 možnih. Ocenjevalna komisija, kateri je predsedoval prof Erno Se-bastian, sestavljali pa še prof. Eliana Zajec iz Trsta, prof. Dorina Kante iz Gorice in prof. Vanda Šimac iz Sežane, je ocenjevala po zelo strogih merilih.
Prve nagrade za nad 90 točk so od zamejskih udeležencev tekmovanja prejeli: v 2. kategoriji Mihela Šimac (r. prof, Zajec) - 95 točk, kar je bil sploh absolutni najboljši dosežek celotnega tekmovanja, in Federico Pasco (r. prof. Kante) - 92 točk; v 3. kategoriji David Raseni (r. prof. Zajec) - 91 točk; v 5. kategoriji Andrej Sancin (r. prof. K. Furlan) - 90 točk; v
6. kategoriji Valentina Rustja (r. prof. Zajec) -92 točk.
Druge nagrade za nad 80 točk so prejeli: v 1 . kategoriji Manuel Fighelj (r. prof. Coce-ani) - 85 točk; v 2. kategoriji Dean Rebecchi (r. prof. Coceani) - 83. točk; v 3. kategoriji Alessio Pincin (r. prof. Kante) - 82 točk; v 4. kategoriji Mirko Ferlan (r. prof. Kante) - 80 točk (prvo mesto v kategoriji); v 5. kategoriji Marko Košuta (r. prof. Kante) - 81 točk.
Tretjo nagrado za nad 70 točk so prejeli: v 2. kategoriji Uroš Grilanc (r. prof. Coceani) - 73 točk, Damjan Buzai (r. prof. Coceani) - 73 točk; v 3. kategoriji Aljaž Nedoh (r. prof. Coceani) - 74 točk; v 4. kategoriji Marko Bandi (r. prof. K. Furlan) - 72 točk in Mojca Mihalič (r. prof. K. Furlan) - 72 točk.
Pohvale za nad 60 točk so prejeli: v 2. kategoriji Sara Magagnato (r. prof. Coceani) -61 točk; v 3. kategoriji Mtjaž Stojsavljevič (r. prof. Coceani) - 67 točk, Jure Prešeren (r. prof. Klanjšček - GM Gorica) - 61 točk in Diego Naccini (r. prof. Klanjšček - GM Gorica) - 60 točk; v 4. kategoriji David Cej (r. A. Furlan - šola »Emil Komel« - GO) - 61 točk.
V programu zaključnega koncerta v dvorcu Zemono so tako iz zamejstva nastopili Mihaela Šimac (Mosso - Arabesgue), Federico
Pasco (Fugazza - La gavotta del burattinoj, David Raseni (Casagrande - Sarabanda), Andrej Sancin (Fugazza - Ples škratov), Valentina Rustja (Bach — Fuga v c-molu).
Kot gosta sta na koncertu nastopila še Alessandro Samez, ki ge zaigral Solotarievo Sonato št. 2 in David Žerjal, ki je zaigral Al-benizovo Asturias, Solotarjevo Espiegle in odlomek iz Rossinijeve opere Figaro, v duu sta na koncertu zaigrala še Sebastjanovo .Musiča leggera in Španske impresije Eliane Zajčeve. Oba harmonikarja sta gojenca v razredu prof. Zajčeve.
Ob podelitvi nagrad je bila izrecno poudarjena kakovost harmonikarske šole GM in pedagoških prijemov, ki jih je uvedla prof. Eliana Zajčeva, kateri so tudi podelili posebno zahvalo in darilo za pripravo tekmovanja. Prof. Zajčeva je v imenu harmonikarskega orkestra Miramar podelila šoli V. Vodopivec posebno plaketo; Didaktični glasbeni center iz Ancone, ki je bil pokrovitelj tekmovanja, pa je šoli V. Vodopivec poklonil obrtno izdelano harmoniko tvrdke Bonpezzo iz Castelfi-darda. Številne nagrade (pokale, plakete, kasete, knjige) so prispevala tudi razna podjetja in ustanove iz Trsta, Gorice in drugih krajev.
Delegacija prenove KP pri miljskih Slovencih
V Miljah so se zastopniki slovenske skupine Komunistične prenove srečali s člani upravnega odbora Društva Slovencev miljske občine, da bi skupno pregledali položaj, v katerem društvo deluje in vprašanja, s katerimi se mora soočati slovenska manjšina v tej občini.
Kot piše v posebnem tiskovnem komunikeju, so predstavniki Društva Slovencev prikazali bogato dejavnost, ki jo je Društvo opravilo v Miljah, da bi se ohranila in še okrepila zavest o narodnostni identiteti; da bi osporavali tihi asimilaciji; da bi razvili slovensko kulturno dejavnost; da bi okrepili osnovno šolo in vrtec, ki sta poglavitnega pomena v življenju manjšine tega dela naše pokrajine.
Zastopniki Komunistične prenove so vlogo in dejavnost Društva zelo pozitivno ocenili in so poudarili, da je Gibanje pripravljeno podpreti vse pobude v korist slovenske manjšine v Miljah. Zastopniki slovenske skupine Komunistične prenove so predstavnike Društva seznanili s svojim progra; mom v podporo parlamentarnega boja za globalni zaščitni zakon in vseh drugih akcij v korist in za polno priznanje pravic slovenske manjšine.
Vsi prisotni, poudarja tiskovna nota, so soglašali z ugotovitvijo, da bi bilo treba najti primerne organizacijske oblike, s katerimi naj se obudi enotni nastop Slovencev v Italiji. Takšno nastopanje bi moralo med drugim postati sistematično.-
Na sestanku so tudi poudarili nujo, da bi bili vsi pripa°' niki manjšine seznanjeni z vsebino novega zakona o prid11' kih, ki so ga pred kratkim odobrili v parlamentu.
Okrogla obletnica tržaškega CISL
Tržaška sindikalna zbornica CISL bo proslavila svojo 25-letnico ustanovitve v petek, 31. maja, s posvetom, ki se bo odvijal v dvorani Illi-ria na Pomorski postaji s pričetkom ob 9. uri.
Po uvodnih besedah tržaškega tajnika CISL Luciana Kakovica in pozdravu tržaškega župana Franca Richettija, bo zgodovinar Rani Pupo govoril na temo: »1945-1954: nacionalne nujnosti in politični partiku-larizmi«; za njim bo zgodovinar Tiziane Matta predaval o sindikalnem gibanju v Trstu od povojnih do 60. let, novinar Gnido Botteri bo orisal prispevek, ki ga je CISL dal demok-rafičemu razvoju v Trstu, konfederalni tajnik CISL Franco Bentivogli pa bo zaključil niz predavanj s poročanjem o začetkih CISL v Trstu. Častni gost, vsedržavni tajnik CISL Sergio D'Antoni, bo srečanje zaokrožil.
ENZ001/2
Pooblaščena avtomehanična delavnica
»WZO«
OPČINE Bazoviška ul. 60 Tel. 214618
Občina Dolina sporoča, da bo letos priredila poletno središče za otroke od 4. do 11. leta starosti od 2. julija do 25. julija. Center bo imel sedež v otroškem vrtcu v Dolini. Otroci se bodo peljali s šolskim abtobusom na kopanje v Milje. Urnik centra bo od 8. do 16.30.
Poletni center se bo nadaljeval v istem kraju še od 29. julija do 23. avgusta. V tem obdobju bo uprav-lala center in vodila razne dejavnosti zadruga za družbeno-vzgoj-ne storitve 2001.
Za vse informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na pristojne občinske urade.
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti in Slovenski kulturni klub
organizirata v torek, 28. t. m. v popoldanskih urah obisk slovenske skupščine in sprejem pri njenem predsedniku Bučarju. Sledilo bo srečanje z mladinskimi predstavniki političnih strank. Prijave na tel. št. 226237
MARC01/3
TRST - Trg Foraggi 8 Tel. 391203
VODOPIVEC
Zgonik 50/A Tel. 229122
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov UPRAVA:	Ul. sv. Frančiška 38
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4	TRST - Tel. 768667 - 772002
Potovalni urad		Tržaški oktet
AURORA		prireja
vabi na naslednji potovanji: —	od 20. do 27. junija MOSKVA IN BELE NOČI V LENINGRADU. Cena 1.195.000 lir —	od 28. junija do 6. julija KITAJSKA.		KONCERT OB 20-LETNICI USTANOVITVE v petek, 7. junija, ob 20.30 v gledališču Miela Reina v Trstu
Cena 2.300.000 lir. Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu AURORA v UL Milano, 20 — tel. 60261.		Umetniški vodja - Aleksandra Pertot Beseda ob jubileju - Janko Ban. Predprodaja vstopnic pri blagajni dve uri pred pričetkom koncerta- Vabljeni!
				
PROF02/2		MAHNOV’
orokmem		Gosti/na
VZ11111 VE Zli 90 OPČINE Narodna ulica 118 Tel. 212061 Kreme		Z vrtom
		MAHMČ najemnik GUŠTINI OLGA BAZOVICA Ul. I. Gruden 29 Tel. 226429
za sončneje		Zaprto ob torkih
k.
Pripravlja ga Odbor za vrednote odporništva
Jasen informativni zvezek o nacifašizmu v Trstu
Na sedežu Pokrajine se je prejšnje dni sestal Odbor za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij, ki mu načeluje predsednik Pokrajine Dario Crozzoli. Glavna točka srečanja je bila razprava o pobudah, s katerimi bolje informirati mladino o obdobju nacifašistične okupacije naših krajev. Namen je nadvse hvalevreden, saj stalno ugotavljamo, da sta nepoznavanje in dezinformiranje prva botra Pri nastajanju dogmatičnih stališč in Predsodkov, na katerih temelji nacionalno sovraštvo.
Podrobneje so se člani odbora pogovarjali o didaktičnem zvezku na temo »Odporništvo v Trstu«. Seznam glavnih argumentov, ki naj bi jih na jasen, znanstven in dostopen način obravnaval zgodovinski priročnik, je sestavila °žja komisija z zgodovinarjem Gallia-nom Fogarjem na čelu. Poglavja naj bi obsegala naslednje teme: 8. september, Adriatische Kusterland, Preganjanje Judov, Italijansko odporništvo, Slovensko in hrvaško odporništvo, Rižarna, Vstaja in Jugoslovanska uprava v Trstu. Tem poglavjem naj bi sledili še trije dodatki, in sicer kartografija, junaki odporništva in bibliografija. Zvezek naj bi imel tudi uvod, ki naj bi tehtno uokviril celotno tematiko. O Pobudi in doslej opravljenem delu so se predstavniki vseh komponent Odbora izrekli pozitivno.
V zvezi s tovrstnimi informativnimi Pobudami za mlade, ki obiskujejo obvezne šole, pa je bilo izrečeno pozitiv-Uo mnenje o pobudi, da bi mladim Prikazali to problematiko s pomočjo evdio-vizuelnih sredstev. Brez dvoma Pa je uspeh pobude odvisen od profesorjev in seveda odločilne podpore s°lskega skrbnika in ministrstva za
šolstvo. Tudi ta tekst, ki naj bi služil kot podlaga filmskemu prikazu, naj bi bil jasen in znanstvenega značaja, sestavili pa naj bi ga v dogovoru s Pokrajino in Občinami. Najprej naj bi ga v okviru posebnega seminarja predstavili šolnikom, ki imajo pomembno vlogo pri informativnem širjenju tudi teh tem.
Socialist Perelli o hudih napetostih v centru Gaspare Gozzi
Občinski svetovalec PSI Perelli je naslovil na župana interpelacijo, v kateri ga sprašuje, kaj namerava Občina narediti, da bi rešila težak položaj, ki je nastal v občinskem spremnem centru Gaspare Gozzi po naselitvi 50 albanskih beguncev. Tako v samem centru kot v bližnji okolici so namreč na dnevnem redu nasilna dejanja nekaterih posameznikov, preprodajanje ukradenih predmetov, izzivanje z noži, pretepi, govori se celo o poskusu posilstva.
Če je prav, da se pomaga albanskim beguncem, ki bežijo izpod zadnjega »veterokomunističnega« režima Vzhodne Evrope, je ravnotako potrebno, ugotavlja socialistični predstavnik, da jim Občina zajamči ustrezno oskrbo in da prepreči nastajanje napetosti. To je še toliko bolj potrebno, ker kaže, da bodo albanski begunci ostali v centru Gozzi še več mesecev in bi se torej utegnil položaj še bolj zaostriti. Občina naj zato okrepi nadzorno službo in bolničarsko oskrbo, pristojni organi pa večjo kontrolo.
Od jutri na Pomorski postaji
Študijski posvet o Trstu v drugi svetovni vojni
»Trst med drugo svetovno vojno« je naslov tridnevnega mednarodnega študijskega posveta, ki se bo začel jutri na tržaški Pomorski postaji in ki ga prirejata odborništvo za kulturo Pokrajine Trst in Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji Julijski krajini. Prvi del posveta bo posvečen nacionalizmu in narodnim problemom, o čemer bodo govorili Gian Enrico Rusconi s turinske univerze in Peter Alter z Nemškega zgodovinskega inštituta v Londonu ter Peter Vodopivec z univerze v Ljubljani (na temo Narodna vprašanja v Jugoslaviji od leta 1919 do šestdesetih let), Marek Waldenberg z univerze v Krakovu in Jiri Koralka z univerze v Pragi.
O nacionalnem vprašanju bo govor tudi v jutranjem delu drugega dne posveta. Ob 9. uri bo na vrsti poseg lije Levina z Akademije znanosti Sovjetske zveze v Moskvi o narodnih vprašanjih v SZ, sledila pa bo splošna razprava na temo Nacionalizmi in vojna. Tema popoldanskega dela pa bo Soglasje v državah osi, o čemer bodo gpovorili Massimo Legnani z univerze v Bologni, Gustavo Corni z univerze v Pescari in Karl Stuhlpfarrer z dunajske univerze.
Tretji in zadnji dan posveta, v sredo, 29. maja, pa bo posvečen Trstu v vojni: ta tema je že bila v ospredju študijskega seminarja, ki je bil prejšnji ponedeljek v Vili Primc, na mednarodnem posvetu na Pomorski postaji pa bodo predstavili raziskavo, ki so jo vodili Camillo Daneo, Teodoro Sala in Annamaria Vinci. Sledili bodo posegi Jožeta Pirjevca (Slovani v italijanski publicistiki med 18. in 20. stoletjem), Adriana Andrija, Otella Bosarija, Giulia Mellinata, Paola Blasine ter Marca Coslovicha in Furia Bednarza.
V Zgoniku še razstava vin
Nekoliko muhastemu vremenu na-*)jub se v Zgoniku redno odvija 27. ®zstava domačih vin. Sorazmerno Nadni večeri niso odvrnili ljubiteljev ^htžabnosti in domače kapljice, pa U(ti na plesišču je bilo vseskozi živah-o. Včeraj so balinarji, kljub občasne-rosenju, le spravili pod streho ®jednarodni turnir, osnovnošolski tur-lr v igri »Med dvema ognjema« pa je Potekal v znamenju razposajenega hoškega živžava. V konkurenci sed-th ekip je zmagal Zgonik A pred “koalicijo« Šempolaj - Silvno, tretji je v- Zgonik B, četrta pa Nabrežina, oerajšnji dan se je zaključil s plesom zvokih ansambla Happy Day.
Uanes bodo pričeli gostom streči ob ■ uri, od 17.30 dalje pa bo pester pro-8 atn. Najprej se bo s prikazom vaj Pj.^tavila občinstvu prostovoljna ga-st . enota iz Komna, nakar bodo na-opili najboljši karateisti v pionirski onkurenci. Ljubitelje glasbe bo naj-zadovoljil pihalni orkester Muja k,°,c Band, za ples pa bo igral ansam-61 L°jzeta Furlana.	B S
Ob prejemu nagrade Amnesty International
Veselje dolinskih malčkov
Na sedežu ženskega jezikovnega liceja Paolino D'Aquilea v Gorici so včeraj ob prisotnosti deželnega šolskega skrbnika Ottaviana Corbija in predsednika italijanske sekcije človekoljubne organizacije Amnesty International Sergia Gordini-ja slovesno podelili nagrade Amnesty International. Med nagrajenci so bili tudi slovenski in italijanski otroci dolinskega otroškega vrtca.	(Foto Cubej)
Uspel nastop mladinskega zbora Veter iz Ljubljane na Opčinah
Priletna zakonca žrtev brezvestno načrtovane tatvine
bor RŠani PevsLi zbor Primorec - Ta-Ce ie bil v petek zvečer gostitelj pev-ter« . ladinskega pevskega zbora »Ve-gv ' ‘4 Ljubljane, ki so se občinstvu v na,raui Prosvetnega doma na Opči-de Predstavili z bogatim in lepo izve-om *m. Programom domačih in tujih nih in ljudskih pesmi, be °r' ki šteje okrog 50 pevcev, štu-v°vvišjih srednjih šol iz Ljubljane, hašp zb°rovodja Marko Vatovec, se je ban.mu občinstvu predstavil s sklad-Vlenri Jukobusa Gallusa, Brahmsa, Adarne. °hna, Kumarja, Poosa in '« i1C\ ter s skladbama »Deep Ri-O ^ ,ster Hairsona »Elijah rock«.
ver«
*** veste
sklg^^obbi zahtevnega, po sestavi
^izvedbi Se Ul, ze*° raznolikega programa, bi srn0 n ° izrazili le pohvalno. Poslušali Zbor ?mreb glasovno dobro uglašen glas^ 2 zm°re izvajanje različnih svežinz hutančno intonacijo, pa tudi s
stva^j°Vo^sivo gostiteljev in občin-PredseH V kratkem nagovoru izrazila ra prjmniCa Mešanega pevskega zbo-ki je D °r®c - Tabor Milena Padovan, b°doče4 \la želJ° vseh, da bi prišlo v 2b0r v- Podobnih srečanj, dni, ir- 1 deluje komaj dobro leto stdega , Za seboj že 24 nastopov; kr-dvoratljJ hnel februarja 1989 v mali ?*esecev , 0Venske filharmonije, nekaj sirši iju, asneje pa se je že predstavil 'NoVen ,nsk| publiki v veliki dvorani na « ,e filharmonije. Nastopil je Igorje ecanju mladinskih zborov v soboto, 1. junija pa bo na-
stopil na Mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju.
Še nekaj besed o zborovodji Marku Vatovcu, ki je po rodu iz Kopra. Diplomiral je na oddelku za glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sedaj pa študira dirigiranje pri prof. Antonu Nanutu. Sedem let je vodil Mladinski mešani pevski zbor iz Kopra in z njim dosegel tri srebrne plakete na zveznem tekmovanju v Celju; dve leti pa je bil umetniški vodja Obalnega okteta iz Izole. Občinstvo je mlade pevce nagradilo s prisrčnim aplavzom, ki je veljal tudi organizatorjem koncerta.
N.L.
Priletna zakonca Sismondi iz Ulice Baiamonti 63 sta bila predvčerajšnjem žrtev brezvestno načrtovane in zato toliko bolj ogabne kraje. Pozno popoldne je 70-letni Slavi Zuppini por. Sismondi telefoniral neki moški, ki ji je sporočal, da je njen mož v katinarski bolnišnici in da je njegovo zdravstveno stanje hudo. Preplašena ženska se je takoj odpravila v bolnišnico, vendar o možu ni bilo ne duha ne sluha.
V njeni odsotnosti je nekdo vstopil v stanovanje in s seboj odnesel 4 milijone lir in zlatnino. Takrat se je namreč spomnila, da se je mož pred časom zdravil v bolnišnici pod Obeliskom, kjer so mu ukradli torbo, v kateri so bili tudi ključi stanovanja.
Spet mlada žrtev mamil
Mamila so znova zahtevala smrt mladega človeka. V stanovanju v tretjem nadstropju v Ul. Biasoletto 2 so policisti včeraj popoldne okrog 16. ure našli mrtvo 31-letno Caterino Ruggiero s stalnim bivališčem v Ul. S. Nicold 2. Ruggierova, ki je bila policiji znana kot uživalka mamil, je ležala na postelji. Po prvih ugotovitvah dežurnega zdravnika Rdečega križa kaže, da je smrt nastopila vsaj dan prej. Točne vzroke tragedije pa bo vsekakor ugotovila obdukcija trupla, ki jo bo danes ali jutri opravil dr. Costantinides. Ni jasno namreč ali je nesrečna Ruggierova, ki je imela nekaj odrgnin na obrazu in po drugih delih telesa, umrla zaradi slabosti, ki je nastopila zaradi dolgotrajnega uživanja mamil ali pa zaradi prekomerne doze te ali one droge.
Stanovanje, v kateri so našli mrtvo dekle, je last Salvatoreja Micalija, ki se je svojčas že nekajkrat zdravil zaradi prekomernega uživanja mamil. V njegovem stanovanju vsekakor agenti letečega oddelka tržaške kvesture niso našli mamil.
Prerano nas je zapustil naš dragi
Ivo Vidali
Pogreb bo jutri, 27. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Bazovico.
Žalostno vest sporočajo mama Marija, oče Karlo, brat Lenart, sestra Elena in nečak Sebastjan ter ostali sorodniki.
Bazovica, 26. maja 1991
Ob težki izgubi dragega Ivota izrekata družini Vidali iskreno sožalje Magda in Marina z družino
Ob izgubi dragega brata Iva Vida-lija izrekajo učiteljici Eleni najgloblje sožalje
kolegice in tajnice osnovne šole F. Bevk na Opčinah
23. t.m. daleč od svoje rodne vasi je v Buenos Airesu umrla
Emilija Sosič vd. Gec
(MILA FRANCINOVA)
Žalostno vest sporočajo nečakinje in nečaki.
Opčine, Bani, Kozina, 26. maja 1991
Po pogrebu sporočamo žalostno vest, da nas je dne 17. t.m. za vedno zapustila naša draga sestra in teta
Sava Glavina
Iskreno se zahvaljujemo g. župniku, pevskemu zboru Slovenec, občini Dolina, VZPI Boršt-Zabrežec, Društvu slovenskih upokojencev iz Trsta ter vsem, ki so darovali cvetje, prispevali v dobrodelne namene in ki so nam na katerikoli način stali ob strani ob dolgi in težki bolezni.
SVOJCI
Zabrežec, Koper, 26. maja 1991
Ob nenadni izgubi prof. Milka Bambiča, izrednega umetnika in iznajditelja, velikega ljubitelja svobode, neodvisnosti in kulture, globoko žalujeta
Milan Senčar in Luisa Sguazzi
Ob izgubi drage mame izreka svoji kolegici Albini Šorc-Pečar iskreno sožalje
delovni kolektiv Dijaškega doma Srečko Kosovel
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo za izraze sožalja ob izgubi našega
Silvija Kobala
Posebej se zahvaljujemo Tržaškemu oktetu, ki je zapel ob odprtem grobu.
SVOJCI
Trst, 26. maja 1991
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Ivanke Lupine vd. Klarič
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, poklonili cvetje, darovali v dobrodelne namene in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala duhovnikoma g. Švari in g. Breclju za pogrebni obred, pevskemu zboru Fantje izpod Grmade ter nabrežinski godbi.
Žalujoči: vsi njeni
Nabrežina Postaja, 26. maja 1991
ZAHVALA
Vladimir Bak
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, g. župniku, prijateljem in znancem ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Trebče, 26. maja 1991
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi naše drage
Marije Petkovšek
SVOJCI
Trst, 26. maja 1991
ZAHVALA
Ob smrti dragega
Stefana Abbondanze
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala naj gre bivšim sošolcem.
DRUŽINA
Trst, Devin, 26. maja 1991
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Livija Pregarca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Ricmanje, 26. maja 1991
Ob 1. obletnici smrti naše drage
Marije Primožič vd. Gombač
se je z ljubeznijo spominjamo.
VSI NJENI
Oreh, 26. maja 1991
29. 5. 1990	29. 5. 1991
Ob 1. obletnici smrti
Vladimirja Ote
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena, otroci, sestra in ostali sorodniki
Krmenka, 26. maja 1991
OBČINA ZGONIK Vas vljudno vabi na
XXVII. RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN
ki bo v Zgoniku danes, 24., jutri, 25. in v nedeljo, 26. maja 1991
DANES, 26. t. m ., ob 13.30 Shinkai karate klub Pionirski turnir karateja za 2, pokal Zgonik v ŠKC v Zgoniku - finale ob 16. uri ob 16. uri odprtje kioskov
ob 17.30 nastop prostovoljne gasilske enote iz Komna ob 18. uri nastop zmagovalcev karateja in nagrajevanje ob 18.30 nastop pihalnega orkestra MUJA DOC BAND ob 21. do 24. ure — ples na prostem ob zvokih ansambla LOJZETA FURLANA V šolskih prostorih razstava ročnih del in likovnih izdelkov učencev.
Razstava domačih strojev in orodja
Zagotovljen parkirni prostor	Vabljeni!
1. - 2. - 3. junija 1991
21. PRAZNIK VINA V ZABREŽCU
kino
koncerti
Milje - Gledališče Verdi Danes, 26. t. m., ob 21.30 bo na sporedu celovečerni koncert angleške skupine WORKING WEEK. Vstopnice so na razpolago jutri pri blagajni gledališča od 18. ure dalje.
Rumena hiša (Furlanska cesta 293)
V četrtek, 30. t. m., ob 20.30 bo na sporedu drugi koncert »glasbenega poletja«. Predstavila se bo skupina JAZZI-ONE.
SPZ GALLUS iz Buenos Airesa
bo nastopil na
GALLUSOVI PROSLAVI
v petek, 31. t.m., ob 20.30 v cerkvi sv. Justa v Podgori.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
Ul. Revoltella (vogal Ul. D Angeli)
Nabrežje O. Avgusta Istrska ulica
(nasproti pokopališča)
Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2
Drevored Čampi Elisi 1/1 DAnnunziov drevored 73 Miramarski drevored 37 Miramarski drevored 273 Nabrežje T. Gulli 8 Sesljan (drž. cesta 202)
ESSO
Trg Liberta 10/1 Ul. Battisti 6 (Milje)
IP
Ul. F. Severo 2
D' Annunzijev drevored 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drevored 213
ERG PETROLI
Nabrežje N. Sauro 14
API
UL. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
razne prireditve * v
ARISTON - 18.30, 22.10 La doppia vita di Veronica, r. Krystof Kieslowski, i. Irene Jacob.
EKCELSIOR - 17.15, 22.00 II portaborse,
r. Daniele Luchetti, i. Nanni Moretti, Silvio Orlando.
EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 22.15 Ci sono giorni... e lune, Serge Reggiani, 'Annie Girardot.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Mistyc pizza, i. Julia Roberts.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Pazzi a Be-verly Hills.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Ay Car-mela!, i. Carmen Maura, D
NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla col lupi, r.-i. Kevin Costner.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Creatura del cimitero, srh., i. D. Andrews, □
MIGNON - 16.00, 22.15 Edvvard mani di torbice, r. Tim Burton, i. Johnny Depp.
EDEN - 15.30, 22.00 A.A. Giochi innatu-rali cercasi, porn., □ D
CAPITOL - 15.45, 22.10 Risvegli, i. Robert De Niro.
LUMIERE - 17.45, 22.15 The Hot Spot, i. Don Johnson, Virginia Madsen, D
ALCIONE - 17.00, 22.00 Cyrano de Ber-gerac, i. Gerard Depardieu.
RADIO - 15:30, 21.30 Una moglie da sballo, porn., D □
Prepovedano mladini pod 14. letom D -
18. letom D □
SKD Barkovlje prireja danes, 26. t.m ., ob 12. uri ob praznovanju 50 - letnikov NASTOP čarodeja Vikija in njegove skupine. Vabljeni vsi.
Župnijska skupnost Nabrežina v sodelovanju s SKD Hrast iz Doberdoba prireja danes, 26. t. m., ob 20.30 v nabrežin-ski cerkvi KONCERT MePZ Hrast ob 200 - letnici smrti Wolfanga Amadeusa Mozarta, sopran Livio Valentinsig, mezzosopran Romina Basso, tenor Luca Dor-dolo, bas Paolo Albertelli, orgle Stefano Buri, dirigent Hilarij Laurenčič.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo jutri, 27. t. m. ob 20.30 srečanje z Jožetom Babičem - filmskim režiserjem. Podlaga za pogovor bo televizijski film »POGREB«, ki ga bo predstavil prof. Aleš Doktorič.
Združenje staršev O.Š. J. Ribičič v sodelovanju s Skladom Mitja Čuk prireja v torek, 28. t. m., ob 18.30 v_ šolski zbornici predavanje dr. Viljema Ščuke na temo TESNOBA IN STRAH V ŠOLSKI DOBI. Vabljeni!
KD I. Grbec priredi v sredo, 29. t.m., ob 17.30 vesel popoldan z naslovom PETJE IN GLASBA NAŠIH NAJMLAJŠIH. Nastopal bo otroški pevski zbor F. Venturini od Domja, ki ga vodi Suzana Žerjal. Vabljeni otroci in odrasli.
SKD Vigred vabi v petek, 31. t. m. v prostore šempolajske šole na ogled videokasete ZAMEJCI ter nastop tamburašev KD F. Prešeren iz Boljunca s pričetkom ob 20.30.
PD Slovenec prireja L, 2. in 3. junija v Hribenci - Zabrežcu 21. PRAZNIK VINA. V soboto, 1.6., od 20. ure dalje ples z ansamblom Happy Day; v nedeljo, 2.6., ob 17. uri koncert Godbe na pihala iz Ric-manj ter nastop Vanke in Tonce, zvečer 'ples z ansamblom Taims; v ponedeljek, 3.6., od 20. ure dalje ples z ansamblom Taims. Delovali bodo dobro založeni kioski.
Župnija sv. Jerneja Apostola in MPZ sv. Jernej z Opčin vabita na KONCERT, ki bo v Finžgarjevem domu v petek, 31. t. m., ob 20.30 za slovesen zaključek šmarnic. Sodelujejo PrMPZ in DPZ Vesela pomlad (vodi Franc Pohajač) in MePZ Sveti Jernej (vodi Janko Ban), predstavitev evangelijev na kasetah v besedi in sliki (sodeluje režiser Marko Sosič s so- , delavci). Povezovala bo Nataša Sosič-Fabjan. Vabljeni!
izleti
PD Mačko/je vabi na
praznik
v v
češenj
danes, 26. t. m., ob 15.00 odprtje kioskov, ob 17.30 začetek kulturnega programa: MPZ -Komorni zbor iz Izole, dekliški zbor Slovenski šopek iz Mačkolj, trio Lupine, od 20.30 dalje ples z ansamblom TAIMS
jutri, 27. t. m., ob 17.00 odprtje kioskov, od 20.30 dalje ples z ansamblom TAIMS
V primeru slabega vremena bo praznik 31. maja, 2. in 3. junija 1991
razstave
gledališča
GLEDALIŠČE VERDI
Danes, 26. t. m., ob 17. uri (red L) bo na sporedu koncert zbora in orkestra Gledališča Verdi pod vodstvom Guerrina Gruberja. Kot solisti bodo nastopali sopranistki Cristina Barbieri in Stefania Ce-lotto, basist Enrico Rinaldo, bariton Manrico Biscotti in tenor Sergio Panajia.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
Jutri, 27. t. m., ob 17. uri bodo v Mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) predvajali video film posvečen Schubertu v originalni verziji oz. nemščini »Mit meinen heissen Traenen«. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. Ob po-nedeljekih zaprto.
Jesenska simfonična sezona 1991
Pri blagajni gledališča Verdi je v teku do 30. junija vpisovanje abonmajev za reda A in S.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	soboto, 1. junija, ob 21. uri bo Soci-eta Ginnastica Triestina predstavila zaključno prireditev FLASH DANCE.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
La Contrada
Jutri ob 10. uri bo na sporedu predstava PRAVLJICE V ŽEPU po pripovedkah Giannija Rodarija v režiji Luise Crismani. Predstava je namenjena malčkom iz vrtca in za prve razrede osnovnih šol.
Ponovitve do srede, 29. t. m.
Gledališče v Ul. Ananian
V	petek, 31. t. m., ob 21. uri bo na sporedu komedija Sandra Rossi ta SKRA-TABUM.
TRŽAŠKA KNJIGARNA FONTANA
vabita
na predstavitev nove pesniške zbirke
Borisa Pangerca
Pesem z brega
v četrtek, 30. maja, ob 18. uri v prostore Tržaške knjigarne.
Knjigo bo predstavil MARIJ ČUK.
Sodeluje Godalni kvartet Glasbene matice.
Otroški vrtec pri TKB je pridobil novega člana.
Romanu je malega
MATEJA
povila Lilijana. Vsi se z njimi veselimo in Mateju vso srečo želimo TKB - ejevci
razna obvestila
Končno je privekal
MATEJ
Srečni mamici Lilijani in očku Romanu iskreno čestitajo
kolegice in kolegi ZTT
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporoča, da je odhod avtobusa za izlet v Celovec 29. t.m. ob 7. uri zjutraj s trga Oberdan.
SKD Barkovlje prireja izlet v Idrijo in bolnico Franjo v nedeljo, 2. junija. Za informacije telefonirajte na št. 363452 v jutranjih in popoldanskih urah.
Zveza upokojencev CGIL iz Nabrežine prireja v nedeljo, 2. junija izlet
v Dobrovo v Brdih pri Novi Gorici. Informacije: tel. 200036 ob uradnih urah.
Bike Team organizira v nedeljo, 2. junija tekmovanje z gorskimi kolesi moun-tain bike za amaterje in agoniste. Zbirališče v Prečniku pred gostilno Sardoč ob 8.30. Za informacije telefonirati na št. 200909.
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel sporoča mladim in staršem, da je še nekaj mest na razpolago za letovanje, ki bo od 20. junija do 4. julija na Rakitni in za letovanje, ki bo od 1. do 16. julija na Ptuju ter za tradicionalni planinski pohod po Pohorju in Kamniških alpah, ki bo od 16. do 20. julija. Interesenti dobijo lahko vse informacije pri upravi doma, Ul. Ginnastica 72 ali po telefonu, katerega številko z lahkoto najdete v telefonskem imeniku pod črko S, t. j . Slovenski dijaški dom.
JK Čupa organizira jadralne tečaje za otroke od 7. do 11. leta; prvi tečaj bo od 17. do 28 junija, drugi tečaj od 1. do 12. julija, tretji tečaj pa od 15. do 26. julija; ter dva tečaja za upravljanje vindsurfov, prvi tečaj bo od 15. do 22. julija, drugi tečaj od 22. do 27. julija. Vpisovanje na sedežu društva do 8. junija v Sesljan-skem zalivu vsako soboto od 16. do 19. ure tel. št. 299858.
Včeraj je praznoval v Križu
SEVERINO SEDMAK
50 let.
Vse najboljše mu želi
moški pevski zbor Vesna
V sredo, 22. t. m. je
DARKO ZIDARIČ
iz Šempolaja praznoval 50. rojstni dan.
Iz srca mu čestita
družina Vižintin iz Dola
čestitke
šolske vesti
COŠ M. Samsa in I. Trinko Zamejski
vabita na ogled razstave ročnih del, risb in likovnih izdelkov danes, 26. t. m. Razstava bo v šoli pri Domju od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Istega dne bodo razstavljali tudi malčki iz otroškega vrtca pri Domju in malčki ricmanjskega vrtca v svojih prostorih z istim urnikom.
Danes slavi 80 let naša draga mama in babica ANICA TROBEC iz Rojana. Vse najboljše ji kličeta Uča in Sonja z družinama.
Draga nona ANA! Ob lepem življenjskem jubileju ti želim mnogo zdravja in še na mnoga leta. Hvaležni ALE.
NEVIA in BRUNO slavita 28. t.m. 25. obletnico poroke. Obilo zdravja in še na mnoga lepa skupna leta jima želijo sin Alessio, mama, sestri Anita in Marina z družinama.
Včeraj se je v Križu srečal z Abrahamom SEVERINO SEDMAK. Svojemu tajniku voščijo vse najboljše člani in prijatelji Demokratične Stranke Levice.
Ob 50. rojstnem dnevu voščijo vse najboljše SEVERINU SEDMAKU sosedje.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 26. maja 1991
SV. TROJICA
Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.40 - Dolžina dneva 15.17 - Luna vzide ob 19.07 in zatone ob 3.44.
Jutri, PONEDELJEK, 27. maja 1991
AVGUŠTIN
PLIMOVANJE DANES: ob 3.31 najnižja -54 cm, ob 9.47 najvišja 23 cm, ob
14.49	najnižja -14 cm, ob 20.51 najvišja 50 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
16,9	stopinje, zračni tlak 1023,5 mb raste, veter 10 km na uro severozahodnik, vlaga 50-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Ivan Kalc, Melinda Mosca, Giulia Collarini, Mauro Bologna, Lorenzo Chert, Giorgia Scaramella, Shari Sacchetti, Miriam Ceravolo, Celeste Sa-xida, Guido Rosetti, Luca Sponza.
UMRLI SO: 81-letni Egidio Frizzi, 83-letni Girolamo Nedoclan, 83-letna Maria Volpi, 81-letni Mario Cristiani, 77-letna Giuliapa Colle, 88-letna Norma Gyvoje, 89-letni Vasco Boico, 63-letni Tulilo Del Mistro, 66-letni Eugenio Danieli, 86-letna Michela Križman, 1 leto stara Madona Karam.
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 26. maja 1991 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3(Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Unita 4 (tel. 365840).
Od ponedeljka, 27. maja, do sobote, 1. junija 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 6, Ul. F. Severo 112. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. F. Severo 112, Trg Venezia 2.
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Venezia 2 (tel. 308248).
SLUŽBA KZE
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
.	LOTERIJA				
BARI	56	34	75	36	51
CAGLIARI	9	62	46	41	29
FIRENCE	22	25	67	68	27
GENOVA	35	27	63	37	20
MILAN	16	79	24	69	75
NEAPELJ	38	48	68	58	8
PALERMO	54	70	42	63	15
RIM	72	18	67	9	74
TURIN	46	54	81	56	51
BENETKE	8 68 ENALOTTO		32	85	3
XII	X KVOTE:	1 X	X 2	X	1 X	1
V	TK galeriji je na ogled razstava slikarja Paola PASCUTTA.
V	Palači Costanzi je še jutri, 27. t. m., na ogled razstava slikarja KLAVDIJA PALČIČA.
V	Galeriji Kraška hiša v Repnu bo
do 2. junija odprta razstava LJUDSKE NOŠE VČERAJ IN DANES. Urnik: ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ter od 15. do 18. ure.
V	tržaški občinski galeriji je na
ogled razstava slikarja Corrada DAMI-ANIJA.
mali oglasi
5!ll EDI MOBiLI
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
IŠČEMO ŽENSKO OSEBJE za čiščenje stopnic.
IŠČEMO moške in ženske za tajniška dela na domu. Nudimo 800.000 lir mesečno. Prošnji je treba priložiti za 4.000 lir kolekov in jo poslati na Casella Postale 5 Angera (VA).
TRGOVINA JESTVIN išče vanjenca/ko. Tel. št. 200172 ob delovnem času.
TEKSTILNA INDUSTRIJA takoj zaposli uradnika/co z delovno pogodbo za določen čas. Neobhodno potrebno odlično znanje slovenskega in srbohrvaškega jezika. Sedež službe v Gorici. Poslati pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Tess".
KNJIG OVODJO/KINJO z dobrim izkušnjami in z vsaj osnovnim znanjem programiranja na PC-ju stalno zaposli tržaško podjetje. Prošnje s podrobnimi informacijami poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Programer".
GAMMA DUEMILA, vrhunsko podjetje, išče osebje s prevoznim sredstvom z izkušnjami v upravljanju delovnih skupin za tržaško področje. Ne prodaja od vrat do vrat. Dober zaslužek. Predstaviti se v ponedeljek, 27. t.m. od 16-do 19. ure v Ul. Piccardi 12/1. nadstropje.
PODARIM mladega volčjaka. Tel. na št. 220333 od 19. do 20. ure.
LJUBITELJU živali darujem 3- letno samico jazbečarja ( bassotto). Tel. (0481) 21467.
OSMICO je odprl Stevo Zahar v Borštu. Toči belo in črno vino.
OSMICO so odprli pri "Batkovih" - Re" pen št. 32.
OSMICO sta odprla Maksi in Dorian Komar. Log št. 243.
V JAMLJAH je odprl osmico Mario Pahor - Mitin v Župančičevi ulici. Poleg domače kapljice nudi tudi domač prigrizek.
BRAJNIK pri Domju ima odprto osmico-Toči črno in belo doc malvazijo.
ČE PIJEŠ, pij dobro! In to se vam bo lahko zgodilo na osmici pri Borisu Bandiju v Prebenegu.
KUPUJEM rabljen avtomobil v dobrem stanju od 900 do 1.000 kubičnih cm-Tel. v popoldanskih urah od ponedeljka do srede na št. (040) 566822 ali °o četrtka do sobote na št. (0481) 531038-
KUPIMO hišo ali zemljišče na goriškem Krasu, možnost zamenjave hiše pr* Sesljanu. Tel. ob zgodnjih jutranji*1 urah na št. (040) 291270.
ANGLEŠČINO - intenzivna metoda, tečaji za odrasle in otroke - poučuje angleški inštruktor. Informacije po tel. na št. (040) 212289 v jutranjih urah.
MLADA upokojenka izkušnjami v g°s" podinjstvu se ponuja za enkrat ali dva krat tedensko. Klicati ob večerni urah na št. (003867) 85159.
PRODAM stanovanje v Umagu 40 kv- m z veliko teraso 60 kv. m s pogledom n morje in s telefonom. Tel. št. 226618-
PRODAM zasedeno hišo v Lonjerju dobrem stanju. Cena 35.000.000 lir. *e 910148 od 12. do 14. ure.
PRODAM samičko nemškega ovčaU staro dva meseca. Tel. št. (0481)'781* '
NJIVO z nasadom 50/60 oljk, 4.450 kv. " med Prebenegom in Mačkoljami Pr° dam. Tel. 228390.	„
FIAT 1 70 S, november '83, metaliziran barve, s check panelom, digitalno u ' števcem, zadnjim brisalcem in bal°9 nimi lučmi v odličnem stanju pr° edini imetnik. Tel. 421909
1300, letnik '86 in motor Ja' 89 oboe po zel
GOLF GL
maha XT 600 Enduro, letnik v odličnem stanju prodam
ugodni ceni. Tel. od 14. do 16. ure po 20. uri na št. 225797.	v
RENAULT SUPER 5 TC 950, letnik
dobrem stanju prodam. 364212 ob delovnem času.
Tel. na
FIAT UNO 70 S, november '83, metali^ rane barve s check panelom, dign ^ uro, zadnjim brisalcem, haloge v lučmi, zvočniki Pioneer in števce ^ odličnem stanju prodaja edini ime Tel. ob uri kosila na št. 421909.	,e.
PRODAM ford transit bele barve, 9 s ^ žev, prevoženih 17.000 km, v do v stanju, po tržni ceni. Tel.040/575 večernih urah.	bele
MERCEDES 190 E v dobrem stanju, barve, letnik '84, prevoženih 79-00 prodam po tržni ceni. Tel. 575143-	^
MEHANIK proda fiat ritmo 65, targa ^ letnik '80, v zelo dobrem stanju- ,
1.800.000	lir. Tel. 327342 v P°P°‘ skih ali večernih urah od 28.5. da J ^0-PRODAM avto fiesta, letnik 83, gg. brem stanju. Tel. 220537 ob uri —
12
11
10
61.079.000	—
1.599.000.—
143.000,—
urarna • zlatarna
Marco Žerjal
Ul. S. Cilino 40
Trst

,,,,



11

^ RAI 1___________________
7.00	Nadaljevanka: II cassetto segretto (5. del)
7.55	Risanke
8.15	Dokumentarec: Kvarkov svet
9.00	Otroški variete: Disney club
10.00	Zelena linija
11.00	Nabožna oddaja in maša
12.15	Zelena linija
13.00	Nedeljski tednik: TG luna
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Domenica in... , vmes ob 15.50, 16.50 in
17.50	Športne vesti
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.10	Športni pregled: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Film: Romunald & Juliet-te (kom., Fr. 1988, r. Coli-ne Serreau, i. Daniel Au-teuil, Firmine Richard)
22.30	Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.20 Šport: lahka atletika
0.50 Film: Allucinante notte per un delitto (dram., ZDA 1971, r. Herbert Leo-nard, i. Robert Mitchum, Brenda Vaccaro)
RAI 2_______________
7.00	Risanke
7.55	Mattina 2
10.00	Dnevnik
10.05	Aktualno: Praznični dan
11.15	Film: Amore a prima vista (kom., VB 1986, r. Pat San- -dys, i. Marilu Henner, Daniel Massey)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Rubrika: Nonsolonero
13.45	Film: Sfida nella citta morta (vestern, ZDA 1958, r. John Sturges, i. Robert Taylor, Richard VVidmark)
15.15	V pričakovanju Cantagira
16.15	Neposredno iz Legnana: Sagra del Carroccio
18.00	Športna rubrika: Studio Stadio (avtomobilizem in nogomejt
19.45	Dnevnik in vreme
20.00	Šport: Domenica sprint
21.05	Nad.: Beautiful (Vodi Enza Sampo)
22.15	Variete: Scrupoli
23.15	Dnevnik - nocoj
23.30	Rubrika o židovstvu
0.15 izobraževalna oddaja: Priamov zaklad
1.15	Miti in osebnosti iz zgodovine glasbe
RAI 3_______________
10.00	Film: Le avventure del barone di Munchausen (pust., Nemčija 1943, r. Joseph von Baky, i. Hans Alberts, lise VVerner)
11.15	Neposredno iz San Bene-detta del Tronto: Mimohod bersaljerjev
11.45	Koncerti RAI 3: Simfonični orkester vodi Leonard Grin
11.50	Štirje komični filmi Char-lieja Chaplina
14.00	Deželne vesti
14.10	Dnevnik
14.20	Variete: Good bye cortina (vodi Piero Chiambretti, sodelujeta Romano Frassa in Tatti Sanguineti)
16.30	Šport: jahanje, 17.00 tenis (turnir ATP v Bologni)
18.35	Rubrika: Domenica gol
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželni šport
20.00	Drobci
20.30	Aktualno: Chi l'ha visto? (vodita Donatella Raffai in Luigi Di Majo)
23.15	Nočni dnevnik
23.35	Filmske novosti
23.45	Deželni nogomet
f	TV Slovenija 1
8.25	Otroška matineja: Živ Žav, 9.20 nadaljevanka Hči morskih valov
10.00	Dokumentarec: V znamenju zvezd - Dvojčka
10.30	Muppet Show - Liza Min-nelli
11.00	Videomeh
11.30	Nabožna oddaja
11.50	Ljudje in zemlja
12.20	Prisluhnimo tišini 13.00Poročila
14.25	Videostrani
14.35	Nadaljevanka: Saga o Forsytih (19. del)
15.30	Sova (ponovitev, vmes nanizanka Na zdravje in nadaljevanka Twin Peaks)
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.05	Film: Modna kreatorka
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Diploma za smrt
21.00	Zdravo
22.20	Dnevnik, šport in vreme
22.45	Nočni program Sova,
vmes nan. Kremplji in praske in nad. Na poti k mavrici 0.10 Poročila 0.20 Videostrani
TV Koper
16.00	Športni pregled
18.00	Video glasba: Tutti frutti (vodi Alex Bini)
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Okrogla miza v studiu (pon.)
20.10	Film: Puzzle insanguinato (krim., ZDA 1988, r. Chuck Vincent, i. Blake Bahner, Rebecca Lynn)
21.30	Aktualno: II mappamondo
22.00	TVD Novice
22.10	Nan.: Fantasilandia
23.00	Športna oddaja
|	TV Slovenija 2
14.00	Satelitski programi
14.25	Titanic
16.00	Šport: Rally Saturnus,
16.20	DP v akrobatskem rocku, 16.35 Športno popoldne
19.30	Dnevnik
20.00	Dok. oddaja: Camel Trop-hy '91
20.30	Film: Lili Marlen (dram., ZRN 1980, r. Rainer Wer-ner Fassbinder)
22.25	Nogomet
23.00	Športni pregled
23.45	Vutel
CANALES
8.30	Nabožna oddaja
9.15	Aktualno: Domenica 5
11.30	Aktualnosti: Nonsolomo-da, 12.00 Cerco e offro
12.30	Variete: Anteprima
12.55	Canale5News
13.00	Superclassifica Show
14.15	Variete: Rivediamoli
15.05	Aktualno: Agenzia matri-
moniale, 15.35 Ti amo... parliamone (Oboje vodi Marta Flavi)
16.00	Bim bum bam in risanke
18.00	Kviz: O.K. II prezzo e giu-sto!
19.45	Kviz: La ruota della fortu-na
20.30	Aktualno: Controcorrente
20.35	Film: Bigfoots e i suoi ami-
ci (kom., ZDA 1987, r. VVilli-am Dear, i. John Lithgow, Kevin Peter Hall)
22.40	Nanizanka: Časa Vianello - La promessa
23.10	Aktualnosti: Nonsolomoda
23.40	Italija sprašuje, vmes (24.00) Canale 5 News
0.40 Nanizanki: Marcus Welby M. D. - Ricatto paterno,
1.40	Operazione ladro - Un angelo illegale
RETE 4__________________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nad.: Stellina, 10.00 Picco-la Cenerentola
12.20	Vesti iz parlamenta
13.00	Nanizanki: I Jefferson,
13.30	Love Boat
14.30	Variete: II principe azzurro
16.30	Nadaljevanki: Sentora,
17.30	Manuela
19.10	Aktualno: Chiaramente
19.40	Nadaljevanka: Marilena
20.35	Film: La mano sinistra di dio (vojni, ZDA 1955, r. Ed-ward Dmytryk, i. Hum-phrey Bogart, G. Tierney)
23.15	Nanizanka: Alfred Hitchcock predstavlja
22.15	Koncert v Scali (Simfonični orkester Scale vodi Car-lo Maria Giulini)
23.45	Film: Shampoo (kom., ZDA 1975, r. Hal Ashby, i. War-ren Beatty, Julie Christie)
1.55	Nan.: Love Boat
ITALIA 1_______________
7.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.00	Odprti studio
10.15	Film: Non voltarti, un ca-vallo ci segue (kom., r. Jiri Hanibal, i. Jan Poimesil)
12.00	Odprti studio
12.30	Vodič za prvenstvo
13.00	Tednik: Grand Prix
14.00	Nanizanki: Časa Keaton -II miglior amico di Nick,
14.30	Nonno va a Washing-ton - La Rolls Royce che. scotta
15.30	Film: Una domenica si (kom., It. 1986, r. Cesare Bastelli, i. Nick Novecen-to, Dario Parisini)
17.30	Nanizanka: Star Trek - Re-guiem per un matusalem-me
18.30	Odprti studio
19.00	Risanke
20.30	Nan.: 1 vicini di časa - Ap-pesa a un filo e la mia vita senzate
21.00	Rubrika: Pressing
23.05	Variete: Mai dire gol
23.30	Variete: 1/2 pollice (Vodi Alessandra Appiano)
0.20 Odprti studio
0.40 Rock opolnoči
1.40	Nanizanki: Kung Fu, 2.40
_____Samuraj__________________
ODEON
13.00	Kabaret: Fiori di zucca
13.30	Nagrada poimenovana po Rinu Gaetanu
14.30	Film: L'ultimo sapore dell'-aria (dram., It. 1978, r. Rug-gero Deodato, i. Maurizio Rossi, Vittoria Galeazzi)
16.30	Film: Canzoni nel mondo (glas., It. 1963, r. Vittorio Sala, i. Dean Martin, Mina)
17.30	Film: Febbre da cavallo (kom., It. 1976, r. Steno, i. Gigi Proietti, Enrico Mon-tesano)
19.30	Risanke
20.30	Film: Cuore di cane (kom., It. 1976, r. Alberto Lattua-da, i. Cochi Ponzoni, Eleo-nora Giorgi)
22.15	Kabaret: Fiori di zucca
22.45	Film: Milano calibro 9 (dram., It. 1972, r. Fernando Di Leo, i, Gastone Mos-chin, Mario Adorf)
8.00	Risanke: Snack
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Nedelja na TMC (Vodi Ivano Guidoni)
13.00	Film: Ombre a cavallo (pust., ZDA 1982, r. Andrew McLaglen, i. Tom Selleck, Sam Elliott)
15.00	Glasbena oddaja: R.E.M.
16.00	Film: Gli invincibili (pust., ZDA 1947, r. Cecile B. De
Mille, i. Gary Cooper, Pau-lette Goddard)
19.00	Neurejeni potopis: Malezija
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Šport: Galagoal (Vodi Alba Parietti)
22.30	Rock koncert: The Simple Truth
TELEFRIULI_____________
9.00	T elefriuli non stbp
12.45	Nanizanka: Lewis & Clak
13.00	Rubrika o športu
13.30	Aktualno: Album
14.00	Praznično ozračje
19.00	Športne vesti
20.30	Film: L'affare Dominici (dram., Fr. 1973, i. Jean Ga-bin, Pierre Forget)
22.30	Športne vesti
24.00	Aktualno: Prva stran
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Glavne osebe na potepu (dramatizirala Matejka Maver); 10.30 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nedeljsko popoldne; 17.00 Šport, glasba in evergreeni; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila;
5.00	Jutranji koledar; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Veseli tobogan 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
12.00	Na današnji dan; 13.10 Glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Humoreska; 18.30 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil;
12.00	Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna; 14.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Dajmo naši; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 9.00 Avtorska popevka; 9.30 Mi-xage; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Športni pregled in glasba;
18.00	Lestvica Long Playing plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Nedeljski športni pregled;
20.00	Nočna glasba.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 13.00 Glasba po željah.
r
				ponedeljkovi televizijski in radijski	sporedi			::::			\	_	TT	nnini inuHnnniiHnHhiHinnniMin!
RAI 1
®-55 Aktualno: Uno mattina :®15 Nan.: Five Mile Creek :j 00 Jutranji dnevnik 1-05 Nan.: La signora in giallo
2.05	Varieteja: Occhio al bigli-- etto, 12.30 Piacere RAI 1
3.30	Dnevnik in Tri minute
4.00	Kvarkov svet
4.30	\z parlamenta
5.00	Športni ponedeljek
5-30 Šport: kolesarska dirka po Italiji
,,'®0 ^a najmlajše Nabožna oddaja lRn° ?ratke vesti ■05 Šport: Giroscopio '45 Dokumentarec: Trideset iQ let naše zgodovine ,„40 Almanah, dnevnik '40 Film: Tutto guella notte (Pust., ZDA 1987, r. Chris Columbus, i. Elisabeth „ Shue, Maia Brewton)
2l no Dnevnik
0 Gospodarski tednik: Em-2, Porion
15 Aktualno: Larcipelago
24 on 5?ezz°giorno •vu Dnevnik, vreme in Iz par-0 lamenta
5 Variete: Mezzanotte e dintorni
\ RAI 2
	RAI 3		ff' TV Slovenija 1
TV Koper
7.00	Risanke in otroški variete
8.30	Nan.: Mr. Belvedere
9.00	Aktualno: Radio anch'io '91
Rubrika o protestantizmu Dok. Amami Alfredo Nadaljevanka: Destini Aktualno: 1 fatti vostri Dnevnik - ob trinajstih Diogenes in Gospodarstvo Tribuna referenduma Nadaljevanki: Beautiful,
14.25	Quando si ama Film: L'isola dei pirati pust., Fr. 1957, r. Robert Darene, i. Francois Perier) Vesti
Odprti prostor Nanizanka: Alf zabavna oddaja: TGX Šport Rock cafe
Nanizanka: Moonlighting Dnevnik in šport Nanizanka: L'ispettore Derrick - Una misteriosa scomparsa
21.35	Aktualno: Mixer
23.15	Dnevnik - Pegaz, vreme in horoskop
0.10 Mozartovi koncerti
1.20	Nanizanka: Poliziotti alle Hawaii
9.50
10.20
10.50
11.55 13.00 13.15 13.45
13.55
15.25
17.00 17.05
17.30
18.00 18.20
18.30
18.45
19.45
20.30
10.00	Šport: tenis, 11.00 košarka,
11.30	jahanje, 12.00 tenis (evrovizijski prenos iz Pariza)
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.40	Šport: tenis (evrovizijski
prenos iz Pariza), DP v bezbolu, nogomet (pregled rezultatov prvenstva B lige)
18.30	Tuji dnevniki in TV (Vodi Giancesare Flesca)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov deželni šport
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Barbatova razglednica
20.30	Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi)
22.25	Večerni dnevnik
22.30	Aktualno: Allarme in citta
23.25	Nočni dnevnik
0.10 Film: L'imperatrice Kwei Fei (dram., Jap. 1955, r. Kenji Mizoguchi, i. Mac-hike Kiokyo, Masayuki Mori)
8.50	Video strani
9.00	Mozaik. Oddaja za otroke: Ciciban, dober dan - Pekarna, 9.10 Lutkovna igrica: Pojdi nekam, ne ve se kam, 9.30 Mladinski pevski festival Celje 89
9.50	Utrip (pon.)
10.10	Zrcalo tedna (pon.), 10.25 TV mernik (pon.)
10.40	Video strani
14.50	Video strani
15.00	Nabožna oddaja
15.20	Sova (pon.) vmes nan. Kremplji in praske in nad. Na poti k mavrici
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik
18.30	Spored za otroke:_ Radovedni Taček - Čevelj,
18.40	Nanizanka Alf
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Komedija: Mandragola
21.50	Dnevnik in vreme
22.15	Osmi dan
23.00	400 let slovenske glasbe
23.40	Sova, vmes' nanizanki Gledališče R. Bradburyja in Na poti k mavrici
1.05	Videostrani
16.00	Športni pregled
18.30	Oddaja v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes nanizanka Le avventure di Stanlio e Ollio
19.45	Glasbena oddaja: Opereta (izbor najbolj znanih motivov)
20.30	Rubrika: Ponedeljkov šport
21.00	Športni dokumentarec
21.30	TVD Novice
21.45	O zamejskem športu: 6. krog (zadnja oddaja)
L<E
TV Slovenija 2
16.00	Satelitski programi
17.30	Regionalni programi TV Slovenija: Studio LJ
19.30	Dnevnik
20.00	Zelena ura
21.00	Športna oddaja: Sedma steza
21.20	Omizje: Sto let krščanskega socialnega nauka, nato Yutel - eksperimentalni program
CANALE 5______________
8 in *2an,: I-a famiglia Brady Film: L amore e bello (9las., VB 1951, r. Bruce Humperstone, i. David Ni-10-30 Iln)
11.45	jl^iualno: Gente comune Kviza: II pranzo e servito,
12 55 42-35 Tris 1320 Sanale5News
*yiza: O.K. II prezzo e gin-sl° ' 14.20 II gioco delle
15.05 A°J>pie
^ktualno: Agenzia matri-moniale, 15.35 Ti amo...
l6.0o	Earliamone
J-uroški variete: Bim bum l8.is in risanke
18.45	v ariizanka:I Robinson ,„v«a: H gioco dei nove,
?0-l5 a L. Tra moglie e marito
20.25	5rtualno: Radio Londra 20.4q E jrscia la notizia
um: Pirati (pust., Fr. 1986, er v?an Polanski' i- Wal-
RETE4
22	5s peck)IatthaU' 1 ^n‘hony
23	2 %iniZanka: Sposati con
^riete: Maurizio Costan-
, nalpsJ’ vmes (24-00) Ca-1-30 s,,, 5 News 1-45 tgfl s.cia la notizia M p, zaj}ki: Marcus • - Cane pazzo
8.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 Cosi gira il mondo, 9.40 Senorita An-drea, 10.10 Per Elisa, 11.00 Senora, ll.SOTopazio
12.45	Variete: Buon pomeriggio
12.50	Nadaljevanke: Valeria,
13.45	Sentieri, 15.15 Piccola Cenerentola, 15.45 Stellina, 16.15 La valle dei pini,
16.45	General Hospital,
17.15	Febbre d’amore
18.30	Kviz: Čari genitori
19.10	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.40	Nadaljevanki: Marilena in
20.35	Manuela
22.30	Nanizanka: California
23.30	Športna oddaja: Cadillac 0.05 Film: 10 (kom., ZDA 1979, r.
Blake Edwards, i. Bo De-rek, Dudley Moore)
2.40	Nanizanka: Love Boat
donna bionica, 11.00 Sulle strade della California
12.00	Nanizanki: T.J. Hooker,
13.00	Happy Days
13.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.30	Kviz: Urka!
15.30	Variete: Mai dire banzai
16.15	Nanizanki: Simon & Simon
17.30	Mai dire si
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka: MacGyver
20.00	Risanke: Scuola di polizia
20.30	Film: Spaghetti a mezzanotte (kom., It. 1981, r. Ser-gio Martino, i. Lino Banfi, Barbara Bouchet)
22.30	Aktualno: L’istruttoria 0.15- Odprti studio
0.30 Film: Pepe francese (kom., VB 1963, r. Ken Russell, i. James Booth, Roy Kinnear)
2.20	Nanizanki: Kung Fu, 3.20 Samurai
17.30	Film: Sfida sul fondo (pust., It. 1976, r. Melchiade Co-letti, i. Enzo Maiorca, Fre-derick Stafford)
19.30	Risanke
20.30	Film: La polizia sta a guar-dare (krim., It. 1973, r. Roberto Infascelli, i. Enrico Maria Salerno, Jean Sorel)
22.00	Film: II brigadiere Pasgua-le Zagaria ama la mamma e la polizia (kom., It. 1973, r. Luca Davan, i. Lino Banfi, Aldo Giuffre)
21.00	Oddaja o medicini: Quan-do c'e la salute
22.20	Variete: Festa di comple-anno
23.20	Nočne vesti
23.40	Oddaja o motorjih
0.30 Film: La rivolta delle don-ne di Stepford (krim., ZDA 1980, r. Robert Fuest, i. Sharon Gless, i. Julie Kav-ner)
TELEFRIULI
TMC
ODEON
; Welby
ITALIA 1
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja Ciao Ciao in risanke
8.30	Odprti studio
8.45	Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari, 10.00 La
13.00	Risanke
14.30	Film: La vendetta di Ursus (pust., It. 1962, r. Luigi Ca-puano, i. Livio Lorenzon, Samson Burke)
16.00	Film: Cresus (kom., Fr. 1960, r. Roger Descoffre, i. Fernandel, Rene Tomas)
8.30	Nanizanke: Enigma, I gior-ni di Brian, Condo
11.15	Nad.: Potere
11.55	Kosilo z Wilmo
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
13.30	Rubrika: Ženska TV
15.00	Film: Buona sera Mrs. Campbell (kom., ZDA 1968, r. Melvin Frank, i. Gina Lollobrigida, Shelley Win-ters)
17.00	Ženska TV
18.10	Nanizanka: Autostop per il cielo
19.15	Kviz: Corto circuito
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Montesano e il suo S.P.O.M. News
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Nan.: Il calabrone verde
16.00	Risanke
17.50	Nan.: The Bill Cosby Show
18.20	Nad.: E' proibito ballare
18.50	Nanizanka: Wayne and Shuster
19.20	Dnevnik
20.30	Dokumentarna oddaja
21.30	Rubrika in dnevne novosti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Kronika iz parlamenta 0.30 Nočne vesti
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Življenje onkraj življenja; 8.40 Valčki in polke; 9.10 Instrumentalni solisti; 9.30 Metronom; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Prezir (Alberto Moravia, 19. del); 11.45 Glasba; 12.00 Utrip mesta; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Veselo na otroškem valu; 15.00 Evergreeni; 15.30 Južnoameriška folklora; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Ala-dinova svetilka; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Zabavni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Pihalne godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, . 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 8.45 Ugani;
9.00	Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Naše sanje; 16.00 Srečanja; 17.00 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Klasična kitara; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in tedenski horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 20.00 Gremo v gledališče; 20.30 Operni odri.
Ob množični prireditvi krajše srečanje Oman-Goria
V Krminu slovesno predstavili letošnje steklenice Vina miru
Štiridnevni mednarodni simpozij v Gorici
Obravnavali bodo vlogo narodnostnih manjšin
V Krminu je bilo včeraj praznično ob predstavitvi Vina miru, ki so ga že šestič obrodile trte 400 različnih sort z vseh celin sveta. Glavna slovesnost je bila dopoldne v zadružni kleti okrog katere uspeva na dveh hektarih vinograd miru iz katerega pridobivajo to žlahtno in edinstveno vino, simbolično zmes vseh vin sveta. Manifestacije so se udeležili številni politični predstavniki začenši z ministrom za kmetijstvo Giovannijem Gorio, predsednikom deželne vlade Adrianom Bi-
asuttijem, vladnim podtajnikom Lucianom Rebullo, senatorjema Battellom in Micolinijem, ki je tudi podpredsednik zveze Coldiretti, in drugimi. Iz Slovenije je prišel član predsedstva Republike Ivan Oman skupaj s predstavniki kmečke stranke in briških krajevnih skupnosti. Oman je imel kratek razgovor z ministrom Gorio, ki mu je zagotovil pozornost in solidarnost italijanske vlade glede težkih trenutkov, ki jih preživlja Slovenija.
Številno občinstvo sta uvodoma nagovorila predsednik zadružne kleti
Adriano Drius in krminski župan Am-brosio, nakar je prevzel besedo znani športni novinar, Krminčan Bruno Piz-zul, ki je predstavil letošnje Vino miru in umetnike, ki so sodelovali pri letošnji izvedbi te odmevne manifestacije. Nalepke za steklenice, ki so jih s poslanico miru in sprave odposlali več kot sto državnim poglavarjem po svetu, so tokrat izdelali furlanski slikar Giorgio Celiberti, Philippe Garel iz Pariza in Veličkovič iz Beograda. Trem likovnim umetnikom se je pridružil tudi znani furlanski mislec, duhovnik in pesnik David Maria Turol-do, ki je nalepke obogatil s pesniškimi verzi o miru in preprostih čustvih, ki koreninijo v tradicionalni kmečki kulturi. Turoldo leži težko bolan v bolnišnici, zato se ni mogel udeležiti slovesnosti, pač pa so na velikem ekranu predvajali njegovo ganljivo pričevanje.
Na slovesnosti ob predstavitvi Vina miru, ki jo je sklenil priložnostni govor ministra Gorie, so tudi podelili zaslužnim vinogradnikom nagrado "Aci-no d'oro", ki so jo namenili za posebne dosežke na področju vinogradništva. Popoldne so v Krminu odprli razstavo vin iz italijanskih "Mest vina", predstavniki katerih so tudi sodelovali na včerjašnjih manifestacijah, ter otvorili prenovljeni Trg 24. maja.
Na sliki (foto Marinčič) nekateri med uglednimi gosti včerajšnje predstavitve Vina miru v Krminu
Evropeistična akademija za Furlanijo - Julijsko krajino prireja od četrtka, 30. t.m., do nedelje, 2. junija, v Kulturnem domu v Gorici pomemben posvet na temo "Narodnostne manjšine z etničnega, socialnega in ekonomskega vidika. Primerjave med Furlanijo - Julijsko krajino, Štajersko, Koroško in Slovenijo". Pokrovitelj posveta je Komisija Evropske skupnosti, pri njem pa sodelujejo še Mednarodna zveza hiš Evrope (Federation Internationale des Maisons de 1’Europe), njena italijanska sekcija ter sorodna evropeistična združenja iz Avstrije (Graz, Celovec, Dunaj), Bavarske, Madžarske (Budimpešta iz Zalaerszeg), Slovenije (TŠC Branko Brelih iz Nove Gorice) in Hrvaške. K posvetu sta uradno pristopili tudi Goriška trgovinska zbornica in Dežela FJk.
Štiridnevni seminar bodo slovesno odprli v četrtek ob 17. uri. V petek in soboto dopoldne bodo razna delovna zasedanja, eno od osrednjih srečanj pa napovedujejo v soboto, ko bodo po napovedih sodelovali pri okrogli mizi tudi predsedniki vlad treh sosednjih dežel Lojze Peterle, Adriano Biasutti in Jorg Haider.
Podrobnejši spored srečanja je sledeči. V četrtek popoldne bodo udeleženci najprej obiskali Videm, nato pa bo ob 17. uri otvoritev v goriškem Kulturnem domu. Govorila bosta ravnatelj Evropeistične akademije FJk in koordinator seminarja dr. Pio Giorgio
Baissero in predsednik akademije prof. Fabio Illusi.
V	petek bo ob 9.30 zasedanje na temo "Etnične manjšine, družbeni in gospodraski pogledi". Poročali bodo Pal Tibor, generalni tajnik Evropske akademije iz Budimpešte, dr. Rainer Fankhauser z ministrstva za šolstvo Avstrije, dr. Emidij Sussi, raziskovalec pri ISIG. Ob 10.50 sta napovedani še poročili ravnatelja ISIG prof. Alberta Gasparinija in publicista Andree Chi-tija Batellija. Sledila bo razprava, popoldne pa sprejem udeležencev. na gradu in ogled vojnega muzeja.
V	soboto bodo sodelujoči na posvetu obiskali Novo Gorico. Popoldne ob 14. uri bodo v šolskem centru Branko Brelih na vrsti poročila predstavnikov "hiš Evrope": govorila bosta župan mesta Bernolakovo Alexander Švarda in podžupan Zalaerszega Imre Muller. Ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Gorici okrogla miza na temo "Pogled v prihodnost: ali smo na poti k Evropi velikih regij?". Sodelovali bodo kot rečeno predsedniki vlad Slovenije, Koroške in FJk Lojze Peterle, Adriano Biasutti in Jorg Haider, minister za Slovence po svetu Janze Dular in dr. Reinhard Račk z ministrstva za evropske zadeve pri štajerski vladi. Sobotni večer se bo sklenil z družabnim srečanjem, v nedeljo pa bo ob 9.30 še nadaljevanje razprave in povzetek zaključkov tega seminarja, ki obeta vsekakor zanimivo vsebino.
Včeraj podelili nagrade Morassi, Pocar in Marin
Umetnostni zgodovinar in kritik Giulio Carlo Argan, glasbenik in prevajalec Ouirino Principe ter literarni kritik Giovanni Macchia so včeraj popoldne v Attemsovi palači v Gorici prejeli tri pomembne literarne nagrade, ki jih podeljuje goriška pokrajinska uprava. Nagrade so poimenovane po treh pomembnih goričkih kulturnih osebnostih: zgodovinarju umetnosti Antoniu Morassiju (1893-1976), germanistu Ervinu Pocarju (1892-1981) in pesniku Biagiu Marinu (1891-1985). Pokrajina je pred tremi leti prvič razpisala vsedržavni natečaj za dodelitev treh nagrad osebnostim, ki delujejo na istih kulturnih področjih kot omenjeni preminuli možje.
Prvič so leta 1988 bili nagrajeni Giuliano Briganti, Bruna Bianchi in Gian-carlo Mazzacurati, letošnja podelitev pa je bila druga, saj so nagrade triletne. Dobitniki prejmejo po deset milijonov lir.
Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Mina Gregori, Giuseppe Maria Pilo, Sergio Tavano, Giorgio Cusatelli, Roberto Fertonani, Fausto Pocar, Alberto Asor Rosa, Umberto Carpi, Elvio Guagnini, predsedoval pa ji je pokrajinski odbornik za kulturo Giovanni Battista Panzera, je letos izbrala tri vidne osebnosti italijanske kulture, ki so se v zadnjem triletju odlikovale na upoštevanih področjih besedne umetnosti.
Giulio Carlo Argan je nagrado Morassi za zgodovino umetnosti prejel za monografijo "Michelangiolo architetto", ki je izšla pri založbi Electa. Nagrado Pocar za najboljši prevod iz nemščine v italijanščino je Ouirino Principe prejel za knjigo 'Due volte la cometa", prevod knjige "Zwei mal Halley" Ernsta Jun-gerja (zal. Guanda). Nagrado Marin za literarno kritiko je Giovanni Macchia dobil za knjigo "Tra don Giovanni e don Rodrigo" (zal. Adelphi.
V okviru obiska v naši deželi je bil včeraj popoldne v Gorici
Topel sprejem za Aleksandra Dubčka
Predsednik češkoslovaškega parlamenta podelil štipendije štirim češkim študentom, ki obiskujejo goriško univerzo
Predsednik češkoslovaškega Parlamenta in živi simbol "praške pomladi" Aleksander Dubček je včeraj v okviru večdnevnega obiska v naši deželi na goriškem gradu prisostvoval podelitvi štipendij štirim češkoslovaškim študentom, ki obiskujejo univerzitetni tečaj za preglednike računov v Gorici. Sprejeli so ga predsednik Trgovinske zbornice Bevilacgua, rektor Tržaške univerze Borruso in deželni odbornik Brancati, ki so poudarili njegovo politično dalekovidnost ter pokončno moralno držo. Dubček se je zahvalil za topel sprejem in solidarnost, pri tern pa želel, da bi moralni in politični podpori sledilo tesnejše gospodarsko sodelovanje med državama. V tem pogledu je izobraževanje ključnega pomena. Pred srečanjem na gradu je gosta na občini sprejel župan Scarano.
Na sliki (foto Marinčič) Aleksander Dubček na goriškem gradu
Glasbeni sprehodi v permskem parku
Spet aktualen predlog o eni osrednji bolnišnici v pokrajini
Danes romanje na Sv. Goro
V pevmskem parku bo danes ob 16. uri drugi glasbeni sprehod pod naslovom "Mozart & dintorni". Gre za zanimivo pobudo, v realiziciji mladih in z anagžiranjem gojencev goriških glasbenih šol: Glasbenega centra E. Komel, Glasbene matice, Goriške glasbene šole in Glasbene šole iz Fare. Organizacijo koncerta je prevzelo združenje Gorizia — Giovane. Vstopnine ne bo. Kakor je že iz naslova prireditve mogoče razbrati, bo glasbena prireditev posvečena Mozartu. Mozartove skladbe bodo izpolnile tudi pretežni del uro in pol trajajočega sporeda, ki ga bodo oblikovali mladi glasbeni poustvarjalci, od kitaristov do flavtistov in violinistov.
Prvi del glasbenega sprehoda je bil na sporedu že prejšnjo nedeljo.
čestitke
24.tm. je praznoval 50. rojstni dan Silvan Cibini. Vse najboljše mu želi žena Marija ter hčerka Ana z družino.
Ena, dve ali več bolnišnic. Vprašanje je spet aktualno, čeprav je pred meseci kazalo, da je vsakršno razpravljanje odveč, ker naj bi bile sprejete že dokončne odločitve, izdelani načrti in, kakor pravijo, že tudi obljubljena finančna sredstva. Na pobudo združenja ACLI, kulturnega krožka Ricerca e presenza ter združenja ANAAO, v katerem so včlanjeni zdravniki zaposleni v bolnišnicah, bo v četrtek, 30. t.m. ob 20.30 v pokrajinski sejni dvorani javno srečanje na temo Pokrajinska bolnišnica.
Na srečanju bodo predstavili predlog o gradnji osrednje bolnišnice za celotno območje pokrajine, istočasno pa bodo začeli pobudo za zbiranje podpisov v podporo temu predlogu.
Skratka, če pravilno razumemo, gre za nekakšno peticijo, ki jo bodo pobudniki poslali nato v preučitev pristojnim oblastem. Napovedujejo tudi ustanovitev posebnega iniciativnega odbora.
Razlogov zakaj se pobudniki predloga o eni sami osrednji bolnišnični ustanovi potegujejo za ponovno preučitev, je precej, od neprimerne lokacije in značilnos-
GALLUSOVA		I GLASBENA
PROSLAVA		MATICA
		^111 GORICA
v petek, 31. maja, ob 20.30 v cerkvi sv. Justa v Podgori		vabi na
Nastopajo:		VEČER
— SPZ GALLUS IZ BUENOS AIRESA		Z GLASBO
— komorni zbor Gallus iz Kranja		v sredo, 29. t.m. ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici.
— mešani pevski zbor Podgora		Nastopili bodo gojenci šole Glasbene matice.
ti terena (zlasti kar zadeva bolnišnico v Gorici) do ekonomske računice. Sicer pa bo o tem podrobno tekla beseda na napovedanem javnem srečanju.
Deseta obletnica šole v Romjanu
V petek, 31. t.m., ob 18. uri bodo v župnijski dvorani v Romjanu praznovali 10. obletnico delovanja slovenske osnovne šole v tem kraju. Napovedujejo kulturni spored, na katerem bodo nastopili učenci slovenske in italijanske sekcije osnovne šole, malčki slovenskega otroškega vrtca ter krajši glasbeni program.
• Na mirenskem letališču bo danes od 14. do 18.30 že pred dnevi napovedano tekmovanje papirnatih zmajev. V slučaju slabega vremena bo prireditev prihodnjo nedeljo.
vazna obvestila
V dvorani zavarovalnice Triglav v Novi Gorici bodo jutri, ob 19. uri, predstavili knjigi Marka Pogačnika Zdravljenje zemlje in Marcelle Auclair Knjigo o sreči.
Na sedežu Stranke demokratične levice bo jutri ob 18. uri javna razprava o položaju v Jugoslaviji. Govorili bodo N. Battello, I. Bratina in B.Peric.
Vzhodna Evropa — sedanjost in perspektive. To bo predmet javne razprave v četrtek, 30. t.m. ob 18. uri v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice. Govorila bosta M. Volčič in F. Molinari.
izleti
Sekcija VZPI/ANPI Dol—Jamlje priredi 15. junija avtobusni izlet v Ljubljano in okolico. Prijave sprejemajo Etrtore Moro, Karlo Kobal in Mario Croselli. Vodstvo sekcije vabi interesente naj pohitijo s prijavo. Vpisovanje se zaključi 4. junija.
Danes popoldne bo na Sv. Gori skupno romanje vernikov goriške in novogoriške dekanije. Romarje bosta vodila oba škofa. Ob 16. uri bo v baziliki maša.
Ker pričakujejo veliko udeležbo, bodo cesto na Sv. Goro ob 14.30 zaprli za osebni promet. Romarji se bodo na goro podali v glavnem peš in sicer s Prevala. Sicer pa bodo ob tej priložnosti vozili tudi posebni avtobusi.
Parkirni prostor za avtobuse je rezerviran za baziliko. Avtomobilistom, ki se bodo na goro pripeljali že dopoldne, priporočajo naj parkirajo skrbno in predvsem tako, da ne bodo ovirali rednega prometa avtobusov.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 18.5. do 25.5.1991.
RODILI SO SE: Valentina Surace, Martina Gatto, Gaia Paulin, Caterina Be-arzotti, Lorenzo Santillo, Sara Visintin, Gian Luca Berin, Marta Esercitato, Ma-ristella Morsut.
UMRLI SO: 70-letni Bruno Musina, 74-letni upokojenec Ferdinando Vittori, 34-let-ni Robert Dolenc, 88-letna Vittoria Bavcon, 77-letni upokojenec Guglielmo Cettul, 18-letni dijak Gabriele Buttignon, 78-letni upokojenec Camillo Polo, 45-let-ni slaščičarnar Ugo Pivetta, 77-letni Gino Faggiani, 80-letna gospodinja Danica Kovic, vd. Blasini, 76-letna gospodinja Angela Rijavec, por. Culot, 69-letna Tereza Komic, 77-letni upokojenec Costan-tino Udovisi.
OKLICI: tapetnik Giorgio Chiaselotto in delavka Michela Pavesi, uslužbenec Luigi Rapone in uslužbenka Andreina Sfiligoi, podoficir Francesco DAgostino in delavka Anna Maria Sprecacenere, finančni stražnik Domenico Pasguale Neto in Annunziata Musarella, delavec Clau-dio Predan in uslužbenka Elizabeta Ma-russi, policaj Giorgio Dal Pio Luogo in uslužbenka Grazia Trinco.
POROČILI SO SE: uslužbenec Tullio Terpin in uslužbenka Gabriella Tomma-si, uslužbenec Marcello Bandelli in uslužbenka Marcella Greco.
kino
Gorica
CORSO 15.30-22.00 »Misery non deve morire«. Dobitnik oskarja. Prep. nm pod 14. letom.
VERDI 16.00-22.00 »Le eta di Lulu«. Igra F. Neri. Prep. ml. pod 18. letom.
VITTORIA 16.00-22.00 »Una donna chia-mata cavallo«. Prep. ml. pod 18. letom-
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 »Amleto«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 16.00, 18.00 >n 20.00 »Krvavi šport«.
SVOBODA (Šempeter) 18.00 »Jekleni orel«. Ob 20.00 »Vročica telesa«.
DESKLE 18.00 »Problematični mule«. °b 20. uri »Mladi revolveraši«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Moro — dr. Alesani — Trg De A m cis 10 — tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale — Trg Republike 26 — 1 410341.	.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOB Lekarna pri Jezeru — (Al Lago) — vrt ulica 2 — tel. 78300.
pogrebi
3
Jutri ob 11.30 Esdera Zanchettin, v Lavrenčič iz bolnišnice Janeza od 0 pe-v Tržič, ob 14.30 Lucia Ouargnel, vd. r los iz splošne bolnišnice v Rudo.
ZAHVALA	.h
Globoko ganjeni ob tolikihizr *e sočustva in spoštovanja ob izgubi ^
Leopolde Pernarčič
vd. Gorjan
iz srca zahvaljujemo vsem, ®aia nami sočustvovali. Posebna z ja-in pevcem iz
sočustvovali, naj gre g. župniku melj.
Jamlje, 26. maja 1991
Mirko Špacapan gost občinske komisije za stike z zamejstvom
Sodelovanje med Novo Gorico in Gorico ne more potekati mimo naše skupnosti
Uveljavitev goriškega Inštituta
Sociološke raziskave tudi v Sovjetski zvezi
Na seji Komisije za stike z zamejstvom, ki deluje pri Občinski skupščini v Novi Gorici, v torek, je prvič sodeloval tudi predstavnik dela slovenske narodne skupnosti iz italijanskega območja na Goriškem. Bil je to dr. Mirko Špacapan, “pokrajinski odbornik in pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti v Gorici. Člane omenjene Komisije za stike z zamejstvom je seznanil s položajem Slovencev v Italiji, posebej na območju Gorice. Poudaril je pomen enotnosti med posameznimi deli slovenskega naroda, dejal, da so odnosi z matično domovino oziroma z njenimi oblastmi sedaj boljši, kot pa so bili pod prejšnjim režimom, in povedal, da se tudi med Slovenci v Italiji zmanjšujejo ideološka in politična nasprotja. "Evolucija odnosov med nami Slovenci je v teku in v prihodnosti morda ne bosta več potrebni dve krovni organizaciji, kot sta sedaj SKGZ in SSO", je v Novi Gorici menil dr. Mirko Špacapan.
Poudaril je, da Slovenska skupnost enotno in povsem podpira osamosvajanje Slovenije, medtem ko so nekatere druge politične stranke - denimo socialistična - ali pa celo posamezni manjši deli slovenske narodne skupnosti, razna podjetja, organizacije in društva, mlačni ali povsem ravnodušni do osamosvojitvenih procesov in teženj v Sloveniji, je razmišljal dr. Špacapan.
Glede položaja Slovencev v Italiji je rekel, da bi naša narodna skupnost lahko že dobila globalni zaščitni zakon, če bi sprejela načelo o postopnosti uvajanja narodnostnih Pravic. Po njegovem so pričakovanja za dober zakon negotova, tudi zaradi strankarskih interesov, in zato, ker na primer nova politična stranka nekdanjih komunistov svojemu bivšemu privržencu, senatorju Stojanu Spetiču, ne bo dovolila, da bi s svojo dejavnostjo za sprejem zaščitnega zakona večal svoj osebni in politični vpliv v italijanskem Senatu.
Slovenci v Italiji uživamo pravico in enakopravnost na raznih področjih", je dejal dr. Špacapan, "naš največji problem pa je v tem, da povsod zanikajo pravico do uporabe slovenskega jezika v javnosti".
Med pogovorom s člani Komisije za stike z zamejstvom je predstavnik Slovenske skupnosti kritično obravnaval ne-
katere vidike sodelovanja med Novo Gorico in Gorico, pri čimer je omenil tudi oba župana, Sergija Pelhana in dr. Antonia Scarana. Komisiji je zameril, ker se v svojem delovanju seznanja s stanjem na primer v Gorici, le prek posrednih sogovornikov ali gradiv, nikoli doslej pa se ni neposredno soočila s stališči političnih strank, ki zbirajo Slovence ali jih predstavljajo. Pobudo predsednika novogoriške občine za poglobitev sodelovanja z Gorico je sicer pozdravil in dejal, da je bila opravljena v dobri veri. Scaranu pa naj bi pobuda prišla zelo prav zato, ker je okrepila njegov položaj v Krščanski demokraciji. Dr. Mirko Špacapan je nato opozoril: "Sklenilo se je idealno zavezništvo med dvema županoma, toda sporazum pozablja na slovensko narodnost v Italiji, ki je bežno omenjena le na koncu dokumenta". Slovenska skupnost skratka še zmeraj meni, da sporazuma o sodelovanju med Novo Gorico in Gorico ne bi smeli sprejeti, tudi zato, "ker je župan Scarano v Rimu nekako v istem času pristransko govoril o Slovencih v Gorici." Menda ima Slovenska skupnost o takšnem domnevnem zadržanju goriškega župana dokaze. Žal na seji ni bilo novogoriškega župana Sergija Pelhana, ki najbrž ima informacije in pozna podrobnosti o ozadjih sklepanja sporazuma o sodelovanju med Novo Gorico in Gorico. Novinar, ki je spremljal sejo Komisije za stike z zamejstvom in je dobro seznanjen s stanjem in gibanji v medmejnem sodelovanju, pa si jemlje pravico, da predlaga premostitev morebitnih osebnih nestrpnosti in nasprotij med politki in zaželi, da bi se sodelovanje med Novo Gorico in Gorico lahko čimbolj nemoteno nadaljevalo.
Dr. Mirko Špacapan je v Novi Gorici še opozoril, da je Slovenska skupnost protestirala proti zahtevi desnega krila italijanske liberalne stranke, naj bi izvedli revizijo Osimskih sporazumov in jugoslovansko-italijanske meje. Po. njegovem mnenju in tudi mnenju članov Komisije za stike z zamejstvom pri Občinski skupščini v Novi Gorici, pa omenjenih teženj v Sloveniji ne bi smeli podcenjevati, tudi zato, ker gre za stranko, ki sodeluje v italijanski vladi.
Marjan Drobež
Delegacija Goriškega inštituta za mednarodno sociologijo (ISIG) se je pred kratkim vrnila iz Sovjetske zveze, kjer je skupaj z Inštitutom za sociologijo pri Znanstveni akademiji ZSSR priredila seminar za oblikovanje smernic skupnega sistema raziskav na temo Družbeno-politično in gospodarsko stanje v ZSSR. Delegacijo je vodil ravnatelj inštituta in docent na Tržaški univerzi prof. Alberto Gasparini, spremljali pa so ga dekan fakultete za politične vede v Trstu prof. Domenico Coccopalmerio, dr. Giovanni Delli Zotti z Videmske univerze in raziskovalka dr. Antonella Pocecco.
Na seminarju sta Gasparini in profesor sovjetskega inštituta za sociologijo prof. Jadov poudarila pomen sodelovanja in možnosti, ki jih imajo družbene vede, da prispevajo k gradnji nove Evrope od Uralov do Atlantika. Sledila so poročila ducata sovjetskih raziskovalcev, ki so predstavili vrsto zanimivih in pogosto protislovnih socioloških podatkov o današnji stvarnosti v Sovjetski zvezi. Družba doživlja pomembne premike, spreminja se obnašanje ljudi, pojavljajo se, a tudi izginjajo nova gibanja in stranke. Neka raziskava je tako pokazala, da 45% anketiranih zaupa gibanju "Demokratična Rusija", 15% komunistom, 40% pa nikomur. Novejši podatki kažejo, da raste število nezaupljivih in da gibanje ' Demokratična Rusija" izgublja teren. Druga raziskava je pokazala, da je
10% anketiranih za tržno in prav toliko za centralizirano gospodarstvo, kar 80% pa ni ne za eno ne za drugo. Prof. Igor Bestužev-Lada je nazorno prikazal težavnost izhoda iz "utopičnega kasarniškega socializma", saj bi vsi hoteli spremembe, obenem pa noče nihče izgubiti privilegije, ki mu jih je vsekakor zagotavljal socialistični sistem. Gradivo s seminarja bodo objavili v knjigi.
Delegacija goriških raziskovalcev se je med obiskom v Sovjetski zvezi srečala tudi z bivšim zunanjim ministrom Eduardom Ševardnadzejem. Dogovorili so se za sodelovanje med Isigom in Centrom za mednarodno politiko, ki ga ustanavlja Ševardnadze. Slednji je tudi obljubil, da bo oktobra ali novembra ponovno obiskal Gorico in sodeloval na mednarodnem posvetu na temo Mir, nova Evropa in majhne stvari, ki ga pripravlja Isig.
Pomembno je bilo tudi srečanje s prof. Ovsejem Skharatanom, ravnateljem Inštituta za delo in gospodarstvo pri Znanstveni akademiji SZ ter Inštituta za rekvalifikacijo Moskve. Isig bo s tema inštitutoma izvedel dve skupni raziskavi: eno o migracijah z vzhoda proti zahodu in posledičnih družbenih spremembah tu in tam, drugo pa o_ kakovosti življenja v ruskih mestih. Že v kratkem pa imajo v programu ponovno srečanje v Moskvi, na katerem bodo konkretno opredelili organizacijske detajle teh dveh raziskav.
Podobe primorskih krajev 1897-1918 Razstava razglednic v Kromberku
■.....
Jo .j J	' - C.' j
/ X*. Arni
Vr- v-veH'	,	v*/*"* ■	*-
t-rno	^ --vrv ""'J'
u-.-v *<- /S i- *>’ /CjeHt- P
/h V A J,
V	Kulturnem domu pripravljajo koncert
”beathlesov”
V	teku so priprave na zanimiv glas-?eni večer, ki bo na sporedu prve dni junija v goriškem Kulturnem domu. Posvečen bo svetovnoznani angleški glasbeni skupini "The Beathles", oziroma "in memoriam" njihovemu lea-ugrju John Lennonu, ob deseti obleteti smrti (minila je sicer že lani).
Večer je torej posvečen glasbi 60-jet ki zadnje čase ponovno vzbuja ve-*o zanimanje in žanje zavidljive us-Puhe tudi med mlajšo generacijo.
Na večeru bosta nastopili skupini Diseguazione” iz Trsta ter v uvodnem ?elu goriška skupina "Le Pantere", v *rateri nastopajo tudi nekateri goriški slovenski "glasbeni mojstri".
Gost večera bo znani italijanski pe-Vec' oziroma solist znanega italijan-?. ega ansambla "Le Orme", Aldo Tag-uapietra iz Benetk.
Predvideni datum tovrstne glasbene “Manifestacije je torek, 4. junija 1991 u 20.45 v veliki dvorani Kulturnega Z°ma v Gorici. Ljubiteljem glasbe še-mesetih let priporočamo obisk.
Ob koncu velja vsekakor omeniti uspeh, ki ga je podobna manifestacija oživela pred kratkim, ko smo lahko Prisostvovali drugemu (goriškemu) na-topu glasbenih skupin, ki so nastale n se vzgledovale po beathlesih.
V Goriškem muzeju na gradu Kromberk so 21. t.m. odprli zanimivo razstavo razglednic primorskih krajev iz začetka 20. stoletja. Razstava sodi v okvir prireditev Svetovnega slovenskega kongresa, odprta pa bo do jeseni.
Avtor obsežne razstave, ki zajema okrog 1500 eksponatov, ki prikazujejo dvesto krajev na Primorskem, seveda v takratnem obsegu, je Drago Sedmak, oblikoval pa jo je Boris Blaško. Razglednice in dopisnice, pa tudi drug material je v glavnem iz bogatega sklada Goriškega muzeja, (temelje za
ta sklad je postavljal dr. Branko Marušič, dolgoletni ravnatelj muzeja), nekaj prihaja iz zasebnih zbirk, nekaj so posodili tudi zasebniki iz Gorice, oziroma nekaterih drugih krajev na Goriškem.
Razglednica je, kot način komuniciranja, pravzaprav dete našega stoletja, so poudarili na slovesnosti ob odprtju razstave. Izreden razvoj je doživela prav na začetku stoletja, do prve svetovne vojne. Nič čudnega zato, če so na razstavi razglednice tudi manjših krajev in zanimivosti takratne Primorske. Takih krajev, ki v naslednjih desetletjih in tudi še danes nimajo sreče, da bi bili upodobljeni na razglednici.
Samo modna muha iz začetka stoletja ali tudi, na kar je posredno v nagovoru opozoril dr. Branko Marušič, izraz podjetnosti takratnih naših trgovcev, gostilničarjev, vaških veljakov ? Na ta aspekt opozarja že razglednica Trnovskega gozda, ki so jo organizatorji uporabili kot vabilo. Lahko danes domačemu ali tujemu gostu postrežemo s takim vabilom — sporočilom ?
Najbrž bi ugotovili, da je kar zadeva prav "razgledniško kulturo" stanje danes bistveno slabše kakor pred osemdesetimi ali več leti.
Težko ali pa sploh nemogoče bi bilo v kratkem članku prikazati vsebino razstave. Edino kar lahko naredimo je, da vam priporočimo ogled.
Konecjedna avtoraUy ARGOŠ od Štandreža v Novi Grad
Jutri nagrajevanje najboljših učencev tečaja prometne vzgoje
kult
Kone
prihodnjega tedna prireja
vu usivu wiun ^upaiiv-iv nacii-
ki dvodnevni avtorally Argoš 91, §t bo letos popeljal udeležence od ojj acheža do Novegagrada na istrski g j«11- Start bo v soboto, 1. junija ob t0 na Ulici sv. Mihaela pred marke-bo ®krog 190 kilometrov dolga pot io i^0 voclila posadke skozi Sloveni-cu}. i se, da bo pot tekla po Vipavski stjh n1. Po Krasu in preko Istre). V še-bo Urab ^n pol, to je tudi čas, ki ga Princi y,sak voznik na razpolago, da sDon ■ .	C1lja, pa se bodo morali
in Prijeti tudi s kulturnimi, športnimi tUre fnorazn*mi vprašanji splošne kultih ter spretnostnimi igrami. Vpraša-krajge bo(lo v večji meri nanašala na boa ' MMMimo, oziroma skozi katere zat0° VozHi udeleženci. Prireditelji nese°Pozarjajo, naj vsaka posadka pri-tokarf Seboi Pero, meter, kompas, av-v°žrij °' Ve®. knjig in .... brisačo. Avto-tlo jja ni hitrostnega značaja, dosled-Pisg Mreba spoštovati prometne pred-ko ,,HZ1,r°.ma omejitve. Zato se je lah-v°znik'	^di manj "sposobni"
SDGZ — URES Gorica
BrZeŠča' d® bodo 1. junija K0ll|riestili sedež v Ulico a 20, 3. nadstropje (v pa-
- fdxZ5a^6°da INAIL). Tel. 32844
67.
Udeleženci bodo prenočili v No-vemgradu, za kar so prireditelji že poskrbeli, oziroma rezervirali. V hotelu bo tudi družabnost. Sicer bo zaključek dvodnevne spretnostne vožnje dosegel višek, ko bodo razglasili zmagovalce. Letos so nagrade še posebno zanimive, saj bo prvouvrščena posadka - sestavljajo jo lahko maksimalno 4 osebe -lahko uživala enotedenske počitnice na Balearskih otokih. Sicer bodo podelili še številne druge dragocene nagrade. Prireditelji sprejemajo prijave do vključno četrtka, 30. maja. S prijavo zato pohitite! To lahko storite v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 33288) ali pri Sari Hoban (tel. 521768). Tu vam bodo seveda postregli z dodatnimi informacijami.
Pred kratkim se je uspešno zaključil 26. nagradni natečaj prometne vzgoje za učence četrtih in petih razredov goriških osnovnih šol. Jutri ob 11. uri bo na Battistijevem trgu slovesnost ob zaključku natečaja, ko bodo najboljšim učencem izročili kolesa, učeteljem pa priznanja. Slovesnost bo združena tudi z blagoslovom vozil. Pobudo Občine in Italijanskega avtomobilskega kluba so gmotno podprle Kmečka banka, Goriška hranilnica in zavarovalnica Ina - Assitalia. Teorični in praktični del natečaja je opravilo 310 učencev iz 20 razredov, najzaslužnejši bodo prejeli v dar kolo in nekatera odličja.
Kolo bodp prejeli: Antonella Picari-ello (5 r. OS Rismondo), Samantha Ba-
tistuta in Daniele Antoci (5.r. OŠ Fer-retti), Daniele Sivori in Simone Vidoz (4.r. OŠ Ungaretti), Chiara Della Porta in Victor Mauri (4.r. OŠ Fumagallij, Aljoša Pavšič in Erik Devetak (4.r. OŠ Župančič učiteljica Sonja Klanjšček), Sara Cumar (4.r. OŠ De Amicis), Emanuele Traini, Federico Campochi-aro, Miriam Sabot, Eugenio Žanini, Roberto Paganelli, Michela Fasolo in Rudi Cristin (vsi 4.r. OŠ Pecorini).
Kolo in bronasto odličje bo prejela Sara Colle (4.r. OŠ Pecorini), kolo in plaketo občinske uprave si je zagotovila Monica Lo Presti (4.r. OŠ Pecorini), kolo in pokal občinske uprave (1. mesto) pa bodo izročili Lauri Gelmini, učenki 4. razreda OŠ Pecorini.
DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ GORICA
prireja v mesecu juniju in juliju za slovensko mladino:
—	Slovensko poletno središče od 17. do 29. junija za šoloobvezne otroke
Letovanje ob morju v Poreču od 3. do 12. julija za otroke od 8. do 16. leta
—	Poletni tečaj računalništva,
od 8. do 12. julija, na institutu Jožef Stefan v Ljubljani, za dijake višjih srednjih šol.
Prijave in pojasnila v Dijaškem domu — ul. Montesanto 84 — tel. 533495 do 30. maja, ob delavnikih od 10. do 14. ure.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
prireja v Štandrežu
PRAZNIK ŠPARGLJEV
Nedelja, 26. maja: ob 16. uri slikarski ex-tempore, ob 19. uri nastop štandreške ritmične skupine ter plesne skupine iz Nove Gorice. Sledi prosta zabava.
Sobota, 1. junija: plesna zabava.
Nedelja, 2. junija: ob 19. uri nastop dramske skupine "Štan-drež" z vedrima prizoroma "Dolžnost je dolžnost" in "Obisk" ter zbora "Mirko Filej" in štandreškega mladinskega zbora. Sledi prosta zabava.
Bogat srečolov, odlični šparglji ter domača jedila in pijača.
Danes bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke GORICA
IP - Trg Crispi ESSO - Ul. Lungo Isonzo MONTESHELL - Ul. Aguileia ERG - Šmihelova Ulica AGIP - Ul. Trieste TRŽIČ
MONTESHELL - Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich
KRMIN
AGIP - Drevored Venezia Giu-lia
GRADIŠČE
MONTESHELL - Ul. Trieste ŠKOCJAN
AGIP - Ul. Garibaldi ŠT OVRFNC
MONTESHELL - Ul. DAnnun-zio
RONKE
AGIP - Ul. Redipuglia
MARJAN
MONTESHELL - Ul. Manzoni ŠTARANCAN
AGIP - Ul. Mainardis
GRADEŽ
IP - Obrežje Zaccaria IP - Drevored Moreri
Predavanji v občinski knjižnici v Ronkah
Slovenska sekcija občinske knjižnice v Ronkah pripravlja v prihodnjem tednu dve zaniumiv predavanji s področja slovenske književnosti, oziroma preučevanja slovenske državnosti.
V sredo, 29. t.m. ob 18.30 bo prof. Jožko Šavli govoril o Slovenski državi Karantaniji. Predavanje je namenjeno pretežno slovenskemu občinstvu. Drugo srečanje bo 31. maja, prav tako ob 18.30. Miran Košuta bo govoril v italijanščini na temo Uspehi slovenske literature v Italiji. Namen predavatelja je seznaniti italijanske bralce in poslušalce z najpomembnejšimi slovenskimi besednimi ustvarjalci zadnjih dveh stoletjih, s prevodi njihovih del v italijanščino.
Pobudo za kulturna dogodka je dalo občinsko odborništvo za kulturne dejavnosti v Ronkah. Vsekakor gre za dobrodošlo pobudo, namenjeno tako našim rojakom, kakor tudi širšemu občinstvu na Tržiškem. Gre za doprinos k boljšemu poznavanju med Slovenci in Italijani.
__________prispevki________________
Namesto cvetja na grob Franceta Lui-sa darujeta Marija in Franjo 50 tisoč lir za Društvo upokojenec v v Gorici in .50 tisoč lir za Dijaško matico v Gorici.
V	počastitev spomina strica Franca Luisa daruje Marjan 50 tisoč lir za Dijaški dom v Gorici in 50 tisoč lir v Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Oskarja Primožiča darujejo letniki iz Sovodenj 170 tisoč lir za društvo krvodajalcev v So-vodnjah.
Namesto cvetja na grob Jožeta Gorkiča darujeta Franjo in Marija Žvanut 25 tisoč lir za Dijaško matico in 25 tisoč lir za Dijaški dom v Gorici.
V	spomin na moža Ernesta daruje ž< Dora Fornazari 50 tisoč lir za vzdrževa nje spomenika NOB v Štancfrežu in tisoč lir za vzdrževanje spomenika N
v Podgori.
V petek v Podgori poklon Gallusu
Koncert slovenskih pevcev iz Argentine
Pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij bo v petek, 31. maja, ob 20.30 v cerkvi sv. Justa v Podgori (Gorica) Gallusova proslava, na kateri bodo sodelovali SPZ Gallus iz Buenos Airesa, KZ Gallus iz Kranja in MePZ Podgora. Proslava se seveda vključuje v praznovanje 400-letnice velikega slovenskega skladatelja, pri čemer je izjemnega pomena in privlačnosti sodelovanje na koncertu slovenskih pevcev iz Argentine. Dogodek zaradi tega zadobiva širše razsežnosti in se povezuje v tisto združevalno idejo slovenstva, ki naj bi bila tudi konkretno uresničena čez slab mesec, ko bo v Ljubljani Svetovni slovenski kongres.
Po telefonu smo kontaktirali dirigentko buenosaireškega zbora Anko Savelli Gaserjevo, da bi kaj več zvedeli o zboru samem, ki je ta čas na turneji po Sloveniji in na Koroškem, v petek pa bo, kot rečeno, gostoval v Podgori. Slovenski pevski zbor Gallus je bil ustanovljen v Buenos Airesu.ko se je glavnina slovenskih političnih emigrantov iz begunskih taborišč v Italiji in Avstriji naselila v Argentini. Formalno se je konstituiral v septembru 1948 in si nadel ime, s katerim je v deželi, ki ga doslej skoraj ni poznala, opozarjal na našega naj večjega klasika, njegovo delo in njegovo poreklo. Tako je zbor že od vsega začetka uvrščal v svoje koncertne sporede Gallusove motele in večkrat izvajal tudi dve njegovi maši.
Med pomembnejše nastope šteje sodelovanje v Schonbergovi simfonični sliki »Preživeli iž Varšave« z državnim simfoničnim orkestrom pod taktirko C. F. Cillaria; z mestno simfonično godbo je dvakrat izvajal Gilar-dijevo simfonično pesnitev »El Liber-tador«; pod taktirko Draga Marije Šijanca je s simfoničnim orkestrom izvajal Mozartovo mašo štev. 14 v C-duru in z manjšim orkestrom (ob svoji 30-letnici) pod vodstvom svojega dirigenta Haydnovo Marij aceljsko mašo. Leta 1957 je Collegium Musicum iz Buenos Airesa organiziral zborovsko tekmovanje, na katerem se je »Gallus« v konkurenci 30 zborov uvrstil med tri finaliste.
Za slovenske rojake v Argentini je zbor vsako leto pripravil vsaj en koncertni nastop, med katerimi so bili zlasti priljubljeni cerkveni, med temi posebno božični in koncert Marijinih pesmi. Pri teh je bila orgelska spremljava v začetku v rokah prof. Jožeta Osana, pozneje pa sedanje zborovske dirigentke. Zbor je pripravil tudi več spevoiger in komornih večerov. Od ustanovitve je »Gallus« vodil bjegov ustanovitelj dr. Julij Savelli, za njim pa je vodstvo prevzela njegova hčerka Anka Savelli Gaserjeva. Danes šteje skupina 53 članov in članic, od teh je dobra desetina še »starih«.
Skratka, v petek bo v Podgori pevsko doživetje in doživetje od srečanju s slovenskimi rojaki onkraj oceana.
Gerontološka raziskava strokovnjaka Marijana Košička
Analiza ljubezni in spolnosti pri ljudeh v »jeseni življenja«
Marijan Košiček: Ljubezen v jeseni življenja; /ilustriral Viktor Šest/. - /1. izd./. - Maribor: Obzorja, 1991 — (Veliki priročniki, 14)
Raziskovalci na področju gerontolo-gije še vedno niso našli povsem zadovoljivega odgovora na vprašanje, kaj je bistvo staranja človeškega organizma, kaj povzroča v naših tkivih starostne spremembe in kako naj bi jih upočasnili oziroma čimbolj odložili. Marijan Košiček se je tokrat lotil kompleksne problematike staranja s poglobljeno analizo ljubezni in spolnosti ljudi v »jeseni življenja«. Vendar to še zdaleč ni zanemarljivo področje raziskav, še posebej če upoštevamo podatek, da v sleherni bolj razviti deželi čedalje bolj narašča število starejših prebivalcev. Avtor je postavil tezo, da moramo človeka sočasno opazovati iz treh različnih kotov: da bi ga razumeli, je treba nanj gledati ne le iz biološkega stališča, temveč tudi s psihološkega in družbenega. Staranje organizma se na splošno kaže v tem, da postopoma upadajo naše posamezne telesne zmožnosti. Duševne spremembe, ki spremljajo staranje, se navadno začnejo kazati pozneje kot spremembe telesnih funkcij. Osebnost človeka se v starosti bistveno ne spreminja, vendar se razne napake in motnje, ki posameznika lahko spremljajo v mlajših letih (npr. vedenjske motnje), praviloma poslabšajo oziroma postanejo bolj izrazite, ko se taka oseba postara. Večkrat se tudi zgodi, da so starejši ljudje nagnjeni k starokopitnosti ali celo na-zadnjaštvu predvsem v primerih, ko se trdovratno oklepajo miselnih obrazcev
»preživelih časov«, na katere so se pač v mladosti ali srednjih letih navadili in jih nato tudi uporabljali vrsto let.
Razumljivo je, da se odpor do novega kaže tudi. v čustvenem življenju starejših ljudi, ki težje sklepajo nova prijateljstva ali navezujejo bolj intimne in iskrene stike z novimi znanci. Poleg tega, da težje prenašajo razne čustvene obremenitve (napr. razočaranja, neuspehe ipd.) postajajo hkrati tudi manj strpni do tujih življenskih nazorov, potreb in nagnjenj, ki se razlikujejo od njihovih. To pa dejansko pomeni, da se krog njihovih življenskih interesov vse bolj zožuje, življenje samo pa izgublja na kvaliteti.
Ljubezensko življenje je lahko eden izmed najmočnejših virov zadovoljstva človeka s samim seboj in s svojim obstojem. Intimno življenje v dvoje pa zatheva zadovoljitev vseh potreb spolnega dela življenja obeh partnerjev tako v fizičnem kakor tudi v čustvenem smislu. Marijan Košiček poudarja, da je hkrati s splošno dejavnostjo v starejši dobi potrebno ostati dejaven tudi na ljubezenskem področju, če ne želimo, da bi se prezgodaj (predčasno) začeli čutiti stari. Kljub temu veliko starejših ljudi (velja za oba spola), prezgodaj zanemarja ljubezensko življenje, ter se z običajnim izgovorom, da so to le »mladostne muhe«, umika iz njega in ga kmalu povsem opusti. To pa seveda marsikdaj ni naravno glede na dobro splošno psihofizično stanje mnogih današnjih umišljenih »mladih starčkov«. Znanstveniki, ki raziskujejo splošno življenje, so zbrali tudi nekaj podatkov o spolno-ljubezenski dejav-
Kateri naj bi bili dejansko poglavitni vzgibi mnogih nacionalnih nasprotij?
Od jutri do srede bo v Trstu mednarodni posvet o Trstu med drugo svetovno vojno. V prvih dveh dneh bodo razpravljale! spregovorili predvsem o nacionalnem vprašanju in nacionalnih konfliktih v medvojnem in vojnem času. Govor bo o vprašanjih, ki postajajo iz dneva v dan aktualnejša, še posebej, če upoštevamo izbruh nacionalne nestrpnosti v sosednji Jugoslaviji.
V trenutku ko nacionalna nasprotja terjajo človeške žrtve, raste zanimanje sredstev javnega obveščanja za nacionalno tematiko. Istočasno smo priče številnim poskusom pojasnjevanja vzgibov dogodkov in obnašanj, ki so po mnenju marsikaterega uglednega novinarja zavrteli kollo zgodovine za nekaj desetletij nazaj v preteklost. Zunanji opazovalci jugoslovanskega prizorišča se sprašujejo, kako to, da po nekaj desetletjih ljudske množice spet pogrevajo nacionalna nasprotja in nacionalizem, ki begajo najbolj umirjene politike in izobražence. In prav v luči današnjega dogajanja v Jugoslaviji in v Vzhodni Evropi nasploh menim, da je nadvse zanimivo branje dela E. J. Hobsbawma, ki govori o narodih in nacionalizmu (Erič J. Hobsbawm, Nazioni e nazionalismo, Torino, Einaudi, 1991, str. 225, 30.000 lir). Angleški zgodovinar izhaja iz postavke, da se nacionalno vprašanje pojavi v času modernizacije, v času ko se udejani povezava med narodom
in ozemljem. Vse do 19. stoletja je domovina sinonim kraja, kjer se je kdo rodil, kvečjemu sinonim dežele, kateri posameznik pripada. Tradicionalna družba pozna namreč le pokrajinsko zavest oziroma pripadnost kraljevini, ki se razteza ne glede na etnične značilnosti teritorija, katerega zaseda. Nacionalno čustvo se po Hobsbawno-vem mnenju pojavi v drugi polovici 19. stoletja, v času demokratizacije. Sovpada z novim odnosom, ki se izoblikuje med širšimi družbenimi plastmi in državo. Avtor trdi, da je še potrebno proučiti razlog, ki je privedel do tega, da je nacionalna ideja postala vsakdanje čustvo ljudskih množic. Nagel vzpon nacionalizma v drugi polovici 19. stoletja je bil mogoč le spričo praznine, ki jo je povzročil propad tradicionalnega sveta in njegovih vrednot. Le v povsem novih okoliščinah je lahko nacionalno čustvo postalo civilna vera in je povsem preglasilo domoljubje, v katerem so se dotlej prepoznavali vsi državljani, ne glede na jezik in etnični izvor. Velike zasluge pri širjenju nacionalnega čuta so imeli po Hobsbawmovem mnenju književniki, ki so uveljavljali knjižni jezik med širšimi plastmi prebivalstva. Poznavanje jezika kulturne elite je s časom nudilo tudi pripadnikom nižjih slojev nove možnosti družbenega uveljavljanja. Jezik je v novi definiciji nacionalnosti postal združeval-
ni element tudi zato, ker ga je podkrepila zavest o skupni zgodovini in ideja o skupni državi. Etnos in jezik sta v teku 19. stoletja postala načeli, ki sta določali pot do lastne države. Hobsbawm meni, da je nacionalno vprašanje predvsem vprašanje oblasti in družbenega statusa in kot tako vprašanje politično-ideološke narave.
V habzburški monarhiji je potekal nacionalni boj v glavnem v obliki zahtev za enakopravno uvedbo nacionalnih jezikov v šoli in upravi. Nacionalne zahteve so imele predvsem družben predznak, saj ni šlo le za upravno legitimacijo posameznega nacionalnega jezika, temveč za preprečitev asimilacije in za možnost družbenega vzpona pripadnikov nacionalno nepriznanega naroda. V času prve svetovne vojne je nacionalizem, ko je postal čustvo širših množic in vodilnega političnega razreda, doživel svoj višek. Po koncu vojnega spopada je prevladal WiIsonov koncept nacije z narodnostno homogenim ozemljem. Kljub temu pa so se v prvem povojnem obdobju nacionalni konflikti še povečali. Ključno vlogo so v tem času odigrala sredstva javnega obveščanja, tisk, kinematografija in radio. Slednja so omogočila širjenje nacionalističnih gesel in njihov prodor v zasebno sfero posameznikov.
Šele v drugi polovici 19. stoletja, piše Hobsbawm, se je pokazal negativni vpliv nacionalizma in nacional-
Predstavitev Kosovelovih pesmi
Jutri bodo v sežanskem kulturnem domu (na sliki) predstavili knjigo pesmi v prozi Srečka Kosovela. Predstavitev, na
kateri bodo sodelovali mnogi strokovnjaki, bo ob 11. uri
nih nasprotij. V času meddržavnega gospodarskega sodelovanja je postal vsakršen vpliv nacionalizma omejevalen. Nacionalizem sili k ločitvi in je kot tak v današnjem svetu staromoden in nesmiseln pojav. Današnji nacionalizem, pravi angleški zgodovinar, je podoben tistim nacionalnim gibanjem, ki so v okviru habzburške monarhije zahtevala osamosvojitev in ustanovitev nacionalne države. Proglašati moč jezika in etnosa pomeni danes spregledati gospodarska in politična razmerja v svetu in stopiti na stran krajevnih interesov. Vprašanje nacije in njene koristi je v današnji visoko razviti in tehnološki družbi prizorišče omejevalne in zaviralne narave.
Hobsbawm prizna, da so se že socialistični revolucionarji zavedali razdiralne moči nacionalizma v večna-rodnih državah. Ne pove, kako in za kakšno ceno jim je to uspelo. V zvezi z Jugoslavijo zapiše: »Jugoslovanska revolucija je bila sposobna preprečiti vsakršen pokol najdlje časa, kljub temu, da preživlja danes kot tvorba kritičen trenutek. Sicer do leta 1988 nacionalni spori niso povzročili nobene žrtve« (str. 204). Dogajanje v Jugoslaviji in v Vzhodni Evropi je pokazalo, da so nacionalna vprašanja še vedno aktualna tematika in da ta Hobsbawmova izjava ni sprejemljiva. Vprašljiva je tudi resničnost njegove ugotovitve, da v celotnem povojnem obdobju ni v Jugoslaviji padla niti ena žrtev zaradi nacionalne nestrpnosti.
Po tem kratkem prikazu vsebine Hobsbawmovega dela, bi še pristavila, da nam avtor v neobsežni in marsikdaj pomanjkljivi literaturi nacionalnega vprašanja in nacionalizma, ponuja trezno proučitev nacionalne problematike v 19. stoletju. Hobs-bawm kronološko opredeli faze razvoja nacionalne ideje od nacionalnega jezika in kulturnih elit do političnega nacionalističnega programa. V povsem drugačni luči pa moramo presoditi njegove teze v zvezi s sodobnimi pojavi nacionalizma in nacionalnih nasprotij. Le-ti so po njegovem sad separatističnih teženj in povsem preživeti pojavi v svetu, ki premošča državne meje. V uvodnem delu avtor opozori bralca, da je potrebno približati se nacionalnemu vprašanju in proučitvi nacionalizma brez vsakršne sentimentalnosti. O samem sebi je prepričan, da ga ne prežema nikakršno nacionalistično hotenje. Njegovo delo, enakovredna obravnava zahodnoevropskega in vzhodnoevropskega sveta ter izvenevropski primeri nam le delno potrjujejo njegovo trditev. Zmanjševanje pomena in vloge nacionalističnega pojava v današnjem svetu vseskozi kaže, da je zgodovinarjevo opazovališče zgodovinsko in geografsko neobjektivno do zdajšnjega dogajanja, ki še enkrat predstavlja izziv strokovnjakom, tudi zgodovinarjem.
MARTA VERGINELLA
nosti starejših oseb. Raziskave seksologov (npr. Kinsey, Freeman, Hite, si-mon) imajo velik pomen, predvsem v drugi polovici 20. stoletja, saj pomagajo rušiti ustaljeno zmoto, da sta seks in ljubezen v starejši življenski dobi nekaj grdega, izvitoperjenega, celo zdravju škodljivega. Te zmote so sicer že nekaj časa izkoreninjene, vendar živijo dalje v nekaterih bolj zaostalih okoljih, še bolj pa v glavah posameznikov, ki niso nikoli povsem dojeli pomena spolnosti in ljubezni. Starejši ljudje kar pogosto ne verjamejo, da so še sposobni za ljubezensko življenje in ga zato zanemarjajo ter si nič več ne prizadevajo, da bi ga ohranili, poleg tega pa pozabljajo vnašati vanj vsebino. Dokaj redki so starejši (seveda tudi mlajši) pari, ki medsebojno dosežejo popolno čustveno usklajenost oziroma usmerjenost. Kot pomembno »dopolnilo« čustvenemu življenju navaja Košiček tudi številne konjičke,- npr. bogat vir uživanja lepote so vedno sprehodi v naravo, likovna umetnost ali glasba. Lahko se povsem strinjamo z avtor-
Pangerčeva nova zbirka
V četrtek bodo v prostorih Tržaške knjigarne predstavili novo pesniško zbirko Borisa Pangerca. Pisatelj iz Doline je svojo zadnjo knjigo naslovil »Pesem Brega«, izšla pa je v založbi revije Fontana. Marjan Tomšič je v predgovoru med drugim zapisal: »Pangerčeva pesem je pesem korenin in praso-kov, je ena sama mogočna radost, izvirajoča iz skupnega ži-tja. Toda v prežarjeno lepoto ljubezni in dobrote že prenica rja nevrednega časa. Bolna luna razsipava strah in v blodnjavah se poraja smrt...«
Pangerčevo knjigo in avtorja bo v četrtek predstavil njegov pesniški kolega-sovaščan Marij Cuk.
jem, ki pravi, da je dobro stopiti v starejšo dobo z navado, da poslušamo glasbo. Medtem ko se vživljamo v določeno skladbo, ker nam nekaj govori, ker si utira pot do naše čustvenosti, doživljamo glasbeno sliko lastnih čustev, hrepenenj, radosti in navdušenj.
Poleg tega nas glasba lahko pomiri, včasih tudi vzburi, gane ali spodbudi k dejavnejšemu stališču do življenja samega. Veliko skladb lahko povežemo z nakopičenimi življenjskimi jz' kušnjami z raznimi prijetnimi spomin1 na dogodke ali dejanja, ki želimo, da se ponovijo. Glasba pri mnogih ljudeh lahko tudi vzbudi razna čustva, ki s° jih že skoraj pozabili ali jih potlačili v temno komoro spomina. Ko se spe1 pojavijo, nam pogosto bogatijo duševno življenje, zbujajo nove misli, spodbujajo k novim dejavnostim ali obujajo k življenju zavrte želje po doživljanju lepega. Podobne občutke nam n® glede na sploh prinašata tudi spoln°s in ljubezen v starosti - jeseni živil)®' nja, ki pa marsikomu lahko postane najlepše obdobje življenja. Nekat®rl ljudje si potihem želijo ostati »večn° mladi« (spomnimo se pesmi Boba DY lana - Forever young), nekateri pa de^ jansko živijo kot »mladeniči« tudi starosti, kar še posebej velja za znan stvenike in ustvarjalce na različn1 področjih človeškega udejstvovanja-To so predvsem ljudje, ki so upoštev li fiziološko pravilo, da možgani del jejo uspešno tem dlje, čim bolj jih 1 poslujemo, in sicer sistematično. J1 primerjavo lahko navedemo, da je y lileo Galilei dokončal svoje najp^ membnejše delo o mehaniki, »Pogov ri in matematični prikazi dveh spoznanj v mehaniki«, ko je imel let. Sofokles je imel celo 89 let, ko J
napisal zadnjo tragedijo, »Oidip , Kolonu«. Miguel Cervantes je nap1^. drugi del slavnega romana »Don
hot«, ko je bil star 68 let. Henry M1 je napisal 1500 ljubezenskih PlS u Brendi Venus (ki sodijo v sam tega »žanra« v 20 stol.), v zadnjih p . letih svojega življenja, torej ko s L že bližal 90-tim letom. Giuseppe V
uuz,cii yu-imi leiuiu.	. g-
je dosegel osemdeseto leto, ko J®.^0jj
im®! znah1 jtreh'
mameiuKov« m -™r SII1o tev branilcev Madrida«. Našteli^.^.
lasbil »Falstaffa«, eno svojih ,naJ ej uspelih oper. Francisco Goya je 1 j 70 let, ko je naslikal dve najbolj i■ deli »Naskok mamelukov« in »us _
le nekaj primerov vitalne ustv C^ nosti v jeseni življenja velikih r. kar pa ne pomeni, da navadnim tnikom starost ničesar ne ponuja-. nasprotno, knjiga Marijana . finimi dokazuje, da med številnimi Kgto stvarmi, moramo sami poiska kar si najbolj želimo, saj sreča . k o haja sama od sebe. Srečni pa e(jajo, vsi tisti, ki se v polni merl.Z,:ubeZh* da je hrepenenje po spolni J jetnjh večna lastnost človeka v vse časih človeškega življenja.
Odbojka: po tretji tekmi moške končnice
Messaggero prvak
Na košarkarskem super-pokalu
Fučka znova soliden
Danes start gira
Dvoboj Bugno Chiappucci?
OLBIA — Nekoč so se italijanski ljubitelji kolesarstva navduševali za epske dvoboje med Bartalijem in Cop-pijem, pred leti so se »zadovoljevali« za praske med Moserjem in Saronni-jem, za letošnji giro pa si obetajo novo »domače« rivalstvo med 27-letnim Bugnom in leto dni starejšim Chiap-puccijem. Razlogov ne manjka. Bugno je lani na dirki po Italiji zmagal, Chiappucci pa je navdušil na touru. Bugno vodi na lestvici svetovnega pokala, Chiappucci pa je tik za njim. Pa še to, nihče od tujih udeležencev gira (Le-mond, Lejarreta, Fignon, Delgado) ne zgleda kaj prida bojevit.
Današnja 1. etapa na Sardiniji meri 193 km in je v bistvu ravninska. Vse do 5. junija, ko bo na vrsti 43 km dolga etapa na kronometer, ni pričakovati kakih posebnih premikov, boj za roza majico pa je seveda že zdaj odprt.
Odlična bera »modrih«
ZAGREB — Sedem kolajn, od teh tri tiate, ena srebrna in tri bronaste, je odličen obračun Jugoslavije na 4. svetovnem Pokalu v streljanju, ki se je končal včeraj v Zagrebu. Tekmovanje v svetovnem pokalu je za strelce edini način, da si izborijo nastop na olimpijskih igrah v Barceloni, zato so se tudi v Zagrebu najboljši »ostrostrelci« trudili, da dosežejo čimveč. Jugoslovani so dosegli normo za OI kar U-krat (Maksimovič v treh disciplinah, Sekaričeva in Debevc v dveh), s takim moštvom pa se ta čas na svetu lahko kvečjemu ponaša le SZ.
MESSAGGERO - MAXICONO 3:0
(15:13, 16:14, 15:13)
IL MESSAGGERO: Gardini, Pacuc-ci, Vullo, Timmons, Errichiello, Masci-arelli, Margutti, Kiraly.
MAXICONO: Passani. Michieletto, Gravina, Dal Zotto, Corsano, Bracci, Carlao, Stork.
TRAJANJE SETOV: 23, 32 in 30 minut; ZGREŠENI SERVISI: Messaggero 11, Maxicono 9.
RAVENNA Ravenna je letošnja prestolnica italijanske odbojke. Po naslovu Teodore med dekleti so včeraj enak uspeh dosegli še'moški II Mes-saggera. Orjaškemu koncernu Ferruz-zi, ki je letos krepko posegel v italijanski športni svet, je tako uspelo omiliti grenkobo po neuspehu v košarki, v katero je prav tako investiral veliko milijard.
V tretji tekmi play offa je II Messaggero po pričakovanju premagal dosedanjega prvaka Maxicona. Kljub porazu s 3:0 se je ta gostiteljem odlično upiral, še posebej če vemo, da v ekipi ni bilo poškodovanega reprezentanta Gianija. V drugem nizu si je Maxico-no celo zapravil vodstvo s 14:11.
World league: za uvod tesen poraz azzurrov
LENINGRAD — V prvem srečanju tekmovanja svetovne odbojkarske lige World league je SZ s 3:2 premagala Italijo, ki tu nastopa v bistvu s svojo drugo postavo. Trener Velasco je an-mreč poslal na parket naslednje 'igral-
ce: Anastasi, Pasinato, Petrelli, Giazzo-li, Gallia, Lombardi, De Giorgi, Marti-nelli in Galli. Druga tekma bo danes ob 16. uri (neposredni prenos po Tele+ 2).
Angliji nogometni troboj v Londonu
LONDON — Nogometaši Anglije so zmagovalci prijateljskega troboja »Bri-tish challenge cup«. Potem ko so v torek s 3:1 premagali Sovjetsko zvezo, so včeraj igrali 1:1 z Argentino. To je bilo dovolj za zmago, če vemo, da so v sredo Južnoameričani igrali s Sovjeti neodločeno 1:1.
Ben Johnson le četrti
GRANADA — Kanadski šprinter Ben Johnson je na mitingu v tem mestu doživel v teku na 100 m hud poraz. Tekel je v času 10"54 in se uvrstil šele na 4. mesto za Američanom Mitchel-lom (10”18), Bolgarom Antonovom in Špancem Rodriguezem.
Triumf Avstrijcev na rallyju Saturnus
LJUBLJANA — Avstrijca Dirtl in Paterman (lancia delta integrale) sta zmagovalca 14. mednarodnega rallyja po slovenskih cestah Saturnus, ki so se ga skupno udeležile 103 posadke in je štel tudi za evropsko prvenstvo 5. stopnje. Avstrijci so na fordu sierra osvojili tudi drugo in tretje mesto. Jugoslovana Kuzmič in Ramovž (renault clio S + ) sta bila četrta.
DORTMUND — V 4. dnevu tekmovanj za košarkarski super-pokal sta zmagali tako Italija kot Jugoslavija. »Azzur-ri« so sicer s 105:87 (43:39) premagali Francijo, vendar se z igro niso kaj prida izkazali, še zlasti glede na skromnost nasprotnika. Pri Italijanih je bil najuspešnejši Pessina (28 točk), znova pa je bil soliden Gregor Fučka (10 toč).
Jugoslavija je s 75:71 (41:33) premagala Nemčijo, potrudila pa se je le toliko, da si je zagotovila uspeh.
VRSTNI RED: Sovjetska zveza in Jugoslavija 6 točk, Nemčija in Italija 2, Francija 0. SPORED ZADNJEGA KOLA: Italija - Nemčija, SZ - Jugoslavija.
Danes VN Nemčije
HOCKENHEIM — Včerajšnje zadnje uradne poskusne vožnje pred današnjo motociklistično dirko za VN Nemčije je označevala vrsta padcev, pri katerih so se med drugimi poškodovali Barros, Ruggia, Gianola in Sa-kata. Najboljši časi v posameznih razredih:
125 ccm: 1. Capirossi (It.) honda 2'20"304, poprečna hitrost 174,272 km/h; 2. Gresini (It.) honda 2'20"544; 3. Raudies (Nem.) honda 2'20"925.
250 ccm: 1. Bradi (Nem.) honda 2'06”934 s poprečno hitrostjo 192,629 km/h; 2. Chili (It.) aprilia 2'07"848; 3. Zeelenberg (Niz.) honda 2'08"158; 4. Reggiani (It.) aprilia 2'08"166.
500 ccm: 1. Doohan (Avstral.) honda 2'00"362, pop. hitrost 203,147 km/h; 2. Schvvantz (ZDA)v suzuki 2'00"535; 3. Lawson (ZDA) cagiva 200' 911; 4. Rai-ney (ZDA) yamaha 2'01"415; 5. Kocin-
ski (ZDA) yamaha 2'01"679; 6. Gardner (Avstral.) honda 2'01"829.
Caffi poškodovan
BRESCIA — Pilot formule ena Alex Caffi, ki trenutno vozi za Footwork, se je poškodoval v prometni nesreči blizu Brescie. Bil je v vozilu s prijateljem, ki je zavozil s ceste. Caffi si je zlomil ličnico in se bo zdravil okrog 60 dni.
6.kr@)g
v živo o našem športu
samo še ta ponedeljek, ob 21.45
na TV Koper-Capodistria
ponovitev v torek ob 16.30
jutri v oddaji:
• jadranje, surf, osvajanje žensk, skoki v vodo, the best of 6. Krog, strastno navijanje, žrebanje, nagrajevanje in priložnostni pozdravi.
za odgovore na nagradno uganko (003866) 25991
Atletsko pokrajinsko prvenstvo naraščajnikov
Slovesen zaključek letošnje osnovnošolske olimpiade ŠŠT
Dobri rezultati borovcev
Na pokrajinski fazi ekipnega atletskega prvenstva za naraščajnike, ki se začelo včeraj in se konča danes na kolonji, s svojim moštvom sodeluje jddi Atletsko društvo Bor. Po dolgih etjh je prizadevnim delavcem našega edinega atletskega društva, zlasti s Pomočjo sorodnega Košarkarskega kluba, za to tekmovanje uspelo zbrati v®č kot 15 fantov, ki društvene barve Nastopajo kar v 14 disciplinah, zaradi Cesar si lahko nadejamo, da bo seštevek osvojenih točk omogočil napredo-vanje v deželno fazo.
Včerajšnji nastopi potrjujejo' taka Pričakovanja. Člani Bora so namreč Posegli nekaj dobrih rezultatov. Med Pomembnejše gotovo sodi dosežek ulana v skoku v daljino, kjer je s 5,54 zasedel 4. mesto. Pillan se je pome-! tudi na 400 m ter s časom 57"5 pri-stal na 3. mestu.
V zadnji preizkušnji dneva pa je Bo-°va štafeta 4x100 m v postavi Gallo-P*P' Brus, Bajc in Filipčič zmagala z Sličnim časom 51 "9.
. Danes bodo naši predstavniki zaposli v naslednjih disciplinah: višina, , lsk, troskok, 800 m, 200 m, 3.000 m, kopje.
E moški rokometni C ligi
Prestižen uspeh Krasa
KrtAS TRIMAC - CUS UDINE 18:17 (8:8)
3 oi ® TRIMAC: Klinc, Rossi, Muran 1 Uberdan, Fonda 1, Kozlovič 6, Brissi ' remec, Milič 4, Skerk, Zatti, Rase-
tes 0 napeti in izenačeni tekmi je Kras lja^° zma9al proti nasprotniku, ki ve-v Za enega najmočnejših v prvenstvu. ohrsovc.i so se izkazali z dobro igro v p0j2mt>i, kjer so s cono 3-2-1 dobro bjjj *vali prostor. Kot ponavadi pa so Povrt; 4i. netočni v napadu, kjer so iz čo o stlosti izgubili preveč žog. Na srenih ravno v ključnih trenuktih ohra-■” tako je Kozlovič v dosegel zmagoviti

9°>I(PMSr)kUndah
^°gometno prvenstvo cicibanov
Nezaslužen poraz Bora
OpiriKr	*
(0-0)NA " BOR FARGO	3:0
Jan r ^ARCO: Babuder, Vattovani, jan crte9°ri' Križmančič, Kariš, Dam-Gregori9°ri’ Manzin, Longo, Sossi, Jaš
°ffa°nr^' ,5° včerajšnji tekmi play tem kr.11 Opicini visoko izgubili, po-?adetks Trv' polčas zaključili brez času hni TPlnina je bila v prvem pol-Ustvarii 'S1. tekmec, kljub temu si ni 9ol. v a niti ene resne priložnosti za več od i adaljevanju so "plavi" imeli nasProtn^e' a mrežo so trikrat zatresli Poraza n] h 'v'sekakor si naši takega 2aslužili (d 8 na Prikazano igro niso
MLAJŠI cicibani Bor p. ”p°kal Lonza“ B0rA*CO - PRIMORJE
Berce j^ARCO; Jaš Gregori
'-c, |	Jas vjitjuuii
^°i®ntin0 9°' Gr9ič, Primosi,
PRIMORJE: Štrekelj, Babudri, Čer-njava, Flego, Batti, Damjan Pahor, Kapun, Cossutta, Jan Pahor, Kralj.
STRELCI: Tolentino, Primosi, Berce, Jan Pahor, Damjan Pahor (2).
Potem ko se je prvi polčas končal brez zadetkov, je v drugem prišlo do pravega presenečenja. Čeprav so borovci vodili kar s 3:0, so v pičlih petih minutah gostje s Proseka presenetljivo izenačili."Plavi" so bili prepričani, da bodo tekmo osvojili in s tem imeli možnost, da igrajo v finalnem kolu.
(d.gr.)
V L ženski diviziji
Sklepna tekma odbojkaric Brega
BREG - LA MARMOTTA	3:0
(15:4, 15:4, 15:7)
BREG: Canziani, Kocjančič, Komar, Malmenval, Pecchiar, Sancin, Taučer, Zeriali, Giorgi, Kosmač.
V	svoji poslovilni tekmi so Brežan-ke brez težav premagale zadnjeuvr-ščeno La Marmotto. Igralke reškega trenerja Jurmana so s svojim sklepnim nastopom povsem zadovoljile, skromni nasprotnik pa se po enem samem letu povsem zasluženo spet seli v 2. divizijo.
Brežanke so prvenstvo tako sklenile najmanj na tretjem mestu, a ta uvrstitev glede na potencial ekipe vsekakor ni zadovoljila. Obeti o napredovanju so se kmalu izjalovili, solidnemu igralskemu kadru navkljub pa se je pokazalo, da bi bilo treba za ta cilj vložiti med sezono več napora.
Košarkarski turnir ŠD Kontovel
Danes finali
V	repenski telovadnici se bo danes zaključil košarkarski turnir v kategoriji naraščajnikov (letniki 1975-76), katerega se poleg Kontovela, Bora in Divače udeležujejo Ii tudi mladi košarkarji iz Saluzza pri Torinu, kjer trenira in igra Andrej Vremec. V včerajšnjih polfinalnih srečanjih sta si po dveh dopadljivih in izenačenih dvobojih zagotovili udeležbo v velikem finalu Konto velo va postava in košarkarji iz Saluzza.
KONTOVEL - DIVAČA	120:105
(65:50)
KONTOVEL: Vavpetič 14 (7:13), Budin 40 (5:8), Emili 7 (2:4), M. Spadoni 21 (5:10),_ Križman 8 (2:2), (Tngerla, Škerk 4, Žerjal 7 (1:2), Černe 6 (0:4), A. Spadoni 4, Vidali 4 (2:2).
3 TOČKE: Vavpetič, Budin, Emili, Škrinjar, Meton, Sosič (vsi po 1). SALUZZO - BOR	97:94
(50:58)
BOR: Bandi, Cupin 7 (1:2), Porporat-ti, Galloppin 25 (5:8), Grbec 18 (2:4), Sames 14 (2:5), Giacomini, Uršič 7 (1:2), Sancin, Oberdan 12 (4:9), Rustja 9 (3:5).
3 TOČKE: Grbec 2, Grisotto 1, Cal-deroni 1.
DANAŠNJI SPORED: 9.00 finale za 3. mesto Bor - Divača; 11.00 finale za 1. mesto Kontovel - Saluzzo; 12.30 nagrajevanje. (Cancia)
Prehodni pokal spet »Ribičiču«
S sklepno slovesnostjo in nagrajevanjem se je včeraj zjutraj v veliki dvorani Borovega športnega centra uradno končala 15. osnovnošolska olimpia-da Športne šole Trst, ki je z raznimi pobudami tudi letos veliko prispevala k obogatitvi dejavnosti na slovenskih mestnih osnovnih šolah.
Letošnji zaključni dopoldan je bil po svoji vsebini nekoliko drugačen. Po običajnem mimohodu, ko so se vsi udeleženci predstavili gledalcem, med katerimi so bili seveda predvsem sorodniki, je bilo takoj na vrsti nagrajevanje. Kolajne so prejeli uvrščeni na prvih treh mestih (za vsak razred posebej) atletskega troboja, plavalnega, šahovskega in smučarskega tekmovanja.
Sledil je nastop barkovljanskih osnovnošolcev, ki so podali prikaz karateja pod vodstvom učitelja Sergija Štoke. Za njimi je nastopil pevski zbor šole Fran Milčinski. Otroci so zapeli tri narodne pesmi, s čimer so predstavili del programa, ki ga bodo izvedli ob praznovanju 200. obletnice katinar-ske šole.
Veliko pričakovanje je nato zavladalo za finalno tekmo v igri med dvema ognjema, v kateri so učenci Milj z 2:0 premagali šentjakobski Ribičič.
Sledila je še bolj razburljiva točka in sicer razglasitev končnega zmagovalca olimpiade. Že drugo leto zapor je bila to šentjakobska šola Ribičič, ki je tako ohranila prehodni pokal. S pokali so bile nagrajene tudi vse ostale šole, Tržaška knjigarna pa je vsaki posebej darovala še paket knjig.
Omeniti je treba tudi, da je bil v priredbi Društva likovnih umetnikov tudi letos likovni natečaj. Ta je bil ne-, tekmovalnega značaja. Učenci so imeli nalogo, da prosto porišejo in pobarvajo približno 12 metrov dolgo platno, risarjem vsake šole pa je bil odmerjen poldrugi meter. Njihov izdelek bo razstavljen v Tržaški knjigarni.
Na slikah Maria Magajne: zgoraj del udeležencev olimpiade, v sredi skupinski likovni izdelek, spodaj slovesni mimohod.
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845
ADIT 61000 Ljubljana
Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185
Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
nedelja, 26. maja 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V zadnjem kolu italijanske nogometne A lige
Zdaj le še za Evropo
Triestina bo danes gostila Salernitano
Obeti za zmago
Naslov prvaka je že oddan, znano je tudi, kdo bo izpadel v B ligo, a zadnje kolo italijanske nogometne A lige je vseeno zelo pomembno, kajti treba je še podeliti tri razpoložljiva mesta za nastop v prihodnjem pokalu UEFA. Zanje se teoretično poteguje še pet ekip. Največ možnosti ima Genoa (38 točk), ki ji v neposrednem dvoboju doma z Juventusom poleg seveda zmage ustreza tudi delitev točk. Ju-ventus (37 točk) bi v primeru neodlo-čenega rezultata moral odigrati dodatno tekmo, razen če Torino doma z Atalanto in Parma v Milanu (oboji 37 točk) ne izgubita hkrati. Najmanj možnosti pa ima Napoli (35 točk), ki lahko kvečjemu računa na dodatno srečanje, če večina tekmecev izgubi. Neapeljča-ni morajo seveda doma premagati Bologno, kar je sicer zelo verjetno. V primeru enakega števila točk treh ali več ekip, se za določitev para za dodatno tekmo (ta bi bila na sporedu v četrtek,
30. maja) upošteva posebno lestvico neposrednih dvobojev. Ta lestvica je najbolj ugodna za Juventus in Torino. Naj še opozorimo na to, da je ta čas drugouvrščeni Milan kaznovan s prepovedjo igranja eno sezono na mednarodnih pokalnih tekmovanjih, Inter pa si je že pridobil pravico do igranja v pokalu UEFA.
DANAŠNJI SPORED: Cagliari (28) -Bari (28), Cesena (19) - Fiorentina (29), Genoa (38) - Juventus (37), Lazio (34) -Sampdoria (50), Lecce (25) - Inter (44), Milan (45) - Parma (37), Napoli (35) -Bologna (18), Piša (22) - Roma (34), Torino (37) - Atalanta (34).
Z zmago Olimpija že na varnem
V današnjem 34. kolu 1. jugoslovanske noogmetne lige bo ljubljanska Olimpija za Bežigradom gostila banja-luški Borac. Zmaga bi matematično
pomenila obstanek v ligi, a tudi možnost za izboljšanje končne uvrstitve oziroma prodor proti vrhu, kajti zdaj je spored tekem do konca sezone za Olimpijo ugoden, saj bosta v Ljubljani igrala še Zemun in Dinamo.
DANAŠNJI SPORED: Rad (28) - Dinamo (38), Vojvodina (27) - Velež (29), Budučnost (22) - Rijeka (25), Olimpija (28) - Borac (28), Željezničar (26) - Partizan (37), Radnički (27) - Zemun (27), Sloboda (22) - Sarajevo (24), Spartak (4) - Hajduk (23).
Svetovni teniški pokal: modri v finalu s Švedi
DUSSELDORF — Na svetovnem teniškem pokalu je Jugoslavija v zadnji tekmi »plave skupine« z 2:0 premagala Švico in se uvrstila v današnji finale za prvo mesto s Švedsko. Včeraj je Ivaniševič s 6:4, 6:3 premagal Hlaska, Prpič pa s 6:3, 6:4 Rosseta.
Preveč je bilo že podobnih tekem, da bi lahko znova zaigrali na staro pesem o tem, da ima Triestina danes na voljo »eno od tolikih zadnjih priložnosti«, da z zmago še razmišlja o obstanku v B ligi. Preprosto lahko rečemo, da bi se v klubu že morali sprijazniti s tretjeligaško bodočnostjo, če varovanci trenerja Vene-rande tokrat ne bodo premagali skromne Salernitane, ki se prav tako bori za preživetje. Povsem jasno pa je, da tudi zmaga Triestini ne zagotavlja ničesar.
Trener tokrat ne bi smel imeti velikih težav glede postave, čeprav je vprašanje, kdo bo nadomestil Luiua (kandidati so Levanto, Terraciano in Di Rosa). Poškodovan je tudi rezervni vratar Drago, na klopi pa ga bo zamenjal mladi Brunner.
Vroč derbi pa se obeta v Veroni, kjer bo gostoval Udinese. Ekipi trenerja Buf-fonija je v zadnjih kolih večkrat spodletelo, zato je zdaj prisiljena zmagati na igrišču drugouvrščenega moštva.
DANAŠNJI SPORED: Ascoli (37 točk) -Lucchese (36), Avellino (31) - Ancona (34), Brescia (32) - Cremonese (39), Cosenza
(30)	- Reggiana (35), Foggia (46) - Taranto (34), Messina (32) - Barletta (27), Modena
(31)	- Pescara (31), Padova (36) - Reggina (29), Triestina (27) - Salernitana (31), Verona (42) - Udinese (35).
Koper razočaral
KOPER — Rumeno-modri so v 30. kolu 3. jugoslovanske nogometne lige včeraj na Bonifiki pred okrog 500 gledalci zelo razočarali, saj so v vseh 90 minutah igre na gol Radnika streljali vsega trikrat. Regularni del se je tako končal 0:0, Koprčani pa so odpovedali pri 11-metrovkah, ko so od štirih strelov zadeli le enkrat (Bizjak). Končni izid je bil 3:1, junak pa je bil domači vratar Robi Volk, ki je soigralce rešil katastrofe že med regularnim delom. Ostali izidi: Orijent -Izola 3:2, Krajina - Maribor 3:0. Kljub porazu še vedno vodi Zadar, Izola je s 27 točkami sedma, Maribor s točko manj deveti, Koper pa je s 25 točkami zdrknil na 11. mesto in ga od predzadnje Mladosti delita le točki. (Kreft)
Obalni planinci bodo junija naskakovali vrh Kilimandžara
KOPER — Prihodnji mesec, 3. junija, se bo na Kilimandžaro v vzhodni Afriki odpravila še ena slovenska odprava. Doslej se je na ta afriški vrh menda povzpelo že okrog 20 slovenskih odprav, prva, ki jo sestavljajo sami Primorci (v Obalnem planinskem društvu, ki ima 2000 članov in je med večjimi v Sloveniji), so na to ponosni, saj so iz njihovega društva v tuja gorstva hodili le posamezniki, tokrat pa jim je uspelo sestaviti svojo "ekipo". Na vrh Kilimandžara naj bi se povzepli: Franc Gorišek, vodja odprave, Janko Mohorčič, Vlado Ivančič, Ivan Matovina, Sašo Duh, Mariza Virgah, Alja Grošelj, Tatjana Gorenc, Branko Bratuž in Aleksander Vukovič. Ob naštetih planincih in alpinistih, ki so vsi dokaj izkušeni, najmanj kar imajo 'za seboj" pa je Mont Blanc, se bosta odprave udeležila še televizijca Danijel Božič
(novinar) in Matej Brus (snemalec). Odprava bo trajala do 27. junija.
Seveda obalnim planincem ni edini cilj Kilimandžaro, saj se bodo povzpeli še na Maunt Kenyo, poleg običajnega vzpona na vrh Kilimandžara pa predvidevajo še spopad z eno od smeri v južni steni te afriške gore. Kot je povedal vodja odprave Franc Gorišek, bo odprava stala vsega 36 tisoč ameriških dolarjev, pri čemer bo kar dve tretjini stroškov kril najpomembnejši sponzor - delniška zavarovalna družba Adriatic iz Kopra. Posebnost odprave je, da se na najbolj znani afriški vrh odpravlja v času, ko so pogoji za vzpon najtežji, temperature pod vrhom nekaj manj kot 6000 m visoke gore pa tudi do minus 25 stopinj. Gorišek je dejal, da so se zavestno odločili za težje pogoje, saj bo brez težjih izkušenj težko uresničiti nove cilje, med katerimi so seveda vzponi na vrhove prek 7000 metrov. (Dušan Grča)
»Šahovska misel«, nova slovenska strokovno-izobraževalna revija
Šah je ena od človekovih nepogrešljivih sestavin vsakdanjega življenja. Zaradi izrazito intelektualne usmerjenosti oblikuje človekovo duševno življenje, v družbi pa utrjuje medčloveške vezi. Slovenski šah je v še ne tako davni zgodovini sooblikoval slovensko narodno zavest in je preko takšnih šahovskih velikanov, kot je bil velemojster dr. Milan Vidmar, širom sveta ponesel glas o ustvajalnos-ti slovenske misli.
»Šahovska misel«, nova slovenska strokovno-izobraževalna revija, ki je prejšnji mesec ugledala luč sveta, želi povezati bogato tradicijo z vizijo ponovnega vzpona slovenskega šaha. Slovenski šahisti in ljubitelji so že dolgo pogrešali podobno publikacijo, ki bi, kakor je v uvodniku zapisal predsednik Šahovske zveze Slovenije Milan Kneževič, šahovsko misel pripeljala v sleherni kotiček.
Revija, katere ustanovitelj je Šahovska zveza Slovenije in izdajatelj
Šahovsko društvo Vrhnika, je namenjena igralcem, ki se aktivno ukvarjajo s kraljevsko igro, ljubiteljem, ki v šahu vidijo del obče človeške kulture, mladim in zvedavim karatkohlačni-kom v šolskih klopeh, ki šele spoznavajo svet lesenih figuric in labirintov variant.
Za kvalitetno izvedbo tako široke programske zasnove je izdajatelj pritegnil k sodelovanju glavnino slovenskih avtorjev, ki so se z aktivnim igranjem ali proučevanjem šaha iz znanstvenega, kulturnega, zgodovinskega in strokovnega vidika tako ali drugače zapisali igri na štirinšestde-setih poljih.
Revija je na razpolago v kioskih Tobaka in v večjih knjigarnah, interesenti pa se nanjo lahko naročijo na naslov: Šahovska misel, Čolnaska 9, 61360 Vrhnika. Cena posamezne številke je 35 din, celoletna naročnina za 5 številk, (revija bo izhajala vsaka dva meseca) pa je 150 din.
Statistični obračun 2. amaterske nogometne lige (skupina F)
Zaija se ponaša z vrsto »rekordov«
Nogometno prvenstvo 2. amaterske lige skupina F, v kateri so igrale 4 naše ekipe (Gaja, Primorje, Vesna, Zarja) se je končalo v nedeljo, 12. maja. Začelo se je 23.9.90, prvi del se je končal 13.1.91, povratni pa je stekel 20.1.91. Statističnega pregleda po 1. delu nismo naredili, zato bomo sedaj pregledali celotno prvenstvo, vendar ne moremo delati primerjav z lanskim, ker so naše ekipe tedaj igrale v skupini E. Prvenstvo je letos osvojila Zarja, ki je v 30 tekmah zbrala kar 46 točk (v 1. delu so si zarjani zagotovili tudi naslov zimskega prvaka s 27 točkami). Iz lige letos zaradi reorganizacije amaterskih prvenstev ne izpade nobena ekipa. Napredovanje v 1. AL pa so si zaenkrat poleg Zarje, ki še igra kvalifikacijske tekme za prestop v promocijsko ligo, zagotovili Primorje, Corno, Pro Ro-mans, Villanova, Moraro in Mossa, ki je v dodatni tekmi za 7. mesto pemagala Vesno. Križani, ki so tako končali na 8. mestu pa igrajo odločilne tekme s osmo-uvrščenimi ekipami ostalih petih skupin. Od 6 ekip jih v 1. AL napreduje kar pet.
Vreme je letos šlo na roke nogometašem. Odložili so samo tekme 4. povratnega kola (10.2.91). Omeniti moramo še, da je disciplinska komisija odredila ponovitev derbija Primorje - Zarja (24.3.1991), o čemer pa smo že večkrat poročali.
V 240 tekmah je skupno padel 501 gol (254 v prvem in 247 v povratnem delu). Povprečno smo torej videli 2,09 gola na tekmo. Največ zadetkov (35) smo našteli v 22. kolu, najmanj (7) pa v 16. kolu. Nekaj več kot tretjina (85) tekem se je končala pri neodločenem rezultatu (44 v pr-
vem in 41 v povratnem delu). Največ izenačenih izidov (5) smo zabeležili v 6., 18. in 21. kolu. Brez neodločenih rezultatov pa so se končale tekme 12. kola. Najprodornejši napad je s 53 goli imel Pro Ro-mans. Ostale »rekorde« si delita Zarja (pozitivne) in Capriva (negativne).
Zarjani so dobili najmanj golov (13), dosegli največ zmag (17) in doživeli najmanj porazov (1). Capriva pa je dobila največ golov (59), dala najmanj golov (18), doživela največ porazov (21), dosegla najmanj zmag (4) in zbrala najmanj neodločenih izidov (5). »Kraljica« neodločenih izidov pa je Mossa: kar 17.
Najboljši strelec prvenstva je bil Mic-laucich (Primorje) ki je dal 19 golov, sledijo R. Candussi (P. Romans) 16, Bernan-del (P. Romans) in Di Lena (Corno) po 12 golov, po 11 golov so doseglji Voljč (Zarja), Pertan (Vesna) in Cassani (Moraro), 10 golov pa je dal Čermelj (Gaja). Sedaj po poglejmo, kako so igrale naše ekipe.
ZARJA
Kot smo dejali, so zarjani s 46 točkami osvojili prvenstvo (v prvem delu so zbrali 27 točk). Lani je Zarja v E skupini s 25 točkami zasedla 13. mesto.
Na domačih tleh je Zarja zbrala 13 točk v prvem in 10 v povratnem delu, skupno torej 23 (9 zmag, 5 neodločenih rezultatov, 1 sam poraz - Pro Romans, dala 25 in prejela 9 golov). V gosteh je prav tako osvojila 23 točk (14 v prvem in 9 v povratnem delu): izbojevala je 8 zmag in 7 neodločenih izidov, dala 21 in prejela 4 gole. Obračun tako znaša 46 točk (17 zmag, 12 neodločenih rezultatov, 1 poraz) 46 danih in 14 prejetih golov.
V vrstah Zarje smo letos zabeležili 7 izključitev: Ridolfo (Primorje), Grgič (Mossa), Borelli in Sardi (Corno), Monzo-ni (Pro Farra), Auber (Capriva), R. Kalc (Pro Farra). K temu bi lahko dodali še izključitve Voljča in Borellija v derbiju s Primorjem, katerega pa so nato razveljavili, ker so tekmo ponovili. Bazovci pa so imeli v korist kar 4 avtogole (Audax, Gaja, Mossa in Capriva). Na razpolago so imeli tri 11-metrovke, uspešen pa je bil Varljen proti Villesseju. Prav Varljen pa je najstrožjo kazen zastreljal proti Pro Romansu, kot Auber proti Audaxu. Proti je Zarja imela tri 11-metrovke, vendar je vse tri (Vesna, Pro Romans, Pro Farra) vratar Kočevar ubranil.
Zarjani so prvenstvo začeli s polno paro. V prvem delu so praktično gospodarili na vrhu lestvice, saj so imeli 6 točk več od drugouvrščenega Morara: izbojevali So kar 12 zmag in tri neodločene rezultate. Čeprav Bazovci v nadaljevanju niso igrali več tako prepričljivo in zanesljivo kot v prvem delu, ko so zabili 28 in dobili le 8 golov, so z 18 danimi in 7 prejetimi goli le ohranili prvo mesto na lestvici z lepo prednostjo nad ostalimi-Zarja si je tako po petih sezonah igranja v 3. AL in 19 v 2. AL prvič zagotovila napredovanje v 1. AL. Morda se bo prebila celo v promocijsko ligo, a o tem bodo odločile kvalifikacijske tekme. Gotovo gre za lep podvig zarjanov, ki je prišel prav pred 25. sezono igranja v amaterskih prvenstvih. V Bazovici so namreč nogometno ekipo obnovili in začeli igrati v 3. AL v sezoni 67/68.
Velike zasluge za letošnji uspeh ima seveda tudi trener Mikuš, ki je res solim no vodil ekipo, v kateri je letos prvič nastopilo kar devet novih nogometašev (Ridolfo, Voljč, Varljen, Mauro, Gombač Germani, Monzoni, Renčelj, Vremec)-Skupno je trener Mikuš poslal na igrišč 20 nogometašev, od katerih je le vrata1" Kočevar odigral vse tekme:
30 odigranih tekem (v oklepaju doseženi goli): Kočevar; 29: Antonič (5); Rid0*/ fo (2) in Mauro (4); 28: D. Fonda (5); 27-Varljen (1) in R. Kalc (7); 26: Voljč (H) lP Germani (5); 25: Auber (1); 23: Grgič; 2 Borelli; 15: Monzoni; 12: Gombač in T°S' netti; 8: M. Kalc; 6: E. Fonda (1); 2: Rerl' čelj; 1: Franza in Vremec.
B. RUPEL
Na sliki (D. Križmančič): akcija s srečanja Zarja - Pro Farra.
(Se nadaljuje)
obvestila - obvestila - obvestila
ŠZ JADRAN
sporoča, da bo v torek, 28.5., v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju občni zbor. Dnevni red: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, volitve novega odbora,.razno.
ŠD PRIMOREC
obvešča, da bo 31.5. ob 20.00 v Ljudskem domu v Trebčah redni občni zbor. Dnevni red: pozdravi, poročila, razprava, razno.
NOGOMETNI KLUB BOR sporoča, da je vpisovanje za letnike 1979-1985 vsak dan od ponedeljka do petka od 17.00 do 21.00 v Borovem športnem centru (tel. 51377) ali na igrišču ŠD Zarja v Bazovici od 15.00 do
17.00.
TPK SIRENA - športni ribolov organizira 29.5. tečaje za odrasle, od 13. do 18. junija ter od 1. do 5. julija pa tečaje za otroke in mladince. Tečaji bodo od 19.00 do 21.00 na sedežu v Mi-ramarskem drevoredu 32. Vabljeni!
JKČUPA
vabi svoje člane, da se polnoštevilno udeležijo regate, ki jo 31.5. organizira TPK Sirena.
JK ČUPA
organizira jadralne tečaje za otroke od 7. do 11. leta (prvi tečaj bo od 17. do 28 junija, drugi od 1. do 12. julija, tretji od 15. do 26. julija) ter dva tečaja za upravljanje vindsurfov (prvi bo od 15. do 22. julija, drugi pa od 22. do 27. julija). Vpisovanje poteka na sedežu društva v Sesljanskem zalivu do 8. junija vsako soboto od 16. do 19. ure (tel. 299858).
domači šport
DANES
NEDELJA, 26. MAJA 1991
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
16.00	v Fiume Venetu: Fiume Veneto -Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
16.00	na Opčinah, Ul. Alpini: CGS -Breg; 16.00 v Trstu, igrišče Campanelle: Don Bosco - Primorec
ZAČETNIKI
9.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Sanroc-chese
ODBOJKA
DEŽELNI POKAL
16.00	v Nabrežini: ženski in moški finale
1. ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - OMA
ATLETIKA
NARAŠČAJNIŠKO POKRAJINSKO DRUŠTVENO PRVENSTVO
9.00	na Kolonji: nastopa tudi AD Bor
Ruzzier v izvrstni formi
Na nedavnem švicarskem prvenstvu v hoji na 20 km v Luganu, kjer se je na startu predstavilo več kot 30 tekmovalcev iz Švice, italije, Francije ter Češkoslovaške, je zmagal domačin Bertoldi z novim državnim rekordom 1.26'03", kar je le za 3" več od norme za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo letos v Tokiu. Sledita Smola (ČSFR) 1.30'09" in Charriere (Švi.) 1.30T0”, četrti pa je bil naš rojak Fabio Ruzzier v času 1.30T4". O Ruzzierovi odlični formi priča podatek, da je drugih 10 km prehodil hitreje kot prvih 10 (44'34" proti 45'40").
OPEL SERVIS Seni Tulilo o C. »»
V središču Trsta dobiš za tvoj avtomobil strokovnjake, ki opravljajo delo hitro in kakovostno. Mehanična delavnica je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 12.30 in od 14.30 do 18.30.
Ob sobotah zjutraj popravljamo malenkostne okvare in najnujnejše primere.
BATERIJE OPEL — RADIO — OPREMA OPEL
IZLOŽBA: Ul. Brunner 14 — Tel.: 727069 SERVIS: Ul. Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211