m 1 itn tTUDIJSKA KNJ 'SKI DNEVNIK LetoT"^-------------------------------^LASILO OSVOBODIi.na FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE * Stev. 229 (2848) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. Danes je mesec, od kar so v Ul. Flavio Gioia odkrili ogromno skladišče orožja. Tržaška javnost v tem mesecu dni ni bila uradno obveščena niti o tem, koliko in kakšno vrsto orožja so našli, kaj šele, kako je s policijsko preiskavo in njenimi izsledki o krivdi in krivcih ? Kaj misli policija? Kaj misli ZVU s conskim poveljnikom na čelu? Za enotno borbo jglov n ega ljudstva tlanasnjens zasedanju glasnega odbora BF TRST, nedelja 26. septembra 1954 Cena 25 Ur banasn &atme 'lne fr /e zasedanje dilnel* °clbora 0sv°bo- borbi01 /Vazen dogodck v štpon . /0t'efwA'c«« trzaiti niJd0Vn^a ljudstva danil * Pravtce. Zase-nih Jl VrH v £osu važ- too zd::rodnih d°zwi- di „ - brpviranj, pa tu-tUh ko italijanski ^ar a ^0 P- **5«t-° zatla d°i ^4« za eCna P°- Škeen rešitev trza- “»»»Tr'" ■- - ga bn J Spnco te edi, (!•»• g« ««\t,e “*■« lisce n pPernpnJeno sta- tki *jo. tZ~" ^ vPraša- titn „ Pripada svoje-temel7unen,U, zaledju inskih - /• zZ°d°- todnih ' 'e -'episnilt, na- kuhuriiih°-POdar$kih in dr ur Clnttelievi vsa- #> ŠZS rešitev trza^- pravitnamin b l ne" novo kri c Pomenila totaiU! Tji' tnkn za Tr‘ nhove-~ °- M n°rode k(iko "JKZ°vee„ . , ,Mi ir ni o, ifiledpi, v rs(t —"-a,a, v prVi •<«?**«^/-IV„ . . hJ« n„ Lflj'nlem zaseda- lain«,'j. trenutne naj- ^taci, 0gc n,,še or-ln n/eru/i čla-"'‘fred«.. sestavni del ^ demokratih- njn # 'rL'stičnepn giba- > tP m Evrope sestavni del na-*!h«nja in na- n°beneaJ , v svetu. Ni tnrodi7Pdv°ma< h9/°*a o/: nfl*a g*«1««« lel-r. hfeblta„ t/o epitev aktivne 'enn , 0rbi vsesa fJOr- 'taj, e.ča naprednih «ZrT,°,nlia 2« ofe- }/Cn«Sa tifc0/tega soeiali-0 noFoSa Pri nas. ° r/n ■ ,ti ■ -'n Sf St bi in Za tee. svo jP s"^ »L1;* Sl,'"1: '-0 n. da. ;>nt. :^donju oh 1 7 -Polo'za/! • drj jeni ,/’ri "<« m S?e,,e on7sS'rU tOČ,'° ti^ « ,, , mcri na?« ki ^ d bn Pr. oti • s° usmerjc- ~\n t°likitkrat "enih hnaliciji fa. JjC 5Hin< * “• oa- - - • 2 dan<>s ic 'o VMfaZ/. 7 7n (' huda ekonomska in socialna kriza, ki je po 8-oktobru postala že kronična, kakor tudi najno-ve.jša slučajna najdba ogromnih količin orožja, katerega skrivači prav tabo p0 zaslugi zapadnih imperialistov še vedno niso v rokah oblasti, še manj pa kaznovani. Končno oo moralo današnje zasedanje resno pretresti stanje naših kulturnih in gospodarskih organizacij ter podati tu-di za njihovo delovanje splošne smernice ter nakazali morebitne popolnejše organizacijske oblike, v okviru katerih bi mogle čim uspešneje in cim popolneje doseči svoje cilje v tej težki borbi za naš nacionalni, socialni in gospodarski ob stoj. Prepričani smo, da bo glavni odbor na podlagi izčrpne razparve o vseh teh vffrašanjih znal postaviti odgovarjajoče sklepe, članstvo pa te sklepe izvesti. SCELBA ZAGOVARJA V SENATU sebe in ravnanje svoje vlade Rimski manevri ob Murphyievem obisku Po govoru ministrskega predsednika, ki se Je skušal izogniti vprašanju krivde za poskuse prikritja umazane afere, mu Je vladna večina izglasovala zaupnico - Scelba ni Hotel govoriti o Trstu - Razvoj Sepejeve preiskave - Kaj lahko pove Polito ? (Od našega dopisnika) RIM, ?5. — Scelbova vlada je danes dobila v senatu zaupnico z večino, ki so jo pričakovali. Od prisotnih 211 senatorjev iih je 114 glasovalo za zaupnico, 97 pa proti njej. Pri glasovanju sta od vladnih senatorjev manjkala Berrier (PLI) in Selvaggi (DC), ki sta se vrnila z zasedanja v Strassburgu. ko je bila seja že končana in ki sta iziavila. da bi glasovala za vlado, ko bi utegnila. S tem se je v senatu zaključila razprava o spremembah v vladi po odstopu zunanjega ministra Piccionija, ki Bivši italijanski zunanji minister Attiiio Piccioni, oče glavnega obtoženca Piera Piccionija je podal ostavko zaradi nevzdržnega položaja, v katerem se je znašel tik pre.d aretacijo svojega sina zaradi umora Vilme Montesi. Senatorji opozicije so še pred glasovanjem protestirali, da bo večina s tem blokirala zahteve po parlamentarni preiskavi in razči-ščenju vsega ozadja. V torek se začne ista diskusija v poslanski zbornici in se bo po vsem predvidevanju zaključila v četrtek s podobnim rezultatom — razen če medtem Sepejeva preiskava ne bi prinesla na dan novih elementov. Pri tem mislijo predvsem na rimskega kve-storja Polita, ki da bi utegnil razkriti, kaj ga je napeljalo k temu, da je poskušal prikriti umor Vilme Montesi in odtegniti krivce pravici. Opozicijski tisk izraža danes dvom, da bi izkušen in premeten človek kot Polito toliko tvegal samo na prošnjo nekega ministrskega sina, če ta prošnja ne bj bila podprta z mnogo višjega mesta. V začetku današnje seje je senat po krajši debati odobril večinski volilni zakon za pokrajinske volitve v dolini Aosta, nato pa je po odmoru ob 11.50 predsednik Merzago-ra dal besedo ministrskemu predsedniku Scelbi, še prej pa je držal senatorjem pridigo o predvčerajšnjih incidentih (ko sta se na hodniku dva senatorja dodobra stepla), dejal, da je treba Scelbo pozorno poslušati in zagrozil, da bo sejo prekinil za dve uri vsa-kikrat, ko bi nastali incidenti. Scelba je začel s splošnimi političnimi vprašanji in zatrdil, da se zaradi zadnjih o-mejenih sprememb v vladi njena politika ni niti najmanj spremenila. «čč^4^v novi mednarodni položaj narekuje prilagoditev sredstev«. Nato je govoril o zunanji politiki in dejal, da ie glavni namen vladne politike ohranitev miru. Po propadu EOS bo treba najti nove oblike, ki se zdaj tudi iščejč; EOS je, ačeprav nepopolna kot vse stvari na tem svetu«, odgovarjala potrebam evropskih narodov in njenim glavnim načelom ostaja vlada tudi danes zvesta. To svojo politiko je Italija potrdila tudi na bruseljski konferenci. Kot glavna načela italijanske zunanje politike v sedanjem evropskem položaju je Scelba navedel naslednja: razlikovanje med zmagovalci in poraženimi je deset let po vojni postalo nevzdržno, zahodno solidarnost je treba z vsemi sredstvi krepiti, Nemčija mora sodelovati pri zahodni obrambi, čeprav s potrebnimi jamstvi, Velika Britanija mora biti «bolj obvezno navzoča na kontinentu«, z ZDA pa namerava Italija o-hraniti dosedanje tesno prijateljstvo. V.mes je Scelba govoril tudi o »nerešenih vprašanjih, ki so jih pustile vojne ali mirovne pogodbe«. Obširneje.je dejal Scelba, bo o zunanji politiki govora v kratkem v poslanski zbornici, ko bo razpravljala o proračunu zunanjega ministrstva. S tem je odgovoril tudi monarhističnemu senatorju Gua-rigli, ki je hotel pojasnila o sedanjem položaju tržaškega vprašanja. Ko je tako odklonil vsako pojasnilo o Trstu, je Scelba, še vedno v odgovoru na Guariglieva izvajanja, omenil balkansko zvezo in zanikal, da bi bila Italija ■ 7 ’’ '•'¥* 0 konferenci devetih napovedujejo da ho težavna in dolgotrajna Zadnje priprave v Londonu - Prizadevanja Francije in Anglije, da bi bil francoski oziroma angleški načrt osnova za razgovore - Mendšs-France upa v »zadovoljive rezultate" - Pripravljalni sestanek treh zunanjih ministrov Beneluza v Haagu hod,,'- v*da-*lVa- Naš Pa J :>nn7°liiugZ Jp »o "ho:. A« ki* *lovanska ne op 'n k. isi re oni-ti- LONDON, 25. — v britanski prestolnici hitijo še z zadnjimi pripravami za konferenco devetih, ki se bo začela v torek. Britanska vlada je danes uradno sporočila, da je poslala ostalim osmim vladam spomenico, ki vsebuje britanske predloge. Vsebina poslanice ni bila objavljena, toda verjetno ne vsebuje nič novega. Gre za predloge o razširitvi bruseljskega pakta na Italijo in Nemčijo in o vključitvi Nemčije v NATO, kakor je to obrazložil britanski zunanji minister Eden^ ko je obiskal razne evropske prestolnice. Ni še znano, kateri načrt bo na konferenci služil za podlago razgovorov, politični opazovalci pa zatrjujejo, da si na eni strani Anglija, na drugi Pa Francija prizadevata, da bi prepričali ostale države u-deležeiike, naj podprejo britanski, oziroma francoski načrt. Francoska vlada je imela danes sejo, na kateri je Men-des-France poročal o mednarodnem položaju v zvezi z londonsko konferenco. Cbve-stil je ministre o informa-C ^ ie dobil iz raznih prestolnic, ter je izjavil, da upa, da bo konferenca dala »zadovoljive rezultate«. Po mnenju Mendes-Francea se ne »>. bila globoka na-fP otJf mc>d raznimi stališči. Po njegovem mnenju ne bi med Stališčem devetih držav smela priti do izraza popolna M*n£?»t,bUB°st- ie Mendes-France izjavil, da so bila izmenjana tudi razna mnenja, da pa do sedaj ni bilo ni« omembe vrednega Pripomnil je, da bo konferenca devetih omogočila, da se še sfaHšča. °bjasn,J0 Posamezna Mendes-France je tudi spo-ročil, da je Francija sporočila vsem članom NATO načrt ki bo predložen na londonski konferenci. Večina držav čla mc NATO je že sporočila svoja stališče o načrtu. V obveščenih krogih zatrjujejo, da se francoski predlogi razlikujejo od Edenovega načrta predvsem v tem, da Francija želi naj bi večino nadzorstva nad nemško oborožitvijo vršili v okviru bruseljskega pakta medtem ko bi Angleži in A-mericani hoteli, naj bi to nadzorstvo bilo v okviru NATO Francoska viada je danes n0 svojem poslaniku v Haagu izročila posebno spomenico tu-di trem zunanjim ministrom Benelusa, ki so se danes sestali, da se pogovorijo 0 sta-'f4'b k| naj ga Zavzamejo na londonski konferenci. Belgijski zunanji minister Spaak ie on razgovoru treh ministrov izjavil: »Povsem se strinjamo o vseh točkah ki smo jil^pro le d= ineS ZJU,7a'”- *>°dai Pa J®, da je potrebno čakati na londonsko konferenco in na pojasnila na njej, preden bo mogoče govoriti o skupnem stališču do celotnega vprašanja. Spaak ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali je spomenica, ki jo je izročil francoski poslanik Garnier, spremenila položaj tik pred konferenco. Nizozemski zunanji minister Beyen pa je izjavil, da Bene-lux ne bo na konferenci stavil nobčnega predloga. Na splošno prevladuje v Londonu mnenje, da bo konferenca težavna in morda tudi dolga. Morda pa bo do prvega razčiščenja prišlo v ponedeljek po prvih stikih med Dullesom, Edenom in Mendes-Franceom. Dulles je iz Washingtona odpotoval danes ponoči. Pred odhodom je izjavil: «Konferenca je bila sklicana, da prouči resni položaj, ki je nastal zaradi zavrnitve načrta o EOS. Proučili bomo nove možnosti rešitve težkih vprašanj, ki bi jih bil moral rešiti načrt o EOS. Propast EOS je vzbudila nekatere dvome glede veljavnosti nekaterih aksiomov, ki so bili podlaga 6istema atlantske varnosti. Eden od teh aksiomov je. da bo zahodnonemška republika pridružena družini svobodnih narodov kot suverena in enakopravna članica in da bo materialno prispevala k programu skupne obrambe. Drugi aksiom pa je, da bodo države Zahodne Evrope dosegle med seboj visoko raven vojaške, politične in gospodarske enotnosti. Sedaj je treba možnost izvajanja celotnega programa o kolektivni varnosti znova proučiti. Večina Američanov se zaveda, da ni mogoče več nazaj in iskati varnost s pomočjo izolacije. Mi tudi vemo, da si ne moremo dovoliti, da bi tvegali našo varnost in naš obstoj s tem, da bi ju naslanjali na sporazume in programe, ki ne nudijo nobene razumne možnosti, da bi zajamčili pravo varnost. Opogumlja nas pobuda britanske in francoske vlade, da pripravita nove predloge. ZDA menijo, da «morajo evropske države staviti nove predloge, in zaradi tega ne prinašamo mi nobenega našega predloga. V London pa gremo z name- \/ Saj glin u nci/arnnst državljanske vnjne nom, da nudimo pomoč, če nam bo mogoče«. V Londonu so tudi javili, da so danes zjutraj dobili spomenico zahodnonemške vlade, v kateri ta obrazložuje svoje stališče glede suverenosti in oborožitve Zahodne Nemčije. V glavnih obrisih pa je nemško stališče obrazložil Adenauer v svojem včerajšnjem govoru v Offenbachu. Adenauer bo odpotoval v London v ponedeljek popoldne. Zjutraj bo še izredna seja vlade, na kateri bo kancler poročal ministrom o zadnjih posvetovanjih. Takoj zatem bo o istem vprašanju poročal zunanjepolitični komisiji v Bundestagu. Mendes-France bo odpotoval v London jutri popoldne naravnost iz Annecy, kjer bo jutri govoril v glavnem o gospodarskih vprašanjih Francije. Vladni predsednik Diem je skušal z vojaško silo utrditi svoj položaj, a mu ni uspeio - Jutri začetek francosko ameriških razgovorov o Indokini - Obtožbe proti gen. De Castnesu? WASHINGTON, 25. Francoski minister za odnose s pridruženimi državami Guy La Chambre je imel danes v Wa-shingtonu enourni razgovor z ameriškim državnim podtajnikom Bedellom Smithom. p0 razgovoru je La Chambre izjavil, da imata Francija in ZDA enake poglede glede in-dokitajskega vprašanja. prj. pomnil je, da je bil današnji razgovor priprava na razgovore o indokitajskem vprašanju, ki se bodo začeli v ponedeljek. Medtem pa javljajo iz Saj-gona, da položaj v Južnem Vietuamu še zdaleka ni razčiščen. Vladni predsednik Ngo Dinh Diem je vedno v bolj kočljivem položaju. Agencije javljajo, da mu je cesar Bao Daj poslal pismo, v katerem mu sporoča, da ga razrešuje njegovih obveznosti, in da lahko odstopi, če se mu zdi potrebno. To vest tolmačijo kot poziv Diemu, naj odstopi Toda Diem je sklenil ostati ha oblasti. Da bi se zavaroval, je pozval v Sajgon štiri polke, ki pripadajo kaodaistiČni verski sekti. Toda vojska je blokirala vse dohode v mesto in zabranila tem četam prehod, in to sporazumno s francoskim vrhovnim poveljstvom. Spričo tega so se čete, ki so bile namenjene v Sajgon, vrnile, odkoder so prišle. Znano je, da so tudi čete verskih sekt postavljene pod skupno poveljstvo glavnega štaba, ki mu načeluje general Van Hinh. Po mnenju opazovalcev bi utegnil današnji poizkus Diema, da ostane na oblasti ob podpori orožja, spremeniti sedanjo krizo v državljansko vojno. V zvezi z Indokino je zanimiva tudi vest, ki jo je objavil londonski list «Daily Ex-press», ki pravi, da je bila v Sajgonu ustanovljena tajna preiskovalna komisija in da so v okviru te komisije nekateri častniki ostro obtoževali generala De Castriesa zaradi njegovega obnašanja med bitko v Dien Bien Fuju. Indija in Indonezija za konferenco „Colombo“ NOVI DELHI. 25. — Indijski vladni predsednik Nehru in indonezijski vladni predsednik Sastroamidjojo sta objavila skupno poročilo, v katerem pravita, da je želeti sklicanje sestanka ministrskih prdsednikov držav skupine Colombo v čim krajšem času in po možnost; v Djakarti. Konferenca bi morala biti še pred sestankom predstavnikov azijskih in afriških držav in na njej bi morali sklepati o skupnih ukrepih za rešitev vparšanj Jugovzhodne Azije. Poročilo dodaja, da sta oba drževnika govorila tudi privatno o raznih vprašanjih skupnega interesa. Na tiskovni konferenci, ki jo je nocoj imel indonezijski vladni predsednik, je govoril o bodoči afriško-azijski konie-renci in je tudi izjavil, da je Indonezija pripravljena sprejeti sovjetsko gospodarsko pomoč, če ta ne bo povezana s političnimi obveznostmi. Sastroamidjojo je pripomnil, da za afriško-azijsko konferenco ni bil še določen dan in da bo število držav, ki bodo povabljene na to konferenco, kolikor mogoče veliko, ni pa povedal, katere države bodo povabljene. Minister je poudaril, da bo podlaga te konference univerzalnost in da bosta med glavnimi vprašanji vprašanje miru in protikolo-nialna borba. BERLIN. 25. — Predsednik demokristjanskp stranke Vzhodne Nemčije Otto Nusch-ke je bil na kongresu stranke, ki se je sestal v Weimaru, zopet izvoljen za predsednika. Nuschke je tudi ministrski podpredsednik vzhodnonemške vlade. Bivši rimski kvestor Polito, ki ga je včeraj zaslišal dr. Sepe. kdajkoli načelno nasprotovala njeni sklenitvi (sic!), da pa je poudarjala potrebo »normalizacije na meji z Jugoslavijo«, brez katere da ni mogoče doseči povezave obrambe na tem področju. Poleg tega je dejal, da balkanska zveza Italije v nobenem primeru ne posredno ne neposredno ne veže. Nato je ministrski predsednik prešel na zadevo Montesi, ki jj je posvetil večino svojega precej dolgega govora. pri čemer je branil policijo, vlado in seveda samega sebe, saj so nanj med diskusijo letele najhujše obtožbe. Zadevo je opisal tako: neki mladenič je obtožen nenamernega umora; do končne sodbe ni rečeno, da je obtoženec kriv. pa tudi če bi bil kriv. ne more noben pošten človek trditi, da to pomeni moralno obsodbo za očeta, še manj.pa za stranko, ki ji ta pripada. Kar se pa tiče obtožb proti Politu, je dejal Scelba, nihče zaenkrat ne more trditi več kot to, kar mu oč'ta preiskovalni sodnik; ni še znano, niti kako je pomagal prikriti zločin, niti zakaj je to storil. Se manj je dopustno, je nadaljeval Scelba, vključiti v sezDam obtožencev druge osebe ali spreminjati indicije v dokaze. Po tej demagoški argumentaciji, ki sama na sebi seveda drži, ki pa popolnoma zanemarja glavno vprašanje, ki ni smrt Vilme Montesi, temveč poskus, da se sin nekega ministra reši odgovornosti za zločin, je Scelba prešel na polemiko s trditvami posameznih opozicijskih senatorjev in obenem izrazil željo, da bi sodna preiskava čimprej zadevo razjasnila. Ni pa mogoče, je zatrdil, naprtiti načelniku neke uprave krivdo za prestopke podrejenih funkcionarjev; «tudi v tujini je bilo več primerov hude krivde funkcionarjev, ne da bi bili morali ministri odstopiti«. Notranje ministrstvo ni bilo obveščeno o smrti Vilme Montesi; o tem so obvestili samo državno pravdništvo. Ko je bila zadeva arhivirana, sedanje vlade sploh še ni bilo. Polemika z opozicijskimi senatorji je izzvala tudi njihove reakcije in seja je postajala čedalje bolj živahna. Predsednik Merzagora je moral večkrat pozivati k redu. Scelba je nadaljeval, da je bil Polito imenovan za rimskega kvestorja, ko so bili v vladi še predstavniki KPl m PSI. tudi on še ni bil takrat notranji minister. Glede Pa-voneja pa je prečital ugodno sodbo, ki jo je o njem izrekel sedanji senator KPI Scoc-cimarro, ko je bil predsednik neke epuracijske komisije. Nato je Scelba prešel k splošni polemiki in očital opoziciji njeno načelno nasprotovanje demokristjanski -stranki »željo po popolnem uničenju sovražnika«, njeno stališče med procesom proti E-gidiju itd., medtem ko so kominformistični senatorji z medklici zahtevali pojasnila o Giulianu, Pisciotti in podobno Ko je neki senator zakričal: »Spravili ste Italijo v Capocotto!« in je hrup naraščal, Scelba pa ni prišel do besede je Merzagora začel groziti, da bo sejo prekinil. Končno je Scelba omer.i! še zahtevo po parlamentarni preiskavi in dejal, da je nemogoča, dokler traja sodna preiskava. Ko pa bo kazenski postopek končan, je dejal jo bo sama vlada zahtevala, če se bo to zdelo potrebno. Po izjavah o glasovanju je bilo poimensko glasovanje o zaupnici. Za zaupnico go glasovali senatorji štirih strank vladnega centra in Laurove PMP, proti pa senatorji KPI, ostalimi člani ital. delegacije za konferenco devetih v Londonu in drugimi funkcionarji zunanjega ministrstva: na seji so razpravljali o stališču, ki ga bo delegacija zavzela. V zvezi s tržaškim vprašanjem pa so zapazili članek v zadnji številki poluradne revi-je »Relazioni internazionali«. Članek priznava med drugim, da se je »jugoslovanski diplomaciji še enkrat posrečilo spravit^ v slabo luč italijansko in zvrniti nanjo odgovornost za nepopustljivost v nekaterih na videz manj važnih vprašanjih«. Ta «na videz manj važna vprašanja« so zelo zanimiva, ker odkrivajo novo stališče Rima glede teritorialnih sprememb: kot pravi revija, bi vsaka sprememba demarkacijske črte na škodo ene same cone prejudicirala začasnost sporazuma, ki je za Italijo bistvena, in italijanske zahteve po vsem STO. Končno pravi revija, da sta »jugoslovanski položaj in stanje pogajanj o Trstu ostala še vedno v ozračju negotovosti in zmede, ki se mu je treba izogniti, če naj se ne ponovi jugoslovansko-itali-janska kriza, jiodobna krizi nemško-francoskih odnosov po padcu EOS«. O razvoju preiskave v zadevi Montesi je težko poročati kaj gotovega. Tako so na primer danes zanikovali včerajšnje vesti o burnih soočenjih čuvajev z Montagne”ega posestva Capocotta. Opozicijski tisk prav tako zavrača verzijo vladne agencije «Italia» o smrti Vilme Montesi (po tej verziji se je dogodek izvršil v rimskem stanovanju Piera Piccionija), češ da je to poskus, da se zoži krog odgovornosti. Zanimivo pa je moralo biti današnje zaslišanje bivšega rimskega kvestorja Polita, pri katerem je verjetno ključ do poskusov, da se afera prikrije in pokoplje. Vendar manjka vsakršna zanesljiva \ ut.. A. P. SCARBOROUGH. 25. — V ponedeljek se bo začel letni kongres britanske laburistične stranke. 1269 delegatov bo predstavljalo 6,395.000 članov. Med najvažnejšimi vprašanji o katerih bodo na kongresu razpravljali, so: nemška oborožitev, potovanje laburistične delegacije v Sovjetsko zvezo in na Kitajsko, imenovanje blagajnika stranke. Stališče Jugoslavije je ostalo nespreme* njeno tudi v sedanji iazi razgovorov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Napoved, da bo stalni namestnik ameriškega državnega tajnika za zunanje zadeve Robert Murphy obiskal Jugoslavijo in Italijo, je sprožila nove komentarje glede rešitve tržaškega vprašanja. Dejstvo, da je bilo napovedano, da bo Murphy najprej obiskal Beograd in šele zatem Rim. je italijanskemu tisku služilo za trditev, da je imel nalogo, s pritiskom oziroma z obljubami o gospodarski pomoči pripraviti Jugoslavijo na popuščanje glede rešitve tržaškega vprašanja. Po Murphy-jevem obisku v Beogradu ni bilo nobenih izjav o uspehu oziroma neuspehu, ki so ga italijanski novinarji pripisovali Murphyjevemu poslanstvu. Izjave o »previdnem optimizmu« ameriške vlade in mnenje diplomatskih krogov v Londonu, je danes zvečer priredil *! čast udeležencem konference sprejem v prostorih jugoslo* vanskega veleposlaništva. Kardelj in Bakarič odpotovala na Norveško LJUBLJANA. 25. — Gene^ ralni tajnik SZDLJ Edvard Kardelj in član predsedstva SZDLJ dr. Vladimir Bakarid sta danes odpotovala jz Ljub« ljane preko Avstrije na Nor« veško. Kardelj in Bakarič potujeta na Norveško na vabilo tamkajšnje delavske stranke. Do avstrijske meje so ju spremljali predsednik ljudske skupščine Slovenije Miha Ma« rinko, podpredsednik izvršne« ga sveta Slovenije dr. Marijan Brecelj in tajnik izvršnega sveta Boris Kocjančič. da bo tržaško vprašanje reše- ... . , , .. , . ,, SSK: Vieeaflmirai M. Jerkovič rih'Riiou bo obiskal Vel. Britanijo To dejstvo, povezano z včerajšnjo izjavo Branka Draško-viča, da je stališče Jugoslavije, ki Je bilo vedno razumno in čvrsto, ostalo tudi v sedanji fazi razgovorov nespremenjeno, dokazuje, kako neutemeljeno je bilo pisanje italijanskih listov, ki so pripisovali Murph.vju izmišljeno poslanstvo v Beogradu, da bi s tem dokazali, da je Jugoslavija tista, ki preprečuje rešitev tržaškega vprašanja. Beograjski politični krogi se ne spuščajo v ocenjevanje upravičenosti optimizma zahodnih krogov. Sodijo pa, da bo sporazum v kratkem podpisan, če Italija res želi rešitev tržaškega vpra-šanja, ter upajo, da je italijanska vlada končno uvidela, da z zavlačevanjem rešitev tržaškega vprašanja ne bo prisilila Jugoslavije, da odstopi od svojih upravičenih zahtev. B. B. Sporne« M penrtlata s konference načelnikov v Atenah ATENE. 25. — V okviru konference načelnikov generalštabov Jugoslavije, Grčije in Turčije v Atenah je danes mešana komisija sestavljala memorandum, ki ga bodo objavili ob koncu konference. Načelniki generalnih štabov danes niso imeli seje in se bodo sestali šele v ponedeljek. V Atenah prevladuje prepričanje, da se bo v ponedeljek končala konferenca načelnikov generalštabov. Jugoslovanski vojaški ataše v Atenah polkovnik Vojvodič BEOGRAD. 25. — Delegacija jugoslovanske vojne mornarice z viceadmiralom Matom Jerkovičem na čelu odpotuje v ponedeljek na obisk angle« ški vojni mornarici. Jugoslovanska delegacija se bo zaJ držala v Veliki Britaniji približno deset dni ter bo v tem času obiskala nekatere enote in ustanove britanske mornarice. Poročilo komisije za obnovo Koreje NEW YORK. 25. — Letno poročilo komisije za obnovo Koreje, ki je bilo objavljeno danes v QZN. izjavlja, da se sedanja življenjska raven juž« nokorejskega ludstva ne more še dalje znižati, ne da bi spravili v nevarnost sam obstoj južnokorejske republike. Med gospodarskimi težavami, ki tarejo Južno Korejo, na vaja poročilo zlasti; proračunski primanjkljaj, inflacijo, ki dviga življenjske stroške (letos za 14 odst.), vzdrževanje vojske in končno razdelitev dežele, kar otežkoča delo za obnovo. Komisija svetuje, naj se vojaški izdatki ločijo od rednega južnokorejskega proračuna, in zaključuje svoje poročilo s poudarkom, da je za obnovo Koreje potrebna pomoč od zunaj. «ZDA — pravj poročilo — prispevajo že znaten del teh bremen in komisija je mnenja, da bi člani OZN morali skrbno proučiti ukrepe za prispevanje k tem stroškom«. OB ZASTOJU RAZGOVOROV MEO MOSKVO IN WASH>NGT0N0M 0 EISENHOWERJEVEM PREDIOGU 0 ATOMSKI SILI SPORAZUMNA OBJAVA DOKUMENTOV 0 VSEH DOSEDANJIH PREDLOGIH Sovjetska zveza vztraja, naj ste predvsem doaieže sporazum o neuporabi jan ju atomskega oroZja, Zl) Amerike pu poudarjajo, da je numen ameriškega predloga «napraviti prvi korak* NEVV YQRK, 25. — Glavna skupščina OZN je danes potrdila sklep svojega glavnega odbora, da se vključi v dnevni red ameriški predlog o mednarodnem sodelovanju za uporabo atomske sile v mirne namene. WASHINGTON, 25. — Ameriška in sovjetska vlada sta se sporazumeli, da bosta objavili besedilo dokumentov v zvezi s tajnimi razgovori med obema državama glede Eisenhovverje-vega načrta za uporabo atomske sile v mirne namene. Besedilo dokumentov je bilo objavljeno danes v Washingtonu in v Moskvi. Sovjetska spomenica pravi: »Predlog ZDA, naj bi dvignili majhen del rezerv atomskega materiala in ga dali na razpolago mednarodnemu organizmu za uporabo v mirne namene, ne bi služil smotrom, ki jih je navedel predsednik Ei-senhotver. Večina atomskega materiala bi se kljub temu uporabila kakor v preteklosti za izdelovanje atomskih in vodikovih bomb. Države, ki imajo možnost izdelovati orožje te vrste, ne bi bile praktično podvržene nobeni omejitvi pri večanju svojih atomskih zalog«. Tem izjavam sledijo nekateri argumenti tehničnega značaja. Druga ovira, ki jo poudarja sovjetska spomenica, pa je: «Ameriški predlogi sploh zamolčujejo vprašanje neuporab-Ijanja atomskega orožja, ki je orožje za množično uničevanje«. Sovjetski dokument stavlja s tem v zvezi sledeči predlog: »Navdane z željo, da se zmanjša mednarodna nape-* ’ n*MM it, mci v— tost’ se države udeleženke spo- Pbh se"' I razuma svečano in brezpogoj- Morandi (PSI) ni vztrajal pri svoji resoluciji, ki je zahtevala uvedbo parlamentarne preiskave, o njej sploh niso glasovali. Na aanes zaključeno razpravo v senatu se navezujeta dve vprašanji: nadaljevanje preiskave o zadevi Montesi in italijanska zunanja politika. Glede te je treba omeniti, da je imel novi zunanji minister Martino danes v palači Chigi daljši sestanek z no obvezujejo, da ne bodo upo. rahljale atomskega in termo-nuklearnega orožja ali drugih sredstev za množično uničevanje«. Spomenica se zaključuje z izjavo, da se morajo ZDA in Sovjetska zveza sporazumeti najprej o tej točki, preden nadaljujejo z razgovori. Med dokumenti, ki jih je objavil ameriški državni departma, je tudi neuradno sporočilo od prvega maja 1954, ki ga je Dulles poslal Molotovu, in ki se tiče sovjetske spomenice od 27. aprila. V tem sporočilu pravi Dulles. da sovjetska kritika potvarja ameriške predloge, katerih namen ni nikol: bil določiti nadzorstvo nad atomskim oboroževanjem. »Namer, teh predlogov je — pravi Dulles — začeti z mednarodnim sodelovanjem na atomskem področju. in to na tak način, da se izognemo oviram, ki so do sedaj preprečile sleherni sporazum.« Dulles javlja dalje v svojem sporočilu, da nameravajo ZDA proučiti vprašanje ustanovitve mednarodne atomske organizacije z drugimi prizadetimi državami, in dodaja, da bodo ZDA z veseljem sprejele sodelovanje Sovjetske zveze, če se bo ta hotela udeležiti razgovorov. To zamisel je ameriška vlada podrobneje obrazložila v spomenici, ki jo je 9. julija izročil pomočnik ameriškega državnega tajnika Marchant sovjetskemu poslaniku v Wa-shingtonu Zarubinu. Spomenica pojasnjuje ameriško stališče o sledečih točkah: 1. ameriški predlog o internacionalizaciji atomske e-nergije ima namen »napraviti prvi korak«, da se dobrote atomske sile razširijo na narode vsega sveta. Ta predlog bi tudi ustvaril ugodno czračje za »perspektive prave mednarodne razorožitve z jamstvi«. 2. Prepoved atomskega orožja, kakor predlaga SZ, ne bi na noben način preprečila povečanja rezerv tega orožja 3. «ZDA so mnenja, da je dolžnost držav, ki so bolj napredovale v nuklearni tehniki v mirne namene, postaviti to tehniko v službo blaginje narodov pod primernimi pogoji«, 4. Obljuba na papirju o neuporabi) anju atomskega orožja ne bi mogla državam dovolili, da s popolno gotovostjo znižajo svojo oborožitev«. 5. «Obljuba o neuporabljanju atomskega orožja ne bi niti zdaleč zmanjšala nevarnosti napada, pač pa bi ga povečala, ker bi zmanjšala «učin« ke, ki jih nuklearno orožja že s samim obstojem ima«, g tem, da ze vnaprej jemlje pogum«. 6. ZDA so vedno pripravljene razpravljati o sprejemljivih ukrepih za dejansko razorožitev s primer« nimi jamstvi«. Sovjetska vlada je 22. septembra izročila ameriškemu poslaniku v Moskvj Bohlenu novo spomenico, v kateri ponovno predlaga, naj se predvsem prepove atomsko orožje. Vendar pa izjavlja, da je pripravljena «nadaljevaU pogajanja o uporabi atomske sile v mirne namene«. V dokumentih, ki jih je objavil ameriški državni departma. so tudi nekateri odstavki govora, ki ga je Dulles imel 23. septembra v glavni skupščini OZN. Ameriška nota SZ zaradi sestreljenega letala IVASHINGTON. 25. — Arne. riški državni departma javlja, da je ameriški poslanik v Moskvi Charles Bohlen izročil danes v sovjetskem zunanjem ministrstvu noto, v kateri ZDA zahtevajo odškodnino 1.620,295 dolarjev za ameriški bombnik, ki so ga pred dve: ma letoma sestrelila sovjetska letala ob japonski obali. Nota obtožuje Sovjetsko zvezo, da ni dala nobene informacije o usodi ameriške posadke, če: prav so opazili sovjetski čoln v bližini kraja, kjer\ je bilo zadeto ameriško Malo. Nota poudarja sovjetsko odgovornost za napad «na neoboroženo ameriško bombno letalo«, V noti je tudi rečeno, da *e' bo ameriška vlada obrnila na mednarodno sodišče, če bo sovjetska vlada zavrnila ameriško zahtevo. Na današnji dan leta 1944 so enote XVIII. divizije napadle Stampetov mest pri Ve:du ter ga porušile. To je bilo tretje ruSenje. mm —"nedelja * Justina, btojs. „ Sonce vzide px> 5.56 ■ ^ 17.57. Dolžina d^a tf-K- vzide ob 5.20 m za ^ jutri, PONEDELJEK ^ Kozma m Dam., A ^ VPRAŠANJE SUSPENDIRANIH DELAVCEV CRDA NA URADU ZA DELO Ravnateljstvo GRDA vztraja na podaljšanju sporazuma o suspenzijah V četrlek ponovno stavke Pogajanja so trajala celih 10 ur in so se zopet kon-čala brezuspešno - Zato se bodo nadaljevala v sredo Včeraj je bil na uradu . njih. Ker se včeraj niso mogli I dejal, da se je polk. Noakes za delo že tretji sestanek j sporazumeti, se bodo pogaja- ’ zanimal pri višjih oblasteh za med predstavniki ravnatelj- nja nadaljevala na uradu za stvar in da je upati, da bodo delavcem izplačali omenjeni predujem. stva CRDA in sindikatov, na | delo v sredo, in sicer na pod-katerem so razpravljali o! lagi osnutka, ki so ga že se vprašanju suspendiranih de- stavili včeraj, iavcev CRDA. Pogajanja soj --------- mu to se ‘'tud'0 to' pot^konča- j OfilfigaCijS PriMill (Ifil »VC6V la brez uspeha. Med pogajanji j namreč niso mogli premostiti Dri nače!nilti! nristanišliRgR otiriellta nasprotnih stališč, ker je bi-j Včeraj je šla delegacija pri-la med njimi prevelika raz-j staniških delavcev na prista-lika. Ravnateljstvo CRDA pri- „(§£, oddelek ZVU, da bi se staja sedaj v bistvu samo na , razgovarjala z njegovim nato, da se podaljša sporazumi čelnikom polk. Noakesom o o suspenzijah iz meseca mar- ] izplačilu predujma «una tan-ca, pri tem pa noče dati no- I jum)1 s katerim bi se prista-benih jamstev, da bi kasne- njjicl delavci vsaj malo opoje ne prišlo do odpustov. Tre- mogj; v tej budi krizi. V od-nutno bi še plačevalo suspen- sotnosti načelnika oddelka je diranim delavcem dogovorje-1 Sprejel delavce tajnik, ki je no številc ur mezde na te-' Od 3. do II. oktobra bo teo.il (ZA NAŠEGA DIJAKA«. Darovi, ki jih stalno prejema (Dijaška Matica«, dokazujejo, da se naše ljudstvo zaveda važnosti poslanstva tega podpornega društva. Zato smo prepričani, da bodo vsi zavedni Slovenci sodelovali z vnemo pri organizaciji tedna «Za našega dijaka«. Od dobre organizacije Je odvisen dober uspeh. Vsi na delo za (DIJAŠKO MATICO«. delavcev živilske industrije Kljub uspeli 24-urni stavki delavcev, zaposlenih v mlevski industriji, v tovarnah testenin in v rižarnah v Trstu in v Italiji delodajalci niso hoteli pristati na pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe, ki naj bi določila tudi poviške mezd. Zato so sindikalne organizacije v Italiji in v Trstu sklenile, da bodo delavci te stroke od četrtka do petka ponovno stavkali, da s tem prisilijo delodajalce k pogajanjem. Zasedanje Gl. odbora Osvobodilne Ironte Zasedanje glavnega odbora OF za Tržaško ozemlje bo danes 26. t. m. ob 9. uri dopoldne na sedežu v Ul. R. Manna 29 s sledečim dnevnim redom: 1. Politični položaj, kulturna in gospodarska vprašanja tržaških Slovencev in OF (poročilo tajništva). 2. Diskusija. 3. Sklepi. SE EN ODRAZ RASTOČE GOSPODARSKE KRIZE Porast protestiranili menic glede na število in vrednost V juliju so zabeležili 2.171 neplačanih menic za skupno vrednost 75 milijonov lir den. kasneje pa bi imelo pro-1 ste roke pri morebitnih od-1 pustih. Zveza dela pa vztraja naj tem, da se mora v bistvu i usvojit, načelo, da se vsi su-i spendirani delavci vrnejo na! delo, le izjemno naj bi osta- j lo suspendiranih še kakih 300 delavcev, dokler se ne bi našla tudi zanje zaposlitev. To pa naj bi veljalo le za de- lavce Sv. Marka in Sv. Roka. medtem ko bi morali vse suspendirane delavce Tovarne strojev sprejeti takoj po 1. oktobru r.a delo, ker je v tej IZ STATISTIČNEGA BILTENA TRGOVINSKE ZBORNICE NA VSAKIH 48.4 PREBIVALCEV en trgovski obrat na drobno Danes je v Trstu skupno 7.204 najrazličnejših trgovskih obratov kar je enkrat več kot 1.1938, ko je bil Trst središče velike pokrajine lo na 165.8 prebivalcev, 1 trgovinski obrat na drobno (trgovine) na 63.4 prebivalcev V »adnjem biltenu tržaške i je pred strahom, da pride ta-tovarni dovolj možnosti za! trgovinske zbornice, kot smo koj Italija začelo varčevati, njihovo zaposlitev Takoj pa j to že poročali, se med ob- \ To nezaupanje še vedno traja, bi morali tudi poslati na de- I javljenimi podatki o poslab- kot traja tudi nestalen polo-j 1 prodajalni obrat na drobno lo vse vajence, ki ne bi smeli ' šanju gospodarskega položaja žaj mesta. Hkrati pa ne sme- j (krošnjar, branjevec, itd.) na uriti več nikoli v poštev zavidi ponoven padec prodaje, mo pozabiti na stalno nara-• 237.5 prebivalcev. Ce pa vza-suspenzije. i blaga na drobno. Drugačno stališče pa je za-| Vprašanje krize prodaje bla vzela Delavska zbornica. Nje- ga na drobno v zadnjem letu ' v-j od lansk“ga 8. oktobra dalje, i preuelin kot gobe po nezju. sčanje števila trgovin najmemo vse trgovinske obrate diobno, ki so v povojnih le- imamo en trgovinski obrat na tih zrastle v vseh mestnih ni predstavniki so se v glav nem strinjali z delodajalci in|je bilo na najrazličnejših me-1 izrekli za podaljšanje spo- ( stih predmet širokega raz-1 )e turna o suspenzijah, ki res pravljanja in podrobnih Vse to je povzročilo, da se 36.1 prebivalcev. Upoštevajoč dejstvo, da trgovine na debelo ne vplivajo direktno na se razum V zagotavlja suspendiranim de lavcem plačevanje mezd iz dopolnilnega mezdnega sklada, ki pa ne daje nobenega jamstva, da se suspenzije nekoč ne spremene v odpuste. To oportunistično stališče Delavske zbornice je nedvomno vplivalo na predstavnike ravnateljstva CRDA. da so bili še bolj nepopustljivi. Opogumila jih je pač razcepljenost sindikalnih predstavnikv, ki bi morali zastopati proti delodajalcem enotno in skupno stališče. V tem je pač za sin- zadnjem letu, s sploš-j potrošnike, moramo ugotovi- ugo i nim povečanjem gospodarske1 ti, da pride po gornjih šte- tJVitev. P. vi in glavni vzrok krize, občutno zmanjšala p ro- je brez dvoma naraščajoča gospodarska kriza mesta, zmanjšanje denarnega obtoka, zmanišanje zaposlene delovne sile v industriji in omejitev zaslužka tisočerih delavcev v ladjedelnicah, ki so do začetka preteklega leta delali po več nadur. Mnogo vpliva na krizo prodaje blaga na drobno tudi nestabilen politični položaj področja, ki je nastal po 8. oktobru lani, ko so objavili, da nameravajo .izročiti Trst Italiji. Prebival- dikate šibka točka v pogaja- stvo je postalo oprezno in OSTRO OPOZORILO TRŽAŠKE OBČINSKE UPRAVE 30. t. m. poteče rok za plačilo takse za zasedbo javnih prostorov 200>«iUtotno povišanje zadevne takse je močno prizadelo predvsem branjevce daja blaga na drobno. Od vsen gornjih vzrokov se bomo danes dotaknili vprašanja inflacije trgovin na drobno v našem mestu. Tudi to vprašanje je v zadnjih mese- vilkah en trgovinski obrat od nosno ena trgovinska licenca na drobno na 48.4 prebivalcev. Gornje številke dovolj jasno dokazujejo inflacijo trgovin na drobno. Ta inflacija popolnoma negativno vpliva cih predmet diskusije med j na prodajne cene na drobno. predstavniki trgovcev ter ob činsko in pokrajinsko upravo odnosno conskim predsedstvom. Poleg tega so v to vprašanje posegle še delavske organizacije in ves tržaški tisk. Iz našega stališča odnosno iz stališča ljudskih množic vidimo inflacijo trgovin na, drobno kot negativen gospodarski pojav. Tega mnenja je danes tudi občinski odbornik dr. Rinaldini, ki je prav te dni zahteval zaporo izdajanja novih licenc za trgovinske obrate, dokler se ne Nekateri menijo, da čim več je trgovin, večje so možnosti konkurence. To pravilo je sprejemljivo samo do tedaj, dokler število trgovin na drobno ne preseže določeno višino in se drži v mejah, d ima povprečno vsak trgovec vsaj toliko potrošnikov, da mu ne preti nevarnost zapore, če drži povprečne cene ali pa celo konkurenčne cene. V današnjem položaju pa se nihče ne upa začeti s konkurenčnimi cenami, ker se boji. da se bo izčrpal preden si gospodarsko stanje področja j osvoji določeno število klien- izboljša. Da je sedaj v Trstu več trgovin, kot jih potrošniki potrebujejo, nam dokazujejo naslednje številke: 31. decembra 1953 je občinska komisija ugotovila, da je rij in je občina na koncu dolgih pogajanj priznala upravičenost njih trditev. Tako so j'",1 I,a ftkh . , . .. , - , belo z jestvinami je bilo 650. spiva sklenili, da bodo takso ostalih pa 979. Skupno 1629 v tržaški občini 1.752 trgovin na drobno z jestvinam; ter 2.509 drugih trgovin na drobno. Skupno torej 4.261 trgovin na drobno; trgovin na de- dvignili samo za 100 odstot-1 trgovin na debelo. Hkrati pa j | kov, cesar pa niso mogli iz- j • bilo istega dne registrira-,| vesti, ker je bil sklep o 200 ih nasiednie število proda- Do 30. septembra morajo plačati branjevci, baristi, drugi obrok posebne občinske takse -a izkoriščanje javnega prostora Občina tokrat izredno ostro opozarja vse zainteresirane,! vesti, ker je bil sklep o 2001 naslednje število prod da bo v primeru neplačanja odstotnem povišanju ze sPre*|jaicev na drobno (krošnjar-takse zaprla vse one obrate, jet. Na koncu pogajanj so sb ; jev branjevcev, prodajalcev katerih lastniki ne bodo plačali predstavniki občine in zain-; rjb na drobno v veliki ri-takse. Omenjena taksa pa je teresiranih kategorij dogovo- i barnici. itd.): zelo občutna in so številni rili, da bodo za letos razdelili j prodajalcev z jestvinami s mali trgovci, branjevci in 200- odstotno višjo takso na premičnimi stojnicami 582. drugi v resnih težavah pri tri namesto do sedaj običaj- ! prodajalcev z jestvinami brez plačevanju, saj je vsem zna-j na dva obroka. Prva dva: stojnic 48. prodajalcev cvetno, dti se je gospodarski po- 0broka bi bilo treba plačati j lic in rastlin s premično stoj-ložaj poslabšal in da so se j do septembra in tretjega v nico 109, brez stojnice 24; zaradi tega močno znižale \ prVih mesecih prihodnjega le-1 krošnjarjev, ki ne prodajajo prodaje. Zlasti težko občotijo ^ ^ praksi bi tako letos za- živilske artikle, s premično "to stanje prav branjevci, ker j interesTranTpfačalTTe ’l00- od- j stojnico 322 krošnjarjev brez se je s številnimi novimi pro- oovišek medtem ko bi1 st°)nlce 229> J?"?. . - stotni poviseK, medtem ko di ( skupno imamo 7.204 najraz- za prihodnje leto rešili vPra'j ]jjinejših trgovinskih obratov. sanje kasneje. . ! Ce to število primerjamo s Zdi se, da občina ne misli i številom prebivalstva tržaške izpolnjevati tako sklenjene- j občine na osnovi zadnjega ga sorazuma, o čemer nam ] ljudskega štetja in sicer dajalnami v raznih predelih mesta zelo zaostrila konkurenca in ker tudi zaradi tega odpade na vsakega posameznika vedno manj kupcev. Občin»ka taksa pa stalno. . raste iti so jo zadnjič kar i govore zgoraj omenjene ostre 270.156 oseb dobimo nasled-podvojili. Tak dvig je seveda j grožnje za vse one, ki ne bo- nje razmerje prebivalstva na privedel do znanih ostrih pro-1 do pravočasno .plačali druge-1 testov zainteresiranih katego-lga obroka omenjene takse. en trgovinski obrat: 1 trgovinski obrat na debe- tov, ki naj bi mu omogočali prodajo blaga po konkurenčnih cenah. Zato trgovci držijo povprečno vsi enake cene, ki so v večini primerov visoke, ker si tako tudi z manjšim številom potrošnikov zagotovijo obstanek. Sicer se v zadnjih mesecih že opaža, da se črta diagrama med na novo odprtimi trgovinskimi o-brati nad robno in zaporami trgovinskih obratov pomika navzdol t. j. da je več zapor, kot otvoritev. To pa je nujno, če pomislimo, da so nekateri odpirali trgovinske obrate iste vrste tam, kjer je že itak bilo preveč trgovin. Zato se strinjamo, da je trenutno nujno, da se blokira izdajanje licenc za trgovinske obrate izvzemši za tiste mestne predele, kjer nastajajo novi stanovanjski bloki in ni v bližini potrebnih trgovin. Ne smemo pozabiti, da je imela tržaška občina decembra 1938, ko je štela skupno 242,437 prebivalčev, 3.655 trgovinskih obratov, t. j. komaj polovico sedanjih. Poleg tega pa je imel Trst veliko podeželsko zaledje, ki je segalo do Postojne Ilirske Bistrice, obsegalo skoraj celotno Istro, itd., skratka, bilo je gospodarsko središče pokrajine z več kot milijonom prebivalcev. Danes pa teži na mesto le okrog 300.000 ljudi. Stalno rastoče število in vrednost meničnih protestov kaže. da se stanje tržaškega gospodarstva tudi v zadnjih mesecih ni popravilo temveč, da se je kriza le zaostrila. V juliju so tako zabeležili skupno 2.171 meničnih protestov v skupni vrednosti preko 75 milijonov lir. V omenjenem mesecu se je tako v primerjavi z junijem nekoliko znižalo število meničnih protestov, medtem pa je vrednost vseh neplačanih menic narasla za skoraj deset milijonov lir. Nagel skok meničnih protestov smo zabeležili takoj po znanem sklepu 8. oktobra. Najbolj zanimive so v tej zvezi številke o mesečnih povprečno prijavljenih neplačanih menicah v zadnjih letih. Leta 1951 so tako zabeležili mesečno povprečno 1.363 me-mesečno povprečno 1.363 ne-1.636, leta 19;>3 2.144 in letos (računano na osnovi prvih sedmih mesecev) 2.220. Vrednost teh meničnih protestov pa se je v lirah gibala zopet mesečno povprečno takole: leta 1951 36 milijonov, leta 195C2 40 milijonov, leta 1953 54 milijonov in letos (zopet na osnovi prvih sedmih mesecev) 63 milijonov. Zgornje številke zelo jasno dokazujejo, da se je lani in zlasti letos izredno ostro dvignilo tako število kot tudi skupna vrednost vseh neplačanih menic. Istočasno pa se ni povečal obseg niti vrednost predmetov prodanih na obroke, kar pomeni, da je porast števila meničnih protestov rezultat izključno mnogo ostrejše gospodarske krize. Družine sedaj vedno teže plačujejo svoje dolgove, kar povzroča, da so tudi trgovci in obrtniki v vedno hujših težavah. Nadaljevanje slavke v Tržaški konopljarni Včeraj so se delavke in delavci Tržaške konopljarne. ki so stavkali v petek in soboto, zbrali na skupščini ter razpravljali o položaju, ki je nastal v tovarni spričo ravnanja ravnateljstva, ki noče dati delavstvu zadoščenja v sporu, ki je nastal zaradi sitnarjenja in krivičnega ravnanja nadzornice v oddelku za šivanje. Na skupščini so detačke in delavci ostro obsodili ravnanje ravnateljstva in poudarjali, da jih ne bo nihče uklonil z grožnjami ter sklenili, da bodo jutri nadaljevali stavko. Angleški kamion se je zvrnil s ceste V prvih popoldanskih urah je neki angleški vojaški tovornik zašel s ceste in se zvrnil po pobočju, pri čemer je bilo 7 ali 8 vojakov ranjenih. Ni znano, kakšno je njihovo stanje, ker so jih vse takoj po nesreči odpeljali z vojaškimi rešilnimi avtomobili v vojaško bolnišnico. Na kraj nesreče je prišla prometna policija, ki je s sodelovanjem vojaške uvedla preiskavo. Tovornik, katerega je šofiral neki britanski vojak, je vozil po cesti, ki s Katinare pelje na Montebello. Ko je vozilo privozilo do križišča, kjer se od glavne ceste odcepi druga krajša, polna ostrih ovinkov, je tovornik iz neznanih razlogov zašel s ceste, trčil v stenoi jarka, nakar je dobesedno odletel nekaj metrov niže. pri čemer je oplazil stoječi tovornik (Fiat 1100» last Vittoria Girondo iz Ul. Castaldi 4. Nekaj minut kasneje so bili ze na kraju rešilni avtomobili, ki so ranjence nemudoma odpeljali. ka Roberta Oquenda. Livati- novi tedaj ni preostalo drugega kot izjaviti, da je uro po prerivanju z vinjenim vojakom našla na stopnišču in si jo je zadržala za škodo, ki ji jo je povzročil slednji s klofutami. Mlado žensko, ki je po poklicu plesalka in ki je vojaka poznala, ker je večkrat prespal noč v njeni sobi, so prijavili zavezniškemu vojaškemu sodišču, ki pa je vse akte ob koncu preiskave izročilo rednemu sodišču. Sodni zbor je prišel do prepričanja, da je ženska zagrešila tatvino, vendar je na podlagi zadnje amnestije ustavilo postopek. Livatinova, kateri je pretilo po tožilčevi zahtevi sodeč leto dni zapora, je nasmejana zapustila dvorano in odšla po svojih opravkih. 3-letni otrok y bolnišnico zaradi zloma podlahtnice Zaradi verjetnega zloma podlahtnice in zapestja leve roke so morali včeraj sprejeti na ortopedskem oddelku 3-letnega Remigia Covaccija iz Ul. Brunner. Nekdo je pojasnil, da ga je neka neidentificirana ženska na sedežu (Opera maternita ed infanzia« z divjo gesto prijela za roko in ga dvignila s tal. Otrok je zaradi bolečin zakričal in ker ni prenehal so ga odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so mnenja, da bo fant okreval v 15 ali 25 dneh. Otrok nadel z okna Medtem ko sta se 6-letni Dario Zigante iz Stare istrske ceste in njegova prijateljica Lili igrala pri oknu, je slednja nehote porinila Darija, ki je izgubil ravnotežje in padel na 3 metre nižje dvorišče. Neka soseda je fanta takoj odpeljala v bolnišnico, kjer so ga zaradi omotičnega stanja, prask po čelu, obrazu in zgornjih udih ter zloma desnega zapestja pridržali s prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh na I. kirurškem oddelku. Z motorjem v avtobus IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Ameriškemu vojaku ukradla zlato uro Čuden pojav na kulturnem področju Zamejski Slovenci, tudi tržaški, živijo, ker so po tuji krivdi odtrgani od matične države, v zelo neugodnih političnih, gospodarskih in kulturnih razmerah. Fašistični zakoni in protislovenske odred' be žal še zmeraj ogrožajo njih obstoj. Zaradi vsakovrstnih tujih vplivov jih tare tudi precejšnja notranja razcepljenost, ki ni vselej izraz zdrave idejne pestrosti. Na kulturnem področju je opažati nekaj časa izboljšanje. Važnejši kulturni pojavi, klijoči iz tesnejšega sodelovanja med zamejskimi in med Slovenci iz matične države, zanimajo vse Slovence in pospešujejo ustvarjanje smisla za narodno skupnost. Tg se je pokazalo n. pr. ob tržaškem gostovanju osrednjega slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, najprej Drame in 'nato Opere, ob razstavljanju tržaških likornih umetnikov v Ljubljani, ob otvoritvi jubilejne sezone tržaškega Slovenskega narodnega gledališča, ob raznih izletih s kulturnim alt prosvetnim ozadjem in oh drugih prilikah. Po slovenskem zamejskem časopisju raznih smeri je bilo opaziti, da ideološka različnost nj vselej ovira za medsebojno razumevanje v kulturnem in prosvetnem prizadevanju, ko gre za skupne napore v književnosti, odrski, glasbeni ali likovni umetnosti i.i v šolstvu. Želeti bi bilo, da se to o-zrafje, ki vpliva izpodbudno in pospešujoče na kulturne razmere zamejskih Slovencev, širi in krepi, saj se prav s tem zmanjšujejo nevarnost i, ki o-grožajo borbo za obstanek vsega obrobnega slovenstva na zahodu. V tej zvezi je obžalovanja vredno, da ena slovenska skupina — ali morda en n oseba — tega ne uvideva, kakor kaže članek v #DeIu» z dne 18. sept e ib ra 1954 z naslovom «Ob otvoritvi 10. sezone SNG». Pisec obsoja delo Slovenskega narodnega gledališča v Trstu in opira svoje obsodbe na izjave, ki jih polaga na jezik upravniku, umetniškemu vodji in enemu najzaslužnejših igralcev gledališča, čeprav nimajo te osebe navade dajati komur koli takih izjav v taki obliki in takem smislu. Pisec taji nekdanja nasilstva zoper SNG čeprav živijo v Trstu prav tako natiadalci kakor vapadenci iz tistih dni. Ta igra je stara: najprej nasilje (da bi ga tako ne bilo!), nato zgražanje, če črhneš o tem. češ da je to (podlo podtikanjai. V resnici pa ti premete-n: pisec podtika podlo podtikanje. In ta sovražni odnos ima pisec le do slovenskega gledališča v Trstu, ne do italijanskih in tujih družb, ki prihajajo igrat v občinsko gledališče. Vidi se, da je tu na delu poseben dušeslovni kompleks ene osebe, ki je nekoč po tujem ukazu odpovedala sodelovanje v SNG, ali ene skupine, ki rada samo cepi in podira, brez ozira na skupnost. Po piščevem mnenju je treba biti proti etakemu SNG, ki se je izneverilo namenu, za katerega je bilo pred desetimi leti ustanovljeno«. (Izneverilo* se je namreč v trenutku, ko je pisec v četrti sezoni odklonil sodelovanje s SNG in si je v ta namen izmislil, da prežijo nanj v pasu B Svobodnega tržaškega ozemlja neki njegovi sovražniki, kj ga bodo napadli, če bi s slovenskim ansamblom tam še igral. Prve tri sezone so bile kvalitetne in koristne, ker je bil pisec še kot «titovec» član SNG, naslednjih šest sezon pa je bilo, brez njega, slabih in škodljivih. Pisec toži, da je bil (vržen iz gledališča». Jz tega sledi, da bi bil drupače rad ostal (titovski« igralec. V resnici pa je sam odpovedal sodelovanje, kakor je bilo že daPno pojasnjeno; prigovarjanje, naj bi še nadalje igral, je bilo zaman. Kaže, da je najhujša krivda članov SNG prav ta, da niso v četrti sezoni istočasno s piscem zaigrali kakor on premetene zvijače, po kateri bi bili že tedaj vsi (vrženi iz gledališča». Prav tistim usodnim trenutkom je bilo njih umetniško ustvarjanje likov iz Shakespeura, Molieru, Gogolja, Cankarja itd. ljudstvu v korist, poslej pa v (ogromno kulturno škodo«, ki še zmeraj traja in ji ni videti konca. Po piščevem mnenju «je danes SNG na tem ozemlju eden najmočnejših pobornikov tistih, ki v Jugoslaviji držijo nad 25.000 jugoslovanskih patriotov po ječah in koncentracijskih taboriščih». Po istem piscu je SNG krivo, ker ni povzdignilo glasu za tisto njegovo tržaško ozemlje, na katerem bi zavladal znani «trion/o italiano«, in ker se posveča samo igranju, ne političnim zdražbam. Ne glede na vse to je končno resnica vendarle samo ta, da je SNG tista ustanova, ki je namenjena vsemu slovenskemu prebivalstvu na Tržaškem, kakor pričajo njegovo dosedanje delo. njegov pestri devetletni repertoar, njegove številne predstave za odrasle in mladino ter njegovi v sto tisoče naraščajoči slovenski obiskovalci, A. BUDAL 25-1 etn a Santa Livatino por. Strano, rojena v Cataniji in sedaj stanujoča V Ul. I. della Croce je skupno * svojo prijateljico že mirno spala, ko so prišli na njena vrata agenti civilne policije, ameriške vojaške policije in neki ameriški vojak, ki je Livatinovo pokazal agentom in jo obtožil tatvine zlate ročne ure. Ze prej je namreč vojak pojasnil agentom vojaške policije, da je srečal Livatinovo v nočnem lokalu (Fenice« in ji sledil v upanju, da ga bo sprejela v svojo sobo. Toda ženska ni hotela in ker je hotel s silo vstopiti v vežo, vsaj tako trdi vojak, mu je ženska ukradla zlato uro. Livatinova pa )e med za_ sliševanjem zanikala tatvino čeprav je ostalo potrdila. Dodala je, da jo je vojak ob vstopu v vežo ne le udaril, temveč jo tudi vrgel na tla. Ker sta oba vztrajala pri svojem. je policija uvedla še strožjo preiskavo in ko so agenti izvedeli, da ima Livatinova na rokah zlato uro, medtem ko je imela prej uro iz navadnega materiala, jo je aretirala in uro zaplenila. Na pokrovu pa je policija opazila še komaj vidne črke in zaradi tega je uro izročila v pregled nekemu uarju, ki je ugotovil, da je nekdo hotel zbrisati na pokrovu napisano ime, kar pa se mu je le delno posrečilo. Ostalo je namreč še ime Robert in zadnji del priimka. Ni bilo torej nobenega dvoma, da je ura res last voja- Nekaj minut pred 16. uro se je 43-letni Amore del Sas-so iz Ul. della Zonta zaradi del na Ul. Soncini premaknil s svojim motornim kolesom proti sredini ceste, pri čemer se je zaletel v Acegatov avtobus št. 29, ki je tedaj privozil z nasprotne strani. Del Sasso je padel na tla in so ga s prognozo okrevanja v 10 dneh sprejeli na otorinolo-škem oddelku. Pešia je podrl Med vožnjo z vespo po Ul Battisti je 21-letni Nino Brai-co iz Ul. D’Alviano podrl na tla 51-letnega Carla Barolija iz Ul. Ginnastica, ki je tedaj z negotovimi koraki hotel preko ceste. J M q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 26. septembra 1954 ob 16. uri gostovanje na KONTOVELU s Kreftovo komedijo Krajnski komedijanti V torek, 28. septembra ob 20.30 uri gostovanje v PLAVJAH (na prostem) s Kreftovo komedijo Krajnski komedijanti V sredo, 29. septembra ob 20.30 uri gostovanje v PLAVJAH (na prostem) s Herbertovo komedijo Vsakih sto let GLASBENA MATICA V soboto 2. oktobra 1954 ob 21. uri in v nedeljo 3. oktobra 1954 ob 16. uri OTVORITVENI KONCERT sezone 1954—1955 V AVDITORIJU Nastopi PEVSKI ZBOR Slovenske liilnonije iz Ljubljane. Dirigent: Rado Simoniti Solistka: Sonja Hočevar Vabila bodo na razpolago od četrtka dalje v Ul. Roma 15/11. od 11. do 13. in od 16. do 19. ure. — Telefon 31119. ( CLEDAU&ČB VfcKOl ) Danes ob U. uri bo najavljeni drugi jesenski koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Aladarja Janesa in s sodelovanjem violinista Al-fonsa Musesfcija. Program obsega Vivaldijev Koncert za godala in čembalo v g-molu, Mendelssohno-vo uverturo k skladb; «B'ingato-va jama«, Bruchov Koncert za violino in orkester v g-molu ter Dvorakovo V. simfonijo v e-molu (Iz novega sveta«. Naknadno vpisovanje na slovenski gimnaziji Od ucerai do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. septembra 1954 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 5. POROČILI SO SE: narednik am. voj. James Levvis Carberry In uradnica Margherita Rengeš, uradnik Bruno Car lin in gospodinja Maria Sancin, elektrcme-hanik Glovanni Bene in gospodinja Maria Hrvatin kmet Prane Tomšič in gospodinja Giovanna Delost, uradnik Mario Gasparini in frizerka Licia Favretto. UMRLI SO: 58-letni Uinberto Teja, 69-letni Ambrogio Alle-gretto, 84-letna Maria Filiputti por. Benvenuti, 59-letoa Valena Barnaba, 59-letna Giuseppina Bo-netti vd. Rasura, 63 -1 e t n i Giaco-mo Nider, 77-letni Arnaldo Co-sclani, 75-letna Etnilia Grili vd. Oristočf. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz Ravenne s 7 potniki ital. ladja «Aquilinia», iz Ponte Fornacs z 205 t olja in 6 potniki ital. ladja eDoriana«, iz Benelk s 70 t raznega blaga In 12 potniki jug. ladja (Slap«, iz Marghere s 320 t piritnega pepela ital ladja «Elba», iz Buenos Airesa z 9.900 t žita ital. ladja (V. Pisani«, z Rta Sdobba ital. motor, jad.: s 60 t peska in 4 potniki «S. Marcu«, s 70 t peska in 4 potniki «Perazzini», s 30 t peska in 4 potniki «Fior di Maria«, s 70 t peska in 4 potniki (Franco«, s 60 t peska in 4 potniki (Scintilla«. s 55 t peska m 4 potniki »Giannino«, 3 50 t peska in 4 potniki «Pare», z 80 t peska In 5 potniki (Fa- liero«, s 60 t peska in 4 potniki (Tre Fratelli«, s 40 t peska in 4 potniki «Rinaldo», z 80 t peska in 5 potniki «Orsola», s 140 t peska in 5 potniki (Romeo« s 60 t opek In 4 potniki (Valerla«. ODHODI: proti Reki s 40 potniki Jug. ladja aBakar«, proti Benetkam s 170 t raznega blaga in 292 jjotnikov ital, ladja (Espe-ria«, proti Perzijskemu zalivu s 36 potniki ital. ladja (Maria Crl-stina«, proti Raši z 12 potniki jug. ladja «Slap», proti Ravenni s 3.550 t premoga portugalska ladja (Inhamtoane«, proti Reki s 1 200 t raznega blaga ital. ladja (Senegal«, VREME VČERAJ Najvišja temperatura 214, najnižja 14 9, ob 17. uri 20.0, zračni tlak 10(6.5 v upadanju, veter 18 km jugozahodnik, vlaga 54 odst., nebo 6 desetin oblačno, morje razgibano, temperat. morja 20.6 Na Državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom, razrede s klasičnim učnim načrtom se lahko vpišejo še tisti, ki so imeli kak izpit v Jesenskem roku, ali ki so bili doslej kakorkoli zadržani. Ravnateljstvo poziva take u-čence, da vpis nemudoma izvršijo. Vsa potrebna navodila daje tajništvo vsak dan od 9. ure dalje. iz/e ti IZLETI SPD V nedeljo 10. okt t. 1. izlet v Opatijo, na Reko in v Crikve-nico. Vpisovanje na sedežu od 18. do 19. ure vsak dan. Izlet na Bled, ki bo dne 17. oktobra. Vpisovanje na sedežu vsak dan od 18. do 19. ure. Za izlet v Idrijo in bolnico Franjo, ki bo v nedeljo, je odhod ob 5. uri zjutraj iz Ulice Fabio Severo. sfe afe a(s Mladina organizira za nedeljo 10. okt. množični izlet v Sežano. Vabljeni tudi starejši. Vpisovanje za mesto v Ul. Montecchi G in v UL R. Manna 29 od 18. do 20. ure ter na Opčinah v društvenih prostorih od 20 do 21. ure. Motoklub gAmatori« organizira 10. okt. izlet v Ajdovščino ter v Opatijo-Sušak. Vpisovanje samo za člane na sedežu v Ul. Al-fieri 8 vsak dan od 17. do 19.30 do 29. t. m. Motoklub (Jadrana z Opčin priredi 10. okt. za svoje člane izlet v Postojno združen z družabnim večerom v jamski restavraciji. Vpisovanje do četrtka. V petek se ne bo vpisovalo pod nobenim pogojem. OF IV. okraj - Skedenj obvešča vse one, ki so se vpisali za Izlet v Opati jo-Reko, da je Izlet zaradi tehničnih razlogov odložen na 10. okt. in poziva ostale, da pohitijo z vpisovanjem, ki je vsak dan od 19. do 20. ure v Skedenjski ulici 122. Darovi in prispevki 24. t. m Je bila I«. obletnica smrti padlega borca Gubčeve PR/A jfyP&ES ADEX IZLETI 9. in 10. oktobra 1954 AJDOVŠČINA, VIPAVA, HERPELJE - KOZINA, MATERIJA, OBROVO, PODGRAD, REKA-OPATIJA, KANAL, MOST NA SOCI, TOLMIN, KOBARID, BOVEC, Vpisovanje do 30. sept. Izlet v SOSKO DOLINO, ki bi moral biti dne 2. in 3. oktobra, je preložen na 9. in 10. oktobra. 16., 17., in 18. oktobra 1954 POREČ — ROVINJ. 16. in 17. oktobra 1954 REKA — OPATIJA. 17. oktobra 1954 ŠTORJE, SENOŽEČE, POSTOJNA. Vpisovanje do 7. okt. prt nADRIA-EXPRES» Ul. Cicerone št. 4. priti. Telefon 29243 ADRIA EXPRESS SE NAHAJA UL. CICERONE ST. 4 (pritličje) TELEFON 29243 NOVOSTI V LJUDSKI KNJIŽNICI 1. Kriftmann Gudmunds-son: «Jutro življenja« -roman v dveh dejanjih. 2. William Saroyan: «Clo-veška komedija« - roman. 3. Leonhard Frank: (Jezusovi apostoli« - roman. 4. Karl May: (Sužnji« -mladinska povest. 5. Niko Kuret: «šaljive zgodbe o Lemberža-nih«. Rossetti. 14.30: (Napad Kibrov«, Tyrone Power. Ezceuior, Zapito zaradi obnove. Fenice. 14.30: (Cestni ropar«, Laurence Olivier. Nazitjpale. 15.00: «Kripika in srce«, Michael , VVilding. Ftlodrr m matico. 15.00: cBabilon- ■ ski sužnji«, Linda Christian. Arcobateno. 14.00: (Pogumni princ«, Jamea Mason. Auditorium. 15.00: (Zavojevalci Andaluzije«, Anthony Dexter. Astra Rojan. 15.00: «Rommel, pu- ščavski lisjak«, James Mason. Crlstallo. 14.30: (Človeška srca«, . ,, viš'1 b} Čajkovski: K°n(S: pestri f i.n orkester: 12.00 rrs glasba: 13.00 glasba ^rkest^' i 14.30 Parada 15.30 *.f[ 15.00 Slavni P^Vdtini:'9 mann: Fantazija v ^ BjkV Melodije iz ■ t''L ZMr in de čalla: 17.00 ga zbora «Lipa» 18.00 Nalmanov, ki motivi: 18.->6 OhOP >,«» 2; 19.10 Pest« dutuSP V.rii ./»SKS. 21.00 Puccini: 22.0« v. , opera v en&n_deu ^ *|Ii; opera v enem m,vir orkester ^Večere, pl* L ‘u sf 9.35 935 v y^?!em Operne melodije.. ]7 00 prsmi iz Amer» • [elwlc* j j taža z nogometne diriJtPLjl Simfonični koncert. Wolf Ferrari; 19-«’ , trt Musič Hall, § sonata 22.30 Beethoven j za # . duru op. 12 Stev. y pr in klavir ter Sor.a» -op. 109 za klavir. ^ I« o v l‘J ‘ -jt 327.1 i Poročila ?b 6M 15.00: 19.30 in zirt, 8.15 Dom3ie.„,prm 9.00*5 ivo nedeljsko Ji.- ’pavčet -s. predstava “»jo OP^^i sr :s.s"bSf»<& 10.10 Dopoldansk #i is« šalci; 13.00 1*0! ure_ f) Oh GrAlf*!! ste .elAtfV-ar 1*3.30* Želeli ** Sprehodi po •?el°/oO'v ^ z: ‘-L t»*7T » j:icga 6 i-v-Jč ritmu: 17.30 Rad‘Sja Hoersrhelmann. L ,,0l5 V ^ za« (ponovitev), spored °Per [l,. 21.lL|5JJl Kulturna kronika.^, gl t tu fnmov 'n * vod J Jz* Robin Uan(er-1.ie - *• nje sodobne elaSDe Impresionizem. Sfjj Erj?.ray? čebelnjak * in tj* str rjo za obdelo ioWo % * Ijanje medu z. pripravo ter s .pa|j pi^®,. 1*1. stori se odstop« ^ov ugodnimi pogoj1-Montecchi 6. P° y>' ;■ MOTORNA K°on00 'nu -|,r, kolesa f* izbira nivvv.«-Marcon, Ulica v? , na motorjev "’ 3. Ulica avWj AMERIŠKI in "f^delt. L , bili in nadom^ ...... --rtOmOKUpitt!* -rfl dirkalni 0DAM dobf® fliitgffc' | lij, ško posteljico lir Jf a L kom za ID-0^, OPfaT t L' rodna ulica , \ PRODAM '/EMLJ V' f \\ irte, 4 stanovanj*. f sta 213, V % HIŠNO venska družina. k* vi lista. [i*! « UMO**’ IrS£l$ ;i V v1 *:■ AJDOVŠČINA VIPAVOi c0 NOVO Gyn «.» b , SOLKAN X |)ij jta to ol, I; ss“>fy'' Vpisovanj® okt°! io. f1";. i*11;v5 n 1 »s* , skocu d„ i . . VPisovam^> 16. , „v ,li 'Z U J dvodneN0 l.jUBl-J bled oK‘o11 ' en OP£l£ p ILIRSKA d0 r , 3r„;cnvanJe „ F ' CRN1 j rR IDRIJA. A r K Vpisov* N d v o' dn®v POSTOJNA 1 POST TOMAJ komeN VICO s >.N, j-, S * K in * jzlel tJVpUl aAGB Vpis°v anj® MORSKI DNEVNIK 26- septembra 195f OBJO. OBLETNICI «PARTIZANSKEGA DNEVNIKA*) ‘ ~ - ' ' " ' ■ ' U-". - IVAS TH^t? SP*M|W> M poglabljajmo demo- Kritičnost L^O?« tSIi^!u ic mi&l 0krožf))' ■5i tudi nm ko lje*Pb*[t'Z:fn5ki dnevnikn, v svojem začetku, razmnoževan na ciklostilu... ’ sfe o,\: ••• . ■ ■ ■- • . . .. ......... , ■ V- - ! ' -y,' »*■* > +.r-i-t J.^., s ** i- f*“ V v » jv«* ^ »> 2 zalia- pr,rt'dna yfit iih ima ]e,m in iz' ^1 P v 2lTa ei'ko pri-L* kot mpg°zVlti državi. kiv1 ti“vezann° sred>iče ilk«. '>riem ■ s ^‘°ven- K ^ . a* preko nie- svohganniJ° k0t f# *v<,„ *"u. ga Promet- ■“ «-P0. F' laNiio.r« seveda v Vepje v !» Prt' tačuni so * v Itali': *° ;e f\ v*1« 0li SloVer ‘io i^al le &*a»£V}£ Hi, atije. g°spodar-dv0ma . Pr*vd ',Žašk:-» f\, ,)( tudi trdn ker / 'V* »e bo ®' 1 gJ' V i V, ohranila ' a%:ie ‘pdi S& C*”,’- za Ti- •■'SV?”"-: \'X r«ka uane3- ie vode dan >n se- r-.De^- K> V “i0 Pred- rC)e'kijih 10 po1 V ^ajo tr-ma Trst P-O *bJrza^ Ita- ’ 50 n Jk l'vr»vai* Partizanske riVC Pa SnP0Smehom. u *fc..\.,t'1vati s* Potem l! p ž tn ob^do- f W e9otno :°valpost, »S !C‘a nar 1 maihne- Rv! 0 C Ir . na> •lil Ib V^Uj’ in 3 se je ' < fV V «vetu0Cena na' množično razpravljanje o bodoči usodi Trsta in nadalje jasno opredelitev večine za našo državo. Dvoje sledi iz tega. Prvič: Opredelitev demokratične večine italijanskih Tržačanov nam neizmerno olajšuje pravilno rešitev tržaškega vprašanja, za katero še celo veljajo besede, da je «najbolj delikatno, pa tudi nacionalno najbolj občutljivo«. Drugo: Tak razvoj ni slučajen, ampak plod resnično demokratične politike Osvobodilne fronte in vsega jugoslovanskega osvobodilnega gibanja. Geslo «Naš Trsti«, s katerim je na primer Vipavska dolina takoj po govoru maršala Tita pokrila vse zidove, pomenja in nalaga dolžnost, da ohranjujemo in poglabljamo demokratičnost našega gibanja. Seveda pri tem ne gre samo za ta ali eni osamljeni izraz demokratičnosti, morda za strpnost do sosednjega naroda, temveč za celotno zasnovo vse naše politike, ki se mora pokazati pri vsakem ukrepu naše narodne oblasti in pri vsakem prijemu našega aktivista. Lahko torej rečemo, da nas vsak pravilno izvedeni krajevni zbor in vsako utrjevanje organizacije OF v smislu zadnjih direktiv, zasnovanih na II. aktivističnem zborovanju, povede za nov korak bliže k našemu Trstu. Dr. JOŽA VILFAN debetih letih Deset let je od tedaj> ko je iz partizanske tiskarne «Slovenija», ki se je krila v teiko dostopni grppi pod Bokalcami pri Vojskem, izšla prna številka tiskanega «Partizanskega dnevnika». Res je, da je njegova zgodovina starejša, saj je že skoraj poldrugo leto kot ciklostili-ran č-asopis obveščal partizanske čete in primorsko ljudstvo nasploh o domačih dogodkih ter o važnejših dogodkih v svetu in ga bodril ter idejno vodil v ostri borbi proti okupatorju in fašizmu, toda tedaj je začel redno izhajati kot normalen časopis, tiskan v svoji tiskarni, kflr je bilo za tedanje razmere izreden dogodek, saj je bil to prvi in edini tiskan dnevnik v vsej tedanji okupirani Evropi. Povsem razumlji-vos da je ta dogodek imel izredno močan odmev med vsem našim ljudstvom na Primorskem. Zato smo mi kot neposredni nadaljevalec «Partizanskega dnevnika> posvetili današnjo stran temu važnemu zgodovinskemu dogodku. V ta namen objavljamo, poleg kratke zgodovine «Partizanskega dnevnika», tudi dva članka iz njegovih nekdanjih številk in sicer uvodni članek «Naš Trst*, ki ga je napisal tržaški, rojak dr. Joža Vilfan in pa «Pozdrav komunistične partije Italije», ki je izšel v eni njegovih zadnjih številk, iz česar je razvidno, da smo mi. kot nadaljevalci «Partizanskega dnevnika* in partizanske borbe, ostali zvesti našim na-' čelom v borbi za pravice slovenskega ljudstva in socializma nasploh, dočim je komunistična partija Italije kmalu pozneje pokazala svoje šovinistične in imperialistične tendence, kar je bilo razvidno v vsem njenem delovanju od zaključka vojne in doseglo svoj višek v zadnjih letih. m I j Stev. PRIMORSKO IN GORENJSKO * H'- . SL1!!4.. ... G.50 l:% <>••«•••; h.. L .v množice $c sc z fairtnt pi.verek r krepka dmcimUčm - iv deti nem ;,:g(»}.n.-’i met tiertm- kret.čm -Mike Predvsem ca ji tiaia tmr^m a-n sbcdilntma gibunfn silo. : fvKvrd Kvvvi v v i jv v’a-% ~ in tak je bil tedaj, ko se je tiskal v svoji tiskarni Naš tede pregled Prihodnji teden se začne v Londonu konferenca devetih držav o nemški oborožitvi. Poiskati hočejo novo rešitev, ki naj nadomesti pokojno evropsko obrambno skupnost, zavrnjeno v francoskem parlamentu in ie ne ratificirano v Italiji. Udeleženci konference bodo morali izbirati med več stališči, ki se večinoma samo formalno stikajo. Tako je na primer angleški načrt razširjene bruseljske pogodbe naletel na načelni pristanek v vseh glavnih mestih, ki jih je Eden obiskal, pomisleki so le KAKO JE ■■v.; - '■ 1 ■■ ti 'ii. . , .== NASTAL 1 N DELAL « PARTIZANSKI DNEVNIK« BIL NAM JE POTREBEN KOT VSAKOANJI KRUH Primorski partizani so hoteli biti informirani o vsem, kar se je dogajalo na ostalih boj iščih širom.po domovini ter v svetu. Večje vojaške enote so izdajale periodično na ciklostilu razmnožene radijske vesti. Tak radijski dnevnik, ki ga je izdajala naša XXXI. divizija, sta partizanska novinarja Edvard Kokalj-Martin ter France Vreg-Mile kmalu začela urejevati kot dnevni list. Radijskim novicam sta dodajala poročila o raznih akcijah enot XXXI. divizije, oopise vojnih dopisnikov ‘er kratke priložnostne čianke. Listu sta dala novembra i'Jt3. itta ime «Partizanski dnevnik«. Razmnoževali so ga v sto do dve sto izvodih na ciklostilu, ki so ga z drugim tehničnim materialom vred borci često prenašali skozi neštete borbe in dolgotrajne pohode na lastnih plečih. Borbeni duh, -ljubezen do svobode in topla čustvenost so veli iz tega dnevnika. Zato ga je primorsko ljudstvo takoj vzljubilo. Pričelo je vanj pošiljati svoje prispevke s terena, ga širilo in mu pomagalo fpdi s papirjem ip ostalimi' tehničnimi potrebščinah Ker je priljubljenost »Partizanskega dnevnika« vsak dan bolj rastla, je februarja 1944. leta iz divizijskega postal glasilo IX. korpusa. Tedaj so ga izdelovali v stalni ciklo-stilni tehniki v več kot tisoč izvodih. Po zaslugi njegovih ustanoviteljev se je v tem času znatno izpopolnil in razširil. Prinašal je dopise iz vseh edinic IX. korpusa in iz. vse Primorske ter postal najboljša vez med ljudstvom in njegova vojsko. Za tehniko, kjer so ga tiskali, je ve- an- m ■‘.»iti»">- na- " IfCV. k!vp° P' < 1^ P°e8rlab-V 910-1 Qri, tak 6r se i.Nu° Gledan Se « se 'j *aciio. Oer* res ^ n pr‘čoblt, °mP« o <- Prisp, n PPvale »!’ »►•‘'Oti L-Je. v u* biH> ""k rsL°'1^steseUet^mer<;tn ’■ pi|, 9 ■>>. eProsta * mo- v ES sestaa resni-Hnije rp> del nove v tem ■ ^ v?dui tako J RPtot, H‘le, N, Slo. h ie' lp Kj*' da CUpo ' J, t!. Se ie tem L'*te‘l»vi^«bov e‘bapio V.>» S< n- • ■8a PeBre,*u tSv- K? p Taka Je bila partizanska tiskarna «Slovenija» od zunaj. Vs9lft. ta kar M fi/m- 4 laka pa je bila njena nolranjoit del vsak otrok, a vendar ni bila nikoli izdana. Nemci so nekoč prišli v bližino 6 metrov do skrivališča, a vendar ciklostilke niso odkrili. Ker je razvoj dogodkov na tem delu naše domovine vedno bolj narekoval potrebo po dnevnem političnem glasilu primorskega ljudstva v borbi, je poleti ,1944. leta posegel ((Partizanski dnevnik« kot važen činitelj tudi na politično področje. S 1. junijem 1. 1944 je postalo glasilo OF za Primorsko in Gorenjsko. Kar šest tehnik ga je takrat pričelo razmnoževati na ciklostile v štiri do šest tisoč izvodih. V redakcijo so pritegnili nove politične in strokovne delavce. Dopisniško mrežo lista so razširili na Gorenjsko in v naše centre Trst in Gorico. Sredi najtežjih bojev je list redno izhajal na štirih ali šestih ciklo-stiliranih straneh pisarniškega formata in seznanil primorsko in gorenjsko ljudstvo ter njegove borce z akcijami IX. korpusa, z boji in rastjo NOVJ ter z dogodki z drugih bojišč. Poročal je o požrtvovalnosti ljudstva, ki je skrbelo za svojo vojsko in ki si je po stoletnem suženjstvu v borbi gradilo svojo oblast. Enote IX. korpusa pa so bile poleti 1944. leta izpostavljene najhujšim udarcem sovražnika. Nemci so hoteli za vsako ceno razbiti primorske edinice, da bi si zavarovali zvezo z italijanskim bojiščem. Ofenziva na naše edinice je trajala nepretrgoma dva meseca in vsi, ki niso bih sposobni za stalne premike, so se morali umakniti v Belo krajino. »Partizanski dnevnik« pa je izhajal ves čas dvomesečne sovražnikove ofenzive, ki so jo naše enote končno razbile in v protiofenzivi spet osvobodile med tem okupirano o-zemlje. V redakciji je takrat urednico Mileno Mohoričevo zamenjal kot odgovorni urednik Lev Modic, ki je dal listu novega razmaha. Takoj po propadli nemški ofenzivi je sklenil Pokrajinski OF izdajati svoje glasilo kot tiskan dnevnik najprej na dveh, pozneje na štirih straneh časopisnega formata. Organizatorji primorskega partizanskega tiska so zato v Italiji naba-bill brzotiskalni stroj za tiskanje listov velikega formata. Tehtal je nad dve in pol toni. Pripeljali so ga iz Milana v 400 km oddaljeno najvišjo primorsko vas Vojsko, skozi vse sovražnikove kontrole in zasede. Tja so spravili tudi več kot petindvajset ton ostalega tehničnega materiala. Blizu te vasi so globoko v skriti grapi pod Bokalcami napravili jez in malo elektrarno za pogon tiskarskih strojev. Zgradili so tudi celo naselje, kjer je okrog petdeset ljudi vsak dan delalo tudi štirinajst do šestnajst ur, da je lahko ((Partizanski dnevnik« izhajal tiskan v sedem tisoč izvodih. Pred dobrimi 10 leti in sicer 5. septembra 1944, je ta požrtvovalni kolektiv natisnil prvo tiskano številko lista in se na nadnjo stran pod črto skromno podpisal: ((Tiskala tiskarna Slovenija«. To je bil največji dogodek v zgodovini primorskega partizanskega tiska in je mogočno odjeknil po vsej Primorski. Prebivalstvo in bore; so z nepopisnim veseljem ter s ponosom jemali v roke njegovo prvo tiskano številko ter se globoko zavedli moči partizanskega gibanja. Malo pa jih je vedelo, kakšni napori in žrtve so potrebni za redno izhajanje in kolportažo dnevnika. Požrtvovalnost in borbeni duh kolektiva tiskarne Slovenija je v prvi vrsti in največ pripomogel, da je dnevnik redno izhajal v prikupni obliki in lični grafični izdelavi. .Tovariš Ziga (Franc Kimovec),''takratni organizacijski sekretar Oblastnega komiteja KP za Primorsko, je nekoč takole opisal svoj prvi obisk pri tem partizanskem kolektivu: «Ne meneč se za spanje, za hrano in obleko je vsak dajal od sebe vse za čim večjo zmogljivost tiskarne. Ne da se popisati, s kakšno skrbjo so hodili kontrolirat vodo na jez za pogon električne centrale, če bo zadostovala do konca naklade. Tovariš Marenčič, sa-mouk-mehanik, sin primorskega ljudstva, je svoje ležišče prenesel k dinamu, da bi prisluškoval najmanjšemu njegovemu utripu. Mladinke iz raznih delov Primorske so so se z veliko ljubeznijo trudile v ročni stavnici in ekspe-ditu. Ze nekaj dni so živeli ob sami koruzni moki brez cigaret. Tisti dan jim je intendant pripeljal cigarete in hrano. Zbrali so se okoli njega. Trenutek nato je kurir prinesel rokopis ((Partizanskega dnevnika«. Vsi so pustili intendanta, vsak je vzel svoj dči rokopisa. Prečitali so ga in se pomenili o njem. Potem šele so' pogledali, kaj jim je pripeljal intendant«. Za tiskarnarji niso v požrtvovalnosti in partizanski iznajdljivosti prav nič zaostajal: novinarji v uredni- štvu ((Partizanskega dnevnika«. To dokazuje mala slika iz njihovega vsakdanjega dela. ki jo je napisal Lev Modic, ki je avgusta 1944 prevzel uredništvo lista: »Nemci so prešli v novo o-fenzivo. S Pokrajinskim odborom se je umaknilo v Kozje stene nad Trebušo tudi uredništvo « Partizanskega dnevnika«. Komaj je kurir prinesel jutranjo pošto, smo šh na pot. Pozno popoldne smo prišli na mesto. In v Trnovskem gozdu je ob deževnih dneh že v septembru mraz. Mi pa smo bili še vsi mokri in smo drgetali od mraza. Toda ob pol enajstih zvečer je moral kurir z rokopisi v tiskarno, sicer »Partizanski dnevnik«, ne bi pravočasno izšel in mi ne bi izpolnili svoje dolžnosti. Tovariš Izidor, ki je že med potjo na malem žepnem radijskem sprejemniku poslušal vesti, je — medtem ko so kurirji zakurili ogenj pod razpeto šotorko diktiral prve vesti. Takoj zatem je med dvema drevesoma razpel anteno in si zapisoval novice z jugoslovanskih in drugih svetovnih bojišč. Tovariša Bevk in Vilfan sta se kmalu vrnila s kratkega posveta v štabu in ko sta videla vso mrzlično delavnost uredništva, se je tov. Vilfan spomnil, da je prejšnji dan obljubil članek za številko. Napisal ga je, stoje, s svinčnikom v beležnico. Tov. Bevk nam je pomagal pri ostalem delu. Ob desetih zvečer so bili vsi rokopisi pripravljeni in pretipkani. Bili smo zadovoljni. List je bil prav tak, za kakršnega smo se dogovorili prejšnji večer. Medtem so sporočili kurirji, da so Nemci zasedli dolino Trebuščice in da so tudi že v Gornji Tribuši. Verjetno je bilo, da bo kurir z rokopisi padel v zasedo in da »Partizanski dnevnik«, kljub naši točnosti, ne bo izšel. Poslali smo tri kurirje, po treh poteh s tremi kopijami. Dva sta prišla na javko in »Partizanski dnevnik« je izšel ta dan kot druge dni«. Takih dni je bilo več in včasih se je zgodilo, da je bil .(Partizanski dnevnik« napisan v gozdu tudi ob zvočni spremljavi minometov in strojnic. Spomladi 1944, ko je nad 60.000 fašistov, zbranih iz vse Evrope, obkolilo enote IX korpusa v Trnovskem gozdu je padel ustanovitelj »Partizanskega dnevnika« in njegov glavni steber, tovariš Edvard Kokalj-Martin. Uredništvo, ki J« prej ‘tel° itiri ljudi, se je takrat skrčilo na enega novinarja, dr. Danila Miliča, ki je sestavljal časopis s pomočjo Tanjuga za Primorsko, Lada Poharja. Kljub temu je »Partizanski dnevnik« redno prihajal med partizane in med ljudstvo in dvigal duha. Tudi raznašaiska mreža, organizirana s pomočjo rednih in izrednih partizanskih kurirskih karavel, je kljub stalnim sovražnikovim ofen-vam vedno častno izpolnila svojo dolžnost. Iz tiskarne na Vojskem, kjer je izšel ob petih zjutraj, je list prišel do večera v Trst in še prej v Gorico. In to v nahrbtnikih partizanskih kurirjev, po dežju in snegu, po poteh, ki so šie tik sovražnikovih postojank in zased. Takrat je »Partizanski dnevnik« izhajal na štirih straneh malega časopisnega formata, ob prazničnih dnevih pa v velikem formatu na osmih ali celo‘na dvanajstih straneh v dvobarvnem tisku. Ni poročal več le o številnih akcijah in borbah primorskih partizanskih enot. Spremljal je boje in zmage partizanov vse Slovenije, vse Jugoslavije, vsega zavezniškega sveta. Hkrati pa je primorsko ljudstvo kot pravi politični dnevnik in glasilo OF seznanjal tudi s tajnimi političnimi spletkami reakcije. »Partizanski dnevnik« je stalno, a zlasti še v zadnjih mesecih pred osvoboditvijo, odločno posegel v borbo za naše pravične mejnike na zahodni meji, ki jih je začel znova ogrožati rimski imperializem. Ob osvoboditvi je to borbo »Partizanski dnevnik« nekaj časa nadaljeval v samem Trstu, kanton je uredništvo prišlo skupaj z zmagovitimi edini-cami" IX. korpusa. V Trstu je list še nekaj časa izhajal s starim nazivom in s podobnim formatom kot v gozdu. (Nadaljevanje v a fi. strani) Gozd in skale krijejo tiskarno aSlovenijo« PARTIJE ITALIJE Te dni se vrši v Rimu kongres Komunistične partije Italije, s katerega je bil poslan narodom Jugoslavije naslednji pozdrav: Nacionalni kongres Komunistične partije Italije energično obsoja manifestacije in kampanje, ki često prehajajo iz antidemokratičnih in fašističnih virov, a se vodijo z izgovorom, da se tičejo mednarodno političnih problemov, ki sovpadajo z interesi naše države. Take manifestacije in kampanje lahko služijo edinc-le razkosanju enotnosti antifašističnih sil italijanskega naroda v borbi proti hitlerjevski Nemčiji za uničenje fašizma in Za demokratični preporod. Komunistična partija opominja narod, da se je s takimi nacionalističnimi manifestacijami 1919. leta rodil fašizem in izjavlja, da avantgarda delavskega razreda ne bo dopustila, da država proti volji naroda krene na pot nove katastrofe. Dolžnost države je ta, da se s svojimi silami pridruži velikim demokratičnim narodom in vsem narodom Evrope, ki se bore za skorajšnjo zmago nad imperializmom in fašizmom za mir, ki bo pomenil končni peraz reakcionarnih sil, ki so s podpiranjem nacizma in fašizma izzvale sedanjo vojno. Nacionalni kongres Komunistične paftije pošilja tople pozdrave demokratični Jugo-s,aviji, njenim narodom in njeni hrabri vojski ter partizanom, ki so znali toliko doprinesti k zmagi in k uničenju fašizma sovražnika italijanskega naroda. Dolžnost italijanskih rodoljubov posebne v Julijski Benečiji je, da združijo vse sile v oboroženi borbi skupaj z Jugoslovani za iztiranje in uničenje hitlerjevskih in fašističnih čet. Vsak razgovor, ki bi v tem trenutku škodoval enotnosti Jugoslovanov in Italijanov v vojni proti hitlerizmu in fašističnim izdajalcem, se mora danes postaviti na podrejeno mesto. Ugled in prestiž demokratične Italije nista odvisna od nacionalističnih demonstracij, ki obujajo med evropskimi narodi lik italijanskega fašizma in dosegajo nasproten uspeh, to je, večajo nezaupanje proti Italiji. Ugled in prestiž italijanskega naroda se bosta videla v toliko, v kolikor bo Italija mogla dokazati, da je sposobna osvoboditi se fašizma, izpolniti mednarodne obveznosti in očistiti Italijo fašističnih in profaši-stičnih elementov, kaznovati vse vojne zločince ter končno prekiniti z imperialistično fašistično preteklostjo, s čemer edino bo dokazala, da je sposobna zgraditi novo državo. Demokratična napredna Italija, za katero se bore komunisti, bo vzpostavila z narodi Jugoslavije odnošaje bratstva, prijateljstva in med-sebajnega sodelovanja na vseh popriščih. Ni dvoma, da se bo na ta način našla pravilna rešitev vseh nacionalnih problemov, ki se tičejo naše države. Izhodišče za rešitev teh problemov pa niso nacionalistične manifestacije, marveč preiskave in kaznovanje zločinov, ki jili je zagrešil nad Jugoslovani fašistični imperializem.« . v Washingtonu tn Parizu. Hoda Bonn se kljub pristajanji na Edenov načrt krije z ura-shingtonskim mnenjem, da je treba Nemčiji dodeliti suverenost neodvisnost od vseh ostalih vprašanj, se pravi, ne glede na to, ali bo dosežen sporazum o obliki nemške oborožitve, sodelovanja Nemčije * zahodnem obrambnem sistemu, omejitev njene oborožitve itd. Se v petek je Adenauer poudaril to točko kot glavno zahtevo svoje vlade. Pariz pa se s tem stališčem rfikakor ne strinja in tudi London bi rajši z medsebojno pogojno prepletenostjo u-redU vsa vprašanja hkrati. V Londonu so zanikali vesti, da bi bil na osnovi nemškega in ameriškega staliSča že dosežen sporazum z Anglijo. Tak sporazum bi predvsem postavil pred izvršeno dejstvo Francijo, temu pa se hoče angleška vlada izogniti, že preprosto zato, ker bi se tudi njej utegnilo zgoditi kaj podobnega. Poleg tega je treba vedeti, da v Ameriki in Zahodni Evropi pripisujejo dobršen del odgovornosti za polom EOS tudi Veliki Britaniji, ker se je dosledno izogibala vsaki obveznejši povezavi z EOS, ki so jo hoteli Francozi. Tudi nadalje namerava Anglija zadržati to stališče — ker se. kot imperialna sila noče »ponižat i« na vlogo ene izmed «navadnih» evropskih, držav —, med londonsko konferenco pa gotovo ne bo manjkalo poskusov, da se Anglija kakor koli močneje angažira v bodoči razširjeni obliki že skoraj pozabi jene in nedavno izkopane bruseljske pogodbe. Kaj nosi Dulles s seboj iz Amerike, ni točno znano, čeprav govoric ne manjka. O-čitno pa je trdno odločen do zadnjega braniti Adenauerje-vo stališče. Iz istih — ameriških in nemških — virov je verjetno tudi napoved, da bo v Londonu obenem s konferenco devetih še sestanek treh ali štirih — dveh ali treh okupacijskih velesil in Zahodne Nemčije — o vrnitvi nemške suverenosti. V*e kaže, da bi se Adenauer rad vrnil iz Londona predvsem s tem rezultatom. Nedavni Murphpjev obisk v Parizu in njegov razgovor X Mendes Franceom je vsaj nekoliko prelomil, led sistematične izolacije Prancije z ameriške strani, ki jo je nedavno še tako brutalno poudaril Dulles, ko je obiskal London, in Bonn, Pariza pa ne. Vsekakor pa se je tudi Murphg v Parizu več razgovarjal z raznimi ameriškimi predstavniki v francoski prestolnici — ki je nekak sedež podružnice raz. nih ameriških organizacij za Evropo — kot s Francozi. Naj razumemo Murphyjeve razgovore kot znak, da so v ZDA spoznali, da politika ignoriranja in pritiska na Francijo doslej ni prinesla nobenega rezultata? Po našem je še prezgodaj za takšno trditev in ni izključeno, da bo Dulles poskušal spremeniti londonsko konferenco v reprizo Bruslja^ ki je bil uvod v zavrnitev EOS v Franciji. Medtem ko so se tri države Beneluxa v glavnem že dogovorile o skupnem nastopu na londonski konferenci, je stališče Italije še vedno nejasno. Nekoliko je temu kriva tudi osebna sprememba v palači Chigi, ki je bila potrebna po izsiljenem Piccionijevem odstopu. Poleg tega v sami Italiji ni mnogo zaupanja v diplomatsko verziranost novega ministra Martina, ki je v zasebnem življenju upoštevan profesor medicinske fakultete. Italijanska politika niha danes med slepim pristajanjem na ameriško stališče in med razumnejšim uravnavanjem po angleških smernicah Razlog zato nihanje najbrž ni samo neorientiranost, temveč v prvi vrsti negotovost, katera teza bo prevladala; Rim bi si očitno rad pridržal možnost, da se priključi zmagoviti tezi z videzom, da se nikoli ni zavzemal za kaj drugega. Evropska politika je palači Chigi od nekdaj služila v prvi vrsti kot sredstvo za izsiljevanje koncesij na drugih področjih. Zaradi tega je tako nihanje v negotovem položaju tudi razumljivo, zlasti še, ko gre med drugim tudi spet za Trst, v samem Rimu pa so nedvomno morali spoznati, da so se v svoji igri za Trst v zadnjem času večkrat zašpeku-lirali. Tako tudi niso presenetljive vesti iz Rima, da bi med londonsko konferenco na posebnih sestankih ali v kakršni koli obliki pač obravnavali tudi tržaško vprašanje. Palača Chigi pač računa, da bo lahko nudila svoje usluge zd$j enemu, zdaj drugemu ,in pri tem kaj izvlekla zase. Drugo vprašanje pa je, koliko bodo ostale udeležene države — kljub vsej očitni želji ZDA in Anglije, da se tržaško vprašanje končno spravi z dnevnega reda — hotele že tako kočljivo problematiko konference devetih zapletati ie z zadevami, ki z njo nimajo nobene neposredne zveze. *. «• PRIMORSKI DNEVNIK 26. ^ J. CONRA dni? Se še spominjaš mojega brata?« Belec je obrnil soncu, ki je zahajalo, hrbet. Za ladjo se je ponovil slab in neskladen krik ptice, ki je preletela vodno ogledalo in sc zgubila v višini, še preden je dosegla drugi breg. Krmar je zaril 'veslo v reko in držeč ga krepko v čvrstih rokah, se je s telesom upognil naprej. Voda je zagrgotala; gozd je zarisal polkrog in poševni žarki zahajajočega sonca so obliznili bok čolna z ognjenim sijem in daleč vstran po gladini metali vitke in neravne sence veslačev. Belec je pogledal naprej. Čoln je spremenil smer pravokotno na reko, zaplul med grmovje in se zapletel med veje. Ogromno drevje se je dvigalo nevidno iznad vencev ovijalk. Kratke besede veslačev so glasno odmevale med debelimi in mračnimi zidovi pragozda. Iz vrzeli dreves in. zmešnjave velikega, fantastičnega in negibnega listja se je ce- dila črnina; tajinstvena in nepremagljiva tema je bila dišeča in zastrupljena po nepredirni goščavi. Ljudje so se z vesli odrivali od dna. Potoček se je razširil in odprl v široko in prostrano laguno. Z močvirnatih bregov je izginjal gozd, puščajoč za sčboj zeleno trsje, ki je uokvirjalo modri odsev neba. V daljavi se je pojavila majhna črna hišica zgrajena na visokih koleh, kraj nje sta stali dve nibong palmi. Krmar je pokazal z veslom in rekel: «Tam je Ar-sat. Med koli vidim njegov čolnu Veliki čoln je drsel hitreje, ko je tiho udaril ob krivo kolje pod hišo. Veslači so dvignili glave in začeli hripavo klicati: «Arsat! Hej, Arsat!« Nihče se ni prikazal. Belec se je začel vzpenjati po preprosti lestvi, ki je vodila na verando pred hišo. «Dajte mi koš in odejo!« je rekel potem kratko in pokleknil na rob verande, du bi vzel zavoj. Čoln so nato odrinili in ko se je belec dvignil, je stal pred njim Arsat, ki je prišel skozi nizka vrata kolibe. Bil je mlad in močan človek, širokih prsi in jeklenih mišic. Na sebi je imel samo sarong. Bil je gologlav. Njegove velike, mehke oči so gledale belca živo, toda glas in gibi so mu bili ravnodušni, ko je brez pozdrava vprašal; nimaš zdravila, Tivan?« {(Nimam«, je rekel gost presenečeno. »Nimam, Zakaj? Je mar kdo bolan?« «Vstopi in poglej!« je od- Naše nedeljsko branje Belec se je z obema rokama naslonil na streho krmarjeve hišice in rekel krmarju: «Prenočimo pri Arsatu! Malajec je nekaj zamrmral in še naprej zamišljeno gledal v reko. Belec je položil brado na prekrižane roke in se zagledal v vodno progo, ki se je vlekla za ladjo. Na koncu ravnega gozda, katerega je rezala reka s svojim svetlikanjem, se je z jasnega neba bleščalo sonce. V podnožju visokih dreves so se iz obrežnega vlata dvigale palme z velikim, težkim listjem. V mirnem zraku se je zdelo vsako drevo, vsak list, vsaka vejica, vsaka o-vijalka in vsaka kroglica zibajočih se cvetlic kakor začarana v popolno nepremičnost. Nič se ni gibalo rta reki, razen osmih dvigajočih se vesel, ki so se enakomerno lesketala in se v odmerjenih gibih potapljala; krmar je premikal svoje veslo zdaj levo, zdaj desno. Vzvalovljena voda se ]e penila in ob čolnu nejasno pljusketala. In belcev čoln, ki je plul v prehodnem nemiru, ki ga je sam ustvarjal, se je zdel, kakor da prihaja v drugačen svet, iz katerega je izginil še sam spomin na gibanje. govoril Arsat z isto mirnostjo, se obrnil in šel skozi ista mala vrata. Belec je spustil zavoj na tla in stopil za njim. V slabi svetlobi je na postelji iz bambusovine spoznal žensko, ki je ležala na hrbtu in bila pokrita s tanko odejo. Ležala je negibno, kakor da bi bila mrtva. Toda njene velike, široko odprte oči so ji sijale v polmraku. Imela je visoko vročino in bila očitno v nezavesti. Lica so ji bila upadla, usta polodprta, in na njenem obrazu je bil čuden, zamišljen, vase obrnjen izraz nezavestnih ljudi, ki umirajo. Mola sta obstala in jo nemo pogledala. »Je že dolgo bolna?« «To je že peta noč, kar ne spim«, je odgovoril Malajec mirno. «Sprva je slišala glasove, ki so jo kli- cali iz vode in se trgala od. mene, kadar sem jo držal. Toda odkar se je da- nes rodilo sonce, ničesar več ne sliši — niti mene ne. Ne vidi ničesar več — niti mene ne!« Nekaj trenutkov je molčal, nato pa je tiho vpra- šal: «Kaj praviš Twan, bo u-mrla?« «Bojim se,, da bo!« je rekel belec žalostno. Arsata je spoznal že pred mnogimi leti in to v tistem času nemira in nevarnosti, ko se ne prezira nikakršno prijateljstvo. Odkar se je njegov malajski prijatelj tako nepričakovano naselil v laguni s to nenavadno žensko, se je večkrat, ko je potoval po reki, ustavil pri njiju. Ljubit ga je — res da ne morda tako, kakor ljubimo svojega najdražjega psa — vendar le dovolj, da mu pomore, da se včasih sredi svojih opravkov kakor v megli spomni tega osamljenega človeka in ženske z dolgimi lasmi in smelim obrazom, ki ,sta živela sama skrita v pragozdu, ki je vlival strah in spoštovanje. Belec je šel iz koče na verando. Nad gosto temo zemlje so se pokazale zvezde in velika laguna, ki se je zasvetila v njihovem odsevu, se je zdela kakor podolgovat ko$ nočnega neba, vr-ženeffh V fo btvŽvptio div-jino. s ;, , Iz košare je vzel večerjo, nagrabil nekaj pfotja, ki je ležalo po tleh in zanetil o-genj, ne toliko zaradi toplote, kolikor zaradi dima, ki je odganjal komarje. Nato se je zavil v odejo, sedel, se s hrbtom naslonil na steno koče in zamišljeno kadil. Arsat je komaj slišno prišel skozi vrata in počepnil kraj ognja. • »Diha,« je rekel tiho. »Diha in gori v strašni vročini. Ne govori, ne sliši, samo gori!« Za trenutek je pomolčal in vprašal s tihim glasom, v katerem ni bilo čutiti radovednosti: «Twan, kaj praviš — bo umrla?« Belec je nelagodno skomignil in oklevajoče zamrmral: »Ce je to njena usoda...« «Ne, Twan.» je rekel Arsat mirno. «Ce je to moja usoda. Jaz slišim, jaz vidim, jaz čakam. Spominjam se... Tivan, se spominjaš starih «Spominjam se,« je rekel belec, Malajec je iznenada vstal in šel v kočo. Belec, ki je ostal zunaj, je slišal njegov glas. Arsat je šepetal: «Poslušaj me! Govori!« Njegove besede je spremljala gluha tihota. »O, Diamelerta!« je kriknil nenadoma. Po tem kriku se je čul globok vzdih. Arsat je spet prišel ven in se spustil na staro mesto. Sedela in molčala sta. V bližini nikakršnega šuma, e-dinole nekje daleč v laguni so se slišali kratki in jasni glasovi veslačev. Belec je s široko razprtimi očmi zrl pred se. Strah in pogum, navdihnjenje in čudež smrti — bližnje, nevidne in neizbežne smrti, so utišali njegov rasni nemir in prebudili v njem najbolj nejasne, toda njegove najbolj pristne misli. Orsat, ki je sedel nepremično, podoben senci, je začel govoriti s počasnim, sanjavim glasom; (Nadaljevanje na 5. strani) *"» O' » » .. ■* v V-X - S \ ' v MFhSašt r ZANIMIVO PRIČEVANJE O KRIVICAH IN PROTISOCIALNI POLITIKI OBLASTI Best Trebencev pripoveduje zakaj iščejo delo v Sloveniji Če bo šlo tako naprej, bo velika večina tržaških domačinov in zlasti Slovencev prisiljena iskati kruha v Jugoslaviji, Avstriji in drugod po svetu. Fantje iz Trebč so dobili zaposlitev v Šoštanju Članek o šestih kmečkih fantih iz Trebč, ki so morali iskati dela in kruha v Jugoslaviji, ponatiskujemo iz slovenskega lista »Ljudska pravica-Borban. To ni prvič, da tisk piše o izseljevanju naših ljudi v Jugoslavijo, Avstrijo in spomnimo se na zadnji izselitveni val, ko je kar naenkrat odšlo nekaj tisoč Tržačanov domačinov v daljno Avstralijo. Medtem ko na eni strani lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so Trebenci bili v Sloveniji lepo sprejeti in da so takoj dobili zaposlitev, moramo tudi podčrtati krivičnost vsakega izseljevanja z našega ozemlja. V Trstu je kruha in dela za domačine dovolj, samo krivična politika oblasti je kriva da ni ne kruha ne dela za domačine, medtem, ko so prav v zadnjih letih dobili dobre službe razni prišleki povečini prav s pete italijanskega škornja. Te dni je spet prišla v Jugoslavijo skupina delavcev iz Trsta, da bi dobili delo in zaslužek za življenje, To pot so prišli sami mladi fantje iz vasi Trebče nad Trstom. Kakor vsi drugi, ki v zadnjem času vedno v večjem številu prihajajo v Jugoslavijo, tako tudi teh šest kmečkih fantov pripoveduje isto — o brezposelnosti, krizi in želji po stalni zaposlitvi. Kot ostali prebivalci njihove kraške vasi so iskali zaslužek v mestu. V Trstu pa ni lahko najti zaposlitve. Rihard Kralj, ki je bil pred časom zaposlen pri nekem pleskarskem podjetju, pravi, da so mu nekega le- pega dne rekli, da ni več dela in naj se vrne čez kak teden. Ko pa se je vrnil, je našel na svojem mestu obraze novih delavcev — Italijanov iz notranjosti in o pomanjkanju dela v tem podjetju ni bilo govora. Dvaindvajsetletni Mkrijan Cuk in njegov osemnajstletni brat Humbert, ki sta tudi prišla, pravita, da kljub vztrajnemu iskanju zaposlitve nista našla nikjer. Razen Marijana, ki je imel srečo, da je bil krajši čas zaposlen, je vseh šest članov družine le težko preživljal oče. PO 1250 URAH DELA... Tudi oče Čukovih, kot pravita sinova, nima stalne zaposlitve. Njegova zaposlitev je pogojna odnosno začasna: samo za šest mesecev ali največ za 1250 ur dela. Potem mora spet obvezno na cesto, da lahko sprejmejo druge delavce in tako «rešijo» brezposelnost. O takih težavah pripovedujejo tudi drugi prišleci: Klavdij Kralj, Marijan Cop in Sergij Cuk. Poslednji pripoveduje, da je bil v dveh zadnjih letih zaposlen komaj dva meseca. Ves ostali čas je zgubljal v iskanju zaposlitve pri tržaških podjetjih. Ponekod so mu celo rekli, da rajši vzamejo delavce iz notranjosti Italije, ker le-ti delajo za manjše plačilo. ZAPOSTAVLJANJE DOMAČINOV Z BOLNIŠKO BLAGAJNO Tudi politika bolniške blagajne je pripomogla, da podjetja raje jemljejo na delo prišlece iz notranjosti Italije. O tem pripovedujejo vsi brezposelni, ki prihajajo iz Trsta. Po njihovih besedah je plačevanje prispevkov za bolniško blagajno obvez-np samo za domačine-Trža-čane. Za vse druge delavce od zunaj (in to so v glavnem vsakovrstni begunci iz raznih krajev . :n dežel) plačevanje prispevkov za bolniško blagajno ni obvezno. To je ugodno za delodajalce, ki jim za nezavarovane delavce ni treba plačevati pristojbin. Vsa skupina došlih Trebencev je iz Ljubljane odpotovala v goštanj, kjer se bodo zaposlili. Vsi so bili veseli. V Šoštanju namreč ne bo, kot nikjer v Jugoslaviji, nobenemu odmerjeno samo 1250 ur dela. nobenemu ne bo treba moledovati za zaposlitev. Veselilo jih je tudi, ker je Šoštanj prijazno podeželsko mesto z razvitim kulturnim in fizkulturnim življenjem. Trebenci so izrazili upravičeno bojazen, da bo veliko domačinov, zlasti Slovencev, moralo iskati kruha v Jugoslaviji, Avstriji in drugod po svetu, če ne bodo Trstu odprta vrata v zaledje. K. M. Rudnik demantov Taborišča črncev so v rudnikih podobno vojašnicam Prvi demant je izročil neki farmar v ameriškem kraju Capetown nekemu trgovcu leta 1866. Od takrat je preteklo mnogo vode in po znanem Vaal Riveru je priplaval mar- j sikateri dragulj. Zdaj se moreš s taksijem pripeljati iz Kim-berleya na demantna polja, o-grajena z bodečo žico in strogo zastražena. Njihovi lastniki so ugotovili, da prejšnje metode iskanja demantov niso bile dovolj temeljite. Zato stara ležišča znova preiskujejo. Pokrajina, kjer iščejo demante, je pičlo poraščena s travo in grmiči, v ozadju pa se dviga precej visoko gorovje. Štiri delniške družbe so se združile v eno podjetje. Zdaj iščejo demante v dveh rudnikih. Velik 442-karatni demant so našli leta 1917 v rudniku Du Toits Pan. Večje demante najdejo zelo redko. Zato ni čudno, da pridejo v zgodovino brušenja dematov s posebnimi imeni, kakor n. pr. «Jon-ker», 726-karatni demant, vreden v našem denarju nad 3 milijarde. Našli so'ga leta 1934 v Transvaalu in debel je ko kurje jajce. Po visokih nasipih prevažajo z vagončki prst pesek in kamenje v naprave za izpiranje. Lažja dela opravljajo bel ci, napornejša pa črnci. Izprati morajo več sto ton prsti, peska in kamenja, da dobe nekaj miligramov demantov. Borzna poročila pa kažejo, da izpiranje demantov ni Sizifovo delo, da se vzlic velikim naporom in stroškom splača. Razen 150 belcev dela na de-mantnih poljih kakih 50Q črncev. Po štiri mesece sploh nimajo nobenega stika z županjim svetom. Moški delajo nepretrgoma po 8 ur. potlej pa se po podzemeljskih rovih vrnejo v ograjena in strogo zastražena naselja. Domačini so vajeni jesti samo enkrat dnevno.. Kuhajo si sami. Njihovo bivališče je podobno vojašnicam ne le na zunaj, marveč tudi po organizaciji. Delavci imajo na razpolago bolnišnico, družabne prostore, šolo, športno igrišče in kopališče, v edini trgovini lahko kupijo črnci jestvine, obleko in druge potrebščine. Njihove mezde določi rudnišk3 uprava, izplačajo pa jim jih vsake štiri mesece. Večina dobivajo akontacijo. Večina delavcev se zaveže še za štiri mesece. Vsak večer leži na mizi rudniške uprave kupček belih, rumenih in črnih demantov; to je sad enodnevnega napornega dela. Večkrat se zgodi, da izluščijo iz črne kepice prsti dragocen industrijski demant. oooooc oooooc oooooc oooooc oooooc oooooc oooooc Pravljico, pesmice in uganke za naše DOOOOO oooooc DOOOOO DOOOOO DOOOOO DOOOOO >00000 Huda rana se zaeeli huda beseda pa ne Neki lovec je vsak dan hodil na lov, pa naj bo poleti ali pozimi. Ko je nekega zimskega dne spet odšel na lov, ga je zajela taka snežna vejaviea, da ni mogel več najti prave poti. Takoj je zašel v planino in iskal primernega prostora, kjer bi mogel prenočiti. Prišel je do velike votline v skali in se spravil vanjo. Toda, ojoj! — v kotu je zagledal velikega medveda. Močno se je prestrašil, toda ker ni mogel nič drugega storiti. začne medvedu proseče govoriti: « Dober večer, bratiš «Dober večeri* «Ali mi dovoliš, da to noč prebijem tu pri tebi?* «0, zakaj pa ne? Dobrodošel ! * cHvala brati* «Kar vlezi se kjer te je volja!* Lovec je bil utrujen tn je kmalu zaspal. Zjutraj, ko se je prebudil in hotel oditi naprej, ga vpraša medved: «Povej mi po resnici: ali si nocoj dobro spal?* «Spal sem tako dobro, kot bi bil doma. Prav lepa hvala, da si me sprejel. če ne bi bilo tebe. dobrotnika, bi gotovo zmrznil v mrzli noči*. «Ne ne. po pravici mi povej, kako si nocoj spal. Ne bom jezen, tudi če mi karkoli poveš. Ce mi ne poveš po resnici, te bom pojedel*. Ko je lovec to slišal, se je prestrašil im dejal: «No, da ti povem po resnici: bilo mi je kar dobro, le. oprosti, tvoj duh mi je bil odveč in zaradi tega nisem prav dobro spal*. Ko je medved to slišal, je odgovoril: «Vzemi sekiro im me u-dari kjer hočeš*. Lovec je vzei sekiro, zamahnil z vso silo in udaril medveda tako, kot bi ga hotel na mestu ubiti. Toda medveda ni mogel ubiti, le velika rana je zazevala na njegovem telesu in iz nje je začela teči kri. Tedaj mu pravi medved: «Pojdi, lovec, in bodi mi zdravi* Cez nekaj časa je lovec spet odšel na lov in spet ga je zatekla vejaviea v planini. Bil Je v bližini tiste skalnate votline, pa je spet tam našel zatočišče. V votlini je našel medveda. «Ali me boš pustil prenočiti?* Medved mu je dovolil. Ko pa Je hotel lovec zjutraj oditi, mu reče medved; «Pridi in si oglej nekaj na mojem hrbtu* Lovec se približa ta vidi na hrbtu veliko brazgotino tam. kjer mu je prejs-njikrat zadal hudo rano. Od strahu je ves otrpnil. Tedaj mu reže medved: «Vidis, rana se je zacelila, a ni se zacelila hudobna beseda, ko si mi rekel, da srdim! Da to se ni zacelilo!* Pa skoči medved na lovca in ga raztrga. Dva kuharska recepta Kos mesa in kos kosti, poleg tega ščep soli, pol čebule, dva korenčka v čisti vodi iz studenčka naj $e vsaj .dve uri kuha, to postane slastna — —, peteršiljčka ne pozabi, ker ta jed ga nujno — —, za zakuho pa rezanci, to je boljše kakor . Koruzen zdrob in ščep seli v kotličku z vodo mešaj ti pol ure prav pošteno s kuhalnidb leseno, nikakor ne s trobento in skuhal boš — — —! UGANKA. Kraljevina veliko, brez kralja. Vse vodi, vsem vlada kraljica. Brezposelnih ni, lenuhov m ne bogatinov: pravica! (Coj. iui»qzj) F. PREŠEREN TOTJASKA KOZAMUMDA Riše S. PAHOR l Hrast stoji v Turjaškem dvori, vrh vzdiguje svoj v oblake, v senci pri kamnitni mizi zbor sedi gospode žlahtne, ker Turjačan spet gostuje Rozamundine snubače. Rozamunda, roža deklic, čast dežele je domače; nje pogledi, svetle strele z neba Jasnega poslane, daleč krog Junakov srcem vžigajo skeleče rane. Dokaj jo baronov snubi: troje iz dežele laške, troje iz dežele nemške, troje 'z štajerske in kranjske, ino zraven Ostrovrhar, ki so boji mu igrače. Lep junak srce bil vnel Je gospodične zlo košate, ki ukaže mu, da prosi od očeta jo in žlahte. Njemu ora nje napravi imenitno gostovanje, Rozamundo mu obljubi, reče mu pripeljat' svate v treh nedeljah, da nevesto 'z hiše spremijo domače. Tje h gospodi se približa pevec razglašene slave; prošen strune vbere, poje dela vitezov Junaške, in deklet oči nebeške, srca od njih ognja vžgane. Punčka pod goro Punčka šla jp med planine tja v tisto stran, kjer se pod nebo visoko dviga velikan. Pa ni velikan megočni to s sivo brado to je gara, siva skala, ki štrli v nebo. Punčka se je namenila, splezati na njo. a, poglej, kako visoka gora je pred njo! Gleda punčka, gleda goro, vse se više vije. gleda punčka, ne dogleda, vrh v oblak se skrije. Gora rase više, vise. manjša vse je punčka. «Saj ne pridem ji do vrha,* misli misli punčka sGora je tako visoka, jaz pa punčka mala, a ko zrasem, bom velika, gora pa bo mala!* A Rijaiicc Zajec m n/egova senca Sprehodil se je zajec po soncu in nenadoma opazil senco, ki sta jo metal? na tla njegova dva velika uhlja. Pomislil je, da stoji pred njim velikanska rogata zver. prestrašil se je in začel bežati. Pa ga je tudi na begu neprestano spremljala njegova senca in strah je postajal večji in večji. Nazadnje se je srečno zatekel v senco gostega grma, kamor niso mogli prodreti sončni žarki. Tudi njegova senca je izginila. Seveda je zbežal tudi strah. Ko se je v hladni senci pod grmom oddahnil in odpočil, je zajec ves srečen vzkliknil; «Moja sreča, da imam tako urne noge. brez njih bi me tista velikanska rogata zver gotovo raztrgala«. ■V Sestavljena it najboljšega $ Izdelana po najnovejših t Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za 5 let Zahtevajte jo pri »voj*111 urJr' Pfala Om Prodaja ur in Trat - UI.Battl*1' ZASTOPSTVO ‘k4”31-•Moeris* ;K0i«» TRST, UL. C. B A Tel. 44-208 Telegr. 1MPEXPoBJ UVAŽA: Vsakovrstni les, drva sa kurjavo, gradbeni material no o"'*’ jf novr"" n P0PJJ SPECIALIZIRANO * .f ZA VSAKOVRSTNE &0*1 > TELEVIZIJA ELEKTR. APARATI ZA GOSPO03^ i' f MONTIRANJE TELEVIZIJSKIH yS* SKIH RADIJSKIH APARATOV TE* RADIJSKI APARAT* / MARELLI UNDA SIEMENS PHONOLA TELEVIZIJS, MARELLI UNDA ELEKTR. GOSP. APa*V HOOVER M m HOOVER SIBIR i Preden se odločite za n.a^L »p»f> » televizijskega ali gospodinjsk s A v če obiščete U t'/ RADI O OPČINE - UL- t« 5j Telefon: trgovina PRODAJA pomorski dnevnik — 5 — 26. septembra 1954 ASI RAJI IN LJUDJE jLconrad HA strani) . ^a6aljevanie s 4. VrnlnU0Znam straSneišega so-kakr. ' ° D boI7*e0a prijatelja hratn kajti brat pozna k t,»ru V dobrem Poznavanju Jaz 'n mnoBo zla. Se[,5»em,^U!>^ sv°ie9a brata, dn m niemu in mu rekel, kakor V'd'm ničesar drugega, Safn obraz, da sli- mi ie-a?naen fflas' Od0°»or'l kaj j. *PdPn j* srce, da vidi, "jem. V potrpljenju urnre nrSt' luči M'da ^hko , alt se pa naš vladar re- mj*trahu pred svojimi žena-slad semJ branil sem Pooled 9“ .srca 1 “kritimi Cc, ,1 ‘n tihimi besedami. ^pališčem6"^1 1,0 S, sva se nrjcla sicozi TT1 irnn ® trape, ki je pred najini- je ,1, mirno cuet- dolge skozi stebla ukC7cami m,rovaia; °h■ k°' kako tih b'la najina obzirnost, Penenjai Ca?** na’ine0a bre* žen. . ' 3e mineta! hitro, PT**ov°aliZajjle 5epetati ~ "■ brat . sovražniki. Moj sem d zadovoljen; začel narod 't'** n° umoT— mi smo mo -1 ,* 'kameno, kar ljubi-čas k« r' bclci- Pride n„ vri„’nora človek pozabiti Vlaiar,emSt ‘U sP°štovanje last, Us<, 3e dana moč in ob-in irčno'« ndern pa ljubezen ‘U9rab, ;ol ,n' je rekel: dar ie 1 V s»a> toda ka- tr">a, sna eden!,, * rjšgj tiadar s3* C°S’ ko 3e naš "*tje rp>, su°jimi velikaši na n» Jtot; C ‘opit ribe; bilo je '°*ni tir"6 0(dno»- Ko so se "Hi rib, UIjo!i' d« bi go-»Dre,,:, ’ mi je rekel brat: teVil» Pregledal 0r°žje in‘:tyleaal seru svoje ”»'1 n,p »S su°j'm čolnom za- !>»«* h m 'Cr°0U bark’ ki 'k jn akle. Ko so dnignili ,ed kolibami., Ia st>a "testo, p -J hho in osamljeno l’e°u’ tih ie' Tekla 3e P° * mi ° 'n brezšumno. l esi jo v čoln!« _ jo. Težko je dr-m. Rpk31. 3e bilo na mojih m te, p . Jcm ji: «Odpe- 3e0a srca • Prišla si na klic mo- » »olji V. m°3e r°ke te pro-p°In!# «ln* 1,Cib nosijo u moj hel'1 br“t. «Ppr07d je t0,C0!* je a nestrr,nn seTn re- Prabiti ’ *Morala bi, jo brat novi*, je. odgovo- ni bren„* 1 en° nogo okleval >r "* ^ui. hajtfsem »“■ nnj ceo « sPommjul sem sc Bra« n*00 SrC°- naj Je hotel »Pet r«»u. v*n“' P-IuIa SVa tik rrttslj , tnod in vse mo- ke izzivalno »e Prem"" SCm sa Prosil, jL°’°a bodo j?”1 ?tdel sem. d“ , °3 brat „ m°^u zn petami. JI £pna C'A‘^'L Oprl »o držal *° biie „U,°- dihajodSsk VeSlaI° SU° ia so . sknzi zobe. Ve-> ‘'bo „1 Oloboko ‘»Plul; do- s!o s p«itSot “ b- o rokah, ki m si z rokama pokrila obraz. Vsak beg po morju je bil brezupen. Brat se je smehljal. Imel je puško, ki si mu jo-podaril ti, Twan, preden si odšel. Toda imela sva samo za pest smodnika. Rekel mi je: «Teci z njo po stezi. Jaz jih bom držal; oni nimajo pušk. Na drugi strani gozda je koliba in čoln nekega ribiča. Ko postrelim, kar imam, pritečem za teboj«. Pripravil ]e puško in se naslonil na čoln. Ona in jaz sva tekla po stezi in slišala za seboj strele. Brat je ustrelil — enkrat — dvakrat — trikrat — bobnenje gonga je prestalo. Za nama je nastal čuden mir. Greben je bil ozek in še preden je ustrelil brat tretjič, sem videl obalo, ki se je polagoma spuščala k ustju široke reke. Pritekla sva do vode. Ugledal sem kolibo in na bregu zavlečeni čoln. Za seboj sem slišal še en strel; pomislil sem: »Ta je bil zadnji#. Tekla sva k čolnu. Iz kolibe je prišel neki človek, skočil sem nanj in ga podrl v blato. Z Diameleno sva porinila Coln v vodo. Za seboj sem slišal kričanje in tii-del svojega brata, kako je tekel preko travnatega pasu. Za njim ie bilo vse črno. Zgrabil tem jo za roke,,jo zavihtel v čoln in še sam skočil vanj. Ko sem se obrnil, sem videl, da je brat padel. Padel je, in se spet pobral, toda preganjalci so mu bili zmerom bliže. Gledal sem. Veliko jih je bilo. Nato sem pogledal njo in — Tum n, odrinil sem čoln! Odrinil sem ga v globoko vodo, ona je klečala in me gledala. aVzemi veslo!« sem ji rekel in se z vso silo uprl v svojega. Ttvan, slišal sem ga; dvakrat je spregovoril moje ime; slišal sem krike; »Udari!, Udari!« Nisem se ozrl. Se enkrat sem slišal svoje ime in to s tistim strašnim krikom, ko gre življenje skupaj z glasom — nisem obrnil glave. Moje ime!.. Moj brat! Trikrat je kriknil — in jaz se nisem zbal za svoje življenje. Mar ni bila ena v mojem čolnu? Kaj nisem mogel napi z njo. kotička, kjer bi mogel pozabiti na smrt — kjer bi ne poznali smrti!« Arsatov glas je v globokem miru močno drhtel; »Bila je moja! Bila je moja! Za njo bi se zgrabil z nem človeštvom«. Arsat je pomolčal, kakor da bi poslušal, kako v daljavi u-mirajo besede — in zaman pričakoval njihovega odmeva. »Tuian, jaz sem ljubil svojega brata. Navsezadnje pa, jaz sem hotel miru v svojem srcu!« Zavel je hladen veter in Čez trenutek je izginilo popolno molčanje. Izza črne va- lovite črte gozda se je v ne- | razpršil snop zlata svetlobe, ki je prikrila polkrog vzhodnega obzorja. Rodilo se je sonce. Dvignila se je megla, se raztrgala v lebdeče plamene in se je zgubljala v tankih, zibajočih~se vencih; odkrita laguna je ležala v globoki senci gozdnega podnožja, črna in gladka. V koči se je zaslišalo zmedeno in pretrgano mrmranje. Arsat je skočil skozi duri v kolibo. Dvigajoče se sonce je pokazalo svoj rob iznad vrhov drevss; valovita laguna-se je zalesketala. Gozdovi so bolj in bolj izstopali iz jutranjih senc. Sapa je postajala močnejša in bolj sveža. Iz kolib je prišel Arsat, globoko je vzdihnil in rekel z utrujenim glasom: »Umrla je. Umrla je in... sedaj je terna.« Z nepremičnim obrazom ia topim pogledom se je zagledal v sonce. Belec je stopil v čoln. Visoko na krmi je, z glavo ovito v bele krpe, sedel krmar; njegovo veslo se je vleklo po vodi. Belec se je z obema rokama naslonil na travnato streho krmarjeve kabine in brez misli gledal penaste valove, ki so se vlekli za ladjo. Preden so zapluli v reko, se je ozrl. Arsat je stal nepremičen in osamljen v prodirajoči sončni svetlobi in gledal v brezoblačen in mračen svet iluzij. CENA IN KRMILNA VREDNOST OLJNIH TROPIN Hrano,ki je potrebna ljudem in živalim, sestavljajmo: tolšče. beljakovine, ogljikovi -ivodani (škrob, sladkor), staničnina, rudnine ln voda. Vse te snovi vsebuje živalsko telo, pa tudi rastline, toda nekatere manj, druge bolj očitno. Izločiti jih more kemik. Rastline ustvarjajo hranilne snovi s pomočjo sonca in listnega zelenja iz zraka (iz ogljikovega dvokisa) in iz zemlje (rudnin in vode). Ko proučujemo krmilno vrednost posameznih vrst krme za živino, moramo predvsem upoštevati sestavine krme. To velja tudi za oljne tropine. Katere sestavine krme so najpomembnejše in največ vredne? MAŠČOBA JE NAJDRAGOCENEJSA Po tem; da daje maščoba telesu mnogo več energije (energija je sposobnost za delo, moč), je njena vrednost 2,4-krat večja kakor beljakovine ali žitnega škroba. Po novejših ugotovitvah, mora molzna krava dobiti v krmi na dan vsaj 350 gramov ma- Krmilno vrednost tropin moramo presojati po maščobah, vrstah beljakovin, po prebavljivosti škroba in staničnine in po količini fosfora sti. Kjer nudijo z oljnimi tro-J sestavljena podoba), nekaj se- pinami večino masti med krmo živini, 'bi morale tropine vsebovati okrog 7 odst. tolšče. Ce so tropine tako mastne, še ni nevarnosti, da bi kmalu postale žaltave. Pri pitanju živali za mast, n. pr. prašičev in volov, so primerne tako imenovane ekstrahirane oljne tropine, ki vsebujejo samo 1 do 2 odst. masti; rastlinska mast v krmi namreč utegnz vplivati neugodno na kakovost živalske masti. Sicer ekstrahirane oljne tropine niso kdove kaj priporočljive za krmo. Ivlnogo ckstrahiranih tropin porabijo dandanes le kot u-metno dušično gnojilo. BELJAKOVINE SO RAZLIČNE Beljakovine (strokovnjaki navadno pišejo »proteini#), niso enotna snov, marveč kakor mozaik (iz pisanih kamenčkov tavljenega iz številnih drobcev. Pri beljakovinah so ((kamenčki#. to se pravi sestavni delci, tako imenovane amin-ske kisline. Doslej je znanih 30 vrst aminskih kislin, natančneje pa so jih proučili le 19 Beljakovine v mesp aii rastlinah (živalske ali rastlinske) so sestavljene različno: od vrst aminskih kislin, od sestavnih delcev, je odvisno, kakšna je beljakovina. (Nekateri upravičeno trdijo, da na svetu ni popolnoma enakih niti dveh beljakovin. Op. ur.). «Boljše» beljakovine imenujejo #polnovredne», kar pomeni, da je njihova hranilna vrednost večja. (Beljakoyine v mleku so mnogo boljše kakor n. pr. v koruzni moki). V tropinah je 14 vrst znanih aminskih kislin; izmed njih samo dve vrsti kislin nista TRGATEV IN PREDELAVA MOSTA V VINO Kdaj je pravi čas — —trgatve? - Kako določamo sladkor v moštu? - Kako ravnamo z grozdjem doma, da dobimo dobro vino? Trgatev je eno od poglavitnih opravil našega kmeta. Od pravilne trgatve in predelave mošta v vino je odvisna kvaliteta vina in njegova cena. Vemo, da kmet-vinogradnik posveča veliko skrb tem opravilom, zato se nam zdi umestno navesti nekaj najvažnejših navodil tistim, ki ne upoštevajo dovolj osnovnih tehničnih pojmov. Predvsem nas zanima, kdaj je prayi čas trgatve? Odgovor je enostaven: trgali bomo, ko bo grozdje popolnoma zrelo: O tem, kdaj je pravi čas zoritve, si pa nismo na jasnem. Kmet se ozira na zunanje znake zorenja in obenem poskuša, če je grozdje sladko. Za nas pa je bolj važna ugotovitev zrelosti po količini sladkorja, ki ga vsebujejo grozdne jagode. Da bi laže razumeli pojem zorenja, bomo v kratkih obrisih opisali spremembe, ki se vršijo v grozdnih jagodah v času zoritve. Pri zoritvi prideta v poštev dve osnovni sestavini grozdnih jagod in sicer sladkor (sadni sladkor), ter skupna kislina (jabolčna, vinska). Vsakemu vinogradniku je znano, da je grozdje pred zoritvijo (mehčanje jagod) kislo. Sladkorja v tem casu še ni v jagodah. Pozneje pa pada odsto- tek kislin, medtem ko sladkor narašča. V enem samem lepem in toplem dnevu se lahko ko* ličina sladkorja v jagodah zviša za 0,7 odst. To stanje traja do neke dobe. Ce zasledujemo to razvojno fazo (spreminjanje) kislin in sladkorja, bomo končno u-gotovili, da nastopi naenkrat zastoj pri dviganju sladkorja in nižanju kisline. Analiza bo ostala nekoliko dni nespremenjena. Ta čas bo najbolj ugoden ža trgatev. Pozneje bodo jagode izgubile svojo nabitost. Res je, da se bo ponovno dvigal sladkor, toda ne zato. ker ustvarja nov sladkor, temveč ker izhlapeva voda iz grozdnih jagod. Kako dtlečamo količino sladkorja v moštu? Najbolj je znana Babotova moštna tehtnica, ki jo rabimo v ta namen. Imamo sicer danes bolj enostavne naprave za merjenje sladkorja v moštu ali do teh še ni mogoče priti našemu vinogradniku, ker so predrage. Babotova moštna tehtnica je sestavljena iz steklene cevi, ki je na spodnji strani obtežena s svinčenimi kroglicami ali z živim srebrom. V notranjosti tehtnice je skala, ki nam kaže količino sladkorja (odstotek) v mošt^ Babotova moštna tehtnica j'e tako urejena, da po- r potapljala sua iz reke; . ____virm- ■ istre kanale. 0 ’n° enkrat ' Molčali smo. „ "»»lena t m Tekel: »Spi, fn)treb°»“la v°r! kmalu hoš n 5en> niP znoči#. Sli- ce'e,n »e Blus, toda ' ** ' V2S1° ^ son- Curd z k uesiaIa- Znoj i ob-- 'ob, °bl»kou. Letel*0 kakor dež »!aVn v'oč'intl‘Bn,°-P0 ^ „./a '»> bm.J. ' B°ljsega , b°ljše Ba krmarja od ’nclieoa k n0, sk»Paj'Vk bil°' Večkrat CSe t01” "" "-k- ta)-„ 5i“la s' , ,da uikdar m- Sn " kn k° sdo' kakor 1 p^edm v V° Veslaln skujta . lTaL *lhlbf}*k°r0nCe' Vr°eino »Hi; ?a0r, t- Kote|n20brn' zagrizla ‘«0r 5 »opečim"" 3e ra2»u“t* hr^,Tf' 'Odpočil050"' '‘'m ie bji°-00"° J1 ie Bil Ni je močan, "iti ’ Poznal niti trujenosti... Moj ^lra^M0lge,n ‘‘»eku bT»b brat Na Peni »ior gozdna se je globoko Sva v mnjh- 0rebela„ fcr«k »* le, dobro po- beli 2a,i«u - - ... ‘Pal P"S*k. Br,n0nUa čoln no | 'n skuhali "Šen l »* dreni, senco i7“iion« j« ti. »Ob auiee me en krik Pr'Plaš, se radjpnai.^-c. Tak °b‘" »Iti in ttJe nas našega na 0'“5 opazili °£!ed°vali 0ti O in 'L': »deli tn nk o kljun »*dla srce, na Pesek Navada je, da se pri srečanju najprej pomenimo o vremenu. Tudi nas to zanima. r , smo močno povezam z zemljo, pa ne samo stareiši ampak tudi mladina. Sa, £ svojecasno poročali, da se na ša mladina s posebnim vesoljem ukvarja z obdelovanjem zemlje m jo je po vojni -e. lo obagatila s trto. Ce bi nam ne bila toča pobrala 1/3 ietl ne. b, bilo letos mnogo do-brega vina. Pa tudi tako bo ce bo vreme ie nekaj dni z» zorenje primerno, primeren vinski pridelek. Tudi ostal« le lina ni bila in ne bo (za je. senski pridelek) slaba. Suša kmalu asfaltirali, skrajno slaba ozka, vijugasta, razrita, pa je pot proti Briščkom. MA LI REPEN Za izboljšanje zvez Mi spadamo k tistim vasem, k, jim občina doslej ni posvečala mnogo zanimanja. Mogoče oa smo se tudi sami zanjo premalo zanimali. Bojimo se. da bo večja prizadevnost od ene in druge strani v bodoče manj zalegla, ker se možnost za razna izboljšanja naglo krči. Vendar pa upamo, da bomo dosegli izboljšanje obeh poti proti Proseku in Povzročene škode ne vračajo več Naše zemljišče je, kot znano, zelo izpostavljeno poškodovanju po vojski. Vozila nam stalno uničujejo že itak skopa zemljišča in če smo prej dobili vsaj skromno odškodnino, se je to spremenilo. Gospodarji sploh več ne prijavljajo škode, ker vedo, da si niso s tem nič na boljšem. Pravijo, da ima vojaška uprava vsako 'etp za to določen znesek, a da komisija za odškodnine v kateri imajo glavno besedo nam sovražni elementi, ravna tako. da končno trpimo le mi. Ne vemo točno, kaj je na stvari, a posledice, k, jih pri tem čutijo prizadeti. nalagajo vsem občinam, da se za to skupno zanimajo. Tudi to je diskriminacija, je brezpravje, čeprav v bolj pri* kriti in pretkani obliki. Bojimo pa se, da bomo še bolj brezpravni Naše premoženje je v prgišču skope zemlje in v odvečnih delovnih rokah. Ce odpade delo — kaj nam preostane? In zaslužek se naglo krči, brezposelnost nekaj u-blažuje SELAD. ln koliko časa? To so vprašanja, ki bi morali o njih resno razpravljati in se pripraviti za nadaljnjo skupno borbo, 2e 30 let upravlja našo jamo CAI (Club Alpino Italia-110), ki je tako politično pobarvan kot vsa italijanska združenja. Fašizem je zlasti v času zadnje vojne z ropanjem kapnikov zmanjšal vrednost jame za najmanj 15 odst., propagande in oskrbe ni, ni obiska. Letos smo izjemoma imeli nekaj večjih nemških in italijanskih skupin. Dejansko gostoto mošta ne tvori samo raztopljeni sladkor, temveč tudi druge, v moštu prisotne snovi, ki jih je približno 3 odstotke od celotne količine izvlečka. Z druge strani ni točno, kot mnogi mislijo, da nam Babotova tehtnica daje grame sladkorja v litru mošta, ker liter mošta ne tehta 1 kg, temveč r.ekaj več. Iz tega. kar sijgo navedli, sledi, da ni točno množiti stopinje, ki nam jih pokaže Babotova tehtnica z 0.65 za izračunavanje prostorninskih delov alkohola v bodočem vi- Da bi pravilno izračunali grame s ladkorja in prostor-ninske dele alkohola na osnovi številk, ki jih dobimo z Babotovo tehtnico, prinašamo tabelo na koncu tega članka. Kako se poslužujemo mošt-ne tehtnice? Predvsem moramo paziti, na to, da vzorec mošta predstavlja vsaj približno celotno stanje v poštev prihajajočega vinograda, ker je samo ob sebi umevno, da ne bomo pričeli s trgatvijo ene same vrste trt. Zato bomo vzeli grozdje iz raznih trsov iz spodnje in višje lege vinogra-d.i Mošt mora biti čist, ker nesnaga poveča gostoto. Zato je priporočljivo, da precedimo mošt skozi čisto, belo platneno krpo. Mošt moramo meriti, takoj čim ga pripravimo. Kako izračunamo na podlagi količine sladkorja v mostu odstotek alkohola bodočega vina? Omenili smo že, na kaj vse moramo paziti, da bo odstotek sladkorja v moštu čim bolj točen. Zato se poslužujemo posebnih tablic. Na vsak način lahko izračunamo približno točno kakšen odstotek alkohola bo imelo novo vino, če pomnožimo število, ki nam ga da moštna tehtni- ca s številko 0.6. Ko smo enkrat na podlagi analiz, ki jih vršimo redno vsaj nekajkrat na teden v času zoritve grozdja ugotovili pravi čas trgatve, pričnemo s trgatvijo. Omenili smo, da je pravi čas trgatve tedaj, ko grozdile jagode vsebujejo največjo količino sladkorja. Le v primeru da je jesen deževna ter prične grozdje gniti, je samo po sebi razumljivo, da moramo čimprej potrgati, da ne nastane velika škoda. V času trgatve mora biti grozdje suho in zato trgajmo le ob suhem vremenu. Pri trgatvi moramo odstranjevati vse nagnito, bolno ali na kateri koli način poškodovano grozdje od zdravega. Ko je trgatev izvršena ,n imamo grozdje doma, tedaj nioramo paziti, da dobimo z debrega grozdja dobro vino. Znano je namreč, da so naši kmetje prav dobri vinogradniki. ne moremo pa trditi, da so obenem tudi stoodstotno dobri kletarji. Slabe kieti in nepravilna predelava mošta v vino je vzrok, da Imamo letos toliko vin- po-kvarjenih. Letos moramo pa-žiti, da se nam ne zgodi nekaj podobnega. Le v dobri kleti in zdravih sodih ter pri Upoštevanju vseh pravil naprednega kletarstva, bomo lahko pridelali dobro Vino. Ce manjka le eden teh pogojev je bolje, da oddamo grozdje vinski kleti, ki ima Hi. razpolago potrebno orodje, stroje in sredstva. Nadaljnje opozorilo našim kletarjem je, da pri mletju grozdja in stiskanju pazijo, da pride grozdje čim manj v ciotiko z železnimi predmeti. Delo mora, kakor se pravi, iti izpod rok. Izjema velja le pri črnini, ki mora na tropu prevreti, preden jo stiskamo. Sod. ki je namenjen za napolnitev z moštom, naj bo napolnjen v najkrajšem času; ne smemo P» napolniti soda z moštom do vrha, temveč n,ora ostati približno za 20 cir. praznega prostora nad veho. s pravilnim kipenjem v sodih dobimo iz mošta stanovitno vino harmoničnega c-kusa. Nepravilno kipenje pa daje manj vreden in nestanoviten produkt, ki ni v čast našemu Kletarstvu. Ali je priporočljivo žveplati grozdje v času predelave grozdja v mošt? Zmerno žveplanje mošta pred kipenjem ne škoduje, ker je znano, da so škodljive glivice, ki je nahajajo v moštu, bolj občutljive in z manjšimi količinami kalijevega metabisulfita ali neosulfi-ta preprečimo njih razvoj. tem pridejo do veljave bolj odporne glivice kvasnice. Vino se nato bolje očisti. Tabela, ki nam služi za preračunavanje stopinj Babotove tehtnice v grame sladkorja na liter mošta ter prostorninske dele alkohola Prostornin-ski deli alkohola 9.46 9.76 10.05 10.34 10.60 10.97 11.21 11.50 11.79 12.08 12.37 12.65 12.94 13.22 13.51 13.80 14.09 14.37 14.66 nujno potrebni v beljakovinski krmi za živali. Drzna je trditev, da beljakovina sončničnih tropin ni ((polnovredna#. Danci cenijo sončnice tropine kot najboljše za molzno živino. Kisline histidin, ly-sin, tyrosin in tryptophan (triptofan) so nujno potrebne mladim rastočim živalim. Teh kislin vsebujejo lanene troni-ne okrog 20 odst. več kakor sončnične in so zaradi tega že od nekdaj cenjene kot sestavni del krme za teleta vendar le tiste, ki vsebujejo okrog 8 odst. olja. Cim manj mastne so, tem manj so vredne. Po poskusih leta 1942 na Švedskem je znašal »prebavnostni količnik# za organske snovi 82 odst. pri lanenih tropinah, ki so vsebovale 8.3 odst. maščobe, pr- tistih s 4,7 odst. maščobe pa le 71 odst. Se manjši je ta količnik seveda pri ekstrahiranih tropinah. NI mogoče zahtevati, naj bi živinorejec, kmet, krmske o-broke uravnaval po aminskih kislinah v različnih kislinah. To je stvar šolanih strokovnjakov. Ni mogoče niti primerjati porabe močnih krmil pri nas z velikanskimi količinami krmil ki jih porabijo živinorejci za svojo živino v nekaterih • deželah — v Ameriki, Švici, na Danskem in Nizozemskem. ŽITNI ŠKROB JE BOLJŠI KAKOR V TROPINAH V tropinah je okrog 30 odst. dušika prostih snovi ali z drugo besedo ogljikovih vodanov po domače rečeno škroba, v žitu pa je nao 60 odst. škroba. Prebavnostni količnik (merilo za to, ali žival bolje ali slabše prebavi hranilno snov), se giblje med 53 in 86 odst. za škrob v tropinah, medtem ko žitnega škroba živali prebavijo 92 do 95 odstotkov (razen pri ovsu, kjer znaša prebavnostni količnik le. 75 odsOf, \ Živinoreji uvrščamo žitni škrob med močna krmila, kamor pa ne spada škrbb tropin. FOSFOR JE VIR ŽIVLJENJA Rastlina kopiči fosfor v semenu, iz katerega se poraja novo življenje. Prav tako se precej fosfora zbere v jajcu, iz katerega sc razvije pišče. Ce v krmi primanjkuje fosfora, živali obolevajo za kosto-. lomnico. Tudi molznost se zmanjša, če primanjkuje fosfora v krmi. Staro dognanje je, da možgani in živci potrebujejo hrano, ki vsebuje fosfor, sicer otopijo ali se izčrpajo. Sončnica nakopiči v semena največ fosfora. Po švedskih u-gotovitvah je v sončničnih tropinah 1,7 odst. čistega fosfora (ne fosforne kisline), medtem ko ga je v lanenih samo do 0,95 odst in 1,2 odst. v pšeničnih otrobih. Zemlja v Sloveniji zelo pogreša fosfora, zato pa je te prvine malo tudi v rastlinah — v krmi: Ze zaradi fosfora bi smele biti sončnične tropine dražje od lanenih. Po tem bi bilo torej treba presojati krmilno vrednost tropin: Po maščobah, vrstah beljakovin, po prebavljivosti škroba in staničnine in po količini fosfora. Upoštevati bi bilo treba še razne vitamine, ki pa jih dajeta predvsem zelena krma in seno. Le pri mešanih močnih krmilih se izraža njihova učinkovitost tudi v številkah. % grami sladkorja alkohola 16.0 7.88 16.6 7.92 17.0 8.16 17.5 8.40 18.0 8.64 18.5 8.88 19.0 9.12 19.5 9.36 20.0 9.60 20.5 9.84 21.0 10.07 21.5 10.32 22.0 10.56 22.5 , 10.80 23.0 11.04 . 23.5 11.28 24.0 11.52 24.5 11.76 25.Q 12.00 STARA IN ZNANA TVRDKA RODOLFO /ci se )e preselila v 15 tel. 95089 z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne s n a m k S sTmca s križnim šivom za gumbnice, pr itrje vanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira. 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivt stroji ln v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje Popravila z Jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. AVTOGARAŽA MEHANIČNA DELAVNICA STAR TrST (ROJAN) ULICA MORERi 7 TELEFON STE V, 35-608 TOVORNI PREVOZI POŽAR ARTEMIO TRST -Ul. Moren 7 Telefon št. 28373 v vse kraje, tudi v inozemstvo Ivan Ribarič U voz — Izvoz Zaloga oglja, premoga in drv za kurjavo NA DROBNO — NA DEBELO Vseh vrst trdega ln mehkega rezanega lesa, furnirja, vezanih plošč itd. Prevzamemo prevoze vsakovrstnega blaga z lastnimi prevoznimi sredstvi Urad: TRST Ul. Orlspi št. 14 — Tel. 93-502 Skladišče: Ul. delle Milizie 19 — TeL 96-510 Telefonska stev. stanovanja 95-918 MOTOM 48 CCM DELFINO 160 CCM Cuduviti motorček ki vas pelje povsod-Prodaja na obroke do 18 mesecev, Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopstvo .Gffen" ; Moschion & Frisort Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 23-475 Postaja za usluge v Nabrežini: FRANC SIBhllA ZNIŽANE CENE PIETRO CONTENTO I H ST — ULICA CAHDUCCI stev. 7 - TEL J72-73 VELIKA IZBIRA nioških. ženskih in otroških oblačil, svilenih rut, nogavic in rokavic. (iHVLIii j uši: u s lic in /iniKlin, dolin: in pnuBni dobite za velike in male v trgovini Jcihip TivrShnai Tl! Sl, Ulica Vasari III tel. H9BB1 Dospeli so najboljši hladilniki {,lec£ Izdelek največje angleške lo varne, ki je v celoli . Tudi hla> dilna naprava, Comprensor izdelan po mnogolelnth izkušnjah izključno v LEC-ovih ¥ lovarnah! Električni hladilnik LEC ie edinstven izdelek . nedoseg Ijiv v trajnosti, liniji in ceni LEC je izdelan za Vas, ker ob vsaki priliki nudi svežo hrano. Vas ohranja zdrave in zadovoljne in Vam mesečno prihrani mnogo denarja Zapomnile si: hLEO** mora v Vaše gospodinjstvoI 7. TCct TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE Naročila sprejema s takojšnjo do slavo in petletnim jamstvom tvrdka TRST, Piazza S. Giovanni 1 Telefon U 3-50-19 1KST, nedelja 26. septembra 1954 ■-£ JU . Vremenska napoved za danes: “-®1 ”•*- *<« Lepo vreme z menjajočo oblačnostjo. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 21.4 stopinje; najnižja pa 14.9 stopinje. PRIMORSKI DNEVNIK radio Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 15.00: L 41jW: Naši kraji in ljudje: «Trnovska planota«. 22 30: Puccini: «Gianni Schicchi«, opera v 1 dej. Trst I..' V Beethoven: Sonata v D-duru op. 12 štev. 1 za vio i klavir. Slovenija: 16.00: «Neznani talenti«. BUH l*J .hvam-z: innri Šahovska olimpiada v Amsterdamu v- Se negotova za »rebrno n borba ledaljo V prekinjenih partijah zadnjega kola imajo Jugoslovani več upanja, da zasedejo drugo mesto pred Argentino Tudi predzadnje kolo šahovske olimpiade ni razčistilo položaja pri vrhu tabele. Razen prvega mesta, ki si ga je že priborila Sovjetska zveza, bo borba za ostali dve kolajni ti da tudi do poslednje poteze. Po predzadnjem kolu se je Jugoslaviji spet pridružila Argentina z enakim številom točk, pri čemer pa seveda ne gre omalovaževati tudi ČSR in Nemčije, ki sta tudi kandidata za to mesto. Jugoslovanski predzadnji nasprotnik je bila Zahodna Nemčija, ki so jo Jugoslovani pre- magali 2.5:1.5. Na prvi deski je Pirc prekinil igro z Unzicker-jem, v nadaljevanju pa sta se nasprotnika razšla vsak s pol točke. Na naslednjih dveh deskah je Gligorič v španski partiji odpravil Pfeiferja, Trifunovič pa Rellstaba, medtem ko je Rabar na četrti deski predal partijo Jopenu v 32. potezi. Ostali rezultati finalne skupine: Argentina - Izrael 3:1; Bolgarija - Švedska 2.5:1.5; Madžarska - Anglija 1:1 (2); DANES V BEOGRADU Jugoslavija-Italija v boksa Oba trenerja napovedujeta zmago svojega moštva BEOGRAD, 25. — V nedeljo ob 16. uri se bosta na stadionu JLA v Beogradu srečali jugoslovanska in italijanska a-materska boksarska reprezentanca. Italijo bodo predstavljali Spano (muha)) Velitti (bantam), Serti (peresna), Pappalardo (lahka), Merlo (polwelter, Lepre (ivelter), Bandoria (polsrednja), Finilet-ti (srednja), Ostuni (poltež-ka), Fresi (težka). Pričakovanje za srečanje je zelo veliko in jugoslovanski tisk daje med svojimi športnimi poročili dogodku veliko pozornost in mnogo prostora. Listi objavljajo dolge komentarje pod naslovi kot «Mlado, toda močno moštvo». Pred velikim srečanjem». «Zmagali bomo, pravijo eni in drugi» in podobno; obenem objavljajo tudi fotografije članov obeh reprezentanc. Italijanski trener Klaus je izjavil, da so bili v njegovo moštvo vključeni mladi mnogo obetajoči boksarji in da je osebno prepričan v zmago svojih. Tudi jugoslovanski trener je dejal, da bo zmagalo njegovo moštvo in prerokoval, da bo rezultat 13:7 v korist Jugoslavije. Italijanski boksarji so včeraj trenirali na stadionu JLA. Pritoževali so se zaradi hladnega vremena, ki pa se je medtem zboljšalo. Danes so počivali in si ogledovali Beograd m okolico. V svojem poročilu iz Beograda pravi agencija aNSA, da se jugoslovanski prireditelji trudijo, da bi bilo bivanje gostov’ v Beogradu čim prijetnejše. LAHKOATLETSKI DVOBOJ IMka-Jiigoslaiiia 61:56 go m dnevu SARAJEVO, 25. — Danes se je začel lahkoatletski dvoboj med Jugoslavijo in Norveško, v katerem po prvem dnevu vodi Norveška s 61:56 točkami. Dvoboj je na novem sarajevskem stadionu Koševo. ki so ga danes svečano odprli. Dvoboj je bil ob lepem vremenu, vendar je dež zadnjih dni razmočil progo in naprave. tako da rezultati niso mnogo več kot povprečni. Izjema je Petar Sarčevič, ki je z rezultatom 16,24 m postavil nov jugoslovanski rekord v metu krogle; to je obenem osmi najboljši letošnji rezultat v Evropi. Ostali rezultati: 110 m ovire: Lorger (Jugoslavija) 14"9. Višina: Torkelsen (Norve- ška) 1.93. 400 m: Grujič (Jug.) 49”8. Disk: Hagen (Norv.) 48.10. 100 m: Marsteen (Norv.) 10"8. Daljina: Bertelsen (Norveška) 7.21. 1500 m: Hamerstad (Norveška) 3’55”2. 3000 steeple Chase: Berger-sen (Norv.) 9’16”8. 5000 m: Mihalič (Jugosla- vija) 14’41”8. 4 x 100: Jugoslavija 42”5; Norveška 42"8. Kolesarska dirka po Evropi SCHWENNIN£ff^?5. — V peti etapi kolesarske dirke po Evropi, ki je vodila iz Hamburga na posarsko-nemški meji v Schwenningen in je merila 246 km, je zmagal Belgijec Van Kerkhove z dvema sekundama prednosti pred Italijanom Paro. VRSTNI RED NA CILJU PETE ETAPE: 1. Van Kerkhove (Belg.) 7 43’17”, s povprečno brzino 32.672 km; 2. Para (It.) po 2”; 3. Massocco (It.) po 6”; 4. Roc-ca (Fr.) po 23”; 5. Zampieri (It.) isti čas: 6. Michel (Fr.) po 50”; 7. Perly (Fr.) 7.55'01"; 8. Couvreur (Belg.) isti čas; 9 Van Dormael (Belg.) 7.55T2”; lu. Robič (Fr.); 11. Volpi (It.); 12. Close (Belg.); 13. Huber (Švic.); 14. Pezzi (It.) 15. Ne-dellec (Fr.); 16. Sorgeloos (Belg.), vsi s časom Van Dor-maela. SPLOSNA OCENA PO 5. ETAPI: 1. Couvreur (Belg.) 29.06’23”, 2. Close (Belg.) po 20”; 3. Gian-neschi (It.) po 1’47”; 4. Volpi (It.) po 2’29"; 5. Van Dormael (Belg.) po 6'57”; 6. Pezzi (It.) po 7’30”; 7. Nedellec (Fr.) po 7’53”; d. Huber (Svic.) po 9’; 9. Mel (Fr.) po 9’32”; 10. Perly (Fr.) po 842"; 11. Diot (Fr.) po 10’06”; 12. Sorgeloos (Belg.) po 10'37”: 13. Cerami (It.) po 11’34”; 14. Robič (Fr.) po 17’: Island - Holandija 2:2; SZ -CSR 2.5:1.5. Prekinjene partije iz prejšnjih kol: Holandija - Bolgarija 2.5:1.5; Svedska-Madžarska 2:2. Stanje po X. kolu: SZ 30.5; Jugoslavija in Argentina 24.5; CSR 22 (1); Zah. Nemčija 22; Madžarska 21 (1); Holandija 20.5; Bolgarija 19.5; Izrael 19; Anglija 14.5 (1); Švedska 13; Island 11 (1). * Sr Danes je bilo odigrano v Amsterdamu zadnje kolo šahovske olimpiade. Današnje kolo je bilo važno zaradi razvrstitve od drugega do petega mesta, za katera se bije borba med reprezentancami Jugoslavije, Argentine, Zahodne Nemčije in CSR. Zanimivo je to, da so se ravno te ekipe sestale danes v zadnjem kolu. Jugoslavija je igrala s Češkoslovaško. Po prekinitvi je stanje 1.5:1.5. V edini nedokončani partiji ima Gligorič v topovski končnici kmeta več. Dvoboj med Argentino in Nemčijo se je končal z rezultatom 1:1 in dvema nedokončanima partijama. Pričakujejo, da se bo ena izmed teh končala neodločeno, medtem ko stojijo Argentinci v drugi partiji slabše. Vse kaže, da bo Jugoslavija zasedla drugo mesto pred Argentino, Zahodno Nemčijo in CSR ter za Sovjetsko zvezo, k; si je že v predzadnjem kolu zagotovila zlato medaljo. V SAFOG ŠE NISO IZVOLILI NOVE NOTRANJE KOMISIJE Demokristjanska CISL podpira fašistični sindikat CISNAL Kot ravnateljstvo CRDA v Tržiču, tako zahteva CISL v SAFOG, da bi se volitve notranje komisije udeležila tudi CISNAL V goriški livarni SAFOG bi morale biti volitve notranje komisije že poleti. Vendar do njih ni prišlp, ker se sindikalne organizacije niso zedinile glede števila predloženih kandidatnih list. V SAFOG se namreč ponavljajo stvari, katere so se’le-tos dogodile v tržiških Združenih jadranskih ladjedelnicah, kjer je skušal pri volitvah notranje komisije postaviti svoje kandidate tudi fašistični sindikat CISNAL. Za razliko od CRDA, kjer so vse tri stndikalne organizacije, Delavska zbornica, CISL in UIL nasprotovale sodelovanju fašističnega sindikata, samo ravnateljstvo pa je zahtevalo tudi njegovo kandidaturo za izvolitev notranje komisije, pa se v SAFOG zavzema za kandidaturo CISNAL demokristjanska CISL, medtem ko sta Delavska zbornica in UIL proti njeni kandidaturi. Ker se niso mogli sporazumeti, do volitev ni prišlo in se sedaj o njih tudi več ne govori. To pa prav gotovo ni v skladu z interesi delavcev, ki se morajo odločno boriti proti slehernemu poskusu I ZSPD ORGANIZIRA DANES 26. SEPTEMBRA OB 16. URI NA DVORIŠČU GOSTILNE LUTMAN V STANDREZU KONCERT goriških pevskih zborov Z NASLEDNJIM SPOREDOM: UVODNA BESEDA. 1. O. Dev: Soči Štiri srbske narodne Narodna: Glejte že sonce zahaja 2. E Komel: Pobratimija V. Vodopivec: Bratje v kolo 3. P, Jereb: Balada Pelin roža O kresu 4. V. Vodopivec: Sijaj lunica St. Premrl; V Korotan 5. A. Foerster: Planinska C. Pregelj: Svi cigani 6. F. Ferjančič: Pozdrav C. Pregelj: Štajerski fantič 7. Z. Prelovec: Jaz bi rad A. Hajdrih: Luna sije R. Simoniti: Le vkup! 8. P. Lipar; Naokrog E. Adamič: Svatovska 9. H. Volarič; Na ples R. Gobec: Kaj bi te vprašal 10. V. Vodopivec: Tam na vrtni gredi B. Ipavec; Ej, tedaj E. Adamič; Živio! 11. E. Adamič: Vesela pesem H. Sattner: Zdravica H. Volarič: Zvečer 1 Mešani zbor iz Standreža Moški zbor z Vrha Moški zbor s Peči Mešani zbor iz Sovodenj Dekliški zbor J Podgora-Sovodnje ^ Moški zbor J iz Steverjana J Moški zbor | Dol-Poljane ^ Dekliški zbor J iz Podgore 1 Moški zbor • iz Standreža I Mešani zbor | iz Standreža Moški zbor Vrh-Dol-Poljane 12. J. Flajšman: Triglav I Mešani zbor | Standrež-Sovodnje Vabimo vse ljubitelje zborovskega petja, da se udeležijo tradicionalnega koncerta in s tem spodbudijo nastopajoče pevske zbore k nadaljnjemu požrtvovalnemu in uspešnemu delu. pronicanja fašističnega sindikata v tovarno. Pri tem naj jemljejo za vzgled delavce Združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču, ki so odločbo protestirali proti sodelovanju CISNAL pri volitvah notranje komisije; ko pa je ravnateljstvo razglasilo, da zanj volitve niso veljavne, so odšli na glavno ravnateljstvo v Trst in s stavko dosegli od ravnateljstva priznanje izvoljenega delavskega organa brez fašističnih predstavnikov. Po našem mnenju bi morali napredni delavci SAFOG odločno nastopiti proti poskusom CISNAL, da bi še bolj razcepila sindikalno enotnost, kar bi bilo najbolj v interesu delodajalcev, poleg tega pa morajo razkrinkati izdajalsko in protidelavsko vlogo demo-kristjanskega sindikata, ki podpira sodelovanje CISNAL v volilni kampanji za izvolitev notranje komisije, kot je v Tržiču ravnateljstvo CRDA podprlo CISNAL. Demokristjanski sindikat skuša s tako svojo politiko zmanjšati vpliv, k; ga ima Delavska zbornica med delavci SAFOG. Vendar naj se njeni voditelji zavedajo, da bodo vsi antifašistični in napredni delavci SAFOG odklonili njeno akcijo in tako u-branili pred vsem) napadi čim večjo sindikalno enotnost. Obenem bodo tudi sami pristaši CISL spoznali, kako malo je CISL mar sindikalna borba, ampak da skuša v interesu delodajalcev postaviti na sindikalno bojišče še četrto popolnoma nepotrebno fašistično organizacijo. Delavci skratka ne smejo dopustiti, da bi nekaj ljudi okoli CISNAL, ki jih podpihuje znan m zagrizen fašist, izsililo odločitev proti volji in interesom ogromne večine zaposlenega delavstva. OB POVIŽKU CENE MESU Pogoj za znižanje cene mesa je povečan uvoz iz Jugoslavije Cene mesa so naslednje; teletina boljše kvalitete stane 1.340 lir kg, govedina 800 lir, perutnina pa 960 lir Eden izmed najbolj nedostopnih prehrambnih artiklov v Gorici je brez dvoma meso. Ze meseca maja je bil povišek na kilogramu raznovrstnega mesa približno 40 lir, avgusta pa so se cene dvignile kar za 50 lir. Danes so cene mesa naslednje; goveje meso stane od 420 lir (najslabša kvaliteta) pa do 950 lir kg (meso brez kosti), telečje meso stane od 640 lir (najslabša kvaliteta) pa do 1340 lir (brez kosti), perutnina, ki se je v Gorici proda zelo malo, stane 960 lir kg. Cene so torej precej visoke, pa vendar trdijo mesarji, da so še vedno nižje od cen v Bologni, Trstu in Firencah. Nižje naj bi bile vsled uvoza mesa iz Jugoslavije, odkoder prihaja meso, ki je vsepovsod zelo dobrodošlo. Da bi se cene mesa znižale, je po mnenju goriških mesarjev nujno potrebno povečati uvoz mesa iz Jugoslavije, oziroma povečati kontingent mesa v obstoječem sporazumu med obmejnimi Monlinijeva umrla zaradi zastrupitve Kakor smo že pisali, so morali v pričetku tega tedna nemudoma pripeljati v goriško bolnico zakonca Montini iz Za-graja, ki sta se zastrupila z zajčjim mesom. V bolnici sta bila stalno pod zdravniškim nadzorstvom, toda kljub temu je 60-letna Marija Montini podlegla zastrupitvi, in v petek je bil ob spremstvu Velikega števila domačinov v Za-graju njen pogreb. Angelo Montini, cestar v Za-graju je izven nevarnosti. Zajca, ki je povzročil smrt Mon-tinijeve je nesrečni mož pobral na dvorišču in revna družina ga je spekla, hoteč si privoščiti ceneno in dobro kosilo, ki pa je prizadejalo staremu Montiniju tako veliko žalost. Kako je nastal in delal „ Partizanski dnevnik" (Nadaljevanje s 3. strani) Tiskaia ga je bivša tiskarna tržaškega «Piccola» na Goldonijevem trgu. Sredi maja 1945 pa se je »Partizanski dnevnik« preimenoval v »Primorski dnevnik«, ki še danes nadaljuje na partizanskih tradicijah borbo za pravice naših bratov v Trstu in Italiji, ki so še vedno ločeni od svoje domovine. Ce bi hoteli na kratko podčrtati pomen »Partizanskega dnevnika«, bi morali ponoviti. kar je napisal njegov nekdanji urednik, slovenski pisatelj, France Bevk, ob otvoritvi tiskarne »Slovenija« za javnost 18. maja 1947: «Brez ..Partizanskega dnevnika’’ in partizanske tiskarne, ki sta nam vzbujala ponos, sovražnikom bes, vsem pa začudenje, bi bila naša borba dokaj težka, zato se ju spominjamo s hvaležnostjo in ljubeznijo«. ZA ZBOLJŠANJE ZVEZ MED MESTOM IN OKOLICO KDAJ BODO PRIČELI GRADITI potrebno brv v Stražicah? Kakor je pred časom sporočilo ministrstvo za javna dela, je zanjo odobrenih 15 milijonov lir Ze več časa je od dneva, ko je bilo objavljeno, da je ministrstvo za javna dela določilo vsoto 15 milijonov lir za popravilo brvi v Stražicah, ki naj bi olajšala prehod številnim delavcem v podgorski predilnici, obenem pa tudi prebivalcem Podgore, ki so zaposleni v Gorici in ki morajo sedaj daleč naokrog. Bliža se zima, toda sled o gradnji brvi ni od nikoder Znano je, da je bila tehnična komisija na kraju samem, vendar dokončnega načrta po dobljenih vesteh še ni napravila. Sele ko bo načrt gotov in poslan v odobritev ministrstvu javnih del, je upati na skorajšnji začetek del. Vsekakor je potrebno, da odgovorni ljudje pohitijo z načrti. Brez dvoma, bo brv olajšala dohod na delo mnogim ljudem iz delavskih naselij Go- rice, toda po njej se vseeno ne bo mogel vršiti tisti promet, ki je sedaj po mostu IX. avgusta in po pevmskem mostu. Potrebno bo misliti na gradnjo novega mostu med dosedanjima, po katerem ■ bo dovoljen prehod ne samo pešcem, marveč tudi motornim vozilom. KINO CORSO. 15: «Tunika», barvni film, J. Simmons in V. Mature. VERDI. 15: »Deportiranci Bo-tani - Bay», barvni film, J. Mason. \ ITTORIA. 15: »Ožgana zemlja«, barvni film, J. Derek. MODERNO. 15: »Lepotice na kolesu«, S. Pampanini in R. Rasce’. pokrajinami Italije in Jugoslavije. Znano pa je, da je uvoz tako nizek samo zaradi politike cen, ki vlada na italijanskem trgu zaradi interesov italijanskih živinorejcev, ki bi ob prevelikem uvozu morali svojemu blagu znižati cene. Goriški mesarji so mnenja, da se to v goriški pokrajini, kjer je živinorejcev zelo malo, ne bi smelo upoštevati in prav zaradi posebnih ekonomskih pogojev in potreb prebivalstva bi bilo treba povečati uvoz mesa iz Jugoslavije, ker bi edino to lahko znižalo cen mesu in mesnim izdelkom. Mizarji podjetniki kmetovalci. Deske tmre-kove, macesnove in trdih lesov tn tra- me. nudi najugodneje IBS! vialeSonnino24 Tel. 91441 Elektro-inštalacijsko podjetje — Sprejema vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel. 29-322. SE PRIPOROČAMO! RAZSTAVA GROZDJA Prijave vložili na Zvezi trgovcev Tekmovanje za najle^°,pf stavo grozdja, ki ga J L, vedalo ministrstvo * . cS. delstvo je tudi v ^ šlo svoj odmev. R«sta sobot» do pripravljene ze ,ej 2. oktobra in bodo na i prebivalstvu in kj°m,0n* bo dodelila nagrado bra dopoldne. (l Vsi zainteresirani ^ vložiti prošnjo do • ^ pn Zvezi trgovcev n ^ Italia štev. 5. K te_ lclt so vabljeni poleg Pr0“ sadja tudi ostali trgov* Meglenke in Žarometi luči za tre. ta**** Signalne h»čl uvoz ’zV^ig, t Uago deBrtin*®' \ tadoneetmh iiv.v. -v,- ■ 1 s.kemmedy| Drug za drugim so naglo dajali nove predloge in vsak tak predlog je bil bolj krvav od prejšnjega. Brez slehernega navdušenja sem skusal dodati tudi kak svoj predlog. S svojim ravnanjem je dajal Carter pobudo za nove grožnje. «Dolgo časa smo skušali Izslediti podgano,« je dejal, «in vsakdo Izmed nas, ki je redno plačeval članarino, ima proste roke, da .obdela’ to podgano. Moj namen je začeti stvar s tem, da ga postavimo pred Klanov oltar in da tedaj začnemo udrhati po njem!« «Mar ne mislite, da bi bilo dobro, da mu najprej prepovemo državljanstvo v Nevidnem carstvu?« je vprašal neki birokrat, ki boleha za protokolom. Prepoved je dolga ceremonija, ki vsebuje karikaturo sojenja ter se končuje s simboličnim »močenjem« izključenega brata. »Ko z njim opravimo mu ne bo več potrebna prepoved!« je rekel svečano Carter in je še naprej opazoval vse- Hkrati se je nehal smejati. Nepričakovano bi se skoraj zasmejal, ko sem videl, da Carter samo bega in da sploh ne ve, koga bi obtožil. Na vso srečo sem premagal smeh, kajti Carter je bil dovolj pameten, da bi pravilno razlagal moj nasmeh v tem trenutku. Sam sebi sem se začudil, zakaj se nisem spomnil možnosti, da je Carter ramo nastavil past, da bi se kdo ujel. Izpll sem velik požirek cenenega whiskyja ter se pridružil razpravljanju z mnogo večjim navdušenjem kot kdaj koli. Ko je končno videl, da ne more več dalje zadrževati ljudi, je Carter vstal. »Bratje klamovci in umazana podgana«, je začel s prezirom. »žal ml je, da vas moram razočarati, toda ubijanje moramo odložiti na nekoliko kasnejši čas. Ne vem, kdo je podgana, toda upal sem. da se bo sam obesil, ko smo mu dali to noč malce vrvi. Želel bi, da se to zgodi. Ne morem razumeti, kako r- nekdo drzne, igrati se s Klanom, ko pozna kazni! Naj bo kakor koli. zožili smo izbiro na samih 37 ljudi — na ljudi, ki sedijo v tej sobi. Mi sledimo njegovim stopinjam ln delamo to z vedno večjim uspehom. Znano nam je, da je nocoj med nami, ker nas ne bi sicer nihče ne zasledoval. Naš Klokann — preiskovalni odbor, je sestavljen Iz najboljših detektivov atlantske policije in prepričan sem, da bomo podgano ujeli. Želim se Vam zahvaliti za vašo nocojšnjo hitro mobilizacijo. Ostaja nam mnogo poslov, ki jih moramo opraviti, in mi se jih bomo lotili, kakor hitro se otresemo podgane. Vse dotlej, dokler je v naši sredi, imamo vezane roke. Ulcmte ga in obljubljam vam, da bomo zažgali nebesa z ognjenimi križi! Vsako noč bomo kaj napravili! Sedaj slecite kute m se vrnite domov. Ce bi vas ustavil kdo izmed Dukeovih ljudi, spomnite se dolžnosti kavalirjev — ne biti samo pripravljeni na vsak poziv, marveč imeti tudi zaprta usta! Pnsijte svoja usta in oni vas ne bodo mogli pridržati! Razidite se!« Tedaj je nastala bitka, kdo bo popil ostanke whiskyja. Psovke so napolnile sobo, toda nihče ni predlagal nič novega. kako naj se kaznuje »podgana«. Nikoli v življenju nisem bil bolj srečen, ko sem zapuščal kakšen kraj, kot to noč. ZAKAJ SEM PRISTOPIL H KLANU Slabo sem spal ostali del noči. Namesto da bi spal, sem ležal v postelji in sem razmišljal o nekaterih stvareh, ki so me napotile, da sem pristopil h Klanu in zašel na tako vroča tla... Spomnil sem se, kako sem še kot otrok odkril belo kuto in krinko svojega ujca. Oblekel sem kuto čez glavo in gledal skozi izrezjza oči, ne da bi takrat vedel, da bom preživel toliko odraslega življenja pod Klanovo knnko. Ko sem vprašal ujca, čemu mu služi njegov «kostim za duhove«, je zbegano odgovoril : »Nekateri izmed nas odraslih ljudi imajo klub, ki se imenuje Ku Klux in mi nosimo to obleko, ko^ gremo iz hiše in želimo preplašiti hudobne ljudi ter jih učimo, kako naj se obnašajo!« Takrat se mi je zdela vsa stvar brez vsake nevarnosti in sem mislil, kako so odrasli ljudje srečni, da se lahko igrajo na ta način. Sele čez nekaj let se je dogodilo nekaj, kar je spremenilo moje mišljenje — nekaj, kar me je brez dvoma napotilo k temu, da sem pristopil h Klanu v upanju, da ga razbijem... Stopil sem v tramvaj s črnsko služabnico n a že družine. Bila je Flo, lepa mlada ženska dvajsetih let. Flo je delala za mojo družino že od mladih nog, pazila je name, me kopala in mi dajala hrano, odkar sem se rodil. Preživel sem več časa z njo, kakor s katerim koli drugim ocir jo zaradi tega tudi imel bolj rad. doW{„ Videl sem, kako je dala Flo sprevodniku P s^51 « on ji je vrnil le toliko drobiža, kot, da bi d dolarja. «Dala sem vam 50 centov, gospod,« Je vljudno. dPjK »Bilo je četrt dolarja!« Je odgovoril spre kinil razgovor. ,rljaj3. .. p 1 »Ne, gospod, bilo je pol dolarja.« je vztraj |jod‘ « »Jaz te bom navadil, da ne boš imela °eK j nike, ti nepoštena črna psica!« je besno *crL,iaV*11H l>i-ji Vzel je težko železno ročko, s katero je 111 , iec. 0'J in udaril z njo Flo po glavi. Padla je. in u°,evetfl lahko usoden. Je to pot odprl samo rano na je strašno krvavela. Sprevodnik nas je z iz tramvaja. Držal sem jo za roko, ookler f^ignic0-vrnila domov. Moja mati jo je peljala v bom » ji zašili rano. nr;šl3 pt?f Nekega Jutra, teden dni kasneje Flo ni. L, d01” pC«1 Okoli poldne Je moja mati sklenila iti na n) v gledati, kaj se dogaja. Sel sem z njo. Našla SV<1 Stokala je. «Kaj je s teboj, Flo?« je vprašala mati- mn;ia- f «Ku Klux je prišel preteklo noč,« je vza %o j< «Ku Klux? Pri vragu, zakaj?« ^ «Ta sprevodnik jih je nahujskal name. m. me bili, sem jih vprašala, kaj sem storila, _s ^ y eden izmed njih rekel, da sem izzivala m" qj-oZR pji «Mlatlli so me z debelim usnjenim P3^0^ da ^ n ker so si pas med seboj izmenjavah, , <.torlli'5’ povrstjo bili. Pokazala vam bom, kaj tN flo & reki3 ^ ra vse vrstr ogu-ov do »loipi a 800 - 111 .....—............................ pst v1' 9 ' A NAROČNINA: CotiB A: meseftu 356, Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. JugoslavIJ«: Izvod "-O, 1,1 z3|o!D’ . v, PoJtnl tekoCI raCun za STO ZVU Založništvo trfaSkeja tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Dri u. nlje, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. raCun pri Narodni banki v Ljubljani 804 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega