PROLETAREC JE DEL AVSKI LIS 7 za mislece Citate lie PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU. ST. — NO. 2132. Eftwr*«! •» mm«w«I v'N« Tk JSm ■ TO JE PR1ZOK V STAVKI, kakrinib je v tej deieli ni č koliko, čeprav jih obe stari stranki tajita. In delavci v njih v resnici nikdar ne amafajo. tudi ako dobe nekaj zvišanja mezde, ker je sistem Uk. da jim vzaiive več kot pa jim da "priboljšks". Zborovanje Združenih narodov v Parizu pred težkimi problemi Francija za izročitev Jeruzalema Z. N. — Boj za kontrolo nad Nemčijo se nadaljuje. — Sovj. unija za odhod svoje armade iz Koreje Koncem minulega tedna so se ne bo svobodno dokler Američa-sešli v Parizu zastopniki var- ni ne odidejo, nostnega sveta Z. N., da se po- To je torej tudi bojišče v tej svetujejo predvsem o vpraša- mrzli vojni, s katerim pa se Z.N. nju, kaj početi z bivšimi itali-, „a sedanji konferenci v Parizu janskimi kolonijami, in med; ne mika pečati. tem ps se je poostrilo tudi vprašanje Palestine, tako da je bilo v mednarodni diplomaciji vse živ<) Cemu ne dati kolonij domačinom? Minulo soboto so se člani varnostnega sveta razšli brez kakega-določnega sklepa, kaj početi z italijanskimi kolonijami. Sedaj jih upravlja Anglija — z ameriško podporo seveda. Italijani v njih niso zapostavljam, nimajo pa več svojih starih privilegijev in lastninskih pravic, kakor so jih imeli pred vojno. Sovetska vlada sedaj predla Vzrok, seveda je, ker imajo Zed. driave itak veliko večino glasov, sovjetski blok pa mogočnost propagande in pa prednost v tem, da deluje za ljudstvo namesto za izkoriščevalce. Kaj z Jeruzalemom? Eno najbolj dramatiziranih problemov na sedanji konferenci Z. N. v Parizu je, Kaj s palestinskim vprašanjem in pa komu naj pripade Jeruzalem, v katerem je bil koncem minulega tedna umorjen mirovni posredovalec * Z. N., grof Folke Bernadotte. Francoska vlada selaj odlo- ga, naj bi sp kolonije ali dalo . . . , . . nazaj ljudstvu, ki v njih živi. ali čno fhteva' ,da ™ra Pitati Je-p^naj pridejo pod upravo Zdru- ru2a,em mesto uPravo Zdr' ženih narodov.^ Imperialistične sile so proti in Zed. države jim pomagajo. Pomagajo Nizozemski, Portugalski, Belgiji, Franciji, Angliji in sploh vsaki sili, ki ima kolonije, da si jih obdrži. Kajti gre se za "prestidž" —^za ugled belega človeka! Zato predlog, naj se bi kolonije, ki jih je imel do svojega poraza Mussolini, vrne domačinom, ne bo obveljal. Nedvomno bodo ta teden v Parizu sklenili, naj ostanejo pod vlado Anglije, z dodatkom, da naj imajo besedo zraven tudi Združeni narodi. Torej ne bo v tem nobene spremembe. Vprašanje Kareje Tudi o' vprašanju Koreje bo ali pa je že bilo ta teden govora v Parizu, dasi Korea ni bila na dnevnem redu. A je pred Z. N. in pred vsem pred ameriško vlado sovjetski predlog, da naj tuje armade, jz Koreje odidejo in puste domačinom, da si sami, po svoji volji na demokratičen način izberejo vlado. Vladi v Washingtonu ta predlog ni po volji. Zato ni verjetno, da bi se ameriške čete poklicalo iz Koreje nazaj .v to deželo. Polovico Koreje je namreč pod ameriško okupacijo in polovico pod sovjetsko. V sovj. delu je režim domačinov že močno stabiliziran in gospodarstvo tega dela je seveda organizirano po sovjetskem vzoru. Opozicije ni, rszen proti Američanom. Hujša pe je v ameriškem predelu Koreje. V tem podpira naše vdjaška oblast posedujoči sloj, sovjetski propsgsndisti pa med ljudstvom pripoveduejo, da narodov. Židje ga zahtevajo zase. In enako Arabci. Vsekakor v "sveti deželi" še dolgo ne bo miru in tudi na sedanjem zborovanju v Parizu ne bodo državniki vsled svojih razprtij nič izdatnega ukrenili. Židje so si z atentatom na Bernadotta napravili veliko škode, kajti četudi je Hitler in njegov tretji rajh poginil, antisemitizem je sedaj po svetu celo bolj razplamten kakor pa je bil pod laciji. Berlinsko vprašanje Veliko se med diplomati na (Konec na 5. strani.) UMORI, VOJNE, CIVILNE VOJNE, BOJ ZA BRUN - VES SVET JE V ŽMED1 V soboto IS. septembra Je bil v Jeruzalemu ubit švedpfr grof Folke Bernadotte. Z njim vred je bil po-končan en Francoz. "jimijo", da so Bernadotta ubili židovski teroristi. 'i, On je bil'poslan v Palestino in v arabske dežele kot odposlanec Združenih narodov, da pqereduje med njimi za mir in za mirno rešitev palestinskega vprašanja. Židje so ga kmalu po njegovem prihodu v Palestino obdolžili, da on ni mirovni poslanec temveč v bistvu agent Anglije v boju proti prizadevanjem ti * dov za zgraditev Palestine v židovsko državo. To je bil dosedaj največji politični atentat na življenje človeka, kar se iih je še dogodilo'po minuli vojni. Ako so ga res lidje krivi— so si z njim napravili ogromno škodo. Tudi ako je zločin storil še tak prena-petež, židovstvu bo to vseeno škodovaloposebno ker je antisemistva čezdalje več. Miru v Sredozemlju torej še dolgo nt bo. tidje pravijo, da se arabske dežele pripravljajo na nov napad v Izrael, Angleži spletkarljo in ameriški diplomati pa frazarijo. Francija bi rada posegla vmes, a preživlja silovito krizo in nič se ne ve, kaj bo s to državo čez teden, ali čez mesec, ali prihodnje leto. Iz Aten v Grčiji je bilo pred nekaj tedni poročano o sijajnih uspehih rojalistiine armade, ki je pod vodstvom ameriških oficirjev prodirala v taborišča geril-cev in jih trebila, da je bilo veselje. "Do jeseni bo vojne proti njim konec," je poročal kraljev generalni štab. Dne IS. septembra pa je prišla prav tako iz Aten vest, da so qerilci podvzeli ofenzivo in pognali roja-listične čete kar tri milje v beg. Seveda, vlada v Atenah ob enem obljublja, da ie to le začasna "nezgodakajti kraljeve čete z ameriškimi oficirji so pripravljene na nov udar. Tudi v Indiji teče kri. Hindustan je pred kakimi desetimi dnevi pričel z invazijo v samostojno državo Hyderabad, ki je po veliki večini prebivalstva hindu-stanska, a n)en glavar je musliman. Stvar jo bila predložena varnostnemu svetu Združenih narodov, ki je začel s svojim zasedanjem koncem minulega tedna v Parizu in ta teden pa se zbirajo ravno tam zastopniki vseh držav, ki so včlanjene v tej takozvani svetovni mirovni ustanovi. Na Kitajskem se je civilna vojna pospešila — z zmagami takozvane komunistične armade posebno v Mandžuriji. Ciang Kaišeku in njegovim ameriškim podpirafoljem slabo kaže. Na Japonskem daje ukaze general MacArthur, med niimi to, da so odslef stavke delavcev, ki so v državnih službah, prepovedane. In izdal je v boju proti "komunizmu" tudi nekaj drugih sličnih odredb. Jugoslavija je v precepu vsled boja, ki ga ji je napovedal kominform. Na Češkem so izgredi in v Nemčiji vre. V Ameriki pa se lasajo kandidati v politične službe in to. bo trajalo d<£ volilnega dne v novembru, razen ako se sedanja "mrzla" vojna spremeni v vroto vojno. Slabo izgleda za svet. Najslabše pa za delovno ljudstvo, ker vsled inflacije največ trpi, pada v vojnah in ie brez socialne zaščite. Ves ta metež pa priča, da se gre za svetovni preobrat, ne samo za preobrat v poedinih deželah. In zato v Franciii, v Zed. državah itd. tudi toliko histerije. Uniie v boju proti delavskim strankam in za stari red Eksekutiva AFL zbira v svoj kampanjski sklad vsoto milijon dolarjev, da "porazi" nasprotnike. ("sovražnike") delavcev In izvoli prijatelje * delaVcev na njihno mesto. To politično taktiko uganja vseskozi od kar je pokojni Samuel Gompers oznanil načelo, "nagradi" prijatelje, kaznuj sovražnike!" Prav te metode se sedaj poslužuje tudi večina eksekutive CIO. Le nekatere manjše so se izrekle za progresivno stranko. In tu pa tam se dobi kak nižji odbornik tega ali onega unlj-skega krožka, ki se izjavi za Normana Thomasa. Toda magnati unij obeh zvez pa so za Trumana. Eden izmed njih — Dean Al-fange v New Yorku — "social demokrat", pa agitira za De-weyja. Je izvršni urednik v ek-sekutlvl liberalne stranke, v kateri je večina nekdanjih "staro-gardistov" socialistične stranke. Liberalna (?) stranka, ki jo sedaj vlade vodja unije ILGW, David Dubinsky, je sa Trumana. Pred konvencijo demokratske stranke se j e prizadevala Trumana zavreči in ge nadomestiti na kandidatni listi z generalom Eisenhowrom. Čudno, ko človek gleda, kako padajo količki po glavah stav-karjev, kako je marsikdo izmed njih ubit, na primer v stavki mesnih delavcev, ki je bila razbita pred nekaj meseci z oboroženo in sodno silo, e "voditelji delavstva" pa se vslic temu drže s politiki, ki Jim stavke razbijajo! Ko je bil ustanovljen CIO, Je izgledale, da bo se j te zveča unij začele teti s samcstojne politično akcije. A dogodilo ae je, dk je sedej prav teko reekclenarna kakor je William Green s svojo AFL. John L. Lewis je bil včesi sej toliko pošten, da je šel v borbo se republikansko stranko in enkrat sa Roosevelta odkrito in je tudi odkrito priznal, da je v tekih kampanjah potrošil po pol milijona dolarjev in več — in ves ta denar kajpada je bil vzet iz blagajne UMWA. Sedaj pa mnoge unije prispevajo v kampanjah kandidatov starih dveh strank teko, da se v knjigah izdatke v te namen drugače zapiše. Tragedija je, da mora delavstvo plačati direktne in indi-rektno ne samo vso vsoto, kl bo potrošena iz skladov demokratske in republikanske stranke temveč tudi vse tiste teŠke tisočake, ki bodo izdani v imenu političnih odborov AFL in CIO, ter bratovščin železničarjev istotako v prid kampanje demokratske ter republikanske stranke, oziroma njunih kandidatov. •v KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Governor Dewey je obljubil bi pod tako uredbo prišla tudi deputaciji newyorških Italija-! Rusija zraven. Etiopija -vko-nov ne samo bivše italijanske likor ji je od Angležev dovolje-kolonijb temveč tudi Trst. Dal no samostojno misliti — pa bi bi ji najbrž v naprej tudi vso bila rajša za sovjetski predlog ostalo julijsko krajino, kolikor — a še bolj pa bi bila zadovolj-jo je sedaj pod Jugoslavijo in na, če se ji bi Eritrejo in Soma-morda bi ji za nameček dal i vso liland nji izročilo. Obe te kolo-Jugoslavijo, ako si bi jo mogla niji meje obnjo in z obeh —po- pod vreči. Vzrok: Državljanov italijanskega porekla je samo v New Yorku nad milijon, in nad pol milijona v Illinoisu, veliko v Penni itd. Jugoslovanov pa je malo. In končno, ako daješ obljube *na tuje stroške te nič ne stane. A poštena taka politika ni# in governer Dewey, ki želi postati prihodnji predsednik Zedinjenih držav — je s tem le znova dokazal, da ni drugega kot navaden povprečen "politi-šen". Tudi Etiopija se zanima za vprašanje, kdo bo v bodoče go* spodar italijanskih kolonij. Sedaj ima poverjeništvo nad njimi Anglija — a mirovna pogodba z Itali jo-določa, da se mora kon-čnoveljavno lastništvo nad temi od Italije priropanimi deželami odlo^jti po enem letu od podpisa mirovne pogodbe, ki je bila narekovana vladi v Rimu in jo je podpisala. Sovj. unija je nred meseci izjavila, da naj se bi te kolonije vrnilo Italiji. Nedavno pa je na sedanji konferenci v Parizu izjavila, da naj bi prišle pod upravo posebne komisijb Združenih narodov. Angleška in ameriška vlada sta proti — enostavno iz razloga, ker nočeta, da1 sebno iz Eritreje, je Mussolini zasnoval svojo invazijo v Etiopijo in si jo podjarmil. Ako ju Italija dobi* nazaj, bo Etiopija pred Italijo spet v nenehni nevarnosti. Vzrokov za kramarske kupčije je torej toliko kot jih je bilo in bodo ostali dokler bo svet imperialistično navdahnjen. Čehoslovaška se je z Zed. državami pogodila plačati za preostale 'lend-lease* dajatve $172,-961 v desetih dneh. . Vlada v Washingtonu pravi, da ima pri, tem — v primeri kar je nas stalo, nad $2,500,000 izgube. A je dobro, da je saj nekaj dobila. Nekatere države ne samo da ji nič ne povrnejo temveč jih spet zalagamo z materijalom in z denarjem, kar nas bo stalo v enem letu okrog pet milijard ako ne več. Jugoslavija se je končno sporazumela plačati na račun ameriških terjatev sedemnajst milijonov dolarjev. Tako je bilo poročano iz Washingtona pred par tedni. Torej bo veliko zlata, ki ga je Jugoslavija tik pred vojpo in že med vojno poslala v ameriško varstvo, ostalo tukaj. Raz- (Konec na 4. strani) Resnica je le redkokdaj čista In nikdar preprosta. — Oscar Wilde. Važnost Časopisja v Volilnih Kampanjah Henry A. Wallace ima na svoji strani samo "dva" angleški dnevnike. Obe sta majhna In velebizfiiški tisk se norčuje. Cle-velandska.. "Ameriške domovina" poudarja, da ima Wallece tudi par drugih listov ne svoji tirani — Prosveto, Proletarca, Enakopravnost in morda še kaj. Republikanski predsedniški kandidat Thom. Dewey Ima v kanifetfanji sase nad 75% etneri-škega tiska. Ostalo je sa Trumana, nekaj sa jušnjaške dik-sie^rate—a kar ameriška javnost ne razume—vsi ti kandidati so eno. Njihov program je enak. Vsi ti kandidati se nekaj tednov pred volitvenim dnevom v novembru h linijo "delavcem". A takoj po volitvah pa pozabijo nanje. Ne samo de posabijo temveč jih tudi zevršejo. Boljše ae godi ftftiablton, a tudi opi so v skrbeh, ker zdi se jim, da svetovni gospodarski položaj obeta novo krizo. In te bo tešja kot pa one, ki se je pričela lets 1939. Kdo ve, kako se bo istekU! Ameriška inflacije je imela pogubne posledice po prvi svetovni vojni in po minuli vojni pa jih skuša vlada popraviti. Oziroma se iznebitl starih napak. tal, ds je v vlsdi vse polne ljudi, ki so Hoovrove mentallte-te. Truman je nič drugega kot nov Coolidge, nov Herding in nadaljevanje Hoovrove "proepe-ritete". Kdo naj volilcem te ugotovitve popove? Časopisje in radio seveda! Teda kdo kontrolira naš tisk In radie? Kek ducet oseb — monopol, ki je se kapitalisem pa če tudi da Wallaceu in Normanu Thomasu tu pa tem nekaj omemb v tisku in pa par ur čsss ns teden v radiu. • Republikanska stranka je s pomočjo teh monopolov izrinila Henryja Wallacee čimbolj na notranje strani dnevnega tiska. In v velebisniških revijah — z milijonsko cirkulacijo — pa je obiran, da ae ge očrni kolikor mogoče sa naivneža, ki "služi" tuji sili. Torej Sovjetski zvezi. Čudno, de vslic temu sovraštvu Wallace dobi na avoje shode več poeetnikov kot pe jih mo^ rete zbobnati skupaj ne svoje shode Truman In Dewey! Na shode progresivne stranke moramo plačevati vstopnino. In vslic feme se je udeležilo onega, ki se Je vršil pred per tedni v New Yorku, okrog S0,09t ljudi. In kolekta je snašala približno toliko. In Wallaceovega shoda v Chicagu dne 7. septembra pa se je udeležilo 20,000 ljudi. Vsi, ra-sen tisti, ki so delali na shodu, so plačali vstopnino in kolekta pa je znašala okrog $2#,f00. In to veliko podvsetje ao podpirali samo taki Čaaoptai* kakor je naš — velebisniški tisk pa je objavil tu pa tam kako notico in pa plačane oglaae. Ni čudno, de se Je eden govornikov zahvalil posebno tem listom, namreč takim, ki oglašajo dobro stvar Is prepričanja, ne ss denar. Žal, da velika vsčins smeri-škcgs ljudstvs Še vedno ne re^ zume, kaj bi bilo dobro zanj in ni mu zameriti, ker niti voditelji unij AFL in CIO ne vedo drugega kot loviti "konhmiste", ki jih ie "baje polno ped vsako posteljo". Nekaj o naših stvareh V prejšnjih dveh šfevitkah je imel značilna poro-čila Anton Shular iz Kansasa. On jo fin opazovalec, ker razume ljudi, njihove* loža ve in ker je bil skoti vse življenje deloven v naporih za izboljšanje življenskih razmer malemu človeku. Anton Shular pravi, da se naše vrste posebno v njegovi državi nagloma redčijo — vsled izumiranja seveda. In kadar take stvari on opisuje — jih je vredno čitati in tudi misliti o njih. Kajti on ne piše le o izumiranju temveč še s posebnim poudarkom, kako se presnovi ja jo naša društva in naše jednote: nekoč slovenske — sedaj so Slovenci, stari in izgarani, na piknikih zgolj v senci in mladina pa pleše in vriska. Govori angleško in ni ji mar, kakega pokolenja so njeni starši. To ni nič napačnega; a napačno je, ker je brez "ideologije'', razen take, ki ji škoduje. It Los Angelesa nam poroča Frank Novak o nezgodah našoga pionirja Blaža Mezorija. Izrekamo mu na izgubi hčere in zeta sožalje in pa željo, da bi on kmalu popolnoma ozdravil. Katka Hrvatin je v tej številki skončala svoj spis. Hvala ji za trud, ker kar je napisala, je vse zanimivo in prikupno čitateljem. "Big" Toni Tomšič je na nas lahko spet izredno hud. Napisal je sijajen dopis, pa se nam je nekam za-mešal. Kriv temu jo največ sedanji težavni poloiaj. Nimamp denarja, da bi imett v uradu dovol) ljudi in največ je v njemu urednik in pa tisti, ki čistijo, ali pa obdržujejo soje, bodisi društvenih odborov in za vso sorto druge našo aktivnosti. ABZ, ki je imela v tem polotju na Elyju zelo uspolo konvencijo - bila je jubilojna - kajti že pol stolotja ima za sabo ABZ, je poslala oglas v kolodar - celo stran. In Janko N. Rogelj pa bo imel v bodočem letniku koledarja opis te jodnote (ABZ); ki v zgodovini našega prišeljeništva tvori svojo važno poglavje. Poter Benedict iz El Cajona, Calif., je tudi poslal oglaso v Kolodar. Pripomnil jo tudi, da je prefol cirku-lar is Molkove pisarno fcfido snovanja novoga lista in ob enem |e nam V pismu spot poslal $25 v tiskovni sklad Proletarca. V nedeljo 24. oktobra prirode igrplci iz Detroita V dvorani SNPJ v Chicagu dramo "Svet brez sovraštva". Vrši so pod avspkljo krožka Progresivnih Slovenk. Pridite po vstopnico v urad Proletarca, ali pa k Arleyju Božičniku v družabni klub. Imaio iih kajpada tikli vse članico krožka štev. 9 Proqresivnih Slovenk, Mani kluba It. 1 JSZ in pn mnogi drupi naši priiatelfi. Dvorana SNPJ dn* 24. oktobra mora biti napolnjena do zadnjega kotička. tt- PROLETAREC ScplemWr 22. i»48. .■i »T« i ■■ i ■ i f= PROLETAREC Uit ZA I NT BR BUB DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO, lsdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drošba, Chicago, IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVB2B NAROČNINA v Zedinjenih driavah u celo loto S3.00; ao pol leta SLU; za četrt leta SI 00. Inozemstvo: za celo leto S3 50; za pol leta S2.00. i ____ m.. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčitev v fttevilki tekočega lodna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1900. ' * ' Editor................................................Prank SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year S3.00; Six Months SI-75; Three Months $1.00. Foreign Countries. One Year S3 50; Six Months S* 00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO S3, ILL. Telephone: ROCKWELL 2SS4. = Kam bo šla Ftancija - na levo, ali v fašistični ekonomski sistem in v teror? V Franciji padajo vlade druga za drugo. Ta ne dobi zaupnice, druga potem dobi v zbornici v par glasovanjih večino in nato je zavižena — skoraj vsaka zgolj radi ekonomskega problema * Francija je v siloviti gospodarski krizi. Nastala je kot posledica vojne, dalje, kot posledica predvojne gospodarske politike, vsled sebičnosti posedujočega sloja, dolgotrajne okupacije in pa vsled nezmožnosti francoskih strank za ustvaritev vlade, ki •bi imela določen program in pa v zbornici zanj zadostno večino Marshallov pomožni načrt je strpal v Francijo že precej mi lijonov. Pa nič ne izda. Saj dosedaj se še nič ne pozna. Vlada tiska franke in čimveč jih natiska, manj so vredni. Francoski kmetje drže svoje pridelke v kaščah in prodajo jih le toliko kolikor se jim zdi potrebno v njihovo lastno korist, neglede na pomanjkanje med delavstvom v mestih. Kaj bi pa sploh počel s franki, o katerih ne veš, če bodo jutri ali naslednji teden še kaj vredni ali pa morda zamenjani — sto frankov za en nov frank! Saj so tudi v Sovj. uniji napravili slično operacio, Francija pa že velikokrat. Torej naj delavec prinese kmetu n. pr. kaka dobra obuvala blago, žeblje itd., pa mu bo dal krompir ali kak drug živež v zameno! S franki se noče pečati. Delavstvo stavka. Delavstvo zahteva zvišanje mezde. In jo tu pa tam tudi dobi, kakor v Zed. državah. Toda še predno se zvišane mezde Začno izplačevati, že se življenske potrebščine podraže veliko višje kot pa znašajo narasle mezde. Zed. države so že med vojno in največ pa po vojni Pranciji pomagale z zlatom, z živili in surovinami toliko, da se je čuditi ker je vzlic tej ogromni ameriški podpori francoska država še vedno v gospodarski in politični zmedi. . - Ameriki se je prilično posrečilo utrditi konservativen režim v Italiji, uspeva ji njena taktika v Angliji, a v Franciji nima sreče. Torej kaj če se bi spremenilo njen vladni sistem tako, kakor hoče general Charles de Gaulle? "Srednja sila", kakor jo je propagiral socialist Loon Blum se ni obnesla. Torej se je treba odločiti po mnenju ameriški* veljakov med skrajno levico in skrajno desnico. < General de Gaulle slednjo predstavlja. Med socialisti jo sma b t ran za lakomneža po napoleonski slavi — med skrajnimi feyi • čarji za fašista, in tudi sedanja vladajoča klerikalna str*pk4'se ga boji. Kajti de Gaulle je za totalitarne metode Seveda'bur-žvaziji v korist. A ko dobi moč, kdo ve, če ne bo prav tak kakor sta bila Mussolini in Hitler, po katerima posnema svoj program za obnovo Francije? Kaj pravi k vsemu temu ameriška vlada, ki Francijo zaUga bolj in bolj — največ brez odškodnine? a * 1 • Pokojni Roosevelt de Gaullea nI imel rad. Sploh ga je mrzli in ga preziral. Toda sedanji glavarji našega državnega departmenta menijo, da je bržkone de Gaulee edini, ki lahko Francijo otme za "naš način življenja". V naši politiki velja geslo, da Zed. države ne bodo podpirale nobene "totalitarne države", pa naj bo komunistična ali fašistična. Toda nedavno je ' besednik" državnega departmenta Franciji in naši javnosti objasnil, da mi ne bomo smatrsli de Gaullea, ako pride spet na oblast, za fašista — torej naj le kar deluje dalje, da prepreči "levičarsko nevarnost" in otme Francijo za njen sedanji gnili sistem. NajŽrugi strani je delavstvo, ki pa je veliko manj složno kot pa francoska reakcija. Na Francoskem pride do temeljito spremembe — to Je gotovo. Ako Smsge fašistično uamerjep sloj, se to zgodi po zaslugi ameriške ekonomske intervencije in pa pp krivdi levičarskih skupin, ki si v teh kritičnih dneh ne znajo ali |ia nočejo seči v roke in Francijo skupno preurediti v socialno državo s socialističnim gospodarstvom. tev evropskega gospodarstva. Poročilo ferecno navaja, da je zmanjšano povpraševanje pre-komorskih držav po proizvodih evropske lahke industrije mogoče izravnati samo s pospešenim izvozom izdelkov težke industrije, katere je mogoče bolje prodajati. Tako pravi priporočilo gospodarske komisije OZN. Vendar pa to priporočilo ostaja v kapi-j talističnih državah Evrope samo na paparju, ker ameriški ka^i- tal ne dopušča, d« bi se v zapad-noevropsklh državah, zgradila konkurenčna industrija, — kakor je jasno razvidno iz vseh poročil o Marshallovem planu. Osredotoča se samo na zapadno Nemčijo, kjer grade središče težke industrije pod izključno s-meriško kontrolo. CehoslovaŠka hodi v sedanji petletki po svojih poteh, ki so bila priznana kot pravilna tudi v svetu, in pb-' staja ena od graditeljic vzhodne in južnovzhodne Evrope (Hatch Act) ov- Izza časa George Washi na je prevladoval v ameriški I uradnikom državnih in IU nih administracij ngto- zakona pa še vedno ne ixstreza li po- onim, ki bi radi dodobra poči- litiki sistem političnega nagra- stili politično delovsnje po olpro-to se pravi, da so tisti, žjih in malih predelih, ker sma- &fJt ČEŠKA V VZHODNIM BLOKU EDINA MODERNA INDUSTRIALNA DRŽAVA Češka je bila že pod Avstrijo znana za eno najbolj razvitih indostrialnih krajin avstro-ogr-skega cesarstva. prvi svetovni vojni se je njene industrija še bolj razvils in napredovala je tudi med drugo svetovno vojno, ker ji zavezniški bombniki niso napravili dosti škbde. Seveda ie bila vsa upoelena v produkciji za Nemčije. J Le ogromne Skodove tovarne so ameriški bombniki ob koncu vojno prilično pokvarili, kar so jim Cehi selO| zamerili — češ. soj veste, da je vojna s Hitlerjem pri fcraiu, torej čemu rušiti tovarne, Jp jih bomo po osvoboditvi mi prevzeli? Zakaj jih niste rajše rs*4ej»li že prej? Toda Cfhf so merljivi ljudje Mi industfvJa sedaj prospeva boU kot <0 Hd^. kajti Cehi so ind^strislno vzgojen narod Zato vsi' dobro vemo, kako važno (nesto zavzema CehoslovaŠka v etovnem gospodarstvu. Ce -egleditnb posledne podatke o svetovni produkciji glavnih izdelkov, vidimo, ds se v vsakem prtmSru CehoslovaŠka uvršča ied prvih deset industrijskih drŽav sveta. V produkciji premoga je na 1 mestu, v produk ciji jekla na «., v produkciji bombažne preje na 9. in v produkciji motornih vozil na 9 ali & mestu. Samo velesile, ZDA in ZSSR. Velika Britanije in Francija, so pred Cehoslovaško. Relativno, t. j. v produkciji nad 1000 pre took "demokratov" in repuMkanw v Illinoisu pred progresivno stranko Končno je tudi illiiioisko vrhovno sodišče odločilo, da progresivna stranka v tej državi nima pravile do svoje rubrike ns jglaSovhici. ?fei je tako odločil državni volilni odbor, pod pretveso, da nabrani podpisi niso zadostili zakonu. Tg doloma, da mora biti podpisov v vsi državi nabranih najmanj 25,000, in & Jih mora biti v petdesetih okrsjih (counties) ne nlsnj kot dve sto postavnih. ' Progresivna stranka je nabfs|g na svoja peticije 75,000 pod; pisov — 60 tisoč več kot ps določa zakon. Toda ker so se bossi demokratske in republikanske stranke sporazumeli, da Wallace in Taylor ne smeta na glasovnico, so V ekaterih okrajih >counties> podpiše "točno" prčgledali in ugoto-vlti;'ds je bilo v enajstih okrajih manj kot predpisanih 100 ve- Jjavnih podpisov. * , 1 Ifi lahko dobiti rsdikalni stranki — pa naj bo kakršnakoli, v kakem zakotnem okraju 200 legalnih podpisov. Ako so pomisli* Ho pe jfip je za civilne svobodščine toliko kot *s lanski snegl '' Ako potrkaš v takih krajih na vrata in vprašaš iS podpis, te nsvsdno kdo nahruli, ali pa se zaletava v tebe pred ogrsjb kak pes. j gledati približne številke, ki so jih nedavno sprejeli kot orientacijske številke v osrednji planski komisiji za daljše plansko delo.*V planu se predvideva; V teku petletnega plana bo Sprejetih več zakonov v to svr-porasia produkcija za 57 odstot- ho, toda šele 1; 1909 in potem 1. bivalcev, je CehoslovaŠka v vseh kov v primeri z letom 1948, t. j. 1925, pod predsednikom Taftom teh primerih na 5. ali 6. mestu. za 79 odstotkov v primeri z naj- in Coolidgem je bilo določno To so pogoji, na katerih gradi ugodnejšim predvojnim letom. | prepovedano nameščevanje j#v-Cehoslovaška plansko gospodar- j To je v ostrem nasprotju s pro- nih delavcev izrecno is politič-stvo in prehaja k dolgoroČnemM slulim Marshallovim planom, ki nih ozirov, istotako niso smeli planiranju. Lahko je opaziti, predvideva, da bodo dosegli biti državni uslužbenci in name- 1951. najvišjo predvojno raven ščenci ter uradniki prispeva tel ji v produkciji premoga in jo za političnih fondov — kandidat je 10 odstotkov prekoračili v pro- za zvezne urade so morali pred-dukciji jekla, torej neznatno prekoračili celotni "obseg predvojne industrije. so bili zVesti svoji politični trajo, da lokalne politične upr* stranki dobivali nameščenja v ve mrgole političnega koristo- vladnih ali javnih uradih in de- Ipvstvel- Pokojni predsednik C » Uh ko je stranka dosegla zmago D Roosevelt je ob podpisu v volitvah, pa bilo to v zveznih, HatcheVega zakona dejal, Mda državnih ali krajevnih volitvah, j bo s pravihio uporabo lshko * Seveda so imeli ti politični na- fektivno orodje dobre vlade." stavljenci nalogo delovati za Značilno je, da ta zakon določ? stranko s prispevanjem za kam- kampanjsko potrošnjo za politV • panje in udeleževali so se poli-' čne stranke v znesku do ne več tičnih konvencij. Vladni ali jav- kot tri milijone dolarjev — poni uslužbenci so imeli tudi dol- skmezniki pa ne smejo prispe-žnost delati za stranko ako so vati več kot pet tisoč dolarjev hoteli ostati na svojih mestih, letno. ' (Common Council y Ce je stranka pri volitvah izgubila, so njihova mesta, ker je druga stranka namestila in nagrsdiU spet svoje ljudi. To je bilo nepravično za uslužbence in nameščence. Obenem pa je šibilo vlado. Koncem 19. stoletja je zvezna vlada skušala regulirati nepravilnosti izvirajo&e iz tega sistema. Od i, 1833 naprej je bilo [ranita pri vumvwi ixgu- v» navadno šla po vodi tudi NOZnOnllO pravilno bi se moralo reči: ravno zaradi nje — ne doseže življenjske ravni prizadetih dr- ložiti seznam prispevkov in razkriti politične obljube in obveze (v obliki službe), ki so jih dali tekom kampanje. Omejeni so bili tudi izdatki za kampanje in sicer jc smel posamezen kandidat potrošiti največ $25,000 ako je kandidiral za senatorja in $10.000 za poslanca nižje zbor-" nice. Prepovedano je bilo zbiranje prispevkov S ijanjem obljub za nsmeščenje v tem ali onem zveznem uradu. kluba it. 1 JSZ Chicago, III. — Seja kluba se bi morala vršiti v petek 24. septembra, a se bo vršila eU dan prej to je v četrtek 23. septembra v navadnih prostorih. Da se bo "vršila seja v četrtek namesto v petek je vzrok ta, ker se v petek prične Vseslovenski kongres in je več naših članov, ki so izvoljeni delegati za na ta Kcngres- Upoštevajte to spremembo in pridite na sejo v četrtek 23. septembra. Na nadzorni odbor kluba pa apeliram, da pride eno uro prej, to je ob sedmih, da pregleda račune in poroča na seji. L. Z., tajnik. Wallace govori po radiu vsak pondeljek pro-llace žavi, ki jo obsegu svoje produk-1 žav niti predvojnega stanja, dje ,v celotnem obsegu ali ob- Jasno je, kako ozko so te šte-segu na enega prebivalca, spa-1 vilke, ki so izdelek nekaj meda med deset glavnih industri- j sečnega dela osrednje planske alnih držav sveta. To je vzrok komisije, v skladu s številkami onega posebnega zanimanja, s v predlogu plana, ki ga je v je-katerim gledajo po vsem svetu £eni preteklega leta predložil pristaši in nasprotniki na do- predsednik vlade osrednji plan- Seveda sb se našli izhodi in 1 1939 je kongres oziroma senat preiskal tozadevne politične aktivno, t: in 'dognal, cL* se je politično izrcttljclo zrfano WPA kar je delo rjzW, da jc sc p. Carl Hatch i: M:>:ico, kj je "čiščenje* poli- Predsedniški kandidat gresivne stranke Henry Wall govori v radiu vsak pondeljek od 10:30 do 10:45, Eastern Daylight Saving Time (torej ob 11:30 v Chicagu in drugod v centralnem DST. * Njegovi govori so raznešeni s postaj N3C. Poleg teh rednih govorov ima Wallace govore po radiu na razne druge dneve, posebno v mestih, kjer se istočasno vrši njegov shod. Pazite v lokalnih listih na naznanila. godke na Cehoslovaškem. Produkcija se bo zvišala * 57 odstotkov Na tej osnovi je potrebno po- Vseeno je progresivna stranka vsled svojega velikega zamaha in" podpore, ki jo ima med državljani, dosegla v iskanju podpisov uspeh. T^o bi bil lahko volilni Odbor v Springfieldu, v katerem imajo kontrolo republikanci, upošteval. Zato so rajše nepravili "deal" z demokrati in progresivna stranka je dobila sporočilo, da njenih kandidatov ne bo na tiketu Razen kandidati V lokalne urade v čikaškem okraju, kjer je že v ptejšnjih volit vah dobila količnik nad V% glasov, kar jo uvršča med "legalne'* stranke! A si je morala to pravico izvojevati z dolgimi, dragimi letgalistlčnlmi procesi. Bodo pa na glasovnici v Illinoisu druga "manjšinske" stranke. Namreč po dolgem čssu spet socialistična stranka z Norma-nottvjfhftifejtsom na čelu, trocklstičha Socialist Workers Party, prehibistiftna in menda tudi eselpistična stranka. "Chicago Daily News" ugotavlja, da ako progresivna stranka hi imela dovolj postavnih podpisov na svojih nominacijskih peticijah, SO jih tO stranke imele še veliko manj, in ako ae bi zakon SS vso enako upoštevalo, bi bile le dve rubriki n i glasovpici: d*-mokiitUa ln rspubllksnska. Toda ker omenjene manjšinske stranke dobe običajno v tej državi manj glasov kot ps potrebujejo podpisov, so letos "dovoljene", zsto, ds ne bi izgledalo kot da se skuša ustvariti monopol enostrankarskega sistema pod masko dveh enako sorodnih strank. Ha shodu progresivne stranke dne 14. septembra v Chicagu Je bilo 20.00Q ljudi. Ne Truman ne Dewey jih v tem mestu nc morete spraviti toliko skupsj, posebno zato nO, ker Je na Walla-ccpve šhode treba plačati vstopnino. A vendar je teh 20,000 tisoč udeležencev plačalo ne le vstopnino ampak tudi prispevalo v kampanjski sklad progresivne strsnke $25,000. Ssj tako poročajo in tudi ako so prispevali manj kot pa se glaii omenjena vsota — M bilo še vseeno veliko. Republikanci in demokrati na svojih shodih ne kolektajo^-niti ne računajo vstopnine. Ako bi jo, bi ne bilo udeležbe Kajti posetnftom morajo celo obljubiti "postrežbo", da jih privabio. A kar se.denarja tiče, |s dobe od korp6r«cij. In te sipljejo obema starima strankama, ker obe Jim dobro služita in jim bodo tudi po volitvah, neglede katera zmaga. , ski komisiji. V glavnem so samo neznatno višje številke, katere kritizirali zaradi njihove "nerealnosti". Porast narodnega dohodka, ki je posledica porasta izdelkov v vseh panogah, je v razmerju osrednje planske komisije proti predlogu ministrskega predsednika izražen v 51 odstotkov v 45 odstotkov. Zgradili bodo težko industrijo Tudi v drugem pogledu pripada Gottwaldovemu planu ve- vedno bri^l za tike, predložil osnutek zakona za preprečenje kvarnega političnega delovanja in prakse. Zakon ie bil sprejet 2. avgusta 1939. Določal je, da je nezako-kakor prvotne nito kakorkoli pritiskati na zve-so tako močno zne nameščence in na volilce sploh in da ne sme noben urad- j premore.—Shakespeare. Kjerkoli in kadarkoli, spomnite se Proletarca ln zbirajte prispevke v njegov tiskovni sklad. Ljubezen morje. Cim jc globoka kakor vec daje, tem več nik administracije posegati v volilne ali nominacijskc zadeve tikajoče se zveznih kandidatur. Zakon prepoveduje obljubljanje političnih zveznih služb ali koristi v nagrado za politično podporo posamezniku. Ljudem projemajocijn državno oziroma javno podporo ali uposlitev, je po tem zakonu prepovedano po- ... 1 r 1.1 .litično agitiranje in delovanje, lik pomen. Splošno je bila spre- u ^ Hatchevega 2akofl|| jeta njegova osnovna misel, da 1 Tok mi no gre v glavo? tako hiter porast proizvodnje in življenske ravni ni mogoč brez določene preusmeritve čehoslo-vaške industrije: preusmeritev v tem smislu, da mora biti razvoj težke industrije mnogo hitrejši kot razvoj lahke industri- izrecno prepoveduje udejstvo-vanje v političnih kampanjah vsem osebam ujposienih v Višjih zveznih uradih, kot tlidi vsem pripadajočim uslužbencem in namestnikom ozir. nameščencem. Izvzeta sta predsednik in ped predsednik Zed. držav, dalje f5vkai 1 CSOVaf ?, ? T™" osebe plačane iz nakazil določev b bolj in bblj izvažati stroje in nih J rcdsednikov urad, na. druge investicijske izdelke, da čeh)iki in namestniki vladni!) « 7l*lL ^0Z< <*WeUov, po piedsednikjjMna- žlvif, kajti prodaja njihovih, trs- slavljcni vi!soki uradniki,« jik dicionalnih Izvoznih tedelkof, senat in kaleri imaJo^ tekstila, stekla in keramike je ^Vojem področju snovanje spier-1 tuc zunanje in domače polnilca ali uprave dežele in uveljfavlja-; nja zakonov zvezne vlade. Zveznim uslužbencem je v členu A prepovedano včlanjen|e v poli in bo še nadalje bolj omejen. Evropski politični ekonomi potrjujejo pravilnost čeho-slovaškega plana Ta osnovna misel je bila sprs l a osnovna misei je Diia spr3-, tičnih $trankah| ki zagovarjajo Jeta nc strmo na Cehoslovaškem, ovrjcnje ameriške oblike vlade, ampak tudi v svetu. Ravfiokar 0olotenc 30 tuch fc^i. je Izšlo poročilo gospodarske Komisije OZN, na podlagi katerega bodo mogle evropske države doseči osnovno gospodarsko nalogo, t. j. zvišanje izvoza in znižanje uvoza samo z velikim zvišanjem proizvodov težke indut strije; to pa zahteva preusmeri- Dno 19. julija 1940 je bil sprejet dodaten Hatchev zakon, ki jO dopolnil starega z novimi do* datki in popravki. Vmešsvanje in delovanje v političnih kampanjah je bilo zdaj prepovedal no tudi Javnim uslužbencem in Kako da voditelji unij ne resume jo, da s podpiranjem kandidatov kapitalističnih strank baš oni najbolj pomagajo k sprejemanju postav ala Taftov-Ha rt ley jav aakon, to ml nikakor no gre v glavo! Ceipu zbira eksekutiva AFL milijon dolar-jty v svoj kampanjski sklad — ki ga uporablja največ proti progreshfii stranki, ki je v opoziciji in sa odpravo protidelav-tkik sakohov, {udi tega po morem pa ne morem razumeti?' VLADIMIR NAZOR: NOVELE Alba (Nadaljevanje.) — Ha, zdaj mi pa povejte, kdo je tole spesnil? Kdo je nekoč taval okrog v aprilskem dežju, da bi poslušal to posume-vanje, šelestenje in brnenje? Zakaj je tale smel, jaz pa ne smem? Pa sem storila vse kakor on: stopila sem na kamen ln stala ... takole! Alba se je zravnala, dlani je obrnila proti nebu, dvignila glavo in zamižala, šepetala je: Zaprtih vek na skali stojim in mleko sesam iz oblaka — ckoz kožo se vame pretaka. Zdi se, da z novo dušo živim: poraja se v meni zdaj taka, da vsa po sivki in travci dehtim.' — Ali ni bilo čudovito? — naju je potem vprašala. — Zdaj bom pa ubogala, mamica. In odhitela je iz sobe klicaje: — Jaga, Jagica, daj mi suho kiklico! Ko so prve vrtnice cvetele, je dovolila mati, da vzamem Albo s seboj na kratek izlet. Tja sem šel z njo, kamor je nekoč mene in pometača Jožino peljal mali Stefek z Medved-ščaka: na okrogli hrib, ki pod Slemenom zapira Ksaversko kotlino in od daleč gleda na dolge drevorede široke mestne ulice. Stopala sva po kolovoznih poteh, čez senožeti in skozi gozdičke proti vrhu pod vedno toplejšim soncem. Grmovje in drevje je že otreslo cvetje s sebe, trave so pa še cvetele, zlasti regrat in detelja. Vetrič je razna-šal pelod dozorelih prašnikov. Vsa pokrajina se je bila polna nočnega dehtenja, od povsod so se oglašale žuželke in pele ptice. Nisem pričakoval, da se bo Alba držala tako mirno, skoraj okorno, kakor da jo veže neka sladka utrujenost; bila je bolj omamljena kakor pa svojeglava. Dovolila je, da sem jo vodil kako/ otroka, ko sva pa na vrhu sedla in sem ji razkazoval gričke in klance, dvorce in poletna bivališča naokrog, zvonike in stolpe v mestu, me je komaj poslušala, oči je imela na pol zaprte ip nosnice so ji lahno podrhtavale. — Čigava je pa tale stara hiša spodaj pod nama? — me je na lepem vprašala. — Ne vem več, čigava je, toda znana se mi zdi in nečesa žalostnega me spominja. "Babiči-no hišo" jo imenujem. — Zakaj "žalostnega*'? Kakšna babica? In začel sem ji pripovedovati o napol prismojeni starki, ki je v tej hiši prebivala in umrla, o malem Stefeku, ki ga je uničila zima, o pometaču Jožini, ki je končal na slami v hlevu svojega nečaka. Ni več čutila poletnih omam; gledala je vame s široko razprtimi, pozornimi očmi; zopet je imela tisti obraz, o katerem je njena mati pravila, da jo močno spominja obraza že mrtvega Al-binega očeta. Vstala je in rekla: — Pojdiva doli. Sla bova mimo Babičine hiše. Ubogal sem jo, ker sem si tega tudi sam želel. Toda nekdanji stari plemiški dvorec je bil sedaj popolnoma zapuščen, spremenjen v hlev in senik; nisva mogla noter. — Vidite, vsi so umrli, — mi je reklo dekle. Celo dvorec. — Ne, — sem ji odgovoril. — Gotovo je v Zagrebu še mnogo malih Štefekov in starih Jožin. — Poiščiva jih! Poglejva si jih! — je vzkliknila. — Toda ... gospodična. — Kaj: toda! Medvedščak je tu spodaj, blizu. Človek, morda zopet kak starček, pometa tudi sedaj ulice. Pojdiva ... prosim vas. Tudi tokrat sem jo ubogal; nisem se mogel upreti zvoku njenega glasu, prošnji njenih oči. Šla sva do cestne železnice in kmalu sva se znašla na ulici. Hotela sva nazaj, na njen dom, pa sva pred nekim vinotočem opazila pometačev voziček in metlo. . Vstopila sva. Pri umazani mizici je sedel moški srednjih let, jedel kos kruha in pil žganje, med smehom in mahaje z rokami se je pogovarjal s prodajalko. — Dober dan! Kar noter! — se on prvi oglasi. — Ce se vama ne zdi za malo, bo tudi za vaju prostora. — Ali ste vi pometač te ulice? — Sem. Sluga pokoren! Gospod. Za Turka me kličejo, čeprav nisem Turek. Ha! Ha! Vražji ljudje. Vzdevek ti našijejo, potem ga pa nosi. — Ali ste poznali pometača Jožino? — Jožino? Nak. Kako naj bi poznal vse svoje zagrebške tovariše? Ko bi bili organizirani, ko bi se shajali ter imeli zborovanja in ^eje... oh, potem da. V tem primeru bi postal morda celo predsednik. In šele takrat . . — Molči, pijanec! — ga je prekinila prodajalka.-—Ne brbljaj in pusti, da te gospoda vpraša. — Tako je, prav praviš. Gospod, jaz nisem Jožina. Pometač Turk sem. Sluga pokoren! Hotersem oditi, pa se je oglasila Alba. Vprašala ga je, ali ima ženo in otroke in kje stanuje. Zopet se je začel napol pijano šaliti; dejal je, da ima babico, otročička in majhnega Turčiča in povedal je, na katerem dvorišču v sosednji Zvezdi stanuje. — Obiskala ga bova,—je de- e o e • • e e e e e e e • e e • e e e e * o e e e e e o e e e : PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ustanavljajte nova društva. deset clanov(ic) je treba ia novo DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK "PROS VETA W.M aa M*; M N CMk Co.. ft .M 99 tifan ttersenil Chka«a> Ia Kaaa4* m »*l tete; fS.M m tetrt tete; m Chteac« te teto*. Kil m »rt tete: aa teomutr* «11. Naslov za list ln tafniltvo i« 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS « jala Alba. — Ha, ha! Tako mlada, pa že članica dobrodelnega društva. Bog plačaj! Pojdit* in pozdravite babico, toda denarja ji nikar ne dajajte. Raje ga dajte meni. Jaz imam blagajno. Odšla sva. ~ Mislite res, gospodična? — Zakaj ne bi šla? Turk ni tak, kakršen je bil oni dobri Jožina. Mogoče bova pri njem našla novega malega štefeka. Tudi moj pokojni oče me je večkrat peljal v take hiše, včasih tudi v oddaljene vasi. Pohitiva! Nisva dolgo iskala; našla sva umazano dvorišče in stopila v neko prikletno sobo. Hudo ubo-žno je vse, a ne nečisto; skrbnost ženske roke je opazna. V dušečem prostoru, pod okencem, ziblje dekletce otročička, dete pa kar naprej veka; dere se, rdečica mu zaliva obrazek, z ročicami otepa. — Mala, kje je mama? Dekletce začudeno gleda Albo, ki je sedla zraven nje in jo boža po glavi. — No, otrok! Ne boj se. Povej! — Mama je šla streč Milo- stivi. — Ali je mali Turček lačen? — Ni. Mleka sem mu dala. Poreden je. — Vstani. Daj, bom jaz. Razodela je malčka, pogledala ležišče. — Ha! je rekla. —- Saj se mi je zdelo. Pokakal se je. 2e vem, kaj moram storiti. Otrok, kje so plenice, da ga previjemo? Kje je voda? Kje so drva, da zakurim? Vi gospod, vzemite pa ti-stolc steklenico, poiščite mlekarno in prinesite. Čakajte, preje odprite še tole okno. S steklenico v roki sem odšel na ulico. Toda mlekarne ni bilo nikjer v bližini. Moral sem nazaj po Medvedščaku in precej časa je minilo, preden sem se vrnil. Sedaj sem imel kaj videti. . Alba drži v rokah opranega nagega Turčka; dviga ga proti okenski svetlobi. Otrok brca, maha z nogami, aa smeje in izteza ročice, da bi prijel dekle za lase; gruli kakor golob. — Poglejte ga! Zdrav je in močne postave, ta mali kričač, ta turček-burček. Velikan bo; mahal bo s tako veliko metlo kakor jablankar, hitro bo pome-tel vse zagrebške ulice... Zdaj bi ga bilo treba nakrmiti; jok in kopel sta ga utrudila. In dala mu je jesti, položila ga je v zibelko in naučila Bebo, kako ga mora zibati. Ko je otrok zaspal, je pustila dekletcu vse, kar sva se namenila pojesti in popiti na izletu; odšla sva. Potem mi je rekla: — Zakaj se čudite! Moj pokojni oče me je marsičesa naučil. Dnevi minevajo in moji sestanki z Albo postajajo vedno bogatejši in intimnejši. Ne podiram, kar je bil v njej zgradil oče: iskrenost, veselje doživljenja, željo po gibanju in udejstvovanju. Toda ne morem se vzdržati, da jI ne bi dal nekaj svojega. Počasi odstiram izpred njenih oči — kolikor znam in morem — tenčico, v katero so zaviti predmeti in pojavi; vodim jo do praga lastnih sanj; rad bi, da bi gledala globlje ne samo ljudi, ampak tudi cvetje in ptice, ki jih že zdavnaj pozna in ljubi. Kakor vosek je, ki zlahka sprejme odtis pečatnika. Vse jo zanima in veseli. Jaz pa se čutim zraven nje bolj veselega, mlajšega. Tisto Večno Žensko — še mlado, ie nihče se ga ni dotaknil z blatnimi rokami — si je, drgeče in dehti pred menoj v podobi tega dekleta, ki se razvija v ženo. In meni ni — da se po svoje izrazim — kakor da sem obsijan z žarki kake svoje Albe vespertine, ampak kakor da se spet kop-ljem v luči Jutranje zarje svoje-gs življenja. Toda usoda je hotela, da vse to ni dolgo trajalo; sredi poletja se je nekaj zgodilo. MIHKC IN JAKEC , Mihec: Zdaj ja začelo • tožba-*ii tudi zaaedbeno oblastvo. Jakec: Nevarno. Delavec toil, di Ja slabo; kmet toil, uradnik toil, obrtnik toži, trgovec loti, v* toil. Zakaj na bi tožilo ia nasdbano oVtatro. 115,534, njej sledijo okraji Ce-lje-okolfca z. 87,384, Kranj s 75,-178, Ptuj s 73,612, Krško 66,066, Maribor-mesto s 64,819, Gorica s 64,285, Murska sobota s 62,-257, Ljubljana-okolica z 61,627, in Poljčane z 58,509 prebivalci. Vsak izmed ostalih okrajev pa ima manj kakor 50,000 prebivalcev. v Med sedeži okrajev v ljudski republiki Sloveniji so izmed največjih po. številu prebivalcev sledeči; Ljubljana 120,944, Maribor 66,498, Celje 22,948, Kranj 15,640, Trbovlje 13.743, in Jesenice z 13,458 prebivalcev. Od zadnjega popisa prebivalcev v letu 1931, ko je Slovenija štela skupno 1,318,329 prebivalcev, je število prebivalcev naraslo za 5,37 f/i, Od takrat pa do popisa v novi Jugoslaviji je z ozirom na novo upravno razdelitev in sedanje mestno področje dosegel največji porast prebivalstva Kranj, ki je povečal svoje prebivalstvo kar za \\V\ , Jesenice za 36.09?, Ljubljana za 30.8'/J, Maribor za 30.37<, Celje za 23.6% in Trbovlje za 12.5%. Kakor v vsaki volilni kampanji tako vodi veČino delavcev tudi letos dolarska politika demokratske in republikanske stranke po svoji volji. In pomagajo ji takozvani unijski voditelji AFL ln CIO, in prav tako voditelji železniških bratovščin, namesto da bi delovali sa svojo stranko in za delavski program. A bilo je šale da kaj! Ta naš muzikant se spozna na zvijače, ne samo na muziko. Pokazal je na skrivnostno dvigalce — in mi rekel, glej nevzdržema samo k vrhu — videla boš čudne reči. Pa nfcem nič videla razen odprtino — a Toni pravi, to je mučno — in mi pomagal s tekočino skozi grlo. Tako nam je čas hitro potekal. Hvala Tonetu in njegovi soprogi za vse, kar sta nam storila v udobnejše potovanje. Upam, da se v San Franciscu še oglasim pri svoji prijateljici Frances in isto tako pri Tomšičevih v Oaklandu. Pa se bomo spet skupno zabavali — saj smo večno mladi... / Frances mi ostane'še posebno v spominu radi svojih treh hčera. So že vse poročene. Menile smo se o tem in onem in ena pa me je vozila po San Franciscu. Naj povem, da so Slovenci in Slovenske — tudi če te ne poznajo, jako vljudni in gostoljubni ljudje. A še bolj pa oni, ki te poznajo. In zato želim vsem, ki sem jih srečala na tem potovanju, obilo sreče in zdravja in pa na veselo svidenje, ako mi bo spet dana prilika, da grem v ondotne kraje. Vtisi z obiskov v Kaliforniji KATKA HRVATIN, Chicago (Nadaljevanje in konec.) Naravno, da sem v potresnem mestu obiskala tudi Kurnikovo družino. Včasi je on v slovenske liste veliko pisal. Z njim se poznamo že mnogo let. Tudi on si je zgradil svoj dom — jako lep in mikaven. A v listih pa se ne oglaša več toliko kot se je, ko "smo bili ie vsi mladi". (Naglas gre na "1", namreč poudarek, ki pa ga naša tiskarna na "1" nima. O. u.) Čudovito, kako so si nekateri rojaki lepo uredili svoje domove! Rojak Kumik ima svoj mali raj ne Utah St. Vse je vzorno urejeno, da se res veseliš, ko vse to vidiš. 2eno ima lepo, mlado. Vidi se jima, da zadovoljno živita. Tudi tej družini lepa hvala za uljudnost in postrežbo. Razgovarjali smo se pri njih prav po domače. Zatem sem šla spet nazaj v Oakland, da obiščem tega našega v&ikega Toni j a Tomšiča — in je res velik. Namreč visok in izgleda pravi Jugoslovan — kot da se ne boji ne pekla, ne vic. Zarekla sem se že prej, da ne grem iz Kalifomije~prej predno tudi njega ne obiščem. Dobila sem ladjo in halo v Oakland. v Prišedši preko vode pokličem Toneta. "No, kdo kliče," je vprašal. "Jaz," sem mu odgovorila. "Ja, kdo pa je 'jaz'?" Pa mu razložim kolikor najboljše sem mogla in glej — že se je spomnil! In tako me vprašuje po telefonu: "Kje si?" "Na obrežju, na 'fery', pa bi rada navodila za pot." Nato Tonetu povem še ime in tako sva se že telefonično veliko pomenila. Rekel mi je: "Kaj ti je, da si se na 'fery' pri vozila? Saj imamo vendar most čez vodo?" Pa mu rečem: "Videla sem ga, a imam s sabo spremljevalca, ki se ne upa preko mostu." Tako smo šli rajše z ladjo pod mostom. V telefoničnem pomenku je "Big" Tone odločil: "Počakajte dvajset minut, pa pridemo z avtom po vas." In prav zares, prav tako točno kakor ja rekel se je tudi zgodilo. Ko je prfiel, smo se odpeljali na njegov dom. In njegova 'mama', kakor pravi svoji soprogi, je nas že čakala, da nas pozdravi s "hallo" in da nam postreže. Ko je bilo to končano, so nas povabili — ali hočemo videti o-kolico? Seveda. Ampak tega ne moreš reči kar naravnost. Malo sa branii, a všeč-ti je, ko prideš med tako prijazne ljudi. * In tako smo se podali na pot "čez hribe in doline". Na visok hrib z napisi in vse križem ter nem je predaval kaj je kaj. Tona je "čudak". Preštudira ta, ako bi mogel vzdržati, če te povabi v "nižje prostore". .O nas je uvide!, da bi to skušnjo pranaali in šli smo doli. In se vsi zdravi vrnili na vrh. Jugoslavija v prebivalstvu zelo napredovala vzlic posledicam vojne Nedavno je statistični urad jugoslovanske vlade objavil podatke o ljudskem štetju, iz katerih je razvidno, da je prebivalstvo države naraslo vzlic strašnim posledicam minule svetovne vojne. To je bilo prvo ljudsko štetje po vojni. Po teh podatkih živi v vsej Jugoslaviji vključno z osvobojenimi deli Istre in Slovenskega Primorja 15 milijonov 751,935 ljudi, od tega 7,579,538 moških in 8,172,397 žensk. V primeri z letom 1931 se je število prebivalcev v vsej državi dvignilo za 1,313,982 ali za 9.1 odstotek, ker je po takratnem popisu na teh področjih živelo 14,437,953 ljudi. *Na dan 15. marca 1948., ko je bil izvršen popis prebivalstva, so imele posamezne ljudske republike naslednje število prebivalcev: Srbija 6,523,224, Hrvatska 3,749,039, Bosna in Hercegovina 2,561,961, Slovenija 1,-389,084:, Makedonija 1,152,054 in Črna gora 376,573 prebivalcev. Glavna mesta ljudskih republik zavzemajo po Številčnosti prebivalstva naslednja mesta. 1. Beograd, 388,246; 2. Zagreb 290,417; 3. Ljubljana 120,944; 4. Sarajevo 118,158; 5 Skoplje 91,257; 6. Titograd 12.206. Ljudska republika Slovenija je imela na dan 15. marca 1948 skupno 1,389,084 stalnih prebivalcev, med njimi 652,622 moških in 736,462 ženskih oseb. Med okraji zavzema prvo mesto Glavno mesto Ljubi j aim z Leo Krzycki no turi Predsednik Ameriškega vse-slovanskega kongresa, Leo Krzycki, je na govorniški turi po za padu in v drugih državah v prid vseslovenskega kongresa, ki se bo vršil v Chicagu 24.-26. sept., in v agitaciji za progresivno stranko, ki ji načeljujeta Henry Wallace in Glen Taylor. To bo četrti Vseslovanski kongres v tej deželi. Vršil se bo v hotelu Stevens. njim telefonično, je bil že dokaj primoči in celo humor se mu je vrnil. Je močna korenina. Pojasnil mi je, da se mu zdravje vrača — in pa — da je zaostal z obnovitvijo naročnine na Proletarca. "Pošlji jim $10," je rekel, in kar je odveč, naj gre listu v podporo. To je volja, ki drži naš list pokonci. Kajti Blaž je šel v teh mesecih skozi borbo na življenje in smrt, vrh tega je izgubil dražestno mu hčer in zeta — in vendar si je vzlic ogromnim zdravstvenim stroškom še iztisnil denar, da je obnovil naročnino ter ob enem pomagal z izdatnim prispevkom ohraniti Proletarca pri življenju. Blaž sicer ni še popolnoma o-kreval, a je sedaj doma in pose-ča zdravnike v bolnišnici, ki mu obetajo popolno okrevanje. Frank Novak. Sejo kluba it. 1 JSZ Chicago, 111.—Kot na drugem mestu piše v tej številki že tajnik kluba št. 1 JSZ, Louis Zor-ko, bo naša prihodnja seja ta četrtek 23. septembra. Ker je "počitniške' sezone konec, sedaj ni več vzroka, čemu se bi izgovarjali, da ni tega ali onega na sej In sedanji glavarji kierikalizma med ameriškimi slovenskimi katoličani so ubežniki — tisti, ki so prišli sem šele po vojni in po prevratu v Jugoslaviji. In še več jih pride. Ivan Jontez piše v "Ameriški domovini" o napačni domnevi, da je večina simpatičarjev Stalinove pete kolone v tej deželi tujerodcev. Baje jih bi bilo na podlagi kričačev, ki to 'dejstvo' odkrivajo — 75 odstotkov. Ivan ugotavlja, da to ni res, kajti na seje društev prihaja le neznaten odstotek članstva in ti, ki so navzoči, kajpada sklepajo v imenu vsega članstva. Toda to pravilo velja.tudi za unije, za katoliška društva in sploh za vse organizacije, vštevši Ameriško legijo. Seje nekaterih so sicer "zelo dobro obiskane", toda ne radi kakih razprav ampak ker je udeležencem obljubljena "fina postrežba". In "vse je zastonj"* I. Jontez razlaga med drugim: 1 .. Na piton* aaki reporter šali dofnaU liSitU —»irtiHk Slovencev, kl shnpaMriraja s Titovim Površna preiskava odkri- \\ KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST PROLETARCA"? Pridobivajmo ara NOVIH naročnikov ObnavlJ.iJmQ n.ircCnlna 70CX0 čira poteče AfiUrajmo med dragi«! naročniki, da store isto Prispevajmo v PROLETARCEV tiskovni sklad ln prlporočajmo to tndl dragim Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev in droge stvari Naročajte slovenske In angleške knjige Is PROLETABCBVB knjigarne Poskrbite, da st naroča AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi Usti, kl tega is niso storili Nsročlte KOLEDAR tn«l svoje In enako PBOLETABCA. v starem kraju Vsakdo naj stori za noš list kolikor moro, po bomo vse feiove zmagovali! je ,da večina slovensko-amerlikih časopisov, med njimi glasila vplivnih podpornih organisacij bolj ali manj odkrito podpirajo sagovar-JaJo Titov komunistični rešim in komunistični način reševanja go-< spodarskth ln drušabnib problemov; in da te organisaclje predstavljajo priblišno 70 odstotkov slovenskega šivlja v Ameriki. Zaključek, ki ga bo napravil na podlagi tega odkritja, je seveda Jasen: Ker ti ("aaopisi in organianeije predstavljajo 70 odstotkov ameriških Slovencev, to logično pomeni, da natančno toliko odstotkov ameriških Slovencev gori IJnfcesnl do komunizma in komunističnega načina življenja in da komaj čakajo, da Jih Stalin pokliče na boj proti vladi ln ustanovam deiele, v kateri so bili našli udoben dom in udobno eksistonoo. To naravno predstavi ameriške Slovence ameriški javno-1 sti kot skupino nehvaležnih sajrot-nikov, katero M bilo treba istrebiU v interesu splošne varnosti. Ameriška javnost seveda ne ve, da so števHke in saključki teh reporter Je v netočni, ker presro enega ismed najvažnejših faktorjev, namreč dejstvo, da ni število aktivnega članstva naših podpornih organizacij niU v bolj rasgibani preteklosti nikdar dosegle desst odstotkov celotnega članstva, dočim dandanes pri neštetih društvih ne doeeše povprečno nlU pet odstotkov. Vsaka vlada dobro ve odstotek aktivnega članstva, zato ne sodi vseh ljudi po sklepih in resolucijah kake organizacije temveč kdo je krog, ki jo vodi in kako da je prišel na površje. Ali Ivan Jonetz verjame, da imajo pri Ameriški legiji člani besedo — namreč večina članov? Ne, ampak peščica bizni-ških ljudi jo vodi trustom v korist pod masko patriotizma in amerikanizma. In končno — saj tudi Ivan ni slovel za kdo ve kako aktivnega v društvenem življenju — le pisal je. In pisal je nekoč tudi o krizah in o mukah brezdomcev, ki so stradali in prezebali. A na svetu so ljudje in ljudje čestokrat kakor vreme. Danes so za Krista, jutri ga križajo. Danes tulijo "duče, duče", jutri pa ga ubijejo in nato še obesijo za pete z njegovo ljubico vred. Danes so za F. D. Roosevelta in zoper ekonomske rojaliste, po katerih je "mlatil", danes pa za Trumana, ki je svojo administracijo "nabasal" z ekondtnskimi rojalisti in militarist!. Dr. Miha Krek se tudi pritožuje — namreč nad brezbrižnostjo med katoliškimi Slovenci v Ameriki. On je voditelj — ali saj eden voditeljev — "Lige slovenskih katoliških Amerikan-cev", ki si je dala nalogo pripomoči naselitev v Zed. države razseljencem slovenske narodnosti, ki tabore na Koroškem, v Italiji ali kjer že, ker si ne upajo ali pa nočejo nazaj v svoj rojstni kraj. Ta liga ima že pet tisoč prijav od razseljencev, ki bi radi v Ameriko. Toda predno more liga zanje kaj storiti, mora dobiti zagotovilo, da bo nekdo skrbel zanje — jim dal stan in delo. Toda samo 244 ameriških slovenskih katoliških Slovencev se je priglasilo, ds so pripravljeni vzeti ubežnike pod streho in jim preskrbeti zaslužek, ako so sposobni za delo. Slovenskih farmarjev je pre-vej v tej deželi. Veliko je vernih in so redni podporniki katoliške cerkve. Toda Liga slovenskih katoliških Amerikancev se pritožuje v naglašenem članku, da na poziv, naj javijo, ako bi hoteli sprejeti kaj ubežnih rojakov iz avstrijskih in drugih kemp na svoje kmetije — ni odmeva! Ameriške oblasti namreč dobro izprašajo, kaj si, čemu Želiš v Ameriko in kakšnih del si zmežen. Fantje in dekleta s kmetov seveda ne znajo drugega kot to kar so delali doma, in zato bi te ljudi lahko dobili sem slovenski farmarji, pogojno, ako tudi Jamčijo za njihovo preživljanje. A iz klica v "A. D." izgleda, da za delavce niso v stiski in da jih ne mika "nakopati" si na farme rojake, o katerih bi potem ne vedeli, kako se jih iz-nebiti, sko jim ne bi bili po godu Profesor dr. Keneth E. Appel, kl poučuje v University of Pennsylvania, predlaga, da bi morali iti vsi diplomati na preiskušnjo, v kateri bi znanstveno izkazali, ali so za resnico ali ds le splet-karijo. Ta profesor, ki je psihiater, domneva, da bi na ta način izločili iz diplomacije diplomate provokatorje tn jih nadomestili z doplomati -človekoljubi. Zdi se, da bi bilo dokro kakemu psihiatru pogledati temu profesorju v glavo. Mmt še idaj ne pozna svojstev diplomatov? Diplomat mora delati vse obratno. Resnica mu ne sme biti mar. Ljudski interesi mu morajo biti deveta briga. Svoboda in take reči so le fraza, ki se jih uporablja v propagandi. Sploh, čemu pa naj bo kdo diplomat, ako bi kak psihiaterski stroj več vedel in bil bolj navihan kakor on! Spori v Trstu povzročajo Slovencem veliko težav Slovenci fcia Tržaškem Svobodnem Ozemlju imajo težav nič koliko. Prej eo imeli na svoji strani saj italijanske komuniste. Od kar pa je prišel KominfOrm proti Titu z izjavo/da je "nacionalist" ih da it zašel iz marksi-stične-leninistične črte, stvar za Jugoslavijo in za "Svobodno tržaško ozemlje" jako slabo izgleda. Namreč, ako hočemo verjeti komunističnemu in kapitalističnemu tisku. Tržaški "Primorski dnevnik" je imel vsled nastalih bojev med italijanskimi ter slovenskimi komunisti minuli mesec med drugim sledečo notico: Posledice razbijaškega dela "Na ulici pri Sv. Jakobu so včeraj okrog 11:30 tri ali štiri ženske napadle neko tovarišico. "Ti nisi z nami, ti si izdala našo stranko," so histerično vpile nad njo. "Ne vem, če sem z vami, pač pa sem vedno to, kar sem bila in kličem še vedno "2ivel Stalin, živel Tito." i * Torej si proti nam?" "Jaz nisem proti nikomur razen proti fašistom in imperiali-stom", se je branila žena. "Ni tako, ste proti nam", so vpile one tri, kakor S9 jih naučili Vidalijevi propagandist. V tem je prišla policija in skupino razpršila. Mislimo, da tu ni treba komentarja. To je kot že omenjeno, iz "Primorskega dnevnika". Vidali je italijanski komunist, ki je potegnil • kominformom. Udarja po Titu ln deluje, da se Trst vrne Italiji. Nesrečne poteza pokojnega 2 Nedavna demonstracija Vitezov Kuklukaklana, tajnega društva povezanega z gibanjem 'bele nadvlade' in z drugimi oblikami plemenske in verske nestrpnosti, je bila prirejena 23. julija 1948 na Stone Mountain v Georgiji. Zažgan je bil velik križ, plameneči znak organizacije, sprejeti so bili novi Člani, klanovski "veliki glavar" se je širokoustil, da ima gibanje nove organizacije postojanke v dvajsetih državah in napravil je obljubo, "da bo tekla kri po ulicah",. ako bo uveden program predsednika za ojačanje civilnih pravic. Zgodovina Klana, ki se je najprej pojavil na jugu po civilni vojni, je zanimiva. Četudi je bila narodna organizacija večkrat zatrta, je Klan še vedno obstojal pu ra&nih državah skrivajoč se za raznimi državnimi "zvezami" in "frontnimi" organizacijami. Danes je najmočnejši v Georgiji dasi je td skrano neljubo mnogim prebivalcem te države. V nekaterih predelih poli-cia oziroma policijski uradniki podpirajo gibanje in nočejo podvzeti nobene akcije proti njegovemu članstvu. Leta 1946, pod vodstvom governerja Allis Arnalla, je bil Klan prepovedan v Georgiji. Navzlic temu dejstvu ni bilo od strani oblasti nobenega vmešavanja ob priliki klanovske demonstracije v juliju letos. Ko se je gibanje pojavilo prvotno v 1. 1865, je bil Klan nadaljevanje ustaje. Ker so južna-ki zgubili vojno, so nekateri od njih vodili podtalno borbo, da bi s tem preprečili črncem možnost posluževanja civilnih pravic, ki so jim bile po civilni vojni ustavno zagotovljene. Skušali so vzdržati pri življenju tudi mržnjo med revnimi belci in črnci, ker je bila od tega zavis-na ohrana južnega nazadnjaškega ekonomskega sistema. Ko pa so belokožci pričeli spoznavati, da so njihovi ekonomski problemi slični onim črncev, je KKK posvetil svoje delovanje razpihovanju predsodkov izvirajočih izza dni suženjstva. Maskirani Klanovci so preprečevali črncem glasovanje pri volitvah, be-lokožce iz nižjih ekonomskih plasti pa so razdvajali, da ne bi sodelovali s Črnci. Leta 1020 pa ni bil program KKK naperjen le proti črncem, ampak tudi proti Židom, katolikom in proti tujerodcem. V dr- et CHICAGO DRAMA m * V '.'. f * Sxvt brez sovraštva v nedeljo 24. oktobru v dvorani SNPJ Pritetok ob 3. pop*Mne. — Vstopata* 75c. Po kontemm sporedu platna zabava. lqrm J. KOVICfV orfc*tf*r. Vsa prireditev ss vrši pod avsplcijo Progresivnih Slovenk, krožka It. 9. Polovico prebitka gre v korist Proletarcu. To dramo vprisore igralci in igralke iz Detroita pod režijo Antona Faturja. žavah kot Ohio, Indiana, Illinois, New York in New Jersey, kot tudi na jugu, je bilo to gibanje v ospredju "100 odstotnega amerikanizma". Klanovski nočni jezdeci in plameneči križi so terorizirali mnogo ljudi, belo in drugopoltnih. Pamflet "The KKK Katechism and Song-book", izdan 1. 1924, je nosil naslednjo gorostasno izjavo: "Ni ameriško uvažati iz najslabših predel i j Evrope tujerodce, da jemljejo za pol plače mesta Američanov. V veliki meri lahko temu dejstvu pripisujemo nadlogo stavk." Tako je Klan skušal zvrniti krivdo in težave spreminjajočega se industrijalnega sistema na naseljence. V istem pamfletu je bilo izjavljeno stališče Klana z ozirom na rimokatoliško vero oziroma cerkev. Katoliška cerkev, je bilo naglašeno, ima najslabši rekord od vseh institucij "radi svojih vojn in moritev . . . nemoral-nosti in izdajstva, ki ga je vršila v imenu vere in potom onih, ki so trdili, da so edinopravni namestniki Boga na zemlji." Leta 1930 je bilo čisto nekaj naravnega, da je Klan sodeloval z nacijskim Bundom in drugimi organizacijami stremečimi za tem, da zrušijo ameriško edinost s ščuvanjem ene skupine proti drugi. Zloglasni primer te njih povezave je bil sestanek v Camp Nordland v New Jersey, prirejen pod skupnim pokroviteljstvom Bundovcev in Klanovcev. Mnogi Vprijatelji" Klanovcev so bili kasneje sojeni in obsojeni radi zarotništva. KuKluksklan je vedno prilagodil svoje mržnje času in potrebi primemo. Nič ni torej presenetljivo, če je posvetil precej svoje sodobne aktivnosti napadanju delavskih unij, katere skušajo združiti belopoltne in zamorske delavce na jugu, da bi se skupno borili za boljši živ-ljenski standard. Danes je celo na jugu KKK smatran za grožnjo, proti kateri se je treba boriti z vsemi razpoložljivimi legalnimi sredstvi od strani zakone spoštujočih državljanov. V Miami v Floridi je kongregacija (cerkvena občina) odslovila svojega duhovnika, ker je dovolil okutanim Kkuiov-cem, da so se udeležili službe božje. Država Virginija je odvzela klanovcem poslovnico, ker niso plačali registracijske pristojbine. Poslanska zbornica v lllinoisu je pred nedavnim glasovala za predlog, Ki določa preiskavo Klana. V smislu. in v skladu z določbami civilnih pravic države New York in New Jersey, so bile klanovske skupine razpuščene tudi V teh dveh državah. V Atlanti v Georgiji, ki je trdnjava Klana, je bil neki klknovec pred kratkim obsojen na težko kazen, ker je pretepel na brutalen način dva vojna veterana. Štirje okraji v Georgiji so Klan docela' odpravili, ker zahtevajo, da mora imeti organizacija dovoljenje za demonstracije. Klan si ne U|>a vprašati za tako 4ovdljeVije:** gel v politiko. Prod kratkim je skušal oplaSlti črnce, da ne bi glasovali v , "belih primarnih volitvah". P*ed volitvami je prirejal svoje parade. V Wrights-ville v Georgiji je bila njihova moč tako velika, da so v resnici uspeli in preprečili črncem glasovanje, ker si niso upali blizu volilnih koč in prostorov. Toda pri tem počenjanju se je zbudilo tudi ljudstvo, tisk in vladne a-gencije, kar je pomenilo konec nadaljnih demonstracij te vrste, ki so bile že v načrtu. Na nedavni konvenicij južne stranke državnih pravic v Birminghamu, je J. B. Stoner, načelnik Klana v državi Tennessee propagiral, da se k Ustavi Zed. držav doda amendment po katerem bi bilo nelegalno in kaznjivo s smrtjo biti žid v Zed. državah. Proti Klanu ne delujejo na jugu le posamezniki, pač pa tudi mnoge organizirane skupine. Med temi je mnogo liberalcev, ki verjamejo v enakopravne pravice. Drugi vidijo, da klanovski terorizem daje največ in najboljše * argumente kritikom juga. Ti slednji so povečini za ohrano bele nadvlade na jugu J toda ne potom glumačenja ma/ skiranih moških, katerih^brodi in smernice so odmev onihjti so jih sledile bivše legije črnih in rjavih srajc v Italiji in Nemčiji. Nemogoče je oceniti sedanjo moč Klana po izjavi njegovega glavarja. Res pa je, da je bil nedavni sestanek organizacije na Stone Mountain največji v zadnjih dvajišetih letih, to morda radi jakega odpora proti predsedniku Trumami in njegovemu predlogu ojacanja in obrane civilnih pravic. Dodatno k temu pa je bila organizirana še ena skupina, ki je celo bolj odprta v svojem sovraštvu in mržnjam kot "uradni" Klan. To novo gibanje je v Georgiji in Alabami. Klanovci predstavljajo obupno prizadevanje ohrane ginečega sistema. T6da nasprotne mu sile in javno mnenje postaja čezda-lje bolj čujece in budno v borbi proti njim. Seznam priredb v slovenskih organizacij v Chicagu Klan je večkrat aktivno pose- ______ —. 'Tli',', Organizacije v Chicagu in okolici, ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, etoako tudi popravke v slučaju pomot) Slavlja št I SNPJ—slavnost 45-letniee v nedeljo 10. oktobra 1948 v jednotini dvorani. ^Progresivno Slovenke, krožek št. 9, priredba v nedeljo 24. oktobra v dvorani SNPJ. 1 Društvo Slovenski dom it. 86 SNPJ—plesna veselica in domača zabava v soboto 80. oktobra v Al-\ dine Hall North Side. Pevski stor Prešeren — jesenski koncert v nedeljo 14. novembre v dvorani SNPJ. Pederaeija SNPJ priredi božični-co za Člane mladinskega oddelka SNPJ v nedeljo 19. decembre v jednotini dvorani. * "Nada" it 18£ SNPJ—Sllvestro-va zabava v sredo 31. decembre v lednoiinl dvorani Iskati napake na drugih Je latQa kakei* Videti sVtfje. '' T a>. iC —k_v.i. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN snd SUmdEON 17*4 WEST ttth STREET Tel. Crawford 8818 OFFICE HOURS: 1:88 to 4 P. M. (Except Wed., Sat and Sun.) fat to 8:S8 P. M. (Except Wed., Sat and Sua.) Bos. 2819 8et RMcevay Ave. * " M. CrswfosZ 8448 tf to e**#or - tall AnsUn 8788 ZA UCNfi TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. %•* ik \ h \ * i • %# ;i *. • 4> ' ■ . rt • Tsl. MICHIGAN 8148 ' 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA WU NAS » Iz SANSovega urada 3424 W. 26th St., Chicago 23, III. Račun xa ma| In |vni|'194| HUmucs If. april* |C|S............. i.............. ....................S*,S*S.S7 DOHODKI ta apravai sklad SANSa: Podrai. M. la kraj 1, Detroit, Michigan.........~....................................................................................................................22.35 |Uy, Minnesota ................' ...............................................................................* 00 8, West Newton, Pennsylvania..........................................................15 05 11, Am bridge, Pennsylvania .......................................................................1T.00 12, West Aliquippa. Pennsylvania....................................................................................»0.15 17, Uniontown, Pennsylvania ....................................f................................It 00 23, St. Louis. Missouri ..............................................................................................................lOO.OO 24, Virden, Illinois ..........................................................................................................................................10.51 27, Arcadia. Kansas ....................................................................................................18.00 38, Acmetonia. Pennsylvania .....................................................................100.00 30, Cleveland, Ohio .................................................................................................................................500.00 ,45, Sheboygan, Wisconsin v......................................................................................................................4.50 48, Cleveland, Ohio ................................r...............................................62*00 4», La Salle, Illinois....:....................................................................................80.00 54, Chieago, Illinois ............................................................................................................................................32.85 50, Milwaukee. Wisconsin ........................................................................................................................80.00 63. Brooklyn. N. Y. .........................;................................................................................4.00 73, Herminie, Pennsylvania ................................................................................................................12.10 86, Elizabeth, New Jersey ...............................................................................................................5.00 87, Brooklyn, New York ............................................................................................................................30 00 91, Chisholm. MinnesoU ..............................................I..................................52,00 96, Auburn, Illinois ............................................................................................................................................13.00 103, Witt, Illinois ...........................................................................................20 50 108, Detroit, Michigan ........-.....................................................................28 00 Centralni odbor podružnic SANSa, Chicago, 111..................................................100.0C Fcderacija društev SNPJ aa Westmoreland akraj, Penna....................21.75 Druitvo St. 40 SNPJ, Glrard. Ohiai..J....v.o......Jl.aj............i......................31.50 Društva it. 14, 119, Waukegan. III. (Filmi)................................................................80.00 Druitvo it. 205 SNPJ. Duiuth, Minn. (FUjni)........................................................25.00 Klub it. 228 JSZ. Star City. W. Va. .................................................................12.00 Ivan Boštjančič, daroval dnevnice, Cleveland, Ohio........................................20.00 Anton Svelc, daroval dnevnice, Cleveland, Ohio..............................20 00 John Bele, mesto venca za pok. sestro Mary Novak, Uniontown. Penna.........................................................................5.00 Anton Debevc, Sheboygan. Wisconsin ....................................................5 00 Martin Lenich, Hillsboro, Illinois ....................................................................................................5 00 ManjjH prispevki ........................................................................................4.00 Za knjige ...................................................................................................109.25 Za posamezne številke revije Tovariš.......................................... Razno .......*......................................................... 1.25 .47 02,240.33 PRISPEVKI sa kampanjski sklad PROGRESIVNI STRANKE: Centralni odbor podružnic SANSa. Chicago ........ ...... ... S 100.00 Podružnica it. 54 SANSa. Chicago. 111. ... Klub it. 1 JSZ, Chicago. Ill.................. Dr. Rudolph Zaletel. Chicago. 111. ............. Frances in Joseph Omeraa, Bcrwyn. 111. 25 00 25.00 20.00 5.00 S 175.00 SS.04S.20 IZDATKI: Najemnina urada ..........-..................................................................S 100.00 Razsvetljava ia tiščanje .............................-........... ..........................................; 4.60 Plača tajnika ........................................................................................................................................................................94.05 Plača pomočnika ................................................................................334.00 Telefon in telegrami .......................................................................• 16.64 Poštnina ......*.....»..............................-.............................................................3.16 ntspres .............................................,........s.7s Uradne potrebščine ..............................................................................................3.67 Seja glavnega odbora SANSa .....................................~................. 1,108.10 Nadzorni odbor ....J.'.......::.:..*.-.........................................................................30.00 Zapisnik ........-............................................~....... ...............................16.00 Knjige: .................................................................v........................................120.68 T & T buletin ... "............................................-......................................116.06 CARE (5 savMkov za Slov. Vestnik v Celovcu) ..............*.... 56.00 Kamera za foto. potrebMine aa Urad sa informacije, LJubljana '95 05 SteoUni aa Urad za iniownacijc, Ljubljana ..... .......................................180.00 Naročnina .....u..^*....*,«....................................................................................8.80 časniki .............~................................................................................1.60 Rasno •.........>....................................................................................................88 Skupni izdatki upravnega Sklada Bančna bilanca 30. junija 1848.....a.......>....... Ročna blagajna 30. junija 1948 ..................... 68.786.63 13.27 $2,195.30 w *V * V 2,749.90 SS,045.20 SKLAD OTROŠKE ROLN18NCB Bilanca 30. aprila 1948........tL^.J...............;....#......8131.658.79 Prispevki v maju ....... .............................................. 64.00 Obresti hranilne vloge ............................................... 1S4.4S aasgf proti K$J poostril Po smrti tajnika sovj. komunistične stranke Zdanava ao mnogi mislili, da bo bo j komin-fotma proti Titu in vodstvu ko-inuni.stične stranke Jugoslavije ponehal. Kajti bil je 2tfanov, ki je na seji kominforma v Romuniji predlagal obsodilno izjavo nad Titom, Kardeljem in Ratko-vičem radi njihove' "zgrešene taktike" in nacionalizma* . Toda listi kominforme nadaljujejo s propagando proti Ti toži vladi in pri tem jim načelje-,e moskovska "Pravda", ki je jla&jlo ruske komunistične .tranke. V Jugoslavii odgovarjajo in sprašujejo romunske, bolgar-ke,-albanske in madžarske ko- nuniste, kje so bili med vojno, ;o so Se "jugoslovanski komu-ilsti in njihovi tovariši borili iroti okupatorjem z orožjem v oki! O tem sporu je na minulem :boru jugoslovanske kom. stran-sc poročal Tito več ur. In eden govornikov je citiral moskovski adio, ki je napadel vodstvo FKS ? raznimi očitki. Ta prizor ia zboru opisu jo tržaški "P. D" iledeče. Po odmoru je predsedujoči tov. Blagoje Neškovič sporočil kongresu: • MV imenu predsedstva kongresa moram sporočiti naslednje: radio Moskva je v svoji jutranji oddaji dne 25. julija poročal, da je''Pravda" objavHa poročilo svojega beograjskega dopisnika, v katerem je med drugim rečeno: 1. da se je kongres KPJ pripravljal in da ga vodijo pod terorjem vodilne skupine JUP (v dvorani je nastalo mrmranje in zgražanje); M • 2. da so bile v zvezi s tem številne aretacije zlasti v Makedoniji in Srbiji vseh tistih, ki so nastopili V obrambo revolucionarnih marksističnih-leninistič-nih načel proti nacionalizmu vodilne skupine (v dvorani so ae slišali med delegati ogorčeni protesti*; 3. da se voditelji sedanje JKP ne opirajo na prepričeval-nost svojih argumentov, ampak na silo orožja in da ima "široka uporaba terorističnih-metod jugoslovanskih voditeljev določen namen, aastrašiti partijske množico in prisiliti delegate kongresa, da glasujejo za vse, kar jim bo diktatorsko vodstvo diktira- lo" (v dvorani viharno ogorčenje in protesti); 4. * da ta sistem terorjs in re-presaMj, ki jih vršijo, kakor je rečeno v "Pravdi", Rankoviče-vi "janičarji", kaže, da je vodilni vrh JKP stopil na pot uporabljanja fašističnih metod, podobno kakor Doriot in Mussolini (viharno ogorčenje in protesti). Takšnih in podobnih obrekovanj je poln omenjeni dopis. Objava takšnih in podobnih poročil kaže, da naši brez načel ni kritiki skušajo, ko je propadel poizkus, da bi z najrazličnejšimi neresnicami raabili enotnost naše Partije, zdaj z novimi obrekovanji upravičiti ta svoj neuspeh.* i Hrup, protesti in ogorčenje. Vsi delegati so vstali, ploskali in skandirali: "Tito, Tito!" in "Heroj Tito!") Doslej sq "Pravda" in drygi moskovski listi objavljali kle-vetniško pisanje komunističnega tiska is dmgih dežel. Zdaj pa si, kakor kaže, "pravda" sama izmišlja takšne strahovite stvari, kakršnih si doslej ni nihče izmislil (v dvorani 90 delegati ponovno protestirali in dali duška svojemu ogorčenju). V imenu predsedstva pozivam kongres, da obsodi ta najnovejša strahotna obrekovanja proti naši Partiji in temu kongresu! Tovariši delegati, kdor se strinja t to obsodbo, naj dvigne roko! (Vsi delegati so dvignili roke in slišali so se splošni klici: "Val!" Delegati so vstali in s viharnim dolgotrajnim ploskanjem ^pozdravili ta predlog, nakar' so vzklikali in škandirall: "Tito, Tito*" in °Heroj Tito!") Ali je kdo proti? (Nihče se ni javil.) Proglašam, da je ta predlog soglasno sprejet. (Viharno ploskanje in odobravanje.) "Zlvlo italijanski TrsH" Stopil sem v bar. Pri mizi je sedel čudež: lepa. mlada, elegantna deklica, brez rdeči la, brez šminke in brez cigarete. Ta hip bi se skoraj zlagal. Hotel sem namreč zapisati, da se je pri tej priči, kakor navadno, zbudila moja novinarska žilica. Ne, to ni res, Pač pa se je zbudila moja stara^ kosmata duša. Seveda bom prisedel. Ampak ne z namenom, da slišim nekaj, kar je vredno povedati, temveč de doživim kaj takega, kar se ne de povedati. V položaju, kakršen je bil moj, si od tisoč moških samo eden ne popravi kravate. Zakfej Imenik zastopnikov Proletarca Kdor ieli prevzeti zastopstvo za n*birvdj$ naročnikov Proletarcu, prodajati Am. druiinski koledar brošure ia knjige, naj piše iipravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. $131,878.24 i 1.., -k si« IZ DTK I: Nakup potrebščin za otroško bolnišnico v Sloveniji f 32.615.21 Stroški v zvezi z nakupom teh potrebščin ..........- 5 94 Razlika pri prodaji bortdov ...........J.....ik-.M..............................170.34 Bilanca 30. junija 1948............... Bilanca ..—............................................................. Obljubljena vsota (Pledges) '................................... S 82.781.48 99,086.75 S131,878.24 » * . s 98,086 79 33,000.00 $132,086.75 SKLAD SVOBODNEGA TISKA Prirpevki v maju . ..........................................8 122.75 Prispevki v Juniju ................................. ............... 149.50 Izplačano odboru za svobodni tisk ... Preostanek ...........».....*.................... $ 272 25 P 122.79 149.50 272.25 Mfcka G. *nhel, gj tajnik- Vlncsat Calnkar, blagajnik T«*** Zvezni senator Hatch iz države New Mexico prerokuje, da bodo letošnji kampanjski izdatki snaiali nad dvaindvajset milijonov dolarjev Kdo jih bo prispeval? Bogataši, trust jeni,4 magnati korporacij itd. Toda indi-rektno jih plačajo delavci, ki kupičijo profite svojim gospodarjem. Nekaj stotisočakov — ako jih bo sploh moglar zbrati, bo V svoji kampanji porabila tudi progresivna stranka, in socialistična kakih 20 tisoč ali kaj ta- p unije CIO in AFL bodo tudi veliko izdale V letošnjem volilnem boju, toda nie V prid progresivne stranke temveč v agitaciji aa kandidate bodisi demokratske ali pa republikanske stranke. ' * Zaposlenost le večino u SZiM ,1 < Delavski department pravi, da znala število zaposlenih v tem poletju 61,280,600, kar je najvišje število zaposlenosti Za* slušek pa je niš j i kakor med vojno, her sa la malo kje dela čez čas. CALIFORNIA Fob tac* s John Pečnik. Oakland: Anton Tomšič. Los AageleS: Prank Novak. 3aa Francisco: A. Leksan. COLORADO. Crastad Battel Ant Slokodnik. Pnetlet John M. Stonich. Walsaakasf la »h >11« s: Edward Toe»šiš. ILLINOIS. Ckleac« la akoHcai Prank Bisjsk, Joseph Oblak, Peter Verhovnik in Frank Zaitz. La SalU 1» okolica 1 Anton Udov tek ia Loo Zctrnik. ' SpriogfiaMi Joseph Ovca In John • tioriek. t Virdoai Fr. Ilersiak. Waakoftta• No. Ckkoafot Hsrtin Jud-akh. Witt: Luka Podbregar. INDIANA. x ladlaaapalfoi Ma Tj Vtroj. KANSAS. Armas Anton Shular. Arcadia I Joka Sbulsr. Wo»t Miaoroli Joka M s rok. MICHIGAN. Detroit-DesrVorn John Zornik, Joe VRbVUC." MINNESOTA. Boki: Mas Marts. Ck|skoliai> Frank Klun. DuUtk John K obi. CIf' John Teran in Matt Prsprot-^Viik * ' ~ 4 MISSOURI 8t Louis: John Spiller. MONTANA. Batte: Anton Zugel. East^Hatanai Joseph Nibelifb. dad' Lad got K. Brsaeftslk. ^ ** NFW JERSEY. Ellsakotk. Amelia Oblak. NEW MEKIOO Oallap: Mary ln *n*te Marinšek Go NEW YORE, da. James Doklsva. • * OHIO. . Akron-Barberton: Alois Ocepek. BrMfctport In okolica: John Vitez. Cleveland: John t rebel, Anton Jankovich in Frank Hribar, v Fairport Harkori Lovrenc Baje. Cira/di John Kosin in Andrew Visa* Litban-Powor Poialt Jacob Bergmnt Mgple Heights: Frank Volkar.' Waratai Joseph J«L PENNSYLVANIA. Aliquippax Geo. Smrekar. Avetla: Prank Bregar. C^srmifhaHs: Anton Zupančič. Crsfroa-Mooa Raat Jennie Jorafa. Canoesbwtg-S trakane: Jacob Pav- m...... » 1 Jos. Brits. CRy: Anthony Drasler, Jr., Frank Leben. Kara^nUt Anton Zornik. Johnstown la okolica: Frank Cvetan. La Iraka t John tn Mary FraSoU Hoaston: Louis BriU. Cfbrary: Nick Triller. Sk»raat JOsepo C>4lhar. rotovslna sastopnlka sa Prolctarca, AaierMki draiinski koledar in Maj-sM (Mas sa sapadao Penno Anton Zornik, Mamkk, sa Camtn* in Somerset okraj pa Frank Cve-' tan, Jakastawa. WASHINGTON. Seattle: Lucas Debet)sk.4 WEST VIRGINIA. Elm Grove 1 Firs n k Kosem. Star Chf\ Lawrescs Beta k. Tkoaiv« Lenhirt Wsrdinek WISCONSIN. Milwaokoo Id Wost Allist LouH Bar* koriah - *s«t U Skakoyfaai Prsnk Stik. WllUfdi Mitt Malnar. WYOMING. Kammoror la okeMaa: John H. Kr- nu) bi ne bil ravno jaz tisti eden? Popravil sem si torej kravato in se priklonil: \ J — Ali dovolite? W Srečal sem oster skoraj jezen pogled, ki nikakor ni bil s skladu z ljubeznivo prijaznim odgovorom: — Kar izvolite. Izredno me veseli. Ko pa pri drugih mizah ni prostora. ' Pri tem je ironično pogledala naokrog po čisto praznem lokalu. Bila je namreč zgodnja popoldanska unr. Vražje dekle! Ne vem, če me pošilja, kjer še nisem bil, aU če me rada vidi, ali pa če me hoče zafrkovati. Ne boš me, draga! Znam sa tudi u-maknitl. Dober strategični umik je dobljena ^itka. — Oprostite! Vidim da nisem dobrodošel, nočem nadlegovati. —- Ampak, Dodo! Ne spoznam vas. Hodete se umakniti ravno v trenutku, ko bi lphko slišali nekaj zanimivega. Qa se razumeva, stari grešnik: Kar ste pričakovali, lega ne boste doživeli: ampak vseeno se vam bo izplačalo. — Polagam orožje. Nič več ne razumem. Vaš pogleduje jezen, vaše besede »o pa prijetne. Hi vidim, da me celo poznate. Moja jesa ne velja vam. dvo. tu, berite! Ponudila jni je časopis in pokazala s prstom, kje naj čftam. Debelo tiskano: "Trst mora biti italijanski. New York 1. avgusta. Thomas Dewey, kandidat republikanske stranke za predsedniško mesto in sedanji! guverner države New York, je laskavo poudarjal žrtve, ki jih je doprinesel italijanski narod v vojni, in zaključil, da mora biti Trst italijanski." — In to vas jezi, gospodična? Ce mo oko ne vara, ste Italijanka. Take besede bi vas vendar morale veseliti. — Sem Italijanka, toda pametna. Sramota je, kako se Trst izrablja kot volivna vaba. Sedaj naj bo dober celo za ameriške volitve! Gospodu De we ju je znano, da v New Yorku živi več nego milijon Italijanolr. Njihovi glasovi so dragoceni. Italijane so izrabljali že pred 18. aprilom. Tudi ko bodo volitve na Madagaskarju ali Kaledoniji ali v Afganistanu, bodo Italiji obljubili Trst. In najlepše je to, da nas Tržačanov sploh ne vprašajo, če nam je to prav. No, ali ni moja jeza upravičena? — Upravičena že, ampak tudi nenavadna za žensko. — Rekla sem vam, da sem pametna Italijanka. S hudomušnim nasmehom je dodala: — In ker vem, da boste to napisali, vam v zahvalo razode-nem, kako boste uspeli, če vas še kdaj popadejo tiste grešne misli, ki ste jih imeli prej napram meni. — Manjka mi vera. Pri vas sem temeljito pogorel. — Jaz sem izjema. Druge pa imajo volivno pravico in s tem patriotične dolžnosti. Kar za-kličite: Viva Trieste italiana! Slo bo, videli boste.' Z zvonkim smehom je vstala in se napotila proti vratom: — Ciao, Dodo! — Adijo, ljuba, simpatična neznanka! Ah, zakaj nimaš voliv-ne pravice! Dodo. Pon {dr. narodov - "zgodovinski don" Common Council.) |)cha ali neuspeha te organiza- Prvič v zgodovini bodo ljudje cije miru, tedaj moremo priča-po vsem svetu na isti dan zdru- i kovati, da m bo to zrcalilo tudij ženi v isti misli in izrazu skup- v nastopanju njihovih delega- nega cilja in namena — dosege tov v U. N. trajnega miru potom Zdr. naro- Poskrbimo, da bo 24. oktober dov. To je pravi pomen DNEVA 1^8 prvi Dan Zdr. narodov, ZDRUŽENIH NARODOV, dne dan ko bodo vsi ljudje v Zed. 24. oktobra 1JK8, ki bo prazno- driavah demonstrirali svojo ve- van v Zed. državah in v deželah ro in zaupanje v svobodno, de-ostalih 57 članic U. N.Ta dan je| mokratlčon bralstvo narodov bil določen da bo nudena vsem, moškim, ženskam in otrokom V zvezni službi le vedno prilika osebne soudeležbe v so- na 1 , ... . ja 24. oktober kot Dan Zdr. na- cev v ciyilnJ slu*bl f rodov. Na ta dan 1. 1945 je bil P° vojni jako zmanjšalo, jih je namreč sprejet čarter U. N. To- bilo v juliju še vednonaipitfil-zadevna resolucija Gen. skup-'ni listi 2,092,301, ali 26,004 več ščine naglasa, da naj vse pri-; kakor pa mesec prej, torej Usta kljčene dežele obhajajo ta dan,j2nov<< nara**a __________ "ki bo posvečen namenu, da se seznani ljudstva sveta s cilji in Zadružništvo V Angliji dosedanjimi uspehi ter pridobit- napreduje vami Z. N. ter se jih tako pri- Angleške zadruge v Angliji dobi, da bodo podprli delo Zdr. napitc|ujejo v članstvu povpre-narodov " ično četrt mjiijona na leto. Ob "Mi, ljudstva Zur. narodov" koncu j 1947 ^ imele angleške — uvodne besede čarterja —'zadruge vseh vrst 9,976,709 čla-ustvarjamo Združene narode, da j nov s^j jih imajQ precej nad se naučimo skupnega dela ini(jeget miiij0nov. Torej je eden mirnega sožitja drug z drugim izmtd vsakih desetih prebival-Tako jo rečeno v listini te med- cev Anglije član zadruge. narodne organizacije in sodelo- .. . ■——----- --- vanje v obhajanju Dneva Zdr. * 10 .... narodov širom sveta je najbolj- C«2 12 mill|0n0V ša prilika prispevanju k temu probivaleov V CSR-izrazu kooperativnega duha. Na Po podatkih češkoslovaškega ta-dan se bo pregledalo kaj je državnega statističnega urada bilo dozdaj doseženega—kaj bo! ima sedaj Cehoslovaška okrog mogoče storiti v bodočnosti in 12,325,000 prebivalcev, kar je po kakšnih načrtih, da bodo za- za 161 tisoč več kot lansko leto gotovljeni boljši mednarodni in za 1,674,000 manj kot leta odnosi in rešeni problemi, ki o- 1930. Po osvoboditvi se je nam-vtrajo dosego trajnega miru. reč izselilo iz CSR preko dva in Zdr. narodi sami na sebi ne pol milijona Nemcev^____ morejo garantirati miru, niti re- šiti perečih vprašanj kako dose-ll^jp. & Ji Xf A |TC či, da bomo živeli v enem svetu IN L wM\r\J I C/ v pravem sporazumu in sodelovanju. Ljudstva so tista, ki bodo s svojim prizadevanjem in voljo morala pomagati ustvariti mir in napraviti Zdr. narode ja-čje, trdnejše in efektivnejše. Državni tajnik Geo. C. Marshall je imenoval Narodni odbor državljanov, katerega naloga je, da spodbudi javnost k obhajanju Dneva Z. N. širom naše dežele s primernimi programi in prireditvami. Ker bo letos padel 24. oktober na nedeljo, je mogoče raznim skupinam napraviti načrte za praznovanje tega dne. I Cerkve, šole, društva, klubi. da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi no času in stroških, ob enfem pa izvršite svojo obveznost iti Rock Strings* Frank Remit* Zborovanj* IdruL 1 -1 f ir> - * * - narodov v rarau pred težkimi problemi (itonec s strani.) tem sestanku v Parizu govori, kaj utegne nastati v tej mrzli vojni med USSR in Zed. drža vah radi Berlina, • Berlin — od kar so se zapadne sile odločile za organiziranje zapadne Nepičije v samostojno državo, ne bi več smel biti sporna točka, kajti vetfK dol mesta (Berlina) in vsa krajina krog njega je v sovjetski coni. Toda po potsdamski pogodbf je velik del Berlina v upravi anglo-ame-riških in francoskih okupacl]-skih oblasti, ki pa se setf*J radi prestidža nočejo umakniti, vzlic sovjetski blokadi Tako imajo državniki v Parizu prej safep veliko dela, ki pa ga ne bodo pravili nič boljše kot so ga zadnjič v Lake ^Spw®11 v Yorku, ali na razmh svojih drugih sestankih.__ Vedeti, kake svetovati« ie umetnost učenje. — Amlel. SWEETEST DAY" The new movement lor the celebration and observation of "Sweetest" day in Chicago, on Saturday. Oct. 16. is receiving wide acclaim. . , The idea is to make the day kulturne in druge skupine naj happy for the many who need a poskrbijo, da bo na ta dan ob- 1 cheer and encouragement. The jasnjen pomen in cilj Zdr. naro- movement is welcomed by hospi- dov. Material o delovanju in že tals, charitable organizations and deseženih uspehih te organiza- people in general and, every effort cije boste našli v časopisih, v is l>ein« made to make OCCft5- revijah, na radiu itd. Poskrbite, ion ha*pr and da sodelujete v svojem kraju za Floris^ of <;hlc*£ and S"!>urb,s i-,' „,. ' are mak'ng plans for special gift primerno prireditev ali pro- flowers ^^ occasion £or ^ gram. Sami sebi zastavite vpra- who w2gh to _remcmber a wifc, sanje: Kaj morem storiti, da mother, or sweetheart. A corsage podprem Zdr. narode? Odločite for a—date will be appropriate se na kak način lahko pomaga- gift. te v delu za Z. N. potom svoje This is also a Happy. thought cerkve, organizacije, društva ali to make somc happy, be it a skupine, ki ji pripadate. Ni nam- ™mber <>* ^ f»mily, a shut in reč dovolj, da imamo pri Z. N. ■ £'lcnld or, sTick' ,at £ome or ln - ji 4 1 l. > the hospital. Lovely flowers are svoje delega te sleherni držav- llwayg a happy tho^ght Make |t ljan mora razumeti cilj, namen your business to make someone in program te organizacije in happy on "Sweetest" Day, Octo-verjeti vanjo. - bcr 16. U. N. je danes največji up eaaeateaeeoeeaoataattoaeet clovostva za preprečenje nove • RllirJ,IIIIIIA m J vojne ter za ustvaritev razmer • BARlTINCIC OL Svl| S v katerih bo mogoč trajen mir. • Ako naj uspe in doseže svoje ci- S lje in namene, tedaj mora imeti S polno podporo vseh ljudstev S sveta. Ako bodo ta ljudstva ne-^J brižna napram Zdr. narodom in * ne bodo poučena o pomenu us- POGREBNI ZAVOD Tal 20-301 424 Broad Street JOHNSTOWN, FA. PCQPtfS GAS COMPANY HONORED Mai Gso John P. Lucas, acting commanding general of the Fijth Army, presents to James F. Pates, Jr., chairman of The Peoples Gas Light snd fcflfee Company, the official acceptance papers reeog-nialng People* Oas as the sponsor of an Engineer Base Depot Company in the Organized Reserve Corps of the War Departmmt Affiliation Program. A Yugoslav Weekly Devoted to lha Interest of tht Workers PROLETAREC OFFICIAL ORGAN OF i. S. P. and Its Educational Bureou CHICAGO, ILL., September 22, 1948 VOL. XLIII Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave p ride or arrogance 3y RUTH TAYLOR When we pray to be delivered from pride, do we mean just that, or is arrogance the word we should use. Self-respect—or presumption of superiority? I think that what we need right now is a lot more pride in ourselves as individuals and as a nation—and a lot less arrogance in the way in which we show that pride. We should be proud, not of what we have, but of what we are. We should be proud of talents well-used, of abilities made effective by action, of ideals translated into deeds. We should be proud to do right, and too proud to do evil. We need the kind of pride that makes us sure enough of ourselves so that we may serve with humbleness but without humility. We need the kind of pride that keeps us from backbiting, from resentment, from vengeful thinking, from actions that might hurt another. We need pride in ourselves—in our work well done, no matter how humble that work. We need pride in our potential talents — pride enough so that we will work hard to use them wisely. We need pride in our friends—pride enough to believe in their loyalty as they may believe in ours. We need pride in our ability to learn—in our awakened minds. It was Herbert Spencer who said that you are educated if you can do what you ought, whether you want to do% it or not. We need pride enough to achieve this true education. We need pride in ourselves sc that we may never look up or down at any other man. We need pr^de te .look situations and people straight in the face and make oui own decisions — and then carry them through. We need pride that we may love our fellowmen. We need pride enough to keep us from hating our enemies, lest that be unworthy of the standards we have set for ourselves. But we need pride without arrogance. Pride that is selfless—pride that says: "Not of myself do I do this. I am God's handiwork. My pride is of His work in me. Of myself I am nothing." That is the pride we need—and we need it desperately today both as a people and as a nation. They Admit They're 'Intellectuals' Whenever a man pins to his coat lapel a badge reading "I am an intellectual," it's safe to figure there is something wrong with him above the ears. Of course, there are "intellectuals" in the world, but those who are genuine are too modest to glorify themselves.' Recently there was a "World Congress of Intellectuals" in Poland. * Apparently they couldn't agree on anything except when it was time to have another drink or go in to dinner. World peace and understanding will never be achieved through the efforts of such gatherings. The masses of the people, with their wealth of common sense, are the everlasting hope of mankind.— Labor. u7SJbbsl»se26,004; Now Total 2,092,301 WASHINGTON.—The number of civilian jobs in the federal government increased by 26,004 In June, according to a report of the Joint Committee on Reduction of Non-Essential Federal Expenditures. The increase which averaged 866 per day brought total federal employment to 2,002,301, the report said. This rise in the numbers of employes was the largest for any month since January, 1945. The June figure closed the government's fiscal year 1948 with an average civilian employment in the executive branch of 2,032,600 for the 12 months. This annual average was about 60 percent of the 3,465,420 average in the peak year of the wai*, 1945; and 95 percent of the annual average requested by the President for the fiscal year 1948. badTnews "Consumers won't get much Uv-ing-cost relief from lower cotton, com and wheat prices," according to a report prepared by Federal Reserve Board economists. They point out that prices received by tobacco farmers dropped sharffly last year, but cigarette prices stayed up. Meat prices are also "holding high," despite lower prices for livestoek feed Germany's "New Democracy" Hjttlmar Schacht's acquittal of charges that he was a major Nazi offender ia almost impossible to justify. From time to ime during the Hitler regime, personal acquaintances of Schacht —and he had many in this country because of his long career n German finance—used to report that he was not in sympathy with the regime and would use his high position to restrain it. If so, he was singularly unsuccessful. An ardent supporter of .iitler before the Reichstag fire, Schacht became president of 'he Reichsbank shortly after the Nazis' accession to power. He vas subsequently appointed Minister of Economics and Plenipotentiary General for War Economy. Even after Schacht and joering fell out in 1937, the financier retanied his position at ;he Reichsbank for two years. He also picked up a new post, Vlinister without Portfolio, which he was not to resign until ! 943. A scant 12 months before Hitler's suicide, this "innocent" vas tossed into a concentration camp for participating in a conspiracy against the Fiihrer. That was 10 years after he had nvented and applied the controls of trade and exchange which milt up that same Fiihrer's war economy and tied smaller slave iations to its chariot. The Nazi program seemed predestined to inflation, and would have been in serious trouble on this tccount without Schacht's guidance in the field of money end redit management. Indeed, it is quite possible that if he had efused to cooperate—as he could easily have done by fleeing o Switzerland—economic difficulties would have engulfed Hitler y gentlemen who expect to get something from the government. Some of them figure that campaign contributions are just sbout ihe most profitable "investment" they can make. It would be a wholesome thing if, as the campaign progresses, a congressional committee could dig up the names of he contributors, how much they contributed and why. On one )r two occasions in the past, something like that has been done. Senator Gerald P. Nye of North Dakota did one of the best of these jobs. Apparently, this time, neither party is moving towards cam-oaign publicity, and promises of favors to come are being dished >ut and the people are in blissful ignorance of what is happening. —Labor. NO MORE DEPRESSIONS REFLECTIONS