I / f • Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskamici jemaj za celo lelo 3 gld. 40 k za r 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld 0 kr za četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 24. septembra 1890 O b s e g Nove vrste steklena posoda za vkuhavanje sadja. Vzgojevanje cvetic sredstvo za izobraževanje. Razne reci. Vprašanja in odgovori. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Nove vrste steklena posoda za vkuhavanje sadja. Podobi 1. in kažeta vrste stekleno posodo kakeršno rabimo za vkuhavanje sadj nakih reči Podoba 1. je posoda od zunaj, pododa 2. pa v prorezu Posoda rabi tako le : Kadar je napolnjena z do- tično rečjo, položi rob na vrhni nekoliko zmočen obroček od kav-čuKa. V pokrov vdeni tudi nekoliko zmočen obro- plute ček od (Kork), pokri) posodo ž njim in Podoba 1. Podoba 2. V je, da pravilno vdeneš plutov obroček privij ga na desno sukaje prav trdno. ker ravno on zapira vsebino do dobra zraku in prihaja vanjo duh od kavčuka. Kadar vkuhavaš, stavi posode v vodo vedno da ne v seno zavite, in tudi na dnu vode bodi seno. Posode naj stoj pri vkuhavanji na pok Kadar vkuhal. vzemi posode šele tedaj iz vode kadar se so ohladile Čez Raka ali mesece priporočajo pokrove od Vkuhana reč se ohrani v teh posodah leta in leta, in to v vsaki shrambi, vlažni ali suhi. Priporočajo pa imeti polne posode vedno tako shranjene, da stoje na pokrovu. Te nove posode prodajajo C. Stolzle's Sohne na Dunaji, in sicer po teh le cenah. 29 kr., 31 kr., 34 kr., 46 kr., 06 kr. Vsebina litrov 1 3 10» t i 3 4î Vzgojevanje cvetic sredstvo za izobra ževanje. Ni ga skoro boljšega sredstva » da otrokom napra vimo o prostih urah prijetno delo » poučno zabavo > du hovito kratkočasj in jih podbudimo k opazovanju pri rode nego aa » • im damo vrtec, da ga sami obdeluj in oskrbujejo. Toda vselej ni T;rtca polaganje, posebno po mestih ne, a venda ojim previdni stari radi otrokom priskrbeli kako urico, da bi se prijetno zabavali in odpočili od duševnega dela, s katerim so mnogokrat i preobloženi. Najboljše je gotovo, da jih pošljejo iz mesta da se zabavajo pod milim nebom, ali pa jih vedejo na izprehod ; pa brez nadzorstva jih neradi puščajo, sprern- ljati jih pa ugodno, elej ne morejo vreme pa tudi ni vedno zato so veseli, če jim morejo dati kako drugo primerno razvedrilo. Res imajo mnogo veselic, iger itd., pa skoro vse se kmalu naveličaj kajti vedno le eno in isto, pri katerih je pa treba misliti, preutrudi se pa zopet duh. drugače z rastlinami. One vedno zanimajo otroka vega ? in ga nov list ne utrudijo. Slednji dan viditi je kaj no- cvet plod in seme Vedno otrok lahko novega nekoliko priviti liso usušila. ker sta se obroča gotovo neko- kaj drugega opazuje. Sedaj mora odganjati mrčese ali škodlj ; kakeršne si bodi, sedaj umivati liste, potem : > «•> FJZ t 3 OA W zopet presajati in prilivati. In kar je najlepše vredno največ slednje so pomnožili s požlahtnitvij » otroka vedno lahko nadzoruješ in izpodbujaš. take in so jih tudi in Privadi se sam reda, točnosti nam vpeljali Ko nosti. Teh za vse življ stebrov človeški sreči otroku, kakor potrpežljivosti in vztraj- enako izbrali in uravnali, bil bi sedaj imajo bili evropsk jako važnih kreposti, pravih ravno take trdne 2.) 1 nikakor tako lahko ne vcepiš da zgodnje sadno drevj Ameriške breskve so le zgodnje vrste. Izkušnja pa kaže y v zemljo, priliva mu in težko pri odgojevanji rastlin. Otrok vseje seme pričakuje, da vzkali Že tukaj je treba potrpežljivosti! Nazadnje vzkali seme kako veselje ! Kadar m vzra8to, presajajo rastlinice v veče lonce in zaboje, zalivajo in goje, dokler se povsem razcveto. Kako je moral otrok biti pri tem po- strogo je moral izpolnjevati bil na kak drug način tako trpežlj vztrajen kako svoje dolžnosti. Bi se lahko in igraje tega privadil ? Otrok živalico; toda pri živali ni tako zdravo linah, in rastlino more samostojneje gojiti, tako da lahko tudi uči, če goji kakor pri rast reče: „Jaz sem jo minjajo nego živali ojil u Rastline se tudi bolj spre in nudijo otrokom priljubljeno cvetje Rastline so veliko bolj pripravne, da vzbujaj pobožne čute in ga spominjajo Onega ki daj v otroku 3 dež in solnce ? Vedno imajo priložnost opazovati, kako čudovito m tajnostno vse nastaj kako razvijajo cvetlice, katerih lepih barv se iz neznatnega zelenja se radujejo. Zaradi tega, starši prijetne vonjave » nikdar ne zabite, dajati otrokom priložnosti, da vzgajajo cvetlice, bodi si tudi v loncih in zabojčkih, ako nimate vrta. In kako dolga je zima, ko se na vrtu itak ničesar storiti ne da so zatoraj rastline v loncih toliko lepše in zanimivejše ter Razne reci. * Kokoši na vrtu slavljati prijateljem vrtov Nekateri kokošarji jeli so pro njalko škodljivih mrčesov, da svojo perutnino kot prega vrtnarji več tako 80V ražili kokoši. Jeli so širiti take trditve celo po časnikih ki so iim odločili lepe prostore. Hvalijo kokoši > birajo gosenice in bube če jih pustimo na vrte da po- Tudi po vinogradih nekda pobirajo. Mi smo sami videli, da kokoši zares pobirajo, po vinogradih — grozdje, po vrtih pa razne jagode in semenje. Koder je pregosto sejano skrbe, da rastline ne bodo enakomerne in ravne, pa gledaj j romantične z eno besedo čudne nove prizore. Če rutnini tako lahko odprli nova lovišča so račun brez vrtnarjev. pregoste; koder so grede ), da postanejo bolj divje- , prav pridno skrbe za , da bodo pe- kokošarji mislili > to je vrte, delali * zimski Zakaj novim ameriškim breskvam manj škoduje raz ? Xoxim ameriškim breskvam manj škoduje mraz po zimi iz naslednjih dveh vzrokov 1.) Ameriške vrste v njih domovini čisto na planem sade in jih niti ob najhujši zimi ne pokrivajo, kakor pri nas. Vzrasle so iz pešek, toraj so nove vrste. Rastlinice bile dovolj trdne proti mrazu katere niso ganjati in zgubi listi jeseni mnogo poprej neha po Les zorel takega drevj pozne vrste pa še v oktobru les toraj ne dozori in se ne utrdi, mraz. Take vrste toraj niso trdne dalj zato jim škoduj i je toraj do-rasto, in njih 3 hud in takim vrstam prištevati je velik del naših domačih breskev * Sadno drevje meseca julija in avgusta. Na sad nem drevji vidi pozoren sobnega. Poganjki začno namreč kajti rast je prej zastala za julija meseca nekaj po iz novega poganjati poganjki pa so se ta čas ekaj časa, spomladanjski žene hipoma iz nova krepili. Vrhovni popek po hov in novi poganjek bode naredil vr popek za prihodnj leto Važno je v tem času podpirati tvorjenje popja s tekočim gnojem, ker moremo s tem vplivati na rodnost prihodnjega leta narodi preko od debla po ter jih napolni s straniškim ta namen 35 % globoke luknje s pepelom in, ako imaš kostne mok z vodo pomešanim gnojem » Opozarjam pa » da tako gnojiti prideni še nje treba drevju, ne pa drevju po drevesnicah ali katero naj ne rodi še, je najboljše gnojilo tisto, ki ima kolikor le mogoče organskih, zlasti dušikovih spojin. Kako vesel rodnemu ploh takemu, ampak le raste. Za rastoče drevj samo kadar se pri X sadj veje nadejati dobre sadne letine. Nikar upogibati od sadja, ter se sme naj pa ne zamudi vej podpreti, da se ne odkrhnejo. Piramidnem drevj lahko stranske veje priveže s srobotino, slamo ali s čim drugim k deblu. Večemu drevju podpremo veje z latami in z drogi, Katere podstavimo vejam. Tako dobro zavarovanega drevesa pa tudi ne more prehud veter preveč otresti. Kar pade piškavega sadja na tla j poberimo precej da ne zgnije po tleh. Ob današnjih časih ne sme kme tovalec prav ničesar zametati. Pobirki so, kolikor jih more gospodinja porabiti v kuhinji, bodisi zdrobljeni skuhani, izvrstna krma živini. ne ali Vprašanja in odgovori. Vprašanje 188. Blagovolite razjasniti, iz kake tva- rine bi bilo dobro narediti kad za kisanje kislega zelja ali repe, ker mi vsaka lesena kad v moji vlažni uže par let strohni. Morda od cementa, a ne vem kleti ugajala zidana kad (J. N v N. g. pri Ljubljani.) kako postopati. Prosim pouka Odgovor: Gotovo ugajala tudi s cementom zi- dana kad, ki je lahko okrogla ali pa tudi štirivoglata. Tako kad Vam naredi vsak zidar ki je zna zidati, s cementom. zimi, in ostale so pozeble so seveda po dobro one, katerim ne škoduje mraz Po od zunaj Sicer pa ohranite tudi leseno kad mnogo let ako ravnate tako le: Pobeljite jo z apnom povsod in sicer ko je še suha. Tako pobelj m 307 potem zopet posušeno kad postavite ampak na stojalo tako, klet a ne na tla da more zrak pod djo pre pihavati. Če pa hočete še bolj varno postopati, naredite najprvo na stojalo oder, ki naj ima kakih 10 visok okvir. kovaškega ta okvir naspite do vrha drobno stolčenega oglj in vanj postavite potem kad Če med letom apno od kadi odpade j pobelite jo vnovič. Kadar da je dobro sredstvo, pojanje vzbuditi, ako se da telic piti mleka od krave, ki se ravno takrat poja. Vprašanje 193. Prašič mi je hudo obolel, ima rdeče in višnjave trde lise, otekline po vratu in rilci, težko hodi, nič ne je in rije v slamo. Kako mu pomagati ? (G. J. v G). Odgovor: Prav zelo radi svetujemo v „Novicah", pa kad izpraznite, umijte jo prav dobro zunaj in znotraj s čisto vodo ter jo potem posušite v senčnem kraj polnoma. kako vzdraviti to ali ono bolezen, katera se obilokrat P;edno zopet L po- vdenete zelje, pripravite jo prikaže in katero kmetovalec lahko sam ozdravi. Pred vsako leto vnovič tako t pobelite jo z apnom Vprašanje 189. Posejal sem preteklo pomlad V 4 mernika solnčnih rož za poskus, in sicer med živinsko vsem pa nam je treba za gotovo vedeti, katera je ta bolezen. Da bi iz nekoliko vrstic na dopisnici mogli posneti pravo bolezen, to je pa nemogoče; ugibati bolezen, kakor delajo naši živinski mazači, je pa brezvestno. peso na gnojna » ilovita tla. Rože so izvrstno obrodile Ako, je bolezen taka » da preti nevarnost in ni kaka j tako da bodem dobil od enega stebla do litre se mena. kako Drugo leto jih mislim več sejati, samo ne vem ? njimi ravnati, kadar dozore. Je li kak stroj, s katerim se seme izpraja , kje se dobi, in kako ceno ima to seme? (J. M. v R. na Hrvatskem.) znana, lahko ozdravna malenkost, ne mudite poklicati živinozdravnika, ki je ravno v vašem okraji zelo izkušen mož. Iz popisa bolezni vašega prašiča bi ne mogli drugega posneti, oziroma uganiti, nego da je prašič bolan za vraničnim prisadom, in če smo prav nganili, daues je uže mrtev. Tudi v tem slučaji pokličite živinozdrav- Odgovor Za ni znan noben stroj rože bolj obilo goje, zrele rože pravljanje semena solnčnih rož nam nika, ki je pa gotovo uže prišel, če je župan po zakonu Na Ruskem, koder edino solnčne ravnal, ter ukrenite z svojim svinjakom natanko vse mlatijo ali pa jih eno tako, kakor vam bode povedal, drugače smete biti pre- Kam prodati seme solnčnih rož in pričani, da vam vsako leto kak prašič za to boleznijo ali, kakor Gorenjec pravi „vročina ga prevzame". ob drugo drgnejo, katero ceno ima to seme, nam pa prav Morda ve kedo izmed naših čitateljev? nič ni znano pogine boljši blaga Vprašanje 190. Koji kraji vrsto zelja in krompirja, katera mu na Kranjskem rode naj-kedaj je čas kupiti tega srednja cena in katero je mesto Vprašanje 194. Moje kra\e imajo uže črez eno leto izprijeno mleko, in nobene zdravilo jim ne pomaga. na vrhu je vodeno ter na- Mleko se hitro skisa trdo najizhodnejše za prevoz preko Trsta? na kvarnerskih otokih.) v redi prav malo smetane. Kaj mi svetujete? (Fr . na Koroškem.) pri Odgo Glavni okraji za pridelovanje zelja in Odgoi mogli prav Vaš popis mleka je prekratek, da bi pako spoznati. Mleko vaših krav je ali krompirj so ljublj inski, škofjeloški ter kranjski Čas zelj kupiti je konci tega meseca ali o pričetku meseca oktobra. Ravno tako je tudi s krompirjem. Letošnja cena nam ni še znana, ker je še prezgodaj, to je pa gotovo, da bode zelje prav ceno. prevođeno ali pa se prehitro skisa. Na vsak način je kak vnanji vzrok, ker vse krave dajejo tako mleko. Vodenemu mleku je kriva krma, in sicer malotečna in vodena ter slabo shranjena in pokvarjena krma, zlasti Glavno mesto za izvoz zelja zmrzel ali gnil krompir, pesa in epa 5 dalj posebno tako zvano slabo parjenje, ki je na Koroškem zelo v preko Trsta je Ljubljana. navadi. Parjenje, t suha krma, z vročo vodo polita in Vprašanje 191 Ker sem zamudil labradorsko rž pri v kadeh pripravlj ki kmetijski družbi, prosim i naznanite mi, kje drugje je iz drugega nego iz prazne sicer dobra, a če ne obstoji slame, plev itd., potem je lahko dobim? v G.) Odgovor: Labradorsko rž doboste pri C. Rambou nasledek izprijeno vodeno mleko, ki da prav malo smetane. katere se noče umesti ter dobi slab okus. Da se seku, semenarski postaji v Zborowu pri Forbesu na pa mleko prehitro skisa y utegnejo pa biti zopet drugi Češkem. vzroki: Nesnažna mlečna posoda, velika vročina, hitra menjava vremena prebavilne bolezni ter krmljenj s Vprašanje 192. Kako bi bilo mlado, dveletno telico, kisi0 in 8iabo krm(h Menimo, da bodete najhitrej ne- ki je sicer krepka, a ne predebela, pripraviti 5 da bi se pojala? (G. J. v G.) Odgovo e ima telica kako organsko napako na preliko odpravili, če svojo goved prav in dobro krmite. Ako bi mlečna posoda utegnila biti vzrok, osnažite jo dobro ter jo ako je lesena, vsaj vsakih štirnajt dni iz- spolovilih ni moči odpraviti jalovosti Jalovosti pa je kuhajte v lugu, potem pa vsak dan posebe dobro ope- lahko tudi vzrok to, ako se spolovila zarastejo z ma ščobo odpomore rite ter posušite na kakem senčnem prostoru da bi bila telica vsled tega sploh debela. Temu pravilno krmljenje. Zdravljenje jalovosti španjskimi muhami pa prepustite živinozdravniku. Trdijo Vprašanje 195 naši kleti je bil več let petrolej s hranjen, zato vse zidovje smrdi po olji. Kako bi se dal ta smrad odpraviti? v na Koroškem.) 308 Odgovor: Mi nimamo o tem nič izkušenj, zato pro- videl tudi ne v širno koga izmed naših čitateljev, ako ima takih iz* travnatem svetu pes kušenj » da nas o tem obvesti Ker petrolej izhlape j vohal po njakih. Nekega dne stopava po pa je pred nama in okrog naju jačini Kar se požene po njem 8 trave or zato mora po našem mnenji sčasoma prevetravanje po- jaška kača, a pes še o pravem času uskočil. Šlezak magati, zlasti ako bi Vam bilo mogoče postaviti v klet je pomeril in zadel kačo v glavo, ali ni je usmrtil, imela za kratek čas železno spěšila. peč, katera bi izhlapevanje po- sva še dosta dela, preden sva jo s křepelci pobila. Kjer JQ bilo prahu j povsodi sva videla globoke in široke Vprašanje 196. Moja dobro rejena svinja žre vedno brazde od kač, katere so se tu plazile. zid to > tako da je napravila v zidovje uže več lukenj. Je Ko sva se bližala Rockhampto j izvedela sva i da razvada, ki kaj škoduje, ali je bolezen ? Ali se da Je Prav tistega dne dplul parnik v Sydney in bode to odpraviti? (L. V. v N.) Odgovor: Kolikor je nam ziiano, je to le razvada, kojo odpravite, ako zidane stene obložite z deskami. Vprašanje 197. Na mojem vrtu raste jablan, ki je vsako lete polna cvetja, a nima nikdar sadu, ker cvetje popolnoma odpade. Drugo drevje tik nje pa obilo rodi. Kaj utegnilo biti vzrok? (L. V. v N.) Odgovor: Iz rodi, samega poročila, da Vaše drevo ne ne moremo Vam še vzroka povedati. Vzrok je lahko vrsta jablani, přebujná rast, ali pa tudi nasprotno j. pomanjkanje redilnih snovi v zemlji. So nekatere vrste jablani, ki po nekaterih krajih nikakor ne rode, tu ne pomaga drugega nego precepljenje. Ako je vzrok přebujná rast, ravnajte, kakor je priporočeno v odgovoru 153. vprašanje. Lahko pa je vzrok nerodovitnosti Vašega drevesa tudi pomanjkanje redilnih snovi v zemlji, na zato cvetje odpada. tem slučaji pomaga pravilno gnojenje. Podučite stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 189. Clernionta v Sydney. Čez kaj dni sva šla s Šlezakom v Rockhampton. Ta čas je dal guvernement v teh krajih sekati pot skozi gošče, in staviti ozke mostove zovom pot nekoliko olajšal. preko strug, da bi vo Clermontu so viseli na vseh vogalih veliki tiskani plakati, na katerih smo brali popis potov mej obema mestoma, Koliko milj je do te ali une vode in kako se jej veli. Plakati so se priha- jalcem v gostilnice dajali zastonj. Vse prav in dobro ko bi te vode ne bile drugo kot močarine ali sloje posuše. > j ki se preje treba cel teden drugega broda čakati. Nisva toraj hotela iti v mesto, postavila sva vsak svoj stan tri angleške :i : milje unaj mesta na mirnem ršju pri velikej lagu tudi eč hišic stalo. Blizu je bila gostilnica več Kitaj kajti se tu ukvarjalo z vrtnarstvom ; pridela vali so razne kuninjsko zelenj ki so jo v mesto na prodajo vozili in dobro pečavali. Razen tega so de lali tudi tu mimo železno cesto toraj je bilo vse ži Tudi divjaki so imeii tu svoje ležišče. Ker so pogosto občevali z Evropejci, bili so govorili angleški. onekoliko otesaui in mnogi Okrog lagu so tali zvani „irobarky," akacije in razno drugo drevj jaški gumovci, pa tako a. v ka- terem je bilo polno vsakovrstnih ptičev Čas sem si kratil s tem ? da sem ptičj po cele ure gledal vesele roje po lag in po drevju. Tudi sem zahajal tajcem gledat kako elaj Kitajci so namreč po vsem svetu znani kot spretni vrtnarji. Kmalu sem se seznanil » ki so se prav zaupno vedli. Za večera t tudi z divjaki ko smo večerjo kuhali, prihajali so pojedini možaki nam in prinašali nam jegulj in dragih rib ter nas pro- ognju prisesti. Bili so zgolj sili, da Jim dovolili krepki možaki. Ker so govorili Kolikor toliko angleški, razvila se je dosta potov mej nami živa zabava, časih pozno v noč trajala. Prosili so me divjaki, da bi jim ki je kaj povedal o svojem potovanju po svetu, in kje sem doma. Razložil sem jim vse prav po domače i in najraje sem jim pn- povedaval o svojej domovini češkej. Slednjič je bilo treba odriniti, in bilo je po naših besedah. Poslednjega večera so prinesli črni možaki izredno kupil tri steklenice mnogo rib. Jaz sem žgane pijače in sem poslednjikrat pogostil domačine. Sedeli smo v pogovoru do dne. Ko sva se s Šlezakom vzdignila, spremili dober kos pota. belega so naju Koncem avgusta 1865. sem stopil na ladijo Balclutha, da se v Sydney prepeljem. Vožnja je bila vrlo v ceno, kajti ta čas sta dve družbi v Sydney vozili, in vsaka je hotela drugo z vednim zniževanjem prevo- Pot v Rockhampton nas je vodila po samem gr- znine uničiti. Z Rockhamptona v Sydney sem movju. Vročina je bila plačal v že sama na sebi neznosna 9 drugem razredu s hrano vred 174 vsemu temu je pritisnila še ta okolnost, da so posekano za enako dolg pot s Sydneya št., ko sem pozneje na Novi Zeland odštel grmovje sproti požigali, in zato se je še na vseh koncih kadilo Vročina je bila vsled tega peklenska, a svežega petkrat toliko prevoznino. torek dopoludne je začel vetra od nikoder. Mej potom videla mnogo kač ne katere so bile tako velike, da takih še parni stroj delati in Balclutha je plula po reki v morje. Ker je voda na mestih zelo plitva, obtičala nam je la- nikdar nisem, dija več potov, in zato smo še le drugega dne v morje pripluli. Vreme je bilo jasno in ladija se ni spustila dušo. Ime. njegovo bode dolgo ostalo v spominu nadle nikdar daleč od brega. Bregovi so skalnati, tu pa tam govancga ljudstva. temi tolovaji se je združil tudi štrle iz morja visoke skale, ob katerib se valovi z Frank Gardiner. njem in o njegovem drugu Danielu groznim besnenjem in bučanjem razbijajo. V četrtek po Morganu se je za časa mojega bivanja v Avstraliji mnogo noči smo pripluli mimo zaliva moretonskega, kjer stoji govorilo in tudi lagalo. Z viharnega življenja teh dveh Brisbane, in kmalu na to smo se zavili v botanski zaliv, na čegar desnem bregu se košati ponosna metropola bu8hrangerjev stoj tu kaj malega. Frank Gardiner je nadkriloval ostale drugove svoje petega dela sveta, namreč Sydney z mnogimi predmestji, s tem, da ni bil sin deportovančev, kakor oni, in da ni ugla Krasno mesto ima živahno trgovino. Pridelki z vseh s surovostjo in okrutnostjo ropal in pobijal. Bil je naselbin avstralijskih, zlasti pa z Novega južnega Walesa jenega vedenja, in zlasti ženske so mu bile naklonjene. se dovažajo v glavno mesto na trg, tako da bode Sydney Siromaki se ga niso bali, kajti od bogatega plena je preje ali sleje svetovno trgovinsko mesto. rad dajal takim, katerim se je videlo, da so ubožni. Zanimalo me je, da bi kaj več izvedel, kaka osoda Zato pa je tem huje grozil bogatim naselniaom, digger je zadela načelnike tolovajskih čet, katerih sem bil že jem » policajem, zlasti pa lakomnim lastnikom zlatih s početka omenil. Vsi so prišli pravici v roke. Ben Hall rudnikov, je bil ustřelen Bil je popřeje nadzornik ovčarne bogatega . aprila 1865. 1. v Forbesu, Gilbert 13. naselnika, poznaval je dobro vso krajino, katero si je maja istega leta blizu Binalonga, Dunn pa je bil obsojen pozneje za svoj revir izbral, sprijateljil se je tudi z ov- V Sydneyu na smrt v juniju 1865. Omenjal jih je tu čarji, kateri so bili ves čas v njegovej službi. Točno so vsak z največjo grozo in zaničevanjem. Kakošni so bili mu naznanjali kedaj pridejo z zlatom obloženi vozovi možje, to hočemo najbolje razvideti z gnjusnih in kr- in drugo temu tako. Zato se je najrajše držal po ov-vavih njihovih činov, ki jih je popisal policijski list čarnah, kamor je tudi plen svoj prinašal. Prav tako je sydneyski. bil sporazumljen tudi s policijo južnowaleško. Vsled teh in takih okolnostij, vsled izredne previdnosti in odvaá- 190. življenja avstralijskih tolovajev. Oktobra meseca 1864. nosti, katero je dosta potov v najhujših nevarnostih po-kazoval, postal je nedosežen mojster v svojem obrtu. Na dokaz njegove genijalnosti naj omenim samo to, da se je stovaršil Dunn z se nobenemu ni poljubilo pognati se za nagrado 10.000 f. Gilbertom in Ben Hallom, in že 24. dne tega meseca št. » ki je bila obljubljena za njegovo glavo, dokler je z so izropali Mr. Chisholma na javnej cesti blizu Goul- drugovi svojimi krajino vznemirjal in svoje grozno delo bourna. Koj na to 27. oktobra so pestili postajo Ma uganjal. Še le pozneje, ko je Gardiner z znano svojo cansha, in 28. okt. so obrali pošto z Alburya. Novembra ljubljenko mrs. Browen na Apis-Creeku kupčijo pričel meseca dne 8. so prišli in opustošili postajo Ro8siga in na videz redno živel, posrečilo se je dvema kot dig- blizu Goulbourna, 9. novembra so napali pošto z Goul- gerja preoblečenima policajema priti v njegov stan in bourna samo šest milj od mesta, in 11. novembra pošto se ga polastiti. Spravili so ga v Sydney, kjer se v ječi z Ya8syana, ravnini Breadalbane. Dne 15. novembra so pokori za svoje zločine. Ljubljenka bi ga bila rada osvo- srečali pošto z Gundagai jo napali ta pot so jo bodila, podkupila je čuvaje s 500 f. št., ali vse je bilo skupili. Junaška eskorta jim je zobe pokazala. Koj tre- še o pravem času izdano. tjega dne na to so izple postajo Clarkega v Boleru Tako so bile oproščene te končině nevarnega to in okrali še tistega dne pošto z Goulbourna blizu Tow- lovaja. Kako dolgo bode mir in varnost, tega nobeden ranga. Meseca decembra so zažgali razen drugih stvari, ne more vedeti. V Avstraliji trdi vsak, da Gardiner pri tudi kramarijo Morrisa, izropali bogatega Davidsona na prvej priložnosti pobegne. S surovostjo, osvetljivostj in r. ravnini Murrumburrah, in Rossa na cesti v Gap okrutnostjo je Gardinera daleč presegal Daniel Morga Leta 1865. so nadaljevali započeto delo s še večjo Bil je sin deportovančev, in ded njegov je bil obešen v okrutnostjo. Mnogo potov so se spopali s policaji, ro- Anglij Brlog svoj imel v okolici Yassya in Goul pali so pošte in pustošili postaje premožnih squatterjev, bourna, pozneje pa v gorah araluenskih , v labirintu da jih je slednjič pravica dosegla. Maja meseca 1865. L skal, gora in dolin, katere so izredno njegovo smelost in podpirale. Policija je prijela policija Gilberta in Duuna blizu Binalouga. prebrisanost še bolje podžigale Gilberta so ustrelili, a Dunn, zelo ranjen, popihal jo je. se je trudila na vso moč, da dobi v pest tega suroveg Sedem mesecev ni bilo glasu o njem, slednjič ga je po- tolovaj tako reši nadlego kraj in ogrožene pot- licija izvohala na postaji walgettskej, kjer se je zabaval nike vednih nostij, ali ni mu mogla blizu. Guver- s tomljanjem divjih konj. Ali posrečilo se mu je, da je nement je obljubil 1000 f. št. za njegovo glavo, ali no- utekel in se potem pridružil bandi zloglasnega tolovaja beden je ni mogel prinesti. Tako je stokal Novi južn- Thunderbolta, kjer ga je slednjič policija pograbila in Wales več let pod ižesom okrutnega njegovega gospoa odpravila v ječo. Dunn je bil porojen v zahodnem kosu darstva. Novega južnega Walesa. Na prijetnem obrazu njegovem Ko je ta okrutnik izvedel, da je tudi policija vik ni bilo brati, da ima osemnajstletni mladenič tako črno torijska dobila naročilo od vlade preganjati ga ? postal 310 je še krvoločnejši. Ustrelil je na potu vsakega, ki ga je ki dosedaj neso tako jasno poznali tržaških odnošajev, imel na sumu, da je v zvezi s policaji. Pale so mnoge kakor bi bilo želeti v iuteresu države. Najnovejši napad nedolžne žrtve, zlasti mnogi diggerji in ovčarji in no ki pa ni ostal brez nezgode vznemiril in razburil beden ni imel toliko lokavosti in odvažnosti, da bi ga je seveda tržaško meščanstvo ; to nam je takoj jasno v nastavljeno past privabil. Vkljub vsej okrutnosti pa je iz okolnosti, da nas je tako rekoč „ad oculos" prepričal, pokazoval Morgan tudi nekoliko dobre odgoie in rahlo kako nevarne morejo postati take iridentovske zabave srce. Naklonjen je bil zlasti siromakom, delavcem in v vsakemu, bodi tega ali onega politiŠKega mišljenja, stiskah živečim naselnikom, katere je več potov z novci obdaril, tem huje pa je pestil zato bogate in brezsrčne njihove gospodarje za krivice, katere so delali. Za primer s toj tu ena dogodbica. i Takrat tržaški mestni zastop ni mogel drugače nego da se je odpovedal načelu ljubeznjivega in milega gorah araluenskih, glavnem reviru Morganovem j bilo je marca 1864. izredno živo. Mnogi delavci so delali novo cesto na stroške vladine. Nadzorstvo je bilo izročeno bogatemu naselniku Adamu, ki je bil z žuli svojih delavcev že močno obogatel. Morgan je izvedel o tem in nekega večera je obiskal njih skupni stan. Delavci so bili še na delu, sekali so drevesa, da si je ura počitka že davno odbila. Morgan z revolverjem v vsakej roki stopi K njim in glasno veli : „Odvrzite sekire !" Delavci so se grozno prestrašili in barve so jih sprehajale, ko so spoznali Morgana. » n Kje je Adam?" vpraša tolovaj odločno. stanu", odgovarjajo delavci. „Pripeljite ga u U Koj so šli in pripeljali prestrašenega Adama. Tolovaj je pomeril v prsi na smrt prestrašenemu Adamu in ostro povprašal okrog stoječe delavce: „Ali vam plačuje? „Plačuje." Morgan pobesi revolverja in Adam začne prostejše dihati. „Adam, koliko novcev imaš v stanu?" n Samo 10 št. Ali v enej uri jih pripravim » kolikor hočeš, jeclja Adam. » Samo 10 št., nič več?!" zagrmi s satanskim posmehom Morgan in veli ljudem, naj vsak vzame iz stana svoje reči. Ko so delavci pobrali svoje reči, ukaže Morgan dvema nažgati baklje in stan zapaliti. (Dalje prih.) Politične stvari. tržaških razmerah piše W. „S und Ztg u takole Vesti iz Trsta o atentatih s petardami gotovo niso nič novega, ali posebnega. Narobe: množile so se v teku let tako močno, da neso več motile miru celo onih, ka- bili veliko bolje pogodili, ako bi bili že davna teri smatrali jako resnimi te ne otročje ampak poba linske izgrače. Najnovejši napad v uredniškem poslopju lista „L'Adria" je pač vzbudil pozornost; atentat ta je napravil učinek, kakoršnega si nepoznani metalci petard in njih poznani somišljeniki gotovo neso želeli. Ta pobalinski čin vzel je jednemu ubogemu dečku luč očij, ali dozdeva se, da je vendar enkrat odprl očij vsem onim i potrpljenja z vsemi pobalinstvi, ako so le nekako proti-av8trij8kega okusa. Predsednik municipalne delegacije dr. Dompieri, predložil je neko izjavo, katera obsodila petarde; ali naj utemeljenje tega predloga je bilo tako, da je moralo skoro v istej meri, kakor atentat sam, vzbuditi čut vznemirjenja in razburjenja. Dr. Dompieri obsoja sicer čin sam, ali izvršitelji tega čina v u t njega očeh niso gnjusni zločinci, ampak „nespametneži kateri, služeč nekej idealnej stvari, neso bili srečni pri izbiranju stredstev. Gospod dr. Dompieri, kateri smatra metalce petard nespametneže", je povsem vreden član velike večine tržaškega mestnega zastopa in jako smešno bi bilo, ako ob tem vprašanju stoji na drugem za w bi hoteli trditi > da stališču, nego njegovi kolegi. Dr. Dompierija predlog ki naj obsodil čin petardovcev priča nam o cini čnej drznosti, koja nas mora uprav osupniti. Skoro ni mogoče verjeti, da bi v zastopu kateregakoli avstrijskega mesta kdo mogel biti tako neverjetno brezsramen, da bi slikal take ljudi kot nositelje neke „idealne stvari" ljudi, kateri hočejo izraževati svoje veleizdajske namene s pomočjo morilskega orodja. Seveda dr. Dompieri, je bil tudi član nedavno z dekretom razpuščenega društva v Progresso u in v istem dekretu je bilo društvo to označeno Kot „državi nevarno a » ni zagrešil se im govorom v mestnem zastopu nikake nedoslednosti ; on zastopa tudi tam brez strahu državi sovražna načela, radi katerih so morali razpustiti društvo „Progress Ali tu ne gre samo za dr. Dompierija in tudi ne za « nesramno drznost, s katero izjavlja v mestnem zastopu svoje protiav8trij8ko mišljenje, ampak govor je o celem tržaškem mestnem zastopu, katerega večina obstoji iz tu hočemo povedati las bolji, kakor dr. samih tacih oseb, katere neso vso nepopačeno resnico ni za Dompieri. Nečastno in sramotno je, da ima tako bogato in cvetoče avstrijsko mesto, kakoršno je Trst, tako zastop- zastopstvo, glede katerega nam tisoč znamenj stvo kaže, da je zastopstvo municipija ki vse i samo ne- avstrijsk In ta Trst stoji že pet stoletij pod žezlom Habsburžanov in je v tem času katera vsled posebne ne pretržne skrbi, druzih zvestih mest v w ZjfiTTT^1 " J* (r Bj JJH \ i Dozdeva se nam le jedina misel, častni naslov, ki je nekdaj bi mogla vzbuditi zavist mnogih se V8pel do impozantnoga razvoja. , da vse delovanje tega zastopstva vodi kako bi do krvave satire pretvoril proslavil mesto Tržaško kot 311 15 città fedelissima". Povsem neprava dobrodušnost za krivila je » da si domišlja to mesto katero se mora stvari je takih, da je koristno po dobrem prevdarku po na vsem, kar je in kar ima , le Avstriji zahvaliti, da ima vrhu vsega še nezaslišan privilegij, škiliti več ali manj prikritim načinom tja čez mejo države, kakor da bi ta država ne imela toliko sile in eneržije, da bi se železno pestjo potlačila vsako gibanje, ki je naperjeno proti nje koristim. mestnim zastopom tržaškim treba je začeti vse drugače govoriti ; treba je s tem zastopom vendar en- ravnati in vrediti jih. obče se mora pa pripoznati j da sedanji političen položaj ni nikakor ugoden za dogovarjanje večjih akcijskih programov, ako se podlage položaja lahko vsak trenutek popolnoma predrugačijo. krat „nemški" govoriti, Imenovanje. Štajerski avskultant Jakob Jarc in pravni praktikant Makso Logar v Škofjiloki imenovana sta av8kulantoma za Kranjsko. Deželni zbori naše države sklicani so za 14. dan da se ga privede do spozuanja oktobra in radovedni bodemo gledali na daljni razvoj onega ? po čemur teži deloma v nespametnosti in stvari na Češkem. drugih deželnih zborih se danes nevedoma ? večinoma pa mestnemu zastopu je pa drzno in vedoma; tržaškemu še nemore pričakovati posebnih dogodb. treba tudi pokazati, da se dobro zavedamo onega, kar mora država tirjati od svojih podanikov, ako se noče odpovedati svojemu obstanku. Kako naj v avstrijskem mestu tržaškem iztrebimo ona zločinska in veleizdajska nameravanjairedentiške Kraška komisija kranjska pričela je ta ponedeljek ogledavanje onih za pogozdovanje odločenih prostorov, ki se bodo za zasajenja v letu 1891 odločili. M bande u Ljubljanske gimnazije 5 ena višja » ena nižja 9 katera je celo italijanska vlada označila kot zločinska in veleizdajska ako se celo v mestnem zastopu drzno štejete skupaj 920 učencev. Višja šteje v 14 razredih poleg vodje 25 učiteljev in 579 učencev, nižja pa v poskuša, obdajati udeležnike te bande se sijajem narodnega mučeništva?! Kako naj prebivalstvo mesta tržaškega hrani in krepi avstrijsko domoljubje, ako je jednemu delu časnikarstva tega mesta dovoljeno, vse božje leto oznanjevati veleizdajstvo in mu pot gladiti katero časnikarstvo ima prostora le za italijanske zadeve in italijansko kraljevo hišo in ki pozna le molčanje razredih, 9 učiteljev in 341 učencev. Profesor J. Franke » ki je bil že imenovan za Novomesto, ostane v Ljubljani. Kvaterni teden minuli, kateri je za ajdo pri nas vedno najnavarnejši, minul je srečno ne da bi ki pa je jako značilno glede vsega, kar se tiče Avstrije in nje cesarske hiše? L;sti ti umejo dobro bila slana posmodila ta jesenski naš pridelek. Letošnja ajda se sicer ne kaže bogata zrnja, vendar pa se je nadejati tolkšnega pridelka, da se bode kmetu delo spla- j izogniti se črki postave ali ne smelo se dopuščati čalo. Pregovor naš trdi j da je ajda za kmeta, ker vsi » da žalijo duh postave, negujoči takorekoč molčeče iz dajalstvo, ki je nevarnejše od govorečega. drugi pridelki so za posle in za davek. drugimi pri delki, posebno s krompirjem, so letos pri nas večinoma adovoljni, razu onih sreči ne mnogimi kraji Dolgo, da, predolgo menila je vlada, da z blagim je toča gospodarila. Memo drugih dežel je letos Kranj-postopanjem, dobrotami in prizanesljivostjo najbolje po- 8ka srečna, ker bode tudi vinskega pridelka več in bolj- bija protiav8trijsko gibanje v Trstu. Ali sedaj se nam dozdeva, da je prišla državna uprava do spoznanja, da nadaljna prizanesljivost in milostno postopanje značila brezobzirnost do države. Korenika vsega zla in nesreče tiči v mestnem zastopu tržaškem in tu bode morala močna roka nastaviti svojo sekiro, ako hočemo dospeti do zboljšanja. Motijo 86 gospodje v mestnem zastopu tržaškem, ako menijo, da obstoječa postavna sredstva ne zadostujejo za izvršenje boja proti zistemu ki sloni bilo tako šega kot minulo leto. Nekateri vinorejci se že prav pohvalijo s pridelki od ameriških trt. Zanimivo. Pri zgradbi kanala na Vrtačo zadeli so ob Seunigovi hiši na rimski kanal, ki je imel popolnoma isto mer in skoro isto globino, kakor jo bode imel sedanji. Kanal bil je jako soliden od rezanega kamna, z močnimi ploščami pokrit, tlak na dnu pa je bil tmesto sedanjega betana od močnih in velicih opečnih plošč. na ničvrednosti in izdajstvu; in tudi, ko bi Pri izkopavanji poleg nunskega samostana našli so > 80 gospodje iz mestnega zastopa tržaškega » vzlic čudne njih politiške nezrelosti, morda vendar že kedaj čuli, da za izjemne odnošaj upotrebiti izjemni zakoni Ako pa res ostanke nekdanjih mostnih vrat, dolge močne žreblje in kamne, z udolbenimi globinami za stežaje. - Občni zbor mesarske zadruge Ljubljanske bode neso o tem nič v četrtek dne 25. t. m. ob 5. uri popoludne v mestni se morejo in morajo čuli, potem bi jim pač mogel kak c. kr. komisar pročitati prikladen ,,Privatissimum". t dvorani. Dnevni red: Pozdrav načelnikov. Poročilo o delovanji in denarnem stanji. Samostalni predlogi. « ' Trahom j to je egiptska bolezen na očeh, je Naši dopisi. Iz Izubijane Shod slovenskih poslancev sklican je na da oktobra v Ljublj povod, da se bodo prihodnje dni vsa Ljubljanska učilišča zdravniško preiskala. * Umrl je preteklo soboto v Ljubljani gospod Ožja dotika Anton Lenarčič med slovenskimi poslanci je vsekakor koristna in mnogo letu svoje dobe. > umirovljeni glavni davkar, v 71. 312 m Močvirski odbor zboruje dne 27. septembra Nemška. Avstrijska vojna mornarica zapustila ob i 2 10. uri dopoludne v prostorih c. kr. kmetijske je pristanišče o Kielu ; nadvojvodu Stefanu podelil je družbe in ima razpravljati sledeči dnevni red: I. Naznanila prvomestnika. Nasveti posameznih odbornikov. III. O prošnji Vrhniškega županstva o nemški cesar odlično častno mesto, oziroma na-lov, pri nemški mornarici. IV. nakupu mlina (oziroma pravic) ob Tujnici od Simonevih dedičev. prošnji grof Wurmbrandovega oskrbnika o Shod našega cesarja z nemškim v gradu Rohnstok poleg Wrati8lava v Šleziji, vršil se je sijajno po programu, ne čuje in ne piše se ne o najmanji zaprečicir odpisu konkurenčnega doneska za Škofelski kanal pro 1885/86. Ljubljani dne 19. septembra 1890. in že sedaj se delajo na Dunaji velikanske priprave za sprejem nemškega cesarja, ki ima obisk vrniti našemu cesarju s prihodom na Dunaj dne oktobra in pa z vdeležbo pri lovih na Gornje-Štaj irskem N Dunaj po O p o m n j a. Oni člani močvirskega odbora, ki, ali ne pridejo ali pa odidejo pred končanjem seje, ne da bi svojo od » vrnil se je cesar minulo nedeljo in je ta ponedeljek že dajal avdijence. Berolin8kem mestnem odboru razpravljala se je dogodba, pri kateri je mlad vojak vstřelil meščana Be- S0tn08t ali svoj odhod opravičili z dovoljnimi uzroki, rolinskega in izražala se je splošna nevolja, konečno pa zapadejo denarni kazni, katero deželni odbor kranjski se je sprejel predlog, ki izreka, da mestnemu odboru v določiti more do 100 gld. (Člen III. dež. zak. z 19. decembra 1886, št. 5, III. kos 1887. 1.) dne tej zadevi ne pristaja beseda. Odbornik socijalistične stranke, ki se je nekoliko ojstreje izražal o tej pozvan je bil k redu. dogodbi * Švica V kantonu Tesin priredila je italijansko Novicar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. sklicanjem deželnih zborov na liberalna stranka upor, je odstavila vlado in je umorila enega uda konservativne stranke. Ko je zavezni svet v Tesin poslal vojake in zaveznega komisarja, so se upor- 14. dan oktobra presekano je za sedaj vse ugibanje niki kmalu pozgubili, komisar povzel je vladanje, zmeš- glede letošnjega parlamentarnega delovanja. Deželni njava pa se zna ponavljati, ker baje tudi eden člen zbori imeli bodo svojih navadnih tednov za redno prejšnje vlade deluje za vlado brez novo mu podeljene svoje delovanje. Državni zbor snide se vsakako najkas- oblasti. neje začetkom decembra, ako ne v drugi namen, ne- izogibno gotovo vsaj v ta namen, da vladi privoli za- Portugalska kaže dan za dnevom nove prikazni, da časni trimesečni budget za prihodnje leto. v češkem deželnem zboru Ako republikanska stranka ne ruje brez vspeha zoper se ne dognalo pripadajoče mu naloge zaradi pomanjkanja časa, nadaljevalo se bode njegovo delovanje meseca januvarija, ako pa bi njegova 80stava v obče ne dajala nade, da se z njim dosežejo sedaj še vladajočo kraljevsko oblast, in ui gotovo, da bi ne prodrla tam kmalu republika. Opava — 23. septembra. treh premogovih ji- mah pri Dombravi nastal je štrajk, 2000 delavcev ustavilo brez dvombe raz zaželjeni vspehi, sledil bode skoraj pust njegov. Potem pa sledi ali poravnava Cešk o-Nemška pod Taaffe-jem, ali pa nova vlada s prevagajočimi nemškc- liberalnimi možmi v ministerstvu. je delo in se ob montanski železnici napotilo v Ostravo. Doslej nobenega izgreda. Vojaki so odposlani tjakaj. v Žitna cena Glede vspehov letošnjih vojnih vaj, ponavlja se vnovič prikazen, da postaja kojnica vedno manj zmožna in pomenljiva nasproti pešcem, katerih repetirke obetajo največje vspehe poleg topničarstva. Kar pa zadeva posledice vpeljanega brezdimnega smodnika, se trdi, da bode topničarstvu to škodljivo v Ljubljani 16. septembra 1890. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 kr. banaške 7 gold. 55 kr. kr tursice 5 gold 87 k 8oršice 4 gld rži 4 gold. 71 kr. ječmena 4 gold. 39 kr. ovsa 3 gold. 09 kr. ajde 5 gold. 20 kr Krompir zavolj tega, ker bode teško presoditi vspehe lastnega 3 gold. 03 kr. 100 kilogramov. na streljanja nikovega strelj njegovi moči daljavo, ako se namreč ne vidi nasprot-inia tudi na dimu, soditi bo moč samo o V Kranj i. in bo'evitosti po morilnih posledicah Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. — Rrž 4 go^d. 55 kr. sovražnikovega streljanja. Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen Cesar pohvalil je v Najvišjem lastnoročnem pisanji 1 gold. 22 kr. — Ajda 4 gold. 22 kr. — Slama 100 kilogr. do nadvojvoda Reinerja izurjenost in spretnost deželnih 1 gold. 60 kr brambovcev in o nji izrazil svojo zadovoljnost. 44 kr. Seno 2 gold. kr. Špeh 1 kilos:.