NO. 227
V;l-; f- '	«?" ' -v ’	)
AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAPGR
CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 19, 1952
LETO Lin — VOL. Lm
SESTANEK DVEH PRED-SEDNIKOV
Včeraj je bil v Washing-tonu sestanek predsednika Trumana in novoizvoljenega preds. Ei-
senhowerja.
WASHINGTON. — Predsednik Truman in novoizvoljeni predsednik Eisenhower sta se sestala včeraj v Beli hiši, in sicer prvič, odkar je politična kampanja končala njuno prijateljsko razmerje.
Na obeh straneh železne zavese državniki in ljudstva z napetostjo pričakujejo izida tega posveta. Toda vsi oni, ki pričakujejo, .da bodo slišali kake tozadevne izjave, bodo bridko razočarani.
Eisenhower je bil v Washing-tonu vzhičeno in radostno sprejet. Večino tega sprejema so oddajale televizijske postaje po vsej deželi.
Konferenca v Beli hiši je bila razdeljena v dvoje delov: — Najprej sta se sestala predsednik in Eisenhower v predsednikovem uradu. Njun sestanek je bil seveda korektno vljuden, toda po vsej priliki ledeno mrzel, kajti tekom kampanje sta vse preveč povedala drug o drugem.
Tako je bilo n. pr. že pred sestankom vsem fotografom ukazano, da ne smejo posneti nobenih skupnih slik obeh mož.
Po zasebnem sestanku sta odšla v sosedno sobo, kjer sta že bila dva Eisenhowerjeva reprezentanta, sen. Cabot Lodge iz Massachusetts, in Jos. Dodge, bankir iz Detroita.
Ob Trumanovi strani pa so bili: državni tajnik Acheson, finančni tajnik Snyder in obrambni tajnik Lovett.
...-- -O	..-
Novi grobovi
Louis Lovka
Po dolgi in mučni bolezni je preminul na svojem domu na 19500 Cherokee Ave. Louis Lovka, star 64. let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, roje^ no Oražem, doma iz vasi Veliki Mengeš na Gorenjskem; 4 sinove, Louis, ml. Anthony, Edward in Phillip, 2 vnuka, sestro Jennie Virant in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Karlovec fara Velike Lašče, kjer zapušča 3 brate, Janeza, Antona in Franceta in 2 sestri, Angelo in Franco in več sorodnikov. Tukaj je bil 38 let. Bil je član dr. Sv. Josip št. 169 KSKJ. Zaposlen je bil pri Ohio Chemical Ca. zadnjih 33 let. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v cerkev Marija Vnebovzetje in nato na Calvarya. Čas ni še določen.
Kakšen bo učinek hidrogenske bombe v Sovjetski zvezi!
Ali bo detonacija te ameriške bombe prepričala Sovjeti-jo, da se ji agresija ne izplača ?
ZDR. NARODI, N. Y. — Opazovalci položaja pri Združenih narodih se vprašujejo, če bo naznanilo o detonaciji ameriške hidrogenske bombe kaj pomagalo k prepričanju komunistov, da bi bilo vendarle prav, če pristanejo na premirje v Koreji.
Opazovalci so mnenja, da je razvoj ameriške hidrogenske bombe dal Zapadu zopet prednost v orožju, katero je Zapad izgubil, ko so tudi v Sovjetiji detonirali prvo atomsko bombo. Razvoj amer. hidrogenske bombe pa utegne povzročiti, da bo Kremelj pomagal zaključiti korejsko vojno in s tem zmanjšg-nevarnost tretje svetovne vojne. Seveda pa so vse to samo ugibanja in bo treba počakati razvoja stvari, preden bo mogoče priti do bolj konkretnih zaključkov.
Danes deževna, hladno in vetrovno. Ponoči deloma oblačno in mrzlo.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 19. nov. je obletnica sve tovno znanega Lincolnovega govora pri Gettysburgu leta 1863.
Nadškofov apel na ljudstvo škofije za javno dobrodelnost
Joba Zahvalnega dne je primeren čas za pomoč manj srečnim ljudem po svetu, j
CLEVELAND. — Pretekli teden je clevelandski nadškof Edward F. Hoban apeliral na ljudstvo clevelandske škofije, naj velikodušno pomaga potrebnim z obleko in drugimi potrebščinami ob letošnjem Zahval, dnevu.
Zbirka, ki je znana pod imenom “Thanksgiving clothing collection”, se je pričela v nedeljo in bo končana v soboto. — Nadškof poudarja v svojem a-pelu, da veliko število beguncev, ki se jim je posrečilo pobegniti izza železne zavese, bo potrebovalo letošnjo zimo še večjo pomoč kakor doslej. Ob Zahvalnem dnevu naj ljudstvo izkaže Bogu svojo hvaležnost s tem, da velikodušno daruje v ta plemeniti namen.
Obleko, obutev in posteljnino, ki jo bodo darovali katoličani rakor tudi ljudje drugih veroizpovedi, bodo nabirala katoliška župnišča, odkoder bodo odpeljali nabrane stvari tovorni avtomobili Ribar Trucking Co.
SESTAN
GEN. CLARKA IN UA V TOKIO
General Clark bo povedal Eisenhower ju, da bo moral dobiti nove divizije, če hočejo, da podvza-me ofenzivo proti milijonski komurristični armadi v Koreji.
TOKIO. — Poučeni krogi so izjavili, da bo general Clark, vrhovni poveljnik čet Združenih narodov na Daljnem vzhodu, povedal novoizvoljenemu predsedniku Eisenhowerju, ko bo slednji prispel v Korejo, da morajo Zdr. narodi imeti več divizij, če hočejo- pričeti z novo ofenzivo.
Dalje bo Clark vztrajal pri zahtevi, da mora biti v vsakem ukazu za novo ofenzivo vključena tudi blokada rdeče Kitajske in preklic prepovedi zračnih napadov proti komun, letalskim in vojaškim oporiščem v Mandžuriji.
Informirani krogi dalje sporočajo, da bo gen. Clark pove-1 dal Eisenhowerju tudi sledeče: JUŽNOKOREJSKE armade ne bo mogoče v prihodnjem letu dovolj ojačiti in pomnožiti, da bi čete Zdr. narodov ž njeno pomočjo mogle zadati komunistični armadi v Koreji, ki šteje milijon mož, “knockout” udarec.
GEN. CLARK nc bo zahteval avtoritete, da sme prekiniti mirovna pogajanja ter iskati izida zadeve na bojišču.
DOBITI mora več ameriških divizij in divizij Ždr. narodov kakor tudi prioriteto za dobavo potrebščin in vsega materiala, preden more pričeti novo ofenzivo.
Sicer pa je gen. Clark pripravljen sprejeti in izpolniti ukaz za veliki sunek, če se mu zagotovi vsa potrebna podpora od strani Amerike in Združenih narodov.
TOKIO. — Gen. Hoyt S. Van-denberg, načelnik štaba zračne sile, ki je prispel v Tokio, je izjavil, da ni nobenih znakov, da bi bila ameriška letalska sila v Koreji ojačena.
Gen. Vandenberg je podal to izjavo ob prihodu v Tokio s For-moze. General, ki tie nahaja na inšpekcijskem potovanju ameriških oporišč, bo odpotoval danes v Korejo.
Zahteva po znižanju mesnih cen v prodaji na drobno
Ustaljevalec cen hoče imeti do ponedeljka odgovor od s v o j ih strokovnjakov v tem oziru.
. WASHINGTON. — Tighe Woods, ustaljevalec cen, je pozval svoje strokovnjake glede mesnih cen, naj mu do ponedeljka pripravijo ukaz, da se potisnejo mesne cene nazaj, v obratnem slučaju pa mu morajo navesti vzrok, zakaj se tega ne more storiti.
Woods je že pred mesecem dni naročil svojemu štabu, naj prouči mesne cene pri prodaji na debelo in drobno, kakor tudi cene, ki jih klavničarji plačujejo živinorejcem in farmarjem za živino. “Povedal sem jim, da so imeli dovolj časa za proučevanje, zato zahtevam v ponedeljek njih odgovor”, je rekel Woods. “Ljudje me vedno sprašujejo, kako je to, da se cene mesu višajo, dcčim se cene odnosno stroški živinorejcev nižajo”, je dejal. “Zdaj mi je tega dovolj in do ponedeljka hočem vedeti, kaj je prav za prav na stvari.”
15-cenlna voznina s poulično in busi začasno ostane
McDonald - nova sila v delavskem gibanju
PRVE GOSPE — Ko bo izvoljeni predsednik ZDA D. Eisenhower 20. januarja 1953 zaprisežen, bo postala Mamie, (na levi spodaj) prva gospa Združenh držav. Nad Mamie je sedanja prva gospa Mrs. Bess Truman, poleg nje Mrs. Roosevelt in v desnem kotu zgoraj Mrs. Herbert Hoover.
Vodstvo tranzitnega sistema pravi, da vsaj do meseca julija ne bo zvišana vozninah
CLEVELAND. —- Ko sta dve nadaljni veliki mesti dvignili voznino poulične transportacije na 20 centov, je Cleveland Transit sistem zagotovil, da v Clevelandu v “dogledni bodočnosti” ne bo zvišana voznina. Manager sistema Donald C. Hyde je izjavil, da bo ostala transportacija pri svoji osnovni 15-cetni voznini, čeprav se je po vsej deželi začelo nagibanje proti 20c voznini. Sedanja 15-centna vozni-,. v	_	,
na ostane v veljavi vse do pri-	Pre ser^nl
hodnjega julija, je rekel Hyde.
Mesti, ki sta zdaj zvišali voznino na 20 centov, sta St. Louis in Seattle.
H-BOMBA JE V OSPREDJU VSEGASVETA
Ali bo ta super - bomba zmanjšala nevarnost sovjetske agresije?
WASHINGTON. — Komisija za atomsko energijo ni dala v javnost nobenih podrobnosti o detonaciji ali sestavi hidrogenske bombe, ki je ni niti z imenom menovala, temveč jo označila samo kot detonacijo “ther-monuelearnega” orožja.
Kongresnik Carl T. Durham, poslujoči predsednik Odbora za atomsko energijo obeh zbornic, je dal razumeti, da bomo kmalu doživeli še silnejše eksplozije. Dostavil je tudi, da je dobil Zapad s to super-bombb v svojo oblast silno orožje, ki ga Sovje-tija še nima.
WASHINGTON. — Oni mornarji vojne mornarice, ki so poročali v svojih pismih svojcem o eksploziji hidrogenske bombe, utegnejo priti pred vojaško sodišče, kjer se bodo morali zagovarjati zaradi kršenja naredb o atomski varnosti. — Gordon Dean, predsednik Komisije za a-tomsko energijo, je dejal, da se ni naredilo nobenega poizkusa cenzuriranja pisem tisočerih pomorščakov, ki so bili priča detonacije.
LONDON. — Evropski diplomati v tem mestu menijo, da bo detonacija hidrogenske bombe zmanjšala nevarnost sovjetske agresije.
Smrtna nesreča z avtom
LONDON, O. — James Putnam, star 16 let, je bil ubit, njegova mati, sestra in neki drug deček pa so dobili težke poškodbe, ko se je na nekem ovinku prevrnil njihov avtomobil.
Stalin stopa po stopinjah nacista Hitlerja
POBUDNIKI sovjetske propa- Najprej so skušali na vse mo- v Parizu, Rimu, Londonu ah nekaj milj daleč na Finskem.
gande so opazovali z velikim za- g0če načine razen z vojno uniči-nimanjem igro “Mr. Jekyll and!ti schUmanov načrt, evropsko
Dr. Hyde , ki se je vršila pred ^rambno skupnost, vključitev kratkim v Moskvi. Helsinki so;	,	,
bili proti temu -vidno nasprotje. IzaPadM nemske armade v “b’ V trenutku, ko so komunisti- famine sile Severnoatlantske čni atleti iskali prijateljstvo s zveze, toda Stalin je bitko izgu-
tekmovalci iz svobodnega sveta na -olimpijskih igrah, so bili de-settisoči priče velike letalske
parade v Moskvi, ki se je razvi- k. je bUa edhodnica Molo.
la v prireditev sovraštva, kot kaj	,	_	...a
takega še nikoli nismo videli v miroljubni prestolnici,
bil. Potem je računal na naivnost nevtralcev ter se je povrnil nazaj na sleparstvo ljuds. fron-
nobeni razen na predvečer vojne.
Kaj to pomeni — to očitno nasprotje?
Enostavno to, da ženejo dogodki Moskvo v položaj, v katerem je prisiljena kazati dva obraza.
tov-Ribbentropove pogodbe, je pogodbe med Hitlerjem Stalinom.
Naravno, da komunisti z stočim nemirom opazujejo sovjetsko dvoličnost. Na
ra-
to
eni
Rešitev uganke te dvoličnosti je enostavna: reci svobodnemu svetu eno stvar, zasužnjenemu svetu pa ravno nasprotno. (Značilen primer te hinavske dvoličnosti objavljamo danes tudi v drugem poročilu, v katerem poročamo, kako poljska komunistična vlada vabi ono prebivalstvo Indije, ki je katoliške veroizpovedi, na romanje v kraje jkatol. svetnikov, za kar naj se ' poslužuje poljskega parnika Ba-tory. Ured.).
To je razlaga za plamteče plakate “Sovražite Ameriko” na
strani so dospeli v pripravlje-; Rdečem trgu, ki postavljajo na nost vojnega časa, na drugi stra-’ laž bratenje z Amerikanci v ni pa njihov mojster pridiga mirHelsinkh.
To je nedvomno preračunano tveganje. Ena stvar bi lahko motila igro: stalna prisotnost časnikarjev svobodnega sveta v Moskvi, ki lahko povedo resnico. Lahko se pričakuje, da bo gibanje in delo teh dopisnikov svobodnega sveta v kratkem o-krnjeno na nič. železna zavesa ne sme imeti niti najmanjše razpoke.
Letalska parada izziva magični odmev zgodovine, ki je moral kot svarilna groza pretresti mnoge stare Moskovčane: — Reichsmaršal Goering je obljubil Nemcem, da jih bo njegova zračna sila napravila nepremagljive. Morda so nekateri med njimi prepričani, da bi bili brez Stalinovih letal bolj varni kot z njimi.
Tajnik in blagajnik organizacije jeklarjev je bil desna roka predsednika Mur-ray-a.
PITTSBURGH, Pa. — Dne 17. novembra se je pojavila nova sila v delavskih vrstah v osebi dinamičnega začasnega in poslu-CIO unije jeklarjev — Davida J. McDonalda.
V soboto je bil namreč na seji eksekutiv. odbora unije McDonald imenovan za poslujočega predsednika velike unije jek-larrjev. Glede njega vlada trdno prepričanje, da bo z glasovanjem referenduma dne 10. februarja izvoljen za naslednika Philipu Murray-u, “očetu” unije jeklarjev.
McDonald, ki bo v soboto 50 let star, je veteran v jeklarskem delavskem gibanju in je bil desna roka pokojnega predsednika Murravja. Ko je bilo McDonaldu 21 let, ga je Philip Murray, ki je bil takrat podpredsednik unije premogarjev, poklical iz pittsburških jeklarn, kjer je delal že šest let, ter ga imenoval za svojega tajnika. Ko je Murray leta 1936 ustanovil unijo jeklarjev, je imenoval McDonalda za tajnika-blagajnika organizacije.
-----o------
Izseljevanje Japoncev v Brazilijo
TOKIO. — Japonska vlada je dovolila izselitev v Brazilijo 18 rodbinam, ki štejejo 54 članov. Vsi izseljenci imajo izkušnje v kmetijstvu. Dobili bodo vladna posojila v vsoti $405, plačljivi v dvajsetih letih. Poleg tega bo vlada naložila za vsako rodbino* v braziljski banki $667.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Nova pošiljka—
Drenik Beverage Distributing Inc., je dobila iz domovine novo pošljko dobrega slovenskega vina. Podrobnejše v oglasnem delu lista.
Tretja obletnica—
V petek 21. nov. ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., sv. maša za pokojno Victorijo Jarm v spomin 3. obletnice njene smrti.
Seja—
Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ ima v petek ob 7:30 sejo v AJC na Recher Ave.
Iz raznih naselbin
BARBERTON. — Fara presv. Srca Jezusovega, kjer župnikuje Rev. J. Celesnik, prireja v soboto 22. nov. v Slovenski dvorani bazar. Na sporedu je ribolov in vsakovrstne druge zabave. Na razpolago bodo seveda tudi okrepčila. Prijatelji in znanci so vabljeni.
DAYTON, O. — V soboto 15. t. m. so pokopali Mrs. Mabel Zak roj. Rusel. Pokojnca je zapustila moža Edwarda na Bonna Ave., v Pomeroi, O. pa starše in brata.
PEORIA, 111. — Poročnik John Bitenc, star 26 let (Slovenec), doma iz Farmingtona, 111., je bil 16. novembra ubit, ko je njegovo letalo strmoglavilo na zemljo eno miljo daleč od Peorije.
$40,000 za ptiče in mačke
MARION, O. — Mačke in ptice bodo dobile več iz zapuščine Mrs. Olive Beatty, kakor njeni prijatelji, sorodniki in cerkvene ustanove. Mrs. Beatty, ki je u-mrla 29. oktobra 1. 1. je določila $40,000 od svojega $75,000 vrednega posestva za ustanovitev korporacije, ki bo skrbela za ptice in potepene mačke.
Tornado v Arkansasu
WALDRON, Ark. Tukaj je bilo ob divjanju tornada poškodovanih troje farmskih domov, ranjeni pa sta bili dve osebi.
Bodi previden in pazljiv, pa se boš izzognil marsikateri nesreči!
tUUNOVE&EVESn
JACKSON,, Mich. - Tukaj so jetniški pazniki včeraj zatrli že tretji večji upor v državni jetnišnici. Rebeliralo je nad 2,000 jetnikov, od katerih je bilo nekaj oboroženih s kuhinjskimi noži.
WASHINGTON.—Iz skupne izjave, ki sta jo podala Truman in Eisenhower, je razvidno, da na Eisenhower j a ne pride nikaka odgovornost za kakršen koli sklep, dokler ne nastopi svojega predsedniškega urada.
BONN, Nemčija. — Zapadno-evropska obramba je dobila
resen udarec, ko je zapadno-nemški parlament zavrnil Adenauerjev apel za naglo akcijo pri oborožitvi svobodne Nemčije.
JERUZALEM. — David Ben-Gurion, izraelski premier, je izjavil, da je profesor Albert Einstein, slavni učenjak, odklonil ponudbo, da bi postal predsednik Izraela. Einstein, ki je zapustil Nemčijo, ko ji je vladal Hitler, je zdaj profesor na Princeton univerzi v N. J. Star je 73 let.
#1^1 Ameriška Domovina
j
/i-/vi i mc/%m)— »bo/vit
«117 St. ClaJr Are.
HEnderson 1-0628
Clereland
3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 fo» 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.	____
ma še kar dobro vozili. V zagato so prišli šele po zadnji I Pevke podružnice bodo zape-
J. S.:
vojni.
(Dalje jutri)
-------o------
Ameriški Slovenci smo lepo proslavili (0-lelnico prvega katoliškega shoda
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879_________________
No. 227 Wed., Nov. 19, 1952
Afrika se prebuja
Cleveland, O. — Liga slov. kat. Amerikancev je smatrala za svojo dolžnost, da proslavi 60-letni-co prvega slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani. V ta namen je, kot smo v ponedeljek že na kratko sporočili, zadnjo nedeljo priredila v veliki dvorani Slov. narodnega doma na St. Clair Ave. “Prosvetni popoldan” z zanimivim, poučnim in prijetnim sporedom.
Prireditev so počastili s svojim obiskom prevzvišeni škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman, msgr. J. Oman, župnik pri Sv. Lovrencu in predsednik Lige,
Afrika je po velikosti druga med zemljinami; je manj- msgr. Matija škerbec, Rev. Slap-
ša od Azije, pa večja od Severne Amerike. Pravo domače prebivalstvo srednjega in južnega dela velikega kontinenta predstavljajo črnci, zato ta kontinent ali po slovensko — zemljino — imenujemo često tudi “črni kontinent.'’
Afriko prištevamo staremu svetu, dasi je bila skoro vsa notranjščina kontinenta še pred sto leti belemu človeku popolnoma neznana. Severna obala Afrike pripada stari kulturi in je/ bila skozi vso zgodovinsko dobo bolj ali manj tesno povezana z ostalimi deželami ob obalah Sredozemskega morja. V teh predelih je krščanstvo že cvetelo, ko naši predniki še čuli niso o njem. Aleksandrija v Egiptu in Kartagina (razvaline leže v bližini današnjega mesta Tunis) sta bila pomembni kulturni središči za ves tedanji svet.
Ko se je islamu posrečilo združiti Arabce in so ti v naglem navalu preplavili vso Prednjo Azijo, se jim je morala kmalu ukloniti tudi severna Afrika. Vzdolž obale Sredozemskega morja so pridrli bojeviti Mohamedovi verniki vse do Gibraltarske ožine in udarili preko nje v Španijo. Šele onstran Pirenejev se je Karlu Martelu posrečilo ustaviti arabski naval 1. 732 po Kr. v krvavi bitki pri Poitiers.
Podjarmljena ljudstva so sprejela islam, krščanstvo je tekom stoletij iz severne Afrike popolnoma zginilo, z njim pa tudi zahodna kultura. Nekdaj cvetoče pokrajine so propadle in se spremenile v puščavo. Današnje dežele Alžir, Tunis delno tudi Maroko so bile znane kot gnezda morskih roparjev še v moderni dobi. Vlada Združenih držav je bila zaradi tega prisiljena poslati v Sredozemlje svoje vojne ladje, Francozi so pa enostavno zasedli današnji Alžir, nato pa razširili svojo oblast še prečko Tunisa. Maroko so si razdelili s Španci nekaj let pred prvo svetovno vojno. V Egiptu je bil v prvi polovici preteklega stoletja izredno močan francoski vpliv. Francozi so zgradili Sueški prekop (1869). Ko so Angleži spoznali njegov pomen, so Egipt enostavno vojaško zasedli in ga proglasili za svoj protektorat. Tako je. bila vsa severna afriška obala pod kontrolo evropskih držav.
Evropejci pa so se držali v prvi dobi le bolj ob obrežju, v notranjost dežele niso silili. Ob zahodni in južni afriški obali so zgradili svoja oporišča Portugalci še v začetku novega veka. To so bile njihove postaje na daljni poti v Prednjo Indijo, ki je, tedaj spadala pod portugalsko krono. Kasneje so se Portugalcem pridružili Holandci, nato Francozi in Angleži. Tudi ti so se v prvi dobi zadrževali bolj ob obrežju. V zadnjih desetletjih preteklega stoletja se je pa začela med evropskimi državama velika tekma, katera si bo prisvojila ah vzela pod svojo “varstvo” čim večji kos “črnega” kontinenta. Angleži so si v burskih vojnah podvrgli južno Afriko in skušah ustvariti kopno zvezo med Kairom v Egiptu in Capetownom na južnem koncu Afrike. Pri tem bi se bili skoro zapletli v vojno s Francozi, ki so od atlantske obale in preko Sahare prodrli do reke Nila. Angleži in Francozi so se končno zaradi rastoče nemške nevarnosti pobotali in si razdelili interesne sfere.
Osrednji del Afrike je čisto slučajno pripadel Belgiji, to je današnji Belgijski Kongo, ki zavzema večji del porečja reke Kongo. Po svoji klimi je Kongo podoben Braziliji v Južni Ameriki. Pokrivajo ga veliki tropski pragozdovi, v zemlji pa skriva silna rudna bogastva. ZDA dobivajo od tam večji del urana, ki ga rabijo za izdelavo atomskega orožja.
Nemci so tudi hoteli imeti svoj del Afrike. Ker so prišli že bolj pri kraju, so se morah zadovoljiti s slabšimi predeli. Ustanovili so Vzhodno in Zahodno nemško Afriko, ki so ju pa v prvi svetovni vojni zgubili.
Portugalcem je uspelo, da so ohranili dve obsežnejši koloniji Angolo na zahodu, Mosambique na vzhodu Afrike.
Po prvi svetovni vojni sta obstojali v vsej Afriki samo dve popolnoma samostojni državi; črnska republika Liberija in Abesinija. južnoafriška zveza je bila britanski dominion kot naša soseda Kanada.
Med tem. ko so se črnci le polagoma prebujali in se v sorazmerno zelo malem številu seznanjali s pridobitvami Zahoda, je bil islamski svet severne Afrike vejiko dovzetnej-ši za zahodno civilizacijo. S sprejemom te se je pa rodila tudi želja po samostojnosti. Čim širši je bil krog, ki se je seznanil s kulturnimi pridobitvami Zahoda, tem močnejše je bilo gibanje za neodvisnost. Medsebojno klanje Evropcev v prvi svetovni vojni, v katerem so do neke mere sodelovali tudi podaniki evropskih držav v Afriki, je v veliki omajalo ugled Zahoda v očeh arabskega in ostalega islamskega sveta.
V Maroku je nastala po prvi vojni krvava ustaja, ki so jo Francozi in Španci le z velikim naporom strli. Angleži so se morah vdati zahtevi Egipta po samostojnosti, obdržali pa so v deželi vojaške posadke zaradi zaščite Sueškega prekopa. To je povzročalo vedna trenja med Kairom in Londonom. V bistvu je ostalo to vprašanje nerešeno do danes in je povzročilo angleški vladi prenekatero bridko uro.
Francozi so v splošnem v svojih severnoafriških pro-ktoratih (Maroko, Alžir, Tunis) v času med obema vojna-
šak in Rev. J. Godina, voditelj Slovenske pisarne v Cl. Iz Wash-ingtona je prihitel na to slavje dr. Miha Krek, predsednik Slov. nar. odbora, iz New Yorka pa I. Aivsenek. Od domačih clevelandskih rojakov so se med drugimi udeležili prireditve: Anton Grdina st., Matt Intihar, predsednik Slov. moške zveze in glavni blagajnik Lige, Joe Nemanič, prvi podpredsednik Kranjsko slov. kat. jednote in predsednik izvršnega odbora Lige. Zavedni Slovenci so napolnili do zadnjega kota veliko dvorano in z zanimanjem spremljali spored.
Pevski zbor “Lira” je pod vodstvom Martina Košnika zapel nekaj lepih slovenskih rodoljubnih pesmi. Zbor je prijetno iz-nenadil, škoda le, da je moški del malo prešibek. Občinstvo je bilo nad petjem “Lire” navdušeno.
I. Avsenek je v zgoščenem govoru orisal razmere, ki so privedle katoliške Slovence do pega, da so sklipali prvi slov. katoliški shod v svoji prestolnici Ljubljani. V klenih besedah je podal potek in zaključke shoda in njegov pomen za katoliške Slovence. Po njegovih besedah so tudi Ligini ustanovitelji črpali osnovne misli za svoj človekoljubni program iz idej katoliškega shoda; Ligino vsakdanje delo temelji na načelih tega shoda, večina Liginega članstva in vsi njeni sotrudniki so bili vzgojeni v duhu, ki ga je ustvaril in razširil v širino in globočino ta katoliški shod. “Ko se spominjamo udeležencev 1. katoliškega shoda in s spoštevanjem in hvaležnostjo gledamo na njihovo delo,” je dejal govornik,” se pa tudi zavedamo, da njihove ideje niso zastarele in da njihovi ideali veljajo še danes. Današnji dnevi so pač taki, da ne moremo storiti Bog ve kaj prida, da bi jih razvili in širili. Ako pa tega ne zmoremo, pa je naša dolžnost, da jih varujemo in skrbimo za nje, dokler ne pride čas, ko bo-do'prisle v domovini zopet do veljave. Smo kakor listje na narodnem drevesu: počasi odpadamo eden za drugim v grob, za nami pa bo na tem drevesu zopet zazelenelo1. Da se pa tudi to novo zelenje na narodnem drevesu od časa do časa zave, kaj je pomenil in še pomeni ta katoliški shod za naš narod, zato je treba praznovati take obletnice. Liga in vsi njeni prijatelji smo trdno, prepričani, da to zborovanje ni samo zadnje v čast temu katoliškemu shodu in da mu bodo sledila še mnoga — ako Bog tako hoče — v osvobojeni domovini.” S temi besedami je g. Avsenek zaključil svoj govor.
vendar tako malo, zlasti dandanes.
Otroci so nam natoi pod vodstvom gdč. Slavice Pozne zapeli še nekaj prisrčnih preprostih pesmic, ki so prav tako segle do srca.
S tem je bil prvi del sporeda zaključen.
V drugem delu je Anton Grdina, ki je bil nedavno v starem kraju na obisku, povedal nekaj o pomenu in uspehu svoje poti tja, nato pa v slikah pokazal le. pote naše rojstne domovine in tolmačil tamkajšnje razmere. Pred našimi očmi so se vrstile slike iz naše prestolnice Ljub Ijane, iz prelepe Koroške, iz Goriške, Trsta in Slovenske Benečije. V naših srcih se je poživila ljubezen do krajev, kjer nam je tekla zibel in kjer nas je mati učila slovenske govorice. Marsikdo je zahrepenel po krajih svoje mladosti in morda napravil sklep, da jih ob prvi priložnosti obišče.
“Lepo je bilo!” sem slišal reči prenekaterega gledalca ob koncu sporeda.	Vili.
Podružnica št. I5SŽZ
le nekaj domačih slovenskih pesmi, nato pa se bodo članice spomnile svojih umrlih sester, v času obstoja društva se jih je preselilo v večnost 43.
Vse članice Podružnice, pa tudi vsi ostali rojaki in rojakinje ste vabij eni, da se y velikem številu proslave udeležite in napolnite dvorano do zadnjega kotička.
V nedeljo 9. novembra je bilo prav lepo. Hvala vsem članicam, ki so se udeležile sv. maše in skupnega sv. obhajila. Hvala Rev. Slapšaku za tako lepo in vzpodbudno pridigo. Hvala gl. tajnici Albini Novak, ki je prišla od tako daleč, da je bila z nami skupaj pri sv. maši.
Podružnica se vsem najlepše zahvaljuje.
Anna Jakič, predsednica.
Jesenska prireditev v New Yorku
Cleveland, O. — “Lilija”, ki je preteklo nedeljo žela lep uspeh z igro “Učiteljica,” bo nedeljo 23. nov. to igro ponovila v Newbur-ghu. To je zadnja prireditev pred Adventom v naši slovenski naselbini. S tem svojim nastopom sodeluje “Lilija” pri proslavi srebrnega jubileja Podruž,-nice št. 15 SŽZ.
New York, N. Y. — Na četrto nedeljo v novembru, to je dne 23. t. m. bo na OSMI CESTI v farni dvorani svetega Cirila lepa in zanimiva prireditev. Naši znani igralci kot inženir Mr. Simon Kregar ter Mr. Kralj in njegova soproga nas bodo razveselili s šaljivo enodejanko “Snubač.” Poleg tega bodo na programu še druge vesele točke, da nam gotovo ne bo dolgčas. Po programu bo običajna zabava plesom. Ves čisti dobiček je namenjen za pobarvanje cerkve na Osmi. Vabljeni so vsi iz bližnje okolice. Program se začne ob' petih popoldan. Ne pozabite in pripeljite tudi svoje znance prijatelje.
Za objavo se Vam najlepše zahvaljujem.
Vdani
Fr. Innocent Ferjon OFM

Loramski kotiček
Piše Josephine E.

Po dolgi in težki bolezni je umrl Mathew Simčič, star 53 let. Rodil se je v Lorainu. Njegovi starši so živeli svoje čase na 29. cesti. Zapušča soprogo Frances, sestri Mrs. Mary Lenčak in Mrs. John Verne! ter brata Johna. Pokojni se je udeležil prve svetovne vojne in bil član American Legion 30. Naj mirno spi v svoji lepi domači zemlji. Preostalim naše globoko sožalje.
Srebrno poroko sta praznovala Mr. in Mrs. Peter Čelik s 30. ceste. Naše čestitke! Želimo da bi pri dobrem zdravju dočakala še zlato ohcet.
Novi mali naseljenčki so prišli, če se niso mar pripeljali ali pa celo prileteli od nekod in ker jim je v naši naselbini posebno ugajalo, so se kar ustanovili pri nekaterih naših dobrih družinah. Te so jih z odprtimi rokami in veselimi srci sprejele pod svoje varne in gorke strehe. Vsi so fest in čvrsti fantiči. Srečni starši so: Mr. in Mrs. John Virant, Mr. in Mrs. Richard Tomažič, Mr. in Mrs. Arthurs Uršič, Mr. in Mrs. Edward Pogačnik, Mr. in Mrs. Robert Wooding. Mrs. Wooding je hčerka J. Tomažičeve družine s 32. ceste. Naslednika so dobili tudi pri Mr. in Mrs. Bob Banovich; Mrs. Bano-vich je hčerka Frank Žiberta s 31. ceste.
To bo čez 20 let Soldatov; prav gotovo jih bo “cesar” vesel. Vsem tem malčkom želimo, da bi bili zdravi in pridni ter da bi odrast-li v pomoč in veselje svojim star-.
Karel Mauser
Po govoru so otroci slovenske šem. Vsem srečnim roditeljem
sobotne šole prikazali prizorček, ki ga je za to priliko posebej napisal K. Mauser. Prijetno in poživljajoče je bilo to življenje na odru. Otrok smo vedno veseli na odru. Ljubki ostanejo, četudi ne gre vse gladko ali če ga celo kaj polomijo. Njihova pre-
pa naše čestitke!
Iz stare domovine sporozajo, da so na Menišiji v Begunjah umrli Cepetov oče v starosti 85 let, v Topolu Mihovčkova mama v starosti 91 let, v Cerknici pa stoletnik Ronkotov oče. Čudno je, da pri vsem tem hudem in pri
prostost in zadrega nam dobro vseh težavah, ki jih morajo pre-
deneta, saj je otroške preprostosti in odkritosrčnosti v življenju
našati, dočakajo ljudje tam takoi visoko starost. Iz poročila je tu-
di razvidno, da so vendar začeli z obnovitvijo in popravo nekdaj tako lepega šolskega poslopja Begunjah, gola, ki je bila do. zadnje vojne v pravi ponos vsej Menišiji, je bila v nesrečni državljanski vojni vsa razdejana in požgana. Med njenimi razrušenimi zidovi so vaščani hranili seno in otavo, med tem ko se šolski pouk vrši še vedno v Jan-kotovi dvorani. Pri gradnji šole morajo pomagati seveda vsi Me-niševci. Dovažati morajo opeko in les ter ves ostali potrebni gradbeni material, prispevati pa tudi v denarju. Pozidava bo stala dosti tisočakov in še je vprašanje, če bo šola kdaj taka, kot je bila. Zares, ubogi naši ljudje, kar od vseh strani so tepeni!
Kmalu bo prišel čas, ko bomo praznovali veliko in zelo pomembno slavnost. V naši slovenski naselbini se pripravljamo na redko slavje; le malokdo kaj takega doživi. Dela pri naši novi farni cerkvi se bližajo kraju in če Bog da, bomo v nekaj tednih zaslišali naš novi zvon. To zvenenje nas bo vabilo k otvoritvi in blagoslovitvi naše nove cerkve, v kateri bosta stolovala slovanska apostola, sveta brata Ciril in Metod.
Ta velika cerkvena slovesnost je napovedana za prvo nedeljo v decembru. Prva sv. maša ob 8. uri bo še v stari cerkvi — zadnja v njej —, druga sv. maša ob 10. uri bo pa že kot prva v novi cerkvi.
Sedaj prosimo le še za zdravje in lepo vreme, da bomo slavnost dočakali in da bo ta v lepem redu potekala. Zvečer ob 5. uri bo v veliki dvorani našega narodnega doma banket, na katerega ste vsi prisrčno vabljeni.
O ja! Da se ne pozabi. V soboto 8. nov. se je v Clevelandu poročila Lillian Rožanc s Charles Mehalicem. Nevesta je hčerka znane John Rožančeve družine.
Ker je Mr. Rožanc doma iz na-i jutro.
i
Mauser je doslej že veliko napisal. V Ljubljani je najprej pisal mladinske stvari, ki so izšle y ‘“Vrtcu.” Med zadnjo vojsko je bil član Literarnega krožka “Ognjišče,” v katerem so bili zbrani sami mladi literati. V tem času je napisal vrsto črtic, ki so bile naperjene zoper okupatorja. Nekatere izmed njih so izšle pozneje v celovški “Koroški Kroniki.” V njih je prikazoval ubijanje talcev, koncentracijska taborišča in bedo, V kateri je tedaj živel slovenski človek. Zelo prav bi storil, ako bi jih kdaj zbral in izdal v knjižni obliki.
Pozneje je Mauser pisal za Dom in svet in Slovenčevo knjižnico, v katere uredništvo je leta 1944 stopil. Pisal je pesmi in prozo. Vem, da je imel v Ljubljani tik pred nastopom komunistične oblasti v tisku povest o bajtarju iz Grabna “Domačija v globeli,” ki naj bi izšla v Slovenčevi knjižnici in ki bi imela nad deset tiskovnih pol. Pri svojem literarnem prijatelju Severinu Šaliju je pustil zbirko pesmi pod naslovom “Prva piščal.”
Slovenijo je moral Mauser z družinico in starši, bratom in sestro zapustiti 20. decembra 1945. Pri Hodošu na skrajnem delu Slovenske krajine so ga v temni noči pognali čez mejo. Mimo Monoštra na Rabi in Že-navec (Jennesdorf) v Porabju se mu je posrečilo spraviti se v taborišče v Rottenmannu na Zgornjem Štajerskem. Hvaležni bi mu bili, če bi kdaj ta svoj križev pot literarno opisal, saj je takrat zadnje perilo, ki so ga imeli, strgal za plenice.
V rottenmannskiem taborišču je Mauser j a odkril narodni delegat papeške misije za begunce mons. dr. Jože Jagodic. Karel je bil takrat gozdni delavec. Od narodinega deteg'ata jte zvedel, da živi v Lienzu vzhodnih Tiro-lah močna slovenska skupina in da izhaja v Celovcu slovenski tednik “Koroška Kronika.” Odločil se je, da dobi prej ko mogoče zvezo z drugimi rojaki in da bo spet pisal. In res, že v Rotenmannu. so nastale prve njegove izrazite begunske črtice, ki so nato začele izhajati v Koroški Kroniki. Izmed njih mi je posebno ostala v spominu “Imena na podbojih.”
Junija 1946. dobimo Mauserja že v Lienzu, kjer j|9 dobil delo najprej pri firmi Isola. Najprej je delal na cesti, pozneje pa je postal taboriščni gasilec. Ves ta čas ipa je pisal, pisal. V tem času je nastala njegova “Rotija,” od katepe je prinesel že s seboj nekaj zapiskov.
Toda preden preidem h kratkemu oznamenovanju posameznih Mauser j evih del, ki so nastala v njegovem koroškem obdobju, najprej nekaj drugega, kar pa mi zdi važno za pravilno umevanje njegovih takratnih stvaritev, Kakor velika večina drugih slovenskih beguncev) tako je tudi Mauser ob svojem izgonu iz komunistične Slovenije prvič prišel v tisti del slovenske domovine, ki ga dotlej ni bolje poznal, in to zaradi krivične državne meje.
Pisatelj dr. Ivan Pregelj nam
povestjo iz plebiscitne dobe ne. Prggelj je ostal Pregelj; četudi je vplel v svojo zgodbo vsako toliko nekaj značilnih koroških dro, dro. To pa še daleč ni Slovenska Koroška.
Za precejšen del naših ljudi, gotovo pa za mlade je bila Koroška neke vrste prijetno odkritje, posebno za tiste, ki so jo kmalu pobrali iz taborišč na delo na kmetih. Dobro se še spominjam, kako so mi ti vsi srečni pripovedovali, češ, saj ti ljudje govore čisto tako kakor mi Gorenjci. Samo hrib je vmes, sicer je ga vse tako kakor pri nas na Gorenj skam. Tako so mi večkrat rekli; tudi Karel je bil med temi.
Ko smo 1945. prišli na Koroško, smo tam videli zlasti tudi spomine naše velike narodne preteklosti: knežji kamen, vojvodski prestol, Krnski grad, Gospo sveto itd. itd. Videli pa smo tudi strašno razdejanje, ki ga je napravil na slovenskem kulturnem področju Hitlerjev čas. Zlasti ni bilo nobenih knjig. Kako srečni smo bili, ko smo dobili nekatere pri mons. Podgorcu, ki je v onem času najbolje razumel naš strašni položaj. In takrat je Mauser začel s svojo “ropotijo,” kakor se mi je šaljivo izrazil pred nekaj dnevi.
Svoje koroške žetve more biti Mauser danes gotovo vesel. Ponosni smo na njo tudi mi. V tem času nam je dal pet knjig (Rotija, Sin mrtvega, Prekleta kri, Puntar Matjaš in Zemlja). Vsake izmed teh je ostalo v rokah slovenskih koroških ljudi vsaj štiri tisoč, skupaj torej 20,000 knjig, kar je gotovo lepa številka.
Povedati pa je treba na tem mestu zlasti tudi to, da koroški rojaki izredno radi bero. Mauser j eve stvari tako rekoč požirajo. Posebno dijaštvo ga obožuje. Razumljivo je tedaj veselje, ki je nastalo med njimi, ko so pred dobrim mesecem dobili spet novo Mauser j evo delo. Ko bi mogel tudi o naših ameriških ljudeh zapisati kaj takega s takšnim prepričanjem!
(Prihodnjič dalje)
Katoličani v Egiptu
Zaradi zadnjih dogodkov se vsi več ali manj zanimajo za Egipt. Egipt ima 20 milijonov prebivalcev. Od teh je 200,-000 katoličanov. Večina prebivalcev je muslimanska. 1,200,-000 je kristjanov protestantov in pravoslavnih, 60,000 pa Židov. Leta 1947 je Egipt uvedel diplomatske odnose z Vatikanom. Apostolski internun-cij mons. Levane predstavlja in zastopa v Egiptu Sveto stolico.
Egipčanska vlada prizna katoliško šolsko združenje, ki je bilo ustanovljeno leta 1941, ki vzdržuje katoliški šolski pouk v 122 šolah z 10,000 dijaki. Poučujejo jih frančiškani, jezuiti in redovnice raznih kongregacij.
Leta 1951 je bil prvič v zgodovini Egipta katoličan izvoljen za poslanca.
Med protiangleškimi demon-
stracijami so se vrnile tudi pro-v svoji povesti “Umreti nočejo”, tikatoliške demonstracije. Žani odkril prave Koroške m nj,e- enkrat še ni mogoče predvide-nih ljudi. Tudi Matičič s svojo | ti> poroča agencija KIPAi kak_
šen
še prelepe Menišije, sta s prijazno soprogo povabila tudi nekaj lorainskih Meniševcev na ohcet. Med temi povabljenci je bila tudi ta, ki tale kotiček piše. Kar fajn smo se imeli vam rečem. Srečali smo se stari meniševski prijatelji in znanci ter se o marsičem pogovorili. Kar dobro se človeku zdi, ko po dolgih, dolgih letih spet sreča stare znane obraze in obuja z njimi in ob njih že skoro zabrisane spomine iz mladih dni, ki so tako hitro prešli kot premine naglo mlado majsko
bo položaj katoliške cerkve po zadnjih političnih dogodkih v deželi.
— Poljedelski strokovnjaki, ki se posebej ukvarjajo z zdravo prehrano ljudi, pravijo, da bi zdrava in pravilno sestavljena hrana človeka ne smela na leto vsebovati več kot 39 funtov mesa. če ta trditev drži, potem je način prehrane v Ameriki nezdrav, ker povprečno posameznik poje na leto več mesa, kot bi ga po sodbi teh strokovnjakov smel.
Dr. Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
Velikost tega davka se je ravnala po potrebah deželnega kneza, ki je vsako leto posebej pisal de-Želhim stanovom, koliko zahteva. Mnogo hjš je bilo davka prostih. Ko so 1. 1442. Ljubljančani odgnali celjskega grofa Ulrika od svojega mesta, je cesar Friderik III. v zahvalo popusti', davek vsem tistim hišam, kate^ rih gospodarji so se boja udeležili. Le v znamenje odvisnosti so plačevali po en krajcar na IS' to in sicer so ga prinašali 30. septembra o polnoči slovesno na rotovž. Mestni očetje so želeli da se ohrani spomin na hrabre prednike vse večne čase, zato so hoteli 1. 1599. nekega meščana, ki ni prišel o polnoči s kraj carjem -na rotovž, kaznovati globo enega cekina, a stari možje so izpričali, da se je to tudi že prej kdaj prigodilo, pa vendar niso nikogar kaznovali zato je malomarni meščan dobil le ukor. Poleg tega so bili meščani dolžni vzdrževati in stražiti mestno ozidje. To je bila edina vrsta tlake, ki se jim je nalagala. Za časa velikih turških navalov so pač velike mestne utrdbe meščane hotele skoraj udušiti, vendar so jim morali v nujnih slučajih kmetje okolice pomagati pri napravi jarkov in ozidja. V tedanjih bojevitih časih je moralo tudi mestno ozidje biti vedno zastraženo. To službo so opravljali meščani, ki so zato od deželnih knezov dobili pravico, da smejo nositi orožje, med tem ko je motal tujec, prišedši v mesto, orožje odložiti.
Kolike važnosti je bila pravica, imeti svoje posebno mestno sodišče, o tem smol že slišali. Mestni sodnik pa ni bil le to, kar ime dandanes zaznamuje, ampak je bil na čelu vse mestne uprave. Ob strani mu je stalo dvanajst zapriseženih mož, tako-zvani svet, kateremu se je pridružil še tu in tam “zunanji
svet” s 24 svetovalci.
Mestni sodnik je bil zelo čislana in vplivna oseba. Njegova volitev se je vršila vsako leto ob določnem dnevu zelo slovesno. Ko so ga v Ljubljani po izvolitvi spremljali svetovalci domov, je zvonilo po vseh cerkvah, na gradu pa so pokali mož-
Nova pošiljaiev vina dospela iz Slovenije
Vsa domača slovenska vina nam pošilja podjetje “Slovenija Vino” iz Ljubljane, kjer so vina v preizkušeni in sodobni vinski kleti natočena v steklenice, katere zaprejo s trpežnimi, zamaški ter iste zapečatijo. Tako za pošiljatev pripravljena vina — pošiljajo v Ameriko v zabojih.
Bela ljutomerska vina so o-krepčilna in slastna, rdeča is-terska vina so zravilna, posebno kraški. teran, ki vsebuje mnogo zdravilnih snovi, zlasti železa in nekatere vrste kisline, ki pospešijo prebavo in obnavljajo krvni obtok. Zaradi tega ga zdravniki predpisujejo za zdravilo mnogih bolezni in proti notranjim motnjam.
Sedaj smo dobili novo pošiljko belega ljutomerskega vina ŠIPON in rdečega isterske-ga TERAN-a.
DRENIH
Beverage Distributing, Inc.
23776 LAKELAND BLVD.
EUCLID, OHIO
JOHN DRENIK predsednik
narji in topovi, še le proti koncu 15. stoletja (v Ljublja-nini 1. 1504.) je stopil mesto sodinika na čelo mestne uprave župan.
Zunanjost srednjeveških mest je bila skraja . povsod enaka.
Vsako mesto je bilo obdano z močnim ozidjem, pred katerim je bil globok in širok jarek napolnjen z vodo, ako ni slučaj-no kaka reka tekla mimo in je Prvi kulturni večer v Gorici
GORIŠKE VESTI
bilo tako mesto že po naravi zavarovano. Črez jarek ali
vodo je bil napravljen dvižen most, katerega so v nevarnih časih dvignili in pritisnili ob koncu pred mestna vrata. Na mestnem ozidju so bili hodniki in line za branitlje, tu in tam je bil tudi kak stolp, posebno na voglih.
Mestna vrata so bila vdelana v rezano kamenje in z železom okovana. Zaradi večje varnosti iso jih tudi od znotraj zaklepali z mečnimi, v zid vloženimi zapahi. (Ker je vzdrževanje mestnega ozidja stalo mnogo truda in denarja, zato ga niso radi razširjali. Ljub-jana je do začetka 15. stoletja imela obzidan le sedanji Stari trg. šele 1.	1416., ko
so grozili turški napadi, so obdali takozvani “Novi trg” onstran Ljubljane z jarkom in zidom. Vsled tega je bil prostor v srednjeveških mestih zelo pičlo odmerjen, in liše so stale tesno skupaj, graditi so jih morali v višavo^, zato so bile precej visoke, sta-navnaja pa nizka in temna. Proti ulici so bile obrnjene ozko stranjo in gorenje nadstropje je navadno molelo dalje naprej nego pritličje, tako da iso se skoraj zbližale hiše tostran in onstran ulice. Ulice so bile zelo ozke in mračne, kakor prostori po 4hišah.
Ker so bile hiše ponajveč zgrajene iz lesa in tudi po mestih pogosto krite le z deskami in slamo, zato so bili meščani v vednem strahu pred ognjem. Ni čuda, da je v tedanjih časih ogenj upepelil marsikatero mesto do zadnje hiše, dasiravno je moral sodnik večkrat na leto pregledati dimnike in odrediti potrebne poprave.
Rokodelci in trgovci so sta-navali tako, da je imela vsaka zadruga svojo ulico, ki se je po njej imenovala: čevljarska, ključavničarska, usnjarska u-ica itd. Tudi Židje so imeli odkazan svoj odelek meista,
tik zidu ali pa izven mestnih vrat.
Mestne ulice so vodile na veliki trg, kjer so stale najlep-hiše, med njimi najodličnejša mestna hiša ali “rotovž”, kjer je bila sodna dvorana, posvetovalnica in drugi uradi. Pogosto je bil v mestu tudi grad zemljiškega gospoda. Zgrajen je bil na kakem griču tik mesta, s katerim ga je vezdl močen zid ali pa je stal v kakem oglu tik zidu in bil
zadnje pribežali-so sovražniki
me-
meščanom šče, kadar sto zavzeli.
Z mesti sta bili v poznem srednjem veku najtesneje združeni obrt in trgovina.
Prvotni način obrti je bil ta, da s,2 je vse, kar je družina potrebovala, zdelovalo doma, tako sukno, platno, obleka, o-rodje in razno pohištvo. Tako je bilo vsaj urejeno na velikih frankovskih dvorih. Karol Veliki je ukazal, naj vsak grof pazi na to, da bode v njegovem okrožju vedno dovolj izurjenih rokodelcev. Enako so skrbeli posestniki velikih zem Ijišč, škofi, samostani in druga gospoda za spretne obrtnike na svojih posestvih. Naj starejše obrtnike na Kranjskem nahajamo zabeležene na pristavah brižinskih škofov.
V sredo 5. novembra smo na Placuti zopet začeli s kulturnimi večeri, ki se bodo sedaj stalno-vrstili vse do poletnih počitnic. Ta večer je privabil v našo dvorano izredno veliko število ob činstva. Predavanje je imel msgr. Močnik o vtisih iz Fatime. Z živo beseda nam je orisal tri dežele, skozi katere je potoval, Francijo, Španijo in Portugalsko, povedal o razmerah, ki tam vladajo, o Slovencih, ki tam živijo in nas končno pripeljal do mirnega kotička — Fatime. Kakor ob otvoritvi tega večera, tako nam je tudi na koncu prof. Butkovič, predsednik SKPD povedal nekaj lepih, toplih besed. V zvezi z našo veliko zamislijo, graditve Katoliškega doma, nam je preči-tal pismo častnega predsednika odbora za Katoliški dom msgr. Ivana Trinka, staroste beneških Slovencev. Gospod predsednik je še povdaril, kako je ta misel graditve doma v Gorici, razgibala vse Slovence in s kakšnim navdušenjem so vsi pripravljeni sodelovati za uresničenje te lepe zamisli, še posebno se je zahvalil ameriškim Slovencem z Mr. Grdinom na čelu, ki so- se tako velikodušno odzvali naši prošnji za pomoč. Tudi tu se je veliko Slovencev javilo, ki bodo z. mesečnimi prispevki podprli to veliko akcijo.
Enaudi in De Gasperi na Goriškem
V zvezi z veliko proslavo zmage, ki se je letaš na zelo slovesen način praznovala, sta pose-tila Goriško sam predsednik republike Enaudi in ministrski predsednik De Gasperi. Glavna svečanost je bila v Sredipolju, kjer se je zbralo nad stotisoč ljudi, ki so z posebnimi vlaki po zelo znižani ceni, ali pa še celo brezplačno prišli na to proslavo.
V Sredipolju je imel De Gasperi svoj prvi govor, ki pa ni žel velikega navdušenja, nato se je De Gasperi z obilnim spremstvom pripeljal v Gorico, kjer je obiskal kostnico na Oslavju in si ogledal državno mejo. Zvečer je imel na balkonu goriškega županstva govor. Iz tega govora je za nas Slovence zanimivo le to, da izkazujemo Italiji premalo hvaležnosti za vse njene neizmerne “dobrote.” Takole je
dejal De Gasperi: — Glede manjšine, ki jo spoštujem, in katero tudi vi spoštuj ej te, moram povedati, da lahko zahvali Boga, da živi tostran meje. želim le, da bi Italijani onstran meje uživali enake pravice, kakor jih uživa manjšina Slovencev v Italiji. — Kakor velike so te “pravice,” verna dobro vsi, vedo predvsem beneški Slovenci, katerim nočejo odpreti svojih šol, vedo otroci optantov, ki so morali prestopiti na italijanske šole, vedo vsi Slovenci, ki doživljajo dan na dan nešteta ponižanja in zapostav-Ijenja. Hvaležni smo Italiji za kar nam nudi, a to so le drobtinice v primeri s tem, kar bi nam po vsej pravici pripadalo.
Za slovenske žrtve v Gonarsu
Le malo je Slovencev, ki bi jim bilo to ime neznano. V tem italijanskem taborišču v Furlaniji so trpeli in umirali naši slovenski fantje in pozneje še slovenske žene in otroci. Umirali so od lakote in pomanjkanja vsega. Do sedaj so bili'pokopani kar zunaj taborišča na polju, ki ga je prerasel plevel in trava. Letos, po 9 letih se je italijanska vlada usmilila teh ubogih kosti in jim določila dostojen prostor na gonarškem pokopališču. Na dan Vernih duš je bila na pokopališču maša zadušnica ob obilni udeležbi domačega ljudstva in raznih zastopnikov. Število vseh v Gonarsu umrlih internirancev je 410. Hvaležni smo vojnemu ministrstvu, ki je poskrbelo za dostojen grob teh nedolžnih žrtev, vendar koliko bolje bi bilo, da bi tem žrtvam, izkazali usmiljenje raje v življenju, da bi jim ne bilo treba poginiti od lakote.
Vsi Sveti na Goriškem
Izredno lepo, sončno vreme je privabilo na tisoče ljudi na pokopališča v Gorici in v okolici. Tudi na pokopališče v Mirnu pri Gorici, ki je menda edinstveno na svetu, saj ga preseka državna mej a iz enega kota v drugega, se je na dan Vseh Svetih, kakor običajno vsa prejšnja leta odpravilo mnogo ljudi. Ta dan so še smeli počastiti svoje mrtve, v nedeljo pa je nenadoma prišel ukaz, s katerim je bil strogo prepovedan vsak dostop na jugoslovanski del pokopališča. Zastonj' so bile vse prošnje in protesti ljudi. V “ljudski republiki” ljudstvo nima besede.
“Od zatiranja do svobode” I kluba Proleter, da bi za znesek Pod tem naslovom je Italijan-1300,000 dinarjev prepustila zma-sko mladinsko društvo (AGI) |g° moštvu Odreda. Zato je dis-otvorilo v Gorici dokumentarno I ciplinsko sodišče Fizkulturne razstavo fotografij izza časa ko- zveze Jugoslavije sklenilo, da je munističnega in angloameriške- uPrava Odreda kriva, ker je v ga zasedanja. Razstava je tipičen I svoji sredi, trpela “škodljivce in šovinističen izpad. Dobro vemo, sovražnike” in ker je dovolila, da niso razstavili vse mogoče “da so se v društvu polastili po slovenske lepake, vabila na plž-1 polne oblasti” in ker proti Kraše ni na predstave, prepustnice I marj u in Zvonetu Debevcu ni iz in podobne oglase, le zato ker so vajala nobenih' sankcij. Franc bili komunistični, ampak pred- Sitar, podpredsednik Odreda in vsem zato ker so slovenski. Dru-1 predsednik Nogometne zveze gače si ne moremo tolmačiti, Slovenije je pa kriv, “ker je kot kako da na tej razstavi zavzema Precisednik naj višjega foruma skoro častno mesto tudi lepak I nogometnega vodstva v Slove-slovenskega protikomunističnega niji k°t funkcionar Odreda so-mladinskega društva, ki vabi I glašal z nešportnim provociran-Ijudi na predstavo “Divji lovec,” Jem uprave nekega kluba ter s ki jo je omenjeno društvo upri- tem legaliziral nedovoljeno' in zorilo v goriškem gledališču kaznivo dejanje.” Zato so bili Verdi, menda leta 1946. Tiska- kaznovani: Ivan Šavs, podporna slovenska beseda, pa naj bo ni član Odreda z izključitvijo iz bela ali rdeča, to je pred Italija- no,g°metnih organizacij za vse ni velik zločin. Razstava ni ime- življenje, Zvone Debevc, tajnik la zaželjenega učinka, kajti go- Odreda in Franc Kramar, član riški Italijani so le brezbrižno uprave in fin. vodja Odreda in brez vsakega komentarja [izključitvijo iz vseh nogometnih
organizacij ter jim je prepovedano opravljanje kakršnih koli funkcij v tem športu za dobo dveh let, Franc Sitar, podpreds. Odreda in predsednik Nogomet, zveze Slovenije pa je bil kaz-
Moikl dobijo delo
Poslovodja in oskrbnik
Delo dobita poslovodja in oskrbnik. Pišite na naslov:
Slov. delavska dvorana
10814 Prince Ave.
ali pa kličite tajnika
Ray Sternot
Dl 1-5464
nov.21,24,26,28)
ogledovali razstavljene slike.
TRŽAŠKE VESTI
Svetniki v službi šovinizma
Tržaški Slovenci se čutijo močno užaljeni, ker se Italijani[noivan z ukorom, poslužujejo še svetnikov za svoja šovinistično propagando. Ko so v Štivanu pri Devinu blagoslovili dne 18. okt. italijansko naselbino, kateri so seveda dali ime “San Marco,” je tržaški demokr-
Ženske dobijo delo
Hišno delo
Ženska dobi splošno hišno
ščanski župan ob koncu svojega (je]0 jn pranje 2 dni v tednu, govora zaklicali:” Forza San Kličite LI i_2705.	(227)
Marco’ Viva Italia”! Sv. Marko naj torej pomaga italijanskim naseljencem te nove vasi, da bi se kkaor jež v lisičjem brlogu tako razširili in poitalijančili vso devinsko slovensko obalo. Zopet so za praznik 4. novembra izdali j razglednico, ki predstavlja razdraženega bersalierja z odprtimi usti in spodaj z napisom: “Sanj Giusto vi attende”! (Sv. Just vas pričakuje) Sv. Just in Sv. Mar-I ka sta ravno toliko Italijana, kakor sta Italijana sv. Ciril in Metod. čas bi bilo že, da bi se Ita-j lijani vsaj v tem pogledu spame-| tov ali.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Za 2 družini, 5 in 5, furnez na plin, zimska okna. Zmerna cena. Na 5332 Homer Ave., EN 1-1296.	.—(229)
Iščejo stanovanje
Dva odrasla iščeta 4 ali 5 sob v St. Clairski okolici. Najemnina ne več kot $40. Kličite po 4:30 uri HE 2-0927.	(231)
Dve sobi za samca
se oddajo na Waterloo Rd., blizu 156 ceste. Možna uporaba “Glavni dobitek” v Avditoriju I kuhinje. Vprašajte na 15701 Slovenski oder je v okviru Waterloo Rd., ali pa na tel. KE
Slovenske prosvete 26. okt. z I uspelo uprizoritvijo vesele igre “Glavni dobitek” začel ne le letošnjo gledališka, marveč tudi splošno slovensko prosvetno sezono v Trstu. Vsi igralci so svoje uloge odlično podali, zlasti zasluži vso pohvalo in priznanje režiser in glavni igralec Vilko Čekuta, ki je prav ta dan praznoval 25-letnieo svojega prvega
1-2645.
(228)
Štiri sobe iščeta
Dve mladi Slovenki iščeta 4 neopremljene sobe s kopalnico na vzhodni strani mesta. — Kličite po 4. uri pop. UT 1-1576.	—(235)
Iščejo stanovanje
Mlad slovenski par išče 3 do
4 sob. Kličite po 5:30 uri IV-odrskega nastopa. Slovenski oder [ I-5354.	(230)
se mu je ob koncu igre zahvalil
za njegovo požrtvovalno delo z|	Naprodaj
majhno manifestacijo in cvet- Hiša za 2 družini, 5 sob in jem. Komorni pevski zbor “škr- kopalnica zdolej, 3 in kopalni-janček” pa ga je za njegovo so- ca zgorej, blizu cerkve Mari-delovanje v svojih vrstah, ime- je Vnebovzete, lot 40x150. — noval za častnega,člana. Občin- Dober kup za ceno $9800. stvo je z obilnim ploskanjem so- Gostilna. — St. Clair v Not-delovalo pri vsej mali prisrčni tingham okolici, vsa oprema in proslavi.	licenca za pivo in vino, samo
Borghese zopet v Trstu |$4100.
zmage je spet pri-
TAPC0
Golt Rd. tovarna
POTREBUJE
izurjene operatorje
TOOL GRINDERS PRECISION GRINDERS BROACH OPERATORS AUTOMATIC SCREW MACHINE OPERATORS TINNERS ELECTRICIANS FORGING HEATERS
Morajo biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift; visoka plača od ure; idealni delovski pogoji. Prosimo prinesite izkaz državljanstva.
Uradne ure od 8 z j. do 5 pop. dnevno.
Ob sobotah od 8 zj. do 4 pop.
THOMPSON
PRODUCTS,
I n c.
12818 Goit Rd.
C.T.S. Bus št. 36
(227)
Poslovodja in oskrbnik
Delo dobita poslovodja in oskrbnik. Oglasiti se morate do 14. decembra. Kličite tajnika Doma, Ray Sternot, DI-1-5464.
Moški dobe delo
Nickel Plate Freight House sprejema moške v starosti 18 do 50 let za nakladanje in razkladanje blaga. Tedensko delo, pet dni, 40 ur, po $1.64 na uro, za nadurno delo plača in pol. Obrnite se na
A. P. Phipps
nickel PLATE RR. CO.
E. 9th in Broadway
(228)
Proslava peljala v Trst zloglasnega fašističnega poveljnika še bolj zloglasne “X.Mas,” Valeria Borg-hese. V tržaškem gledališču Ro-setti je imel svoj slavnostni govor, kjer je poveličaval padle v vojni. Potem, pa naj se še čudijo Italijani če tržaški Slovenci odklanjajo Italijo, ki poveličuje vojne zločince in izdajalce.
Kovač Realty
960 E. 185 St.
(230)
ZVON SVOBODE ZA JAPONSKO — Delavci čistijo okolico stolpa na Mikasayama griču v tokijskem Hibiya parku, kjer visi “zvon svobode,” ki so ga poslala japonskim časnikarjem podjetja iz Philadelphia, Pa.
Vesti iz Slovenije
športna sramota
Posebna komisija Jug,oslov, nogometne zveze je preiskovala obtožbo o podkupovanju med nogometnimi klubi “Odred”, — “Proleter” in “Velež”. Ugotovila je, da so Ivan Šavs, podporni član “Odreda,” Zvone Debevc, tajnik Odreda in Franc Kramar, član uprave in finančni vodja Odreda na tekmi 10. avg. 1952 v Osijeku organizirali in sodelovali pri podkupovanju uprave
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša 7 sob z 4 spalnicami in zaprta spalna veranda. Garaža za 3. Na 532 E. 109 St.	(229)
Hiša naprodaj
za 4 družine, 3 garaže, tri stanovanja po 5 sob in eno pa 6 sob, v St. Clairski okolici. Za več pojasnila kličite UT 1-4132.	—(227)
Avto naprodaj
1951 Hudson Hornet, 2 vrati, Hydramatic. Eden lastnik. Pokličite HE 1-5854.
— (227)
Ali sle prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlal Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-6034
DIE MAKERS on medium and large dies
TOOL ROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Bi tudi radi govorili z MAŠINISTI
Visoka plača od ure. Čas in pol za nadurno in dvojna mezda ob nedeljah. Dobri delovski pogoji in dodatek za življenske stroške. Ta dela se dobijo pri obeh tovarnah na E. 93 in Woodland in na 1115 E. 152 St. Oglasite se v Employment Office tovarne št. 1.
MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 St.
(228)
DELAVEC
za delo v tovarni Plača od ure
BARMATIC PRODUCTS CO.
13605 Union Ave.
(228)'
FORD
MOTOR 00.
17601 Brookpark Rd.
Cleveland, Ohio
zdaj preiskuje moške, ki so sposobni za sledeča dela
TOOLMAKERS
MACHINISTS
Zglasite se osebno v našem “Personnel” uradu na Engle Rd., južno od Brookpark Rd. Urad odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne, od pondeljka skozi petka.	(227)
HENRIK SIENKIEWICZ;
Z ognjem in mečem
“Sovražnik pripravlja nedno 'obleganje. Vidim, da bo treba obrano v okopih pustiti in se premakniti v grad.”
Te besede je slišal knez Jeremija in rekel, sklonivši se h ka-štelanu::
“Bog nas varuj tega, da bi šli dobrovoljno pod nož. Tu nam je živeti mi umreti.”
“Tudi jaz tako mislim, tudi če bi moral vsak dan ubiti e^-nega Burlaja,” se je vmešal gospod Zagloba. “Protestiram v imenu vse vojske proti mnenju velemožnega kaštelana belskega.”
“Gospod, to ni tvoja stvar!” je rekel knez.
“Tiho, gospod!” je zašepetal Volodijovski ter potegnil
šlahčiča za rokav.
“V teh zakrivih jih zgnetemo kakor krte,” je govoril Zagloba, “in jaz prosim vašo knežnjo milost, da bi mi dovolil, da smem prvi na izpad. Poznajo me že dobro, a me bodo še bolje.”
“Na izpad?” je rekel knez in namršil obrvi, “čakaj no, gospod . . zvečer postanejo noči temne . . .”
Tu se je obrnil k starosti krasnostavskemu, gospodu Pr-zijemskemu in regimentar-jem.
“Prosim tvelemožne gospode na iposvet,” je rekel.
In stopil je z okopa in 5 njim je šlo tudi vse starešinstvo.
“Na milost božjo, kaj delaš gospod?” je rekel Volodijovski Zaglobi. “Kaj je? Ali ne
Mario Kolenc Louis Planinc
(ELA
OPREMA
CRANE
NEUDAY
Lepa moderna CRANE NEUDAY oprema napravi kopalnico privlačno in udobno.
Vsi komadi se lepo prilegajo skupaj; bleščeče beli in se njih površina prav lahko čisti. Imajo ves vdelane ugodnosti in bodo nudili dolgo let trajno uporabo. Vse najnoveše iznajdbe — CRESTMONT pipe imajo DIALESE kontrole, da delujejo nemoteno in brezhibno.
CRANE NEUDAY skupina opreme za kopalnico je ocenjena tako zmerno, da je zmore vsakdo. Zglasite se pri nas še danes, da vam razložimo vse ugodnosti.
Pokličite MU 1-4200
W. F. HANN
SONS
poznaš službe in discipline, da se vmešavaš v razgovore starejših? Knez je ljubezniv gospod, a v vojni ne pozna šale.”
‘Nič za to, gospod Mihael!” je odgovoril Zagloba. “Gospod Koniecpolski, oče, je bil strog lev, a moje nasvete je zelo upošteval in naj me danes volkovi požro, če ni radi tega dvakrat pobil Gustava Adolfa, znam govoriti z gospodo! Ali pa sedaj! — Ali nisi opazil, kako je knez ostrmel, ko sem mu nasvetoval izpad. če Bog da zmago, čigava bo zasluga — kaj? Tvoja?”
V tem hipu se je približal Zacvilihovski.
“In kaj? Rijejo, rijejo kakor svinje,” je rekel, kazaje na polje.
“Rad bi, da bi bile to svinje,” je odgovoril Zagloba, “ker bi bile klobase poceni, toda njih mrhovine niso za pse. V stanu gospoda Firle-ja so morali vojaki danes kopati vodnjake, ker v vzhodnem ribniku od trupel ni poznati vode. Proti jutru je tem pasjim bratom popokal žolč in vsi so splavali na vrh. Ko pride petek, ne bo mogoče jesti rib, ker so krmljene z mesom.”
“Res je,” reče Zacvilihovski, “star vojak sem, a toliko trupov nisem videl, razen morda pod Hočinom, ko so janičarji napadali naš tabor.”
“Gospod, videl jih boš še več — to ti rečem!”
“Mislim, da danes zvečer ali pa še pred večerom iznova naskočijo.”
“Jaz pa pravim, da nas do jutri puste v miru.”
Jedva je gospod Zagloba nehal govoriti, ko so se na nasipih pokadili dolgi beli dimi in so krogle šumeč preletele nad okopom.
“Tu imaš, gospod!” je rekel Zacvilihovski.
“Ba! Vojne umetnosti ne poznajo!” je odgovoril Zagloba.
Stari Zacvilihovski je imel vendar prav. Hmielnicki je začel redno oblegovanje, zaprl vse poti, izhode, odvzel pašo, nasipal nasipe, podkopal se kakor kača pod tabor, a tudi z naskoki ni odnehal. Skle-
vv-i':,;.. v;.
r%.
i / ■'

iti'
'Jr+i
“Since 1907”
1553341 EUCLID AYE. at TAYLOR
Trgovina je odprta vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek do 8. ure zvečer
1
i-
V blag spomin
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE
Mary Godec
ki je preminula 19. nov. 1947
Odkar si bila v grob dejana, si vedno še objokovana, ali žalost naša in solze Te k življenju več ne zbude.
Počivaj mimo v jamici, na svidenje nad zvezdami, to naše srčne so želje, k Tebi srca naša koprne.
Žalujoči:
JOHN GODEC, soprog CLARA KOVACH in ALVINA PATRICK, hčere
Cleveland, Ohio, 19. nov. 1952.
nil je, da obležencem ne da miru, da jih bo trudil, strašil, držal v nesprestanem brezspa-nju in mučil, dokler jim ne pade orožje iz odrevenelih rok. Zvečer je torej zopet udaril na ‘stan Višniovieckega, a ne z boljšim uspehom kakor prejšnji dan, tem manj, ker tudi molojci niso šli več s tako voljo. Prihodnjega dne ni ogenj prenehal niti za hip. Rovi so bili že tako blizu, da je i ročno orožje dosezalo glave. Prstena skrivališča so se kadila kakor mali vulkani od jutra do večera. To ni bila oblegovalna bitka nego neprestana strel j a vina.
Obleženci so sedaj pa sedaj udrli iz okopov in tedaj je prišlo do sabelj, cepcev, kos in kopij. Toda komaj so bili pobiti ti molojci, so se zaslonišča takoj napolnila z novimi ljudmi. Vojak ves dan ni imel
niti trenutka počitka in, ko je strašnim navalom, ki se je dne
prišel zaželjeni solnčni zahod, se je začel nov glavni napad.
V noči 16. julija sta dva vrla polkovnika, Hladki in Ne-baba, udarila na knežji stan in iznova odnesla strašen poraz. Tri tisoč najvrlejših mo-lojcev je padlo na mestu — a ostanek, ki ga je gnal starosta krasnostavski, je zbežal v največjem poplahu v tabor, metajoč od sebe orožje in rogove s smodnikom. Ravno tako nesrečen konec je doletel tudi Fedorenka, ki bi bil, izkoriščajoč gosto meglo, ob svitanju skoraj zavzel mesto. Odbil ga je gospod Korf, na čelu Nemcev, a gospod starosta krasnostavski in gospod praporščak Koniecpolski sta ga na begu popolnoma potolkla.
A to ni bilo nič v primeri s
19. julija razvnel nad okopom. Prejšnjo noč so Kozaki nasuli nasproti stanu Višniovieckega visok nasip, s katerega so topovi velikega kalibra bruhali neprenehoma ogenj. Ko je dan minil in so zablestele prve zvezde na nebu, je drlo deset tisoč ljudi na napad. Obenem se je v daljavi pokazalo ruska j ogromnih strojev, podobnih stolpom, ki so se polagoma točili proti okopu. Ob straneh so se, kakor krila kake pošasti, vzdigovali mostovi, ki so jih imeli vreči črez rove — a vrhovi so se kadili, svetili in grmeli od strelov lahkih topov, pušek in samopalov. šli so ti stolpi med mravljiščem glav, kakor bi bili velikanski polkovniki — sedaj se žareči v ognju topov, sedaj izginjajoč v dimu in temi. Vojaki so jih oddaleč kazali in


1952
/Naznanilo in JZrahOala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po daljši bolezni umrla naša ljubljena soproga, draga mati, in sestra
Mary Trances Piks
Previdena s sv. zakramenti je zatisnila svoje dobre oči na dan 7. oktobra 1952. leta.
Rojena je bila leta 1910 v Clevelandu.
Pogreb se je vršil dne 11. oktobra 1952 iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Jeronima na Lake Shore Blvd., kjer je za mir in pokoj duše pokojnice bila darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih cerkvenih in verskih obredih je bilo njeno truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija in tam položeno v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se s tem toplo zahvalimo č. g. Rev. Raft za opravljeno sv. mašo, cerkvene in verske obrede ter za spremstvo na pokopališče ter častiti duhovščini cerkve sv. Jeronima za vso tolažbo in naklonjenost.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja ob krsto pokojnice in ji s tem izkazali svojo zadnjo čast in ljubezen.
Srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnice.
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so prišli pokojnico kropit in molit ob njeni krsti, ko je ležala na mrtvaškem odru.
Ravno tako vsem, ki so našo drago pokojnico spremili na njeni zadnji
poti na pokopališče. Naša iskrena zahvala pogrebcem, ki so nosili krsto pokojnice.
Iskrena zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile in tako omogočili mnogim, da se pogreba udeleže.
Toplo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so nam izrekli ustmeno ali pismeno svoje sožalje.
Prisrčno se zahvalimo vsem, ki so nam v toku bolezni naše drage pokojnice, ob njeni smrti in kasneje stali ob strani s svojo pomočjo, tolažbo in naklonjenostjo.
Zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Anton Grdina in Sinovi za vzorno voden pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Ljubljena soproga, draga mati in sestra, počivaj v miru v lepi ameriški zemlji! Tvoji duei pa daj dragi Bog večni mir, ki Ti ga vsi mi iz srca želimo. Naj Te Bog poplača za vse Tvoje trpljenje in skrbi z večnim veseljem v družbi izvoljenih. Mi se Te bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjali v naših mislih in molitvah, enkrat pa nam vsem daj večni Bog srečno snidenje onkraj groba!
Sladko spavaj v tihem grobu, v kraju večnega miru.
Duša pa naj raj uživa, tam pri ljubemu Bogu.
Žalujoči ostali:
FRANK, soprog FRANK, Jr., sin
STEPHANIE por. PUCHMEYER in SOPHIE por. PETELIN, sestre LOUIS, RUDOLPH, HENRY, FRANK, bratje
Cleveland, Ohio, 19. novembra 1952.
šepetali:
“To so obležni topovi! To nas bo Hmielnicki mlel v teh mlinih na veter.”
“Glejte, kako se točijo s hrupom, rekel bi, da grmi!”
“S topovi nanje! S topovi!” so vpili drugi.
In res, knežji topničarji so pošiljali kroglo za kroglo, granato za granato proti strašnim strojem, a ker se je videlo le tedaj, ko so izstrelki raztrgali temo, so krogle naj-češče zgrešile.
Vtem je zbita kozaška masa naplivala čimdalje bliže, kakor črn val, ki se drevi iz daljne morske planjave.
“Uf!” je govoril gospod Zagloba, stoječ s konjico pri Skr-
zetuskem, “vroče mi je, kot mi ni bilo nikdar v življenju! Noč je tako soparna, da ni suhe nitke na meni. Hudiči so jim dali te stroje! Bog daj, da bi se zemlja pod njimi razklenila, ker sem teh razbojnikov sit do grla_ — amen! Ne jesti, ne spati —psi žive v boljših razmerah kakor mi! Uf! Kako je soparno!” , (Dalje prihodnjič)
ANGLEŠKO-
SLOVENSKO
BERILO
(DR. KERNA)
je zopet v zalogi.
Po pošti stane $3.25.
Dobite ga v potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A.
|	PERUTNINA
©	17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS
(S) V zalogi imamo vedno očiščene piščance in na kose zre- @
(©) zane ter vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, (g) bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite.
|	ANDY HOČEVAR in SINOVI
@) Tel. v trgovini MO 2-2330 — na domu MO 2-2912

Ljuba naša mali
zahvalimo se Vam za tisoče ur, ki ste jih prebila ob naših posteljah, ko smo bili še majhni in včasih bolni; zahvalimo se Vam za vso ljubezen, trud in skrb, ki ste jo imeli z nami v naših mladih letih, ko ste nas učili in vzgajali, da smo postali to, kar smo danes;
zahvalimo se Vam, ljuba naša mati, tudi za Vaše potrpljenje in ljubezen do naših otrok, ko so Vaše delovne roke še enkrat pokazale v naših otrocih svojo ljubezen do nas, in
Vas prosimo,
sprejmite kot naše predčasno božično darilo — ker vemo, da je že. sedaj nujno rabite in bi jo radi imeli, — Černetovo Zdravilno Kopel, ki ozdravi prehlade, olajša in s stalno rabo ozdravi revmatične in še druge bolečine, je zelo učinkovita pri veri-koznih (krčnih) žilah na nogah, ter splošno krepi zdravje.
Ljuba naša mati,
bodite zahvaljeni in pozdravljeni od nas, ki smo srečni, da Vam moremo pokloniti to prekoristno darilo, ki naj odmenjeni Vam čas podaljša, da ostanete še dolgo zdravi z nami, in da bo Vaš večer življenja prijeten in zadovoljiv.
Družine Vaših otrok.
Ta globoko občutena in prisrčna poklonitev bo tiskana na krasnem papirju in priložena vsaki pošiljki Zdravilne Kopeli, ki bo izvršena v ta namen.
Po znižanih cenah velja Zdravilna Kopel z 2 plastikoma in elektr. pečko $18.60 v delavnici pri nas, s pošto $20.60. Z Fan grelcem, ki piha takoj vroč zrak, da okrajša kopel za 14 ure, in ki sam stane v trgovinah $10.95, velja Zdrav. Kopel pri nas $24.75, po pošti $26.75. Vsa pojasnila:
CHERNE HEALTH RATH
6904 St. Clair Ave.	EX 1-8265
Cleveland 3, Ohio
Baragova Pratika
DVANAJSTI LETNIK
za navadno leto 1953
je zanimiva knjiga za vsakega Slovenca kjer koli. Za vsakega slovenskega človeka ima obilo koristnih nasvetov in obvestil. Poučne članke in spise, zanimive črtice in povesti.
Radi višjih stroškov kot povišane poštnine in radi dražjega tiska stane letos nekaj več kakor lani.
S poštnino stane letos $1.25
Naročila je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 West 34th Street	Berwyn, Illinois