Posamezna številka Din 1'—. LETO II. Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 163. V LJUBLJANI, pondeljek, 17. avgusta 1925. _ _ ________uM^^nmiTMamjuiniinfTOTin——r-rmimiM mimi L. Izliaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-— liedvisen UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO: STMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13. TELEFON STEV. 652. L Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži za odgovor. o Račun pri poštnem ček, uradu štev. Kič se ne motimo Naši članki o nujni potrebi vstopa SLS v vlado, ker je le tako mogoče, da bo vsa politična moč slovenskega naroda tudi v resnici izkoriščana v njegovo korist in Slovenija obvarovana pred gospodarskim zapostavljanjem, kar mora neudeležba Slovenije v vladi nujno povzročili, so vzbudile povsodi veliko zanimanja in odobravanja. Toda bilo je tudi nasprotovanja. Predvsem v vodstvu SLS, kot najbolj prizadeti stranki. Na eni strani so se menda gospodje bali, da bi izgledala njih politika kot nedosledna, ker so se tako zelo oddaljili od sporazuma, na drugi strani pa se niso upali dotakniti perečega vprašanja laizacije stranke. Vsled tega so jim bili naši članki »nadležni«, »Narodnemu Dnevniku pa so očitali, da ni več tako resen list, kakor je bil. In vendar ni za slovenski narod bolj perečega vprašanja od rešitve problema, kako najboljše izkoristiti politično moč slovenskega naroda in samo to je bil namen in cilj naših izvajanj. Še bolj neprijetno pa so biii prizadeti cd naših člankov gospodje od samostojne demokratske stranke. V začetku so po svoji malenkostni navadi naš boj ignorirali — ker za bulvarsko »Jutro« ni vsak nasprotnik ekvivalenten — toda u««eiK> st) jim šla naša izvajanja le. na živce in na vse zadnje so morali to priznati tudi v »Jutru«. In napisali so traparijo, kakršna je bila privilegij ranjkih »Dolenjskih Novic«. Iznašli so, da piše članke o potrebi vstopa SLS v vlado čisto gotovo kak — »klerikalec«, Ker kako more naprednjak želeti, da pridejo »klerikalci« v vlado. Javno je označil Slovenec« naše članke za nadležne in vsa njegova, polemika je dokazala, kako zelo so mu neprijetna naša izvajanja, pa pride »Jutro« in pravi, da jih je inspirirala SLS. Na marsikaj se da odgovarjati, toda Polemika z očitno traparijo, je brez zmi-s'a. Zato naj ostane neresna notica »Ju-tra« brez odgovora! Pod vtisom te samostojno demokratske skrbi, da bo Narodni Dnevnik« res še spravil klerikalce v vlado, so tudi nekateri naši pristaši v Mariboru: In eden od njih nam je poslal celo članek, v katerem dokazuje, da se motimo, ko označujemo SLS kot legalno zastopnico slovenskega naroda in ko jo pozivamo, da vstopi v vlado. Motimo pa da se vsled tega, ker SLS na Štajerskem volili tudi Nemci, ker da je njena politika p‘rotinarodna in slično, kar zna posebno lepo opisovati samostojno demokratski tisk. Temu našemu pristašu velja naš odgovor, da ne bo samostojna demokratska na strahu sloneča ideologija delala nadaljne škode. Ne pomaga vse nič, ali dejstva pravijo sledeče: Narod si voli svoje zakonite zastopnike edinole na volitvah. Pri zadnjih volitvah se je izrekla absolutna večina slovenskega naroda za SLS, ki je zato njegova zakonita zastopnica. Kakšna stranka je SLS, to sedaj ne pride v poštev, o tem se razpravlja in sklepa šele na prihodnjih volitvah. Kdor je prepričan, da je SLS protinarodna, ta se naj udeleži volilnega boja, naj se bori proti SLS in naj prepriča narod, da ji ne poveri svojega zaupanja. Vse drugo je le izliv osebnih simpatij ali antipatij, ki pa v javnem življenju ne igrajo večje vloge, ko reševanje sveta pri gostilniških pogovorih. SLS je zakonita zastopnica slovenskega naroda in do prihodnjih volitev ostane to nespremenljivo dejstvo. Naša teza je zato: Na volitvah je prejela SLS vso politično moč slovenskega naroda. Ona Zagreoški slavnostni dnevi. NAVDUŠEN SPREJEM KRALJA. RADIČA. — TEŽIŠČE Zagreb, 16. avgusta. Vse mesto je v zastavah, vse kipi navdušenja. Sobotna iluminacija mesta je prekosila vsa pričakovanja. Ves Zagreb ene misli in z njim vsa Hrvatska. Nad vsemi mislimi pa dominira kraljev prihod v Zagreb. Vsi listi so izšli v slavnostnih številkah in na prvi strani je v velikih črkah napis: Živio kralj!« Večinoma prinašajo listi tudi krasne portrete kralja, zlasti v »Novostih« je sijajno izdelan. Zagreb triumfira in se zaveda, da mu je triumf omogočil Stjepan Radič. V slavnostnih dnevih hrvat. sokolstva je bil sporazum hrvatskega naroda sankcioni-an. To je historičen pomen proslave tisočletnice hrvatskega kraljestva. Silno se povsodi povdarja hrvatstvo. Nekateri so vsled tega že poskušali spraviti Beograd v nejevoljo. Brez uspeha, zakaj manifestacije kralju so bile manifestacije hrvatskemu edinstvu in te manifestacije so dominirale nad vsemi dru-feimi. V soboto in v nedeljo je Zagreb sankcioniral sporazum in s ponosom je bilo ffc izvršeno. V slavnostnih dneh so bili na laž postavljeni vsi, ki trde, da je sporazum kapitulacija. Desettisoči naroda so s svojimi ponosnimi manifestacijami te govorice ovrgli. Tudi to treba poudariti. Zagreb sam je nudil pestro sliko narodnega življenja. Desettisoči kmetov so napolnili Zagreb in preplavili njega ulice. Žive narodne noše, neštete godbe in fanfare, vmes elegantne uniforme, skratka vsa Hrvatska je zbrana v slavnostnih dneh v Zagrebu. Kraljev sprejem je bil višek svečanosti in take manifestacije Zagreb še ni videl. Slavnostni dnevi so dvignili hrvatstvo, a obenem poveličali monarhijo kot preustaviteljico narodnega edinstva. Velik uspeli, velika zmaga so bili zagrebški dnevi in da so to bili, je zasluga - GOVORI MINISTROV. — GOVOR ST. VSE SITUACIJE V ZAGREBU. sp- siuma. SOKOLSKI SPREVOD. Zagreb, 17. avgusta. Proslava tisočletnice hrv. kraljestva in sokolske slavnosti v Zagrebu so se vršile v najlepšem re-| du. Na praznik je vladalo po zagrebških . ulicah že na vse zgodaj živahno vrvenje. 1'AVjjoboto se je vršila z zletišča do Jelači-| čevega trga povorka, v kateri je bilo nad 15.000 Sokolov in Sokolic in nad 2000 konjenikov. Na Jelačičevem trgu je bila postavljena tribuna, na kateri so stali mestni načelnik Heinzel, veliki župan Trešič, zastopniki vojaških in civilnih oblasti, zastopniki mesta itd. Na celem trgu so bile velike množice občinstva, ki so prirejale hrvatskim Sokolom burne ovacije. Bilo je nekoliko govorov. Prvi je sa-vezni starešina .1, a c k o K t i ž pozdravil hrvatske Sokole, ki so prišli iz vseh krajev Hrvatske na proslavo tisočletnice hrv. kraljestva. Omenil je posamezne momente iz zgodovine, ko so Hrvati od- mora zato to moč izrabiti v polni meri in ker se to nvore zgoditi le z vstopom v vlado, vstopiti v vlado. Ni bil izročen SLS talent zato, da ga vrne narodu nedotaknjenega, temveč izročen ji je bil, da vrne narodu vsaj dva talenta, da nese talent dobiček. Nočemo neizrabljenega talenta slovenskega naroda in zato pravimo: SLS v vlado. Ravno tega mnenja pa je tudi slovenski narod in zato pravimo: nič se ne motimo! bili vse napade tujcev in ohranili svobodo. Spominjal se je Matije Gubca, ki se je ukrl in umrl mučeniške smrti. Svoj govor je.končal z vzklikom: »Da živi, da procvita in raste naša lepa hrvatska pre- ■ stolica, naše dično mesto Zagreb, v slavo, čast in ponos vsem Hrvatom.« Odgovoril mu je mestni načelnik II e i n z'e 1, ki omenja vlogo Zagreba v zgodovini narodov in se v imenu mestnega zastopstva zahvaljuje za tople besede starešine. Zahvaljuje se dalje v imenu onih tisočev Zagrebčanov, ki radostni gledajo dične hrvatske Sokole. Pozdravljam Vas z gromkim: Dobrodošli! in z vzklikom: Poleti hrvatski Sokol nad belim mestom Zagrebom, nad staro Medvednico, nad Zagorje, poleti nad ravno Posavino, nad ponosno Bosno in dalje preko morja v daljno Ameriko, poleti povsod, kjer bivajo Hrvati in javi, da nam je visoko Tvoje geslo: V mislih domovina! Medtem so prišli člani vlade: zunanji minister dr. Ninčič, notranji minister Maksimovič, minister trgovine dr. Krajan, minister šum in rud dr. Nikic* in minister pošte dr. Šuperina. Člani vlade so burno pozdravljeni zavzeli mesto na tribuni. Nato so krenile Sokolske čete na Wi!?onov trg, kjer so se razšle. BANKET. Opoldne je priredilo starešinstvo Hrvatskega Sokolskega Saveza svečani banket. Na banketu so bili navzoči tudi člani vlade, dalje okoli 300 povabljenih gostov, po večini zastopnikov oblasti, mesta iu hrvatskih kulturnih društev. Na banketu je savezni starešina Lacko Križ nazdravil Nj. Vel. kralju, ki se je odzval povabilu na zlet. V imenu vlade se je zahvalil dr. Ninčič. Svečani banket je bil končan popoldne ob treh. PRED SELJAČKIM DOMOM. Ko je bila povorka Hrv. Sokola končana, so se zbrale pred Hrv. seljač. domom množice in burno aklamirale St. 11 a d i-č a, ki je imel ob tej priliki sledeči govor: Ro so pred 24 leti imeli Cehi v Pragi Sokolski zlet, so pisali nemški listi o zaroti proti Avstriji. Čehi so ustvarili Sokole, da so s tem dvignili narodno zavest in povečali narodovo zaupanje; prav isto delamo tudi mi in Srbi. In danes, da ni bil ustvarjen sporazum, bi mogel kdo reči ob pogledu na te sokolske prvake: Glej, zarota!« Toda, ker je prišlo do sporazuma, ki je potegnil mreno z oči, moremo reči: »Glej, obramba!« Ako je domovina v nevarnosti, jo moramo vsi braniti. Tega pa, hvala Bogu, ne bo. Izlečiti je treba povojne rane in preskrbeti invalide. Domovi so razrušeni v naši Srbiji, toda na njihovih razvalinah moremo graditi srečo. Človek je srečen le, ako ima svobodo. Na tem delamo sedaj. Ali tp gre zelo počasi. Ne more se to vzeti iz žepa. To niso bonboni in čokolade. Čez nekaj časa bomo pozdravili svojega človeka, ki ne prihaja s prestola radi parade, marveč da sodeluje z narodom.« Za Radičem sta govorila v imenu vlade ministra dr. Ninčič in Boža Mali s i m o v i č. Zunanji minister dr. Ninčič se je spominjal kralja Tomislava in njegovih velikih del. Rekel je: Vedno moramo slaviti velike dni naše skupne preteklosti, ker naša preteklost je tako veličastna, da se moremo z njo ponašati. Ona je polna sreče in bolesti. Malokateri narod ima tako poučno zgodovino, kakor naš. Naša država je polna prirodnega bogastva. Prepojena je s krvjo in posuta s kostmi naših prednikov. Država je tako bogata, da je bila vedno mamilo tujcem. Pa tudi po svojem geografskem položaju se je nahajala na križpoti raznih interesnih sfer in je imela mnogo težkih momentov. Ponosen na kralja Tomislava kličem: »Živio kralj Aleksander!«, ki je naslednik Tomislava in * Dušana, ki vlada zemljo enega in drugega in kjer živijo Srbi in Hrvati v tesnem objemu.« Burno odobravanje. Notranji minister Boža Maksimovič je izvajal: »Srečen sem, da morem osebno prisotvovati tej lepi svečanosti. To, kar smo videli, vaši vzkliki slogi, edinstvu in ljubavi, to so najbolj prepričujoči znaki, da smo na onem potu, po katerem moramo hoditi in da hočemo ustvariti mično in jako kraljevino ter da bo vsak državljan mogel s ponosom reči, da je podanik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sedaj ni čas za besede in fraze. Naše duše so se že srečale. To navdušenje govori več, kakor bi se moglo povedati. Živeli!« SPREJEM KRALJA. Popoldne okoli 14. so se pričele zbirati pred državnim kolodvorom velike množice ljudi, ki so pričakovale prihoda Nj. Vel. kralja in kraljice. Na peronu je stala častna četa 35. polka z zastavo in godbo, dalje častna četa Sokola in dva pevska zbora »Podgorac« in »Orač«. Navzoči so bili tudi predstavniki civilnih in vojnih oblasti, zastopniki vlade in vodstvo HSS s Stjepauom Radičem na čelu. Točno ob 15. je prispel dvorni vlak. N j. Veličanstvo je izstopilo iz vlaka in pozdravilo najprej častno četo. Nato je mestni načelnik Heinzel pozdravil Nj. Vel. kralja kot predstavnik glavnega mesta Zagreba, ko je v starodavnem mestu zbrano srce in duša celega Hrvat-stva. Svoj govor je zaključil z besedami: Da Bog poživi Njegovo Veličanstvo kralja in Njeno Veličanstvo kraljico ter Nj. Visočanstvo prestolonaslednika Petra. Nj. Vel. kralj se je zahvalil s sledečim govorom: »Gospod načelnik! Kraljica in Jaz se Vam zahvaljujeva na pozdravu, ki ste mi ga storili. Radujeva se, da bova prežJvela nekoliko ur tukaj v Zagrebu v času, ko se vsako hrvatsko srce s ponosom spominja svoje slavne tisočlet-ne preteklosti. Želel sem, da pridem osebno, da skupno s prebivalci vašega mesta delim njihovo radost kot njihov kralj. Prosim Vas, gospod načelnik, bodite tolmač najinih najtoplejših občutkov.« Ko so odpeli pevci Novakovo »Hrvat stoj«, se je kralj prijazno pogovarjal s posameznimi pevci. Ko je stopil kralj iz kolodvora na trg, je zaorilo iz desettisočev grl: Živio kralj! Formirala se je takoj povorka na zleti-šče. Vso pot je bil kralj navdušeno pozdravljali, vrhunec pa je doseglo navdušenje na zletišču. Sokoli so takoj pričeli z vežbami, toda nevihta je izvajanje Sokolov pretrgala. Vršil se je nato lunch pri mestnem načelniku. Ob pol šestih je kralj odšel na kolodvor. Manifestacije so se tedaj zopet ponovile. Vse mesto je hitelo, da spremi kralja. Trdi se, da je 80.000 ljudi spremljalo kralja. KRALJEVA ZAHVALA. Zagreb, 17. avgusta. Nj. Vel. kralj je izrazil veliko zadovoljstvo nad sprejemom v Zagrebu. Naročil je tudi, naj se mestnemu načelniku izroči zahvala Nj. Veličanstva kralja in kraljice. Oglas bo takoj tiskan in bo javnost o njem obveščena. Zadruge morejo dopisovati poštnine prosto V bivši Srbiji so bile zadruge oproščene poštnine od prvega začetka, oziroma od leta 1899, na tlrvatskem so dosegli to ugodnost z ministrskim odlokom leta 1922, v Sloveniji, katero menjavaje se zastopata SDS in SLS. pa smo morali čakati do letos. t. j. tako dolgo, da so vstopili v vlado kmetski zastopniki. Šele ti so se pobrigali tudi za naše slovensko zadružništvo in mu izposlovali oprostitev od poštnine. »Jutro in »Slovenec! sta jih seveda vzlic temu zmerjala z -zagrebškimi čifuti , ki hočejo uničiti slovensko gospodarstvo. Ta poštninska prostost je dovoljena s členom 16. proračunskih dvanajstin za julij — november 1925 in se nanaša na: 1. Glavni zadružni Save* v Beogradu in njegovo zvezo * Zadružno Zvezo v Ljubljani, 7. Zvezo Slovenskih zadrug v Ljubljani in Zadružno zvezo v Celju in obratno. 2. Imenovane tri zveze med seboj. 3. Imenovane tri zveze s svojimi članicami (zadrugami) in obratno. 4. Članice zvez v medsebojnem prometu, v prometu s svojimi zvezami in v prometu z Glavnim zadružnim Savezom. Poštninska prostost se razteza na navadna pisina. dopisnice, tiskovine vrednostna pisma in nakaznice. Vse zadruge, društva, zveze itd., ki imajo po tem zakonu pravico do poštninske prostosti, morajo predajati odslej svoje poštnine oproščene pošiljke na pošto v smislu člena 13, točka II. pravilnika za notranjo poštno službo, I. del. Opremljene morajo biti s pečatom, vložno številko, poštninska prostost pa mora biti utemeljena z besedilom: »Na osnovi zakona o hudžet-skih dvanajstinah za avgust—november 1925. čl. 56. poštnine prosto « Polagoma se tedaj le približujemo izenačenju bremen in tako tudi pravemu ujedi-njenju. Zmote „Napreja“. Socialistični »Naprej' je napisal o našem •listu sledečo, sicer v simpatičnem duhu pisano, toda z zmotami prenatrpano notico, na katero vsled tega moramo odgovoriti. Notica se v svojem bistvenem delu glasi: »Narodni Dnevnik« zastopa interese kapitala, vendar ima nekaj sotrudni-kov, ki imajo širše obzorje. Večkrat čitamo v njem prav lepe članke, čeprav iz kapitalističnega vidika. Programa pa list še nima; saj ga tudi drugi kapitalistični listi nimajo, a ti vsaj kažejo, kakor da bi ga imeli. Zato izgleda »N. D.« tudi v splošnem bolj stvaren. Odkar je SDS odletela iz vlade, je postal vladni list. Zlasti hvali Radiča, misli pa bolj na radikale. Iz teh besed lahko vsak posnema, da tak list ne more zastopati delavstva iin njegovih interesov. Vendar pa rad govori o delavstvu; nismo pa še mogli ugotoviti, ali je njegovo stališče posledica neznanja razmer med delavstvom, ali pa želja te razmere še bolj zamotati nego so. Proti Trboveljski premogokopni družbi in proti vsem tistim, ki to družbo podpirajo, je že večkrat prav dobro nastopil. Zlasti tudi proti Kristanu. Vendar pa je združitev strokovnih organizacij smatral za resnično dejstvo in je na temelju te zmote napisal II. avgusta uvodnik, v katerem na simpatičen način razlaga, da je enako tudi politična združitev potrebna. Pri tem celo priznava, da je delavstvo najmočnejši no-sitelj demokratizma in izrecno pravi, da »absolutno ne moremo v javnosti pogrešati demokratičnega elementa, ki ga delavstvo predstavlja . Tudi pravi, da morajo svojo združitev izvršiti de- lavci sami, drugače bo služila drugim interesom, delavstvu nasprotnim. Na te in druge take lepe misli pa pristavi: Kakor ste se združili strokovno, tako se morate tudi politično. S tem pa pobija svoja lastna izvajanja, kajti strokovnega zedinjenja ni izvršilo delavstvo in bo torej to »zedinjenje* služilo tujini, protidelavskim intere-som. Ali naj se na enak način združijo zelene mize tudi politično?, Povdarjamo predvsem, da ne zastopamo prav nobenih političnih interesov, temveč samo interese slovenskega naroda. Kjer se križajo kaki »kapitalistični^ interesi s slovenskimi ali splošno ljudskifni, smo vedno na strani naroda in ljudstva in to smo neštetokrat dokazali. Kes pa je, da dajemo na- šemu kapitalu prednost pred tujim, ker smo narodni in nobeni sužnji ideologije, kakor je »Naprej ■ Ta vidi dosledno socialističnemu nauku povsodi kapitalistično nevarnost in zato usmerja svoje kanone proti kapitalu tam, kjer ga ni — v zrak. V tem oziru je čisto podoben našim samostojnim demokratom. Kakor je začetek in konec njihove modrosti strah pred klerikalci, tako je začetek in konec pravovernega socializma, strah pred kapitalizmom. Kljub vsej mogočnosti kapi- talizma pa vendar še ni ves svet njegov in socialističen list bi se moral najbolje tega zavedati in zato ne kar tako pavšalno dolžiti druge lisle kot zastopnike kapitalističnih interesov. Neresna je trditev, da nimamo programa. Narodni Dnevnik je objavil svoj program v svoji prvi številki in mu ostal zvest do danes. Zastopamo ideje moderne evropske demokracije in ta svoj program smo neštetokrat naglasili in ga zvesto izvajamo. In zato smo tudi stvarni, kakor priznava »Naprej . Absolutno ni res, da smo vladni lisi. Če piše »Slovenec«, da smo Ljubljanski ofi-ciozni«, ali če piše tako »Jutro , ne moremo mi nič za to. Če pa hoče biti »Naprej< objektiven, potem naj napiše, da smo vladni list na podlagi lastnih raziskovanj, ne pa na podlagi trditve naših nasprotnikov. Stavek, da »zlasti hvalimo Radiča, mislimo pa na radikale , je tako površna trditev, da je socialističnega lista nevredna. Naše stališče do delavstva je jasno in popolnoma enostavno. Nismo zainteresirani niti na eni obstoječih socialističnih strank in zato tudi ne na njih neoprostljivi krivdi delavske razcepljenosti. To razcepljenost obžalujemo, ker škoduje uveljavljenju demokracije, ker slabi politično moč delavstva, in samo zato smo pozdravili združitev strokovnih delavskih organizacij, ne da bi se spuščali v presojo organizacij, ki so se združile. Priznamo tudi odkrito, da se v to ne moremo spustiti, ker je delavstvo razdeljeno na toliko frakcij, da se nihče več v to ne spozna. In zato je naša zmota oprostljiva, če smo mislili, da je združitev tudi po »Napreju starih socialističnih strokovnih organizacij za delavstvo koristna, ker bolje ena združitev, ko nobena. Smo vedno 7.n vsakogar, ki tiviga produkcijo in zato za delavca, ker je eden prvih faktorjev produktivnega življenja. Zato smatramo za svojo nalogo kot naroden lisi, da i>od-piranio delavski stan, da smo mu v njegovem boju ob strani, ker brez njega narod ne more napredovati. Ker je jasno, da se bo- delavski stan lažje boril združen, ko razcepljen, zato smo za enotno delavsko fronto, pa čeprav ne odobravamo ideologije strank, ki organizirajo delavstvo. Toda mislimo, da je glavno, da je ves delavski razred enoten, ne pa da zmaga ta ali oni program. Teoretiziranje, kadar gori hiša, je škodljiv luksus, ki bi_ ga moral slovenski delavec že, enkrat končati. Stvar je več ko beseda in zato čez krov — s teoretiziranji! »Naprej priznava pravilnost našega stališča, toda vzklika — kapitalističen list. Zakaj ne morete vzeti stvari tako, kot je podana, zakaj to večno sumničenje, to večno n »zaupanje, kakor, da bi bili na svetu res sami lopovi. Kadar usvoji kako politično stranko strah, kadar postane strah argument, potem je neizogibno, da dela napake, kei stiah ima napačne oči in svetuje slabo. Zato proč s stihom in nezaupanjem na vsak način, ker je to nevredno — resničnega demokrata. Boji z Druži. V »Venkovu piše Alois Musil pod lem naslovom sledeče: V zadnjih dneh so se pojavili v velikih listih vesti o uporu sirskega plemena Druzov. Takega plemena v Siriji ni. Druži so Arabci ko vsi ostali prebivalci Sirije; svoje ime so dobili po ustanovitelju njih vere. Imenoval se je Darazi (odtod množinsko ime Druz). Bil je minister in zaupnik fatimskega kalifa Hakembiamralaha v Egiptu in je začel v enajstem stoletju oznjanjevati, da je bil njegov aospodar in pokrovitelj Hakembiamraleh vtele^seno božanstvo in obljubljeni Mehdi, ki bo dopolnil Mohamedov nauk. Bil je vsled tega iz Egipta izgnan in se podal v libanonske gore, kjer je našel med tamošnjimi zaostalimi mohamedanskima in kristjanskimi gorci pristaše in ustanovil novo versko občino Druzov. Z Libanona se je mnogo Druzov izselilo v hauranske gore na meji sirske pustinje in ustanovili so lam v devetnajstem stoletju samoupravno državo, ki so jo z uspehom branili proti številnim turškim vojskam. Na Libanonu živeči'Druži so bili v stoletnem sporu s svojimi krvnimi sorodniki in sosedi katoliškimi Maroniti. Ze za časa križarskih vojsk so se Maroniti približali Francozom in bili zato od njih podpirani, včasih bolj, včasih manj, kakor je pač imperialistična misel v Parizu rasla ali padala, velika Britanija, od pamtiveka nasprotnica Francije na svetovnih morjih in orientu, zavidajoča ji maronitsko oporo, je skušala pridobiti fanatične Druze ne za krščansko misel, pac pa za svojo politiko. Posluževala se jih je v»elej, kadar so nastopili proti Maronitom in pošiljala je svojo vojsko in svoje brodovje istočasno s francosko vojsko in brodovjeni, da bi bil uveden v Libanonu red, kakor leta 1840. tako tudi leta 1800. Od tedaj je mnogo Druzov obiskovalo angleške šole in angleški vpliv je danes med njimi silnejši, kakor kdajkoli preje. V sedanjem C.ornjem Liba--nonu se more Anglija zelo težko posluževati Druzov, čeprav se prizadeva, da bi francoski visoki komisar vselej in ob vsaki priliki podpiral njihove pristaše Maronite. Mnogo več pa more storiti za one Druze, ki so se trdno naselili na hauranskem gorovju. To meji na jugu na angleško Zajordansko, ki je bila od leta 1920. pribežališče vseh nasprotnikov francoskega mandata v Siriji. V hauranskem gorovju je obvladal razne manjše druzijske fevdale rod Atrašov. Sultan al Atraš, vodilni član tega rodu in angleSkj gojenec, je že davno pred vojno širil med svojimi rojaki nacionalno misel in oznanjal odpor proti Turkom. Za časa svetovne vojne se je postavil Sultan al Atras z vso svojo rodbino in vsemi svojimi naseljenci na stran Entente in nudil vsem sirskim beguncem brez razlike na versko pripadnost, ki so utekli iz Damaska ali Bejruta varno utoči-: šče. Turki so mu ponujali zlato, ugodnosti, ] celo samostojno kneževino, toda Sultan al-Atraš je ostal zvest zaveznikom, upajoč, da bodo podjarmljene Arabce osvobodili iu jih zedinili v veliko državo. Njegovi upi so Din varani, ko je Anglija arabske dežele razde-• lila iu je Francija leta 1920. zadušila zadnjo sled svobodne Sirije. Visoki komisar, general Gourand je mnogo poskušal, da bi pridobil sultana za sebe, toda vsi njegovi poskusi so bili zaman. Sultan je ostal zvest svojemu prepričanju in pričel je sprejemati vse politične voditelje, ki so zbežali pred Francozi. Zaradi tega se je 1. 1922. vojskoval s Francozi. 27 njegovih vasi je bilo podjarmljenih, monogo njegovih vernih pristašev je padlo in on sam se je moral premoči umakniti in je našel pribežališče pri arabskemu plemenu Beni Hasan v angleškem Zajordanu. Francija ga je vseeno hotela pridobiti, njegov nastop mu je bil odpuščen in moral se je vrniti na svoje ozemlje pod pogojeni, da opusti vsako politično delavnost. Francija se ravna v Siriji po rimskem pregovoru: divide el impera, deli in gospodari! Oddelila je hauransko pogorje od enotnega telesa Sirije in stvorila tako neodvisno državo, ki se imenuje Džebel ad-Druz, Pogorje Druzov. Nekateri člani rodu Atraš, ki so bili ljubosumni na vpliv Sultana in njega veljavo pri prebivalstvu, so bili soglasni s to francosko preuredbo iu niso nasprotovali, ko je bil postavljen Capitain Corlier za vrhovnega upravitelja mlade države. Izgleda, da Capitain Corlier ni dosegel svoje naloge, da ni pridobil prebivalstva 'in da je polagoma izgubil pristaše, ki jih je v začetku imel. Taki člani rodu Atraš, ko tudi ostali Druži, so se nakrat pričeli združevati okoli sultana in zahtevali, da Hauransko pogorje znova prideli Siriji in da bo imenovan za vrhovnega upravitelja Džebel ad-Druza drugi vrhovni upravitelj, domačin ali Francoz, samo ne Capitain Corlier. Odposlali so v ta namen veliko odposlanstvo v Damask in v Bejrut k visokemu komisarju generalu Sarrailu. Ta ni sprejel odposlanstva, temveč je dal njegove člane, kakor tudi razne vodilne Druze prijeti in jih zapreti, deloma v oddaljeni koloniji al-Hsiče na Haburn, deloma v Palmiri (Tu-duroru). Vest o aretaciji odposlanstva in drugih voditeljev, bivajočih v Damasku, je dospela v Snejdo, glavno mesto Džebel ad-Druza 3. julija. Vse Druži so to dejanje obsojali. Iz vasi so prišli v Snejdo in zahtevali od francoskih uradnikov, da se njih rojaki izpuste. Ko so dobili iz Bejruta odklonilen odgovor z grožnjo, da bodo vsi zaprti, so se vrgli na Francoze in tekla je kri. Od 3. julija vodijo Druži s Francozi praskarsko vojno in pariška vlada je prisiljena skrbeti za kredite in vojaško silo ne samo za Maroko, temveč tudi za Sirijo. Politične vesti. .. šc petnajst let bo živel čil in zdrav g. Pašič. Sotrudniku »Politike« je izjavil zdravnik g. Pašiča dr. Besarovič, da je Pašič popolnoma ozdravel, kar je tudi zdravniški konzilij potrdil. Nadejani se s 95%^ sigurnosti,'da more živeti g. predsednik še 10 15 let, ne samo fizično, temveč tudi duševno čil in to opiram na najnovejšo teorijo o potomstvu priv. docenta dunajske univerze dr. Bauerja, ker so bili roditelji g. Pašiča 90 do 100 tet stari. „ Sa ril o sto j n o-fl e m ok r at sk a jera. V •♦Politiki je napisal sam. demokrat Božovič oster članek proti Pašicu pod naslovom »Ustvari-telj sporazuma«. V tem članku napada tako zelo ostro Pašiča, da se vidi v teli napadih vsa jeza, vsa ogorčenost samostojnih demokratov, ker so izpadli iz vlade. Ker je stara resnica, da politiki, ki ne majo prikriti svoje jeze, ne morejo doseči posebnih uspehov, je ves članek g. Božoviča samo dokaz o nesposobnostih sam. demokratskih politikov. — »Deutsches Volksblatt«, glasilo vojvodinskih Nemcev je zelo nejevoljno, ker je St. Radič zanikal, da bi bil tako govoril o narodnih manjšinah, kakor je to napisal madžarski novinar. »Deutshes Volksblatt-, pravi, da je Radičev dementi dokaz, da je glede nemškega vprašanja v Jugoslaviji St. Radič istih misli ko vsi nacionalisti. 2e preje niso Nemci dosti sTerovali Radičevim sirenskim glasovom, danes pa imajo dokaz, da tem glasovom ne sinejo verjeti. Končno pravi -•Deu-tsches Volksblatt . da niore misliti, da bi Nemci vstopili v radikalno stranko samo tisti, ki Nemcev ne pozna. * — Pokopano republikaustvo. Ob priliki zleta lirvatskega sokola je izdal »Hrvat , glasilo Zajednice, slavnostno številko. Prva stran je obrobljena s hrvatsko trobojnico. V slavnostnem članku pozdravlja »Hrvat« kralja Aleksandra in izraža upanje, da pride hr- ■ vatski narod do vseh svojih pravic. Republi-kunstvo zajedničarjev je torej trajalo silno malo časa. Res se ni izplačalo, da so toliko hrupa vzdignili svoje dni z republikanstvom, ko pa ni trajalo niti en letni čas. J —štipska afera bo najbrže v kratkem li-i kvidirana. Je to zasluga radikalnega poslan-j ca Puzderlijeviča in demokratskih poslancev Davidoviča, Šumenkoviča in drugih, ki so z vso odločnostjo nastopili proti krivičnemu preganjanju štipskih prebivalcev. Notranji minister je poslal v Štip posebnega komisarja, ki je po izvršeni preiskavi odredu, da se pošlje vse tri priče v bolnico. V leni vidijo prebivalci Štipa dokaz, da je nastal v aferi preobrat, ker se trdi, da so bile vse tri priče s pretepanjem prisiljene do obtežilnih izjav proti obtožencem. Govori se, da bo ves efekt štipske afere la, da bo od vseh obtožencev obsojen Derbovič vsled nedovoljene posesti orožja. Tri puške, dva revolverja in 540 strelov, kar so pri Derboviču našli, t je pravzaprav edin efekt štipske afere. »Napovedovala se je gora, rodila pa mis. - Iztrebljenje bosanskih mohamedancev. r. Spalio je poslal vladi'telegram, da je bilo v vasi Bohorina, v Gatačkem okraju umorjenih pel mohamedancev. Splošno prepričanje tamošnjih mohamedancev je, da hočejo Srbi vse mohamedansko prebivalstvo iztrebiti. Spaho zahteva zato energične odredbe v zaščito mohamedanskega življa. . — Cankov ostane. O demisiji Cankova več govora, temveč le o rekonstrukciji J -gove vlade. Ta rekonstrukcija bi obstoja j v tem, da bi bilo par ministrov zamenjanih. V vlado pa ne bi bil sprejet noben član opo- zicionalnih strank. Z rekonstrukcijo kabineta bi bila pozicija Cankova samo utrjena. Režima vislic Bolgarska torej zaenkrat še ne bo rešena. := Po londonskem sporazumu. Dasi se v oficielnem sporočilu povdarja, da je bil dosežen med Briandom in Chamberlainom po-polen sporazum, pišejo vendar listi samo o onih vprašanjih, ki so ostala nerešena in katerih se oba državnika nista upala niti dotaknili. Angleški lisli so v splošnem z doseženim rezultatom zadovoljni in povdarjajo, da se je vendar enkrat prišlo tako daleč, da se morejo pričeti direktna pogajanja z Nemčijo. Misel pakta, ki je bila že skoraj kompromitirana, je sedaj znova oživljena in to je glavna pridobitev londonskih pogajanj. Tudi v tem je zabeležili napredek, da se je glede vzhodnega garancijskega pakta prišlo tako daleč, da so se določile štiri vrste flagrantnega napada. Kakor rečeno, angleški listi so v splošnem vsi zadovoljni. Ne tako pa francoski listi. Dočim so vladni listi v prvih urah pisali še o popolnem sporazumu med Francijo in Anglijo, pišejo danes samo še o doseženi enotnosti glede odgovora Nemčiji. Opozicionalni listi pa londonska pogajanja naravnost ostro obsojajo. Tako govori »Echo de Pariš o provizoričnem dobičku z definitivnimi izgubami. V »Journalu. piše diplo-matični urednik: Konferenca je bila hitro končana. S tem pa nikakor ni rečeno, da bi bila pomembna epizoda v filmu, ki se odigrava že šest let in ki nosi naslov: Revizija Versajske pogodbe. Najbolj desničarski listi pa pišejo naravnost o kapitulaciji Francije. Da so ti glasovi pretirani, je jasno in mislimo, da je londonski sporazum dejansko stališče Francije utrdil, čeprav je formelno Francija nekaj odnehala. — Diisseldorf in Duisburg bosta dne 25. avgusta popolnoma evakuirana. Meja zasedenega ozemlja je s tem na severu pomaknjena nazaj na Ren. Francoska vlada je v tem izpolnila obljube, ki jih je dal Herriot. Treba sedaj, da bo Nemčija pri sklepanju garancijskega pakta enako lojalna. — Vstaja Druzov. Z zanesljive strani st? poroča iz Damaska, da znaša Števno vseli upornih Druzov 20.000 mož. V Damasku vlada veliko vznemirjenje, ker se vse boji nenadnih nemirov. Po mestu se dele letaki, v katerih se poziva k takojšnji vstaji. Vlada je ukrenila potrebno, da eventuelne nemire v kali zatre. -Temps poroča, da skušajo Druži razrušiti ’ železniško progo iz Damaska v Derao. Vsled prvih uspehov Druzov so se jim pridružila nekatera beduinska plemena, da bi z njimi delili plen. Francoska vojaška oblast je ukrenila potrebne odredbe, da prepreči razširjenje vstaje na sever. Tudi so odposlane čete za obrambo ogrožene železniške zveze. —Maroško bojišče. Francoska in španska poročila so v zadnjem času vseskozi ugodna. Velika okrepljenja, ki so jih prejele francoske čete so pričela delovati in junaški boj Rifanov za njih svobodo bo proti velikanski premoči zaman. — Honicxky bo izpuščen. Ministrski svet je na pred lop justifnega ministra Sklenil, da se odpusti Beniczky vsled bolezni in proti kavciji iz zapora. Kakor znano je bivši notranji minister Beniczky izjavil, da ve za pravega morilca urednikov Somogyija in Boczo-a in je bil nato zaprt vsled razžaljenja državnega upravitelja Horthy-ja. Beniczkv je imenoval tudi več drugih oseb, ki so bile zapletene v umor. Ne eden od teh ni bil prijet, samo Beniczky je bil zaprt. Sedaj so ga izpustiti in proces proti njemu se ne bo vršil. Morilci so na Madžarskem varni pred kaznijo, če so podrepniki krvavega režima. To je • nauk Beniczkyjeve oprostitve. — Nemiri na Kitajskem. Skoraj nato,"ko je bila odpoklicana ojačena policijska straža pri bombažnih tkalnicah, so stavkujoči napadli predilnice in razbili vse stroje. Stavkajočim so se pridružili kmetje in kmetski delavci iz okolice Tientsina. škoda se ceni na (i0 milijonov dinarjev. Ko je zvedel o napadu guverner je takoj poslal >-'00 vojakov in policistov, ki so obkolili tovarniško predmestje. Od 10.000 glav broječe množice i bili li napadeni s kamni. Čete so bile (!,K zelo pritiskane od množice, da so morale T»' biti orožje. Tedaj so se odigrali nepopisni prizori. Prve vrste množice so hotele ubežati in so se zato spustile v boj z zadaj stoječimi. Mnogi so skočili v reko, da bi ubežali krog-Ijam Velik del njih je v Reki utonil. Od po- ' licistov ni bil nihče ubit. Več pa jih je bilo ranjenih. Policija je zaprla vse urade strokovnih organizacij in več njihovih uradnikov zaprla. . , — Norveška je Kasedla Svalbard (Spicbei- ge). Ob tej priliki se je vršila v Longyear-citv (Adventbajr) mala slovesnost. Norveški minister je prebral ukaz, s katerim se proglaša Svalbard za norveško ozemlje. Vsa Norveška je v zastavah. Diplomatični zastopniki so Norveški čestitali. Prosveta. Dr v PEVSKI ZBOR SLOVENSKIH UČITELJEV. Društvo učiteljev Glasbe v Ljubljani poziva vse one učiteljice in učitelje, ki se nameravajo še priglasiti za skupni pevski zbor slov. učiteljev, naj javijo prof. A. Griibm1®' gu, Cojzova c. 9/1. v Ljubljani: imev>~“ . in glas. Posebno opozarja prof. vse one pevce in pevke, ki so ^"'lovali v zadnjih letih pri njegovih «^<'itih, naj se gotovo priglase. Vsa podrobna navodila dobe priglašene! pismeno pred koncem avgusta. — Odbor. V »aloibi »Ljubljanskega Zvoua« (pevskega dru5tva) izide začetkom septembra zbirka 8 lahkih moških zborov na narodna besedila. Zložil in poklonil jih »Ljubljanskemu Zvonu* ob 20 letnici njegovega obstoja skladatelj Emil Adamič. . . Občni *l>or Glasbene Matice v Ljubljani se bo vršil v pondeljek, dne 81. avgusta t. 1. ob 8 uri zvečer v pevski dvorani poslopja Gla.bene Matice v Vegovi ulici. Dnevni red: Poročila funkcionarjev in volitev odbora. Dnevne vesti. 1)A SE VSAJ GOVORI V slalui rubriki Kaj se govori'?- piše beograjska »Politika«: »Neki tujec, trgovski agent, gradi v Beogradu veličastno palačo. Samo za nekaj vrat iz mahagonija je plačal 350.000 dinarjev. Davčni oblasti pa je prijavil, da zasluži letno okoli 100.000 dinarjev. Ko je bilo na davčnem uradu dognano, da je ta agent samo v enem ministrstvu zaslužil okoli dva milijona dinarjev, so se našli prijatelji, ki so ga rešili pred kaznijo. Da, stara stvar je, da so v Beogradu težki bogataši, ki zaslužijo od države milijone, ki pa ne plačajo državi skoraj ničesar. In nad vse značilno za razmere je, da morejo celo tujci tako grdo slepariti državo. Pozdravljamo, da se je vsaj 'enkrat pričelo tudi v Beogradu govoriti o teh škandaloznih stvareh. Ni pa zadosti, da se o tem samo govori, temveč treba bi bilo, da bi se tudi nekaj prot i temu storilo in da ne bodo reveži plačevali krivično visoke davke, bogatini pa zaslužili pri kupčijah z državo — milijone. In da se bo enkrat v tem pogledu kaj pozitivnega storilo, zato smo mnenja, da morajo vse ljudske stranke stremeti za teni,’ da pridejo v vlado, ker samo tu se more zatreti take gorostasnosti. Iz ravno tega vzroka pa smo tudi proti temu, da bi majhne stranke, ki so brez politične moči, bile v vladi, ker tu ne morejo izvesti nobene kardinalne izpremenibe v neobdačenju bogatinov. Male stranke se morajo ujedmlti in s tem priti do politične moči in potem se v Beogradu ne bo samo govorilo o neobdačenju bogatinov, temveč tudi nekaj storilo. — Stjepan iii Pavle Radič sta v petek ob desetih dopoldne prispela z Bleda v Ljubljano. Takoj po svojem prihodu sta se odpeljala z avtomobilom na dom g. Prepeluha, kjer sta ostala dobro uro. Nato sta se odpeljala na kolodvor, kjer sta se sestala z ravnokar iz Beograda došlim poslancem Ivanom Pucljem. Na postaji so pozdravili oba Radiča člani vodstva »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva?. Stjepan in Pavle Radič sta se z vsemi prijateljsko razgovarjala, nakar sta se odpeljala z opoldanskim vlakom v Zagreb. — »Slovenskemu Narodu« prijateljsko svetujemo, da se ne spozabi z opozicionalno pisavo, ker drugače bo trud njegovih gospodarjev, da bodo sprejeti v radikalno stranko, zaman. — Senzacionalna razporoka. Iz Carigrada poročajo: Predsednik turške republike Mu-stafa Kemal paša in njegova soproga Latifa Hanuma sta se dne 5. t. m. sporazumno raz-poročila. Povod za razporoko je dala, kakor se domneva, Latifina vladoželjnost ter manija vmešavanja v stvari, ki so bile izven njenega delokroga. Zakon Kemal paše ima romantično predzgodovino. Mustafa Kemal, bivši vojni ataše v Sofiji, in pozneje, za ča- *« svetovne vojne, poveljujoči general turske armade, je organiziral teta 1919 v Mali Aziji nacionalni odpor zoper vojaško in diplomat ično postopanje zaveznikov. Pri tem mu je Latifa Hanuma, hčerka veletržca v An-gori, ena najodličnejših turških pisateljic in publicistinj, krepko pomagala. Borila se je z besedo in peresom za nacionalno stvar. Prepotovala je s Kemal pašo vso azijsko Turčijo. Poleg tega se je borila tudi zoper poligamijo. Po zmagi turške revolucije jo je Kemal poročil, in sicer z ozirom na njena načela kot edino ženo. Leta 1922 ga je spremila Latifa na grško bojišče. Po zmagi nad Grki je bil izvoljen, kakor znano, Kemal paša za predsednika turške republike. Notorično je bilo. da se je bavila predsednikova soproga intenzivno z državnimi posli. Prav to je pa povzročilo sedaj razporoko. ..Nova zveza Beograda z morjem. Direkcija za zgradbo novih železniških prog izdeluje načrt za novo progo Peč-Kosovska Mitroviča, ki bi se pozneje zvezala s projektirano progo Kolašiin—Andrijevica Bij- ran—Bar. S tem bi dobil Beograd drugo zvezo z morjem. . Konferenca za privatni zračni promet. e dni se je pričela v Parizu konferenca za privatni zračni promet. Udeležili so se ie delegati iz Francije, Italije. Anglije, Jugoslavije, Belgije, Češkoslovaške, Poljske in Rumunije. Dosežen je sporazum v vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. — Statistika avtonomnih doklad ua direktne davke za leto 1924. Finančna dele-eacija objavi v 78 štev. uradnega lista z dne J8- i- m. statistiko avtonomnih doklad, iz katere so razvidni odstotki in predpisani zneski doklad za posamezne avtonomne za-stope v letu 1924. V celi Sloveniji je znašala odmerila podstava doklad (državni davek) 11,49S,312 Din, celokupna vsota predpisanih doklad pa 33.350.260 Din. — Reforma zakona na češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem so reformirali zakonsko in rodbinsko pravo. Po novem kodeksu so od-nognji med možem in ženo popolnoma svobodni: fcenn ni več pod oblastjo moža. Kodeks določa, da obdrže osebe, ki sklenejo zakon vso osebno svobodo in svobodo glede cieia. se preseli eden od zakoncev v drug Kraj. mu drugi ni primoran slediti. Premoženje, Ki ga pridobita zakonca tekom zakona s skupnim delom, se smatra kot skupna last obeh. ('e nima eden od zakoncev za vzdrževanje potrebnih sredstev, ali če je za delo nesposoben, ga mora drugi podpirati, to pa poa pogojem, da izreče sodišče, da je za to n° i°^lve ,)ri(ie li,hko sporazumno. n„i* . " . - io sam0 enef?il 0,1 zakoncev. Dolžnost izdrževanja otrok imata oba zakonca. Oti ocj so dolžni izdrževati starše, če starši to zele, ce so za delo nezmožni ali pa-če nimajo nobene državne podpore. . I speli našega mladega soeialno-higi-jenskega instituta. Sef belgijske državne zdravstvene službe gospod dr. Ilolemans ki je skupaj z drugimi zdravniki raznih držav lige narodov v zadnjih me»ecili študiral na- šo državno higijensko službo ter je začetkom julija posetil tudi Ljubljano, sedaj mi piše, in me prosi, da mu pošljem seznani predmetov, razstavljenih v zabojih, ki jih je videl v Zavodu za socijalno-higijensko zaščito dece v Ljubljani. Pravi dobesedno: ; Govorim o potujoči razstavi, o kateri ste mi povedali toliko dobrega. Dovoljujem si prositi, da mi kaka sestra sestavi popolen seznam razstavljenih predmetov, in sicer po zabojih. Spominjam se mize za previjanje, posteljic, povitih punčk (pravilno in nepravilno), cucljev, obuval, posteljnine. Rad bi posnemal N aš vzgled v moji deželi in ustvaril slično potujočo razstavo, ker sem prepričan, da je to najboljše sredstvo, s katerim se more vplivati na matere po deželi. Dr. Ilolemans misli v svojem pismu mobilno razstavo, s katero prireja potujoča učiteljica Zavoda za socijalno-higijensko zaščito dece v Ljubljani po deželi tečaje o higijeni dojenčkov in male dece. Razstavo je dr. Hole-ina-ns videl v omenjenem zavodu, kjer je bila izdelana. Naloga, ki jo je zavod dobil iz Belgije služi njemu in Sloveniji v čast. — Športna razstava na velesejmu. Vse tvrdke, ki želijo razstaviti svoje izdelke na športni razstavi, se naprošajo, da se prijavijo uradu velesejma najkasneje do srede, dne 19. t. ni. — Kongres češkoslovaških legijonarjev. Kakor poročajo »Narodni osvobozeni % se vrši dne 12. in 13. septembra v Pragi kon-jtres »Udruženja češkoslovaških legijonarjev. Program kongresa bo določil poseben pripravljalen odbor. Kakor se čuje, se bo pretresala na kongresu tudi politična situacija. Določilo se bo stališče, ki naj ga zavzamejo člani udruženja glede volitev. —- Kongres veleposestnikov v Varšavi. \ Varšavi se je vršil te dni I. Kongres poljskih veleposestnikov. Udeležba je bila izredno velika. Kongresu je prisostvovalo okrog 2000 delegatov iz cele države. Obravnavala so se stanovska, organizatorična, pa tudi politična vprašanja, v prvi vrsti vprašanje agrarne reforme, ki jo poljski veleposestniki prin-cipijelno odklanjajo. — Izseljevanje poljskih optantov iz Nemčije. Glasom uradne statistike so zapustile do sedaj že poljskih optantov nemško ozemlje. Optanti so večinoma industrijski delavci, ki so dobili delo pri poznanjskih in gor-nješlezijskih podjetjih. Ostala petina so posestniki nepremičnin v obmejnih krajih in poljedelski delavci. Na te pride vrsta 1. novembra prihodnjega leta. Jesenski Jesenski i v Pni 6. do 13. septembra 1925. Središče srednjeevropejske trgovine in industrije Posebna jugoslovenska razstava 56% znižana vožnja na čehoslovaških in jugo. železnicah. 250 0 znižanja na avstrifskih ialunicah. Brtzplainl vizum za potovanje na Cehoslovaško. Pojasnila in legitimacije daje : Čehoslov. konzulat, Ljubljana in Atoma Company, Ljubljana. — Bojkot inozemskega blaga na Poljskem. iz Varšave poiocajo. Pokret za omejitev uvoza inozemskega blaga se vedno bolj širi. Vladanje začela uvoz reglementirati. Temeljno načelo pri tem je, da se uvoz posameznih držav kontingentira. V kratkem prične s svojim delo\anjein takozvano »Liga niezapo-minajki«, katere cilj je zaščita domače produkcije pred pretiranim uvozom tujih produktov. — Koliko je bilo poljskih mark v prometu. Te dni so transportirali stare poljske marke, ki so bile vzete iz prometa, v papir-mce. Naložene so bile na 173 železniških vozovih. Papirnica v Vtoclavu je dobila starih mark v nominalni vrednosti 500 trilijonov. Tehtale so 1,000.000 kilogramov. Približno enaka količina mark je bila uničena v tovarni v Bydgoštu. Tovarni sta plačali poljski državni blagajni za makulaturo 155.622 poljskih zlotih, pri čemur je imela država dobička 51.449 zlotih. Marke se predelajo v navaden papir. — Razstave ob priliki proslave jubileja ruske akademije. Ruski muzej organizira za proslavo 200 letnice akademije znanosti razstavo, ki se bo nanašala na čas Petra Velikega Razstava se priredi v letnem vrtu hiše tetra Velikega, kjer bodo razstavljeni predmeti, ki bodo tolmačili življenje in šege takratnega časa. V Eremitaži se priredi ob istem času razstava draguljev, ki doslej občinstvu niso bili pristopni. — Ruska akade-demija za kulturo telesa bo razstavila za ča-Sa proslave predmete, ki jih je našla Kozlova ekspedicija v Mongoliji. . Ameriški kemiki za strupene pline. Društvo ameriških kemikov je slovesno protestiralo zoper sklep Zveze narodov, glasom katerega je vporaba strupenih plinov v vojnah bodočnosti prepovedana. Kemiki izjavljajo. da *o od vseh vrst orožja, kar jih poznajo, strupeni plini še najmanj strašni. . Raipisana je služba okrožnega rdrav-nika za zdravstveno okrožje Kranjska gora * letno plačo 2000 Din in pripadajočimi dra- ! ginjskimi dokladami. Prošnje je vložiti do 6. j septembra 1925 pri velikem županu ljubljanske oblasti — V podoficirsko šolo v ( upriji *e sprejme s 1. oktobrom 400 gojencev. Prošnje je vložiti do 15. septembra osebno ali po pošti komandantu Artiljerijske Podoficirske šole v Čupriji. Pogoji za sprejem so navedeni na tozadevnih oglasih, afiširanih na običajnih mestih, šola traja 2 leti. Po dovršeni šoli se -porazdele gojenci kot podnaredniki po artilerijskih polkih. Oni gojenci, ki dovrše šolo s prav dobrim ali odličnim uspehom, lahko postanejo častniki. Velika železniška katastrofa Te dni se je pripetila pri Ainiensu strašna železniška nesreča. Brzovlak Pariz—Bolougne je skočil s tira. Tender se prevrnil preko nasipa ter potegnil seboj več vozov, od katerih sta bila dva popolnoma razbita, dočim so pričeli drugi goreti. Odigravale so se strašne scene, ker se potniki večinoma niso mogli rešiti iz gorečih voz, tako da so morali živi zgoreti. Doslej so ugotovili 14 mrtvih, 71 težko, 100 pa lahko poškodovanih. Od težko poškodovanih pa jih bo še več umrlo. Nesrečo je povzročil vlakovodja, ki je privozil na kolodvor z brzino 92 km, mesto s predpisano, ki znaša 22 km. Karambolaža D-vlaka Dunaj—Zagreb s tovornim vlakom. V četrtek ob pol 1. zjutraj je zavozil na postaji Marein—St. Lorenzen (Avstrija) D-vlak Dunaj—Zagreb v tovorni vlak, ki je stal na progi. 30 oseb je bilo težje ali lažje poškodovanih. Več voz, tako D-vlaka. kakor tovornega, je razbitih. — Orkan v Benetkah. Te dni je divjal v j Benetkah hud orkan. Več gondol se je po- i topilo. Na Lidu je 'odnesel vihar 45 kopaliških koč v morje. Tudi iz Furlanije poročajo o orkanih. V Udine je porušil orkan neko novozgrajeno hišo, v tri kmetske hiše pa je udarila strela, vsled česar so izbruhnili požari. — Velik požar v Parizu. V petek ponoči je izbruhnil v pariški trgovski hiši Reau-mure požar, ki se je radi v poslopju nagro-madenega lahko gorljivega blaga razširil z bliskovito naglico. Dasi je prihitelo na lice mesta v par minutah več čet ognjegascev, je požar vpepelil skoro vse, kar je bilo v ogromnem poslopju gorljivega. Škoda znaša nad 2,000.000 frankov. Nočni čuvaj je izginil. Domnevajo, da je zgorel. En ognjegasec je bil pri rešilnih delih težko poškodovan. — Strupeni plin zoper vlomilce. V Ameriki se drzni roparski napadi in vlomi v banke vedno bolj množe. Banke so razpisale na izsleditev- vsakega roparja in vlomilca visoke premije, loda niso uspele. Zato so vpeljale sedaj novo sredstvo, ki naj jih čuva pred razbojniki. Tako so skušali te dni banditi vlomiti v Citisen Saving Banko v India-nopolisu, toda kljub temu, da so bili opremljeni z najmodernejšim vlomilskim orodjem, so morali jiobegniti brez plena, čini najhitreje so mogli. Iz blagajne, ki so jo navrtali, se je pričel širiti v velikih količinah strupen plin, ki je enega od vlomilcev usmrtil. Strupeni plin, ki je bil v tem slučaju prvič ua ta način uporabljen, se imenuje »levisit ter je eden od najbolj nevarnih, kar jih je bilo iznajdenih za časa svetovne vojne. Ker je bil »levisit iznajden šele proti koncu vojne, ga takrat niso uporabljali. Ko je bila vojna končana, so potopili po odredbi vojnega ministra posode s plinom v morju. Samo mal del plina je prišel v promet. Izkazalo se je namreč, da je levisit v prav majhnih količinah dobro sredstvo zoper malarijo. Po zgledu Citisen Saving Banke hočejo opremiti sedaj tudi druge ameriške banke svoje blagajne z levisitom, da bi preprečile vlome. Ker pa zadostuje že majhna količina tega strupa, da usmrti več ljudi, bi bili v tem slučaju v nevarnosti tudi neprizadeti ljudje, zato ameriška vlada bankam uporabe levisita najbrže ne bo dovolila. — Letalska nesreča. Iz Rima poročajo: V petek se je pripetila pri Ostiji letalska nesreča. Nenadoma je padel na morsko obalo aeroplau, v katerem sta se vozila neki letal- ! ski poročnik in neki narednik. Takoj po padcu so eksplodirali motorji, aparat se je vnel in oba letalca sta zgorela. — Krvavi spopadi v Berlinu. Te dni je prišlo v Berlinu zopet do krvavih spopadov med policijo in komunisti. Komunisti so navalili na policijo s palicami in kamni, ki so jih izruvali iz cestnega tlaka. Zato je uporabila policija strelno orožje. Več oseb je ranjenih. En komunist je poškodbam podlegel. ( Ko so videli komunisti, da »gre za res«, so se v divjem begu razpršili. Med tem je padlo tudi iz njihovih vrst par strelov. — Podgane umorile otroka. V Trebbinu (Nemčija) sta umorili te dni dve podgani dojenčka. Mati je pustila otroka na vrtu v vozičku ter šla po opravkih. Ko se je vrnila, je otrok strašno kričal. V trenutku, ko ga’ je dvignila, sta skočila iz vozička dve podgani, ki sta dojenčkovi nogi in spodnji del telesa tako ogrizli, da je otrok kmalu nato umrl. — Cigani ukradli otroka. Štirje neznani cigani so ukradli te dni v selu Maskoru izpred hiše dveletno hčerko posestnika Milovanoviča, nakar so izginili brez sledu. —Misterijozen umor v Frankfurtu. V Frankfurtu je bil izvršen te dni misterijo-zen umor. Soproga generalnega ravnatelja nekega industrijskega velepodjetja, gospa Hof je bila zvečer v družbi. Pozno ponoči se je vrnila v stanovanje, v katerem je bila slučajno popolnoma sama. Kmalu nato so čuli sostanovalci iz njenega stanovanja stokanje, ki mu pa niso pripisovali nobenega pomena. Ker se je čulo stokanje iz v pritličju se nahajajočega stanovanja tudi na ulico, je postal nanj pozoren policijski stražnik, ki je obvestil o tem svoje predpostavljene, nakar se je podala na lice mesta komisija, ki je zlezla v stanovanje po lestvi skozi okno. Gospa Hof je ležala sredi sobe na tleh. Po natančnejši preiskavi so ugotovili, da je imela v trebuhu več strelov, ki so bili oddani iz neposredne bližine. V sobi so našli tudi samokres in pet izstreljenih nabojev. Ukradenega ni bilo ničesar. Gospa je na- slednji dan umrla, ne da bi se bila popreje zavedla, vsled česar stoji policija pred veliko zagonetko. — 200.000 delavcev izprtih. Kakor poroča »Chemnitzer Tagblatt«, so sklenili te dni delegati saške tekstilne industrije na shodu v Chemnitzu, kjer je bilo zastopanih mnogo preko 1000 tvrdk, soglasno, da izpro s 15. septembrom vse zapadnosaške in turingiške tekstilne delavce. Vzrok je, da ni moglo priti glede mezd na noben način do sporazuma med delodajalci in delojemalci. Prizadetih bo 200.000 delavcev. — Dva kitajska komunistična agitatorja. Pred kratkim sta se pojavila pri tajništvu komunistične stranke v Pragi dva Kitajca, ki sta se izdala za delegata kitajske komunistične stranke, poslana v Evropo, da vršita propagando. Tajništvo komunistične stranke ju je založilo z denarjem ter naznanilo celo vrsto zborovanj po vseh komunističnih centrih v državi. Kitajca sta res nastopila na nekoliko zborovanjih, med drugim tudi v Pragi. Zborovanje v Pragi je bilo prav dobro obiskano. Večina ljudi je prišla iz radovednosti, da vidi žoltokoža komunista. Zborovanje je otvoril šef češkoslovaške komunistične stranke Haken. Po njegovem dolgem in silno temperamentnem govoru sta dobila besedo rmenokožca, ki sta govorila še bolj temperamentno. Pri tem sta mahala na vse strani z rokami in rezala najrazličnejše variante strašnih grimas. Kaj sta hotela povedali, najbrže ni nihče razumel, dasi sta imela tolmača. Med ten* je stavilo tajništvo češkoslovaške komunistične stranke v uspeh propagande žoltokožih agitatorjev velike na-de. Zato je dalo Kitajcema veliko svoto denarja. Ko sta imela agitatorja denar v žepu, sta izginila. Policija in razočarani komunisti ju sedaj iščejo, toda doslej brez vsakega uspeha, tako da se domneva, da sta pobegu i- : la komunista v kako drugo državo, kjer ; upata prigoljufati zopet kako večjo vsoto komunističnega denarja. /a 130 milijonov dolarjev filmov. Soprog slavnega filmskega »stara« Nonne Tal-madge, .Jos. Schenk poroča iz filmskega mesta Los Angelos ob priliki njegove zopetne izvolitve za predsednika filmske kooperative j o programu filmske produkcije, čigar reali-; zacija bo stala okrog 70 milijonov dolarjev. Razven tega je v proračunu 75 milijonov dolarjev za stavbena dela. Kooperativa bo i producirala prihodnjo zimo 680 filmov. — Bojkot nad Stinnesoni. Iz Berlina poročajo: Dr. Edvard Stinnes, lastnik vele- . podjetja >Aga je zabredel v take hude fi- : nančne težkoče, da ne more izplačati uslužbencev. Zato se je obrnil na velebanke s prošnjo za posojilo. Velebanke so posojilo a limine odklonile. Vzrok bojkota je ta. da so banke nejevoljne, ker je Stinnes premalo prispeval, ko je šlo za plačilo upnikov njegovega brata. V skrajni stiski se je obrnil Stinnes sedaj na prusko vlado za finančno pomoč. Svojo prošnjo je utemeljil s tem, da je zaposlenih pri podjetju »Aga 2300 delavcev in 300 do 400 drugih uslužbencev, ki izgube, ako ne dobi posojila, vsi kruh. Pro-, sil je za posojilo 3,000.000 mark. Razven tega se pogaja Stinnes z darmstadtsko Narodno banko za manjše posojilo, s katerim bi izplačal svojim uslužbencem plače, ki so zapadle dne 14. t. m. Tudi tega posojila ni dobil pravočasno v potrebni visokosti. — Nov kinematografični aparat. Iz Londona poročajo: Admiraliteta je nabavila nov kinematografični aparat, ki napravi v eni sekundi 5000 posnetkov. Vsled tega je mogoče s tem aparatom natanko posneti pot izstrelka puške, kakor tudi eksplozijo granate na oklopni plošči. — Dostava pošte Cankova, S 1, avgustom 1925 se je uvedla pri pošti Cankova dostava postnih pošiljk na doni po selskem pismonoši v kraje Skakovei, Topolova, Novi Besna-novci, Domajinci. Gornji črnci in Korenči. V prvih treh krajih se dostavlja ob pondelj-kih, sredah in petkih, v ostalih pa ob torkih, četrtkih in sobotah. — Oličeslovensko obrtno društvo v Celju sklicuje v nedeljo 23. avgusta t. 1. ob 9. uri dopoldne v Narodni dom v Celju obrtniško zborovanje. Dnevni red je naslednji: 1. Delavski zakoni, predava obrtni zadružni komisar g. Založnik iz Maribora; 2. naša davčna bremena, predava g. Žagar, konzu-lent Irgovske in obrtne zbornice v Ljubljani; 3. obrestna mera, predava g. Lešničar, ravnatelj Zadružne zveze v Celju. Snov, ki se bo na zborovanju obravnavala, je nepregledne važnosti za naše obrtništvo. Iz dnevnega i eda je razvidno, da nastopijo na tem zborovanju priznani strokovnjaki. Pričakujemo, da se bo obrtništvo tudi polnoštevilno od-zvalo^ vabilu, zlasti eno iz savinjskega okrožja, za katero je v prvi vrsti zborovanje sklicano. Nihče, ki pripada obrtniškim krogom, naj ne zamudi te prilike. — .škandalozna afera diplomata. Poljski listi prinašajo obširna poročila o škandalozni aferi, v katero je baje zapleten poljski poslanik v \Vashingtonu Wroble\vsky. Pišejo, da je odpoklican s svojega mesta, ker '3 je dal podkupiti v zadevi nekega ameri-Kanskega posojila. Pravijo, da je prejel od ameriških bank velike vsote. Po končanih pogajanjih si je kupil, ne da bi imel popreje količkaj premoženja, vilo, podobno palači — Teozofija in teozofi. V Jutarnjem listu čitanio: Teozofija in teozofi. to vam je najnovejša bolezen. Med ostalim hoče marsikdo od njih dokazati, da je živel že pred svojim rojstvom, seveda v koži kakega drugega človeka ali pa magari kake zveri. Pravoveren novinar je poselil te dni nekega takega modrijana. Na koncu dolgega intervjuja ga je vprašal, kdo je bil svoječasno. Teozof mu je odgovoril, da je druga inkarnacija Marata, da se pa, predno je bil Marat, ni pobrigal za to, kdo je bil še preje. Daleč bi prišli, če bi preiskovali, če je bil človek nekdaj Marat ali ne, toda prepričani smo, da trdi vsak od teh ljudi, da je bil nekoč »kaj velikega«. Samo to se nam zdi čudno, da ne pravi nihče od njih, da je bil nekoč — pea. Ljubljana. 1— Kaj pa ljubljanski plin? Prijatelj lista nam piše: V boju proti Trboveljski pre-mogokopni družbi ste večkrat naglašali, da je angleški( in ostravski-premog danes cenejši kakor trboveljski. Zakaj se tega premoga ne poslužuje ljubljanska plinarna? Upamo, da to vprašanje zadostuje in da dobimo javen odgovor. 1— Državna borza dela v Ljubljani. V času od 2. do 8. avgusta 1925 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 22*2 službenih mest. 140 oseb je iskalo dela, v 64 slučajih je borza posredovala z uspehom in 38 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 8. avgusta 1925 je bilo skupaj razpisanih 3546 prostih mest, 524Torej nisem Geza. Žalibog je vendarle res, kar govore na nuncijaturi . . .« »Ka . . . kaj govore v nuncijaturi?« »Da je postal Emerik Bende, neutriški škof, slaboumen, da se mu meša, da ljudi več ne spoznava, da rabi koadjutorja. Starec je od jeze zardel. »Slaboumen, jaz? Kujoni v nuncijaturi so slaboumni. Jaz, da te nisem spoznal? Spoznal sem te, poznam le, samo dobro nisem videl v temi. Nu da, pa si se tudi zelo izpremenil v štirih letih.« Starček mi je padel zopet okoli vratu, me peljal k pisalni mizi ter mi ponudil prostor. Še vedno se ni mogel pomiriti. »Ne, kaj takega — jaz slaboumen. Povej Geza, ali si ti tudi mnenja, da sem slaboumen?; »Torej povedati ti moram, dragi stric, mali dokaz, ki sem ga pravkar doživel . . .« Ali, kaj! — Neumnost! Vsaj sem ti vendar rekel, da je bila kriva temu tema. Povej, kako je z zadevo glede koadjutorja. Dragi stric! Ravno zato sem prišel. Cul sem, da so podvzeti na Dunaju zoper tebe koraki in, ker ne morem trpeti, da bi uredil zadevo kdo drugi, sem si izprosil na Najvišjem mestu, da so mi poverili to zadevo. Stari škof je bil ves iz sebe. Vedno in vedno je mrmral: »Ne, kaj takega... Ti lopovi . . . Jaz slaboumen . . . Koadjutor . . . Vrag vzemi vse skupaj.« Izdajatelj in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska iiskarna »Merkur«, Ljubljana. Gramofon dobro ohranjen, se po ceni proda. Naslov pove uprava, že od Din 196.— naprej kakor vsa ostala oblačila za gospode in dečke kupite najceneje in najbolje v splošno znani detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 (nasproti Dramskega gledališča) konfekcijske tovarne Fran Derenda & (V. Ljubljana. ' n« (59) y oklooniaku okoli svete Spisal Robert Kraft. Georg to prav natanko vidi, tudi kako se Adam zgrudi. Kakor vizija se mu zdi. Strašno zakriči potem pa preide k napadu. Orožja nima, a zadostuje mu, kar mu je narava podelila v obrambo. Še preden zamahne kozak tretjič, da zadene Georgova pest med oči, kosti zapokajo in kozak leži z /drobljeno lobanjo v stepni travi — druga dva sta le potegnila revolverje iz pasu, več nista utegnila — kakor panter skoči Georg k njima, ju prime, vrže s hrbtoma drugega proti drugemu, obe glavi treščita s tako silo vkup, da se enemu črepinja takoj zdrobi. Odpravljeni so torej vsi trije kozaki in četrtega je že preje odstranila Leonor. Georg se obrne v ono stran, kjer najbrže leži nesrečni Adam v svoji krvi — a zopet se mu zdi, da ima vizijo. Zeleni možiček teče skokoma čil in zdrav po stepi proti vozu, a le po eni nogi, in sicer levi— desno pa drži v roki, oblečena je še v črne hlače in obuta v zeleno copato. >Ali, ali, taka nesramnost, kar tako mi odseka mojo nogo — in te lepe hlače — tu se pa res že vse neha k ln enonoga žaba skaklja nazaj v avto. Georg še vedno misli, da sanja. Ne ve si stvari pojasniti, čeprav to ni tako težko. »Mr. Green ima gumijasto nogo,« reče tedaj monter, ki je baš pristopil. Zdaj ve Georg in ne misli dalje na to. Ko se obrne, da pregleda mrliče, stoji pred njim Leonor, še vedno bleda kot smrt. Spogledata se z dolgini govorečim pogledom, govoriti jima ni treba, razumeta se z očmi. »Ali ste, Mr. Hartung,« se poslu/.i Leonor slednjič vendar govora, »že usmrtili kakega človeka?« »Ne vprašajte tako,« odvrne Georg mrko in pokaže na mrliča z zdrobljeno glavo. »Jaz ne. Bil je le žival oni, ki sem mu preje sunila svoje bodalo v srce.« Zopet se gledata dolgo časa. »Kako je prišlo?« Na kratko pove Leonor, kako se je končala ježa na kulanu, kako je kazaškega voditelja zvabila proč od ognja, da ga umori in potem uide. Ko je potem zagledala avtomobil, je stekla zopet nazaj in ko se je vstavil, je takoj vstopila pri zadnjih vratih. »Obžalujem vas,« odvrne kratko Georg. »Ali se nam je bati posledic?« »Ne. Po teh kozakih ne bo nihče vpraševal. To se pravi, iz Rusije je bolje, da izginemo. Kar pa je preko mej te svete dežele, ne eksistira več zanjo. Potem nas ne zasledujejo več.« Georg da delavcema nalog, da pokopljeta mrliče, konje izpusti in se vrne v voe. V svoji odprti kamrici sedi mojster Adam, na svojem levem kolenu drži desno odsekano nogo, ki je sedaj slečena. V rokah ima še zgornji del noge, ki je pri- trjen na boku in popravlja trakove in razne vezi, ki jih je presekala sablja. »No, taka nesramnost!« začne zopet, ko zagleda Georga med vratini. »Odseka ta lopov kar takole mojo nogo s svojo sabljo. Kakor, da bi tako moralo biti! No, ampak se je še dobro izteklo, vse bom. lahko zopet lepo zlepil in sešil. In hlače bodo imele šiv, ki bo vedno vidljiv.-; »Kako ste me prestrašili, mr. Green!« »Tako, zakaj pa?« »No, ko vam je kozak odsekal nogo — jaz sem mislil, da ležite v krvi na tleh — saj nisem vedel, da imate umetno nogo!« »Ne? No seveda, nekoč sem prav lepo iztaknil. Kakšnega so me takrat napravili! Vi bi me gotovo ne spoznali. Desna noga proč, leva roka prof, desno oko ven, levo uho strto, vsi zobje izbiti iz ust in povrhu še vso črepinjo vdrto. Bog ve, prav gotovo hi me ne bili spoznali!. Georg dela tak obraz, kakor, da ni vsega prav slišal. »Vso — črepinjo — vdrto?« ponovi mehanično le zadnje besede. »No seveda — poglejte sem, sedaj vidite, zakaj nimam las na glavi. Vi menda mislite, da je to prava lobanja? Ne, to je umetna plošča iz ebenovine.« Nagne glavo naprej in tedaj vidi Georg, česar do sedaj še ni bil zapazil — grozno rano s šivom, ki drži krog vse glave. »In — in — vse zobe ste izgubili?!« jeclja še vedno ves zmeden. (Dalje prihodnjič.) 3AMAUF0V0 umetno gnojilo a cvetlica j kbomo učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do liTedno Umnega raiyoja in vzbudi v cvetu mnogo Intenzivnejšo nianso barve, Cul* uvojčku Din 3’—. Razpošilja društvo: 0VBTNARSKX $OLA* V KRANJU. Hihita Tfflor« • H«rKni0nsky, Kurnika, A drli*. c. Urhuntč. K*r' MALI OGLASI hm oglasoat im M b*Md Di» V—, vsaka n*dal)na bn^a »II OR. IVAN PINTAR zopet redno ordinira. Išče se za 1. september stanovanje v Ljubljani, obstoječe iz kuhinje in sobe. - Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«. Gospodična išSe sobo s posebnim vhodom. Najraje v bližini dramskega gledališča. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Soba«. Harmoniko prodam, 4 vrstno, trojno oglašeno, še novo, firme Lubas, in je prav finega, izbornega glasu. Cesta v Rožno dolino št. 34, pri Stefanu, Ljubljana. Inštrukiite iz vseh predmetov gimnazije in realne gimnazije daje visokošolec. čas po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe pod označbo: »Siguren uspeh« na upravo lista. Gospodična prikupljive zunanjosti želi znanja mladim inteligentnim gospodom. — Ponudbe na upravo lista pod: »Nada«. !.W“ Novo otvorjena prodajalna ljubljanske mestne elektrarne na Mestnem trgu poleg magistrata, je bogato založena z vsakovrstnimi električnimi svetilkami, lestenci, kuhalniki, vodogrelci, likalniki in drugim elektrotehničnim materijalom. Vse vrste žarnice za razne napetosti vedno na razpolago. Sprejemajo se v to stroko spadajoče inštalacije in popravila. f Službo išče ilaščičarslti delavec, bodisi v kakem hotelu, bodisi v slaščičarni. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Slaščičar«. Pisarniška moč z dvoletno prakso išče mesta, najraje na deželi. Ponudbe prosi na upravo lista pod. »Dobra mof«. Širite in naročajte »Narodni Dnevnik"! - Damski in dekliški slamniki po znižanih cenah ravnokar došli! Oblike damske od Din 70'— do Din 150-—, otroške od Din 5