ISSN 1855-3575 Naše okolje Biiten Agencije RS za okolje April 2D0S, letnik XV, številka 4 NI voj nigdz^hekle kra ški MŠt&M 11 i ONESNAŽENOST ZRAKA Z izjemo ozona je bila ^^fcnaženost i raka manjša ko* marca Prebivalci Slovenije so čutili učinke sedmih potresov VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v aprilu 2008................................................................................................................3 Razvoj vremena v aprilu 2008...................................................................................................................24 Meteorološka postaja Sevno.....................................................................................................................31 AGROMETEOROLOGIJA 36 HIDROLOGIJA 43 Pretoki rek v aprilu.....................................................................................................................................43 Temperature rek in jezer v aprilu...............................................................................................................47 Zaloge podzemnih vod v aprilu 2008 ........................................................................................................ 51 ONESNAŽENOST ZRAKA 57 POTRESI 65 Potresi v Sloveniji - april 2008..................................................................................................................65 Svetovni potresi - april 2008.....................................................................................................................68 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 70 Fotografija z naslovne strani: Hrošč na regratu (foto: Iztok Sinjur) Cover photo: Beetle on dandelion (Photo: Iztok Sinjur) UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Silvo Žlebir Člani: Tanja Dolenc, Branko Gregorčič, Jože Knez, Stanka Koren, Renato Vidrih, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v aprilu 2008 Climate in April 2008 Tanja Cegnar April je osrednji pomladni mesec, pregovorno znan po muhastem vremenu, in tokrat je nedvomno potrdil svoj sloves. Aprila imajo sončni žarki že precejšnjo moč, višje plasti ozračja pa še ostajajo razmeroma hladne, zato je ozračje pogosto labilno. Plohe, nevihte, pa tudi siceršnje hitre spremembe vremena so zato pogoste. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 NOVO MESTO ti 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 "2 0 BILJE i n 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka aprila 2008 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, April 2008 April 2008 je bil toplejši od dolgoletnega povprečja, na večini ozemlja odklon ni presegel ene °C, kar je povsem v mejah običajne spremenljivosti povprečne mesečne temperature. Ker nam je aprila vreme večinoma krojil višinski jugozahodni zračni tok, so padavine na zahodu države opazno presegle dolgoletno povprečje, na vzhodu pa jih je bilo manj kot običajno. Sončnega vremena je bilo v Julijcih opaz- 6 3 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja no manj kot običajno, na Kredarici je bil primanjkljaj kar 30 %. Povsem drugače je bilo na severovzhodu države, kjer so imeli petino več sončnega vremena kot navadno. Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. V aprilu so se pogosto izmenjevali hladnejši in toplejši dnevi od povprečja. Največji negativni odkloni so bili v večini krajev v prvi tretjini aprila, gibali so se od slabih -3 do -5 °C. Največji pozitivni odkloni so bili zabeleženi 11. aprila, večinoma so bili od 5 do 7 °C. V Ljubljani je bila povprečna aprilska temperatura 10,7 °C, kar je 0,8 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Najtoplejši april je bil leta 2007 s 14,7 °C, sledijo mu aprili 2000 (13,6 °C), 1961 (12,9 °C) in 1968 (12,4 °C). Daleč najhladnejši je bil april 1958 s 7,6 °C, s 7,8 °C mu je sledil april 1973, 7,9 °C je bila povprečna temperatura aprila 1980, aprila 1956 pa 8,3 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 5,8 °C, kar je 1,1 °C nad dolgoletnim povprečjem in je prav tako v mejah običajne spremenljivosti. Najhladnejša so bila aprilska jutra leta 1955 z 2,3 °C, najtoplejša pa leta 1961 z 8,5 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 16,1 °C, kar je 0,7 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejši so bili popoldnevi aprila 1958 z 12,3 °C, najtoplejši pa aprila leta 2007 z 21,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu aprilu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in April and the corresponding means of the period 1961-1990 Tako kot drugod po državi je bil april 2008 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Temperatura je v povprečju znašala -4,4 °C, kar 0,1 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Najtoplejši je bil april leta 2007 z 0,4 °C, sledijo mu aprili 1961 (-0,8 °C), 2000 (-1,6 °C) in 1968 (-2,3 °C). Najhladnejši je bil april v letih 1973 in 1980 s povprečno temperaturo -7,4 °C, z -6,7 °C mu sledi april 1958, leta 1997 je bila povprečna aprilska temperatura -6,5 °C, leta 1982 pa -6,3 °C. Na sliki 2 desno sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna aprilska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Največ takih dni je bilo na Kredarici, kjer so bili vsi dnevi hladni, 11 so jih zabeležili v Ratečah, 5 v Slovenj Gradcu in 4 v Kočevju. Po tri take dneve so imeli v Lescah in Postojni, dva v Celju, po enega na Bizeljskem, v Črnomlju in Murski Soboti, drugod jih niso zabeležili. V Ljubljani hladnih dni ni bilo, aprilsko povprečje znaša dva dneva; od sredine minulega stoletja je bilo poleg letošnjega še 16 aprilov brez hladnih dni, največ pa jih je bilo aprila leta 1955, in sicer 9, po 7 so jih zabeležili v letih 1956 in 1977 (slika 3). 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. V aprilu 2008 jih niso zabeležili. V Ljubljani znaša povprečje en dan; od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani trinajst aprilov s toplimi dnevi, od tega največ v letih 1962 in 1968, ko so jih zabeležili po 6. = 5 LJUBLJANA = 4 > LJUBLJANA trt 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število hladnih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in April and the corresponding mean of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 4. Število toplih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in April and the corresponding mean of the period 1961-1990 V večini krajev je bilo najhladneje 6. aprila; na obali, Kredarici in v Ratečah 5. aprila, v Lescah in na Goriškem 3. aprila ter v Mariboru 1. aprila. V Ljubljani se je živo srebro spustilo na 0,8 °C. Na sedanji lokaciji merilne postaje je bila najnižja izmerjena aprilska temperatura -5,3 °C iz leta 1956, z -4,6 °C mu sledi april leta 1955, z -3,6 °C leta 1970, z nizko temperaturo izstopa tudi april 1977 (-3,3 °C). Najvišje minimume so izmerili na obali (1,8 °C) in Krasu (1 °C), v Biljah se je živo srebro spustilo na 0,7 °C, v Novem mestu na 0,2 °C in v Mariboru na 0 °C. Do -2,5 °C se je temperatura spustila v Lescah, Kočevju, Črnomlju, na Bizeljskem, v Celju in Murski Soboti. V Slovenj Gradcu so izmerili -3,2 °C, v Postojni -3,6 °C, najniže pa se je v nižinskem svetu živo srebro spustilo v Ratečah, in sicer na -5,4 °C. Na Kredarici so izmerili -10,7 °C; tudi v visokogorju smo v preteklosti izmerili že precej nižjo temperaturo, na Kredarici je bilo najbolj mraz aprila 2003 z -20,2 °C, aprila leta 1956 je bilo -19,2 °C. O 4 ro 0 LJUBLJANA l H 1 f l ¡\ t^tthnt* \ J\ W A /M p V vsi 30 O . 26 22 E 20 16 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in April and the 1961-1990 normals Najvišjo temperaturo so v večini krajev izmerili 28. aprila, na Goriškem in v Postojni 27., na obali in Krasu 1. aprila, drugod 20. aprila. V Ljubljani je temperatura aprila 2008 dosegla 21,1 °C, najvišje se je temperatura povzpela v aprilih 1968 (29,3 °C), 2000 (27,8 °C), 1969 (27,2 °C) in 1995 (26,9 °C). Na Kredarici se je živo srebro povzpelo na 2,6 °C, kar je precej manj kot aprila leta 1955, ko so izmerili 12,2 °C. Najvišji maksimumi so bili izmerjeni na Bizeljskem (24 °C), v Črnomlju (23,2 °C) in na Goriškem (23 °C), najnižja pa v Ratečah (17,8 °C) in Postojni (18,4 °C). Drugod so bili temperaturni maksimumi med 20 in 22,7 °C. 10 8 6 2 0 0 8 28 24 18 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka aprila 2008 od povprečja 1961-1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, April 2008 Povprečna temperatura aprila je bila povsod po državi nadpovprečna in v mejah običajne spremenljivosti. Odklon nad 1 °C so zabeležili le v delu severovzhodne in v jugovzhodni Sloveniji. Slika 7. Cvetoča sliva, Grosuplje, 10. april 2008 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Blooming plum tree, Grosuplje, 10 April 2008 (Photo: Iztok Sinjur) Aprila je bila povprečna temperatura zraka v večini krajev nad povprečjem, na Kredarici pa je dolgoletno povprečje presegala le toliko, kot znaša zaokrožitvena napaka. V Murski Soboti in Celju ostaja najtoplejši april 2000, drugod april 2007. Najhladnejši april je v Murski Soboti in na obali bil leta 1997, v Ljubljani in Celju leta 1958, na Kredarici v letih 1973 in 1980 ter v Novem mestu v letih 1983 in 1998. Aprilska višina padavin je prikazana na sliki 10. Največ padavin, nad 260 mm, je padlo v delu severozahodne Slovenije; v Kneških Ravnah so namerili kar 422 mm. Najmanj padavin, do 80 mm, je padlo v vzhodni in severovzhodni Sloveniji ter Beli krajini; Lendava je dobila le 28 mm. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo v zahodni polovici Slovenije, na Kočevskem, v delu osrednje Slovenije in na zahodnem Koroškem. Največja presežka sta bila v Soči (95 %) in na Krasu (80 %). Do 70 % običajnih 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja padavin je padlo v severovzhodni in vzhodni Sloveniji; v Lendavi je padlo 45 % povprečne količine padavin. 15 P 13 ro ^ S5 N <5 11 a 9 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 15 T 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 15 - O 13 ¡5 11 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 15 O 13 !D 11 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 15 7 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v aprilu Figure 8. Mean air temperature in April Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, in sicer 19, je bilo na Kredarici, po 18 jih je bilo v Logu pod Mangartom in Kneških Ravnah. Le po 7 takih dni so zabeležili na Bizeljskem in v Mariboru, po 8 v Velikih Dolencih in Lendavi, po 9 v Jeruzalemu in Novem mestu, po 10 v Murski Soboti in Celju ter po 11 v Slovenj Gradcu in Slovenskih Konjicah. V Črnomlju, Sevnem in Ljubljani so imeli po 12 takih dni, po 13 v Ratečah in na obali, drugod 14 do 17. 7 9 7 9 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 25 20 £ 15 ca 1 10 CD E 5 0 -5 25 20 15 10 5 0 -5 O 25 20 o 15 f 10 1 mm LEGEND: RR - precipitation (mm) RP - precipitation compared to the normals SS - number of days with snow cover SSX - maximum snow cover DT - day in the month SD - number of days with precipitation 50 0 MURSKA SOBOTA 250 ^200 150 ^100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 13. Padavine v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 13. Precipitation in April and the mean value of the period 1961-1990 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 25 20 T3 _o > cu >w 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 14. Število padavinskih dni v aprilu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in April with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Aprila je v Ljubljani padlo 121 mm padavin, kar je 11 % več od dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanjem merilnem mestu je bil najbolj namočen april 1970 z 239 mm padavin, aprila 1985 je padlo 200 mm, v letu 1956 186 mm in aprila 1998 180 mm padavin. Najmanj vlažen je bil april 2007 s 6 mm, sledi april 1955 (16 mm) ter aprila 1949 in 1982 s po 26 mm. Slika 15. Padavine v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 15. Precipitation in April and the mean value of the period 1961-1990 c > ro T3 ro o. ro c > 250 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na sliki 16 je shematsko prikazano aprilsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Trajanje sončnega obsevanja je bilo nadpovprečno v severovzhodni in vzhodni Sloveniji ter delu Bele krajine. Največji presežek, nad 20 %, je bil na območju severovzhodno od Maribora. Do 80 % povprečja je sonce sijalo v severozahodni Sloveniji. Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja aprila 2008 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 16. Bright sunshine duration in April 2008 compared with 1961-1990 normals V Murski Soboti je sonce sijalo 218 ur, kar je 27 % več od dolgoletnega povprečja. Letošnji april je bil četrti najbolj sončen doslej, bolj sončni so bili aprili 2007 (291 ur), 1981 (224 ur) in 2000 (221 ur). V 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ratečah je bilo sončnih 124 ur (77 % povprečja), kar je četrti najmanj sončen april doslej; najbolj sivi so bili aprili 1989 (98 ur), 1986 (106 ur) in 2004 (109 ur). V Ljubljani je sonce sijalo 153 ur, kar je 95 % dolgoletnega povprečja. Najbolj sončna je bila Ljubljana aprila 2007 z 280 urami sončnega vremena, sledijo aprili 1997 z 228 urami, 1968 (227 ur) in 1987 (212 ur). Najbolj siv je bil april 1956 s 104 urami sončnega obsevanja, 106 ur je sonce sijalo leta 1989, 107 ur sončnega vremena je bilo v aprilih 1986 in 2004, aprila 1972 pa 116 ur. Slika 17. Število ur sončnega obsevanja v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 17. Bright sunshine duration in hours in April and the mean value of the period 19611990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Letošnji april je bil s sončnimi dnevi skromen. Največ jasnih dni, in sicer pet, so zabeležili na obali, dan manj v Ratečah ter tri v Murski Soboti. Brez jasnih dni so bili na Kredarici, Krasu in Bizeljskem, drugod so imeli po enega oz. dva jasna dneva. V Ljubljani sta bila dva jasna dneva (slika 18), kar je dan manj od dolgoletnega povprečja; največ jih je bilo aprila 2007 (11 dni), brez jasnega dneva pa je bilo 9 aprilov. LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 18. Število jasnih dni v aprilu in povprečje obdob- Slika 19. Število oblačnih dni v aprilu in povprečje ob- ja 1961-1990 Figure 18. Number of clear days in April and the mean value of the period 1961-1990 dobja 1961-1990 Figure 19. Number of cloudy days in April and the mean value of the period 1961-1990 12 9 15 10 F 6 5 3 - 0 0 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ, 16, jih je bilo v Postojni, dan manj na Kredarici, po 13 so jih zabeležili na Krasu in v Kočevju, 12 v Črnomlju ter po 11 v Lescah in na Goriškem. V Ljubljani je bilo prav tako 11 oblačnih dni (slika 19), kar je toliko kot znaša povprečje; najmanj oblačnih dni je bilo v aprilih 1951 in 2007 s po štirimi dnevi, v aprilih 1972 in 1989 pa je bilo po 18 oblačnih dni. Le štiri oblačne dni so imeli v Murski Soboti, dan več na Bizeljskem, po 8 v Mariboru, na obali in Celju, 9 v Novem mestu ter po 10 v Ratečah in Slovenj Gradcu. Povprečna oblačnost je bila 6 do 7,5 desetin. Le 5,6 desetin neba so v povprečju oblaki prekrivali na obali, 5,8 desetin v Murski Soboti, največ neba pa so oblaki prekrivali nad Kredarico (7,7 desetin) in Postojno (7,6 desetin). Na sliki 20 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 50 40 E iL 30 20 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 50 40 E i= 30 I 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 50 40 E J= 30 I 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 50 n 40 "E J= 30 o 4 s 2 0 14 12 10 "o n 4 ° 4 tn 2 0 14 12 - 10 "¡a 8 w ■Q O o ° - 6 c >o C o 4 tn 2 0 14 12 10 "ŠT 8 o C 4 ° 4 m 2 0 50 E 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 40 "E 30 ro 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 50 40 . 30 -S 20 2 0 14 12 10 "v 8 w .o o 6 Si »O 4 I 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 50 40 . 30 ro 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) aprila 2008 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, April 2008 40 20 10 0 0 10 0 10 0 10 10 0 0 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - april 2008 Table 2. Monthly meteorological data - April 2008 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 8,5 0,2 13,6 3,2 20,5 28 -2,5 3 3 0 346 6,6 11 2 121 1 02 14 3 0 0 0 0 Kredarica 2514 -4,4 0,1 -2,0 -6,3 2,6 28 -10,7 5 30 0 731 90 69 7,7 15 0 243 159 19 5 22 30 435 22 742,1 4,0 Rateče-Planica 864 5,7 0,6 11,8 0,6 17,8 28 -5,4 5 11 0 430 124 77 6,2 10 4 118 87 13 6 0 0 0 0 911,1 7,8 Bilje 55 11,7 0,7 17,3 6,7 23,0 27 0,7 3 0 0 1 58 161 94 6,3 11 2 151 1 30 15 9 1 0 0 0 1004,4 9,9 Letališče Portorož 2 12,6 0,9 17,8 7,7 22,4 1 1,8 5 0 0 1 21 179 92 5,6 8 5 109 1 35 13 5 0 0 0 0 1010,7 10,6 Godnje 295 10,2 0,4 16,0 6,5 21,0 1 1,0 6 0 0 243 6,8 13 0 198 1 80 15 4 0 0 0 0 Postojna 533 8,3 0,7 13,3 4,1 18,4 27 -3,6 6 3 0 344 132 85 7,6 16 1 164 119 16 3 6 0 0 0 Kočevje 468 8,5 0,4 15,0 3,6 20,1 28 -2,5 6 4 0 332 7,3 13 1 145 112 17 3 5 0 0 0 Ljubljana 299 10,7 0,8 16,1 5,8 21,1 20 0,8 6 0 0 219 153 95 6,5 11 2 121 111 12 7 3 0 0 0 976,2 8,8 Bizeljsko 170 11,0 0,8 18,1 5,4 24,0 20 -0,4 6 1 0 203 6,5 5 0 61 71 7 1 3 0 0 0 Novo mesto 220 10,9 1,3 16,7 5,6 22,6 28 0,2 6 0 0 218 159 98 6,8 9 1 69 74 9 5 5 0 0 0 984,8 9,2 Črnomelj 196 11,9 1,5 17,7 4,9 23,2 28 -2,0 6 1 0 1 52 6,8 12 1 84 82 12 3 1 0 0 0 Celje 240 10,0 0,7 16,5 4,2 22,2 28 -1,8 6 2 0 270 136 89 7,0 8 1 65 75 10 3 2 0 0 0 982,3 9,2 Maribor 275 11,0 1,0 16,6 6,0 22,1 20 0,0 1 0 0 207 193 121 6,1 8 1 39 49 7 4 0 0 0 0 977,8 8,2 Slovenj Gradec 452 8,8 1,0 14,8 3,0 20,3 28 -3,2 6 5 0 316 159 98 6,7 10 2 72 80 11 1 2 0 0 0 8,2 Murska Sobota 188 10,8 1,1 17,3 5,2 22,7 20 -1,7 6 1 0 211 218 127 5,8 4 3 34 57 10 4 0 0 0 0 988,5 9,4 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - april 2008 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - April 2008 Postaja I. dekada II. dekada III . dekada Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 11,9 17,4 22,4 6,7 1,8 5,4 -0,9 12,8 17,4 20,9 9,2 6,4 7,3 4,9 12,9 18,6 20,8 7,3 4,4 5,5 3,5 Bilje 10,9 16,5 22,4 5,5 0,7 3,9 -1,9 11,9 17,1 20,7 7,8 4,9 6,4 3,2 12,3 18,3 23,0 6,9 3,3 5,8 2,0 Postojna 7,1 12,2 17,7 2,6 -3,6 0,4 -5,4 8,6 13,0 18,3 5,7 2,0 3,7 0,0 9,0 14,9 18,4 4,1 0,0 1,6 -2,4 Kočevje 7,1 13,6 17,6 2,4 -2,5 1,1 -3,9 9,0 14,7 20,0 4,9 0,4 4,1 -0,2 9,4 16,8 20,1 3,6 0,8 2,4 -0,4 Rateče 4,2 10,7 15,5 -1,0 -5,4 -4,8 -10,2 5,6 10,9 17,0 1,6 -2,7 -1,2 -7,7 7,3 13,9 17,8 1,1 -1,9 -1,9 -5,7 Lesce 7,5 12,8 17,2 2,6 -2,5 1,2 -4,0 8,2 12,5 14,1 3,4 -0,5 2,7 -1,6 9,7 15,4 20,5 3,4 1,7 1,9 0,2 Slovenj Gradec 7,2 13,2 17,4 0,9 -3,2 -1,6 -6,0 9,4 14,6 20,0 4,1 -0,7 1,9 -3,6 9,8 16,6 20,3 3,9 0,3 1,2 -3,0 Brnik 7,6 14,0 19,1 2,0 -2,6 9,1 14,6 20,8 4,0 0,1 10,0 16,6 20,7 3,6 0,7 Ljubljana 9,5 15,3 19,0 4,5 0,8 2,7 -4,3 10,9 15,7 21,1 6,5 3,4 2,7 -1,5 11,7 17,2 20,8 6,4 4,3 2,9 -0,4 Sevno 8,2 13,1 16,5 4,1 0,8 0,2 -4,0 9,2 14,2 19,6 5,8 3,7 2,1 -0,7 10,5 15,8 19,8 6,4 5,1 1,7 -1,7 Novo mesto 9,7 15,0 19,1 4,6 0,2 1,7 -3,2 11,4 17,1 22,3 6,5 2,4 3,5 -0,4 11,6 18,0 22,6 5,7 3,8 2,2 -0,3 Črnomelj 10,8 16,4 19,7 4,3 -2,0 2,2 -4,0 12,3 18,0 22,8 5,8 1,5 3,7 1,5 12,6 18,7 23,2 4,5 1,5 3,0 0,0 Bizeljsko 10,2 16,7 20,0 5,0 -0,4 3,3 -1,6 11,0 17,8 24,0 5,3 2,2 4,1 1,6 11,9 19,9 23,4 5,9 3,2 4,5 2,0 Celje 8,6 14,8 18,8 3,2 -1,8 1,5 -4,4 10,6 16,6 22,1 5,1 1,1 3,8 -0,1 10,9 18,1 22,2 4,4 2,0 2,4 -0,5 Starše 9,4 15,7 19,2 3,9 -1,4 2,4 -2,7 11,1 17,0 22,6 5,7 2,5 4,2 0,0 12,0 18,9 23,1 5,8 3,0 4,0 1,4 Maribor 9,6 15,1 19,5 4,0 0,0 11,2 16,8 22,1 6,5 2,7 12,1 17,9 21,9 7,4 5,3 Jeruzalem 9,7 15,5 19,5 5,5 2,4 3,2 1,0 11,5 16,6 21,5 7,4 5,0 6,1 2,5 12,0 17,8 20,5 8,1 6,0 5,8 3,0 Murska Sobota 9,5 15,5 19,8 3,9 -1,7 1,4 -3,7 11,0 17,5 22,7 5,6 0,8 3,2 -1,5 11,9 18,8 22,2 6,1 3,1 3,6 0,4 Veliki Dolenci 9,4 14,4 19,5 4,7 2,5 1,1 -3,4 10,9 16,2 20,8 6,2 2,5 3,0 -1,5 11,8 17,5 21,0 7,2 6,0 2,8 0,4 LEGENDA: Tpovp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: Tpovp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - april 2008 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - April 2008 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III M od 1. 1. 2008 I. II. III M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 37,8 5 33,3 9 38,1 5 109,2 19 281 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 21,0 6 63,3 9 66,3 5 150,6 20 423 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 42,3 5 74,1 8 47,9 6 164,3 19 447 0 0 0 0 0 0 0 0 Kočevje 44,5 6 72,9 9 27,6 5 145,0 20 465 0 0 0 0 0 0 0 0 Rateče 23,7 4 64,6 10 29,5 4 117,8 18 394 0 0 0 0 0 0 0 0 Lesce 9,1 4 73,0 8 38,5 4 120,6 16 399 0 0 0 0 0 0 0 0 Slovenj Gradec 23,6 4 25,2 5 23,2 6 72,0 15 231 0 0 0 0 0 0 0 0 Brnik 12,8 4 77,3 8 36,0 6 126,1 18 364 0 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana 18,4 6 70,9 9 31,9 6 121,2 21 377 0 0 0 0 0 0 0 0 Sevno 13,2 4 52,5 7 32,1 6 97,8 17 315 0 0 0 0 0 0 0 0 Novo mesto 14,0 4 33,0 7 21,7 5 68,7 16 265 0 0 0 0 0 0 0 0 Črnomelj 13,6 5 49,6 8 20,5 6 83,7 19 335 0 0 0 0 0 0 0 0 Bizeljsko 1,2 3 46,3 6 13,0 4 60,5 13 220 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 5,3 5 37,1 7 22,2 6 64,6 18 244 0 0 0 0 0 0 0 0 Starše 3,0 3 22,0 6 21,2 6 46,2 15 179 0 0 0 0 0 0 0 0 Maribor 3,4 4 17,0 4 19,0 6 39,4 14 151 0 0 0 0 0 0 0 0 Jeruzalem 4,6 3 13,9 6 20,7 4 39,2 13 132 0 0 0 0 0 0 0 0 Murska Sobota 7,6 4 11,6 6 14,5 4 33,7 14 108 0 0 0 0 0 0 0 0 Veliki Dolenci 4,8 3 17,8 5 29,3 6 51,9 14 107 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2008 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2008 Dmax s.d. ■ dekade in mesec ■ višina padavin (mm) ■ število dni s padavinami vsaj 0,1 mm ■ letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) ■ višina snežne odeje (cm) ■ število dni s snežno odejo ob 7.uri ■ decade and month ■ precipitation (mm) ■ number of days with precipitation 0,1 mm or more ■ total precipitation from the beginning of this year (mm) ■ snow cover (cm) ■ number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. aprila 2008 400 E E > ro T3 ro 300 200 100 l.jan 1.feb 1.mar 1.apr 0 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož - letališče Bilje Ni dovolj podatkov za reprezentativno vetrovno rožo 2 8 % 4 1 % 1 7 m/s S 3 0 m/s Slika 21. Vetrovne rože, april 2008 Figure 21. Wind roses, April 2008 5 3 % N 10 m/s m 5 2 % N 19 m/s 3 3 % 1 """-' 6 3 % NNW 13 %/s NNE 10 %/s NNW 1.1 m/s NNE 2 0 m/s .....13 0 % NW 1 2 m/s 4 4 % NW 10 %/s NE NE 1.6 m/s NE WNWi52r%s CMC 2 6 % ENE 1.2 m/s 3.3 % ENE 3.3 m/s CMC 8 6 % ENE 1.3 m/s WNW 2.6 % E 0 9 m/s 2 1 % W 6 7 m/s 6.0 % W 18 m/s 7.2 % E 16 m/s W 16 m/s E 3 9 m/s WSW 18 m°/s CCC 3 8 % ESE 1.1 m/s 0.3 % WSW 1 3 %/s ccc 87 % ESE 4.2 m/s 10.1 % WSW 2 5 m/s ccc 42 % ESE 1.6 m/s «... 1 7 % SW 1.8 m/s 8.5 % SE 1.5 m/s 0.3 % SW 1 3 m/s 14.9 % SE 5.4 m/s 15.9 % SW 2 7 m/s 3.0 % SE 1.2 m/s 4 5 % SSW 3 0 m/s ccc 12 1 % SSE 2.2 m/s CCC 5 4 % SSE 5.5 m/s SSW 6 9 % SSE 18 % SSW 1.6 m/s SSE 1.3 m/s SSW 0.9 m/s 10.8 % S 2 9 m/s 4.2 % S 14 m/s S 2 9 m/s N 15 m/s N 2 9 m/s NNW 17 %/s 2.3 % NNE 2.2 m/s NNW 2 7 m/s NNE 5 5 m/s 7 0 % NW 4 0 m/s MC 2 2 % NE 5.5 m/s 2.7 % NW 1.5 m/s 4.2 % NE 2.4 m/s CMC 3 3 % ENE 4.4 m/s 4.2 % WNW 1 5 m/s CMC 7 9 % ENE 1.9 m/s WNW 3.6 m/s ... 2 8 % W 2 8 m/s 2.5 % E 3 3 m/s 3.9 % W 17 m/s 22.2 % E 15 m/s ccc 102 % ESE 2.8 m/s 5.4 % WSW 1 7 m/s 19 0 % ESE 1.3 m/s 5.3 % SW 4.7 m/s 31.5 % SE 3 6 m/s 7.9 % SW 2.4 m/s sc 4 3 % SE 1.2 m/s 5.8 % SSW 5 2 m/s ssc 10 0 % SSE 4.2 m/s 6 0 % SSW 2.8 m/s 6.7 % S 4 8 m/s 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 21) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je jugovzhodnik s sosednjima smerema s slabimi 52 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 2. in 7. aprila dosegel 18,5 m/s, bilo je 17 dni z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 7 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je bil 7. aprila, in sicer 16,2 m/s. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema skupno pihal v 49 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 7. aprila dosegel 16,5 m/s, bilo je 5 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je jugozahod-nik s sosednjima smerema pihal skupno v 33 % vseh primerov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 24 % vseh primerov. Najmočnejši sunek je bil 25. aprila 17,4 m/s; v 11 dneh je veter presegel 10 m/s. Na Kredarici je veter v 19 dneh presegel 20 m/s, v dveh dneh 30 m/s; v sunku je 25. aprila dosegel hitrost 31,9 m/s. Severseverozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo dobrih 44 % vseh terminov, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 29 %. V Novem mestu je bila največja izmerjena hitrost 16,8 m/s 19. aprila, bilo je 17 dni s sunkom vetra nad 10 m/s. V Mariboru je jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pripadlo dobrih 31 % vseh terminov, severozahodniku in zahodseverozahodniku pa 29 % vseh primerov. Sunek vetra je 30. aprila dosegel 17,8 m/s, bilo je 11 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek dosegel hitrost 28,1 m/s 9. aprila, bilo je 5 dni z vetrom nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 15 dni z vetrom nad 10 m/s, en dan nad 20 m/s, in takrat, 4. aprila, je sunek dosegel 21,2 m/s. Prva tretjina aprila je bila povsod temperaturno blizu dolgoletnemu povprečju, pomembno velik je bil le presežek na obali (1,6 °C). Padavin je v večini krajev primanjkovalo, več jih je bilo le na obali (za 26 %) in v Kočevju (za 5 %). Drugod je večinoma padla manj kot polovica običajnih padavin, najmanj glede na povprečje je padlo na Bizeljskem, le 5 %. Trajanje sončnega vremena je bilo podpovprečno le v Ratečah (96 %); največji presežek, 39 %, je bil v Murski Soboti. Slika 22. Kozolec blizu vasi Luče pri Grosupljem (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. Drying-frame near the village Luče (Photo: Iztok Sinjur) 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V osrednji tretjini aprila je povprečna temperatura presegla dolgoletno povprečje, v Lescah pa je bilo dolgoletno povprečje izenačeno. Odkloni so bili večinoma med 1 in 2 °C, v Črnomlju je bilo za 2,5 °C topleje, v Novem mestu za 2,1 °C; najmanjša odklona sta bila v Ratečah (0,7 °C) in Sevnem (0,9 °C). Padavin je primanjkovalo le na Štajerskem in v Murski Soboti; v Lescah je padla 2,8-kratna količina običajnih padavin, na Brniku 2,7-kratna in v Ljubljani 2,4-kratna. Dolgoletno povprečje trajanja sončnega vremena je bilo preseženo le v Murski Soboti, in sicer za 15 %; najmanj sončno glede na dolgoletno povprečje pa je bilo v Ratečah, sonce je sijalo le 36 % dolgoletnega povprečja. V zadnji tretjini aprila je bilo hladneje le na obali (za 0,8 °C); pozitivni odkloni so bili večinoma do 1 °C. Največji odkloni so bili v Črnomlju (1,3 °C) ter v Novem mestu, Mariboru in Murski Soboti (po 1,1 °C). Najmanjša odklona sta bila v Lescah in na Goriškem (po 0,3 °C). V zadnji tretjini meseca so bile padavine skromne, dolgoletno povprečje je bilo preseženo le na Goriškem (76 %), obali (za 40 %) in v Velikih Dolencih (23 %). Najmanj padavin glede na povprečje je padlo na Bizeljskem, le 40 %. V zadnji tretjini je bilo povprečje trajanja sončnega vremena preseženo, z izjemo obale, Postojne in Slovenj Gradca ter Celja, kjer je padlo 90 do 100 % povprečja. Največji presežek je bil v Mariboru, kjer je sonce sijalo za tretjino več časa kot običajno. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, april 2008 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, April 2008 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 1,6 1,6 -0,8 0,9 126 141 140 135 101 79 96 92 Bilje 0,6 1,2 0,3 0,7 45 198 176 130 113 68 104 94 Postojna 0,2 1,3 0,5 0,7 86 197 94 119 107 58 95 85 Kočevje -0,6 1,3 0,4 0,4 105 168 63 112 Rateče 0,1 0,7 1,0 0,6 43 191 65 87 94 36 104 77 Lesce 0,3 0,0 0,3 0,2 18 281 90 102 Slovenj Gradec 0,2 2,0 0,8 1,0 81 99 66 80 119 84 94 98 Brnik 0,3 1,1 0,6 0,7 31 274 90 115 Ljubljana 0,4 1,2 0,8 0,8 46 237 81 111 115 73 100 95 Sevno 0,2 0,9 0,9 0,7 47 194 85 105 Novo mesto 0,6 2,1 1,1 1,3 52 103 63 74 105 87 102 98 Črnomelj 0,8 2,5 1,3 1,5 48 142 53 82 Bizeljsko 0,5 1,2 0,8 0,8 5 157 40 71 Celje 0,0 1,7 0,6 0,7 19 151 64 75 102 76 91 89 Starše 0,1 1,8 1,0 0,9 14 87 70 60 Maribor 0,4 1,6 1,1 1,0 14 67 62 49 133 97 134 121 Jeruzalem 0,2 1,8 0,8 0,9 20 54 69 50 Murska Sobota 0,4 1,7 1,1 1,1 41 61 66 57 139 115 128 127 Veliki Dolenci 0,5 1,6 1,0 1,0 25 116 123 89 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M ■ odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) ■ padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) ■ trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - tretjine in mesec ■ mean temperature anomaly (°C) ■ precipitation compared to the 1961-1990 normals(%) ■ bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals (%) thirds and month Na Kredarici aprila tla vedno prekriva snežna odeja. 22. aprila je bila snežna odeja debela 435 m, kar je 55 cm več od dolgoletnega povprečja. Aprila je bilo največ snega leta 2001 (7 m), leta 1977 je bilo 690 cm, leta 1975 560 cm in 1979 538 cm. Malo snega je bilo v aprilih 1955 (176 cm), 2002 (195 cm), 1993 (205 cm) ter po 220 cm v letih 1959 in 1989. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 500 400 § 300 200 100 KREDARICA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 23. Dnevna višina snežne odeje aprila 2008 na Kredarici Figure 23. Daily snow cover depth in April 2008 Poleg snega v gorah so sneg v nižinskem svetu zabeležili v Novi vasi, bilo ga je 14 cm, obdržal pa se je tri dni. 700 600 „ 500 SE Ä 400 (ti c >w 300 > 200 100 0 1956 1961 200 -i 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 150 ¿c ra 100 -J c >w RATEČE _ 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 24. Največja višina snega v aprilu Figure 24. Maximum snow cover depth in April LJUBLJANA ni zz 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 10 NOVO MESTO I 1 I I I ■ ■ 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 25. Poplava na Radenskem polju blizu Grosupljega, 13. april 2008 (foto: Iztok Sinjur) Figure 25. Flood on the Radensko polje near Grosuplje, 13 April 2008 (Photo: Iztok Sinjur) 0 30 - 20 10 0 20 50 0 0 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na sliki 26 je prikazano število dni s snežno odejo v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. V Ratečah je od srede minulega stoletja bila najvišja snežna odeja v aprilu leta 1951, ko je znašala 150 cm, brez snežne odeje pa so bili aprila v osmih letih 1953, 1961, 1974, 1983, 1989, 2000, 2007 in letos. V Ljubljani je bila snežna odeja najdebelejša aprila 1952, namerili so 20 cm, sneg je bil prisoten še v 20 aprilih, dolgoletno povprečje znaša 3 cm. 10 LJUBLJANA 10 n 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 10 MURSKA SOBOTA —U-J—L 1- NOVO MESTO 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 30 - 25 -20 15 10 5 - RATEČE 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 26. Število dni z zabeleženo snežno odejo v aprilu Figure 26. Number of days with snow cover in April 0 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 £ 6 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 10 RATEČE J II || I III rniinnrTiniinmnimniirTTin 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 27. Število dni z nevihto ali grmenjem v aprilu Figure 27. Number of days with thunderstorm and thunder in April 5 5 0 5 0 8 4 2 8 6 4 2 0 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Aprila so višje plasti zraka še razmeroma hladne, pri tleh pa se zrak ob sončnem vremenu že toliko segreje, da postane labilen. Seveda je za nastanek neviht potrebna tudi zadostna vsebnost vlage v zraku. Tako se aprila že lahko pojavljajo nevihte ne le ob vremenskih frontah, ampak tudi zaradi labilnosti ob pregretju spodnjih plasti ozračja. Največ dni z nevihto ali grmenjem so zabeležili na Goriškem, in sicer 9, 7 v Ljubljani, 6 v Ratečah, po 5 na obali, Kredarici in v Novem mestu. Le po en dan z nevihto so imeli v Slovenj Gradcu in na Bizeljskem, drugod po tri oz. štiri. Na Kredarici so zabeležili 22 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Šest dni z meglo so zabeležili v Postojni, po dan manj na Kočevskem in v Novem mestu ter tri na Bizeljskem. Po dva dneva z meglo sta bila v Celju in Slovenj Gradcu, po eden na Goriškem in v Črnomlju, drugod jih niso zabeležili. 15 Slika 28. Število dni z meglo v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 28. Number of foggy days in April and the mean value of the period 1961-1990 10 c "O o > 1 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 23 Razvoj vremena v aprilu 2008 Weather development in April 2008 Janez Markošek 1. april Delno jasno Območje visokega zračnega pritiska je iznad jugozahodne Evrope segalo nad Alpe. V višinah je s šibkimi severnimi vetrovi pritekal postopno bolj vlažen zrak. Zjutraj in dopoldne je bilo pretežno jasno, sredi dneva in popoldne je bilo več oblačnosti. Najvišje dnevne temperature so bile v večjem delu Slovenije od 17 do 22 °C. 2.-3. april Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne padavine, deloma plohe in nevihte Območje visokega zračnega pritiska je nad srednjo Evropo oslabelo, od vzhoda se je tudi k nam razširilo območje nizkega zračnega pritiska. Iznad severne Evrope se je proti Alpam pomikala dolina s hladnim in vlažnim zrakom. Prvi dan se je pooblačilo, sredi dneva in popoldne so se pojavljale plohe in nevihte, proti večeru se je od severa delno razjasnilo. Drugi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Čez dan so se pojavljale krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 18 °C. 4.-5. april Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, sprva severovzhodnik, burja Iznad zahodne Evrope se je proti Alpam spet razširilo območje visokega zračnega pritiska, ki je že drugi dan oslabelo. V višinah je od severovzhoda nad naše kraje pritekal razmeroma hladen zrak. Vreme je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, prvi dan popoldne ponekod pretežno oblačno. Prvi dan je pihal severovzhodni veter, na Primorskem burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 17 °C, prvi dan na Primorskem do 19 °C. 6. april Spremenljivo oblačno, ponekod za krajši čas rahel dež Nad srednjo Evropo in Alpami se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. Spremenljivo, občasno pretežno oblačno je bilo. Popoldne je na obali rahlo deževalo, v gorskem svetu so bile krajevne plohe. Zvečer so bile manjše krajevne padavine tudi v jugovzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 18 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 7. april Ponoči dež, čez dan plohe in nevihte, vetrovno Nad srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa nad zahodno in srednjo Evropo obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka. V noči na 7. april je deževalo. Čez dan je bilo na Primorskem pretežno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Pihal je jugozahodnik, ob morju jugo. Popoldne je veter oslabel, v severovzhodni Sloveniji je zapihal severni do severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 °C v alpskih dolinah do 19 °C na obali. 8. april Oblačno s padavinami, deloma plohami V območju nizkega zračnega pritiska je od jugozahoda pritekal vlažen zrak. Oblačno je bilo s padavinami, deloma plohami. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 11 °C, na Primorskem do 13 °C. 9.-11. april Na vzhodu delno jasno, večinoma suho, drugod pretežno oblačno, občasno padavine, jugozahodnih Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska z več središči. Nad nami je prevladoval jugozahodni veter, s katerim je pritekal topel in vlažen zrak. V vzhodni Sloveniji je prevladovalo delno jasno in povečini suho vreme. Drugod je bilo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. V vzhodni Sloveniji so bile najvišje dnevne temperature do 20 °C, drugod je bilo hladneje. 12.-13. april Pretežno oblačno s pogostimi padavinami, drugi dan na vzhodu povečini suho Nad jugozahodno Evropo je bilo šibko območje visokega zračnega pritiska, drugod pa ciklonsko območje. Z zahodnimi do jugozahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal vlažen zrak. Prvi dan je bilo oblačno s pogostimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Predvsem na Primorskem je bilo občasno delno jasno. V noči na 13. april je še deževalo, večinoma suho je bilo v severovzhodni Sloveniji. Čez dan je prevladovalo pretežno oblačno vreme, občasno so bile še padavine, deloma plohe. Povečini suho je bilo v vzhodnih krajih. Proti večeru se je delno razjasnilo. Drugi dan se je ohladilo, najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 16 °C. 14. april Delno jasno, občasno pretežno oblačno, zjutraj megla V šibkem območju visokega zračnega pritiska je nad naše kraje pritekal prehodno bolj suh zrak. Delno jasno je bilo, občasno pretežno oblačno, zvečer pa pretežno jasno. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile v večjem delu Slovenije od 15 do 20 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 15.-19. april Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno krajevne padavine, deloma plohe Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je prevladoval jugozahodni veter, pritekal je vlažen zrak. Prvi in drugi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale so se krajevne padavine, deloma plohe in posamezne nevihte. Drugi dan popoldne se je ponekod prehodno delno razjasnilo. V noči na 17. april je deževalo, meja sneženja se je zjutraj v severozahodni Sloveniji spustila do okoli 800 metrov nadmorske višine. Čez dan je bilo ob morju delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno, občasno so bile še krajevne padavine. Podobno vreme -spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami, se je nadaljevalo tudi 18. in 19. aprila. Zadnja dva dni je pihal okrepljen jugozahodni veter. V celotnem obdobju je bilo največ padavin v gorskem svetu zahodne Slovenije, kjer je padlo do okoli 80 mm padavin. 20. april Pretežno jasno, jugozahodnik Nad Alpami in Balkanom se je zgradilo šibko območje visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal prehodno bolj suh zrak. Pretežno jasno je bilo, pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 24 °C. 21. april Pooblačitve, dež zajame vso Slovenijo Nad zahodno in srednjo Evropo ter severnim Sredozemljem se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je dolina s hladnim zrakom od zahoda dosegla in prešla Slovenijo. Dopoldne se je pooblačilo, padavine in nevihte so do popoldneva hitro zajele vso Slovenijo. Zvečer je dež marsikje že ponehal in oblaki so se ponekod trgali. V večjem delu Slovenije je padlo od 10 do 30 mm dežja, lokalno tudi več. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 22 °C. 22. april Na vzhodu delno jasno, krajevne plohe, drugod oblačno z občasnimi padavinami Naši kraji so bili v območju nizkega zračnega pritiska, v višinah pa je bilo nad nami jedro hladnega in vlažnega zraka. V vzhodni Sloveniji je bilo spremenljivo oblačno, pojavljale so se krajevne plohe, pihal je južni do jugozahodni veter. Drugod je bilo oblačno, občasno je deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 14 °C, v vzhodni Sloveniji do 18 °C. 23. april Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno padavine, deloma plohe in nevihte Nad južno Skandinavijo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je segalo tudi nad naše kraje. V višinah je od severovzhoda dolina s hladnim zrakom še vplivala na vreme pri nas. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, občasno so bile padavine, deloma plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 20 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 24. april Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, zjutraj ponekod megla Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje od severozahoda pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno zmerno oblačno. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 20 °C. 25. - 26. april Delno jasno, krajevne plohe in nevihte V območju visokega zračnega pritiska je v višinah nad naše kraje pritekal malo hladnejši zrak, ozračje je postalo nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem popoldne so se pojavljale krajevne plohe in posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 21 °C. 27.-28. april Pretežno jasno V območju visokega zračnega pritiska se je nad nami zadrževal suh zrak. Pretežno jasno je bilo. Jutranje temperature so bile od 0 do 6 °C, najvišje dnevne od 18 do 23 °C. 29. april Pooblačitve, dež se razširi nad vso Slovenijo Nad zahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, ki se je širilo tudi nad srednjo Evropo. Vremenska fronta je ob zahodnih do jugozahodnih višinskih vetrovih prešla Slovenijo. V noči na 29. april se je pooblačilo, dež se je dopoldne razširil nad vso Slovenijo. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 18 °C. 30. april Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne padavine, jugozahodnik Iznad zahodne Evrope je proti Alpam segalo območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi je pritekal spet bolj vlažen zrak. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, pojavljale so se krajevne padavine, deloma plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 20 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2. 4. 2008 Slika 2. Satelitska slika 2. 4. 2008 ob 14. uri ob 14. uri Figure 1. Mean sea level pressure on April, 2nd 2008 at 12 GMT Figure 2. Satellite image on April, 2nd 2008 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 4. 2008 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on April, 2tnd2008 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 8. 4. 2008 Slika 5. Satelitska slika 8. 4. 2008 ob 14. uri ob 14. uri Figure 4. Mean sea level pressure on April, 8th 2008 at 12 GMT Figure 5. Satellite image on April, 8 2008 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 8. 4. 2008 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on April, 8th 2008 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 12. 4. Slika 8. Satelitska slika 12. 4. 2008 ob 14. uri 2008 ob 14. uri Figure 7. Mean sea level pressure on April, 12th 2008 at 12 GMT Figure 8. Satellite image on April, 12th 2008 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 12. 4. 2008 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on April, 12th 2008 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 18. 4. Slika 11. Satelitska slika 18. 4. 2008 ob 14. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 18. 4. 2008 ob 14. 2008 ob 14. uri Figure 10. Mean sea level pressure on April, 18th 2008 at 12 GMT Figure 11. Satellite image on April, 18th 2008 at 12 GMT uri Figure 12. 500 mb topography on April, 18th 2008 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 21. 4. Slika 14. Satelitska slika 21. 4. 2008 ob 14. uri 2008 ob 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on April, 21st 2008 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 21. 4. 2008 ob 14. Figure 14. Satellite image on April, 21st 2008 at 12 GMT uri Figure 15. 500 mb topography on April, 21st 2008 at 12 GMT -J />*MvfE Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 29. 4. Slika 17. Satelitska slika 29. 4. 2008 ob 14. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 29. 4. 2008 ob 14. 2008 ob 14. uri Figure 10. Mean sea level pressure on April, 18th 2008 at 12 GMT Figure 17. Satellite image on April, 29th 2008 at 12 GMT uri Figure 18. 500 mb topography on April, 29th 2008 at 12 GMT 30 Meteorološka postaja Sevno Meteorological station Sevno V Mateja Nadbath Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega hriba v Posavskem hribovju. Meteorološka postaja je tu od junija 1959. V > * ■ * C f } A• tU 6 9 6 6 6 7 61 89 999999 6 9 9 0 0 6 0 0 22 Slika 8. Število toplih dni (stolpci), petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961-2007 in referenčno (1961-1990) povprečje (ravna črta) v Sevnem Figure 8. Number of warm days (columns), five-year moving average (curve) in period 1961-2007 and long-term (1961-1990) mean value (line) in Sevno Slika 9. Število hladnih dni (stolpci), petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961-2007 in referenčno (1961-1990) povprečje (ravna črta) v Sevnem Figure 9. Number of cold days (columns), five-year moving average (curve) in period 1961-2007 and long-term mean (1961-1990) value (line) in Sevno Glede na referenčno obdobje 1961-1990 je v Sevnem na leto v povprečju 30 ledenih3, 91 hladnih, 28 toplih in dva vroča4 dneva. Število toplih dni narašča, medtem ko število hladnih upada (sliki 8 in 9). Dan je topel, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 25 °C Dan je hladen, ko je najnižja dnevna temperatura zraka enaka ali nižja od 0 °C 0 0 0 33 26385229 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Aprila 2008 ni bilo niti enega toplega niti hladnega dne. Največ hladnih dni v aprilu so v Sevnem do sedaj imeli leta 1997, in sicer 11; 15 aprilov, vključno z letošnjim, pa je minilo brez enega takšnega dne. Vsaj en topel dan v aprilu smo do sedaj beležili v štirih letih: 1968, 1969, 2000 in 2007. V dolgoletnem povprečju pade v Sevnem na leto 1215 mm padavin. Najmanj padavin pade v prvih dveh mesecih leta: januarja v povprečju 66 mm in februarja 64 mm; največ pa junija, v povprečju 142 mm (slika 6). Od letnih časov je najbolj namočeno poletje, s povprečno količino padavin 395 mm, najbolj suha pa je zima, ko v povprečju pade 211 mm. V prvih štirih mesecih leta 2008 je padlo 315 mm, kar je za 8 mm več od referenčne povprečne vrednosti. V prvih dveh mesecih je padlo manj padavin kot običajno, januarja le četrtina in februarja dobra tretjina pripadajočega mesečnega povprečja. Kot da bi primanjkljaj padavin želeli nadoknaditi, jih je marca padlo še enkrat toliko kot je referenčno povprečje za omenjeni mesec. Aprila 2008 je padlo 98 mm padavin, kar je 5 mm več od dolgoletnega povprečja. Najnižja aprilska višina padavin do sedaj je bila izmerjena aprila 2007, le 10 mm; 166 mm padavin pa smo namerili aprila 1970, kar je največja aprilska količina padavin do sedaj (slika 10). 200 175 150 125 100 75 50 25 0 io w h h oo oo Slika 10. Aprilska višina padavin 1961-2007 (stolpci), petletno drseče povprečje (krivulja) in referenčna (1961-1990) povprečna vrednost (zelena črta) v Sevnem Figure 10. Precipitation in April in period 1961-2007 (columns), five-year moving average (curve) and long-term mean value (green line) in Sevno 24 20 16 12 8 4 0 -4 22.6 21.1 ♦ 19.8 21.5 ♦ ♦ i-----1 17.0 i i 10.2 ♦ i i 10.9 ♦ i i ----- 138 98 56 n u 67 0.8 0.8 1.0 1 1 05 i i h LJ S M NM Li 180 150 120 90 mm 60 30 0 -30 Slika 11. Najvišja (oranžna), povprečna (rdeča) in najnižja (temno rdeča) temperatura zraka ter višina padavin (stolpci) aprila 2008 v Ljubljani (LJ), Sevnem (S), Malkovcu (M), Novem mestu (NM) in Lisci (Li) Figure 11. Maximum (orange), mean (red) and minimum (dark red) air temperature and precipitation (columns) in April 2008 in Ljubljana (LJ), Sevno (S), Malkovec (M), Novo mesto (NM) and Lisca (Li) Snežna odeja je v Sevnem vsakoleten pojav; v dolgoletnem povprečju je na leto 57 dni s snežno odejo. V prvih štirih mesecih leta 2008 je bilo skupaj 22 dni s snežno odejo, od tega je jih je bilo največ marca, 13 dni; marca je bila izmerjena tudi najdebelejša snežna odeja, izmerjena je bila 24. v mesecu, in sicer 30 cm. April 2008 je v Sevnem minil brez snežne odeje. Vedno pa ni bilo tako, aprila 1970 je bilo 6 dni s snežno odejo, kar 26 cm debelo snežno odejo pa smo izmerili 21. aprila 1980. 3 Dan je leden, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali nižja od 0 °C 4 Dan je vroč, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 30 °C 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 100 80 60 ö T3 tU 40 - 20 i> o m c^ o o c^ o o ^H (N (N Slika 12. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1961-2007 Figure 12. Annual snow cover duration (curve) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1961-2007 Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Sevnem v obdobju 1961-2007, podatki za temperaturo zraka so od leta 1962 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Sevno in 1961-2007, data for air temperature is from 1962 0 največ leto/datum najmanj leto/mesec maximum year/date minimum year/month povprečna letna temperatura zraka (°C) 11.0 2000 8.0 1980 mean annual air temperature (°C) absolutna ekstremna temperatura zraka (°C) absolute extreme air temperature (°C) 36.5 13. avgust 2003 -18.9 8. januar 1985 letno število ledenih dni annual number of days with maximum temperature <= 0 °C 65 1963 8 1974 letno število hladnih dni annual number of days with minimum temperature <= 0 °C 121 1962 52 1994, 2007 letno število toplih dni 86 2003 16 1978, 1984 annual number of days with maximum temperature >= 25 °C letno število vročih dni 32 2003 0 18 let od 46 annual number of days with maximum temperature >= 30 °C 18 years out of 46 letno število dni z najnižjo dnevno temperaturo >= 20 °C 14 2003 0 16 let od 46 annual number of days with minimum temperature >= 20 °C 16 years out of 46 letna višina padavin (mm) 1493 1980 912 2003 annual precipitation (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 379 oktober 1992 0.0 januar 1964, 1989 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) 108 25.sept.1973 0 / najvišja višina snežne odeje (cm) 94 15. februar 1952 2 18. marec 1975 maximum snow cover depth (cm) 1. marec 1989 višina novozapadlega snega (cm) 61 4. marec 1970 0 / fresh snow depth (cm) letno število dni s snežno odejo 146 1962 25 1989 annual number of days with snow cover SUMMARY In Sevno there is climatological meteorological station. It is located in central Slovenia. Meteorological station was established in June 1959 as a precipitation meteorological station, but in May 1961 it changed to climatological. Measured parameters are: air temperature, maximum and minimum temperature, minimum air temperature 5 cm above ground, humidity, wind direction and speed, precipitation, total snow cover and new snow cover. Cloudiness, visibility and meteorological phenomena are observed. Marija Vidgaj has been meteorological observer since the beginning of measurements in 1959. 35 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Marko Zmrzlak, Iztok Matajc, Ana Žust Aprila so bile vremenske razmere za rast in razvoj rastlin večinoma ugodne. Prevladovalo je toplo vreme s temperaturami malo nad dolgoletnim povprečjem, padavine so bile pogoste in na večini pri nas pomembnih kmetijskih območjih so dosegle količino dolgoletnega povprečja, izjema je bil le severovzhodni del države. Povprečna dnevna temperatura se je aprila na območju osrednje Slovenije, Dolenjske in v Prekmurju gibala med 10,0 °C in 10,9 °C, na obali pa je dosegla vrednost 12,6 °C. Od dolgoletnega povprečja je ta spremenljivka najbolj odstopala v Novem mestu, kjer je bilo topleje za 1,3 °C, najmanj pa v Celju, kjer je bila povprečna vrednosti presežena za 0,7 °C. Kljub temu, da so bile 6. aprila najnižje dnevne temperature zraka na Celjskem in v Prekmurju pod lediščem, v Celju so izmerili -1,8 °C, v Murski Soboti pa -1,7 °C, rastline niso utrpele poškodb mraza. V tem času so namreč hruške in češnje že začenjale s cvetenjem, breskve pa so takrat že polno cvetele. Količina akumulirane toplote, izražena z vsotami efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, je bila aprila pri temperaturnem pragu 0 in 5 °C večja od vsot dolgoletnega povprečja (1961-1990). Pri pragu 0 °C je efektivna temperaturna vsota dolgoletno povprečje najmanj presegla v Lescah in sicer za 9 °C, najbolj, za 45 °C, pa v Črnomlju. Pri temperaturnem pragu 5 °C so bile razlike med aprilskimi efektivnimi temperaturnimi vsotami in vsotami dolgoletnega povprečja še nekoliko manjše kot pri pragu 0 °C. V Ratečah je bila aprilska vsota efektivnih temperatur, pri pragu 5 °C, enaka vsoti dolgoletnega povprečja, v Črnomlju pa bila slednja presežena za 42 °C. Za efektivne temperaturne vsote pri pragu 10 °C velja, da je bila količina akumulirane toplote povsod po Sloveniji blizu vrednostim dolgoletnega povprečja, ponekod je bila za nekaj stopinj Celzija tudi manjša. Take razmere niso imele spodbujevalnega vpliva na tisti del živega sveta na prostem, ki potrebuje za svoj razvoj več toplote. Temperatura tal je bila na globini 5 cm aprila povsod po Sloveniji višja od 10 °C, povprečne vrednosti pa so se gibale med 10,2 °C in 11,7 °C. Izjema je bilo območje Goriškega in Primorske, kjer so se tla segrela v povprečju na več kot 13 °C. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem (1961-2000) so bila tla na globini 5 cm aprila povsod po državi toplejša, razen v Portorožu. Tako je od večletnega povprečja temperatura tal najmanj, to je za 0,1 °C, odstopala na območju osrednje Slovenije in na Goriškem, najbolj pa na Dolenjskem, kjer so bila le-ta toplejša za 0,9 °C. Temperature tal na globini 2 cm so dosegale podobne vrednosti kot tiste na globini 5 cm. Padavin je bilo aprila največ na jugozahodnem delu države, količina le-teh pa se je postopoma zmanjševala v smeri proti severovzhodu, kjer jih je bilo tudi najmanj. Dežja je bilo tako največ na Primorskem, Goriškem, Kočevskem in na območju osrednje Slovenije, kjer je padlo od 121 mm (Ljubljana) do 151 mm (Bilje). Tako je bila količina dežja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem (1961-1990) v Ljubljani za 11 %, v Biljah pa za 30 % večja. Dež je na teh območjih dodobra napolnil talni vodni zbiralnik, istočasno pa so mokra tla onemogočala izvajanje nekaterih kmečkih opravil na prostem, kot je npr. sajenje krompirja. Drugod po Sloveniji je bilo dežja manj. Na območju Celjske in Koroške regije ter na Dolenjskem je padlo od 47 do 72 mm, kar je predstavljajo od 65 % do 72 % količine dolgoletnega povprečja. Najmanj dežja je padlo aprila na Dravskem polju in v Prekmurju. V Mariboru so ga namerili 39 mm, v Murski Soboti pa 34 mm, kar je predstavljalo približno 50 % količine dolgoletnega povprečja. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Bnet'na povprečna vlafnorf tal m pada\'trte (BILJE) H: - jggmjn iiLL-ja vode- v Udi .'(Si flPfc-TV) - spodila inieja tlrtiitofviie voctt v tltfi TV = HEtlinam ncdciElopnn vadu v Tleh Slika 1. Gibanje talne vlage na treh globinah (10 cm, 20 cm in 30 cm) in padavine v Biljah, april 2008 Figure 1. Course of soil water at three depths (10 cm, 20 cm and 30 cm) and precipitation in Bilje, April Dnevna povprečna vlažnost ml in padavin e (Ml'RXKA SOBOTA) 2008 Pfc = ¡gornja meja votfc v lldi MPto nt vode V 1leh Tv - raltfttfni iwdoitopua «d« v ikli Slika 2. Gibanje talne vlage na treh globinah (10 cm, 20 cm in 30 cm) in padavine v Rakičanu, april 2008 Figure 2. Course of soil water at three depths (10 cm, 20 cm and 30 cm) and precipitation in Rakičan, April 2008 Kako so omenjene razmere vplivale na rastlinam dostopno vodo v tleh, je vidno iz slik 1 in 2. Na teh slikah je za lokaciji Bilje in Murska Sobota prikazana dinamika spreminjanja rastlinam dostopne vlage na treh različnih globinah (10, 20 in 30 cm) profila tal, izmerjene s sondami Trime. Pogoste in količinsko nadpovprečne padavine so v Biljah zgornjo plast tal (za globino 10 cm, glej krivuljo zelene barve) namočile do te mere, da je bila njihova poljska kapaciteta krajša časovna obdobja v mesecu celo presežena. V Murski Soboti so bile razmere zaradi manjše količine dežja drugačne. Količina rastlinam dostopno vode v tleh se na nobeni globini opazovanega profila tal sicer ni spustila pod kritično mejo, se je pa s časom vztrajno zmanjševala in ob koncu meseca dosegla na globini 10 cm (krivulja zelene barve) svojo najmanjšo vrednost. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja April je prvi od šestih mesecev, s katerim opisujemo vremenske razmere za rast in razvoj rastlin v posameznem letu. V tem času začne večina rastlin, tukaj mislimo predvsem na kmetijske, intenzivno razvijati asimilacijske organe, kar vpliva pozitivno na proces izmenjave plinov med rastlino in okoljem. Z aprilom postane zato aktualna še ena agrometeorološka spremenljivka - evapotranspiracija. Ta opisuje porabo vode iz tal in rastlin in je ovrednotena z metodo Penman Monteith. V preglednici 1 so za april, za 32 lokacij po Sloveniji, prikazane dekadne in mesečne vrednosti za povprečno, maksimalno in skupno evapotranspiracijo, skupaj s številom dni v določeni dekadi. Iz preglednice je razvidno, da se je dnevna evapotranspiracija, v večjem delu osrednje Slovenije v dneh s pretežno suhim vremenom, aprila gibala med 2 in 3 mm, v deževnih dneh pa je ostala pod 2 mm. Vmes so bili tudi dnevi, ko je izhlapelo blizu 4 mm vode, na najbolj izpostavljenih predelih na obali in v Prekmurju celo več kot 4 mm. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija ETP. Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, april 2008 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration ETP according to Penman-Monteith's equation, April 2008 Postaja I. dekada II.dekada I Il.dekada mesec (M) povpr. max. S povpr. max. S povpr. max. S povpr. max. S Portorož-letališče 3.0 5.7 30 2.6 3.9 26 3.1 4.7 31 2.9 5.7 86 Bilje 2.6 4.6 26 2.3 3.5 23 2.7 4.1 27 2.5 4.6 76 Godnje 1.7 2.4 17 1.9 3.0 19 2.3 3.5 23 2.0 3.5 59 Vojsko 1.3 1.6 13 1.5 2.2 15 2.1 3.0 21 1.6 3.0 49 Rateče-Planica 1.6 2.1 16 1.5 3.0 15 2.1 3.0 21 1.7 3.0 52 Planina pod Golico 1.6 2.1 16 1.6 2.4 16 2.0 3.0 20 1.7 3.0 52 Bohinjska Cešnjica 1.7 2.8 17 1.6 2.9 16 2.2 3.2 22 1.8 3.2 55 Lesce 1.8 2.6 18 1.8 3.4 18 2.3 3.6 23 2.0 3.6 59 Brnik-letališče 1.9 2.8 19 1.8 3.0 18 2.3 3.8 23 2.0 3.8 59 Preddvor 2.0 3.8 20 2.0 3.9 20 2.3 3.6 23 2.1 3.9 63 Topol pri Medvodah 1.8 2.8 18 1.9 2.8 19 2.6 4.4 26 2.1 4.4 63 Ljubljana 2.2 3.1 22 2.2 4.1 22 2.7 4.6 27 2.4 4.6 71 Nova vas-Bloke 1.5 2.1 15 1.7 2.5 17 2.1 3.2 21 1.8 3.2 54 Babno polje 1.5 2.2 15 1.8 2.6 18 2.3 3.3 23 1.9 3.3 56 Postojna 2.3 3.6 23 2.0 3.5 20 2.6 3.9 26 2.3 3.9 68 Kočevje 1.6 2.4 16 1.9 2.9 19 2.2 3.2 22 1.9 3.2 57 Sevno 2.0 3.3 20 2.1 3.0 21 2.6 4.5 26 2.2 4.5 66 Novo mesto 2.3 3.7 23 2.3 3.8 23 2.7 4.3 27 2.4 4.3 73 Malkovec 1.9 2.8 19 1.9 2.7 19 2.6 4.0 26 2.1 4.0 64 Bizeljsko 2.4 3.5 24 2.2 3.6 22 2.8 4.0 28 2.5 4.0 75 Dobliče-Crnomelj 2.1 3.9 21 2.2 3.1 22 2.4 4.3 24 2.2 4.3 66 Metlika 1.8 2.7 18 2.2 3.5 22 2.5 3.3 25 2.2 3.5 65 Šmartno 2.1 3.0 21 2.3 3.8 23 2.4 3.6 24 2.3 3.8 68 Celje 2.2 2.9 22 2.3 4.1 23 2.6 4.0 26 2.4 4.1 71 Slovenske Konjice 2.0 2.7 20 2.2 3.4 22 2.7 3.9 27 2.3 3.9 69 Maribor-letališče 2.6 3.8 26 2.6 4.2 26 3.0 4.3 30 2.7 4.3 82 Starše 2.2 3.3 22 2.6 3.9 26 3.0 4.0 30 2.6 4.0 78 Polički vrh 1.8 2.6 18 2.1 2.9 21 2.4 3.3 24 2.1 3.3 63 Jeruzalem 2.4 3.6 24 2.6 4.2 26 2.9 4.1 29 2.6 4.2 78 Murska Sobota 2.5 4.0 25 2.5 3.8 25 3.1 4.0 31 2.7 4.0 81 Veliki Dolenci 2.3 3.1 23 2.4 3.3 24 2.9 3.7 29 2.5 3.7 76 Lendava 2.2 3.0 22 2.4 3.7 24 2.8 3.5 28 2.5 3.7 73 Na območju osrednje Slovenije so bila ozimna žita v začetku aprila v fenofazi razraščanja, ki je do sredine tega meseca začela prehajati v fazo kolenčenja. Pri ozimni pšenici je ta faza trajala vse do konca aprila, ko je bil pri ozimnem ječmenu že viden zgornji list. Od pečkaijev so hruške na Primorskem fe-nofazo polnega cvetenja nastopile v začetku druge dekade tega meseca, jablane pa so v tem času s cvetenjem šele začenjale. V severovzhodni in osrednji Sloveniji je večina sort jablan polno cvetela v sredini zadnje dekade aprila. Pri koščičarjih je bil analiziran vpliv letošnjega aprilskega vremena na dinamiko razvoja domače češ-plje in je prikazan na sliki 4. Na njej je za 16 različnih lokacij po Sloveniji prikazan začetek cvetenja te sadne vrste (zeleni stolpci), v primerjavi s povprečjem obdobja od 1961 do 2006 (sivi stolpci). Po po- 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja datkih fenološke opazovalne mreže Agencije za okolje so domače češplje začele letos najprej cveteti v Slovenskih Konjicah (93 julijanski dan; 3. april), najpozneje pa v Lescah (115 julijanski dan; 25. april). Če primerjamo letošnje datume nastopa začetka cvetenja z datumi dolgoletnega povprečja, potem velja, da je ta fenofaza na območju Slovenskih Konjic nastopila 16 dni prej, v Biljah pa na isti dan v letu kot ponavadi. Slika 3. Fenološka faza splošno cvetenje pri slivah in češpljah ter breskvah v ozadju aprila v Sadjarskem centru Bilje pri Novi Gorici Figure 3. Phenological phase general flowering of plum trees and peach trees in the background on April at Fruit growing centre in Bilje near Nova Gorica Kadrenci pri Cerkvenjaku Bizeljsko Sevno na Dolenjskem Bilje Zibika Sežana Postojna Črnomelj Novo mesto Slovenske Konjice Celje Lesce Šalovci Murska Sobota Starše Maribor □ 1961-2006 □ 2008 80 90 100 Julijanski dan Slika 4. Primerjava začetka cvetenja kultivarja domače češplje (Prunus domestica) aprila 2008 z dolgoletnim povprečjem (1961-2006) na 16-ih lokacijah v Sloveniji Figure 4. Comparison of the beginning of flowering of cultivar plum (Prunus domestica) in April 2008 with LTA (1961-2006) on 16 locations in Slovenia 50 60 70 130 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 2. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, april 2008 Table 2. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, April 2008 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 11.5 11.7 17.8 18.1 5.6 5.7 13.5 13.7 19.4 20.3 9.2 9.2 13.6 13.8 20.4 21.6 8.0 8.2 12.9 13.1 Bilje 11.7 11.9 20.9 19.9 4.5 5.4 13.6 13.6 22.7 21.2 8.6 9.0 14.2 14.5 23.7 22.1 8.1 8.3 13.2 13.3 Lesce 8.1 8.2 14.5 12.0 1.8 3.3 9.4 9.4 17.4 16.0 4.0 4.8 11.6 11.7 21.2 18.6 6.5 7.3 9.7 9.8 Slovenj Gradec 8.1 7.9 13.3 12.7 2.8 3.3 10.9 10.7 17.9 16.5 5.5 5.7 12.3 12.0 20.7 18.1 6.1 6.3 10.4 10.2 Ljubljana 9.7 9.7 19.2 17.0 2.2 3.9 11.4 11.3 19.7 18.0 4.8 5.7 12.4 12.4 20.2 19.1 7.1 7.6 11.2 11.1 Novo mesto 10.0 9.8 15.5 14.4 5.7 5.8 12.2 12.0 17.7 16.9 8.7 8.7 13.5 13.3 19.7 18.1 10.4 10.4 11.9 11.7 Celje 9.9 9.8 18.4 15.8 3.0 4.0 11.4 11.2 22.0 19.5 5.8 6.1 13.4 13.0 25.5 22.8 7.0 6.9 11.6 11.3 Maribor-letališče 9.5 9.5 19.5 18.1 2.8 2.5 11.6 11.4 22.5 21.5 5.3 5.1 13.1 13.1 23.5 22.8 8.3 7.9 11.4 11.3 Murska Sobota 9.5 9.3 17.2 15.3 3.4 4.5 12.1 11.9 18.1 16.4 7.2 7.7 13.6 13.4 20.6 18.5 8.4 8.3 11.7 11.5 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * -ni podatka Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) PORTOROŽ LJUBLJANA MURSKA SOBOTA 25 ^20 o o ¥l5 D iL io e 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 25 _20 o o ¥15 3 £ 10 e 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 25 ^20 O o ¥15 D Ü10 e u 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 5. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, april 2008 Figure 5. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, April 2008 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 3. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, april 2008 Table 3. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, April 2008 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 119 128 129 377 11 69 78 79 227 11 22 28 29 79 3 1017 458 100 Bilje 109 119 123 351 19 59 69 73 201 19 13 21 24 58 10 899 356 62 Postojna 71 86 90 248 21 25 37 40 1 01 12 1 6 3 10 -1 569 153 10 Kočevje 71 90 93 255 11 24 41 43 1 08 3 3 7 2 13 -7 537 163 14 Rateče 42 56 72 1 69 15 7 11 22 41 0 0 0 0 0 -3 291 47 0 Lesce 75 82 97 254 9 26 32 47 1 05 0 1 3 4 8 -1 1 513 141 8 Slovenj Gradec 72 93 97 263 29 24 43 47 115 18 3 8 5 16 -1 531 157 16 Brnik 76 91 100 267 21 27 41 50 118 11 2 5 6 13 -7 526 161 13 Ljubljana 95 109 117 320 22 45 59 67 1 70 18 8 14 17 38 -3 739 287 44 Sevno 82 95 105 281 22 34 45 55 1 33 12 4 9 8 21 -11 669 229 27 Novo mesto 97 114 116 327 38 47 64 66 1 77 33 11 19 16 45 6 742 303 55 Črnomelj 108 123 125 356 44 58 73 75 206 41 15 25 25 65 12 802 370 102 Bizeljsko 101 1 09 119 329 23 51 59 69 1 79 20 9 13 19 41 -6 726 286 45 Celje 86 106 108 300 22 36 56 58 1 50 16 7 15 9 30 -3 666 244 31 Starše 94 111 119 324 28 44 61 69 174 24 9 16 20 45 2 740 296 51 Maribor 96 112 121 329 30 46 62 71 179 26 9 16 22 47 3 761 300 52 Maribor-letališče 89 107 119 316 17 39 57 69 166 13 8 13 21 42 -2 717 276 49 Jeruzalem 96 114 120 330 28 46 64 70 1 80 22 10 19 20 49 -3 806 336 66 Murska Sobota 95 110 119 324 32 45 60 69 174 28 10 13 20 44 4 716 279 50 Veliki Dolenci 94 109 118 320 30 44 59 68 170 25 10 14 18 42 0 755 298 52 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekad-ne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °C) st od 1.1. sum in the period - 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. M decade, month SUMMARY In April monthly air temperatures were slightly above the long-term average. Despite the fact that on April 6 the minimum daily temperatures dropped below 0 °C on some agricultural locations, agricultural plants did not suffer any damage caused by frost. The amount of rainfall was even in all parts of the country with an exception of north-eastern Slovenia (Pomurje and Štajerska region) where it was much lower than the long-term average. The effective temperature sum exceeded the long-term average at all temperature thresholds (0 °C and 5 °C), except for the threshold of 10 °C where the temperature was close to the long-term average values. Phenological phases of cultivated and non cultivated plants were slightly earlier than LTA, which is shown on the graphical presentation for the beginning of flowering of plum trees too. 42 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v aprilu Discharges of Slovenian rivers in April Igor Strojan ^^^^prila so bili pretoki slovenskih rek v povprečju 20 % večji kot navadno (slika 1). Časovno spreminjanje pretokov Pretoki so aprila izraziteje povečali v dveh obdobjih, prvič v dneh od 12. do 14. aprila in drugič od 20. do 23. aprila. V prvem obdobju so bila povečanja pretokov večja kot v drugem. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji pretoki so bili v povprečju 8 % manjši kot v primerjalnem obdobju. Pretoki so bili največji 12. in 13. aprila (slika 3). Srednji mesečni pretoki rek so bili večji v zahodnem delu države (slika 3). Najmanjši pretoki rek so bili v povprečju 25 % manjši kot navadno. Pretoki so bili večinoma najmanjši prve dni marca (slika 3). SUMMARY Discharges at Slovenian rivers were in April 20 % higher if compared to the average of the long-term period 1971-2000. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek aprila 2008 in povprečnimi srednjimi aprilskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the April 2008 mean discharges of Slovenian rivers compared to April mean discharges of the long-term period BORL+FORMIN 19 21 23 25 27 29 31 - GORNJA RADGONA —RAKOVEC -VELIKO SIRJE 1 3 5 7 9 11 13 15 I RADOVLJICA -ŠENTJAKOB 19 21 23 25 27 29 — HRASTNIK -ČATEŽ 7 9 -SOLKAN 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 -DOLENJE PODROTEJA I 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — SUHA —PODBOČJE I 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 CERKVENIKOV MLIN -MOSTE -RADENCI I Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek aprila 2008 Figure 2. The April 2008 daily mean discharges of Slovenian rivers 50 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 4,0 3,0 2,0 1,0 / / s//// / / /z/ / /// Z. □ Qvk april 2008 □ Qvk april 1971 - 2000 3,0 2,0 0,0 s 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 □ Qsr april 2008 □ Qsr april 1971 - 2000 // v//// / v/ '//// 8 □ Qnp april 2008 □ Qnp april 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki aprila 2008 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in April 2008 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki aprila 2008 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in April 2008 and characteristic discharges in the long-term period REKA/RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION April 2008 April 1971-2000 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA * 99 9 91,0 124 197 DRAVA BORL+FORMIN * 138 6 39,9 147 247 DRAVI NJA VIDEM * 2,5 15 3,2 6,4 14,4 SAVINJA VELIKO SIRJE 29,0 7 10,8 26,3 60,7 SOTLA RAKOVEC * 2,7 29 1,2 3,3 6,4 SAVA RADOVLJICA * 26,0 1 11,2 25,9 44,3 SAVA ŠENTJAKOB 40,0 7 24,7 61,1 110 SAVA HRASTNIK 171 7 43,2 89,6 131 SAVA ČATEŽ * 235 30 71,8 190 383 SORA SUHA 19,0 6 4,5 10,7 20,7 KRKA PODBOČJE 30,0 30 12,2 25,8 41,9 KOLPA RADENCI 34,0 30 8,2 26,3 49 LJUBLJANICA MOSTE 66,0 29 9,0 33,4 88,2 SOČA SOLKAN 81,0 7 19,9 52,6 89,6 VIPAVA DOLENJE 13,0 7 2,2 5,4 10,0 IDRIJCA PODROTEJA 3,8 29 1,4 2,8 6,3 REKA C. MLIN 6,1 8 1,0 2,4 7,1 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA * 134 123 182 308 DRAVA BORL+FORMIN * 207 148 248 340 DRAVI NJA VIDEM * 6,5 4,6 14,2 36,5 SAVINJA VELIKO SIRJE 51,3 14,4 56,5 112 SOTLA RAKOVEC * 5,8 1,6 10,4 25,5 SAVA RADOVLJICA 69,0 17,0 53,8 116 SAVA ŠENTJAKOB 122 35,6 109 248 SAVA HRASTNIK 284 68,6 173 273 SAVA ČATEŽ * 384 131 347 649 SORA SUHA 41,0 7,2 27,1 62,3 KRKA PODBOČJE 76,8 22,0 70,2 144 KOLPA RADENCI 83,4 35,8 74,4 129 LJUBLJANICA MOSTE 107 21,3 74,5 139 SOČA SOLKAN 175 32,8 111 238 VIPAVA DOLENJE 28,3 5,6 16,4 25,9 IDRIJCA PODROTEJA 13,1 2,5 11,0 20,4 REKA C. MLIN 19,8 2,5 10,1 22,5 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 208 23 191 352 1130 DRAVA BORL+FORMIN * 303 12 212 458 696 DRAVI NJA VIDEM * 13,8 22 7,8 57,8 214 SAVINJA VELIKO SIRJE 194 13 32,6 211 499 SOTLA RAKOVEC * 12,5 1 3,0 46,5 176 SAVA RADOVLJICA * 209 12 43,4 155 569 SAVA ŠENTJAKOB 394 13 78,1 350 1198 SAVA HRASTNIK 753 13 148 367 844 SAVA ČATEŽ * 667 14 283 846 2220 SORA SUHA 118 13 20,5 116 390 KRKA PODBOČJE 183 1 41,8 173 299 KOLPA RADENCI 223 13 80,3 272 583 LJUBLJANICA MOSTE 196 13 65,8 172 273 SOČA SOLKAN 436 12 118 493 1405 VIPAVA DOLENJE 62,0 13 19,5 55,4 95 IDRIJCA PODROTEJA 42,1 12 4,5 63,7 172 REKA C. MLIN 58,0 13 6,1 60,9 153 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu- opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu- srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki rek aprila 2008 ob 7:00 * discharges in April 2008 at 7:00 46 Temperature rek in jezer v aprilu Temperatures of Slovenian rivers and lakes in April Barbara Vodenik Aprila je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 9,1 °C, obeh največjih jezer pa 8,2 °C. Temperatura rek je bila glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,6 °C, temperatura obeh največjih jezer pa za 0,2 °C višja. Glede na prejšnji mesec so se reke ogrele v povprečju za 2,1 °C, jezeri pa za 2,7 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v aprilu Temperature rek Savinje, Ljubljanice in Krke so se cel mesec z večjimi ali manjšimi nihanji postopoma zviševale. Temperature Save, Idrijce, Kamniške Bistrice, Soče in Reke se niso veliko spreminjale. Temperatura Blejskega jezera se je cel mesec postopoma zviševala, tako da se je temperatura z začetne 5,6 °C zvišala na 11 °C. Temperatura Bohinjskega jezera se prvi dve tretjini meseca ni bistveno spreminjala, 20. aprila je bil zabeležen mesečni minimum, nato pa se je začela temperatura zviševati, tako da je bila 27. izmerjena najvišja mesečna temperatura, to je 10,2 °C. Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v aprilu 2008 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in April 2008, measured daily at 7:00 AM 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja -LJUBLJANICA - MOSTE ■ SOCA - SOLKAN -REKA-CERKVENIKOV MLIN -KRKA-PODBOCJE - - SORA-SUHA -BLEJSKO J. - MLINO BOHINJSKO J. - SVETI DUH 20 20 15 15 10 10 5 - 20 20 15 10 10 Slika 2. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v aprilu 2008 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in April 2008, measured daily at 7:00 AM Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek so bile 1,3 °C, obeh jezer pa 0,5 °C višje od obdobnih vrednosti. Najnižje temperature rek so bile od 5,6 °C (Sora v Suhi) do 12,4 °C (Savinja v Velikem Širju). Najnižja temperatura Blejskega jezera je bila 5,6 °C, Bohinjskega pa 6,2 °C. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Savinji v Velikem Širju, za 6,0 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 7 °C (Sava v Radovljici) do 14,6 °C (Savinja v Velikem Širju). Povprečna temperatura rek je bila 9,1 °C, kar je za 0,6 °C več od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 8,7 °C, Bohinjskega pa 7,7 °C, kar je za 0,8 °C manj, oziroma 1,1 °C več od dolgoletnega povprečja. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,2 °C, temperaturi jezer pa za 0,3 °C višje. Najvišje temperature rek so bile od 8,2 °C (Sava v Radovljici) do 18,3 °C (Savinja v Velikem Širju). Najvišja temperatura Blejskega jezera je bila 11,2 °C, Bohinjskega pa 10,2 °C. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer v aprilu 2008 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in April 2008 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION April 2008 Tnk °C dan April obdobje/period nTnk sTnk vTnk °C °C °C MURA G. RADGONA 8.4 9 2.8 6.4 8.0 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 12. 4 3.4 6.4 9.1 SAVA RADOVLJICA 6.3 3 3.3 5.0 6.6 SAVA ŠENTJAKOB 7.4 14 4.2 6.3 8.2 IDRIJCA PODROTEJA 8.0 6 6.0 7.8 8.9 K. BISTRICA KAMNIK 5.8 6 4.0 6.2 9.2 SAVINJA NAZARJE 6.5 5 3.2 5.1 7.6 SAVINJA LAŠKO 7.2 6 3.0 5.6 9.3 LJUBLJANICA MOSTE 7.6 3 5.2 7.6 9.7 SOČA SOLKAN 8.8 5 2.8 7.5 9.1 KRKA PODBOCJE 9.5 1 6.1 8.5 10.6 SORA SUHA 5.6 5 3.1 4.9 7.4 REKA CERKVEN. MLIN 6.7 6 4.0 6.4 9.4 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 10.1 7.5 9.1 12.6 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 14.6 7.1 9.3 12.4 SAVA RADOVLJICA 7.0 5.3 6.5 7.6 SAVA ŠENTJAKOB 8.3 6.8 8.2 10.7 IDRIJCA PODROTEJA 8.7 7.3 8.2 9.3 K. BISTRICA KAMNIK 7.1 4.9 8.0 12.1 SAVINJA NAZARJE 7.6 6.1 6.9 11.2 SAVINJA LAŠKO 8.9 6.9 8.6 12.0 LJUBLJANICA MOSTE 9.3 8.1 9.6 12.9 SOČA SOLKAN 9.7 4.5 9.1 10.3 KRKA PODBOCJE 11.8 9.4 10.7 13.8 SORA SUHA 7.3 5.6 7.0 9.2 REKA CERKVEN. MLIN 8.3 7.5 9.5 12.0 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 11.4 12 9.8 11.4 13.2 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 18.3 29 10.2 12.3 15.4 SAVA RADOVLJICA 8.2 29 6.8 7.9 9.6 SAVA ŠENTJAKOB 9.7 29 9.0 10.1 13.3 IDRIJCA PODROTEJA 10.0 28 8.0 8.5 9.7 K. BISTRICA KAMNIK 7.9 11 5.4 9.8 15.0 SAVINJA NAZARJE 9.0 29 7.4 8.6 13.4 SAVINJA LAŠKO 11.2 29 9.2 11.6 15.5 LJUBLJANICA MOSTE 11.0 29 9.5 11.8 16.8 SOČA SOLKAN 11.7 29 6.5 10.6 12.6 KRKA PODBOCJE 14.4 28 11.0 13.0 18.0 SORA SUHA 8.4 29 7.4 9.4 11.8 REKA CERKVEN. MLIN 9.5 29 9.4 13.0 18.2 Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 A.M. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION April 2008 Tnk °C dan April obdobje/ period nTnk sTnk vTnk °C °C °C BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 5.6 1 6.2 20 3.4 6.8 9.6 0.0 4.1 8.0 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 8.7 7.7 7.1 9.5 14.6 3.4 6.6 10.4 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 11. 25 10. 27 10.2 12.8 15.4 6.7 9.1 12.6 SUMMARY In comparison with the temperatures of the multi-annual period, the average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in April were 0,6 and 0,2 °C higher, respectively. 50 Zaloge podzemnih vod v aprilu 2008 Groundwater reserves in April 2008 Urša Gale Aprila je bilo stanje zalog podzemnih vod v aluvialnih vodonosnikih raznoliko. V vzhodnem delu države je prevladovalo nizko in običajno vodno stanje, na zahodu pa so bili mestoma poleg običajnih zabeleženi tudi visoki in zelo visoki nivoji podzemne vode. Zelo nizke vodne zaloge so bile v aprilu podobno kot v mesecu pred njim izmerjene v osrednjem delu vodonosnikov Apaškega in Dravskega polja, zabeležene pa so bile tudi v delu Ptujskega in Sorškega polja. Visoke in zelo visoke vrednosti zalog podzemnih vod so bile aprila v vodonosniku Ljubljanskega polja ter v delih doline Kamniške Bistrice, Kranjskega in Mirensko-Vrtojbenskega polja. Stanje zalog podzemnih vod v kraško razpoklinskih vodonosnikih je bilo tako na območju dinarskega kot tudi alpskega krasa nadpovprečno. Slika 1. Povečana izdatnost izvira Podroteje 10. aprila 2008 Figure 1. Increased discharge of Podroteja spring in April 2008 Padavine so bile aprila nepredvidljive, pogoste in kratkotrajne. Dni brez padavin je bilo malo. V nekaterih delih države so zabeležili več, v drugih pa manj padavin kot znaša dolgoletno aprilsko povprečje. Na območju aluvialnih vodonosnikov so največ padavin izmerili v Ljubljanski kotlini in Vipavsko-So-ški dolini, približno eno četrtino povprečnih vrednosti. Drugod povprečje ni bilo doseženo. Najmanj padavin so zabeležili na območju vodonosnikov Dravske in Murske kotline, kjer je padlo le nekaj več kot polovico normalnih mesečnih vrednosti. V pretežnih območjih kraško razpoklinskih vodonosnikov je bil aprila zabeležen presežek padavin. Izjema je bilo zaledje izvira Krupe, kjer ni padlo niti polovico običajnih mesečnih vrednosti. Presežek padavin je bil aprila največji v zaledju izvira Podroteje, kjer so izmerili za približno polovico dežja več, kot je značilno za ta mesec. V aluvialnih vodonosnikih Murske, Dravske, Celjske in Kraško Brežiške kotline je bilo aprila zabeleženo znižanje gladin podzemnih vod. Vodnjak v Stojncih na Ptujskem polju je pre sušil. Največja znižanja so bila izmerjena v vodonosniku spodnje Savinjske doline. Relativno znižanje podzemne vode je bilo s 106 cm največje na merilni postaji v Medlogu, absolutni upad gladine pa je bil aprila največji v Bregu in je znašal 26 % razpona nihanja na merilni postaji. Zaradi presežka padavin v osrednjem in zahodnem delu države se je na večini merilnih mest vodonosnikov Ljubljanske kotline in 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Vipavsko-Soške doline podzemna voda zvišala. Dvig gladine je bil največji v Cerkljah na Gorenjskem in je znašal 574 cm ali 29 % maksimalnega razpona nihanja na merilnem mestu. Režim nihanja nivojev podzemne vode na tem delu Kranjskega polja je odvisen od dotokov iz hribovitega zaledja Kamniških Alp. Stanje zalog podzemnih vod v aluvialnih vodonosnikih je bilo aprila nekoliko manj ugodno kot v istem mesecu pred enim letom na območju Dravske in Murske kotline, bolj ugodno stanje vodnih zalog pa je letos prevladovalo v vodonosnikih Celjske, Krško-Brežiške in Ljubljanske kotline ter Vipavsko-Soške doline. Pred enim letom so zelo nizke vodne zaloge prevladovale v vodonosnikih Vipavske doline, Kranjskega, Sorškega in Čateškega polja ter v delih Krškega in Apaškega polja. Zaloge podzemnih vod so se zaradi zvišanja podzemnih vod v aprilu povečale v vodonosnikih Ljubljanske kotline in Vipavsko-Soške doline, zaradi znižanja nivojev podzemne vode pa so se zaloge podzemnih vod zmanjšale v pretežnih delih vodonosnikov Murske, Dravske, Celjske in Krško Brežiške kotline. Izdatnost kraških izvirov se je aprila relativno hitro odzivala na povečane količine padavin v zaledju. Vodne zaloge so se zaradi nadpovprečnih padavin povečale tako v vodonosnikih alpskega kot tudi dinarskega krasa. Največji dvigi gladin vode so bili na izvirih Krupe in Bilpe zabeleženi 13. v mesecu. Višine vode na izviru Veliki Obrh so bile tekom celega meseca nad običajnimi vrednostmi. Zabeleženi so bili štirje izraziti dvigi gladin, največja dviga sta bila izmerjena v prvi polovici meseca. Podobno kot na Velikem Obrhu so bili tudi na izviru Podroteje v aprilu zabeleženi štirje večji dvigi gladin vode. Ti so bili najvišji v drugem in četrtem tednu meseca. V zaledju izvirov alpskega krasa se je zaradi povišanih temperatur povečalo taljenje snega v visokogorskem zaledju, kar se pripomoglo k povečani izdatnosti izvirov tega območja. Kljub temu snežna odeja v gorah ob koncu meseca še ni izginila (slika 2). Na izviru Kamniške Bistrice so se vodostaji povzpeli nad povprečno raven 10. v mesecu in dosegli vrh 12. aprila, k čemur so pripomogle tudi povečane padavine v zaledju. Višine vode izvira se do konca meseca niso spustile pod srednje vrednosti nivojev. Slika 2. Vrh Storžiča ob koncu aprila 2008 (foto: M. U. Pavlič) Figure 2. Storžič peak at the end of April 2008 (Photo: M. U. Pavlič) 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Žepovci - Apaško polje Lipovci - Prekmursko polje 100 70 40 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Tezno - Dravsko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Skopice - Krško polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Britof - Kranjsko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Trgovišče - Ptujsko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Podgorje - d. Kam. Bistrice 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 SOV Meja - Sorško polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Zgornje Krapje - Mursko polje 120 - 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Levec - sp. Savinjska dolina 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Kleče - Ljubljansko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 10 110 Slika 3. Odklon izmerjenega nivoja podzemne vode od povprečja v aprilu glede na maksimalni aprilski razpon nihanja na postaji iz primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 3. Declination of measured groundwater level from average value in April in relation to maximal April span on a measuring station from for the comparative period 1990-2001 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Mursko polje - Zgornje Krapje E 178 0 100 200 300 400 - 500 600 O. > £= 'rnz-iSj' Čateško polje - Čatež 145 i 144 - 143 - 142 - 141 140 139 138 137 136 0 - 100 600 Vipavska dolina - Šempeter 56 I 51 0 100 200 300 400 ro .g ro-5 o o ro ro J ü > £= ^ ü > £= ^ >.-ooroi^ro-^ooroi^ro-roz^Ss^mz^Ss Sp. Savinska dolina - Levec 200 ad400 246 244 § ^ -5 O O S ® TO - Ljubljansko polje - Kleče O. > £= I P^Kintks KZ5-P75 . PIO-P25 Padavine ■ mrs p^vpretje Mfdana iMiitNh qliLin =iP7i-PM PW i_I 01K1-PI0 Padavre - Slika 4. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2005, 2006, 2007 in 2008 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 4. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2005, 2006, 2007 and 2008 - red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990-2001 SUMMARY Groundwater reserves were very diverse in alluvial aquifers in April. On one hand very low groundwater levels predominated due to lack of precipitation in Mursko and Dravsko polje aquifers in northeastern part of the country and on the other hand, high and very high groundwater levels were measured in parts of Ljubljana basin aquifers and in part of Mirensko-Vrtojbensko polje aquifer. Water levels of karstic springs were above the long-term average in April because of the abundant precipitation in their watersheds and because of snow melting in higher alpine regions. 248 179 177 300 176 500 175 600 242 285 200 300 280 400 500 5 275 61 46 54 01438231 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 0400 ZG. KRAPJE Zelo visoke vodne zaloge (very high GWreserves) Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GWreserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu aprilu 2008 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, V. Savič) Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in April 2008 (U. Gale, V. Savič) 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska °SDbota ) Maribor merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph Slika 6. Nihanje višine vode na območju nekaterih kraških izvirov po Sloveniji v februarju, marcu in aprilu 2008 (obdelala: U. Gale, N. Trišic) Figure 6. Water level oscillations in some karstic springs February, March and April in year 2008 (U. Gale, N. Trišic) 56 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula Tudi v aprilu se je nadaljevalo podobno vreme kot v marcu. Bilo je precej vetrovno in spremenljivo s pogostimi padavinami. Onesnaženot zraka je bila, če ne štejemo ozona, še nekoliko manjša kot v marcu, le koncentracije ozona so bile višje. Mejna dnevna vrednost koncentracije delcev PMi0, 50 pg/m3, je bilo tokrat prekoračena le enkrat na merilnem mestu v Zagorju, kjer je bilo, tako kot tudi v Trbovljah, do konca aprila že več prekoračitev, kot jih je dovoljeno v celem letu. Poleg spremenljivega vremena so na znižanje koncentracij delcev PM10 v aprilu dodatno vplivali precej nižji korekcijski faktorji, ki veljajo za obdobje od 1. aprila do 30. septembra. Koncentracije žveplovega dioksida so bile v gosteje naseljenih območjih nizke. Občasno so se nekoliko povišale le na merilnih mestih, ki pridejo občasno pod neposredni vpliv izpustov TE Šoštanj in TE Trbovlje, vendar so ostale povsod pod mejnimi vrednostmi. Koncentracije dušikovega dioksida, ogljikovega monoksida in benzena so bile kot ponavadi povsod pod mejnimi vrednostmi. Koncentracije ozona so ostale pod opozorilno vrednostjo, skoraj povsod pa so prekoračile 8-urno ciljno vrednost. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Ljubljana 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Koncentracije SO2 so bile nizke v vseh večjih mestih. Nekoliko višje vrednosti so bile kot običajno izmerjene v višje ležečih krajih okrog TE Trbovlje in TE Šoštanj, ki jih ob »ugodnem« vetru ali pa ob dovolj visokih temperaturnih inverzijah (te nastajajo predvsem v zimskem času) zajamejo dimni plini iz dimnikov teh virov. Poseben primer je ravninska lokacija v Šoštanju, kamor zanese dimne pline iz šoštanjske termoelektrarne ob jugozahodnem vetru zaradi turbulence za hribom južno od elektrarne. Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana v preglednici 1 in na sliki 1. Dušikovi oksidi Urne koncentracije NO2 na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom izpusov iz prometa, so dosegle 50 % mejne vrednosti. Povišane koncentracije dušikovih oksidov kot tudi drugih onesnaževal na merilnem mestu v Novi Gorici so posledica vpliva bližnjega gradbišča. Koncentracije dušikovih oksidov so povzete v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje povprečne 8-urne koncentracije so dosegle do 10 % mejne vrednosti. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom je bila zaradi spremenljivega vremena nižja kot običajno v tem času in je le nekajkrat prekoračila ciljno 8-urno vrednost. Koncentracije ozona so prikazane v preglednici 3 in na sliki 3. Delci PM10 in PM25 Že uvodoma smo omenili, da je bilo za padec koncentracij delcev PM10 v aprilu glede na prejšnji mesec krivo zelo spremenljivo vreme, pa tudi uporaba precej nižjih »poletnih« korekcijskih faktorjev. Tako je bila zabeležena le ena prekoračitev mejne dnevne vrednosti v Zagorju. V Zasavju so sicer razmere, kar se tiče kakovosti zraka, slabe, saj gre poleg vpliva izpustov iz prometa ter vpliva lokalnih industrijskih virov in izpustov iz individualnih kurišč (le-teh je seveda več v zimskem času), tudi za zelo neugodne reliefne značilnosti. Zaradi gradbišča je bilo merilno mesto v Trbovljah v februarju 2008 prestavljeno na bližnjo, prav tako prometno lokacijo, kjer pa je več prometa, tako da je vpliv izpustov iz prometa nekoliko večji kot prej. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM25 je prikazana v preglednici 5 ter na slikah 4 in 5. Slika 5 zgovorno kaže na vpliv pogostih padavin na koncentracije. Ogljikovodiki Koncentracije ogljikovodikov so bile nizke. Za oceno višine koncentracije benzena lahko uporabimo razmerje med povprečno mesečno vrednostjo v aprilu in mejno letno vrednostjo. Le-to je bilo v Mariboru 0,55 in v Ljubljani le 0,25. Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov / percentage of valid hourly data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 Cmax maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko, I-industrijsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural, I-industrial faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v pg/m3 za leto 2008: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in pg/m3 for 2008: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours dan / 24 hours leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) no2 200 (MV)2 400 (AV) 44 (DV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) benzen 6 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 v aprilu 2008 Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in April 2008 mesec / 3 ure / month 1 ura / 1 hour 3 hours dan / 24 hours >MV >MV MERILNA MREŽA postaja % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cmax >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 90 2 34 0 0 0 5 0 0 Maribor 88 2 7 0 0 0 3 0 0 Celje 96 4 18 0 0 0 7 0 0 DMKZ Trbovlje 82 1 6 0 0 0 2 0 0 Hrastnik 96 6 81 0 0 0 11 0 0 Zagorje 93 4 20 0 2 0 6 0 0 Murska S.Rakičan 87 5 17 0 0 0 10 0 0 Nova Gorica 83 7 25 0 0 0 15 0 0 SKUPAJ DMKZ 4 81 0 2 0 15 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 95 2 22 0 0 0 5 0 0 EIS CELJE EIS Celje* Šoštanj 96 11 245 0 0 0 41 0 0 Topolšica 93 2 43 0 0 0 8 0 0 Veliki Vrh 96 8 109 0 5 0 35 0 0 EIS TES Zavodnje 96 2 101 0 0 0 8 0 0 Velenje 96 4 84 0 0 0 9 0 0 Graška Gora 95 6 151 0 0 0 20 0 0 Pesje 96 7 73 0 0 0 14 0 0 Skale mob. 95 5 161 0 0 0 17 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 6 245 0 5 0 41 0 0 Kovk 96 15 312 0 0 0 37 0 0 EIS TET Dobovec 94 4 128 0 0 0 24 0 0 Kum 88 12 55 0 0 0 42 0 0 Ravenska vas 96 4 53 0 1 0 12 0 0 SKUPAJ EIS TET 9 312 0 1 0 42 0 0 EIS TEB Sv.Mohor Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v aprilu 2008 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in April 2008 no2 NOx mesec / 3 ure / mesec / month 1 ura / 1 hour 3 hours month >MV MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cp Ljubljana Bež. UB 96 27 79 0 0 0 37 DMKZ Maribor UT 88 34 103 0 0 0 50 Celje UB 95 27 100 0 0 0 36 Trbovlje UB 83 21 70 0 0 0 30 Murska S. Rakičan RB 94 15 60 0 0 0 17 Nova Gorica SB 94 29 108 0 0 0 45 Koper SB 95 20 79 0 0 0 24 OMS LJUBLJANA Vnajnarje RB 99 4 24 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje* UT EIS TEŠ Zavodnje RB 95 3 93 0 0 0 Skale mob. RB 95 8 41 0 0 0 EIS TET Kovk RB 88 12 54 0 0 0 EIS TEB Sv.Mohor RB Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 v aprilu 2008 Table 3. Concentrations of CO (mg/m) in April 2008 mesec / month 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV Ljubljana Bež. UB 91 0.6 0.9 0 DMKZ Maribor UT 89 0.4 0.8 0 Celje UB 96 0.3 0.8 0 Nova Gorica SB 95 0.3 1.1 0 Krvavec RB 92 0.2 0.2 0 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 v aprilu 2008 Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in April 2008 MERILNA MREŽA postaja podr mesec/ month 1 ura / 1 hour od 1. aprila 8 ur / 8 hours >CV % pod Cp Cmax >OV >AV A0T40 Cmax >CV £od 1. jan. Krvavec RB 95 112 142 0 0 11190 140 11 13 Iskrba RB 95 74 147 0 0 7926 141 8 12 Otlica RB 93 101 139 0 0 9313 135 8 10 Ljubljana Bež. UB 93 53 131 0 0 3236 125 2 2 DKMZ Maribor UT 94 60 124 0 0 1984 118 0 0 Celje UB 96 57 138 0 0 3538 130 1 1 Trbovlje* UB 84 54 141* 0* 0* 3743* 129* 2* 2 Hrastnik SB 95 61 139 0 0 4447 135 2 3 Zagorje UT 91 45 117 0 0 1673 113 0 0 Nova Gorica SB 95 55 131 0 0 3391 125 2 2 Koper SB 95 83 139 0 0 5532 131 4 6 Murska S. Rakičan RB 95 67 134 0 0 4465 121 1 1 OMS LJUBLJANA Vnajnarje RB 95 72 114 0 0 1822 111 0 0* MO MARIBOR Maribor Pohorje RB 99 96 139 0 0 6456 135 6 6 EIS TES Zavodnje RB 96 85 123 0 0 3893 119 0 0* Velenje UB 96 64 126 0 0 2966 122 1 1* EIS TET Kovk* RB 86 79 131* 0* 0* 3587 128* 4* 5* EIS TEB Sv.Mohor RB Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v pg/m3 v aprilu 2008 Table 5. Concentrations of PM10 and PM25 in pg/m3 in April 2008 PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV >MV £od 1.jan. kor. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. UB 100 21 40 0 28 1.03 17 31 DMKZ Maribor UT 100 25 37 0 32 1.00 17 26 Celje UB 100 23 45 0 25 1.00 Trbovlje UB 88 25 33 0 43 1.04 Zagorje UT 99 29 52 1 54 1.00 Murska S. Rakičan RB 99 21 33 0 29 1.10 Nova Gorica SB 98 25 48 0 17 1.11 Koper SB 99 18 37 0 9 1.00 Iskrba (R) RB 100 13 21 0 0 8 15 MO MARIBOR MO Maribor UB 85 33 47 0 33 1.30 EIS CELJE EIS Celje* UT 17* OMS LJUBLJANA Vnajnarje RB 86 19 31 0 7* 1.30 EIS TEŠ Pesje Škale mob. RB RB 98 98 16 17 33 29 0 0 8* 9* 1.30 EIS TET Prapretno RB 95 24 38 0 15* 1.30 EIS ANHOVO Morsko (R) RI 67 17 32* 0 14 Gorenje Polje (R) RI 100 22 39 0 17 Opombe / Notes: (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method Preglednica 6. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v ug/m3 v aprilu 2008 Table 6. Concentrations of some Hydrocarbons in pg/m in April 2008 MERILNA % etil- m,p- o- n- iso- n- MREŽA postaja podr pod benzen toluen benzen ksilen ksilen heksan heptan oktan oktan DKMZ Ljubljana Bežigrad UB 84 1.5 5.3 1.3 5.9 0.8 1.0 0.4 0.7 0.7 Maribor UT 71 3.3 3.6 0.5 2.7 1.0 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Bež Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnaj narj e EIS Celje* Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Ve le nj e Graška Gora Pesje Skale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor* 0 I cp(^g/m3) MV-1ura(št.primerov od začetka leta) I MV-24ur(št.primerov od začetka leta) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije SO2 ter prekoračitve mejne urne in mejne dnevne vrednosti v aprilu 2008 z označenim dovoljenim letnim številom prekoračitev Figure 1. Average monthly SO2 concentration with exceedences of 1-hr and 24-hrs limit values in April 2008 Lj ublj ana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica Koper EIS Celje* Murska S. Rakičan Vnaj narj e Zavodnj e Skale m ob. Kovk Sv.Mohor* 0 I 40 I Cp 100 120 Mg/m3 Cmax ur. 140 160 200 220 MV urna Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v aprilu 2008 Figure 2. Average monthly and maximal hourly NO2 concentration in April 2008 5 10 15 20 25 30 35 40 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Bež. ■ i 1 1 1 1 1 1 Maribor 1 1 1 1 1 1 Celje i ■ ^^^^^ 1 1 1 1 Velenj e I 1 1 1 1 1 1 m T Trbovlj e * , 1 1 1 O Hrastnik . i 1 1 1 1 1 1 Zagorj e 1 1 1 Nova Gorica i ■ 1 1 1 ^^^^ ^^^ Koper 1 1 1 1 Murska S. Rakičan 1 1 1 Vnajnarje 1 1 1 1 1 1 1 Maribor Pohorje 1 1 1 P Krvavec 1 1 1 1 1 1 D Ž Iskrba 1 1 1 1 1 1 1 S £ Otlica 1 1 1 Zavodnj e 1 1 1 1 1 1 1 Kovk* 1 1 1 1 Sv.Mohor* 1 1 1 1 1 1 1 0 20 40 60 80 100 120 140 Cp(pg/m3) g CV-8ur(št.primerov od začetka leta) g OV-lura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter prekoračitve opozorilne urne in ciljne osemurne vrednosti v aprilu 2008 z označenim dovoljenim letnim številom prekoračitev ciljne 8-urne vrednosti Figure 3. Average monthly concentration of O3 with exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value in April 2008 Lj ublj ana Bež • 1 1 1 1 1 1 Maribor ■ 1 1 1 1 1 MO Maribor . 1 1 1 1 1 Celje MINIMUMI MMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMIIMM EIS Celje* 1 1 1 1 1 .......................................... 1 1 I 1 1 Trbovlj e M M M M M M M M M M M M M M M M1 h M M M M M M M M M M M M M M M M h 11111111111111111111111111111111 h 111111111111111 ft II II II II II II II 1 i II II II II II 1 ■ 1 1 1 1 1 Zagorj e . 1 1 1 1 1 Murska S. Rakičan . I l l 1 1 Nova Gorica Koper Pesje ' ^^^^ 1 1 1 1 Skale mob. - 1 1 1 1 1 Prapretno , , , 1 1 Vnaj narj e Iskrba 1 1 1 . | | Morsko 1 1 1 1 ■ 1 1 1 1 1 Gorenje Polje MMMMMMI II II II II II II II II II III II II II II II IIM M 1 1 1 1 -1-1-1-1-1- - - 0 10 20 30 40 50 60 70 80 cp(|g/m3) g MV-24ur(št.primerov) m MV-24ur(št.primerov od začetka leta) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in prekoračitve mejne dnevne vrednosti v aprilu 2008 z označenim dovoljenim letnim številom prekoračitev Figure 4. Average monthly concentration of PM-|0 with the number of 24-hrs limit value exceedences in April 2008 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 -■-Ljubljana Bež. ■ Maribor _■_Celje -■-Trbovlje Koper • Nova Gorica 4 Murska S.Rakičan _ . .h - - . Zagorje Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (ig/m3) v aprilu 2008 Figure 5. Average daily concentration of PM10 (|ig/m3) in April 2008 SUMMARY Air pollution in April 2008 was - except ozone - still lower than in March, as a very changeable weather continued. Concentrations of PM10 exceeded the daily limit value only once at Zagorje station. Much lower level of concentrations in April was due to frequent rain and also due to the new correction factors, which are used in summer season and are much lower than those in winter Concentrations of SO2 were low - there were no exceedences of the limit values even at stations influenced by emission from the Šoštanj and Trbovlje Power Plant. Concentrations of NO2, CO, and benzene were below the limit values. Ozone concentrations were unseasonably low and exceeded the 8-hours target value just a few times. 64 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - april 2008 Earthquakes in Slovenia - April 2008 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so aprila 2008 zapisali 135 lokalnih potresov, od katerih smo za 124 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 32 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega časa se razlikuje za dve uri (poletni srednjeevropski čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v aprilu 2008 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Figure 1. Earthquakes in Slovenia in April 2008 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Aprila so prebivalci Slovenije čutili učinke sedmih potresov. Prvi potres je bil v torek, 1. aprila ob 21. uri in 12 minut UTC (ob 23. uri in 12 minut po lokalnem, srednjeevropskem poletnem času) v okolici Bovca. Pri nas so ga šibko čutili posamezni prebivalci Bovca, Breginja, Kobarida, Srpenice, Soče in okoliških krajev. Ponekod so se nekoliko povečale stare razpoke v ometu. Za potres v nedeljo, 6. aprila 2008 ob 23. uri in 32 minut UTS (7. aprila ob 1. uri in 32 minut po lokalnem času) pri Metliki smo šele nekaj dni pozneje izvedeli, da so ga zmerno čutili prebivalci kraja Bedenj. Po besedah poročevalca je potres spremljalo glasno hrumenje. V soboto, 19. aprila ob 1. uri in 49 minut UTC (ob 3. uri in 49 minut po lokalnem času) se je začela seizmična aktivnost pri Zagorju ob Savi. Prvi potres je bil tudi najmočnejši, dosegel je intenziteto V EMS-98 in povzročil nekaj manjših poškodb na posameznih zgradbah v Zagorju. Strokovnjaki Urada za seizmologijo in geologijo smo si ogledali širše epicentralno področje, evidentirali poškodbe in opravili meritve lokalnih pogojev tal. Potres so čutili prebivalci osrednje Slovenije, učinki so segali do Celja in vzhodnih delov Ljubljane. Prebivalci Zasavja so poleg glavnega potresa čutili še najmanj štiri dogodke, katerih intenzitete niso presegale III EMS-98. Slika 2. Poškodovan dimnik na hiši v Zagorju ob Savi (foto: Milka Ložar Sto-par, ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo) Figure 2. Damaged chimney on a house in Zagorje ob Savi (Photo: Milka Ložar Stopar, EARS, Office for seismology and geology) 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - april 2008 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - April 2008 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje h UTC m °N °E km EMS-98 ML 2008 4 1 2 8 46,30 13,59 12 1,6 Bovec 2008 4 1 21 12 46,31 13,60 11 III-IV* 1,7 Bovec 2008 4 2 22 50 46,00 15,34 7 1,0 Sevnica 2008 4 6 6 38 46,33 13,66 7 1,1 Soča 2008 4 6 23 32 45,61 15,35 7 čutili 2,0 Metlika - Bedenj 2008 4 7 1 31 46,80 14,40 0 1,9 Bernaich, Avstrija 2008 4 8 3 44 45,62 15,34 2 1,0 Metlika 2008 4 8 21 22 46,10 15,20 9 1,1 Radeče 2008 4 9 14 58 45,35 15,57 8 1,5 Barilovič, Hrvaška 2008 4 11 20 1 45,74 14,20 16 1,3 Matenja vas 2008 4 13 4 3 45,53 14,42 15 1,6 Sviščaki 2008 4 13 6 17 46,57 14,55 7 1,6 Gallizien, Avstrija 2008 4 16 17 46 45,67 15,35 1 1,2 Metlika 2008 4 17 5 5 45,76 14,15 15 1,2 Hrašče 2008 4 19 1 49 46,15 15,00 12 V 3,1 Zagorje ob Savi 2008 4 19 7 46 46,14 15,01 6 III* 1,0 Zagorje ob Savi 2008 4 19 12 49 46,31 13,61 8 1,7 Bovec 2008 4 20 2 13 46,11 14,44 19 1,2 Medvode 2008 4 20 10 15 46,14 15,01 9 III* 1,3 Zagorje ob Savi 2008 4 20 16 15 46,14 15,03 9 III* 1,1 Trbovlje 2008 4 21 3 23 46,11 14,62 9 1,1 Dol pri Ljubljani 2008 4 21 5 35 46,13 15,01 8 III* 1,0 Zagorje ob Savi 2008 4 21 10 29 45,31 14,81 7 1,2 Sunger, Hrvaška 2008 4 23 12 4 46,28 13,61 16 1,1 Kobarid 2008 4 24 19 0 46,23 13,54 11 1,4 Kobarid 2008 4 24 22 11 46,27 13,67 9 1,1 Krn 2008 4 25 9 53 45,72 15,62 12 1,9 Japetič, Hrvaška 2008 4 25 13 15 46,42 15,15 8 1,5 Mislinja 2008 4 27 10 32 45,97 14,38 10 1,3 Podpeč 2008 4 29 14 24 46,05 14,77 10 1,3 Velika Štanga 2008 4 30 4 29 45,30 14,62 18 1,1 Meja, Hrvaška 2008 4 30 16 10 45,67 15,50 0 1,4 Krašič, Hrvaška 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Svetovni potresi - april 2008 World earthquakes - April 2008 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - april 2008 Table 2. The world strongest earthquakes - April 2008 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 9.4. 12:46:12,2 20,09 S 168,85 E 6,2 7,3 33 otočje Loyalty 12.4. 00:30:12,4 55,65 S 158,44 E 6,8 7,2 7,1 16 otočje Macquarie 16.4. 05:54.19,5 51,89 N 179,19 W 6,1 6,5 6,6 13 otočje Andreanof, Aleuti 24.4. 12:14:49,9 1,23 S 23,50 W 5,5 6,0 6,5 10 Srednjeatlantski greben V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v aprilu 2008. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -120 120' 180" -30 -60 0 33 70 200 700 Globina [km] Slika 3. Najmočnejši svetovni potresi - april 2008 Figure 3. The world strongest earthquakes - April 2008 69 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V letu 2008 merimo obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Kopru, Ljubljani in Mariboru. V ap rilu je bil v zraku na vseh merilnih postajah cvetni prah javorja, breze, gabra in črnega gabra, ciresovk in tisovk, bukve, jesena, oreha, smreke, bora, platane, trav, topola, hrasta in vrbe, v Primorju tudi krišine. Obremenjenost zraka z alergogenim cvetnim prahom je bila v aprilu visoka, v Mariboru in Ljubljani je bilo v zraku največ cvetnega prahu breze in gabra, v Kopru gabra in cipresovk. Padavine so občasno znižale koncentracijo cvetnega prahu in omilile zdravstvene težave ljudi, ki so preobčutljivi na alergene cvetnega prahu. Največ cvetnega prahu smo v aprilu zabeležili v Mariboru, in sicer 10.054 zrn, v Ljubljani 7.418 zrn, najmanj pa v Kopru 4.837 zrn. Za obdobje od 14. do 20. aprila manjkajo podatki o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom v Mariboru. 1200 1000 co E B00 CU N O _J > LU I- >cn 600 Koper Ljubljana Maribor 400 200 - 0 I. Ti TX m mrnmrrn ........» m Fir 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v aprilu 2008 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, April 2008 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku aprila 2008 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Na vseh slikah manjkajo rdeči stolpci v obdobju od 14. do 20. aprila. April se je začel s sončnim in toplim vremenom, a že drugi dan meseca se je pooblačilo in ohladilo; naslednji dan je bilo ob morju sončno, drugod oblačno. 4. aprila je zapihal severovzhodni veter, na Primorskem burja, prevladovalo je sončno vreme z nekaj oblačnosti , tako je bilo tudi naslednjega dne in 6. aprila. Šele zvečer je predvsem v Ljubljani rahlo deževalo. Deloma sončno je bilo 7. aprila, sledil pa je hladen in oblačen dan z jugozahodnim vetrom, na obali pa z jugom; na obali in v osrednji Sloveniji je občasno deževalo. Od 9. do 11. aprila je bilo ob jugozahodnem vetru na Štajerskem večinoma sončno, drugod pa oblačno z občasnimi padavinami. Tudi 12. in 13. aprila je bilo sivo z občasnimi pada- 5 Inštitut za varovanje zdravja RS 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja vinami. Sledil je sončen dan, nato pa spet precej oblačen 15. april. Do 19. aprila je bilo spremenljivo oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, zapihal je jugozahodni veter. en N O _J > LU I- >w Koper ^^ Ljubljana ^^ Maribor CIPRESOVKE/TISOVKE ■ . i i J,___ IL.I . ,. . i 1 i ■ 9 rfvivrl *} Ftinirr Lull Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk aprila 2008 Figure 2. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, April 2008 CO E z a: N O > LU I- >w Koper ^^ Ljubljana ^^ Maribor OREH i I I + + + + + J + | + |||+ + + |+ Jj i .1, Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oreha aprila 2008 Figure 3. Average daily concentration of Nut (Juglans) pollen, April 2008 Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru aprila 2008 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, April 2008 javor breza gaber cipreso vke/ tisovke bukev jesen oreh smreka bor platana Koper 2.5 5.7 25.4 28.7 0.7 4.8 0.5 0.4 10.3 5.8 Ljubljana 2.3 34.1 26.4 1 9.3 1.1 2.5 0.1 0.8 0.7 3.3 Maribor 2.0 48.8 18.5 4.4 2.0 3.9 0.7 3.3 2.5 4.0 trave topol hrast vrba koprivovke Koper 1.9 2.0 4.1 2.6 1.1 Ljubljana 0.9 1.3 2.5 1.6 0.3 Maribor 0.6 0.7 5.3 1.0 0.2 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 50 40 co E Z Ct N O 30 > 20 LU I— 10 Koper Ljubljana Maribor BUKEV 1 Ii 1 i ■ ■, , 1- 111 iL J, .hI J 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bukve aprila 2008 Figure 4. Average daily concentration of Beech (Fagus) pollen, April 2008 40 30 CO £ Ž or N o > LU I— >W 20 0 f + 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola aprila 2008 Figure 5. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, April 2008 70 60 50 en 40 N o _J > LU I- >w 30 - 20 -I 10 - I [1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena aprila 2008 Figure 6. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, April 2008 0 0 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja CO E ž Ct N O 80 70 60 50 40 W 30 I— 20 10 0 Slika 7. Figure ni ing i mi™ 1 3 5 7 9 13 15 17 19 21 23 JI 25 27 29 . Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav aprila 2008 7. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, April 2008 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu javorja aprila 2008 Figure 9. Average daily concentration of Maple (Acer) pollen, April 2008 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1000 CO E Z Ct N O _J > LU I— 800 600 400 200 0 Koper Ljubljana Maribor BREZA ■ + + + + + + + * + + 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze aprila 2008 Figure 10. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, April 2008 350 Koper Ljubljana Maribor GABER/CRNI GABER K 200 N 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra aprila 2008 Figure 11. Average daily concentration of Hornbeam and Hop hornbeam (Carpinus, Ostrya) pollen, April 2008 140 CO E z a: N O > LU Koper Ljubljana Maribor BOR i Ii Jjlil Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora aprila 2008 Figure 12. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, April 2008 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 100 co E ž o: N O > LU Koper Ljubljana Maribor PLATANA ■ . . 1 i,i h mm i! muni mm 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu platane aprila 2008 Figure 13. Average daily concentration of Plane tree (Platanus) pollen, April 2008 120 100 80 en 60 40 20 Koper Ljubljana Maribor HRAST ■ L lili 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 14. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta aprila 2008 Figure 14. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, April 2008 12 10 CO SE 8 rr N o 6 > LU 4 0 Koper Ljubljana Maribor KOPRIVOVKE I I IV. ■i 1