r Naj reč ji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto . • - $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 P1 if The largest Slovenian Daily ia* the United States. Listrslovenskihidelavcev v Ameriki. a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: COKTLANDT 2876 NO. 233. — ŠTEV. 233. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 5. 1925. — P0NDELJEK. 5. OKTOBRA 1925. VOLUME xxxm. — LETNIK XXXIII. POPOLNA ZMAGA MACD0NALDA Radikalci v angleški delavski stranki so bili poraženi. — Ognjevita zgovornost prejšnjega ministrskega predsednika je imela za posledico presenetljivo večino nad komunističnim krilom angleškega delavskega gibanja. NAJNOVEJŠA ANGLEŠKA BOJNA LADJA 'i »K Poroča John Elliott. Le štirinajst dni poprej so pristaši komunistov zmagali na Trades Union kongresu, — industri-jalni strani delavskega gibanja,—v Scarsborough. Tam so se "narodne manjšine" unijskih voditeljev, — možje kot Cook, Swales, Purcell in Hicks, — polastile kontrole ter zadale udarec za udarcem delavski stranki ter "politikašem" delavske ga gibanja. Medtem ko so politiki metali komuniste iz stranke, se je strokovno unijski kongres zavzel za zvezo med ruskimi strokovnimi unijami ter onimi zapa-dne Evrope, v imenu "združene fronte". Dawe-sov načrt, kojega sprejem je pomenjal največji uspeh MacDonaldove delavske vlade, so označili kot "zasužnenje nemškega dela in angleškega imperija". Načrt so tudi obsodili kot "sistem kapitalističnega izkoriščanja Le s precejšnjo težkočo so odgodili resolucijo, da se loči propagandne in preiskovalne urade od političnega in industrijalnega dela delavskega gibanja. Tako odločilni in obsežni so bili komunistični uspe-1 hi v Scarborough, da je javnost z velikim strahom pričakovala dogodkov v Liverpoolu. Domnevali so, da je v veliki meri ogroženo Mac-Donaldovo vodstvo stranke. Njegova popularnost je stalno padala tekom preteklega leta. Njegova politika napram Egiptu in Indiji, njegova napačno ravnanje s pismom Zinovjeva, njegova hladnost „ napram strokovno-unijskim voditeljem, obiski pri kralju v Balmoral, njegovo slabo prikrito razoča-lanje vspričo popusta Baldwina glede pretenj pre-mogarjev julija meseca, — vse te stvari so obsojali na sestankih delavske stranke po deželi. Najhujše je bilo, ko so ga obsodili, da je liberalec, — kar pomenja seveda največjo žaljivko za voditelja delavske stranke. Številni krogi so napovedovali, da so dnevi MacDonalda kot voditelja delavske stranke šteti in da bo še pred koncem leta stopil na njegovo mesto John Wheatley, voditelj "divjakov", prav kot je stopil MacDonald na mesto "rožno-barvnega" Clynesa. Celo na predvečer konference v Liverpoolu je A. J. Cook, voditelj premogarjev, ki je obvladal sestanek v Scarborough, ostro napadel MacDonalda, ker je slednji kritiziral industrijalno stran gibanja, ter posvaril prejšnjega ministrskega pred -sednika, da bi delavska stranka prenehala obstajati, če bi izostali finančni prispevki strokovnih unij. Tekom par dni pa se je vse to izpremenilo. MacDonald je postal nov človek po počitnicah, katere je preživel v svojem domačem kraju. Konferenco v Liverpoolu je obvladal od prvega početka, kajti pokazal je svoj stari ogenj ter svoje sijajne govorniške zmožnosti. Oprijem MacDonalda na stranko je postal sedaj močnejši in trdnejši kot pa je bil kdaj poprej. Se bolj važno pa je, da je delavska stranka zopet lotrdila svojo vero v principe demokracije ter parlamentarnih metod. Maroška plemena so se začela umikati l ir.l kratkim -o ki je veljala tjgfz• mm my.; 11 . UNOCHWOOD & UNDERWOOD, N. V ■plovili v Anirliji najnovejšo bojno la.ljo "XcImi-.i' -tirni milijonov dolarjev. Francozi se bližajo španskim silam pri zasledovanju umikajočih s e Rifcev. — Neprestano prodiranje brez resnega odpora je dospelo na razdaljo 25 milj od prednjih postoj a n k španske armade. — Pokrajina prosta vsta-šev. Anglija je deležna fašisovskih debroi Liverpoolski fašisti so se pričeli vpisa vati kot posebni konštablerji. — Policija bo izurila dva do tri tisoč prostovoljcev, ]ki bodo nastopil? v slučaju potrebe. LONDON. Anglija, -t. otktobra. Vi", ra, j st» j<» zavrsii v fas isto v-- k- m gibanju fašisti v Liv. rpoolu sklenili vpisali -e kot poM-bni konštaihlerji za dolžnost v -whieaju -potrebe. Od dva «!o tri ti--.or mo/. j t* nara^pola oro i n izuril .j iii bo t a mošnji policijski jrlavni -tail. Vzori edit fa.šisvov v Liverpool it !'f»ilo najbrž ■'.■e;l:!e fašist o vske organizacije po celi deželi. V neki posebni objavi ugotavlja policija. «ia 2ii nobenega, vzroka, zakoj bi n • o-v0ibnj 'kon.-iabb rj'. >eveda pod pogojem, da zatlosti zalitevam. kat< re določa tozadevna postava.. Kapitan William Lewis, načelnik s-Vupine faši- tov v Lancashire, je rekel, da bokl<> ohranili črno--rnjčnik*. čeprav bodo sod lova!! > polieio. vvojo identično^t in da ! odo osita'li j)od ]w>velj»e je prisila eflwplozija pri severnem vzhodu t rov, kjer je bilo zaponk mih šJatanjast mož. Domneva se. da mo ti zakopani in da t^rpe ostali vtded o pohiteli am poKorišče nesreče, iui razdaljo dvanajstih milj. Obravnava proti urednikom "Stampe". Prohibicijska kampanja v Angliji. TURIN, Italija;. 1. oktobra. — Proti glavnemu uredniku lista "Stampa" in ostalim urednikom jr- bila tdvignjeaia 'kriminalna obtožba, č*8, da ko ipisali -v proti-monarhwtienero ranis&u. Obravnava tae bo začela cine 21. oktobra. - LONDON, Anglija. 4. okt. — Največja prohibieijska 'kampanja kar se jih je kedaj vprizorilo v Angliji, se bo pričela po številnih mesecih tajnih priprav. "Daily Mail" pravi, da bodo metode, katero se bo upornih Ho. alien e onim. ki ko biel v rabi pred J uveden j on probtbicijc v Združenih država/h. Orjratnizatorji priganja (ne bodo pričeli zagovarjati splošne iprohibicije. temveč krajevno prohšbicijo. Glavna točka kampanje bo poziv na ženske v deželi. Gibanje se bo pričoVo v Man-eteštrti dne 19. oktota^. Nadaljna pogajanja brez konca in kraja Nemci hočejo na vsak način dobiti nazaj nekaj svojih kolonij, češ, da je to predpogoj njihovega ekonomskega življenja. — Neodvisnost angleških domini-jev. LOCARNO. Švica. 4. oktobra. Dfle.^atje v/, različnih «rlavtmh me.-1 Evrope >o že na poti. da se ud leže konference, ki ra-šanjn aktivno razpravljali r.izlič-ni zunajiji nr.tsii Evrope. Nemčija ho'* prekmursko fosenilje. iz kfite-re-_'n bi dobila surovine za svoje industrije iter je z;tvz«da stališče, da je bistven »-lenient pri u velja v Ij ai.iu resiiitone varnosti zajamče-i konomskejra življenja s po-močjo tepra srinle je zbrala na postaji, ni videln voditeljev delepracije, ker so iz--tojuli na zadnji postaja pred Locarno. Z avtomobilom je dospel sem-,kaj Ari-tide Hriaanl. fraaicoski zunanji minii-rtctr, ted se pričel takoj j oKvetova/ta s francosko delegacijo OdPiklil je vse potrebno za konferenco z Av>^tenom Chami>erlai-nom. anijrlenŠikim Kvmanjim ministrom, ki bo dospel senika j še danes. FEZ. Fraaicoski Maroko, 4. okt. Francozi >:o včeraj nadaljevali - v o j,- prodiranja v smeri proti A'l-žirjn. Pomikajo se v severno ^mer od va-i Tisntile, ne da 1 > 1 pri trm zadeli na kak resen odpor. Francosko iu španske predrje posfo-janke v tem sektorju so sedaj mamj kot pcit in dvajset milj narazen. Čila va rji in odlienjaki vseh prijateljske iii plemen so se zbrali vraj v^ri iii' i palači se ';.T:- CILJI ANGLIJE GLEDE RENA Anglija skuša demilitarizirati ozemlje ob Renu. — Chmaberlain je pred odpotovanjem na konferenco glede varnostnega dogovora namignil, da bo London jamčil tako uravnavo. — Nemčija bo zahtevala kolonije nazaj. LONDON, Anglija, 4. oktobra. — Ne pričakujte preveč, — je svaril angleški minister za zunanje zadeve, Austen Chamberlaina, ko je odpotoval včeraj na konferenco glede varnostnega dogovora, ki se bo pričela v ponedeljek v Locarno, v Švici. Chamberlain je objavil to svarilo po poslovilni poslanici, v kateri je izjavil, "da se bodo pojavili skrajno delikatni in komplicirani problemi." Ob istem času pa je izrazil upanje, da bo dosežen zadovoljiv dogovor na konferenci, o kateri je rekel, "da je skrajne važnosti glede svojega možnega vpliva na mednarodne afere." Ugotovilo zunanjega ministra razlagajo tukaj tako, da bo koncentrirala angleška delegacija svojo silo v glavnem na porenski dogovor, ki bo obvezal Nemčijo na eni, Francijo pa na drugi strani, da ne kršita demilitariziranega porenskega o- sreno posJovtfi od maršala L van- i* Ti . < . , '' teva. ki je resiqrniral po dol:ri Mnž- ZemlJa; [a dogovor pa naj bi tudi vezal Anglijo, da jamči to ozemlje. Glede vrednosti takega dogovora je vlada mnenja, da bi služil kot ovira proti ponovitvi tega, kar varnost sta za-fee je pripetilo leta 1914, kajti niti Nemčija, niti francija bi se ne mogli lotiti vojne brez gotovosti, da bosta imeli proti sebi Anglijo. Vsled sestanka Chamberlaina s francoskim zunanjim ministrom Briandom je bilo že dogovorjeno, da bi v slučaju "flagrantne agresije" Anglija napovedala vojno napadalcu,, ne da bi čakala na sankcijo Lige narodov. Angleška vlada pa naj bi bila edina sodnica, če je položaj res tak, da bi bila napoved vojne upravičena. Z angleškega stališča je ta zadnja reservacija skrajne važnosti, posebno ker se dominiji branijo vezati se za slučaj evropskih zapletijajev. Ce bo ta centralni dogovor ojačen pozneje z arbitra-cijskimi dogovori med Nemčijo na eni strani ter Poljsko, Cehoslovaško, Francijo in Belgijo na drugi strani, je zadeva, o kateri je angleška vlada mnenja, da ne sme imeti nobenega stika z glavnim dogovorom. V podporo tega stališča pravi list "The Observer". — Dogovor pride prvi vpoštev. Težkoče glede razvozljanja vprašanj na zapadu so že itak dosti velike. Mi ne ignoriramo in tudi ne počen ju jemo nevarnosti, katere vključuje iztočna Evropa glede miru. Teh zadev se je pa treba lotiti šele po separatni zapadni uravnavi in izključno le tem potom. Obisk princa Gustafa. STOCKHOLM, ttvrdska, 4. okt. Kronjjwinc G ust al" Adolf in nje-•rova žetna. s-ta sprejete povabilo •John Erie«*m Manorial komiteja, da prisor-itvujeta rauakritju »spomenika John Eriesona v Washing-, tonu maja meneča 'preite&lega leta. Jolun EricNom, roj. na Švedskem teta 1803. je najpravil načrte za oklopno tac1 jo "Monitor", ki je tako zAtfčovtla tekom Državljan i'i kol generalni jroveaner. Mar-sal se jim je zahvalil za njih pri-};od ter l ekel: — Puščam Maroko v dobrih rokah. Vas mir in o\ ljt-ua. MADRID Špain-ka. 4. oktobra Vse ka/.e. da s-> Španci očistili Ad/ir okraj vseh vstaških četa-šev. V ofiieijetlnem poročilu, 'ki je l ilo objavljeno ob polnoči, s« je jrlasilo. da ni poročati ničesar uo-\ ejra \v. ozemlja sovražnotsti. l^i zavwtju Adžirja. ki je bil ».lavni staai AJxle-l Krima, rii'ske-«ra vojnega lonla, so domače in iclne čete natančno pregledale-Ad/.ir okraj reke GuLs. X:išlr-niso n i kakih s*rvražnih sil. Španci l^vo brez 0iij>0ra ustajiovili j>oeieijo na Ko< osa gorah. PARIZ, Fraaicija, 4. oktobra. — BeseJvU]>no. sta pripravljeni zagotovita Tifskim in Dzesbala plemenom vso avtonorai jo. ki je v soglasju z mednarodnimi pogodbami, ki ^vl^tliujejo kraljestvo šerifa v Maroku. Drugie obe vladi sta pripravljeni oitvori^i breiz odlašsuija skupna pogajanja, da s.e zopet ustanovi mir ter uveljaivi mecLseibojno opro-ščftnje jetttiikm- ter popolna medsebojna amnestija, segajoča nazaj do 1. januarja 1921. Tretjič, obe sili nudita definicijo pirKllagani ga režima admini-straitivne a^onomije. (Vtrtič. obe sili bosta določili moje ozemelj, katerega se bo stavilo pod tak režim. Petič, storilo bo .sklep glede števila opozicij, patreJhne za vzdržan je reda in varnosti v tem ozemlju. SeHtrič. tem ozemljem naj se dovoli trgovsko iprofrtost. v kolikor se sklada z merodajnkmd medna-rodnimi dogwori. Sedmič, trgpovina z orož3em m miuiicijo je jmopo"\ie(laaia^ Painlenrt1 je, v svojem govoru v Nimes namigtnil, da hoče pokazati svetu, da nfefca -hoteli Francija in Španska uvel ja\*cti nrav^iave s j>o-močjo orožja. ske vojne ter je bil tudi eden iz-najditefljeiv propelerja. V New York je prišel leta 1830, postal amtriSka državljan ter umrl v New Yorku krta 1889. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.80 2000 Din. —$37.40 5000 Din. — $93.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej-15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad**. ' ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE- 200 lir.......... $ 9.30 500 lir..........$22.25 300 lir ......... $13.65 1000 lir..........$43.50 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte In Izplačuje Ljubljanska kreditna bank* ▼ Trstu. Za poSiljatve. ki presegajo PETTISOC DINARJEV ali pa DVATISOČ' LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Linup sedaj ni stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej; računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM C ASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Donu- nam Je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali p* Blew York Bank Draft. * FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. t Telephone: Cortlandt 4687 A GLAS NABODA, 5. OKT. 1925. GLAS NARODA (SLOVENJE DAILY) Owned and PmbUšked by . SLOV ENI C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) frisk Rtkiftr, presidmi Look BgnwlSk, ireaenrer PI&m of boaineH of the corporation and addre—m of »bo*e offioers 82 Cortlandt St., Borough of Bftanhattan^ N^w York City, N. Y " G L A 8 NARODA" _______"Voice of tke People"_ listed K very Day Except Sundays and Bolidaye. AMERIKANKA KRALJEVSKE KRVI Za reln Uta velja list ea Ameriko Za New York ea telo letm_ $7.00 (ft K -lIHi'lt __ _ $6.00 Za pol leta ___ Za nioeentstva ea $3 JO $7.0(' Zz piti Uta , _ $3.00 celo Uta _ Za 6*trt Uta____ ___$1.50 Za pol Uta___ ----- $3.50 Buh gdption Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Svrrla" izhaja vsaki dan ievtemii nedelj in praenikow. Dopisi urea podpisa in osebnosti se ne priobSnje?~ Denar naj se t^MCovoli potil j a ti po Money Order. Pri spremembi kraja naročili kov, pršimo, da se nam tudi prejšnje bivališč« nasnani. da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York/N. Y Telephone: Cortlandt 2876. JOIN THE NAVY... * m if"»"«ie«T RIYtTSM View CO- NI« VOBK ►Slika nam kaže edinega ameriškega obroka. |x> tkojega zi'ah pretaka kraljevska krj. To je lihima Ma'ija IjetxK he/Mr. in Mrs. A-Vm. B. Leeds iz Sexy Yorkx Mirs. Leeds je 'bila .pred poroko ruska prineezinja K.veni^u, hči poikojnega ru-kega velikega "kneza Jurja Mihajloviea. \* lanjt m r.i-u p. <-ajo m i kitarist ični krogn prav posebno z iiMiiic.uiji in rek rut ov z.i mornarico in armado Združenih držav. Vse-) .. d naletimo na rukrutacij>ke iioslaje, pred »katerimi pripove-dr.jej- n:ične sličice o lepem in zanhnivcim življenju onih mJad lii ■ l:i -o ohve.za.li stricu £>amu za vojaJJko in niornai iško službo in i dunivajo pri izvršitvi te vzvišene naloge priliko, da si ogledajo i!. . • V in ljudi celega, sveta ter žive v Aziji. Avstraliji, Evropi ali Al'.iki \ >iadk< m brezdelju. ee se jim slučajno no poveri n Isnejših ^p^a^ i«»I<»__v d« 1 katerih izgube pogosto življenje ali jxi po-atanejo po-' Im! mi z;i v>e woje žive dni. , Mi sieer ne vrjam mn. da je to življenje v resnici kraxno, po-sj' ii.i vii življenje. Dobro nam jV znano, da je militarizem >n m. -n i i i svojih nazorov 'na temelju poročil iz A\-irulije, kjer >•• je, kakor znano, pred krastfkim mudilo na obtvku Jugoslavija irredenta. O rabi slovenščine v Gorici | "Žitna bitka". je pLval Poivia Jeronim Ierta 1567 Sedanja vlada želi doseči J^aci-v svojem popku furlanske damo- janadjiejše in uspešnejše kmetova-vine, da prebiva v goriškem mestu »jo po ]x*aari anuh provincah. Za-ln no go jdeonenitašev. da je prebi- to se vrše Tudi (po (Joriškeni pre-vaOsttvo ptošno precej premožno, davanja o vpraša«ju, kako naj sr da je šega v oblačilu, v jedi in pomnoži ri'ltira-i žertev ? Predavanja pijači nemška, da govore navad- lahko dobra, aki za -pomnoži-no trijizike, nemški, Slovenski in'^v žitne žetve treba najbrže še italijanski. To treba razumeti ta- kaj drugega! ko, da ko plemeaiitaši govorili nemško, prebivalstvo pa je govo-| Pozornost domačinor rilo »ioveai>sko in Lta/Hjansko, pred- ( vzbujata na lovski raizstavi v Go-V.sem -slovensko, kea- je 'bil takrat ric4 zbinki Bianchija iiz Ajdovšči-i1 al i jamski žive! j v mestu še pre-Jn«1 hi -na d uči tel j a ("'Hbeja iz Lokav-sn. V prejšnjih stoletjih ce. Posebno Tirva zbirka obsega ee je brez dvoma na goriških mest-1 kar ži\i in ne seli ob Vipavi, nih tleh govorilo ^e več sloven- P° ajdovskem polju, na Štur.ski sko. To je umevno, saj so dali -tu- j gori in po tmokskem gozd«!. Podi Slovenci mestu ime. Tudi v ^ laitin^kih so navedeni tudi iz- am -idv.i i.K.tNao biodovje. Tam s*> sprejeti amoniške "bojse"' ta-^zika f^^jj kakor v Gorici. Trdi,— zgradi v Gorici. Gorici ob-ko i»ii>.i<.no ter jih pogostili tako radodarno iai razkošno, ;i'ovali, tla nismo udaLi -siri ieJkim gla.MJVojn naših rekru .j jvili icr/lantov. I;:tiior;!a. ki >o prišla v zadnjem času od a\istralsk3i y>oročeval-* < . i javljajo, Ua delalo velikansko proq>agando za ccabavo ante Aili •• -o>iov' prav posebno veliko, (kapitalistično in finančno ča-. "Utl.Iii-e mi poživljali z deJn-liini črtkbiui "naj niulajo deč-ki.u" vini time"". Domoljubna dolžnost je postala potikati se z :i!:-iii '.:nu mornarji, "pustiti na strani vse malenkostne obzire". •<• .i-mi» -n ]»ai*ob>, katero je izdado kapitalistično časopisje, ki ima dr:i;>a>-i r.a moralo r.aravno-t patent. Kdt ;j najbolj odlicu.h a\>&rak»:kih listov, "The Me®K>trrrt> Age", ,i • ii p iv pon iiiio odki iio.^retn. V ntikeni uvodnem člartka, ki jr i:o- ■ napis: — mlad mornar, ki je kaj vredem, ima na jeziku KakaJii" »I« klii i* imate? — tsjt glasi m .[.ij j«> va.sa naloga, deklice, da storite najboljše za Avstra-^ « lah.ko >torite v naslednjih tles^^tih dneh za m.odnarodn.1 mir k- l more >toriti Li-ra narodov v ina-il klnjih desetih letih. CMoveškf i Ino-a ji >o mo;:oenej.si kf»t ]e jh» il-/ a (» i.i-le nesramne hiše sTedi puritanske trogostu a\itralsklh i .i Prostitutke iz \x*ii delov AvstrakiJ. so prihitele v pri->ta- ii:-iv.i nit in na stotine do nezave-iti pijanih ljuiki so pobrali vsaki d. i — .sogla.siio z Melbourne News. Z eno besedo rečeno, — \>-akdo #-.e je kraljevsko zabaval. Kmalu j.a j. prišel konec kra.-nih časov. Ameriške bojne ladje so obrnile pmti domačim vodam in "dame" lahkih korakov in kr« !«■ ii j so bile prisiljene vzeti slovo. švigašvaga-morala gospodov puritancev « je naenkrat zo-j^ati i^tica. on pa )< ' p;»l;; ; ila -n a in duše dobrih mož. DLsitniikti z rdečimi aj ni zunaj, — isto nravno strogost, isti popovsiko-hknav-!vi ni .i/. 11 d nosi i. ki sta" ga tako koreuikto izgubila tefleom obitska a meri - k.* mornarice. Avstralskim dekletom je sedaj pol povedano !.,:r je napravilo 7 1 kratkih deset dni za. najs\etejšo domoljubno dolzno>t. Avstralija -e je ]X>miH1a . . . V zv. /a s tint naj bo dovoljena naslednja pripomba: Kai < j» pripetilo v Avstraliji, je povsem običajna posletlica 111 ii t iriziua. Na eni strani uničuje cvetočo mlao\-vem razumljivo glede 11a šte- dosedanji ne U-Strrlza vsem pot.re-vi In ost in veljavnost Slov, meev v Te dmi je iprišlo iz Rima do- oni d oh i na furlanski in goriški vol j^nje za zgradbo novega po-zemlji. Renegat. V Lovranu je umrla A. Ilija-šieu. hčerka Andrdca. Krsto mlade pokojnice Ko ovili s cvetjem, polno vencev je 'bilo .podožemih na njo in na teh vencih so 'bili lirvat- klitega trga. Slovenski otroci govore čisto itali ;anščino. Trža~ki " Piccolo** ve^ zadovoljen koivštatira. da izgovarjajo slovniiski otroci v onih detlih de žele. k j t ni d:re-' italijanskim prebivalstvom, itali-ivega reiv igat-a Paga.na. Zagrizen ki ^ J,lh naučili. fašist je ,ta Pegan, zato pa j« sto- ta:ko ^ ihl yv*m ,z ust sl°" pii k sprevodu m -zahteval, da se °ftrok ^rava t(wka,^:,,a-oni naiMŠ; takoj odstraniijo. Kone- Tržažki U'« ^>da v ^^^nost m no je dopustil _ kako oblant ^ 111 ima jo fašisti v Italiji!—' da so Goriča.ni toUdi še nadalje svoja ne spravili k is, t o do %-ralt pokopali- ravno ^goglasna dijalelcta. Plošča. tam pa so morali bele trako- VKnci hodo ^xWdi pa č«ti knji-ve s hrvatskimi napisi odstraniti..» ™ To ston ^raVl Deklice so trakove pobrale in jih ^ed,a pretirava, ker položde v grob na knssto svoje nepozabne družice. Navzoč je bil pri grdem faši--.tovskem -čimi neki Italijan iz Bol ogne. V/prašal je, kdo je oni «>ospod. ki so izgublja v takem početju. in dobel je odjrovor, da je bil .termai Pegami oče Slovenec, zagrizen Iiflaiijan. Bolonjec se je trpko nasmehnil in rekel: Seodo Lmeki priliko slišati v bližnji bodočnosti no»ve sioveii-pke boži-ene petsmi na Victor ploščah. '' Kvantet Oanean augh" pod vedr-tvom Mr. Ivan Potokarja, je brefc dvoma fcos svoji nalogi in smo uverjrma, da bo to patje prekašalo Mae dosedanje na Victor ploščah. . Žal imo "Kvartetu Oonemaugh " obilo uspeha, še (bolj pa želkmfi slišati njegove sikovemlke ume.tne pesmi na Viefcor ploščah. Uredništvo. tanio kotifereneo. Dolvre^ra osemprocentn *ra piva je bilo v izobilju, pa tudi dragih vin in dobrega žganja ni manjkalo.. Kot 7c1a.no, niso dogodki, ki se vrše po rajonih, inozemskih poslaništvih in konzsilatih, ]>oa ni n.ičtuar opravil Odšel je precej poparjen. N'a jbrz si je^ml-iil: Ti Amerika nei pa res niso nika.'ki ge&vtile-meoii. Nafjpivij nam posodijio denar. potem ga pa. hočejo 11a vsak način nazaj imeti. * Iz -Ju gosli a vi je ni zadnji čas nobenih posebnih poročil. Kralj se je vrnil z Bleda v Beo-> grad, Pašič je v Žejt Railič bo prišed v Ameriko. Princ Pavle je bil šel na ksrafiijev.sko žeaiEtovanje v Rim. v Ljubljani je pa vse po f-ta-ri nava4»o daj so biki namreč va pametni ljudje prepričani, da so kralji in cesarji precejšnja ovira civilizacije. In pametmi ljudje bodo tudi za-naprej prepričam i o tem, maisrari. da se dparj-lki ikralj ina sr\'ojo puhlo glavo poritavi. * Dosti se govori in piše o ljubezni na pr^ pogled.« Kdo še .r>i skišal iznane fra"ze: "Na prvi ported sta se zaljubila drug v dfmgega". » Loubeaen je bolezen. Zoper ljubezen na prvi pogled je najboljše admviio pair inadalj-nih pogledov. sae^BBMHHM j Dolenjskem a celo devetkrat kaznovan. Kr-žoijeva hiša je splošno znana kor zatočišče tatov, tudi tujih 111 tam se je skovalo že nešteto temnili Tračni o v, ki so jih čutili nato domačini. pa tudi prebivalci daleč naokrog. Družili -o posebno imenovana brata ter ženo mlajšega Rudolfa X> 'žo, z vsemogočimi ta-tin^kiiei elementi, pohajali vedno 1-rez dela naokrog -skupno, še v. * krat pa sta jf» udarila na "ra-'int" hirata sama rn delala roko v roki. ('esta je l>ila njihova, pod la sta se po okolici kakor dve l urji, da so se ju bali ljudje kot 6girja. zahajala sta v gost;i!hie. j-*dn iz/i\ala. se pretepala oh -iiern, pa jHjdnevi rn pont.ei preža-lr za prilikami, da sta si prisvojila tuje blago. Vrata, še ta.ko dubs o zaklenjena, jima niso držala, ustrašila se nista nobenega p-a-euvaja pri hišah, včasih sta spala po šupah in tujih hlevih, v zalivalo pa vidno kaj odnesla. Mlakar da so bili v hiši ljudje in j.-bilo okno islučajno <>rto. že je e-den priskočil t110 stvar. Ko je po vaseh že \se mimo spalo, ko se je izgubil od oken zadnji vasujoč faut. sta ste priteipla na eeko.ši • >o kuT^nrkih Lu včasih -1 • je pri Kržoljevih kuhalo, peklo in cvrlo. da je dišalo daleč naokoli rn končno udarilo v nos ljudem ter ' oblast i, ki je oba brata v. soprogo mlajšega lrtaknila za mrežo. Obiožniej_ našteva sledeče tatvine: V Litiji tatvina dveh koles. 111 sicer Francetu Pleničarjii t r Albinu Dolškai dne S. oktobra leta 1924. v vreduosti 3000 dinarjev in 11 a.«lednjega dne Jos:pu fsi-mončiču v Bregu pri Litiji 700(1 Din. vredno kravo. Živali sta bratu gnala v neki gozd pri .Moravčah. kjer sta jo utrujeno pn-t.ila. da prideta po njo naslednji dan. Te tatvine oba brata nn priznavata in se izgovarjata, da sta imela tisitj clan namen, obi-kati neko ■svojo trto v Št, Ju r ju pri Litiji, ven d a./ si v zagovoru tako nasprotujeta. tla jima rti verjeti. \ noči na 2<1. novembra sta se splazila Rudolf in n jegova žena v ži-tn'eo Janeza Zupančiča v OtUir-g' in ]>obrala od tam več usnja, sninjsk ga mesa in dva mernika pšenice v vrednosti -987 Din. Iz ku.rnlka Janka Vozlja. učitelji v 'trebnjem sta odnesla oba ."j. oktobra petelina in kokoš v vrednosti 12.") Din. 11. oktobra sta po- brata 'iz kuhinje Ane RedKrniko-VL- v Starem trgu več perila v vr.thios.ii 273 Din. Neža je opre->.ovda okrog hiše. Rudolf je pa n.etHem kradel. Se mokro jMM-ilo ^ta nato prodala Rozaliji Mik«*e-vi. ki na>. ti »pa kot priča. Še isti dan sta podala ua "v rhpeč in u-kradla Francetu Krersu. ko sta preje vlomila v hiše, zh ll.")0 Din. razne obleke. Dne 20. ofk-tobra je lM-š-el vlomljeno svojo shrambo Matevž Vrščaj v Telčah, ki je Kr-žoljev sorodnik. Ta je tatvine o-siunii Rudolfa in ženo. ikar se je pozneje bika zal o kot opravičeno. Odiu sta mu za 1975 Din. p--rila. Xa—ledu ji "teden sta oilšla z ženo v Črnomelj, kjer Hta vzela izpred trgovine Ahačič dvojo ja-Italniii hlač v vrednosti 315 Din. Rudolf k t žof j je nadalje sam u-kradel novembra -Jožefu Nose-*u. ko sla «11: «1 potoma iz Xiko knjižico. jo ponaredil na ime Fran Sla-v.č. ]»renaredil os<*hni poj>is in rojstaio leto ter s to potvorje.no kn fižieo dobil službo pri Ivanu Ptčnikar.iu pri Sv. Jakobu ob Savi. Dne lfi. jidija pa so ga oro>,-n:ki ponovno izsledili in rsldati sodišču v Ljubljani. Oba obtoženca sta se zagovar-ja'a vrlo malmlušno. Porotnčkoiu je bi'o sta v! j nih glavnih vprašanj, nanašajočih se m posamezne tatvine in vlome ter 3 dodatna vprašanja. Odgovorili so na vsa vpra"-anja soglasno: da. eno dodatno vprašanje pa je odpadlo. Senat je nato obsodil Rudolfa na fi. Franceta pa ua 4 leta težke ječe. ICa kongresu nemških socialnih demokratov v Heidelfcergn ' je b'i za -.trankinegn načelnika ponovno ; z voljen Hermann Mil-filer. za katerega so glasovali v-ii delegati. Naznanilo. vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino. DOLARSKA IZPLAČILA — izvršujemo v vseh delih Jugoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3%*. POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH — ' izvršujemo najtočneje in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajamčena. DENARNE VLOGE prejemamo na "Special Interest Account" in jih obrestujemo po 4% mesečno obresto-vanje. ' .,f NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. r. » GLAS NARODA, 5. OKT. 1925. G. K. CHBSTERTON: ČETRTEK Poslovenil Oton Župančič. (Nadaljevanje.) — Kakor sem že rekpj, — jc "povzel proor kakor l»i bredel po p siku, — prigodek, ki se je nama naiključil in naju napotil da sva $>rišla po pojarsmila o mar-kiju, je tak. da je menda res najbolje. če vam ga poveva ; ker pti se tiče pravzaprav bolj tovariša Svmea nejro mene-- Besede je vlek' il kakor bi pel k1ov<--iio himno: Syme pa. ki je imel odprte oči, je videl, katko m*i dolgi piNti bobenčka jo po mizi. Cital je: — Nadaljujte vi. Mene je postavil na suho. Svmo s»» je vrpel v bo,i z «tim drznim pogumom, ki . S}<-n.e, kakor mož, ki je vrgel na mizo imetek in življenje, se je sklanjal z divjini obrazom naprej. — Imktor se ni genil. Par trenotkov je bilo tako tiho, da bi bil ts/Lišal iglo pasti; molk pretrgal en edini žvižg oddaljenega paimika na TeomzL Xa-lo je doktoi Culi. -ki se je še vadilo sm-ddjal, počasi vstal in si je snel naočnike. Syme je skočil na noge in se malo odmeknil, kakor kemik pri predavanju pred uspelo eksplozijo. Oči so mu bil^ 'kot 75vezde in prvi hip mu je tako sapo zaprlo, da je samo prst iztegnil in kazal proti doktorju. Tudi profesor, pozabivši na svo- ni. Sreča je hotela, da «em se za plel v pogovor * nekim detekti-i^ navzelo hromo*. je planil po-voan, ki tne je imel menda zavotjo koncu Naslanjal «e je ob stol in mojega klobuka 7a poštenjaka. KeT sem mu hotel dobro mnenje o moji most i še bolj utrditi. fctrmal dvomljivo v doktorja, kakor da se mu je pred očmi pretvoril v krastačo. In ta preobrazba sem sra vael *eboj v hotel .in sem > bila res vsai tako velika' «a dobro napojil. Vino je dobro j Detektiva sta videla .na stolu vplivalo, postal je prijazno zgo-|«,red ^^dega moža, rajši fantiča, cz odkritimi in sreenimi voren in mi je prosrtobesedno pripovedoval, da upajo v dv'eh treih dneh markija v Franciji prijeti. In tako. če mu ne pridemo jaz ali vi na sflrd — — —. Doktor se je še vedno prijazno smehljal in nemogoče je bilo. prodreti nwi do .zakritih oči. Profesor je opozoril Svmea. da hoče nadaljnje razkladanje prevzeti on ler je zaž il enako premišljeno, mimo kakor prej. — Svme me je o rte m nemudoma obvesitil. in namenila sva se k vam, da bi videla, kaj ibi bilo po vaše m mnenju najbolje skreniti. Meni se zdi brez vprašanja nujno, da bi--- V«? ta čas je giedal Svme doktorja skoraj taiko srepo, kakor doktor profesorja. le da se Svme ni menjal. Zivei so bili olvema so-lojevnikoma na tem, da se utrgajo od prenapora vzpričo te nepremične uljudmosti, kar se Svme nenadoma sklone naprej in kakor nehote zabobna po mizt. To-le pošto je dal svojemu zavez niku: — Slutnja mi je prišla. Profesor Ke je v svojem govoru komaj usta val in je javil naroij: — Zgrabite jo! Svme je brao javil: — Z*»lo n uiavadna je. — "Nenavadno piškava. — je odgovoril profesor. — Pottf -sem .— je rekel Svme. Svmeni je zaplala rdečica do sanih rinenih las, oči so mu .gorelo v vročici, lutnja mu je bila prišla, kakor je reJa4. in zapičila se mu v glavo z neko lehkomi-selnp gotovostjo. Zopet je zatip-kal in sporočil svojemu prijatelju: — Ne morete si misliti, kako >e moj i slnrtnja poetična. Tako hipna, kakor prihod pomladi. Potem ie študiral odgovor pri-jatelj n->h prstov. Glasil se je: — Vrag vas vaemi! In profesor je nadaljeval vredno odgovarjali. — Ali pa, — je za tipkal Syme, — du je pozitivna kakor :'afko-Tdeei lasje lepe ženske. Profesor je Ibesedoval naprej, oemi svetloriave barve*, oblečene jra v običajno obleko kakor mestni uradniki; vsa njegova prikazen je rac.odevala samo dobrodns-nnst in preprosto razumnost. — Smeh n.u ni izginil z ustnic, a tako se smejf dete. -— Saj ««n rekel, da sem poet, —: je vzkliknil Svme v nekakem zanosu. — Saj sem vedel, da je moja slutnja nezmotljiva kot pa-To je bilo zaradi naočnikov! Vs>ej»a so Vdi krivi samo ti naočniki! In se kljub tem črnim očem je bil s svojim zdravjem in svojo v^elostjo živ .vrag med tistimi mrtvimi viti g i! — To je seveda čudovita razlika. — j*r> rekel profesor s tresočim s- glesoin. — Glede načrta pa, k! da bil je zvest dng. Potegnil je iz že-} pa svoj listek m ga položil poleg prijateljevega. Tedaj se je tretji mož zakroliotal in sedaj šele ol anrtev «trahu, ko sem I se čutil samega. Gogola bi bil vče-j raj skora objel ki ']>oljuft)il, kar bi j bilo pač neprevidno. Uredvojnih dolgov*, velik napredek v ritsko - francoskem zbliževanju. Dalje objavlja K ras is i. da je dosegel ]>ri svojih poslednjih razsrovorih z moskovsko vlado zagotovilo izdatnih, industrijskih naročil za Francijo in obljublja, da bo vprašanje francoskih zahtev glede posojila kmalu rešeno. Dotika tudi maroškega problema ter zavrača očitek, da sovjetska Rusija podpira Abd-ol-Krima. Verjetno je. da je •smatral Kra-sin za potreHbno. da vzpričo vedno l>olj se množečim očitkom zoper so^jetsk" oblasti pokaže nekaj, kar bi potolažilo francosko javnst in jo pomirilo. Toda Kra->inova izjava v tesni pogledu francoski javnosti ne bo zadostovala. Iz več vzrokov. Predvsem kar so tiče vprašanja predvojnih dolgov. Zdi se. da tu vendarle še ni tako blizu siprhrazin% Knkor je razvidno iz komentarja, ki ga je dal Kra.sin zastopniku lista ''Pent Parisi n?\ je Ruisija pripravljena priznati predvojni dolg v o- češ tG dela morda tnJtja kitenia-cionaia. sovjetska vlada pa zato ni nit i najmanj odgovorna, ker Mta to dva povsem ločena in saano-Mtojna činitelja. Toda nihče, ki l>ozna neloeij rve fitktične zveze med. tretjo internacionalo. iii sovjetsko vlado, se m • lio čudil, če tako argumentiranje ne, najde priznan ja in v Parizu sc ^ Krasl-r.ovimi i a; a vami glede ]\liiroka nikakor ne bodo elalli potolažiti tako hitro. In še eno : a- ozadju vsega lepra je sovjetska težnja, dobiti v Franciji večjh posojilo, ki je Moskvi tako strašno potrebno. Baš zato so v Parizu skeptični i in nezanp-ni. zakaj dvojna igra. ki jo igra Rusija, bi se morda brž .zoin-t zlila v enotno in to neprijazno, kakor hitro bi Francija z denarjem podprla roško sovjetsko eksistenco. Zgodovina besede '' fijakar.'' K«lo ve. da je v veliki družini svetnikov tudi svetnik, ki ima za današnjo dobo zelo čudno ime Fi-akr ali pravzapra Fiacre? To je bil /lober irski menih, ki je živel v letih 600 do 670. Bil je pre?a-r.jan in se je zatekel v Francijo, ■kjer je blizu Meanxa za časa kralja Dajroberta gojil svoj vrtec. Zato j» tudi patron vrtnarjev, ki ga v^a.ko leto aven-ta časti io ni vrednosti, kakor ^o jo predstavljali ruski vrednostni papirji jv -"'^een E .morit - Ea-uboime. na borzi ob času. ko je Francija !Ah ?)il inorda tmli ^jditeTj priznala sovjetsko Rusijo, kar bi i ^ ali je izpopolni! predsavljalo približno štiri mili-Jmorf,a ^^Ua voa. ki iarde papirnatih frankov, in tolso ?a vlekli voli? Ne- Ampak pr- toda sredi njegovega govora se rekel Buli. — Bili smo Štirje pro- je Syme odločil za dlejanje. Nagnil se je preko mize in izpnegovoril z glasrom, ki ga ni bilo mogoče pregreti: — Doktor Buli! - Doktorja w gladko, smehljajoče lice ni zgenilo, a oba prijatelja bi bila prisegla, da upira oči pod črnima naočniki t Symea. — Doktor Bufll, — je ponovdl Sy'me 8 posebno določnim, ' a u-Ijndnin-. glasom. — ali vas sjnm ti trem. Profesor jp bil že na stopnicah, a njegov 'glais je prišel do njiju. — Ne, — je rekel glas, — nismo bili tako srečni, da krog š st milijard tuadžar-kkli kron. to je okrog pet mil. dinarjev in pobegnil. Vaj- m da je bil znana oseba v budimpe-štanskih klubih, kjer je zaigral velikanske vsrite. P(nd:mp<-štan-ska policija sklepa, tla je 'pobegnil na I *una j. NedavAo smo poročali o eloz-devnem čudežu v Nag>*sca\vasci na Madžarskem, kjer se je baje nekisdeklici jwkazala Mati Božja. Fanatično probivaCstvo omenj*-nega mesta je na Kraju, kjer se je čudeč baje primeril, hotelo zgladiti ka-pedico. obeuun pa je kraj zaslovel kot božja pot in dnevno je prihajalo v Nagvtscakasci na tisoče zaskipljenega ljudstva. U-pravne oblasti so nato v sporazumu s ccrlvvdiiiiui preipovedalc romanje v Nagv*scakasci in sive najpreje "tz ve.i-skili ozirov. kasu;--je pa š-' iz sa.nitarnih. Oddelek o-rožniikov ji: imel nalog zalbraniti zaslefpljcnii masi dohod ik mostu, kjeir se je 'baje prikazala Mati Božja. obenem pa je imel preprečiti zidanje kapelic.v. Ta mkmp je vplival na razgreto domišljijo neukega ljudstva, kakor če bi prilil olja k ognju. Od dneva (prej>ovedd dalje so se dnevno zbirale nedaleč od kraja 'čudeža' skupinlei fanatičnih vernikov, ki so zavzele napram orožnikom grozeče stališče. Razni sumljivi elementi so hujskali ltiaso na direkten odpor proti orožnikom in oblastim. Hujskanje je do-veillo do katasitrofe. - V pomedeJj.fk popoldne je prispela iz izal a crjrer.sk oe množica razprši in odstrani. Med množico je zavrelo. culi so se razburjeni, liuj-skajoči glasovi: "Orožnike treba pobiti! Dol z njimi!*' Množica je .postajaJa čeizdalje ln>lj agresivna. razburjenje je naraščalo od trenotka do trenotika. bloški in žeu.ske so dvigali pesjtr, ter prodirali proti orožnikom, ki so se umikali korak za korakom. Orožniki so v kritičnem tnTiot-ku zairrozili množici, da se |>oslu-žijo orožja, če se ne razprši. Toda grožnja ni pomagala. Fanatični romarji so pričeli divje mahati s palicami, hoteč obenem navaliti na orožnike. Eden orožnikov je medtem pripravil svojo puško na strel. Množica je navalila nanj. Iloteč ljudi ustrahovati j:- orož- nik -oeldal en >trel. Naslednji hip je pretresel ozračje obuipetn krik in neka prlletaia žena se je smrtno zadeta zgrudila na tla. V rausled-njem tr niot.kai se je zgrudila na tia še ena žo»itrika. množica pa je v paničnem strahu i>obe.gnila. Na cc-ti sta ltž.i!i mrtva J osmina Ca-szar in neka težko ranjena deklica. Krogla jc prvi tprebila čelo ter izstopila zadaj ter ranita za Osa-szarj 'vo stoječo deklieo. ^Iladen-ki je bilo prestreljeno mho. Na lice mosta je takoj nato prispela zdravniška in sodna komisija. l>o--pcli zdravnik je ugotovil. da Csaszarjcvi ni več pomagati, obvezal pa je ranjeno mladenko. Sodna komisija sedaj prelo hujskali množico. bilo aretiranih. K prosve-tneu ministru je b:la otva iz Nagv--H.ak:isei ia. ki se je prit'-Žila nad postopa njem oblasti ter zagrozila. da vse prebivalstvo onvnjene-jra kraja izstwQii iz katoliške cerkve. STATISTIKA NESREČ V BERLINU. Nemci so marljivi opazovalci življenja, ki se odigrava v njihovi neposredni bližini. O vsaki stvari napravijo na koncu bilanco. Statistike so pri njih vsakdanja stvar, pečajo pa se z vsemi m o iročn im i za deva m i. Berlinska policija je sedaj izdala statistiko prometnih nesreč v prestoliei. V zadnjih treh mesecih našteva statistika 2S16 karam bolov in smrtnih žrtev na mestu nesreče Med temi žrtvami je biia ena četrtina otrok pod 14 letom, lf)01 oseba pa je bila ranjena. Najvičlcrat so trčili med salvo aii pa z drugimi vozili avtomobili. jvotei.i pridejo na vrsto kočije in tovorni avti. motocikli in navadna kolesa. Primeroma majhen j" odstotek tovornih voz in električnih tramvajev. Po kategorijah >o bili povzročitelji nesreč naslednji vzroki: v 422 slučajih hitra vožnja, v 2-36 slučajih neizpolnjevanje cestnih predpisov jrlede vožnje ter v 71 slučajih pijanost. Ta statistika je prav poučni in nam kaže, kakšna ovira je natrkan človek na cesti v me-težu živahnega prometa. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. NOV REKORD V ZRAKOPLOVSTVU SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO IN ITAUJO ZA B0Ž1C s parnikom "PRES1DENTE WILSON" kateri odpluje dne 24* novembra, 1925 Potnike bo spremljal do Trsta in Ljubljane naš dolgoletni uradnik Josip Rems, ki bo za- jedno pazil, da bodo imeli vsi potniki udobno potovanje in pazil za njih prtljago. Cena voznemu listu III. razreda do Trsta $100.00 z vojnim davkom vred, do Ljubljane pa $101.06; vozni listek do Trsta in nazaj stane pa samo $162.00 in $5.00 vojni davek, nedržavljani plačajo tudi "head tax". Kilor h ore preživeli božične praznike v krosni svojih staršev in sorodnikov ter vzbuditi si»oniine na svojo n^žno mladost, slišati pritrkova-nje zvonov ti o in a C-i h <-rkva in mile i>esmi ol> iH>liHx*-uici, naj se čimprej priglasi; mi razpolago imamo na parniku kabine IH-razreda v i>«»seb-nem oddelku, tako da IkhIo naši potniki čisto za sebe. Zunaj ostanete lahko eno leto ter se vrnete v Združene države ne oziraje se na kvoto s tem, da dobite ameriško vladno dovoljenje za pov-ratek. Prošnje za taka dovoljenja preskrbljujemo mi. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Pred kratkim je dosegel ameriški poročnik Jlvord J. Williams nov rekord v zrakoplovstvu. Pri tekmi na Mitchell Fieldu je prevozil v eni uri tristo dve milji. Posluževal se je caraikqpkfra katerega je izdelala tovarna Curtis. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjig* je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, N. Y. f m GLAS NABOOA, 5. OKT .1925. RIOITA ROMAN. — Spisal 0. M. Za "Glas Naroda" priredil G. P. 29 (Nadaljevanje.) PREDSEDNIK COOLIDGE IN ZBOROVANJE ZRAKOPLOVCEV lirila bi zelo rada napravila vožnjo z jadernico. Got»pa Klavdi-na pa ni prenesla jadranja |>o morju. Ko je par gospodov in dam iz iatega bolela nameravalo vprizoriti vožnjo po morju in ko se je jk>-zvalo obe dami k sovdeležbi, je zabJt-stelo v očeh Brite. — I>! te, ee se hoeeŠ ude ležiti tega, se ne oziraj name, — je rekla gospa KJavdina smehljaje. — Xe hi vas pustila rada same, milostna gospa. — Neumnost, tlete. Si znam že sajna pretjranjaii cais. Hrita >•• j«- naslednjega juitra re« odpeljala z jadernico ven na morj«'. Mor j- je po>talo nekoliko nemirnejšo kot dan poprej, a ni bilo še divje. Gospa Klavdina je bedela sama oh bregu tea* zrla ven na morje. Zelo seji je, da je nafinkrat o-amlje.na in zapuščena. Mislila je na to. k..iko bi ji bilo pii ^reu, ee bi ji .nafcmkrat zmanjkalo e ji jc zdel strašno dolg. Ko je prišla po izprehodu v gozdu zop i na breg, je zapazil i, da se pripravlja na neibu nevihta in da se pričenja morje peniti. Takoj j k) kosilu je izbruhnila strašna nevihta. Go-:pa Klavdina je bila v velikih sikrtn-Ji ter vsi razburjena. Stala je z drugdmi hotelskimi gosti na verandi, pokriti s stdklom ter 'iskala na horizontu jadernico, ki hi s« morala že vrnit i. Xaka starejša dama poleg nje, koje srn in hčerka sta bila zu-Naj« j«' zakričala ob vsakem blk-ku in tresku. Nevilita jc prišla tako nepričakovano, da se ni mogla jadernica pravoe;if«no vrniti. Spodaj oh obali so letali semintja ribiči. Na izkrealnem nvosfi-ču sta stala dva. obrožena z daljnogindi ter dajala onim na 'bregu vsakovrstna znamenja. Gospa Klavdina je stala kot otrpla in večkrat jo je -stresla mrzlica. Naenkrat pa.so razjasnila vsa Lica. ZagledaJi so jadernico. Tam žiuiiaj se j«- borila z valovi. Sedaj se je visoko dvignila in v na-slednim trenutku se j»- zopet jiogrezjiila v globino. Gospa Klavdina ni mogla več obstati na mestu in čakali. Šele v tej uri strahu se je v polni meri zavedla, kako draga ji je posttala Brila. — Oče v nebesih, ne vzemi mi je! Pusti mi edinega človnika, ki gadjubim, — šepetala predse. Nato si je dala prinesti svoj dežni plas»c ter odhitela k ribičem na breg, čeprav je še vodno lilo. Na stavljena vprašanja je dobila le nedoločene odgovore. Na obrazih ribičev pa je bilo videti, da so sami v skrbeh za jadernico. Zrla je ven na morje, dokler j- niso pričele peči oči in iz njene preplašene duše so .se dvigale k nebu vroče molitve. jZa mikaj ea.sa je čoln ]x>pokioma izginil in gospa Klavdina je čutila .kako se ji krči srce. Le poča-i si- je l>orila majhna jadarmaca skozi valove. Bibiči niso odvrnili nobenega pogleda od nje. Na njih obrazih ni bilo mogoče videti kaj upajo in česa se boje. VsJed tega jih tudi ni nilcdo več nadlegoval z vprašanji. Sempatani se je še zabliskalo v obzorju, a nrnvihta se je izdiv-jaJa. Kljub lecmu pa fco se še vedno dvigali visoki valovi. Celi dve uri je potrebovala jadernica da se je toliko pnlbližaia bregu, da so ji mogli priti ribica na pomoč. * Že je bilo niojjoo,? videti obraze hi v.roče sofcze so pritekle iz oči Zo spe Klavdine, ko je za pazila bledo lice Brite. V majhnih čolnih so odve.dali ribici ven. a dolp-o časa so poire-bovali. da pristanejo ob jademici, ker je bilo treba preprečiti ko-lizijo. Kon čno se je posrečilo spraviti izJetaiike v čolne. V zadnjem čolnu so so bili trije gospodje ter ena ženska, — Brila. Prostovoljno je oslala do konca. Vzdihujoče matere so dolgo držale svoje otroke v objemu, ko je pohitela gospa Klavdina proti Bnti. Obe ž) nski sta s? molče spogledali, — a naenkrat -=ta s?c objeli in poljubili. Gospa Klavdina je s tresočima se rokama gladila mokre lase Brite. Brez besede jo je potegnit« s seboj, da bi se preobltt-kla. Sredi poti pa je gospa Klavdina naenkrat obstala ter potegnila Brito še enkrat trdno k sebi. — I>ite, — ee bi se ne vrnila! — je vakLikmila vsa iz seibe. Brit i je bilo čudno pri srcu. Čutila je, da je izmučena od naporov. kajti jadernica je moraJa prestati hude boje z valovi. Vsi izletniki, z izjemo dveh gospodov in Brite so dobili mor-iko bolezen ter postali tako obupani, da je imi la posadka doKti posla ž njimi. Gospa Klavdina je poslala Brito takoj v pofcsteljo, ter ji dala prinesti vroč čaj. Ko se je Brrta. precej nerada, vlogla v posteljo, je sedla gos-pa Klavdina poleg nje ter ji pričela vlavarti v usta čaj, kot skrbna mati. --"Sedaj spi par ur. (Vrte. da si opomoreš, — je rekla stara dama ljubcanjivo. Brila je ležala v gorki mehki postelji ter se veselila dveh stvari : prvič, da je živela in da bo zopet videla Ilerbrirt FVensena in drugič, - da j.1 zrlo z ljubeznijo nanjo dvoje črnih, žemikih oči. Tedaj pa je poteklo par težkih sotea po njenih licih. Go-pa Klavdina jih je obrisala. — Ali je bilo tako hndo zunaj, moje draigo dete? Bnita se nasmehnila, Kljub solzam. — Ne, bilo je tako velikansko, ogromiio, ta bilo je le strašno, ker s.o vsi tako stokali. Hoj? solze niso veljale pr«?ba.ni nevarnosti, tem« vec vasi veKki dobroti. Zdi se mi. kot da mi je podarilo inebo ljubo mater. Tedaj pa je poljubila gospa Klavdina mlado deklico na usta te«r od&la iz sobe, da se Brita ponnri in odpočije. ** Pri večerji, katere se jc udeiižila Brita z ostalimi rešenimi gostje, jc prišlo do burne debate glede »ttea. Gofifjodjje so soglasno hVa-lili pogum Brite. Bila je edina žcii&ka na krovu, ki ni izgubila glave. In ko je postala hčerka jadiknjoce staaHke na bregn hLsteričraa ter hotela skočiti v vodo, jo je Brita zadreala ter jo pomirila. Ko je cula mati to, je naglas zakričala, pohitela pnoti Briti ter sr? ji za hvalila. Nato pa se je obrnila nervoano proti svojemu sinu ter ga vprašala, zakaj ni boljše pazil na sestro T To je Izzvalo veliko vesek>st seveda na stroške mladega potrtega moja, ki je na morju zelo zbolel, iter ni mogel živeti; ne umreti. Ko* jg hotela ojggova «*ra akoeki ▼ rado, je ftiuiwi : - — V«mi me s seboj! se govori, bi me l)il samo za svojo zabavo ubil, kakor ti delajo lovei v. neopa^ubni žrvalmi. Pustil mo je pri miru. Iker je imel dovolj .svežega mesa. — Nato pa je dejal srtar delavec: — I." sojen o vaijn jc bilo tako in tiger vam ni e>toril ničesar zalega. -Ce Bog hode, bo človek, ki nvu je rabelj zadrgnil zanjko dkoli vratu, še živel sto -let. medtem, ko .<. bo miljardar' Vamderbilt potopil na največji ladji sveta sredi oceana. — Amen! je dodal Vander i Blst. ess*.,-, I2SPCMWOOO * UNDCRWOOO.*N.ct Pred krlatikim jc po letel, zna ni am erišiki zrakoplovec Eddie Ricken-baekir iz New Vorka v Washington ter povabil predsednika Coolidge-a, naj se uddleži vei škeiga zborovanje zrakoplovcev, ki se bo vršilo dne 11. oktobra na Mitchell Field. N. Y. Pri tej •priliki nuu .K1 podaril majhen srebrn modi i aeroptana. Hretanje parnikov « Shipping New i-V n. r,-------- PREGANJANI KRALJI IN KNEZI :ji Kdor pazno zasleduje dnevne dogooleg njene lepote so' domovino ter oditi v izgnanstvo, občudovali vsi tudi njen pogum. (Angleži so jih namreč smatrali za Preostali čas bivanja v kopališču je prijetno potekel. Ven na [opasne in jih niso radi tega pusti-ni or j c pa ni smela Brita več. I li v domovini tudi potem, ko so jih V drugi polovici meseca avgusta sta se vrnili domov m Brita odstavili, sc je. na ski-ivufin veselila pw.tga večera, ker je upala videti ller-berta. C. oktobra: Pres. Wilaon, Trst; Reliance, Hamburg. 7. oktobra« Berengarla, Chorbour*. a oktobra: Pittsbursh, Cherbourg. 10. oktobra: Olympic, Cherbourg; George Washington, Bremen; Andania. Cherbourg. Hamburg. 14. oktobra: Mauretanla, Cherbourg; La. Savolo. Havre; Berlin, Cherbourg, Bremen. 17. oktobra: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg. 21. oktobra* Aquitania, Cherbourg; Suffren, Havre; A merica, Bremen. 23. oktobra: France, Havra; 24. oktobra: Leviathan. Cherbourg; Majestic. Cherbourg; Martha Washington, Trst. 28. oktobra: Bererigaria, Cherbourg; Rocham-beau, Havre; Pres. Roosevelt, - Bremen; Arabic, Cherbourg, Hamburg. 29. oktobra: Columbus, Cherbourg; Deutschland, Hamburg. 3. novembra: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen 4. novembra: Mauretania. Cherbourg; De G rajne. Havre, 6. novembra: Pittsburgh, Antwerp; Mount Clay, Hamburg. 7. novembra: Taris, Havre; Homeric, Cherbourg. 10. novembra: George Washington, Cherbourg. Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 11. novembra: Aquitania, Cherbourg. 12. novembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 14. novembra: Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg: T.a Savoie, Havre; Andania, Hamburg. 17. novembra: Bremen, Bremen. 18. novembra: Berengaxia, Cherbourg. 19. novembra: Zeeland, Antwerp; Weptphalia, Hamburg. * 21. novembra: Olympic, Cherbourg: Republic, Bremen. 24. novembra: Pres. Wilson, Trst; Berlin, Bremen 25. novembra: Mauretania, Cherbourg; Rocliara-beau, Havre. 26. novembra: Albert Ballin, Hamburg. 28. novembra: Homeric, Cherbourg:, Suffren, Havre: America Bremen. PREDRZEN VLOMILEC (Dalje prihodnjič.) J. — H. Rosny: Tigrova kaprica. — N-* verjamem, da .je tiger divji, je dejal Vander Elst, posestnik plantaže. Panter je mnogo bolj krvoločen . . . .pa tudi še marsikatera druga žival, o kateri smo mnenja, da ni nevarna. O človeku jra sploh ne govorim, kajti bolj je hudoben. ke'lKj ;n iskal skrivališča.' Velikani/ ska zver je stala ravno pred luknjo, tako da ni mogel v njo. naj-j bližje drevo pa jc ibilo dobrih ste Toda Sum ni ničesar Caka.1 je le ugodne prilike. Slednjič pa je tudi zanj prišla ura. Neki dan sem jahal daleč v Rdeči gozd. V gošči se je moj konj tako zapletel v srebot, da se ji zaman »skušal odmotati. V tem trenutku je zažvižgala zanjka okoli mojega vratu in izgubil sem zavest. Ko nemi se zbudil, sem ležal z zvezanimi rokami in nogami na tleh. tako da se nisem mogel ganiti. Nad mene se je sklflnja'1 Tja-vi Sunkov ohra.z in njeyove črne oči so se kar bliskale. Vidiš." .ie dejal Mailajec z globokim irlasom. "Vjel sem ti^ v zan.jiko kot psa. Kljub svoji moči si sedaj -slabši kot dete . . . kljub .evoji gibčnosti se ne moreš ganiti. Sum je gospodar tvojega življenja." Niti v glavo mi mi padlo, pregovarjati se ž njim. kajti vedel sem le predr.-bro. da niti srrožnje, usti obljube ne bodo zadržale Suma, da izvrši svojo osveto. ''Sum je bedak." sem mu odgovoril. "Mjpenja je. da bo njegov zločin ostal broz kazni, pa se moti: moja smrt bo vzrolk njegove smrti.*' "Sum «e ne bo dotaknil niti lasi na tvoji jelavi . . . -prelil ne bo niti kan>liice tvoje krvi." je odgovoril Malajec s hudobnim na-srufihom. Nahajala sva na endnem mestni. na granitni jasi, na kateri je izviral močan studenec. "Semlkaj prihaja- fMt tig«-,** ie nadaljeval Stira. "Porfej. v -tej °kals -je Wlanja; snih <5lovek aK f«mter lahko zleze vanjo, toda - " • v • t odprtina .pnendkft «za tigra. Snm bo v lutnji in ti ne bo mogel pomagati." pozabil, j korakov oddaljeno. Sum >e dobro vedel, kako nevarno je bežati; beg privlačuje mesojed}* zveri. V par skokih 'bi bil tn'ger za njim in ga zdroibil z enim samim udareeim smo je ogromne šape. Suni se najprvo ni go njogovem odhodu preiskala stanovanje, kjer se je skrival ta hudomušnež. Tu je našla celo zalogo ukradenih predmetov. Po mizi in stolih so bile razmetane motlke in danvske oblt-kt« 4 cilindri, žalni pajčolan, pogrebni svečnik, 4 najnovejši romani, lestenec, listnice, več konserviranih živali, kožuli polarne lisice, psiček v kletki itd. Policija je bila že tako nervozna, da se je bala Stormo-vega imena. Detektivi so dirjali po mestu kakor obsedeni. Novi-nam policija ni hotela dajati nobenih pojasnil ker -so neki listi pisali, da je NieLsen kavalir, ki skrbi, da se lahko javnost pošteno zabava-. Uredniku "Politiken" je poslal Nielsen iz Malmoe razglednico iz gostilne "Pri treh veselih študentih". Podpisal se je: idealist in brivec, ki striže damam kodre. ROLE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobite pri: NAV1NŠEK-POTOKAR SSI Gree*e St_ Conamaugh. P«.; c£aa »Iot. irdelsvaWi piano rol y Am trki. PIŠITE l'O NOVI CENIK. Kako se potuje v stari /IDTUTISI tik QfiAH NABODtA Proslava dvestoletnice kronanja Boleslava Hrabrega. Te dni so bile v Poznanju velike svečanosti *ob priliki devet-stokeitnice kronanja Boleslava Hiralbrega tza poljskega kralja. Slavnosti s«e je udeleižil predsednik poljsflce republike m številni •zasstopnildi viade. 44. kongres nemških zdravnikov Ke je vnšil ite dni v LipsJteon. Kongresa so se udeibežili po fivojih za-stopniMh /tudi nemški ■zdravniki iz Čehoslovaake. POZDRAV. Pred odhodom v »taro domovino, pozdravljam rojaka John Logarja in njejgovo družino, kakor tudi Framik Ptogarja, brata I/udo-vika Pleeko^ič, ter se jima zahva-ljujm za sspremwtvx) na postajo. Zahvaljujem we tudi rojaiku Johnu Eržen v Imperial^ Pa. m -vteem, ki «o mi voščili ardono pot, kKeera: Zdravi, ter na. -Heeein, snid«sje! - Angdat ^Mkom«, odpoiiovai a pajmSDom ' * Majestic" 3. oktobra 1926 v Novo mesto. in nazaj v Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potsebno, da jc na tančno poučen o potnih llstlb, prt ljagl in drugih stvareh. Pojasnila, ki ram jih samorea« dati valed naše dolgoletne lzkušnj* Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi ▼ III raaredo. \ Glasom nove aaselnižke pogtsv« ki je stopila v veljavo a 1. juHjea 1924, samorejo tudi nedr/«7ljari dohiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj: tozadevna dovoljenja izdaja gene ra^ni Daselniškl komisar v Wash tngton, D. C. Prošnjo za tako do volj en je se lahko napravi tudi New Torku pred odi»otovanjein. te m 'pošlje prosilcu ▼ stari kraj gl* som nanovejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STASEGA KRAJA Kdor Veli dobiti lorednika al svojca is starega kraja, naj nasi prej piše ca pojasnila. Is Jngosla vije bo prlpuSCenib v prthodnJU treh letih, od 1. Julija 1924 napra viako leto po 871 priseljencev. Ameriški državljani pa samorsj dobiti sem žene ln otroke do 18. la ta bres, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne UteJeJa kvoto. Starifil in otroci od 18. d« 21. leta amerlSklh državljanov p imajo prednost v kvoti. Pilita m pojasnila. Prodajamo tmm liste ia vsi pM «e; tudi preko Trsta aamoreje Ji-goalovanl sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 8B Cortlandt St., Hew York Prav vsakdo — kdor kmj lic«) kdor kaj ponuja; kdoc kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav rsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —. MALI OOLAJil v "G 1 a a H a r o d a " Pozor čitateljia Opozorite trgovce ix e brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste. « ff^h postrežbo sadovoljn^ da oglašujejo v listu "Glai Haroda", • ten borit vsUvgll vsem« Oprava "Glas Haroda' ROJAKI, NABOCAJTE SE NA ' 'GLAS NARODA' NAJVEČJI m^VTCNSKl , DNEVNI^ V ZDBUŽENIH DRŽAVAH.