1 teto XIV. 1 Štev. 2^ TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON OPRAVE: 25—67 io 28—67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celie. Prešernova 3. telefon 280 Maribor četrtek 19. decembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v aoravl ali oo ooštl 14 din. Dostavlieo na dom 16 din. talina 30 din, POSTNI ČEKOVNI PACUN: 11.409 Cena 1 din 1*— | Pred novimi akcijami sil osi v Sredozemlju Po nevtralnih poročilih se zbirajo in vkrcavajo na ladje nemške čete v Trstu in NapoISju — Angleški pritisk na Bardio in proti Tobruku — Priprave Italijanov za protisunek — Živahne letalske akcije na obeh straneh — Vesti o uporih v Abesiniji ZBIRANJE NEMCEV V ITALIJI NEW YORK, 19. dec. Reuter. »New York Times« poročajo, da prihajajo nemške čete preko Brennerja v Italijo. Koncentracija je v Trstu, kjer se vkrcavajo na ladje, število nemških čet je že zdaleč prekoračilo cenitve 50.000, vesti o vkrcavanju pa kažejo, da se vrše vojaški premiki prvorazredne važnosti. Iz Napolja poroča Ass. Press, da je tamkaj, kakor tudi v pristanišču Bari zbranih okrog 50 tisoč nemških vojakov ter velike množine vojnega materiala, kot bombna letala, bombe velikega kalibra, topovi, tanki vseh vrst. Vojaštvo da je prišlo iz Nemčije pretekli teden. Zadnje čase je priletelo iz Nemčije veliko bombnih letal, in sicer po Kanalski dolini čez Trbiž in Na-borjet. Ni znano, za katero bojišče so namenjene te čete in če jih bodo na bojišče spravili po morju ali po zraku. ITALIJANSKO VČERAJŠNJE POROČILO RIM, 19. dec. Stefani. Vrhovno poveljstvo italijanskih oboroženih sil javlja, da ie na deveti dan velike bitke v Cirenajki sovražni pritisk popustil zaradi izčrpanosti In Izgub. Naše topništvo Je uspešno obstreljevalo mehanizirane sovražne oddelke, letala so bombardirala zaledje. Posebno močno so napadla vojne ladje, ki so obstreljevale Bardio. Sestrelili »mo ®no letalo tipa Gloucester in en Hurrica-ne, eno naše letalo se ni vrnilo. Med tremi izgubljenimi letali prejšnjih dni je tudi »no polkovnika Aramua, ki je bil Izreden letalski strokovnjak v bombardiranju ter ie dvakrat preletel Atlantski ocean. Padel je na čelu svoje eskadrilje. Dne 16. dec. smo sestrelili 5 angleških letal. V vzhodni Afriki so naša letala napadla le tališče v Erkovlcu in Sabt el Sumitu ter razdejala 10 sovražnih letal. Ponoči so naši letalci bombardirali Port Sudan, ki io bil podnevi ponovno v več zaporednih navalih hudo prizadet. Štiri sovražna letala so bila razdejana na letališču. °gromni stebri dima so pričali o škodi na Pristaniških napravah in rezervoarjih nafte. Eno naše letalo se ni vrnilo. RIM, 19. dece. Italijanska kraljica je obiskala ranjence v Rimu. V nekem sanatoriju je počastila s svojim obiskom Spitana korvete Banfia, ki je bil ranjen 'n odlikovan po bitki na jugu Sardinije. Današnje italijansko poročilo RIM, 19. dcc. CBS. Italijanske čote v Libiji so s Svojo taktiko prisilile Angleže, SAN MARINO NE POJDE V VOJNO! BERN, Havas. Generalni konzulat republike San Marino v Švici sporoča, da je neresniča vest, da bo gan Marino napovedal Angllii volno in dal na raznolago •talibanski vojski 1000 mož. Republika je 1T>ajhna in miroljubna ter noče vojne. da so zavrl! napredovanje. Italijanska letala neprestano napadajo angleške kolone in oporišča. V prihodnjih dneh bodo Angleži prisiljeni, da konsolidirajo dosedanje pridobitve. Uradno poročilo nadalje navaja, da se je 6.000 tonska angleška križarka, ki je bila zadeta z dve-mi torpedi iz Italijanskega letala, pozneje prevrnila in potopila. VČERAJŠNJE ANGLEŠKO POROČILO KNHIRA, 19. dece. Reuter. Naša letala so s strojnicami napadle sovražne edinice in motorizirane oddelke, ki so se umikale k Derni ter jih gnale pred seboj, Bardla je bila dvakrat močno bombardirana, zadeta so bila vojaška poslopja hi skladišča. Italijanski transporti zahodno od Capuza in Solluma so bili razpreni in deloma uničeni. Trdnjavo Bardia so angleške čete obšle na zahodni strani ter jo obkolile. Angleške čete se na cesti, ki vodi proti 100 km oddaljenemu Tobruku, oddaljene že 30 km od Bardie ki jo neprestano obstreljujejo vojne ladje z morja. Maršal Graziani bi luko in trdnjavo lahko rešil le če izvede iz Tobruka razbremenilni protinapad. Angleška napadalna taktika najprej obkoli sovražne postojanke, da jih odreže od zaledja In natokoncentrično napade. Ni upanja, da bi se Bardia mogla rešiti. Pri Elvaku v Sudanu so angleške čete izvedle uspešen predor, zajele več vojakov in častnikov ter vojnega mate. riala. Živahni boji se razvijajo tudi na področju Italijanske Somalije pri Keniji. DANAŠNJA ANGLEŠKA POROČaLA KAHIRA, 19. dece. Unp. Britanske četo so zasedle nekaj mitraljeskih gnezd in trdnjavic v obrambnem pasu Bardije ter predrle že tudi nekaj okopov. Italijanske čete se umikajo proti Tobruku, med strašnim napadom Iz zraka in morja. Po vesteh, ki so pozno ponoči prišle s fronte, Se del ene ali celo dveh italijanskih divizij umika proti zahodu ter se hoče rešiti v Tobruk, ki leži okoli 110 km zahodno od Bardije. Angleške čete so v napadu proti italijanskim od Libije do Ade-ha. Posebno so aktivne na meji Abesinije. V Somaliji so zavzele močno utrjeno trdnjavo Elwak. V Bardiji so angleške čete predrle skozi več točk, vendar se Italijani uporno branijo. KAHIRA, 19. dece. Reuter. Letalsko poveljstvo v Egiptu javlja,, da so izvld-nlška letala opazila, da se italijanske ko- Rekvizicifa 50 parnikov USA za Anglijo NFSREČE NA MORJU NEW YORK, 19. dec. CBS. Dva velika Parnika sta telegrafirala iz severnega At-''intikn, okoli 1000 km daleč od škotske, (ifi sta bila napadena od nemških podmornic. Mimo te"n sta bila nanndena Jenski tanker »Pendrecht« (10.74« ton') ir> norveški tanker »Dalfonn«. Pozneje je Prišel k!!q na pomoč od ann-eškega parnika »Nrmicr Star« (12.106 ton1). I-ONDON 19 dec. Reuter. Admiraliteta iaMja. da je mornarica potopila neko n otn; k o oboroženo transportno ladjo, ki ' še od časa nemške okupacije Danske v ameriških lukah. Te ladje bo dobila Velika Britanija. NEW YORK, 19. dec. United Press. USA nameravajo kupiti za Anglijo 37 danskih ladij, ki so še od nemške okupacije Danske v ameriških pristaniščih. Statistike kažejo, da je danes v USA okoli 150 ladij iz zasedenih držav, ki imajo skupno tonažo okoli 500.000 ton. WASHINGTON, 19. dec. Reuter. Anglija je kupila 16 ameriških trgovinskih parnikov. javil, da se upor v Abesiniji širi. Anglija bo dala abesinskemu cesarju Halle Se-lasiju vso svojo pomoč. GAYDA O KONČNI ZMAGI RIM, 19. dec. CBS. Virginio Gayda piše, da ne bo končne zmage dobil tisti, ki bo zasedel več ozemlja, temveč tisti, H bo imel manj izgub. BERLIN, 19. dec. CBS. V Nemčiji ni bilo uradnega komentarja k Rooseveltovemu načrtu, da posodi orožje Veliki Britaniji. Metaxas: Vojna v Albaniji se bo končala po načrt« Italijani poročajo o hudem odporu 11. armade v Albaniji - Z zasedbo planine Skivovika po Grkih prehajajo boji pri Tepeleniju in Kiisuri ¥ končno faro odločitve za Valono ATENE, 19. dec. Reuter. Grški ministrski predsednik general Metaxas je izjavil, da se bo vojna v Albaniji končala po načrtu. Grška vojska je v dobrih rokah in grška javnost naj bo pomirjena, kajti generalni štab in vse moštvo na boj nem polju izvršuje svojo nalogo naravnost sijajno. ITALIJANSKA POROČILA NEKJE V ITALIJI, 19. dec. t, Stefani. Poročilo štev. 149 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Grčiji: Na grškem bojišču je prišlo na odseku 11. armade do hudih bojev. Naši lovski oddelki so učinkovito streljali s strojnicami na zbirališča sovražnikovih čet. Včeraj popoldne je na Egejskem morju sovražno letalo vrglo nekaj bomb na Rodos in Stampalijo. GRŠKA POROČILA ATENE. 19 dec. Reuter. Uradno javljajo, da je položaj na bojišču v Albaniji ugoden za Grke. Operacije se nadaljujejo poedinostl nočejo objaviti, ker drže potek v tajnosti. S tem, da se ne imenujejo kraji trenutnega poteka bojev, pa še ni rečeno, da se na fronti nečesar ne dogaja. ATENE, 19. dec. Atenska agencija javlja: V službenem sporočilu št. 53 glavnega generalnega štaba grške vojske poročajo, da je bilo na raznih odsekih fronte več uspešnih lokalnih operacij. Ujetih je nekaj sovražnih vojakov in častnikov ter zaplenjen vojni material. ATENE, 19. dec. Ass. Press. Grški vojaki obstreljujejo s strojnicami italijanske postojanke v Tepeleniju in KHst|ri. Grškj vojaki so na višinah nad obema mestoma. Videti je, da je sedaj v teku zadnji grški napor za dosego Valone. Grška poročila pravijo, da je dejstvo, da sta obe mesti prišli pod strojniški ogenj, izreden uspeh, katerega posledice se bodo kmalu pokazale. ATENE, 19. dec. Atenska agencija sporoča: Grški pritisk je prisilil nasprotnika, da se je znova umaknil. Pri tem je bil ujet poveljnik 42. italijanskega polka. Na Mokri planini so grške čete, kljub visokemu snegu, naskočile sovražne postojanke in zasedle točko, ki obvlada okolico. S planine Skivovik na južnem delu fronte so se morali Italijani umakniti. Najmanjši odpor nudijo Italijani piri Tepeleniju in Kiisuri, ki je v plamenih. Na severnem delu fronte se vodijo hudi. boji za vstop v dolino Devoli, kjer so petrolejski vrelci. Italijani so na tem odseku postavili močne baterije topov in obstreljujejo prodirajoče Grke. Zima postaja v Albaniji vedno hujša .zapadel je visok sneg, razsajajo snežni viharji, ki ovirajo pregled operacij. Pred Klisuro In Tepelenijem je v kratkem pričakovati važnih izprememb premika fronte, ker se tod odpira lažia i»ot k Valoni. ELITNI ITALIJANSKI POLK V BOJU PRI PORTO PALERMO ATENE, 19. dec. CBS. častna straža italijanskega cesarja, 4. grenadirski polk, je bila včeraj v hudem boju na obalskem sektorju. Začasno je zasedel nekaj grških pozicij ter tudi Porto Palermo. Od tam je dvakrat napadel grške čete, vendar pa so slednje z možnarji, ki so jih pustili Italijani na boJišču, prisiHIll, da se je 4, gre-nadrski polk spet umaknil v Porto Palermo. Popolnoma zamrznjena cesta proti Va'oni je bila večkrat predmet napadov grških in angleških letal. Francija mora mobilizirati vse patetične siie Likvidacija »afere Lava/' - Komentar Petainovih načrtov, s pomočjo narodnega predstav* ništva obnoviti Francijo - Lava! „|e prepričan o zmegs sil ©ss" LYON, 19. dec. AA. V članku »Nacionalno sodelovanje« komentira »Temps« namen maršala Petaina, da ustanovi posvetovalno skup!no. »Kakor je vlada maršala Petaina prežeta z vročim patriotizmom, tako se tudi trudi, da zgradi svojo moč izključno z vero vase. Parlament in posvetovalna skupščina bi naj v Franciji v tph dneh mobilizirali vse sile, ki jim je za skupnost in obnovo Francije. Brez takšnega sodelovanja vse javnosti bi bila obnova domovine prepočasna.« JUGOSLOVANSKO ODLIKOVANJE TE-LEKIJU BUDIMPEŠTA, 19. dec. MTI. Jugoslovanski poslanik Rašič je izročil predsedniku madžarske vlade Telekiju red Belega orla I. stopnje, s katerim ga je odlikoval knez namestnik Pavle. SPREJEMI PRI BORISU SOFIJ^, 19. dec. DNB. Kralj Boris je sprejel danes ministra prosvete Popova, ki se je vrnil z obiska Varne in nekaterih drugih mest v južni Dotmidži. Istočasno je kralj sprejel tudi ministra' za zgradbe Vasiljeva. MLADINSKA ORGANIZACIJA V BOLGARIJI SOFIJA, 19. dec. Po prvem čitanju novega zakona o mladinski vzgoji je imel v sobranju predsednik vlade profesor dr. Filov v svojstvu ministra prosvete, ki je predložil navedeni zakon, govor, v katerem je poudaril, da temelji bolgarski mladinski zakon na principu prostovoljstva. Po izjavi Filova prihaja že danes v poštev za mladinsko organizacijo okrog milijon učencev in izvenšolske mladine. BOLGARSKI TOBAK ZA NEMČIJO SOFIJA, 19. dec. Ministrski svet je na podlagi trgovinskega sporazuma potrdil dobavo 45 milijonov kg bolgarskega tobaka za Nemčijo. Tobak bo vrgel državni blagajni tri do štiri milijarde lejev. • DEMONSTRACIJE V ŠVICI ŽENEVA, 19. dec. DNB. Demonstranti so skušali zaradi zračnega napada na švicarska tla demonstrirati pred angleškim konzulatom. Policija je aretirala sinoči 25 oseb, jih zaslišala, nato pa izpustila. BENCIN ZA FRANCOSKE LADJE FORT DE FRANCE, Martinik, IH. dec. CBS. Francoski nosilec letal »Bearn« je včeraj sprejel na krov 600 ton bencina, k; je prispel iz Venezuele. Ostalih 600 ton je prišlo na Guadelupo, kjer je stacioni-rana križarka »Emile Bertin«. Obe ladji potrebujeta 10 ton bencina na dan, če sta na vožnji. S tem bencinom, ki sta ga dobili iz Venezuele, gresta lahko na pot v Francijo ali pa severno Afriko. ŠKODA V ROMUNSKIH PETROLEJSKIH VRELCIH LONDON, 19. dec. Reuter. Iz Curiha prihaja poročilo, da so bili romunski petrolejski vrelci v Ploestiju poškodovanj z bombami. Popravila bodo trajala najmanj 14 dni. PO EKSPLOZIJI NA ŠVEDSKEM STOCKHOLM, 19. dec. DNB. Cela švedska je še vedno pod vtisom strahovite eksplozije v Karikroni. Do sedaj še niso mogli ugotoviti obseg eksplozije v smodnišnici. Ugotovljeno pa je, da je prišlo do eksplozije zaradi nesrečnega slučaja in ne zaradi špijonaže. NESREČA »LETEČE TRDNJAVE« MARCH FIELD, Kalifornija, 19. dec. CBS. šest pilotov je bilo ubitih, ko je 4-inotorna »leteča trdnjava« zadela ob goro in sc popolnoma razbila. Letalo je bilo na poizkusnem poletu ter je zadelo v hrib San Jacinto v bližini snežne ločnice. EKSPLOZIJA V MONTREALU MONTREAL, 19. dec. DNB. V vzhodni četrti Montreala je nastala velika eksplozija.- Požar se je naglo širil. Deset stanovanjskih hiš je v plamenih. Doslej je pet ranjenih. Vzrok eksplozije ni znan. OPOZORILO POŠTNEGA MINISTRSTVA BEOGRAD, 19. dec. AA. Ker mnoga podjetja tiskajo v svojih koledarjih tudi poštne tarife in ker se je poštna tarifa zadnje čase znatno spremenila, se naj podjetja informirajo zaradi nastalih tarifnih izprememb pri poštnem ministrstvu. BERN, 19. dec. 2PV. Kakor poročajo iz Vichyja, je Laval odpotoval v Pariz po »zasebnih poslih«. Triurni sestanek med nemškim poslanikom Abetzom in maršalom Petainom je potekel zelo dramatično. Prvemu se je posrečilo prepričati maršala, da so nasprotniki očrnili Lavala po nedolžnem in mu podtaknili namene, ki jih ni imel. Laval da ni imel z nemškimi predstavniki nikdar pogovorov o kakšnem protidržavnem dejanju in da bi b:lo prav, če bi se Lavalu dalo neko zadošče- j nje v obliki, da bi bil, čeprav brez resora, sprejet v vlado. Abetz je s posredovanjem očividno uspel, ker je Petain pristal, da gre Laval spet v Pariz. VICHY, 19. dec. CBS. Laval je zahteval od Petaina, da naj postane Femand de Br non francoski poslanik v Parizu. To se je že zgodilo. Sedaj smatrajo, da je »afera Laval« poravnana. PARIZ, 19. dec. Ass. Press. Laval je izjavil, da je prepričan, da bodo vojno dobile sile osi. Sinteza germanstva in romanstva „!taiiianski bojevniki se niso uspavali zaradi slave v preteklosti* MILAN, 19. dec. Stefani. Minister narodne vzgoje Bottai je danes otvoril kulturno leto italijansko-nemškega društva. Govoreč o duhovnih in političnih vezeh med Nemčijo in Italijo, je dejal, da se germanizem in romanstvo pri delu za oblikovanje evropske civilizacije dopol. njujeta s svojimi razlikami. Hitler in Mussolini si prizadevata, doseči popolno zbližanje obeh narodov v njuni delavnosti, ki naj ustvari svetu novo civilizacijo. RIM, 19. dec. Diplomatski urednik agen cije Stefani javlja: Italijanski vojni invalidi in bojevniki, ki so se zbrali v Italiji ob priliki nfeke obletnice v Rimu, so izjavili, da se naj Italija vojskuje z Anglijo do končne zmage. Italijanski borbeni duh je danes odločnejši, kakor kdajkoli. Italija danes čuva svoje še nedotaknjene vojne sile. Italijanski narod bo zadal odločen in zadnji udarec velikemu sovražniku, ki tudi nosi odgovornost za vojno. RIM, 19. dec. Stefani. Grofa Ciana so danes obiskali voditelji bivših bojevnikov ter ga zaprosili, da naj sporoči duceju, la se italijanski bojevniki niso uspavali zaradi slave v preteklosti, temveč, da so vedno pripravljeni in odločeni storiti vse, kar bi domovina od njih zahtevala. Grof Ciano se jim je zahvalil za izraze lojalnosti. panci zbiralo čete ob franc. Moroku & LONDON, 19. dec. Tass. »News Chro-niele« prinaša vest, da zbirajo Španci blizu meje francoskega Maroka svoje čete. Več oseb, Id je prišlo iz španskega Maroka, je izjavilo, da je opazilo velike koncentracije španskih čet. Tudi iz francoskega Maroka poročajo, da se tam zbirajo francoske kolonialne čete. Po istih vesteh je šef francoske carinarnice v Tangerju odklonil izročitev svojega urada španskim oblastem, dokler ne prejme v tem pogledu posebnih navodil od francoskega generalnega rezidenta v Rabatu. Težki ameriški bombniki v Singapuru TOKIO, 19. dec. DNB. »Šugaj Šim po Šimbun« javlja, da postaja položaj na jugu Azije vedno težji. Zato se dan za dnem vedno bolj naglasa potreba po zvezi med Japonsko, Mandžukuom in Vang-čingvejevo Kitajsko. Zveza naj bi slonela na gospodarskem, političnem in vojaškem sodelovanju. Iz Nankinga poročajo, da je kitajska republikanska stranka, ljudska stranka in združenje za narodno obrambo prostovoljno izjavilo pristop k narodni stranki Kuomintang. Ta ima pod vodstvom Vangčingveja nalog, ustanoviti na vzhodu Azije blok treh držav. TOKIO, 19. dec. DNB. Po mobilizaciji v Siamu je bilo posebno opaženo dejstvo, da je 12 velikih ameriških bombnikov, ki so bili že prej dospeli na Filipine, odletelo iz Manile v Singapur, kjer bodo služili v pomoč tamkaj zasidrani ameriški in angleški vojni mornarici. BOLGARSKI GLAS IZ PETRIČA SOFIJA, 19. dec. Bolgarski pravosodni minister Mitakov je govoril v Petriču ob jugoslovanski meji in naglasil, da želi Bolgarija ohraniti mir. Zanjo v trenutku ni nobene nevarnosti. Odnošaji do sosedov so dobri, do Nemčije izvrstni. Vlada bo storila vse, da ostane izven vojne. LAGO MAGGIORE _ JADRAN RIM, 19. dec. ■Stefani. Na sestanku ministra za korporacije in gospodarstvenikov so razpravljali o problemu vodne zveze Laga Maggiore in Milana z Jadranom. Sprejeti so bili nekateri načrti o plovbi po reki Tieino in Padu v Jadran. NOVA DEKLARACIJA O ANGLEŠKIH VOJNIH CILJIH LONDON. 19. dec. Reuter Minister za vojno preskrbo Dalton ]e na nekem banketu izjavil: »Skoro bomo objavili svetu novo deklaracijo o naših vojnih ciljih.« LLOYD GEORGE ODKLONIL POSLA-NIŠKO MESTO V USA STOCKHOLM, 19. dec. DNB. Lloyd George je odklonil mesto angleškega poslanika v Washingtonu, češ. da je za ta položaj prestar. Kot najresnejšega kandidata za to mesto imenujejo letalskega ministra sira Achibalda Sinclaira. DE VALERA OPERIRAN LONDON, 19. dec. Reuter, Predsednik irske republike De Valera je bil operiran na očesu. ANTONESCU TUDI ZUNANJI MINISTER BUKAREŠTA, 19. dec. Rador. Dosedanjemu zunanjemu ministru Sturdzi je poverjena nova misija. Zato bo ministrski predsednik general Antonescu prevzel začasno tudi zunanje ministrstvo. PHILLIPS SE VRNE V RIM BOSTON, 19. dec. Reuter. Ameriški poslanik v Rimu Phillips, ki je v Bostonu« je izjavil, da se bo vrnil 30. decembra v Rim. Ocean bo preletel z letalom. AMERIŠKI DELAVCI ZA ANGLIJO CLEVELAND, Ohio, 19. dec. Reuter. Sir Walter Citrine, predsednik angleških Trade Unionov, je govoril pred ameriškimi delavci ter dejal, da mora Anglija v prihodnjih tednih težko prizadeti nemško vojno produkcijo. Zato pa potrebuje letala in posebno bombnike. Apeliral je na USA, da pošlje čim več bombnikov. NEMČIJA IN RUSKI BENCIN BERLIN, 19. dec. DNB. Demantirajo se vse vesti, ki vedo povedati, da bo Sovjet* ska Rusija reducira1a svoje dosedanje dobave pogonskega materiala Nemčiji, kef jih potrebuje zase. V tukajšnjih dobro poučenih krogih izjavljajo, da vlada med Berlinom in Mosikvo glede dobave bencina absolutno trden odnošaj. Sovjetske dobave Nemčiji ne samo da pojemajo, temveč je v porastu tudi ves ostali promet blaga, iki ga dovaža Rusija Nemčiji-PRVI HIDROPLAN ZA NORVEŠKO VLADO V ANGLIJI ELSINORE, Kalifornija, 19. dec. CBS. Izdelano je bilo prvo vodno letalo za norveško vlado v Angliji. Odslej bodo izdelali po eno letalo na teden v tovarni »Hawtome«. DONAVA ZAMRZNJENA BUKAREŠTA, 19. dec. Na spodnjem toku Donave se je nagrmadil led, zato je ves promet po reki ustavljen. NEV/ YORK, 19. dec. CBS. Amerika bo kupila od po Nemčiji zasedenih držav okoli 50 parnikov, ki so zasidrani v ameriških pristaniščih ter jih bo posodila Veliki Britaniji. Verjetno bo Anglja dobila tudi velika prekomorska parnika »Manhattan« in »Washington«, ki sta tako opremljena, da jima podmornice ne morejo do živega., Curih, 19. dec. Devize: Beograd 10» Pariz 8.75, London 16.80, Newyork 4.31 Y* Milano 21.77 V«, Berlin 172.50, Sofia 4.37H, Budimpešta 85. Drogi dan brez letalskih napadov na Angliio Tako angleška kakor nemška poročila javljajo, da zaradi slabega vremena ni bilo letalskih akcij nad Anglijo - Poziv kanciarja Hitlerja mladim častnikom* ki odhajajo na bojišče VČERAJŠNJA ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 19. dec. Reuter. Letalsko ministrstvo je danes prvič po več mesecih, odkar trajajo ietaskl napadi na Anglijo, objavilo naslednje uradno poročilo: Ponoči ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Tudi Reuterjev zasebni poročevalec pristavlja, da od nobenega kraja države ni prišlo nobeno poročilo o kakšnem letalskem napadu. Nad vso Evropo vlada izredno slabo vreme, ki onemogočuje delovanje letalstva. LONDON, 19. dec. Reuter. Sinoči je letalsko ministrstvo objavilo uradno poročilo, da ves dan ni bilo sovražnih letalskih napadov. Le en nemški bombnik, ki je priletel nad Dover, je bil sestreljen. Drugih novic ni. DANAŠNJE ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 19. dec. Reuter. Letalsko ministrstvo nima ničesar poročati, ker ni bilo nad Londonom in Anglijo že drugi dan nobenih napadov. LONDON, 19. dec. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so sinoči bila angleška letala tretjič nad Mannhelmom ter navzlic slabemu razgledu metala bombe na določene cilje. Napadena so bila letališča in pristanišča na okupiran! kontinentalni obali. VČERAJŠNJA NEMŠKA POROČILA BERLIN, 19. dec. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: V noči med 16. in 17 decembra so nemška bojna letala izvedla uspešne bombniške napade na Birmingham, London in druge važne vojaške objekte v srednji Angliji. Na raznih krajih so opazili požare in eksplozije. Cez dan zaradi neugodnih vremenskih razmer delovanje letalstva ni bilo veliko in je bilo omejeno na oglednišk© polete. V Sheffieldu se prva četrt mesta nahaja v plamenih, v nekem drugem mestu pa so prav tako zapazili požare. Več angleških letal je metalo v noči med 17’. in 18. decembrom bombe v jugozahodni Nemčiji. Na dveh krajih je bila povzročen« neznatna škoda na zgradbah in škoda za* radi požarov. Lovska letala so v letal* skem spopadu zbila 12 letal, protiletals*0 topništvo pa je zbila eno angleško letal0- HITLER MLADIM ČASTNIKOM BERLIN, 19. dec. DNB. Vodja Nemcih in vrhovni poveljnik nemške vojske Jc govoril v športni palači pred 5000 novoimenovanimi častniki vojske in letalstva« preden so odšli na bojišče. V sv0^f! prepričljivem govoru je vodja Nemi«® mlade častnike poučil o njihovi nalog" ki jo bodo morali izvršiti kot predstojfli* ki nacionalno socialistične vojske in 1® te naloge označil kot cilj njihovega življenja. Vrhovni poveljnik vojske marša* v. Brauchisch je pozval nato mlade častnike, da z vzkliki »Heil Sieg« izraz«0 svoje zaupanje voditelju Nemčije in vrhovnemu poveljniku vojaške sile. 1 : S, ; . t * " ,r gleži se nadejajo, da bodo tako onemogočili en narod držav osi, toda dogodki prihodnjih dni bodo pokazali, da se motijo.« List odgovarja ameriškemu novinarju, ki je vprašal, kakšne koristi bi imela Anglija od separatnega miru z Italijo. »Italija stoji neomajno na straži, ki jo je prevzela v skupnem boju m se ne bo umaknila. Abesinija, Španija, Flandrija in Norveška so dokaz za to.« resoren je bil globoka idealistična na-a- Večno iskanje, sveti nemir, ne-orni trud — so znaki take duševne V1i ^al° se jL> Prešeren s ponosom edal, da jo s „Cebeličarji" pričel no-dobo, ko je zmotil s svojim idealnim sin Slovence, ki so jih poprej „vabile> u' sence košate, slezice zložne, cvet dišeč po medu, sad brez sadu". Pre-‘n pa ni bil samo naš prvi pesnik, ki izenačil pesništvo slovenskega naroda ivronskim v upoštevanju priznanih tu-oblik, ampak je tudi ustvarjal nove ike, ki bi ob drugih prilikah mogle lati mednarodne. Prešeren pomen ja v enski literaturi brezprimeren skok iz nitivnih nižin na najvišji vrh Parna-Nizka, Ribičeva hiša v Vrbi je bila dni . doni Franceta, z drugo besedo m, ki mora bili svet vsakemu Slovencu. č. Z. Korintski prekop Pogledi iz Londona na trenutni položaj v Evropi Hugh Seton Watson mlajši o možnostih nadaljnjega razvoja sedanje vojne Po sklenitvi trojnega pakta so se širile najrazličnejše vesti o njega vzrokih in posledicah. Zdaj je Hugh Seton W a t s o n mlajši napisal v »Timesih« naslednje zanimivo razglabljanje: »Glavni razlog za sklenitev trojnega pakta in približavanje Nemčije, Italije in Japonske Sovjetski Rusiji je bilo na eni strani vse večja podpora USA Veliki Britaniji, ki je postala resna nevarnost za sili osi. In ker je Japonska edina sila, ki more ogrožati Ameriko, so sile osi smatrale za potrebno, da njo pritegnejo. Rezultat tega je popoln ameriški embargo na izvoz v Japonsko ter znova odprta burmanska cesta. Drugi razlog trojnega pakta je, da Evropa kot gospodarska edinica ni neodvisna. Tudi če bi se Nemčija izpremenila v neposredno hegemonistično vladavino nad vso Evropo, razen Rusije in Anglije ter obvladala še Severno Afriko, bi občutila pomanjkanje surovin in živeža, če bi Nemčiji in Italiji uspelo, zagotoviti si dovolj zalog živeža iz prirodno bogatih krajev, bi došlo do nezaposlenosti na drugih točkah Lakota bi pa lahko ogrozila politično ravnovesje, kar bi zavrlo napredek v razvoju vojne. Sile osi si lahko iščejo izhoda le na štirih točkah, te so Anglija, Rusija, zahodna Afrika in Bližnji vzhod. Osvojitev Anglije bi lahko dovedla do definitivnega zaključka vojne. To je tudi bilo upanje sil osi v poletju. Zdaj računajo z uspehom blokade Anglije, kar naj bi pripomoglo k osvojitvi. Švedski in ameriški tisk pa ugotavlja, da prihaja prekomorski dovoz kljub vsemu v Anglijo in da slednja tudi nemoteno izvaža dalje svoje industrijske proizvode. Nemčija je smatrala Rusijo za odličnega izvoznika surovin. Doslej pa trgovina med njima ni dosegla posebnega obsega, deloma zaradi nizke stopnje tehnične opreme v ruskih tovarnah in primitivnega prometnega sistema. Italijanski in nemški inženirji bi naravno radi mnogo storili za dvig ruskega poljedelstva. Ali sovjetska vlada je vse. doslej pokazala veliko nezaupanje do tujih tehnikov. Boje se, da bi agrikulturna država postala kolonialni eksploatator za industrijsko Evropo. Načrt ministra Funka so sprejeli v Rusiji z zanimanjem, toda njega območje ne sme segati preko Njemena, Buga in Pruta. Ali je mogoče, da se sile bore proti Sovjetski Rusiji? Znani germanofilski romunski publicist, Pamfil Šeicerau, je že večkrat izjavil, da čaka po Nemcih reorganizirano romunsko vojsko še velika naloga v bodočnosti. Predstavniki nove Romunije se nadejajo, da se bo njih vojska hrabro borila ob strani osi in dobila zato Besarabijo, zahodno Ukrajino, pa tudi romunski del Transilvanije, ki je bil odstopljen Madžarom. Kot tretje bi sile osi lahko poizkusile v Afriki. če bi Španija dovolila nemškim armijam prehod preko Pirenejev, bi bil Gibraltar ogrožen. Če bi ta padel, bi bila nemški vojski odprta pot v Afriko. Od Maroka do Gambije se razteza neprekinjena veriga francoskih in španskih posesti. Atlantik pa bi ostal v rokah Anglije. Komunikacije po kopnem so izredno slabe. Če bi Francija napovedala vojno Angliji, bi odpadel razlog za napad na Dakar, ki je ključ do Južne Amerike, pa tudi ostale Afrike. Nemške čete bi lahko napredovale tudi proti vzhodu, skozi Maroko, Alžir, Tunis in Libijo do Egipta. Tudi tu so prometne zveze težke, priprave za napad bi terjale mnogo časa. Morski prevoz bi bil nemogoč, ker bi angleška mornarica ostala v zahodnem delu Sredozemlja tudi še potem, če bi izgubila Gibraltar. Nemške čete bi se morale poslužiti sedanje italijanske poti. Vojna v Grčiji naj bi bila del vojne za Egipt. Osvajanje Grčije bi vsekakor okrepilo položaj sil osi do Turčije, nikakor pa ne vplivalo na vojno v Egiptu. Strateška važnost Balkana je, da tvori pot v Malo Azijo in dalje v Irak To bi razbremenilo Italijane, obenem pa zadalo hud udarec britskemu cesarstvu. Toda to je težka naloga, četudi bi bil ves Balkan v rokah sil osi, bi ostalo od Carigrada do Basre še 3000 km poti skozi težko prehodne planine in puščave. Tudi bo Turčija brez dvoma branila Tracijo. Kako pa bi se zadržala Rusija, če bi prišlo do vojne okrog Dardanel, to je vprašanje, ki se je gotovo tudi ventiliralo ob zadnjem obisku Molotova v Berlinu.« LAVAL JE REHABILITIRAN V posebni misiji je spet odpotoval v Pariz Odločitev bo padla v Angliji V dopisu iz Berlina poroča »Pester L>oyd«, da nemški uradni krogi ne zanikajo pomena sporednih akcij v Sredozemlju, vendar jim ne pripisujejo velike vrednosti. Sodelovanje italijanskih in nemških oboroženih sil se javi lahko tudi kje drugje, čeprav doslej še ni bilo nemških čet v Sredozemlju. V Berlinu izjavljajo, da bo odločitev padla v Angliji, v srcu britskega imperija. Zato so tudi proti otokom usmerjeni vsi načrti v zraku in na morju. Težišče sedanje vojne je v izolaciji in izključitvi otoškega cesarstva. Odstranitev Lavala ima po nemški sodbi ozadje v nameravani izpremembi francoske politike do Italije. Toda, če bi se ta hotela izvesti, bi se ji energično uprli tako v Berlinu kakor v Rimu. Prešeren, avtor tiste knjižice slovenskih i3esmi, kateri sc ima Vrba zahvaliti za vso svojo slavo, je životaril vse življenje v takih razmerah, da mu je v moški dobi pesniški talent pomonjal edino veselje. V mladosti je menil, da ga čaka blesteča pri-hodnjost. Vsi so ga razvajali: mati, babica ,strici. Za kmečko delo ga niso uporabljali. zalo je vaško življenje spoznal bolj z lepe strani. Šolanje v Ribnici. Ljubljani in na Dunaju mu ni delalo posebnih težav, in ker je imel bistro glavo, se je z lahkoto boril za mesto med prvaki v razredu ter se seznanjal s tujimi jeziki Pa .tudi denarja mu ni primanjkovalo; saj ga je dobival od blejskega strica, ga služil s poučevanjem, j>oziieje prejemal štipendije, v Ljubljani rodbinske, na Dunaju Knafljeve, katere ustanovitelj je bil iz njegove fare. Vkljub materini želji se ni odločil za lemenal, marveč se je vpisal na pravo, Domovino je v dunajskih študijah obiskal samo dvakrat, spoznal pa J'e dobršen kos tujine ter potoval s svo-jnn gojencem celo na Moravsko. V glavnem mestu stare monarhije je pričel pač v marsičem svobodneje misliti, toda ta 'Sprememba še ni bila taka, da bi se bili zaradi nje vznemirjali domači in strici — duhovniki. Že v mladih letih se je Poskusil s pesništvom. Toda odločitev študenta iz slovenske kmečke hiše ni bila enostavna, zakaj kar trije jeziki so se mu ponujali: latinski, še vedno glavni šolski jezik: drugi nemški z bogato literaturo, temeljna vez nemškega državnega sestava, za slovensko izobraženstvo priznani občevalni in dopisovalni jezik: nazadnje še slovenski ,vičini našega ljudstva edini razumljivi jezik, občilo kmečkega in hlapčevskega sveta, jezik brez višjih književnik vrednot. •Slovensko gibanj * j<‘ pač bilo tedaj stanu že nad sto let, toda slonelo j ' na posameznikih in upoštevalo le praktične po-uvbe pridigarjev, kmeta in deloma osnovne *ole Med pesmimi Valentina Vodnika in ■Podobnikov j • bilo nekaj uspelih tekstov v Mirivrstičnili kiticah, toda ni bilo pesmi, ki bi obstala pred evropskim vrednotenj eni, Kar je dozorelo v prvih petdesetih Dr. France Prešeren (K mariborski proslavi 110 letnice rojstva) letih slovenskega preroda, je bilo malo-števijno in diletantsko, da ni moglo vnel odtujenega, meščanstva za slovensko jezikovno kulturo. Študenta Prešerna, ki je pisal domačim slovenska, stricem pa nemška pisma, je tako razmerje bolelo in zbudit se je v njem gorenjski ponos in odpor proti lažni inlelegenei janzeistične dobe. Sklenil je dokazati, da Zoisove težave v kulturnih razmišljanjih ne drže. V tistih^ časih je bil Prešeren pravkar končal s študijem in postal neplačani odvetniški koncipient. Dekleta, katerim bi rad daroval svojo ljubezen ,ga niso razumela. Umrl mu je Smole, utopil se Cop. Ostala mu je samo še gostilniška soba in poezija. Ni več pazil na obleko, obraz mu je postal gubast — postal je tak, kakršnega ga je skušal Slikar Goldenslein po spominu naslikali. Toda čudoviti pesniški dar, ki so ga roj urice naklonile Ribičevemu Francetu, je bil njemu samemu v olajšavo in i>ogum,Slovencem pa v ne sluteno pomoč. Njegove pesmi, ki jih je ustvaril v letih 1821 -184G, so bile utrinki genialnosti, ki je bila potrebna za uvrstitev zamudniške pesniške skupine med kulturne narode. Prvič v slovenski pesmi je izpregovorila osebnost, ki je stala enakovredno na isti stopnji z največjimi pesniki tujih narodov, osebnost, ki ni bila slučajen posnetek kake posebne književne šole. izraz določene dol>e in tedanjega duha. Že „Povodni mož" je. napovedoval pesnika po milosti božji, ki hoče ustvarjali večne vrednote in se kosali z naj-večjmi literarnimi čudodelci, ne pa samo ponižno dokazovati ,da utegne tudi slovenščina bili sposobna in voljna za pesnjenje. Ljubezen, o kateri poje, mu je vsemogočna usoda, kateri se moraš ponižno uklonili. Nj 'gove ljubezenske izpovedi so tako sramežljiva in čisla lirika, da se moremo danes le čudili, kako so mu mogle nakopali toliko nasprotstva že za ?D tj‘lija, kakor tudi po smrti v času Mahničevega preroda. Slovenskega vprašanja se je Prešeren večkrat dotaknil v „Sonelnem vencu" se misli na izvoljenko in domovino harmo- nično prepletajo; v ,,Krstu pri Savici“ je z jasnim namenom podčrtal verz, da ,marveč sveta otrokam sliši Slave“; v ,,Zdravljici" kliče Slovence in Slovenke k edinosti v človeški družbi; njegovo stališče do uskoka Jakoba Frassa (Vraza) je itak znano. Svoji rojstni vasi je postavil dva spomenika :po obisku pri Ribičevih (po-. jo hrepenenje izobraženca po vaški _ idili ovekovečil v sonetu „0 Vrba", "l Bledu in »Angloameriški antagonizem je izginil«, piše »Trud«, glasilo sovjetskega delavstva ter zaključuje: »Pomoč USA Veliki Britaniji stalna narašča. USA so življenjsko zainteresirane na nadaljnjem obstanku Anglije.« Največja norveška ladja, 18.673 tonska »Oslofjord« je nasedla pri New Castleu na mino in se potopila. Parnik so prevzeli svoj-čas Angleži in je bil na poti v Kanado. 139 oseb na prisilnem bivališču v Romuniji Vlada je poslala v prisilna taborišča več bivših uglednih mož romunskega javnega živ Ijenja. Med njimi je precej Židov. Poziv bogatejšim legionarjem je izdala osrednja organizacija nacionalnega gibanja v Romuniji. Vsak legionar, ki ima nad 20.000 lejev premoženja, naj previšek pošlje osrednji blagajni legionarskega gibanja. Pomen angleških akcij v Sredozemlju V Londonu so prepričani, da bodo USA poslale še nadalje nove ladje Angliji. Razpoloženje javnega mnenja v Ameriki da je za Veliko Britanijo ugodno. Vprašanje je samo, v koliki meri sc bo Američanom posrečilo, sproti nadomestiti‘izgube, ki jiih terja poostrena podmorniška vojna. Tudi v pogledu proizvodnje letal se bo Anglija naslonila na ameriško celino. Velik del svojih zračnih sil in vojnih ladij je utegnila Velika Britanija, kljub močnim zračnim napadom doma, koncentrirati v Sredozemlju. Nemci so tako dobili nad Anglijo prostejšo pot, toda Angležem se bo transport letal in premaknitev ladjevja v Sredozemlje izplačal, če bodo utegnili v Afriki kakor Albaniji paralizirati italijansko moč. Ko bosta Suez in Gibraltar razrešena nevarnosti italijanskega ogražanja, bo Anglija lahko glavne svoje sile v zraku in na morju izkoristila na Atlantiku ter prešla tam k od-ločilnejšim akcijam, razpravlja »Neue Ziircher Zeitung«. štiri leta kasneje r okolici vrstice, s kakršnimi se ne more ponašati noben : ’ ’' ’ Duša mu j 1- aiia skozi la izliv ni' stvo, da je veličastno < novalcc se je I jen v ra v širjena v c-------- in človečanska. Črtomir Prešeren, ki ja kot T med svoja 'vojake z „Manj strašna r v-kot so pod sve i n A vzdignili so se \ in razbili čolnič, ki si riši. Prešeren je bil : rava. Večno i umorni trud — s. nravi. Zalo se je zavedal, da je s ‘ vo dobo, ko je r delom Slovence, samo sence — dišeč L je z ( jih v oblike, 1 postati i slovenski .. primitivnih sa. Nizka . rojstni dom hram, ki mora __ Ni separatnega m:ru za Italifo! »Giornale d’ Italia« se bavt z angleško ofenzivo v Libiji ter pravi: »Iz vseh kotov svojega imperija so spravili Angleži skupaj 300.000 rhož in 800 tankov. An-bodo tako onemo-./ osi, toda dogodki pokazali, da se mo-t ameriškemu novi- Gospodarske vesti Obvezne prijave o proizvodnji, prometu in zalogah blaga Ministrstvo trgovine' in industrije je izdalo, in objavilo naredbo o prijavljanju proizvodnje, blagovnega prometa in zalog na temelju uredbe o kontroli zalog blaga. 1. Vsi uvozniki, producenti in trgovci na veliko so dolžni najkasneje do vsakega 5. v mesecu prijaviti neposredno uradu za nadzorstvo cen stanje zalog. Prijave morajo pošiljati tudi podjetja, katerim je blago samo poverjeno v varovanje (špediterji, komišibnarji itd.) 2. Za uvoznike pa se smatra tudi vsak producentski (predelovalski) ali trgovski obrat, ki predeluje oziroma prodaja uvoženo blago po nekem drugem obratu, pa znaša vrednost 10.000 din. d. Kot producenti oziroma predelovalci veljajo vsa industrijska podjetja ter še sledeča obrtna podjetja: a) Mesarska in klobasičarska obrtna podjetja v krajih s poobl. klavnicami se smatrajo za producente svinjske masti in loja, če koljejo mesečno najmanj 30 svinj ali 15 goved. Toda če ti obrati imajo več prodajalen, se smatrajo glede prijav masti in loja za producente, če skupno število zaklanih svinj v vseh prodajalnah presega 30. oziroma goved 15 komadov.. V kolikor določeni mesarski in klobasičarski obrtniki koljejo manj od te količine, morajo predložiti uradu za nadzorstvo cen potrdilo, izdano od pooblaščene klavnice v kraju njih poslovanja o njih povprečnem mesečnem klanju, v svrho oprostitve obveznosti prijavljanja. Klobasičarski in mesarski obrti v krajih brez poobl. mestnih klavnic so oproščeni prijav. h) Voskarski in milarski obrtni obrati morajo brez razlike prijaviti svoje zaloge parafina in sveč. odri. loja in mila. c) Obrtni obrati, ki proizvajajo uzde, štrange in vrvi za kmečko porabo, morajo brez razlike prijavljati zaloge oda. predmetov. d) Obrtni ubrati, ki predelujejo surove kože v svrho prodaje, morajo prijavljati zaloge, če zaposlujejo v svojem obratu najmanj 6 kvalificiranih pomočnikov. e) Vsi obrati, ki postranske proizvode svoje producentske (predelovalske) delavnosti naprej predelujejo v svrho prodaje. kar je primer z mesarskimi in klobasičarskimi obrati, ki konzervirajo surove kože, bodo smatrani za take, ki,morajo obvezno prijavljati zaloge. i) Vsi obrati, ki proizvajajo letno najmanj 240 m3 drv za kurjavo ali stavbnega lesa v svrho prodaje, morajo tudi prijaviti zaloge. Cl. 4. do 7. določajo: pojem veletrgovca v smislu uredbe. Zaloge se morajo prijaviti v kraju, kjer je blago vskladiščeno. En obrazec prijave se lahko nanaša samo na kraj. kjer se blago nahaja, tako, da še zaloge, ki se nahajajo na večih krajih, prijavljajo za- vsak kraj na posebnem obrazcu. Na istem obrazcu se morajo ob mesecu prijaviti proizvedene, predelane, kupljene in prodane količine odnosnega blaga v prejšnjem mesecu. 8. Zaloge morajo biti prijavljene po vrstah delavnosti: uvoznik, producent, veletr- Navedeni so v naredbi tudi natančno vsi predmeti, za katere je potrebno obvezno prijavljenje zalog ter so vsi taki.' ki spadajo pod nadzorstvo cen Urad za kontrolo cen v Beogradu bo izdajal tolmačenja v zvezi s to naredbo, dovoljeva' prijavljencem po potrebi toleranco pri določevanju količin produkcije, prometa in zalog predmetov, ki bi morebiti pozneje prišli pod kontrolo, za take pred- ovecin varovalecblaga. V čf.-9.—13. je na-j mete pa bo* ugotovil tudi nomenklaturo vedeno: če je poreklo blaga neznano, mo- za prijavo. Zaradi unifikacije postopka ra biti navedeno, da je blago »neznanega l in nomenklature bo urad sodeloval tudi porekla«. Prijave morajo biti podpisane. ‘ z zagrebškim. Registracija lesnih izvoznikov Zahteva Osrednjega lesnega odseka Zveze trgovskih združenj, da se registrira vsak'dosedanji zakonito upravičeni izvoznik lesa ne oziraje se na to, koliko lesa je izvozil v zadnjih treh letih, je bila sedaj sprejeta na seji ravnateljstva za zunanjo trgovino in Stalne delegacije lesnega gospodarstva. Vsaka protokoli-rana tvrdka, ki se na temelju obrtnega pooblastila sme baviti s proizvodnjo ali trgovino z gozdnimi proizvodi in ki je včlanjena v organizaciji, ki je član stalne delegacije lesnega gospodarstva, se bo registrirala kot pridobitno podjetje za izvoz gozdnih proizvodov. Pogoji za registracijo bodo objavljeni v posebni naredbi. Tudi enotno platno m sukno? V Beogradu se vedno bolj širi vest, da j sestavljena komisija, v kateri se nahajajo bomo poleg enotnega ljudskega kruha dobi-1 predstavniki ministrstva vojske in mornarice, li kaj kmalu še enotno ljudsko sukno in enot- j trgovine in industrije ter poljedelstva, pred no ljudsko platno. O tem tudi poroča »Narod no Blagostanje«. Po teh informacijah je že g Spora/um n nakupu sovjetskega bombaža. bombažnih odpadkov med našo delegacijo v Moskvi in merodajnimi sovjetskimi predstavniki jo bil dosežen ler pričakujejo, da bomo že v januarju uvažali sovjetski bombaž. g llorske rudnike bakra bodo prevzela zainteresirana nemška industrijska podjetja. Francoska družba in vichvjska vlada sla dali že svoj pristanek. Nakup delnic vrši začasno poseben nemški bančni konzorcij. g Podružnico centrale za kurivo za področje Slovenije bo dobila Ljubljana. g I sposobtjcvalai tečaji za laik “-pregledniki.' mesa in klavnih živali bodo priredili v javnih klavnicah v Ljubljani in Mariboru ter po potrebi še tudi drugje. Trajali bodo li tednov Ti pregledniki bodo samo v občinah, kjer ni veterinarja niti doma niti v sosednjih občinah. g Izgube naše trgovske mornarice za časa vojne znašajo po »Narodnem Blagostanju1: Izgubljenih je 14% ladij z 20% celokupne tonaže, iz prometa je vzeto 17% ladij z 8.5 odstotki tonaže. Prisilno ustavljenih pa je bilo 6% ladij s 4.5% tonaže. Vsega skupaj ima torej trgovska mornarica za 37% manj ladij, ki so imele 33% celokupne tonaže. g še dve ruiiuinski petrolejski rafineriji so kupili Nemci za 80 milijonov lejev. To sla ,,Hafinaju“ in ..Rafineria Titan"'. stavniki tehničnih fakultet v Beogradu in Zagrebu ter končno še predstavniki Zveze tekstilne industrije. Ta komisija mora rešiti vprašanje preskrbovanja tekstilne industrije, s konopljo in izdelave enotnega ljudskega suk-na in enotnega ljudskega platna. PROGRAM ZAGREBŠKEGA ZBORA V NOVEM LETI Zagrebški zbor bo priredil tudi pri-hodnje leto dva velika mednarodna sejma in eno zimsko razstavo: od 26. IV. do 5. V. bo 35. mednarodni specialni vzorčni Sejem obenem z 18. salonom avtomobilov ter specialni sejmi za poljedelstvo in turizem. 30. VIII. do 8. IX. bo mednarodni veliki vzorčni velesejem. Od 29, XI. do 2, XII. bo zimska razstava plemenske perutnine. kuncev, golobov in ptic pevcev, Po podatkih poročevalske službe Zagrebškega zbora vlada za sodelovanje na velesejmih že sedaj precejšnje zanimanje ter so se nekateri razstavljalci že prijavili. Na pomladanski razstavi bo najbolj zastopana stroka poljedelstvo z gospodarskimi stroji, orodjem, kemikalijami ter vsem, kar je v zvezi s poljedelstvom, njegovo produkcijo in predelavo. Za to stroko namerava najeti Italija zaše poseben paviljon. Turistična razstava bo namenjena v prvi vrsti propagandi za domače občinstvo, ki naj bi v sedanjih svetovnih zmedah nadomestilo pritok tujcev v turistične kraje. — Madžarska je za pomladanski sejem najela poseben paviljon, kjer bodo razstavljeni vsi proizvodi, ki prihajajo v poštev za izvoz v našo državo. g Revolucija v svetovni tekstilni trgovini bo po mnenju angleških strokovnjakov nastala zaradi realizacije novega izuma, ki omogoča predelovanje morske trave. v tekstilno surovino za najrazličnejše pleteno in tkano tekstilno blago odlične kvalitete. Posebno je prikladna nova surovina za izdelovanje nogavic, toplega spodnjega perila itd. Zaradi novega izuma bo imela Auglija tekstilne surovine doma ler bo lahko omejila za ves čas vojne uvoz tekstilnih surovin na ?rnn: mum. iz gospodarskega tlaka Jzmedju anarhije i diktature" Mladi angleški ekonomski pisec in profesor oxfordske uni verze R. H. S. C r o s s m a ii n je napisal knjigo z naslovom »Vlada in vladani«, ki pa je pri prevodu g. Zlatka Gašparoviča v hrvaščino dobila gornji naslov. Izšla je nedavno v Zagrebli ter sc dobi v knjigarni »Orbis« v Masarykovi ul. 15. Grossmanu je profesor politične znanosti, eden izmed najbistroumnejših angleških gospodarskih teoretikov ter ugleden član angleške laburistične stranke. V tej svoji knjigi, ki je res, zaslužila, da so jo prevedli v tudi našemu širšemu občinstvu znan jezik, je opisal s kritičnim očesom sociologa iu znanstvenika različne gospodarske in pred vsem politične pokrete v zgodovini človeštva. Zgoščeno in natančno opisuje značilnosti fevdalizma, absolutizma, kapitalizma. treh (angleške, ameriške in franco- ske) revolucij, nacionalne države, liberalizma, imperializma, industrijske revo- t lucije, socializma in fašizma. Ker je že kot pristaš napredne angleške laburistične stranke po prepričanju demokrat, ima njegova knjiga prednost kritike: ne piše zato, da bi nategnil človeške možgane na dogmatično kopito, ampak znanstveno kritizira, kar je v posameznih družabnih sistemih napačnega in odkritosrčno priznava dobre strani posameznih sistemov. Mnenia smo, da bi bilo našemu narodu, posebno pa intelektualcem, potrebnih še veliko tako temeljitih knjig, iz katerih bi brez z dogmami pobarvanih naočnikov spoznavali politične in gospodarske motive človeške zgodovine. S takimi knjigami bi naučili ljudi kritično misliti in bi onemogočili različnim agitatorskim špekulantom, da kalijo vodo. b. ca W.E. BarthelL ZENA V DŽUNGLI Eksotični roman iz INDIJE Sen in hrepenenje sta se često borila v Beati, oditi v svet, zreti z raziskujočim pogledom vse pokrajine zemlje, spoznati vse rase človeštva, 'vse običaje, vse kulture, vsa verstva sprejeti vase. In vedno je bila to Indija, ki jo je vznemirjala najgloblje. Tu je bil še prasvet. Tesno poleg angleške civilizacije je sanjalo še naj-skrivnostnejše in najčudnejše dogajanje. Zdaj je okušala te skrivnosti sredi gorske samote. Pred njo. pol nagnjena proti njej, je stala njena hčerka Agnes in veter se je igral z njenimi lasmi — veter, ki je pihljal v Himalaje k velikemu oceanu. Veter, ki pozdravlja njenega moža... Z bolečim čustvom hrepenenja si je zaželela poleteti s teh višin k njemu, ki ga ljubi. Kakor vzdih je zvenelo globoko dihanje. • Dalje!« je dejala h Ghagiri Musim-Nvalliju. »Pojdimo naprej!« V somračju se je pojavil smrekov gozd. Črno se je risalo visoko drevje po nebu. Še četrt ure priti in odprlo se bo dno doline, prepreženc s potokom, zaščitene pred ostrimi severnimi vetrdvi; na iem dnu ležijo štiri nizke indijske poletne hiše Prva pripada Jamesu Wilgar-du, in tu kanijo preživeti svoje počitnice. Na pragu je stal čuvar hišice, star, be-lobradi Bengalec. Poznal je Ghagiro Musimvvallija; z živim, indijskim pozdravom ga je sprejel — potem šele je stopil naprej in se priklonil, lakti prekrižane čez prsa. Beata je stopila, držeč Agnes za.roko, v prijazno hišo; toda žlahtnega gorskega zraka in razsipnega sijaja ni opazila, ki jo je obdajal — njene misli so hitele v žarečo ravnino Balasorja, k njemu, ki ga je ljubila. To je bila tretja noč, ko je Beata ležala budna sredi spečih, in neki nejasen nemir jo je rnučil. Težko in zamolklo je utripalo srce. Enkrat je vzdihnila, toda stisnila je zobe in tiščala robec pred ustnicami, da bi je ne slišala Agnes. Zopet so šle njene misli na popotovanje, in šele proti jutru je utrujena zaspala. Prvi glasovi v hiši so jo zbudili. Po zajtrku na verandi, ki je nudila čudovit razgled po dolini, je vestno vodila in nadzorovala razvezovanje prtljage, Ghagira in Mawasa sta se branila in neštetokrat zagotovila, da se ji ni treba truditi s tem, toda Beata je iskala prilike, da bi se zamotila. Agnes je prosjačila, da bi sc smela iti potikat po dolini. »Toda ne daleč!« je svarila Beata. — »Ostani v bližini hiše.« Agnes je pokimala tja v en dan in se splazila skrivaj še enkrat v shrambo, kjer je ležal cel kup zank. Bile so od zavojev, ki so jih prinesli s seboj. Med opravkom si je tiho popevala. Zanke je skrila v obleko in odhitela na prosto skozi zadnja vrata. Hotela si je uloviti mungosa, kakršnega je imela doma, pa se .ie morala ločiti od njega. Kmalu je izginila za prvimi drevesi in povezala vrvice skupaj. Ali so tu kaki mungosi — o tem ni premišljevala. Gozd je bil divji in zaraščen, toda ne neprediren. Le hitro, si je mislila Agnes, preden opazijo — in ne da bi pazila na trnje in pot zapirajoče veje,'je naglo prihajala vedno globlje v gozd. Prišla je v palmov gaj. Voda je žuborela. Agnes jo je preskočila, prečkala gaj in prišla zopet do smrečja goščave. V naglici je komajda pazila na smer. Zaman je oprezovala okrog. — Mungosov očitno iu ni. Rahla omotica je spreletela Agnes od njenega hitenja. Zastrla si je oči z dlanjo . in že ji je bilo bolje. Dvignila je nogo, da bi se vrnila. Tedaj se zdrzne — in za predih ji zastane srce. — Kje je? Kam vodi pot? — Pri okretu je Agnes popolnoma izgubila smer. Z divjimi utripi srca je začelo dekle trepetati. S tožečim glasom je klicala mater, očeta — kakor skrivnosten duh je odgovarja! odmev z otroškim glasom po džungli. Agnes je vzdihnila in se zgrudila na kolena. Toda tesnoba jo je zopet takoj dvignila. Blodila je na slepo naprej, opraskana od trnov, in globoko viseče veje so jo bile. — Zopet kliče _ zaman. Pred očmi se ji je pordečilo, potemnilo. Begala je po gozdu ko splašena žival. Končno ji je odpovedala sila. Znoj jo je ovlažil po vsem telesu. Bilo. ji je, kakor da kroži z njo ves gozd. Opotekala se je nekaj korakov naprej napol nezavestna. Potem so zdrsele njene noge v prazno .. • in omedlela se ie pogreznila v neko brezdanjo globino. S’ »Agnes!« Nič ne odgovarja. Nemirno je zrla Beata po dolini. Ma-wasa pride. »Ne morem je najtii! ...« Združeno so zveneli klici: »Agnes■ Agnes 1« Nikakega odgovora. Na skoro glušeče krike žene pridrvijo Ghagira Musimvvalb, stari Bengalec in vodnik, ki se je bil pravkar namenil nazaj v Dardshilling. »Gospodična je izginila!« je tožila Ma-wasa. Stari Bengalec položi roko na čelo in sj-prikloni. »Gospa ne žalostna Bomo iskati -p: Gospodična igrati.« To je zvenelo tako prepričevalno, da s0 se Beatini nagli srčni utripi pomirili. »Da, iskati!« je prosila. »Iščite vsi!« Stari Bengalec je poučil ostale: »Ti tu — ti tam — ti zadaj W tu —.« Naglo so se oddaljili. (Dalje.) Več pažeije lepi Dolenski Naša lepa Dolenjska je nekak nov svet ki bodo neprestano pridigali o lepotak ' v Sloveniji, ki ga znamo vse premalo ee- Dolenjske, ki bodo opozarjali izletnike niti. Premalo so nam znane lepote do- na vse prijetnosti bivanja med gostoljub-lenjskih vasic, trgov in mest. Pozna se, nimi Dolenjci in ki bodo poskrbeli za da ni več Jurčiča, ki bi opisoval roman- udobnost gostov. V krajih, ki so izrazito tiko dolenjskih gradov, bajeslovne do- letoviščarski, je premalo hotelov in tuj-godke okoli dolenjskih cerkva in zna- skoprometnih postojank. Razne tujsko-menj. kar vse je v tistih časih dvignilo i prometne ustanove naj na anketah raz-zanimanje za Dolenjsko. Sedaj poznamo pravljajo o smernicah, ki naj dvignejo le priljubljeno izletno točko Polževo, ki tujski promet na Dolenjskem in izdajo jo znajo ceniti predvsem Ljubljančani, in razne propagandne edicije z opisi dolenj-Pa.dolenjski cviček,, ki gre mnogim v sitih krajev in zanimivosti. S tem se bo slast. Toda to ni dovolj. Vse bolj mora- poživela tudi trgovina, obrt in gospodar-mo znati ceniti dolenjsko ljudstvo, do- stvo sploh, kar bo dolenjskemu človeku lenjske vasice in tamkajšnje življenje, samo v korist, v korist pa bo tudi naši Znajti se morajo tujskoprometni apostoli, i skupnosti, -ig. Ruški gasi&ci dobijo nov dom Pretekli teden so zborovali y občinski j žno.' pisarni ruški gasilci, ki so razpravljali v j Za novi dom je določil občinski odbor glavnem o novem gasilskem domu, ki se | prostor na- vrtu med občinsko hišo in hi-naj zgradi kod viden spomenik pol sto-jšo g. Marina. Predvidena je enonad-letnega obstoja čete.' Iz poročil četnih j stropna zgradba z orodjarno;' sobo za iunkcijonarjev je povzeti, da sedanji ga-1 moštvo, pisarno ter potrebnimi stranski-silski dom, sezidan leta 1890, zdaleka ne I mi prostori, v nadstropju pa velika dvo-odgovarja več potrebam sedanjega časa, rana za prireditve ter stanovanje za go-ko se je četa motorizirala. Stara orodjar- spodarja. Izvedba potrebnih načrtov je na je zidana iz potočnega kamna, tik za I poverjena znani mariborski stavb, tvrdki njim teče potok, zaradi česar je silno vla-1 Jelenec & Šlajmer. S tako važno stvarjo kot je nega ta čiščenje zob zares ne bi smeli odlašati. Uporabljajte redno Sargov Kalodont in ostanite pri njem. Sargov Kaiodont ima to prednost, da temeljito čisti zobe, obenem pa odpravi zobni kamen in prepreči njegovo zopetno tvorbo. Čistite zato zobe vsako jutro in vsak večer s Sargovim Kalodontom. Tri metre snega v Južni Srbiji lz mnogih krajev Južne Srbije so prišla poročila o ogromnih snežnih zametih in silnem mrazu, kakršnega v začetku zime še ne pomnijo. Visok sneg je zapadel zlasti v okolici Bitolja. na planinah pa je tri metre visok sneg. Mnogo avtobusnih prog Je ustavljenih, železniški promet pa je močno oviran Pfu/ SEJA MESTNEGA SVETA Sinoči je bila pod predsedstvom župana dr. Remca seja ptujskega mestnega sveta. Uvodoma so počastili spomin pok. dr. Korošca, nato pa je župan poročal o akciji za zimsko pomoč. Tej akciji se ja odzval s prispevkom 5000 din veletrgovec Kraker. Mestna občina je posredovala za uvedbo dveh ukinjenih vlakov in sicer ob 13. v smeri Ptuj-Pragersko in večerni ob pol 23. uri v smeri Pragersko - Ptuj. V teku je tudi akcija za izposlo-vanie novih avtobusnih voženj Ptuj-Ma-ribor, ki bi imele zvezo z mariborskimi vlaki. Haloze potrebujejo večji avtobus. Sklepali so tudi o adaptaciji mestnega kopališča in ukinitvi najemninske pogodbe za dijaški dom, ki so ga doslej upravljali minoriti. Mestna občina je ustanovila preskrbovalni urad za prehrano prebivalstva, v katerem so zastopani trgovci in konzumenti. Zaradi izrednih razmer. so letos odobrili kredit 10.000 din za potrebe ubožnega sklada. uMksi- /meUnr ekonomiom ! Požarna katastrofa pri Somboru V Stanišču pri Somboru je včeraj ponoči zgorel parni mliji vdove po Martinu Leviju, Električna. centrala, mlin in skladišče so do tal pogoreli. Zgorelo je tudi 30 vagonov pšenice, 5 vagonov otrobov in ogromna količina moke. Škode je okoli 5 milijonov din. Požar je nastal najbrže zaradi kratkega stika. POLDRUGI MILIJON DIN NAGRADE je prejel bivši šofer tovarne usnja Deutsch v Kuli, ker je prijavil tovarnarja, da je utajil za okoli 10 milijonov din davkov. Finančno ministrstvo je kaznovalo tovarnarja z denarno globo 15 milijonov din, šoferja pa nagradilo z 10% nagrado. AEG-RADIO Računski stroji Ivan Karbeutz, Maribor, Gosposka 5, Tel. 26-42 Zanmivosti Kaj mora znati mladi mož? Italija prot francoski modi Kako si Italifa ustvarja svo o lastno Jcralj co mode" Pred nekaj leti še je bila Italija ce. Zato ni težko razumeti, zakaj so se v Italiji ravnali desetletja po pariških vzorih: italijansko meščanstvo je nam- Znameniti industrijec J. A. Bata je ob neki priliki takole označil popolnega mla- ^e mode popolnoma odvisna od Fran-dega moža: cije, oziroma od Pariza, ki je velikemu Mladi mož mora igrati tenis, pilotirati delu sveta diktiral modo Pariška moda letalo in ravnati z avtomobilom, moto- nekdaj znana radi svoje elegan ciklom ali parom konj. Poleg svojega "" ~ i"x' " " materinega jezika mora popolnoma obvladati še dva tuja. Enako spretno se mora znati sukati na parketu kot v delavnici ali navadnem konjskem hlevu. V svojem poklicu mora izboljšati vsaj eno» panogo. Skratka, biti mora človek, ki verjame v svojo lastno silo, v silo svojega značaja ter moč svojega uspeha. TEPELENI Prav te dni se mnogokrat omenja v poročilih z albansko-grškega bojišča ime — Tepeleni. Mesto, ki spada pod prefekturo Argirokastra, je važno cestno križišče na obali reke Vojuše, ob vznožju Kurveleških planin. V albanski zgodovini zavzema Tepeleni prav posebno mesto. . |, V dobi turške nadoblasti je tu živel, Ali paša Tepeleni, ki je dobil za usluge, storjene Carigradu, naslov vezirja in paše. Sedež svoje oblasti je kasneje prenesel Tepele^jkv Janino. Po smrti albanskega narodnega junaka Škenderberga je bil paša Tepeleni prvi, ki se je uprl turški nadoblasti, toda brez znatnega uspeha. Prisilili so ga k molku in primorali, da se je še nadalje pokoraval sultanu. Kot izrazit balkanski in dinarski človek pa je bil Tepeleni v neprestani ofenzivi proti oblasti iz Carigrada, vse dotlej, dokler ga v visoki starosti ni leta 1882 dohitela smrt. Mestece Tepeleni je nekako križišče cest, ki se snidejo na reki Vojuši in nato razvrstijo proti obali do pristanišča Va-lone. Pusta kraška pokrajina in težko prehodne planine dajejo mestecu ■ značaj močne prirodne trdnjave, ki jo je mogoče osvojiti samo z zares nadčloveškimi naprri, kakršne so v tej vojni pokazale grške čete. Tepeleni nekako gospoduje na svojem višinskem področju na eni strani proti središču Albanije, na drugi strani pa proti nižini, ki pada proti Va-loni. Prebivalstvo Tepelenija je silno skromno, kraško, odporno in žilavo. Poglavitna gospodarska panoga je živinoreja, nekaj malega je tudi trgovine, kipa je ne smemo razumeti po naših razmerah. Vse je skromno, preprosto, das: so prebivalci silno ponosni na svojo trdo in bojev polno zgodovino. kar reč rado elegantno. Kljub temu da je imela Italija sama zelo razvito tekstilno industrijo, saj zaposluje v tej panog' nad 1 milijon delavcev, je bila italijanska moda popolnoma orientirana na Pariz. Vsako leto je šlo v Francijo več sto tekstilnih in modnih strokovnjakov, ki so ondi dobili vsa potrebna navodila in migljaje Pred poletom na sovražnikovo ozemlje Za vsak polet nad sovražno ozemlje se letalci temeljito pripravijo. Navadno »kliče poveljnik letalske eskadre konferenco, na kateri dobijo posamezni letalci podrobha navodila, natančen opis zemljišča in vseh objektov, ki Jih je treba bombar-ps dirati. »Ločitvena vročina" v Južni Afriki Parlamentarni krogi v Južni Afriki so zadnje čase zelo zaskrbljeni zaradi neprestanih zakonskih ločitev, ki so kot val zajele vso Južno Afriko. Večinoma gre za ločitve zakonov, ki so bili sklenjeni na »prvi pogled« in se ohladijo, čim skopni prvi ljubezenski zalet. V južnoafriškem tisku se.dan za dnem ponavljajo najraz ličnejši predlogi, ki svetujejo, kako bi bilo mogoče preprečiti ta nezaželeni pojav. Večina predlogov navaja, naj bi se čim bolj podaljšala doba spoznavanja in zaroke, starši pa naj bi imeli več vpliva in besede pri znanstvih med dekleti in mladeniči. Neki poslanec je v južnoafriškem parlamentu celo obžaloval, da je bil opuščen koristen običaj, ki je bil v navadi za časa holandske vlade. Takrat je namreč dal oče snubcu, ki je prišel k njegovi hčeri na pomenek, voščeno svečo. Mlada zaljubljenca pa sta smela kramljati edino v svitu goreče sveče. Ko je sveča dogorela, je moral zaljubljeni snubec zapustiti svojo izvoljenko. Po dolžini sveče je mogel vsak snubač presoditi, ali je v hiši in rodbini zaželen ali ne. Če mu je oče dekleta dal kratek konček sveče, ki je v nekaj minutah dogo- rela, je bil to znak, da snubec ni zaželen. In po tem so se fantje tudi ravnali. Ko pa je bila Južna Afrika elektrificirana, je ta stari običaj izumrl. najnovejšiii kapric »kraljice mode«. Italijanski krogi so sicer radi tega odnosa In odvisnosti stalno negodovali. Že leta 1932 so bili storjeni prvi poskusi, da bi se Italija polagoma osamosvojila. V Torinu je bila ustanovljena stalna razstava italijanske mode. od koder naj bi poslej prihajala glede oblačilne kulture vsa iniciativa. V dobi sankcij za časa abesinsko-italijanske vojne 1935 pa je bil ustanovljen prav tako v Torinu urad za nacionalno modo (Ente Nazionale della Moda), čigar naloga je bila, da postopoma Italijo osvobodi vseh vplivov tuje mode. V uradu so jeli izdelovati načrte italijanske mode ter vzorce raznega tekstilnega blaga. Na italijanskem trgu so napovedali bojkot francoskim modnim časopisom ter jeli izdajati svoje. Modeli oblek, klobukov. čevljev in podobno so prihajali >z rok italijanskih strokovnjakov. Pariška moda je jela izgubljati v Italiji tla. dokler je naposled ni domača moda popolnoma izrinila. Po porazu Francije pa sploh ni več govora o vplivu francoske mode. Italijanska moda je postala tako samozavestna, da odločujoči krogi celo mislijo na tkzv. »italijansko modno ofenzivo«, ki naj bi preko meja prinašala iniciativo v druge države. NAROBE SVET — Ko sem pisal tale roman, vso noč nisem mogel zatisniti očesa... — Čudno, jaz pa sem sladko zaspal-čim sem ga pričel čitati. Razlika med koledarem in soncem Anton P. Cehov: Drama Pavel Vasilijevič je poslušal na zofi in hrepenel. Pogledi so mu jezno švigali na Maruškino, in^ čutil je, kako mu njen glas draži bobnič. Ničesar več ni razumel; mislil si je: »Vrag te je prinesel ... Saj bom zblaznel! Kaj morem jaz zato, če je napisala dramo? Preljubo nebo, tak debel zvezek! Prava šiba božja!« Pavel Vasilijevič se je zagledal v sliko svoje žene, ki je visela med oknoma in se spomnil, da je odšla žena po 5 metrov traku, po funt sira in po sveženj zobotrebcev, ki jih bosta vzela s sabo na letovanje. »Kaj ji nisem pozabil dati vzorca za trak?« je pomislil. »Kam sem ga založil? Mislim, da sem ga vtaknil v žep modrega suknjiča . . . Glej, neznosne muhe so že onesnažile sliko s svojimi pikami. Moral bom naročiti dekli, da bo umila steklo. Dvanajsti prizor že bere, torej bo kmalu končala. Ali je možno v taki vročini in pri tej debelini sploh še kakšno nav-dihnenje? Namesto da piše drame, bi naj raje jedla hladne juhe in spala v zidanicah . . . —« »Se vam ne zdi, da je ta samogovor malce predolg?« je vprašala Maruškina in dvignila oči iz rokopisa. Pavel Vasilijevič ni slišal samogovora. Bil je v zadregi ter je izjavil z občutkom nekakšne krivde, kakor da bi sam napisal dramo in ne dama: »Ne, nikakor ne . . , Zelo čedno . . .« Maruškina je vsa presrečna zardela in nadaljevala. Pri šestnajstem prizoru je moral Pavel Vasilijevič zazdefiati. Pri tem je izpustil tak glas kakor pes, ki bevskne po muhi. Sam svojega glasu se je prestrašil in se trudil napraviti kolikor mogoče pazljiv obraz. »Sedemnajsti prizor . . . Kdaj bo vendar konec?« se ie vprašal. »Moj Bog, če bo še to mučenje Iraialo deset minut, bom začel kričati . . Ni, da bi vzdržal!« Dama je začela brati naglo in glasneje, »Za- znenada pa je dvignila glas in rekla: stor.« Pavel Vasilijevič je olajšano vzdihnil, ho tel vstati, ali Maruškina je že obrnila stran in nadaljevala . . . >Drugo dejanje.« . »Oprostite . . .« jo je prekinil Pavel Va silijevič: »Koliko dejanj pa je?« »Šest«, je rekla Maruškina in naglo na daljevala, kakor da bi se bala, da ji ne bi poslušalec pobegnil. Kakor eden izmed na smrt obsojenih, ki ne mislijo več na pomiloščenje, ni Pavel Va silijevič prav nič več mislil na konec in na to, da bi njegov obraz odseval kako pazi ji vost. Konec drame se mu je zdel predaleč da sploh ni več mislil nanj.. »Tru — tuuh — tu — tu —« je donel njegovih ušesih Maruškin glas. »Tru — tuuh — tu — tu — tu— . . .« »Natrij sem pozabil vzeti«, si je deial. »Da na kaj sem pravkar mislil? . . . Prav za prav imam želodčni katar . . . čudovito Smirnovski pije vse dneve žganje, pa nima nobenega katarja . . . Ptič je sedel na okno Vrabec . . . —« Pavel Vasilijevič je zbral vse moči, da ie odprl skupaj zlezle veke in zazdehal, ne da bi odprl usta, ter se zagledal v Maruškino Začela je naraščati in postala velika kakor velikan ter zavzela vso izbo. Videle so se še samo njene neprestano premikajoče ustnice Tru — tuuh — tu — tu . . .------------------------Tru — tuuh — tu — tu — tu . . . — Pavel Vasilijevič se je dvignil, divje po gledal, besno zakričal, vzel z mize obtežilni': za pisma in ga treščil z vsemi močmi na Maruškino glavo . . . Ko je pritekel sloga, mu je rekel: »UbH sem jo, zvežite me!« Porotniki so ga potem, ko je bila na zagovornikovo zahtevo prečitana pred njim: Maruškina drama, oprostili. Navadno trdimo, da traja pomlad od 21. marca do 21; junija, poletje od 22. ju nija do 22. sept., jesen od 23. sept. do 21. dec. in zima od 22. dec. do 20. marca. Po sončnem stanju ta razpredelitev ni pravilna. 5. decembra po sončnem stanju nikdar nismo v jesenskem času; kajti 5. decembra odgovarja 6. januarju, torej se nahajamo v trdi zimi. Od 22. sep tembra do konca septembra imamo 8 dni, oktobra 31 dni, novembra 30 dni in decembra 5 dni, t. j. 74 dni. Da dobimo to vsoto moramo odštevati od marca 20 dni, letos od februarja 29 in še 25 od januarja, da pridemo na datum 6. januarja. Ako odštejemo, od januarja 25 dni in od februarja 29 dni. dobimo vsoto 54 dni. Ako štejemo to vsoto dni od 5. decembra nazaj (26 dni in novembra 30' dni), dobimo vsoto 56, torej 2 dni manj v novembru, to bi bilo 28. novembra. Po sončnem stanju se začenja zima že 28. novembra. |To pa seveda le tedaj trdimo, če pritisne po deževnem vremenu sever ter pobeli vrhove gora s snegom. Če vzamemo 2. maj kot primerjalno točko, štejemo maja 2 dni, aprila 30 dni, marca 11 dni, to je 43 dni; od junija 8 dni, t. j. od središčnega sončnega stanja, cd julija 31 dni je 39 dni, moramo še od avgusta odšteti 4 dni, da dobimo 43 dni. 2. maj odgovarja sončnemu stanju 27. avgusta. Redkokdaj pa je meseca maja ta- ka vročina kakor meseca avgusta, ker je prehod k zimi radi razgretega ozračja počasnejši, prehod k spomladi pa obraten Točnost letjiih časov tudi po sončnem stanju ne odgovarja popolnoma klimato-loškemu stanju, ker imajo velik vpliv vremenske spremembe. Ena sama točnost je, da označuje 20. december najnižje sončno stanje, 21. luni najvišje, 21 marc in 22. sept. i>a središčno sončno stanje. —kh. papa! Kako na} te ostrižem? Z luknjo sredi glave, tako kot itna Puder in šminka iz kamene dobe V kitajski pokrajini Šan-Si so že delj časa v teku izkopavanja iz predzgodovinske dobe, ki so prinesla presenetljive rezultate. Med drugim je bilo ob priliki teh izkopavanj ugotovljeno, da so žene Daljnega vzhoda že pred štirimi tisoč-’etji uporabljale puder in šminko ter nosile krznene plašče, s katerimi bi se mogle ponašati tudi današnje žene. Naselje, ki je bilo v celoti odkopano, je dolgo okoli 500 milj ter izvira iz kitajske kamene dobe. Hiše so zgrajene v obliki panjev ter so brez oken in vrat. Dostop v hišo je skozi odprtino, ki vrh hiše. Takratni prebivalci niso b»H nomadi, kot so prvotno sodili, afflp?^ stalno naseljeni ter so poznali tudi domače živali, kot pse in svinje. je Carterju zdelo dovolj krohota, jim3 z nasmehom pravi: »Kar smejta se, kar smeja se! Povedati vama moram, da sem pozabil ključ od naše sobe pri vratarju!« Ce stanuješ v «1. nadstropju V New Yorku so stavkali liftboyi. Trije la v krohot, ki ni hotel pojenjati. Ko se prijatelji z dežele, Smith, Knox in Car- *- .................... er, so šele kasno ponoči, ko so se vrnili z zabave, izvedeli pri hotelskem vratarju, da ne morejo z liftom v svojo sobo, ci je bila v 61. nadstropju. Morali so pač epo »peš« po stopnicah v 61. nadstropje.’ Da bi prišli hitreje, so preskakovali kar po tri stopnice: Sootoma so zbijali šale in se zabavali. Znenada se je Carter za-trohotal: »Prijatelja, zdaj vama povem ■mesnico, kakršne še nista slišala v svojem življenju!« Oba prijatelja sta prasni- DOMIŠLJAVOST Domišljavec vzdihne: — Naravnost čudim se, da je na svetu toliko neumnih ljudi. — Prav imate, — mu odvrne sosed, — praviloma jih je na svetu za enega več kot si kdo misli. Jirvj dati Sbiiitan nalivno pero in avtomatski svinčnik, oboje skupaj v usnjenem etui-ju. Marmor Božična podpora studenške občine OBČINSKIM REVEŽEM IN USLUŽBENCEM — ŽALNA SEJA — STANJE BLAGAJNE SE JE IZBOLJŠALO Sinoči je bila redna mesečna ter tudi zadnja letošnja seja, s katero je bila zvezana tudi žalna seja za pok. ministrom dr. Anionom Korošcem. Sejo je otvoril in vodil predsednik občine g. Alojzij Kal oli. Po žalni seji je nato poročal g. Ka-1 o li o tekočih zadevah in o delih, ki so se izvršila in katera so še potrebna. Cesta preko zemljišča posestnika g. Lešnika v podaljšku Erjavčeve ulice, ki je bila dolgo časa sporna, je s sodnim sklepom likvidirana, tako da je sedaj občinska last. Nadalje je poročal, da so nekateri posestniki s silo odstranili ključavnico na bazenu na Obrežni cesti ter jemali vodo iz njega, ko je vendar ta namenjena samo za slučaj požara, ter zahteval, da se v vsakem ponovnem slučaju sodno postopa. Policijsko-požarna komisija je pregledala dimnike in našla nekaj ne-dostatkov. V dekliški šoli so bile popravljene vse peči ter se bo tudi lam napravilo zaklonišče pred zračnimi napadi. Poročal je, da sc je občinskim revežem dostavilo nekaj premoga, nekaj pa ga bodo v prihodnjih dneh. Gasilska čela je sedaj opremljena z vsem predpisanim orodjem proti letalskim napadom. Ustanovil se je odbor za prehrano občine. Prečital je nato precej prošenj, ki so sc delno odobrile, nekaj pa jih je bilo preloženih za prihodnjo sejo. Za blagajno je poročal g. Pušnik, ki je omenil, da stanje blagajne prehaja v redni tir in da je samo še okoli 3000 din na dokladah v zaostanku, naglasil pa je tudi, da se je občinska tehtnica prav dobro obnesla. Za gospodarski odsek je poročal g. Pregl, da so bila v občinskih hišah potrebna nekatera popravila, da pa bodo nadalje vsako poškodbo morale stranke same plačati. G. Brenčič je podal poročilo za ubožni odsek, v katerega sta darovala gg. tovarnarja Bren 110 metrov plat-, ha, Cilenšek pa 500 dinarjev. Predložil je tudi prošnje revežev, ki jih je 40, za božično podporo, ki se jim je odobrila v iznosu po, 100 din. Vdovi po občinskem redarju Majheniču se je odobrila miloščina 350 dinarjev mesečno. Vsi občinski nastavljenci ter delavci pa dobijo božičnico v znesku po 300 dinarjev. m. Zadružnega predavanja ne bo. Za drevi napovedano predavanje o zadružništvu v današnjih časih je preloženo, ker je predavatelj zadržan. Novi termin bomo objavili pravočasno. m Smrtna nesreča pri delu. Pri gradnji novega bogoslovja je padci z zidarskega odra 5 4Ictni kleparski pomočnik Mihael JodI iz Studencev pri Mariboru ter se tako težko poškodoval, da je po prevozu v bolnišnico umrl. Nesrečnež zapušča ženo in Uolrok. m Umrl je gosjiod Štok Ivan, viš. stražnik v p. Pogreb bo v petek na frančiškanskem pokopališču. * ROKAVICE, NOGAVICE proti mrazu v veliki izbiri pri MIRKU BREČKU, Maribor, Aleksandrova c. 23. * Zahvala mestne občine. V imenu odsotnega g. župana izrekam za mestno občino mariborsko iskreno zahvalo vsem Mariborčanom, ki so v znak žalosti za prerano umrlim našim častnim občanom in voditeljem Slovencev dr. Antonom Korošcem, na ta ati drugi •način izrazili vidno svoje globoko sožalje. Posebna zahvala bodi izrečena hišnim posestnikom brez razlike, kateri so po ogromni večini razobesili žalne zastave. Maio je bilo hiš v Mariboru ,kjer ne bi plapolala sožahiu ca. Ravno tako se tudi zahvaljujem vsem članom občinskega sveta, ki so se na čelu z županom in podžupanom udeležili pogreba v Ljubljani. Posebna zahvala predsedniku finančnega odbora g. Hrastelju in šolskemu ravnatelju g. Viktorju Grčarju, ki sla vodila občinske svetnike na dr Koroščevi zadnji poti. Zahvala naj bo izrečena tudi gg. uradnikom mestne občine ,ki so se oddolžili z udeležbo pri pogrebu našemu časLnemu občanu. Ravno tako se zahvalim tudi uslužbencem mestne občine, ki so nosili venec pri pogrebu. Ko izrekam vsem Mariborčanom, ki so z nami sočustvovali o btej težki uri, zahvalo, prosim vse, da ohranimo velikega pokojnika in dobrotnika za naš Maribor, vedno v častnem spominu! — Franjo Zelmi, podžupan. ’ Trdo kožo in kurja očesa odstrauimu brez bolečin, „BATA“. m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 14. do vključno 20. decembra lekarna pri Zamorcu, Gosposka 12, tel. 28-12, in lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova 33, telefon 22-13. MALI OGLASI SLUŽBO DOBI POSTREŽNICO sprejmem takoj za popoldan-Naslov v osti. odd. »Večerni-ka«. 21216-2 cO ■C* Po BOGEBIJA Iščem PRIDNO DEKLE za deželo- ki zna kuhati in opravljati druga dela. Oglasiti se Zrinjskega trs: 5-II 21211-2 SLUŽBO IŠČE HITRA STENOGRAFIN.IA dobra strojepiska, s pisarni , ško prakso želi primernega' uameščenja. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Takoj šen nastop«, 21202-3 Lepo*, sončno TRISOBNO STANOVANJE parketirano, s kopalnico, se 1. januarja odda. Aljaževa ul. 4. 21219-5 TRISOBNO STANOVANJE se takoj odda Vprašati Kme-tiiska družba, Meljska cesta 12. 21214-5 SOBO IŠČE Iščem OPREMLJENO SOBO z uporabo kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »1940«. 21217-9 Kupujem BUKOV GOZD poedine manjše partije, za takoj. Ponudbe prosim poslati na »Bukovac«. Maribor, Kralja Petra trn 1. 21198-11 ^Prejmem takoi UČENCA s primerno šolsko izobrazbo. Maniifakturna trgovina Josip Srai. Maribor. 21222-4 UlSM.flL •J HO SOBO IN KUHINJO hddam 2 do 3 osebam. Ipav-»cva ulica. Vprašati Pobreška 21 blizu cerkve- 21196-5' STANOVANJSKA HlSA 3-nadstropna, solidna zgradba. kamenite stopnice, sončna lega. 11 strank, pri kolodvoru, prodaia realitetna pisarna »Trielav« Maribor, Aleksandrova 12, 'tel 2534. 21220-11 TRGOVCI! Dokler le še zaloga, založite se s celimi orehi in medom, dobite v Mcdarni. Llubliaua-Židovska ulica 6 2558-13 POTREBUJETE DENAR! Odloženo obleko, čevlje in pohištvo plačuje najboljše »Uralska starinarna«, Vetrinjska ul 10 21190-13 POHIŠTVO-OPREMA OMARO staro, veliko- kupim Ponudbe s ceno in naslovom no d Omara« na -»sl. odd lista. 21201-17 Ognjavzdržno PEČNO ZASLONILO se proda. Vrbanska ulica 20. .___________________21204-17 Kupimo takoj dobro ohranjeno PISALNO MIZO in stol. Ponudbe na osi. odd-»Večernika« pod »Navedba cene«. 21221-17 ŽENSKI KOTIČEK DARILA ZA BOŽIČ damske torbice, denarnice, listnice, aktovke, kovčege priporoča Šterbal, Aleksandrova 42, Trg Svobode 6. ______________________21164-18 PRISTNI MED vsako količino, oddaja Kmetijska družba 12, tel. 20-83. Istotam se sprejemajo naročila za vagopske množine ao-nenega prahu 21215-18 DVE ŽIMMCT (matraci) iz dobre žime, kupim. Naslov v ogl odd. lista. 21200-18 Ugodno prodani skorai nov OTROŠKI VLAK in dva dekliška plašča za starost do 5 let. Vprašati Rotovški trg 7 Kelc- 21218-18 IZGUBLJENO IZGUBLJEN PES čiste lovske pasme se ie zatekel na posestvo Rogoza, pošta Hoče, kier se nai javi njegov lastnik. 21199-2" RAZNO PRAKTIČNA DARILA za božič dobite najceneie v trgovini Han! Eranio. Orož-nova 3________________ 21209-28 Kupim vsako količino LESNEGA OGLJA Ponudbe z navedbo cene pod štev. »8« na ogl. odd. lista 21208-28 Marljivi ljudje delajo pozno v noč. Nič ne kvari vid bolj, kakor nezadostna razsvetljava. Najmodernejša TUNGSRAM KRTPTON žarnica da več luči - čuva oči — in porabi znatno manj toka. BOUŠA LUČ, MANJŠI STROŠKI! Božična pletenine, tokavice. nogavic«, »rafte, žepne rute, dokolenke, v veliki Izbiri nudi Modna trgovina lOS. ŠRAJ, Maribor V Oglejte si naše izložbe. * Tretji znanstveni sestanek zdravnikov v banovinski bolnišnici v Mariboru bo v petek, dne ‘20. I. m,, ob 18. uri na inten-nem oddelku s sledečim dnevnim redom: 1 Dr. Kušar Valentin: Retikulpendotelija 1-ni sistem. •). Kazuistika. Na sestanek so vabljeni vsi gg. zdravniki. * Proli kašlju pri|>oročaino ,,R A V E“ prsne, karamele. Originalen zavojček din o’— v apotekah. Zahtevajte izključno prsne karamele iz domače tvornicc „RAVE“. darodno gledalliie Cetrlek, 19. dec., ob 20.: „Plcs v maskah". Premiera, Gostovanje gdč. Vere Majdi-čeve. Petek, 20. dec:: zaprto. Sobota, 21. dec., ob 20.: ,,Na cesaričin ukaz '. Znižane cene. Nedelja. 22. dec., ob 15.: ,,1’e.terčkove poslednje .ai:je“. Ob 29.: „Na dnu". Znižane cene. Za igralski pokojninski sklad. * V četrtek, J§- dec. 1940, ob 16‘30 mi se vrši redni občni zbor daj. podpornega društva I. drž. realne gimnazije v Mariboru v konferenčni sobi imenovane šole z običajnim dnevnim redom. Kino * Grajski kino- Danes četrtek zadnjikrat prekrasen film „Sončnl vzhod“. - Od petka dalje biser češke filmske umetnosti „Skušnjava“. * Esplanade kino. Odličen nemški vele-napeti film „Trlje Kodoni". Najboljši akrobatski svetovnoznani trio izvaja v filmu vratolomne akrobacije * .h«?0 Gnion. Četrtek in petek ,,1'esem strasti napeta vsebina, divna muzika. I oje stavni tenorist Tito Schipa. Sledi vesela opereta ,/Trije siromašni bratje" z znamenitimi brali Rilz. SCHNEIPER ZAGBEB. NIKOLICEVAIO „MEDIATOR“ RADIO APARAT svetovnoznan holandski izdelek Velika zmožnost! Pilmerne cene Prodaja v Maribora V. Weixl in sinova Jurčičeva fr RADIO STARKBL Maribor. Telefon 26-85 Najmoderne še opremljena popravljalnica radio aparatov Nije svaki ključ za svaku kjučavnicu Izdaja in urejuje ADOLI' H1U.MKAU v Mariboru Tiska Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik Sl ANKO Ut ILLA v Muriboru. -ne vračajo. ~ Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - leleton uredništva štev. 25-67. in uprave štev. 28-67, — ■ Oglasi po ceniku — Kokopisi sc Poštni čekovni račun štev. 11. 409. »vjcna darila v bogati izbiri! Pupe Mehanične igraike: Tehnične igračke: Voiaki iz celuloida. Železnice na električni in urni „Marklin“ sestavljenke vseh narodnosti, blaga. pogon, gasilski „1 c h u c o" in ..Matador'* sestavljenke oroila. puške, vate o klopni avtomobili, tanki. Omarice za eksperimente sablje aeroplani Bogata Izbira božičnih okraskov, kakor tudi J&MS3k S*§8 galanterije, kratke robe, nogavic, damskega perila, torbic in rokavic » wr ■ ,Bi£ * poceni pri tvrdki Maribor, Gosposka 18 ZLATO IN URE so darovi trajne vrednosti v bogati izbiri in poceni pri M. Jlser-iev sin Maribor. Gosposka ulita ši. 15 Vkljub obročnemu odplačevanju, stroga strokovna in solidna postrežba Pm mu 4oHite: dnevno lepe divje zajce, žive postrvi, žive karpe, žive ščuke, sveže čajno maslo in dnevno vse specialitete živil. Vsak četrtek in petek prodajam ribe tudi na trgu, vogal Strossmayer. in Orožnove ul. IVAN LAH. (praje F. Greiner) — Maribor, Gosposka ulica 2 Rabliene sode za vino in mošt kupi ali vzame za 1 leto v najem Firma And. Snppanz hariboi, Ašketčeva3 Telefon 21-10 Lepa darila za vsakogar dobite najceneje v parfumeriji ,ElVO‘, Maribor Vetrinjska ulica st. 18 €itajte„Večernik* OKUSNA DARILA ZLATO SREBRO URE . KiPFMANN Maribor, Aleksandrova cesta 11 Brez obrokov! Solidna postrežba! Gosposka 2 - Telefon 25-03 pri Ldllll fpr*>j Greiner) Kupuite Fazoniram moške in ženske Motoikt po najnižjih cenah ter zadnji modi. Na izbiro dobite tudi nove klobuke po konkurenčnih cenah. Se priporoča Babošek Vladko klobuiarstvo Maribor, Vetrinjska 5. Spomnite se CliD i Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo tužno vest, da nas je dne 18. decembra 1940 po kratki bolezni za vedno zapustil naš ljubljeni soprog in oče, gospod Stok Ivan višji stražnik v p. Pogreb predragega rajnega bo v petek, 20. t. m., ob 15. uri iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. Maša zadušnica bo v soboto ob 7. uri v magdalenski cerkvi. žalujoči: TEREZIJA, soproga IVAN, sin; ROŽICA, hči iGETABILflO MRffl KUMNJE ZA LICE Dobite v vsaki strokovni trgovini.