l*HAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75, UjN'STVO IN UPRAVA 21-90 TEKOCl RAČUN PRI KOMUNALNI BANK! V KRANJU 17-70-l-l35 - LETNA NAROČNINA 000 DIN. MESEČNA 75 DIN. ^SAMEZNA    STEV.   10 DIN
LETO XIV
KRANJ, 3. APRILA 1961
ŠT. 39
IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDN1K - OD l JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP ♦GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK-   SLAVKO BEZNIK
G L
ASILO    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
S seje ObLO Jesenice
Za sistematično vzgojo državljanov
JESENICAH POKLICNA GOSPODINJSKA ŠOLA — USTANOVLJEN JE DRUŽBENI SKLAD ZA ŠOLSTVO OBČINE JESENICE
Jesenice, 31. marca — Danes je bila tu v prostorih pri Jelenu 46. seja občinskega zbora in 48. seja zbora proizvajalcev ter 52. skupna seja obeh zborov. Odborniki so na skupni seji razpravljali in potrdili letno poročilo sodnika za prekrške, imenovali komisijo za pripravo urbanističnega programa za nekatera naselja ter več poslovodij gostinskih obratov. Na ločenih sejah pa so odborniki sklepali o prenosu pravic in dolžnosti ustanovitelja Otroškega vrtca Jesenice na Stanovanjsko skupnost »Sava« Jesenice ter o prenosu pravic in dolžnosti Otroškega vrtca Koroška Bela na Stanovanjsko skupnost Koroška Bela. Nadalje so potrdili odločbo o ustanovitvi poklicne gospodinjske šole na Jesenicah, razpravljali o odloku o ustanovitvi družbenega sklada za šol s ivo in o sredstvih, ki se bodo stekala v ta sklad.
točka današnje seje obeh j/^ov občinskega ljudskega odrt* J.esenice je bilo poročilo jljtoka za prekrške. Ta je pouda-^ ' ^ je občina Jesenice edina v anjskem okraju, v kateri se je g. ,^ečalo število upravno kazen-Uv? Za<^ev lani v primerjavi z le-jjjjj1 1959 za 82 odstotkov. Zato je za prekrške že v samem
0 rekonstrukciji v BPT
Premalo sredstev
rekonstrukcijo Bombažne predilnice |kalnice v Tržiču je imelo podjetje naj-/*' "a razpolago 438 milijonov dinarjer. ^'unali   so,   da   bodo t temi sredstvi 'r'dili novo halo, kjer bi montirali 472 (<lvih avtomatskih strojev. Vendar se je V|* zadeva v zadnjem času obrnila dru-^e- Z o/irom na zmanjšane kredite, ki Vaanicnjeiii tekstilni induMrijl in 7. /.ni-^|e-n  cjp   tekstilnim  proizvodom, tudi ne bodo mogli do konca rekon-"Vati podjetja sami, ker imajo n« raz-^o premalo sredstev. j/°iskali so drug irhod. 2e začeto halo, J* ti montirali nove avtomatske stroje, i ^končalo neko drugo podjetje, tako
* bo BPT plačevalo omenjenemu podje-
* '« najemnino. Ker so se sredstva za instrukcijo   zmanjšala,   bodo nabavili
*° 276 avtomatskih strojev. Zaradi pro-' Površin v novi hali pa bodo 50 avto-^"'kft strojev premestili iz starih obrali tovarne.
^»konstrukcija predilnice fe tudi že v
Nabavili bodo 23 angleških prstan-Cy'l» prcdilnih strojev, nekaj pa jih bodo Pravili. Da bi rešili problem nočne iz-l)tne v sukančarni, bodo v bližnji pridnosti kupili še nekaj starih predilnih jj°'*v- 7.3.  rekonstrukcijo belilnice sedaj nirnajo izdelanega programa, medtem ko P°djetju menijo, da bi bilo treba rekon-,,.tuir*ti oplemenitilnico. Zaradi tega, ker lm*io še dokončno rekonstruiranih vseh ^'"lenih obratov, morajo večino svojih Jelkov prodajati v surovi obliki.
M. Ž.
Zbora mladinskih delovnih brigad
^nj, 2. aprila - Včeraj ob 17. Url Je bil pred novo stavbo Okraj-nega ljudskega odbora v Kranju ^0r brigad, ki se ga je udeležilo , r°g 400 mladincev. Ob tej pri lQžnost ne*iča<. ^la n
teJpsenioe, 2. aprila - V počasti-g^fdna mladinskih delovnih bri-^.Je organiziral Občinski komi-, LMs Jesenice sinoči v Delavcem
m.
poročilu naglasil, da moramo spričo tako visokega porasta skrbeti za to, da se bo to stanje izboljšalo.
Kot prvi se je javil k izredno živahni razpravi 6 pr/ročilu sodnika za prekrške, tovariš Maks Dimnik. Dejal je, da je tako visok porast števila prekrškov zelo zaskrbljujoč in se je že v svoji razpravi zavzemal, da bi bila verjetno uspešnejša metoda za zmanjševanje • števila prekrškov vzgoja, kakor pa kaznovalna politika in zastrašqvanje.
V razpravo je poseglo še več odbornikov, ki so v glavnem poudarjali, da se bo število kazenskih zadev zmanjšalo predvsem s sistematično vzgojo državljanov, zlasti še mladine v šolah. Ob ugotovitvi, da večji del prekrškov zagreše ljudje iz drugih republik, so se odborniki strinjali, da je to posledica njihovih neurejenih življenjskih razmer. Po daljši in burni razpravi bo odborniki potrdili letno poročilo sodnika za prekrške z nekaterimi zaključki. Ti ugotavljajo, da je treba ustvariti skupno povezanost in prizadevanje za preprečevanje prekrškov in da je treba zaostriti kaznovalno politiko na vseh tistih področjih, kjer je bil lani zabeležen občuten porast prekrškov.
Na današnji seji občinskega ljudskega odbora so- razpravljali tudi   o   ustanovitvi družbenega
sklada za šolstvo in o sredstvih, ki se stekajo v ta sklad. V Obrazložitvi   odloka   o ustanovitvi družbenega  sklada za šolstvo je; bilo rečeno, da se ta ustanavlja! zaradi zanesljivejšega dotoka de-narnih sredstev, ki so potrebna za . finansiranje šol. Tako se v občin- j ski družbeni sklad za šolstvo prenesejo   iz   občinskega proračuna vse  dotacije mlečnim kuhinjam, zavodu   za   prosvetno  pedagoško' službo  ter  dotacije 19  šolam in j vrtcem. V celoti se iz proračuna ObLO prenese v sklad nad 161 mi- ; lijonov dinarjev sredstev ali 27,5 odstotkov    celotnega občinskega proračuna. V proračunu sveta za šolstvo  pa   še   nadalje ostanejo sredstva za tečaje in seminarje, za učila in regres za vožnje ter sredstva za štipendije.
*    . np
Čeprav je skopnel sneg. so športni dnevi za naše šolarje še vedno zabavni. Na sliki je skupina otrok 6 svojo razredničarko na izleta v Gornjesavskl do Sni, kjer je zmeraj lepo
Plenum SZDL Škofja Loka
V samoupravne organe več žena
Na plenumu SZDL, ki je bil v petek, 31. marca, v škof ji Loki, so prav tako, kot na plenumih, ki so bili v zadnjem času v drugih naših občinskih središčih, govorili predvsem o problemih žena. — Posvetovanja so se razen članov plenuma udeležile še družbeno aktivne žene škofjeloškega in železniškega področja, kot gosta pa predsednica republiške Zveze ženskih društev Dolfka Boštjančič in sekretar republiške Zveze prijateljev mladine Stanka Sagadin.
Po uvodnem referatu je pred-sedniK 6bčiXV$kega odbora SZDL orisal vlogo žene v NOB in v letih močnega povojnega gosipodar-skega razvoja ter nakazal tudi glavne vzroke, zaradi katerih se žene ne morejo v polnd meri družbeno udejstvovati. Ti so tako kot drugje, tudi v Skofji Loki, predvsem nezaposlenost žene, delo v izmenah, oddaljenost od delovnega mesta, nekajkrat pa tudi mišljenje posameznikov, da žene niso sposobne odločati o važnih problemih.
V razpravo sta posegli tudi to-
varišica Boštjančičeva in Sagadi-ltjvn. Prva je poudarila, da je za Skofjo Loko značilno, da so žene zelo slabo udeležene pri družbenem upravljanju. Od vseh zaposlenih na tem področju je okoli 42 odstotkov žena, v samoupravnih organih pa jih je zelo malo, prav tako v raznih komisijah in svetih ObLO. O tem bi bilo treba resneje razmisliti, poiskati vzroke in jih odpraviti. Tovarišica Saga-dinova je govorila o možnosti reševanja raznih problemov s sodelovanjem raznih organizacij z Zvezo prijateljev mladine.
Seveda so si bdli vsi udeleženci edini v tem, da je tudi ženo v škofjeloškem področju treba razbremeniti. Takoj bodo skušali urediti, da bodo domovi igre in dela odprti tudi popoldne, ker žene delajo v izmenah in je varstvo otrok v popoldanskem času skoraj tako nujno kot v dopoldanskem, čimprej bodo morali izboljšati obrabe družbene prehrane in jim povečati kapaciteto, ker sedaj krijejo le najnujnejše potrebe. V prihodnje bo treba posvetiti tudi politični vzgoji staršev več skrbi kot do sedaj in tako vplivati na boljšo domačo vzgojo otrok. Sklenili so, da bodo skušali
urediti, da otroci v šolskih kuhinjah ne bodo dobivali le malice, ampak tudi opoldansko kosilo, saj se velik del otrok zaradi zaposlenosti mater hrani zelo pozno in neredno. Sklenili so, da bodo skušali pridobiti odgovorne organe, da bodo za to odobrili več denarja, seveda pa bodo del stroškov krili tudi starši sami, kar je povsem razumljivo.
Na piemrmu so mod dru tri m govorili o tem, da bo treba bolj skrbeti za izobraževanje žena, ker te samo na svojem delovnem mestu in pri delu doma svojega znanja ne morejo Izpopolnjevati in tako napredovati.    M. Sosič
mladincev. Ob tej je bil brigadi »Jožeta Ja-iz Kranja podeljen orden reda.
tjj — domi
na Jesenicah briga-
l*i0r"* Večer s kulturnim progra-
DECENTRALIZACIJA DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V KRANJ-
SKI TISKANINI
V RAZPRA
V vseh večjih podjetjih so v teku priprave za izdelavo osnutka pravilnika o pristojnosti o delu organov delavskega samoupravljanja po ekonomskih enotah. Da bi bili ti pravilniki čimboljši, jih dajejo v javno razpravo delovnim kolektivom. Na ta način se omogoči obratnim aktivom delavskega samoupravljanja, sindikalnim organom oziroma vsem članom kolektiva, da dajo svoje pripombe in spreminjevalne predloge. Trenutno je dejavnost okrog decentralizacije delavskega samoupravljanja najbolj aktivna v kranjski Tiska-nini.
Tudi v Tiskanini se bo sedanji delavski svet preimenoval v centralni delavski svet, medtem ko se bodo po obratih oziroma ekonomskih enotah osnovali obratni delavski sveti.
Predlog osnutka pravilnika o pristojnosti in delu delavskega samoupravljanja    po ekonomskih
enotah določa, da se obratni delavski sveti _ volijo po istem postopku kakor centralni delavski svet. Vsak tako izvoljen obratni delavski svet mora imenovati izmed svojih članov predsednika in njegovega namestnika. Po začasnem predlogu naj bi imel ODS predilnice 21 članov, tkalnice 31
članov, piemenitilnice 21 članov in splošni oddelek ter splošna uprava vsak po 15 članov. V ekonomskih enotah, kjer je zaposlenih manj kakor 50 ljudi, predstavlja obratni delavski svet celoten kolektiv te enote.
Po 18. členu tega pravilnika imajo obratni delavski sveti v nekaterih zadevah pravico samostojno in dokončno odločati, v nekaterih zadevah sklepa centralni delavski svet oziroma upravni odbor po predhodnem soglasju ODS, v nekaterih primerih pa odlo'ajo centralni organi delavskega samoupravljanja še vedno popolnoma samostojne.
Seveda je to šele predlog, zato je možno, da bo prišlo še do nekaterih sprememb, predvsem v opredelitvi zadev, o katerih odločajo obratni oziroma centralni delavski sveti. Zato tudi končne določbe pravilnika poudarjajo, da ima ta le začasen značaj in da se lahko njegove določbe po sklepu CDS tudi spreminjajo.
Posebna seja CDS v Železarni Jesenice
0 mesečnih vozovnicah
Spremenjeno cene mesečnim vozovnicam so bile povod, da je oprava Jeseniške železarne zbrala potrebne podatke o tem problemu in celotno to vprašanje predložila v odločitev članom centralnega delavskega sveta, ki so se sestali v sre-'  do 29. marca, na posebni seji.
Sedaj so se cene prevozom precej povišale in tudi razmerje mesečnih vozovnic je spremenjeno. Tako je sedaj cena mesečne vozovnice na železnici samo za približno tretjino nižja od normalne cene, če bi delavec vsak dan sproti plačeval vozovnico. Hkrati so tudi avtoprevozniška podjetja povišala ceno vozovnicam tako, da bi po sedanjih cenah morali v Železarni plačati letno okroglo 74 milijonov dinarjev za prevoz 2525 članov kolektiva na delo. To pa je velik izdatek.
Na seji delavskega sveta so največ govorili o avtobusnih prevozih. Le-ti so znatno dražji kot železnica. Tako znaša povprečni regres za vsakega posameznika (razen 600 dinarjev, kolikor sedaj prispevajo sami delavci) iz skupnih sredstev mesečno po 2925 dinarjev na vlakih in 4778 dinarjev na avtobusih. Hkrati pa so omenjali neskladnost med cenami posameznih avtobusnih prog. Na nekaterih progah je cena skoraj enaka na avtobusih kot na železnici, na primer iz Lesc samo za 72 dinarjev višja. Toda za Podnart in nekatere druge kraje so mesečne vozovnice kar za več tisoč dinarjev dražje kot r*a železnici. Čeprav na cene teh mesečnih vozovnic vpli-
va število delavcev, kvaliteta ceste, vzponi itd., so vendar dvomili v objektivnosti avtotransportnih podjetij pri odrejanju teh cen.
Ob tem so govorili o prevozih sploh. Menili so, da je treba zlasti delavcem, ki se vozijo zdaleč — čimprej zagotoviti stanovanje v bližini. Nekatere mesečne vozovnice znašajo celo 8000 dinarjev. — Hkrati je za take delavce ta vožnja tudi naporna. Tisti, ki se vozijo iz Mosta na Soči in Baške grape, zgubijo samo na potovanju 4 do 5 ur dnevno. Ce bi ta čas porabili za počitek in razvedrilo, zlasti pa, če bi še približno 7000 dinarjev regresa dobili sami, bi bil lahko njihov delovni zalet in tudi učinek dokaj večji kot sedaj.
Po živahni razpravi so sklonili, da dajo potreben regres samo še za mesec april. Hkrati pa naj v aprilu izvedejo anketo med celotnim kolektivom o izdatkih za mesečne vozovnice. V anketi naj bi delavci zlasti povedali to, do kakšne višine naj prispevajo sami interesenti, to še posebno pri višjih cenah za udobnejše avtobusne prevoze. Uprava podjetja pa naj z avtobusnimi podjetji pregleda utemeljenost cen na posameznih progah. -1. c.
!,Sl* dan slišimo o nesrečah na cesti. Pri Radovljici, so uredili posebno cesto za vprežna vozila ob glav-«esti. v Kranju je to še v reševanju. Tudi v Na klem je vpregam dovoljen vstop na glavno cesto s  posebnim  dovoljenjem.  Rešitev  teh  obvoznih oziroma stranskih cest za vprežna vozila je Potrebna. To dokazuje tudi tale posnetek, ki ga je reporter (F. Pcrdan) ujel pri gostišču Marinšek,
T Naklem
Prvi seminar
ZA SINDIKALNA VODSTVA KMETIJSKIH ZADRUG IN KMETIJSKIH
POSESTEV
Pretekli teden je bil v Kranju končan seminar, ki sta ga organizirala Okrajni sindikalni svet In Okrajna zveza kmetijskih zadrug za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic pri kmetijskih zadrugah in državnih posestvih.
Namen seminarja je bil seznaniti vodstva novoustanovljenih podružnic k najosnovnejšimi oziroma začetnimi napotki za delo sin likalno organizacije v združenih kmetijskih zadrugah m na
posestvih. Prav tako je bil namen seminarja, da se udeleženci seznanijo z novimi pravili kmetijskih zadrug, s samoupravljanjem in nagrajevanjem v kmetijstvu, z delitvijo dohodka in podobno. Ker
so kmetijske zadruge tik pred volitvami v zadružne svete, so se udeleženci na tem seminarju pogovorili tudi o nekaterih perečih vprašanjih s tem v zvezi.
Na seminarju, katerega so Je udeležilo 26 sindikalnih funkcionarjev so predavali predavatelji z republiškega odbora kmetijskih delavcev in Kmetijskega instituta v Ljubljani ter tajnik Glavne zadružne zveze LRS.
3THAN
	NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA	PONEDELJEK, dne 3. aprfl* ^
		
Jože Strupi
J02E STRUPI
V zgodnji jeseni 1944. leta Je ustanovila obveščevalna točka »Storžič« v Naklem pri Kranju 5-čLansko ilegalno obveščevalno in diverzantsko skupino. Vanjo so bili vključeni Jože Strupi, Alojz Skulj, Franc Kopač, Milan Križaj in Dušan Feldin.
Skupina je zbirala podatke o železniškem prometu na tržiški železnici, o proizvodnji v kranjskih industrijskih podjetjih, itd. Razen tega je opravila nekaj uspelih diverzantskih   akcij.   12. decembra
1944. leta sta tovariša Strupi in Skulj razstrelila bunker na kranjski železniški postaji, 10. januarja
1945. leta so tovariši Strupi, Kopač in Feldin minirali hotel »Evropa« v Kranju, 20. februarja 1945. leta pa so razstrelili oklopni vagon na kranjski železniški postaji. Pri zadnji akciji je sodelovalo vseh pet članov skupine.
Konec februarja je bil tovariš
Strupi izdan. Po 14 dneh nečloveškega mučenja, so Nemci tega hrabrega fanta moralno in fizično popolnoma zlomili. Štirinajst dni je Strupi junaško prenašal največje muke, ko so mu ruvali nohte s prstov na nogah in rokah. Po aretaciji so Nemci inscenirali še zadnji »sodni proces«. Na javni razpravi, ki je bila 17. aprila 1945. leta v Kranju, so prebrali že vnaprej pripravljeno obsodbo. Tovariš Strupi je bil obsojen na smrt na vešalih.
Se isti dan je bil Strupi pred hotelom -Evropa-« obešen.
To je samo utrinek iz pestrega revolucionarnega gibanja kranjske mladine med ljudsko revolucijo v Kranju. Mladih hrabrih junakov, ki so darovali dragocena življenja za svobodo, je bilo še več. Primer Strupija naj služi današnji mladini za vzgled, kako se je treba boriti za lepše življenje s tom, da danes mladina pomaga na mladinskih delovnih akcijah in ostalih mladinskih nalogah.
•''iii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi".......''niiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiimnminniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii
Ljudje m dogodki     2m | I I • •       • •
Škodljivi manevri
Vsa svetovna javnost je ne- jo na vse načine te razgovore nost, ki jih ima pred očmi al- da poiskala izhod iz sedanjega |
strpno pričakovala uradna alžir- preprečiti, ali pa vsaj zmanjšati žirska vlada, ji povsem jasno ne položaja s pogajanji. Vendar se |
sko-francoska pogajanja v Evia- njihov pomen. Tako so pretekli dopuščajo, da bi pristala na pa- obenem teh pogajanj boji, kajti
nu, ki naj bi se začela 7. aprila, teden    desničarski    ekstremisti ralelna pogajanja. Hkrati pa to pogajanja     pomenijo iskanj®
Samo  z  neposrednimi  stiki  je minirali mestno hišo v Evianu, kaže, da Francija, kljub temu, skupnih stališč, ne pa preprosto
namreč možno rešiti ta zamotan kjer naj bi bila pogajanja. Pri da je spoznala, da z orožjem ne uveljavljanje lastnih, ki jih Je
mednarodni problem in končati tem je bil ubit župan Eviana, more   rešiti   alžirskega   vpraša- že dolgoletna vojna sama po se-
li skoraj sedemletno vojno.
g Nihče ni pričakoval, da bodo H pogajanja med predstavniki zali časne alžirske vlade 5n alžlrske-H ga osvobodilnega gibanja kar H čez noč redila vse probleme in g nasprotja. Vsi so vedeli, da boli do rarTcvori dolgotrajni, vendar M so videli v pristanku pariške I vlade za neposredna pogajanja Rl prvi korak na poti k miru v Alfi žiriji.
Camille Bianc. Skoraj v istem nja, še vedno skuša z raznimi bi diskvalificirala, času  pa je  minister francoske manevri    urediti    ta    problem Najnovejša  stališča ekstremi-vlade, Louis Joxe, ki naj bi vo- predvsem v skladu s svojimi in- stov in nekaterih uradnih pred" dil francosko delegacijo na bliž- teresi In ji pri tem resnični in- stavnikov,  lahko samo  izbi je jo njih alžirsko-francoskih pogaja- teresi  alžirskega  ljudstva  niso Franciji iz rok priložnost za po-njih,   izjavil,   da   se   namerava prav nič mar. Nadaljevanje take gaja nja in s tem za iskanje no-Francija hkrati z edinimi zako- politike pa seveda ne more pri- vih poti iz alžirske zagate. Zdi nitim!    predstavniki    alžirskega vesti do pogajanj in miru. se, da je trmasto vztrajanje na ljudstva, pogajati tudi z nekale- Francija se Je znašla v polo- preživelih konceptih Francijo * rimi  profrancosklmi  skupinami, žaju, ko bi zaradi stalnega za- preteklosti  že precej  stalo. Ne ki so izdale boj za neodvisnost ostrevanja odnošajev z neodvis- bilo bi modro čakati, da doživi Alžirije. nimi državami v Severni Afriki, še en Dien Blen Fu, tokrat ne 1« Spričo tega je začasna alžir- razpleta dogodkov v državah — vojaški,   marveč   tudi moralni Zato je tolikanj bolj iznenadi- ska  vlada  logično  sklenila,  da članicah    Francoske   skupnosti, Zato morda le lahko pričakujeta svet novica, da skrajna desni- ne bo  poslala svoje delegacije velikih problemov pri izkorišča- mo,   da  se  bodo   pogajanja v ca v Franciji,  pa tudi  uradni na pogajanja v Evian. Načelna nju saharske nafte in pritiska Evianu kljub sedanjim zapletom g francoski predstavniki, poskuša- stališča in cilji boja za neodvis- svetovnega javnega mnenja, ra- začela.
Obrežni zid na desnem bregu Save
V sobotni prvoaprilski številki našega lista smo že pisali o gradbenih delih oziroma o namenu teh del ob Savskem logu, kar pa je bilo, kar ste prav gotovo že sami opazili, le šala. Naj vam torej da-
Delo krajevnih organizacij SZDL
Nove metode dela v Goricah
x k S K k t m
Nepravilno ravnanje z razstrelivom
D. Z. iz Lipnice, star 32 let, po poklicu miner, je doma v sobi pod posteljo hranil 60 kg amoniala in 2 klopčiča vžigalne vrvice; v kloti pa še 8 kg smodnika in v leseni baraki, kjer hranijo razno orodje, le en kilogram amoniala in 7 m vžigalne vrvice. Trdil je, da je razstrelivo last Komunalnega podjetja iz Radovljice, kjer je zaposlen kot miner. Zaradi nepravilnega ravnanja z razstrelivom je bil predlagan v upravno kazenski postopek.
Nesreča z vžigalnimi kapicami
K. M. iz Jelenclola je našel v drvarnici, v pločevinasti škatlici, vžigalne kapice. S temi se je ponesrečil J. D., star 9 let, prav tako doma iz Jelendola. Poškodoval 3i je prste na desni roki in dobil poškodbe, predvsem po trebuhu in stegnih.
V Goricah so pri Krajevnem odboru SZDL ustanovili tri sekcije, in sicer gospodarsko, za opremo klubskih prostorov in sekcijo za kulturno in zabavno življenje. Sekretariat gospodarske sekcije bo sklical v vaseh krajevnega odbora Gorice množične sestanke prebivalcev, na katerih bodo obravnavali kako bodo porabili sredstva, ki jih ima na razpolago krajevni odbor.
Delo v sekcijah mislijo organizirati tako, da bodo po interesnih področjih zbrali državljane, ki bodo nato razpravljali o določenih problemih. Zato pričakujejo, da bo nastalo v vaseh po več sekcij, od katerih se bodo posamezne bavile samo z določenimi problemi. Računajo, da bo v teh gospodarskih sekcijah po vaseh tudi do 30 pre-bivalcev.
f^'-^Sekcija za opremo prostorov družbenih organizacij v Goricah je sestavljena iz predstavnikov vseh organizacij. Na razpolago ima že 50.000 dinarjev sredstev, odbor Rdečega križa pa bo v te namene nakazal še 50.000 dinarjev. S temi sredstvi bodo do 1. maja opremili prostor organizacije SZDL. Sekcija za kulturno in zabavno življenje ima sedaj prvo nalogo, da med prebivalci zbere podatke, katerih predavanj si želijo. Razen tega bo sekcija skrbela, da bodo od časa do časa za odročne vasi organizirali kino predstave in televizijske programe. Televizor bi nosili iz Goric po okoliških vaseh. Organizirali bodo izlete v partizanske kraje s pomočjo organizacije Zveze borcev. Za predavanje o V. kongresu SZDL pa so povabili predsednika okrajnega odbora SZDL Kranj, tovariša Jakoba 2ena.
Krajevna organizacija SZDL v Goricah ima tudi svoj televizijski sprejemnik nameščen v osnovni šoli. Obisk je izredno dober, saj se okoli njega zbere ob boljših programih tudi več kot 50 gledalcev. Zaradi tega nameravajo v kratkem organizirati televizijski krožek. S 1. majem pa bodo izdali tudi prvo številko svojega časopisa.
Novosti na Visokem
Ker je na Visokem več novih stanovanjskih hiš, nimajo pa še svojih  hišnih  imen,  so sestavili
Se naprej nestalno vreme s pogostimi padavinami in hladno. Sneg včasih do nižin.
Ill|||||||||||||||||||||||^
tričlanski odbor za rešitev tega problema. Imenovani odbor je že sklical lastnike vseh novih hiš. Imena hiš so določili in jih bodo objavili v tretji številki -Naši problemi*, ki bo v teh dneh izšla na Visokem.
Razen tega bodo na Visokem v svojem časopisu ustanovili tudi novo rubriko »Pisma domačinov iz JLA«. V vsaki številki bodo objavljali pisma vojakov — domačinov, ki bodo pisali iz JLA.
V Dupljah tri sekcije
Na zadnjem sestanku krajevne organizacije SZDL v Dupljah so organizirali tri sekcije, in sicer komunalno, za izobraževanja in mladinsko sekcijo. V komunalni sekciji bodo vaščani obravnavali, kako bodo uporabili sredstva krajevnega odbora v Dupljah. Izobraževalna sekcija pa bo zbrala podatke, za katera predavanja se ljudje zanimajo na njihovem področju in bodo program poslala Delavski univerzi. Ta naj bi predavanja v Dupljah tudi organizirala. Mladinska sekcija bo skrbela za zvezo med mladino iz tovarne Alka in ostalo mladino v Dupljah. Sedaj je večina mladine v Dupljah organizirana v tovarni, medtem ko je njeno delo na terenu skoraj neopazno. Zato bo sekcija skrbela, da bo mladinski aktiv tovarne delal tudi izven podjetja — na terenu.
Televizijski sprejemnik na Pševem
Krajevna organizacija Socialistične zveze na Pševem je na zadnji seji sklenila, da bodo začeli zbirati sredstva za nabavo televizijskega sprejemnika. 2elja prebivalcev iz teh hribovskih naselij je razumljiva, saj so precej oddaljeni od kulturnega središča. Nabiralna akcija, ki so jo organizirali v vaseh Pševo, Javornik, Cepulje, Lavtarski vrh in Planica je dobro uspela in so zbrali okoli 40.000 dinarjev. Skušali bodo zbrati še ostala sredstva in s pomočjo občinskega odbora SZDL v Kranju kupiti zaželjeni televizijski sprejemnik. Namestili ga bodo v šoli.
nes povemo nekaj o resničnem namenu te gradnje. Gre namreč za postavitev obrežnega kamnit-nega zidu ob Savi v Savskem logu. V načrtih mesta Kranja je med drugim tudi gradnja skladišč tovarne Tiskanina in rekonstrukcija železniške postaje. Zato je treba urediti cesto, ki vodi tod mimo in seveda s tem zavarovati desni del obrežja. Pred nedavnim so že pričeli z omenjenimi deli. Projekt je napravila Vodna skupnost v Kranju, gradi pa ga Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane. Začetna dela so bila dokaj težavna. Treba je bilo od-kopati levi savski breg in odriniti zemljo v površini 6 do 7 metrov proti desnemu bregu in tako urediti normalni profil rečne struge. S kamnom zavarovano obrežje bo segalo od lesene brvi čez Savo proti Tiskanini — poleg je podjetje Gradiš zgradilo že okoli 50 metrov betonskega zidu — pa do že-lezobetonskega mostu na Savi.
Te oni po-siiem
Tito prispel v Maroko ™
Predsednik Tito s soprogo Jovanko in člani jugoslovanske legacije, ki ga spremlja na poti po Afriki, so prispeli v soboto *^ poldne z ladjo »Galeb« v Casablanco. Predsednika Tita je v pris** nišču pozdravil maroški kralj Hasan II z najvišjimi državnimi f«**^ cionarji. Predsednik Tito bo ostal šest dni na uradnem obisk* Maroku, nato pa bo odpotoval v Tunizijo.
Tri variante za rešitev kongoške krize
Kakor poroča AP iz Stanleyvilla, je vlada premiera Ant<** Gizenga, objavila sporočilo, ki poudarja, da je demokratično izy<*>~J ni parlament edini organ, ki je pooblaščen odločati o pohod^T Konga. Sporočilo pa opozarja tudi na dve drugi možnosti za u**"^ tev kongoške krize. Prva bi bila, da bi razpisali nove parlarnent#r*^ volitve, druga pa, da bd organizirali ljudski referen/dram.
Aleksander Rankovič obišče Grčijo
Na povabilo grške vlade bo podpredsednik Zveznega izvršnGjj* sveta, Aleksander Rankovič, uradno obiskal Grčijo v dneh od 4. J7 6. maja letos. Ta obisk bo nudil novo priložnost za neposredneJ**j ke med dvema prijateljskima državama in za izmenjavo mnenj Tir^ visokimi prdstavniki obeh vlad.
Med našimi zadružniki pred volitvami v zadružne svete
I a d i se javljajo
OKOLJE 13-LETNEGA ILEGALNEGA TRAKTORISTA V VOKLEM
V Šenčurju in okolici so bili že zdavna dovzetni za vsako novo stvar. Tamkajšnji kmetje so bili med prvimi v sajenju novih kultur in podobno. Prav to okolje in tradicija dajeta posebno obeležje tudi tamkajšnji mladini, ki se vse uspešneje javlja v tej dejavnosti, še posebno velja to za Voklo. — O tem bi vedeli mnogo povedati mladi zadružniki, člani pionirske zadruge in sami kmetovalci.
Mladi zadružniki so se že pred leti uveljavili. Imeli so svoje njive, jih skrbno obdelovali in gospodarili z izkupički. Zlasti so pridni pionirji, člani šolske zadruge. Lani so sadili krompir na njihovi njivi. Letos so se odločili za čebulo. Na raznih ^sestankih so govorili o tem. Več bodo zaslužili kot pravijo. Pridelovanje Čebule pa tudi ni tako zahtevno. Oni imajo tudi prakso kot drugi zadružniki. Z izkupički pa bodo šli na izlet, bodo organizirali marsikaj, kar bo vse veselilo in kar so si z delom tudi zaslužili.
Pionirji te šolske zadruge pa včasih nehote zavidajo njihovemu kolegu, 13-letnemu Jerneju Veho-cu. Ta je tam že znani traktorist. Ondan je oral šolsko njivo kar sam. In kadar motor ne brni kot navadno, se znajde tudi s ključi in izvijači. Lani je tekmoval v povorki kmetijskih strojev v Naklem. Tudi v Kranju je vozil i traktor na paradi mladosti. Toda takoj na koncu parade se je mo-
ral ilegalno potuhniti pred prometniki, kajti brez vozniškega dovoljenja mu ne bi dovolili tega.
Tako se s pomočjo KZ javljajo mladi zadružniki, mladi kmetovalci, ki si s sodobnejšimi načini dela skušajo zagotoviti še večje uspehe v kmetijstvu, kot so jih dosegli njihovi starti.
SKRBI IN VESELJE
Kmetijska zadruga v PreddvO^ je ob sedanji reorganizaciji P vzela tudi velike površine 6oZ ' Zlasti v dolini Kokre in Jezerskega je približno 4000 hektarjev t zdov, za katera mora sedaj skrf^ ti zadruga. Nekateri kmetje, z* družniki   imajo   samega letne« poseka za 100 pa tudi do 300 K» bičnih metrov prirasta in j« nJ' hov  dohodek v  glavnem  v i zdarstvu.
Letos bo zadruga morala P06^ kati s svojimi delavci približno do 4 tisoč kubičnih metrov Imajo ustaljene tri  skupine » lavcev, ki so jih sedaj °PrCl1^|, tudi z novimi motornimi žaga Seveda bodo pri vsem tem de .
sodelovali lesa.
tudi kmetje,
nnšRAZGOVOR
Vedno pripravljeni pomagati
Pri oblikah, ki jih naše Svobode in prosvetna društva uporabljajo, da bi svoje delo kar najbolj izpopolnile, zavzemajo čedalje pomembnejše mesto klubi. Začetne težave niso bile majhne. Največ truda sta povzročala, če izvzamemo prostore in finančna sredstva, dva problema, in sicer kako delo v klubu voditi in kako prirejati dovolj zanimive in pestre programe. Ker vemo, da v letošnjem letu člani Sosveta za klubsko in družabno življenje pri občinskem svetu Svobod in kranjski klubski kulturni delavci poma-
lUUUUUlHUilUUlUlUiUlllUU
ga jo pri izvedbi kulturnih večerov v posameznih društvih, smo se o tem sodelovanju pogovorili na kratko s predsednikom sosveta, Tonetom Dolinarjem.
»•Zanima me, kako ste se seznanili s stanjem kulturnega življenja v društvih, ki jih je v kranjski občini kar 24 in kako ste z njimi začeli sodelovati?«
»2e v začetku leta smo izvedli analizo lz društev. Člani sosveta smo obiskali posamezna društva in se na kraju samem pozanimali o prostorih, tehničnih pripomočkih in programih klubov. Kasneje smo poslali vsem
24 društvom anket« z vprašanji o njihovih uspehih in težavah pri prirejanju klubskih večerov. Ker je bilo prav slednjih precej, smo se odločili, da jim pomagamo.'««
»In kaj ste do danes že napravili?«
»Samo v zadnjem času smo v Naklem skupno z DPD Dobrava priredili »Večer o Cankarju«, v Besnici pa v soboto, 1. aprila, »Večer Prešernove poezije«, spremljan z barvnimi diapozitivi krajev in podob iz Prešernove dobe. Sedaj nameravamo izbrati še programe za tista društva, ki nosijo imena posameznih literarnih ustvarjalcev. Tako na primer v Cerkljah o Davorinu Jenku, v Zalogu o Preži-hovem Vorancu, v Preddvoru o Matiju Valjavcu in v Mavčičah o Simonu Jenku. V počastitev 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov pa pripravljamo razne teme iz NOB, in sicer za društva, ki so v krajih, kjer so se odvijali razni politični dogodki
in borbe partizanskih enot. Prav tako mislimo pripraviti kulturne večere o narodnih herojih, ki so med NOB delovali na področjih, kjer so danes društva občinskih svetov Svobod in prosvetna društva.«
»Dela in načrtov je torej dovolj. Ali ste z delom društev sproti seznanjeni?«
»Uvedli smo tako imenovane 14-dnevne informacije. Vsakih 14 dni dobimo poročilo, ki vsebuje program vseh prireditev, ki jih določeno društvo pripravlja. Tako smo vedno pravočasno obveščeni o dnevu in času uprizarjanja. Imamo posebno ocenjevalno komisijo, ki si ogleda posamezne prireditve društev, tako da bomo ob koncu leta imeli oceno in pregled nad vso kulturno prosvetno dejavnostjo v naši občini. Prireditve naših društev v letošnjem letu sodijo namreč v okvir meddruštvenega tekmovanja v počastit-v 20-letnice vstaje.«
m. r.
MUlUlUMilllM
bil"
Turizem,  pomlad,  promet...   Vse to narekuje posebnih o" j^r včasih tudi domišlije o urejanju posameznih parkov, križišč ^ nih prostorov. Na stiki tak poskus na cestnem križišču v *» pred Staro pošto
PONEDELJEK, dne 3. aprila 1961
ZANIMIVOST
MLADA RAST
STRAN
3
Občinski ljudski odbor Kranj
t besedi in številkah
!   NAMESTO KONCA
Vsakdo med nami je dobil bogat delež zaklada In ga je porabil modro ali nespametno. Kapitan Smollett je šel v pokoj in ne vozi nič več po morju. Crava je kar na lepem zamikalo, da bi se še bolj Izobrazil in vpisal se je na pomorsko šolo. Ben Gunn je svoj delež zapravil v dvajsetih dneh in sedaj je nekje v službi kot vratar in razen tega je toalo čudaški. Mr. Trelawncy se je vrnil domov na Posestvo in tudi zdravnik znova obiskuje svoje bolnike.
O Silverju nismo slišali nikoli več. Na otoku zakladov smo pustili srebro v palicah in kar se
mene tiče, lahko ostane tam, dokler hoče, četudi do konca sveta. Ne z volmi, ne z vrvmi me ne spravite več nazaj na tisti prekleti otok. Samo še v sanjah se tu tn tam znajdem na tistem groznem otoku, kjer s« nam je smrt režala v obraz in se moramo zahvaliti le veliki sreči in našemu pogumu, da smo se vrnili domov.
Zdaj nič več ne slišim tiste mornarske pesmi, ki so jo peli Flintovi roparji:
»Petnajst mož na zaboju mrtvega moža — Ju-hu-hu! in polna steklenica ruma!« In ne pozabite:  sedaj  ko vam pripovedujem naše dogodivščine, pišemo na koledarju leto 1717.
V jeseni bo potekla mandatna doba odbornikov, ki so bili pred štirimi ieti, 1957, izvoljeni v občinski ljudski odbor. Danes si oglejmo nekaj zanimivosti v besedi in številkah, na katerih področjih in kaj so odborniki ObLO Kranj v svoji mandatni dobi n« sejah obravnavali.
172 SEJ S 1039 TOČKAMI
Občinski ljudski odbor je imel v svoji mandatni dobi doslej 46 skupnih sej z 253 točkami dnevnega reda, zbor proizvajalcev se je sestal 67-krat in so obravnavali 396 točk dnevnega reda, medtem ko se je Občinski zbor sešel 59-krat s 390 točkami dnevnega reda. Skupno jc bilo torej 172 sej s 1039 točkami dnevnega reda.
KAJ VSE JE BILO NA PROGRAMU?
Če bi hoteli zabeležiti vso izredno pestro dejavnost Občinskega ljudskega odbora v Kranju, nam bi prav gotovo zmanjkalo prostora. Zato si oglejmo le nekatere najvažnejše probleme.
Nedvomno je bila vsa razprava vedno osredotočena okoli družbenih načrtov in proračunov kranjske komune in petletnega gospodarskega razvoja kranjske občine. Odborniki so govorili na sejah o raznih komunalnih problemih, o zazidalnih načrtih za Zlato polje in za območja med Cesto JLA, Cesto Staneta Žagarja in mejo zazidalnega načrta. Analizirali so stanovanjsko gradnjo ter pravilno delitev stanovanj. Na dnevnem redu je bilo delo krajevnih odborov, stanovanjskih skupnosti in hišnih svetov. Odborniki občinskega ljudskega odbora v Kranju so pregledali razvoj in stanje gospodarskih organizacij ter potrjevali zaključne račune. Prav tako so proučevali probleme poslovanja gospo-
Iz dela predoŠkih pionirjev — zadružnikov
Oskrbujemo 45 belih kokošk
V zadnjih letih so skoraj na Vseh šolah ustanovili druži ne pionirjev — zadružnikov. Zakaj? Ne zato, da bi z delom otrok povečali kmetijsko proizvodnjo. Mar naši otroci premalo delajo? Prav gotovo ne — posebno ne kmečki. Delajo dovolj, ni pa dvoma, da ne delajo vsi z ljubeznijo.
Otroci se sicer v Šoli uče o rastlinah in sistematskih skupinah, kamor lc-te spadajo, učijo se že leta in leta o cepljenju, ne na en, temveč na pet ali šest načinov, uče se razvozljavanja za-niotanih računskih problemov itd. \ln vendar ne marajo cepiti, ne znajo posaditi in presaditi cvetlic v grede in lončke in še manj znajo izračunati, koliko lahko pride-'ajo na nekaj sto kvadratnih metrih, če je hektarski donos tak »n tak.
Pionirska organizacija pa je ob skrbnem vodstvu in pomoči od-raslih našla že celo vrsto za otroke zanimivih načinov zaposlitve. Mnogi se uvajajo v poznavanje in Oskrbovanje čebel, marsikje pionirji - sadjarji skrbno gojijo svo-IJh nekaj dreves ali grmov malin. ■Tudi zajčke so nekateri imeli, za Solobe in kokoši so skrbeli drugi. S slednjimi se ukvarjajo tudi pionirji - zadružniki v Predosljah. Obiskali smo jih in njihova predsednica, učenka 5. razreda, Metoda Zalokar, nam je povedala mar-sikaj o njihovi kurji farmi. Lani 80 od Kmetijske zadruge v Naklem kupili 58 kokoši, vendar so ^ Poginile zaradi kurje slepote, 2
jih je poginilo zaradi poškodb ob dinarjev.
padcih z grede v kokošnjaku. Se daj jih imajo še 45. 16 zadružnikov stalno skrbi zanje in jih krmi. Vsak dan pride eden na vrsto. Zjutraj je treba spustiti vso kurjo družino na prosto in jo np ograjenem vrtu za šoto nakrmiti Tu stoji tudi kokošnjak, ki ga je treba vedno počistiti. Kokoši krmijo še opoldne in popoldne, zvečer pa jih skrbno zaprejo v kokošnjak. Jajčka prodajajo, denar pa uporabijo za nakup kokošjo krme. Ostanek nalagajo v hranilnico, kjer imajo sedaj že 23.000
SITNARJENJE KOT POKLIC
Margareta Greaves ima zadnji čas lep postranski zaslužek, ker ji ni treba početi drugega kot ves ljubi dan sitnariti in kritizirati. Neko gradbeno podjetje v Burn-leyu (Anglija) jo je zaposlilo, da bo vsako novo zgrajeno stanovanjsko hišo tako dolgo »preizkušala-«, iskala napake in tako dolgo »sitnarila«, dokler ne bo v hiši vse v redu. Margareta Greaves pregleda povprečno po eno stanovanjsko hišo na dan in skrbi, da so 'vsi priključki v redu in vse druge pomanjkljivosti odpravljene. »Vsako stanovanje si ogledam z očali gospodinje, ki se bo vselila v stanovanje in ki bo s svojo družino v njem stanovala,« pravi Margaret, ki zelo skrbno opravlja svojo dolžnost.
Dobro bi bilo, ko bi tudi nekatera gradbena podjetja sprejela v službo takšne nadležne »preizku-ševalke« novih stanovanj. Morda
Pionirji se tako skupaj učijo izpolnjevati nekatere gospodarske naloge, pri skupnem delu se §e
bolj zbližujejo, njihov uspeh pa bo pomagal, da bodo še bolj cenili delo.
m. f.
darskih organizacij ter sprejeli smernice vlaganja sredstev gospodarskih organizacij v družbeni investicijski sklad. V zadnjem času so pregledali količinsko proizvodnjo Industrijskih podjetij za prvo tromesečje lani ter program negospodarskih investicij ObLO Kranj in prispevkov gospodarskih organizacij za leto 1960. Se posebej so odborniki analizirali gibanje osebnih dohodkov in Izkerilčanje delovnega časa v letu 1959. Obravnavali so tričetrtletno realizacijo dohodkov in izdatkov, smernice za tarifno politiko v gospodarskih organizacijah, nočno delo in ostale probleme zaposlenih žensk.
Enako pa so se dotaknili tudi Šolstva ter športa in telesne vzgoje. Še bi lahko naštevali in govorili o stvareh, ki so jih resnostjo in odgovornostjo obravnavali odborniki občinskega ljudskega odbora v Kranju.
KDO SESTAVLJA ObLO IN NJEGOVE ORGANE?
Občinski ljudski odbor Kranj sestavljata občinski zbor in zbor proizvajalcev In hej« skupaj 83 odbornikov. Od tega jih odpade na občinski zbor 46, na zbor proizvajalcev pa 42 odbornikov.
Za proučevanje posameznih problemov, obravnavanje predlogov in za opravljanje
drugih zadev Ima Občinski ljudski odbor v Kranju tudi 17 odbornikih komisij, t katerih dela 85 ljudi.
Razen tega ima ObLO Kranj za pomoč pri opravljanju tudi 16 svetov, in sicer Svet za občo upravo in notranje zadeve, Svet za plan in finance, Svet za industrijo. Svet za blagovni promet. Svet za obrt. Svet za gostinstvo m turizem, Svet za kmetijstvo in gozdarstvo, Svet za komunalne zadeve, Svet za urbanizem in gradbene zadeve, Svet za delo, Svet za Šolstvo, Svet za prosveto In kulturo, Svet za telesno rzgojo, Svet za socialno varstvo, Svet za varstvo družine in Svet m zdravstvo. V svetih dela 144 državljanov.
IN 5E NEKAJ ŠTEVILK
Na območja kranjske komune dela 31 krajevnih odborov, ki združujejo 127 naselij in vasi. Največji krajevni odbor je v Goricah, ki ima v tvojem okolju 9 vavi in naselij, najmanjši p« je Stnrževo, ki ima samo eno naselje.
Lani je imel kranjski občlnaki ljudski odbor 12 sej in je bilo na njih vedno navzočih le 5 odbornikov. Eden izmed odbornikov se iz opravičljivih vzrokov ni udeležil nobene seje, največ neopravičenih izostankov pa sta imela lani dva odbornika, in sicer po 7. ML 2.
Ali že veste?
...da imamo v Jugoslaviji več kot 1000 strokovnih knjižnic. Vendar ima polovico od teh manj kot 1000 knjig.
... da imamo več knjižnic z 10 do 15 tisoč knjigami kot tistih s 5 do 10 tisoč knjigami.
... da imamo v Jugoslaviji 10 knjižnic, ki imajo do 100.000 knjig in 14 knjižnic, ki imajo pol milijona knjig.
... da ima samo ena jugoslovanska strokovna knjižnica več kot pol milijona knjig.
... da imamo več kot 5000 javnih knjižnic, a samo 2350 knjižnic ima svoje čitalnice. Da se v javnih knjižnicah nahaja več kot
le verjetno ukradla lisica, nekaj bi imele kaj dela
Otroški vrtec na Jesenicah je pretesen za vsej ki bi radi v njem dobrega varstva in vzgoje. Vendar se v njem vsak dan zbere okrog 160 malčkov, ki v okusnih, čeprav majhnih igralnicah, preživijo čas, ko so njihove mamice na delu. Ko preneha mraz in posije toplo sonce, se preradi zberejo na velikem vrtu, kjer se lahko igrajo na gugalnici, vrtiljaku, na velikem drevesnem deblu, ki stoji sredi dvorišča Itd. Na sliki pa vidite naše najmlajše Jeseničane prav v trenutku, ko so se zbrali na velikem letalu, ki ga je vrtcu poklonilo društvo Ljudske tehnike z Jesenic
6,5 milijona knjig.
... da imamo Šolskih knjttriki okoli 12.000 in v njih več kot 6 milijonov knjig.
... da je skupaj po naših knjižnicah več kakor 20 milijonov knjig.
... da imamo v Jugoslaviji 250 muzejev, med njimi je največ družbeno-zgodovinskih, okoli 150, za njimi so najštevilnejši muzeji, kateri obdelujejo posamezne kraje naše zemlje.
... da imamo v Jugoslaviji skupaj vseh gledališč okoli 200 in da se v njih vsako leto odigra 17.000 predstav, to je okoli 1400 na mesec in blizu 50 predstav na dan.
... da je zelo razširjena kino-matografaka mreža in da lahko okoli pol milijona ljudi naenkrat gleda predstave. Vsako leto se predvaja ravno tako okoli poj milijona predstav, katerim skupaj prisostvuje več kot 100 milijonov gledalcev. To je, da vsak naš človek v povprečju enega leta vidi 6 filmov, toda v ta račun so všteti tudi otroci in starci ter ljudje, ki živijo v oddaljenih krajih, kjer nimajo kinematografov.
MESTO ŠTORKELJ
V posavski vasici Davor »skorajda ni hiše, ki ne bi imela na dimniku štorkljinega gnezda. Računajo, da odleti iz tega kraja vsako jesen po 300 mladih štorkelj.
VILA ZA VSAK PRIMER
Znano je, da španski diktator Franco ne potuje nikamor iz svo-e dežele (razen morda na Portu-alsko). To pa ne samo zato, ker *a nihče ne vabi, temveč zato, •rer je povsod lepo, največ poli-ije pa je le doma. Zato   je   v   svetovni javnosti vzbudila     precejšnjo pozornost vest, da si Franco gradi razkošjio vilo v bližini Rima — torej v Italiji. Ozemlje je kupil od rimskih prinčev Borghese. V primeru, da bi se mu kaj .zgodilo, Franco res ne bi mogel najti zatočišča tam, kjer sta ga našla Peron in Battl-sta — v Španiji.
Charles McCormac
Skozi bledi dim, ki je negibno ležal nad singa-Durskimi doki, se je zasvetil japonski lovec In švlg-1111 nizko ob obali. Krogle iz njegovih dveh topov so ra2parale velik kup košar, potem pa so kot odmev na brnenje letala, ki jc Izginilo za na pol razdeja-n'ni skladiščem, zaprasketali plameni in požrešno P°žirali na soncu posušen les.
Bil je 30. januar 1942, ko sem stal na ogromni, od £°mb razdejani pristaniški obali in opazoval »Wa-*efield«, kako počasi plove proti severozahodu v Rajsko ožino. Nekje na ladji je bila moja žena J*** in ob dejstvu, da je odšla, je postalo nevažno tudi to, da me bodo v prihodnjih dneh bržkone uJeli Japonci. Ko sem opazoval »VVakefield«, kako *28»nja v dušečem dimu bomb, sem si želel edino to> da bi Pat in najin še nerojen otrok ostala živa.
Skoraj nisem mogel verjeti, da sva le nekaj ted-ft°v Poprej s Pat živela mirno v družinskem stano-VanJu ob robu letališča Seletar. Takrat se nama je 2^ela vojna zelo daleč. Uživala sva lagodno, brezskrbno življenje in nisva mislila na sile, ki so že ^šile to življenje.
''isto noč, ko se je končal najin prismuknjeni Paradiž, je bila nedelja. Sedmi december. Večer sva P'eživela s prijatelji Dennetoviml v njihovi hiši ob ,e*ališču. R.izgovor se je neogibno zasukal na borbe * Evropi in ugibali smo, ali se bo vojna razširila *U<U na Daljni vzhod. Se posebej pa smo skušali ^voziati čudno in hkrati pomenljivo ozračje, ki je j*astaio zadnje čase v odnosih med Azijci in Evro-Peto. Imeli smo občutek, da so Azijci vedeli več ***or mi, ali bo na Daljnem vzhodu vojna in da !?se že odločili, na kateri strani bodo takrat. Sele
^ nekaj dnevi so domači delavci zahtevali prek
svojih sindikatov fantastično povečanje mezd. Rekli so, da morajo dobiti več denarja, ker dajejo del svoje plače sindikatom za vojno na Kitajskem. Iz različnih virov pa sem zvedel, da so postavljali take zahteve zato, da bi bili odpuščeni, ker so se širile vesti, da bodo Japonci, ko pridejo sem, pobili vse domačine, ki so zaposleni pri Evropejcih.
Razpravljali smo tudi o veliki paradi, ki je bila ob koncu tedna na Raffles Squaru. Ure in ure so po njem korakale naprej in nazaj avstralske čete s svojim mogočnim orožjem. Za to ceremonijo, ki je trajala samo eno popoldne, so potegnili čete z Malajskega polotoka.
»Ce nas nameravajo Japonel napasti,« sem rekel, »potem še nikdar niso imeli tako ugodne priložnosti.«
»Tako je, Mae,« mi je smeje pritrdil Dennet. — »Noeoj je prava noč!«
Bila je bolj šala, kajti v Singapuru smo malo vedeli o vojni stvarnosti. Stalno smo se prepričevali: »Vojna nas ne bo nikdar našla!« in kot noji smo z glavami v pesku uživali v idealni ločenosti življenja. Ponoči so restavracije in klubi bili polni moških v smokingih in žensk z razgaljenimi rameni, ki so se gnali po plesiščih. Res smo gledali filmske tednike o vojni v Evropi, o evakuaciji Dunkerqua in o bombardiranju Londona, toda pri tem smo Imeli neki splošen občutek, da se »kaj takega pri nas ne more zgoditi«. Se posebno dobro smo živeli na letališču Seletar, ki je uživalo sloves najudob-nejfie ustanove RAF (angleškega vojnega letalstva — op. prev.) na Daljnem vzhodu. Imel je svoje lastno Igrišče za golf, svoj Jahtni klub, plavalni bazen in privatne taksije, ki si jih lahko najel za 8 dolarjev za ves dan. Singapurski civilisti so nas še kar trpeli in večina mestnih lepotic nam je bila naklonjena.
Noč 7. decembra 1941 pa Je temu napravila konec.
Zbudila me Je Pat. Odrinila je mrežo proti mo-skitom in me divje stresla za ramo.
»Prebudi se, dragi! Bombardirajo nas!«
»Ne bodi smešna,« sem zaspano zag od rajal, »to
je le nevihta.«
Potem pa sem slišal tenko tuljenje, ki se Je sprevrglo v presunljiv žvižg, kot žvižga lokomotiva, ki pripelje iz predora. Pat se je nagonsko vrgla na tla, jaz pa nanjo. Vzbuh eksplozije je odmeval okrog hiše. Pobrala sva se in planila k oknu.
»Tam!« je za vpila Pat. »Trije so. Žarometi so jih ujeli.«
Opazovala sva, kako so snopi svetlobe iz žarometov leno poplesavali po letalih, ki so bila podobna osvetljenim pegam. Pogledal sem na uro. Kazala je 4.15. V Singapuru so divje plamteli požari. Naglo sem se oblekel, Pat pa se je zavila v haljo in odprla radio. Cez nekaj sekund se je oglasila singapurska postaja s plesno glasbo — toda brez poročil.
»Postaje vsekakor niso zadeli.«
Nerodno sem si oblekel suknjo in velel Pat, naj si poišče zaklonišče, če bi se letala vrnila. Potem sem odšel na letališče. Ena izmed bomb je sploščila del letalske bolnišnice In ljudje so razkopavali ruševine. Domnevali so, da tu nI ponesrečencev. Pri hangcrjlh so se zbirali drugi letalci in se razburjeno pogovarjali. Od njih sem zvedel prvo slabo vest — predhodnico mnogih drugih - da se eno izmed naših letal tipa Catalina še ni vrnilo. Letalski narednik Webb, prvovrsten pilot, je bil Se z več drugimi piloti popoldne na patruljnem poletu. Ko so leteli nad Siamskim zalivom, so poslali sporočilo, da so opazili japonske ladje. Njihovo sporočilo so takoj poslali obrambnim oblastem, ki pa niso storile ničesar, ker so domnevale, da so te ladje namenjene v Siam. Šele pozneje, ko smo se včasih pogovarjali o tem, nam je postalo jasno, da je Webb takrat videl del invazijskoga ladjevja, s katerega so se izkrcali Japonci pri Kelananu na vzhodni obali Ma-lajc, štiri sto milj severno od Singapura. Zakaj VVebbovemu opozorilu niso posvetili pozornosti, zakaj Singapur nI bil zatemnjen In zakaj ni bilo nobene obrambe proti bombnikom, to so bila vprašanja, ki niso bila nikdar pojasnjena. VVcbb je moral biti brez dvoma prvi, ki Je vedel, da se pripravlja japonska invazija. Povedal Je svojo novico dalje, preden w ga po vsej verjetnosti sestrelili. Toda
njegovega opozorila nihče ni jemal resno.
V trgovskem središču Singapura, ki je bilo pri bombardiranju najbolj prizadeto, pasivna obramba ni začela delovati takoj, toda potem so hitra pogasili ognje in poskrbeli za ranjence. Šestdeset ljudi je bilo ubitih, sto triintrideset pa so jih spravili v bolnišnico.
Ob 6. zjutraj je malajska radijska postaja prenašala vest, da je Velika Britanija v vojni z Japonsko. Naš vzhodni paradiž se je razbil na kosee.
Naslednji dan smo Izvedeli za morda najbolj tragično novico te vojne. 5. decembra smo na Selelaru še opazovali vojni ladji »Prince of VVales« in »R<V pulse«, ki sta mogočno pluli po Johorski ožini. Samo nekaj dni poprej sta ladji prispeli v Singapur, da bi dvignili moralo ljudi na otoku. Potem sta spet odpluti. Okrog poldneva, 9. decembra, pa jc pristalo na Seletaru letalo tipa VValrus in po obrazih pilota ter spremljevalca smo lahko presodili, da se je moralo zgoditi nekaj strašnega. Odšla sta naravnost na poveljstvo In tam poročala, da sta se »Prince of VVales« in »Repulse« potopila.
Tri dni pozneje je g. Duff Cooper, ki je bil predsednik vojaškega sveta v Singapuru, objavil po radiu vest o Izgubi obeh ladij.
Ves ta čas pa so domačini poslušali japonske radijske postaje In po njih hvalisanje o vojnih usp-hih japonske armade. Zato je kmalu začela dvojna evakuacija — Azijci so zapuščali prenapolnjeni otok In se izlivali po široki cesti čez Jaharsko ožino v Jahore, Evropejci in množica drugih beguncev pa so prihajali na otok.
Kljub tem slabim znamenjem pa so evropejski civilisti nadaljevali svoje opravke, ne da bi zsrublli zaupanje v nepremagljivost singapurskega otoka. Toda mi na seletarskem letališču smo se kmalu začeli zavedati pomanjkanja letal, ko so naše Cata-Hne morale začeti bombardirati točke na kopnem in so naši VVildbeesti iskali in tudi našli japonske ladje. Skupine teh letal so požrtovalno opravljale svoje samomorilske naloge, toda storile so lahko le malo, da bi preprečile neizprosno japonsko napredovanje.
4    9TRAW j| y/V €5 PONEDELJEK, dne 3. aprila 19gl
L I OGLU SI
PRODAM
Prodam motorno kolo »Tomos Puch« 175 ccm s prevoženimi 20 tisoč km v zelo dobrem stanju. Potočnik Milan, Zduša 6, Kamnik
1237
Prodam kravo, ki bo četrtič te-letila in konja, starega 4 leta. Te-netiše 28, Golnik 1268
Travnik na Suhi prodam ali dam v najem. Rozman Katarina, Jezerska 77,  Kranj 1278
Prodam 2 novi brani - pohari-Ci. Velesovo 7, Cerklje 1279
Kuhinjsko omaro, mizo, dva stola, divan, prodam. Gradišar Danilo, Križe 1276
KUPIM
Planino kupim. Gradišar Danilo, Križe 1277
Krojačice! Moderniziram stare Šivalne stroje. Cena 16 do 22 tisoč din. Naslov v oglasnem oddelku 1212
Prosimo starše gluhonemih otrok, da pismeno sporočijo svoj naslov na: Zvezo gluhonemih — Kranj 1252
Gorenjka, vdova srednjih let, želi poznanstva z inteligentom, treznim in poštenim od 50 do 60 let, ljubitel-jem narave. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Pomlad« 1256
Zamenjam dva stanovanja v Stražišču za enakovredna v Kranju. Škofjeloška 51, Kranj 1280
Preklicujem besede, ki sem jih govoril o Ivanki Slnk kot neresnične. Vavpotič Jože, Stara Loka št. 73 1281
Travnik, dobro umetno nagno-jen, oddam za dalj časa. Lesce 84
1282
nih kmetijskih zadrugah - gozdnih obratih, kjer bodo na razpolago tudi potrebni obrazci za prijavo sečnje.
Vse prošnje za posek na gozdnih tleh je kolkovati po tar. št. 1 in 7 ZUT z 250 din.
V istem roku se bodo vlagale tudi prošnjo za posek mecesna in drevja na negozdmih tleh.
Izven rednega roka vlaganja prošenj za posek bo komisija upoštevala le prošnje, ki se bodo nanašale na elementarne nezgode (požar, povod en j, veter ipd.).
TELESNA KULTURA
Republiška rokometna lfga
Kljub porazu - zadovoljni
Mladost: Branik 21:25 (11:11) - Okoli 800 gledalcev
prvo tekmo v republiški rokometni ligi je vladalo v Kranju izredno zanimanje, saj se je na igrišču Mladosti zbralo nad 800 gledalcev. Kljub tesnemu porazu domačih pa smo bili z igro obeh Obrtno - komunalna zbornica?ekip zadovoljni. Zmagal je tokrat okraja Kranj razpisuje za počit-f fizično močnejši Branik, predvsem
RAZPIS
Kranj, 2. aprila — Za današnjo njeni postavi so dobro zaigrali, le
škoda, da so v zadnjih petih minutah precej popustili, kar jih je veljalo zmago.
Mladost je nastopila v današnji Igri v naslednji postavi: Čebul j, Petrič (4), Sotelšck I, Sotelšek II
niški dom v Crikvenici naslednja delovna mesta:
1. servirke — sobarice;
2. gospodinjske pomočnice.
Potrebno je nekaj prakse v navedenih poklicih. Cas zaposlitve od 1. junija do 30. septembra 1961; (zaposlitev gospodinjske pomočnice  je  možna  od   15. maja  t. L).
po zaslugi njihovega odličnega strelca Sparenblenka, ki je sam dal 14 golov. Kranjčani, ki so to pot nastopili v nekoliko spreme-
(6), Ankele, Bregar St„ Rebolj P. (2), Rus (4), Juvan (4), Belchar (1) in Bregar J.
Takoj v začetku so gostje iz Maribora močno navalili in po-vedli  z 2:0.  Toda Kranjčani so
oemue
Občinski ljudski odbor Kranj Komisija   za   izdajo sečnih , dovoljenj obvešča vse gozdne posestnike in korist-nike zasebnih gozdov na območju občine Kranj, da se bodo za leto 1962 vlagale prošnje za posek v Času od 15. aprila do 6. maja 1961. Prošnje bo vlagati pri pristoj-
Hino \  KRANJ, 2. aprila — Danes je
\bilo na Gorenjskem odigrano tret-Jesenice »RADIO«: 4. in 5. apri-j*e spomladansko kolo podzvezne la ameriški film BEG V VERI- i nogometne lige. Kranjska Mladost GAH \se je z zmago nad Planiko utrdi-
\la na prvem mestu, medtem ko Jesenice »PLAVŽ«: 3. in 4. apri-*se je šenčurska Svoboda z drugo la ameriški film PUSTNI TOREK F zaporedno zmago povzpela z zad-
Koroška Bela: 3. aprila ruski !n^a na šesto mesto- T™6 {e barvni film LETA MLADIH J končno prehitel Partizana iz Škof-
ije Loke, ki je bil v današnjem
Bled: 4., 5. in 6. aprila domači 6 kolu prost. Sedaj imata obe mo akcijski film KOTA 905, ob 20. urijštvi  enako  število odigranih te
Radovljica: 3. aprila francoski J kcm< to?a Tržiž ima žc točko film   NENAVADNA   AMERIKA, \ prednosti.
4. aprila angleški film STRA- J JESENICE : TRIGLAV B 7:1 (4:0) HOTNE POPLAVE ob 20. uri
Gorenjska podzvezna nogometna liga
adost $e oddaljuje
Skofja Loka »SORA«: 4. in 5.
Jeseničani, ki stojijo tesno za I Mladostjo in gredo vštric z ostali-
aprila italijanski film MLADI }m\ tekmecema za prvo mesto v MOŽJE
Kranj »STORZlC«
jpodzvezi, so bili tudi danes boljši i nasprotniki v tekmi z drugo 3. aprila in-i kranjsko enajstorico. Dosegli so dijski barvni film MATI INDIJE J kar sedem golov pa tudi v konkurenčnem tekmovanju imajo [najboljšo razliko v zadetkih. Ka-
ob 15., 17., 19. in 21. uri ter matineja   istega   filma ob 10. uri, 4.
aprila isti film ob 15., 17., 19. inl^e, da Jeseničanom dobro dela na-
21. uri ter matineja ob 10. uri Stražiščc »SVOBODA«: 3. aprila
padalna vrsta, kot tudi obramba Ce bodo še naprej tako dobro igrali, jjm prav lahko golski ko
ameriški barvni film ZGODBA 0^iičnik pomaga do naslova gorenj-GLENN MILLERJU ob 18. in 20.iskih prvakov. - Tekma je bila;
(Idanes dopoldne na Jesenicah, sod-(Inik Serdanovič pa jo je vodil prej slabo, kot dobro.
Gostinsko podjetje »Javornlk«, Jesenice, razpisuje delovno mesto
finančnega knjigovodje
Pogoji: popolna srednješolska izobrazba z ustrezajočo prakso v računovodstvu (po možnosti v gostinski stroki). Predložitev prijav z obrazložitvijo dosedanje zaposlitve in kvalifikacije je poslati upravi podjetja. Nastop službe takoj!
OBJAVA
Sprejemanje strank pri Zavodu socialnega zavarovanja na Jesenicah in v Kranju
Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kranju obvešča vse osebne, družinske in invalidske upokojence, da bosta oddelka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Kranju, kakor tudi odsek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri podružnici na Jesenicah
sprejemali stranke od 1. aprila 1961 dalje samo vsako sredo od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure.
Objava velja do preklica. *
Omenjene službe ne bodo sprejemale strank izven navedenih ur. Prosimo, da tako stranke kot vse ostale organizacije to upoštevajo v lastnem interesu.
Referenti bodo delali na prevedbi pokojnin in invalidnin ter za hitro in točno reševanje potrebujejo čas in zaradi tega ne morejo sprejemati strank.
Okrajni zavod za socialno zavarovanje - Kranj
MLADOST : PLANIKA 3:0 (2:0)
Današnja tekma med obema kranjskima ekipama v Gorenjski podzvezi je bila za domačine važnega pomena v zanimivem »če-* tveroboju« za vrh tabele. Igralci Mladosti pa si tokrat niso delali sivih las ter so z lepo igro zmago
prav zares zaslužili. Posebno zaslugo za dosežek, ki bo Mladosti prav prišel, imajo Zaletel, Hiti in Bajželj, ki so se izkazali kot pravi mojstri nogometne žoge. Z lepim strelom v mrežo se je zlasti odlikoval Miha Bajželj, ki je že v prejšnjih tekmah zablestel s prisebnimi zadetki. Gole so dosegli Bajželj. Brenčič in Hiti. SENCUR : PREŠEREN 2:0 (1:0) Pred 150 gledalci je danes domača enajsiorica zabeležila drugo letošnjo zmago, saj je zasluženo odpravila goste iz Radovljice. Najboljši mož na igrišču je bil domačin Tepina, ki je tokrat drugič nastopil za Šenčur, odkar se je vrnil iz vojske. V tekmi prejšnjega kola — s Planiko je sam dosegel tri gole, danes pa je bil spet
Pred I. kongresom telesne kulture Slovenije
Razvedrilni šport
7. in 8. aprila se bodo zbrali ? Ljubljani predstavniki športnih vn telesnovzgojnih organizacij ter mla-dine iz vse Slovenije, na I. k0*1' gresu telesne kulture Slovenije.
Upravičeno lahko pričakujemo, da bo I. kongres telesne kulture dosegel svoj namen, to je, da bo ocenil stanje, razvoj in probleme na področju telesne kulture v Sloveniji. Izoblikoval bo pota za njeno vsklajevanje z dosežki družbenega in gospodarskega razvoja p** nas.
Kongres bo spregovoril tudi svojo besedo o rekreativnem športu in o telesni vzgoji v naših kolektivih. Pokazalo se je, da se prav v kranjskem okraju v okviru gospodarskih organizacij v premajhni meri upošteva potreba po rekrea-cijskem športu. Športnih objektov nov zapečatena. Gostje iz Marlbo-iw stanovanjskih skupnostih in * ra so tako zmagali s 25:21. ^ bližini naselij gradimo zelo mah-
kmalu uredili svoje vrste in nekako v peti minuti izenačili. Poslej je bila igra ves čas enakovredna. Moštvi sta se skozi ves prvi polčas menjavali v vodstvu, tako, da je bila igra res izredno napeta in razburljiva. Končno pa sta obe ekipi odšli na odmor z remijem 11:11. i V nadaljevanju so podobno kot v začetku Branikovci spet zadeli dva gola. Kranjčanom je uspelo v drugem polčasu nekajkrat rezultat izravnati, vendar jim ni uspelo v tem delu niti enkrat priti v vodstvo. Ko so nato Mariborčani pri stanju 20:20 z nekajkratnimi protinapadi dali v nekaj minutah pet golov, je bila usoda Kranjca
porazu niso razočarali številnih gledalcev. Po današnji igri obeh ekip bi zmaga pripadala eni ali drugi ekipi, vendar je imel Branik v finišu več sreče in je tako osvojil obe točki. Tekma je bila odigrana na zelo prašnem igrišču in smatramo, da je takšen teren
bi jo marljivi kranjski rokometaši novo asfaltirano igrišče. — Sodnik .Vidic iz Ljubljane je svojo nalogo zelo dobro opravil.
J. J.
Prijateljski ženski rokomet SVOBODA : MLADOST 8:6 (3:3) Kranj, 2. aprila - V predtekmi sta  se v  prijateljskem srečanju
Kranjčani^ kljub_ današnjemu^ Znano je, da so tudi delovni kolektivi na Gorenjskem močno pod" prli delavske športne igre. Vzenu-mo samo primere jeseniške Železarne, kranjske Iskre, Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču, ah pa Loške tovarne hladilnikov. Vedno smo lahko videli imena tekmovalcev iz teh in še ostalih de-
enkrat uspešen. Drugi gol so si P°merili ženski vrsti Svobode iz
Ljubljane in domače Mladosti. Kranjčanke kljub temu, da so nastopile brez najboljše strelke Bregarjeve, so prikazale dokaj zadovoljivo igro. Kaže, da so, kljub pomanjkljivemu treningu dobro pripravljene za bližnje prvenstvo Strelke za Mladost so bile: Kol-manova, Ankeletova in Tolarjeva vsaka po dvakrat. -ek
domačini priborili z realizirano enajstmetrovko. — Sodnik Cadež iz Kranja je sodil zadovoljivo.
TRŽIČ : NAKLO 3:1
TRZiC, 2. aprila — Danes popoldne jc bila tu odigrana prvenstvena tekma Gorenjske nogometne podzveze, med enajstorico Tržiča in Nakla. Ves čas so bili v premoči domačini, vendar niso imeli niti enega spretnega reali-zatorja, kljub mnogim priložnostim za dosego gola. Nakelčani so dosegli gol iz enajstmetrovke. Po prikazani igri bi bil rezultat lahko precej višji v korist domačinov. ,
Izidi pionirskih tekem - Šenčur : Prešeren 3:0 (1:0), Mladost : Planika 2:1.
Slovensko prvenstvo v judu
Stare slovenski prvak
Komisija za sprejem in odpust delovne sile KRANJSKIH OPEKARN razpisuje delovno mesto
računovodje podjetja
Pogoji: 1. Ekonomska fakulteta in 2 leti prakse v računovodskih poslih; 2. srednja strokovna šola in 4 leta prakse v računovodskih poslih; 3. nepopolna srednja šola in 6 let prakse v račimovodskih
poslih.
Prijave je poslati na gornji naslov, in sicer V roku 15 dni po objavi v časopisu.
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sploh vsem, ki so pospremili mojega tragično preminulega sinka
BRANKA ZELNIKA
na njegovi zadnji poti. prisrčna hvala. Vodstvu osnovne šole »Lucijan Seljak« prav tako prisrčna hvala za ves trud in pomoč pri žalostni poslovitvi od dobrega sinka Branka.
Žalujoči Zelnikov!
KRANJ, 2. aprila - Včeraj In danes je bilo v Kranju slovensko prvenstvo v judu. Na njem je sodelovalo 41 tekmovalcev iz devetih klubov, in sicer: Ljubljane, Olimpije (Ljubljana), Olimpa (Celje), Maribora, Branika (Maribor), Kovinarja (Maribor), Alpine (Žiri), Kamnika in domačega Triglava. Prvenstvo se je nekoliko razlikovalo od dosedanjih, nastopili so namreč lahko le tekmovalci od zelenega pasu naprej in nosilci nižjih pasov, ki so se kvalificirali na izbirnih podzveznih tekmovanjih.
Včeraj se je pred približno 300 gledalci odvijalo predtekmovanje. Tekmovalci, ki so izgubili obe borbi, so izpadli, ostali pa so se plasirali v nadalnje tekmovanje.
Danes se je prvenstvo nadaljevalo s finalnimi borbami. V tretjem kolu je Blaznik (Tr) izgubil s Stepančičem (Lj), Hostnik pa v končnem prijemu z Lupincem (Br). Najboljši borec srednje kategorije Ferle je z dvema izredno lepima metoma premagal Naglica (Alp), medtem ko je Pogačnik (Lj) s težavo odpravil Mlakarja T (Alp). V težki kategoriji je Stare z metom premagal Roškarja (Mar), Gale pa Divjaka (Br). Četrto kolo je prineslo več presenečenj. Najprej je Pišler (Lj) z metom taio-toshi premagal Usarja, nato pa še Kukovec Lupinca. Največje presenečenje je bila zmaga Sterka (Lj) nad prvakom Staretom. Po enakovredni borbi je na koncu podaljška Sterk izkoristil trenutno Staretovo nepazljivost in zmagal z metom tomoe-nage.
V finalnih borbah so zmagali Ferle z Macarolom, Gale s Ster-kom in Kukovec z Zevnikom, V 9 zadnji borbi je Ferle premagal ^Pogačnika. Po končanem tekmo-^vanju je tov. Mihelič, predsednik •£SD Triglav podelil zmagovalcem f lične plakete.
Osebo, ki je v četrtek, 30. marca popoldne po pomoti vzela v £ prodajalni tobaka in srečk v Prešernovi ulici v Kranju blok na-ilepnic športne stave Št. M 776601 i—776650, pozivamo, da ga vrne v ) prodajalno, ker bomo v nasprot i nem primeru morali drugače š ukrepati.
precej škodljiv zdravju igralcev,) lovnih kolektivov z Gorenjske n* •n je jato res ^krajni čas, te to*\sindUednih   športnih tekmovanjih
bodisi v okrajnem ali v republiškem merilu. 2al pa so imele te sindikalne športne tekme preveč kampanjsko obliko. Po končani" tekmovanjih, so se skupine delavcev spet razšle. Namesto da bi tt igre pomenile vrh aktivnega vsestranskega športnega tekmovanja v posameznem delovnem kolektivu, pa nasprotno predstavljajo p°JJe' kod eaino obliko športnega življenja. S temi tekmovanji vsekakor^ ne moremo biti zadovoljni. Tttd1 odnos nekaterih športnih in telesnovzgojnih organizacij je povserrt nerazumljiv, ko velikokrat ne vidijo v teh igral} možnosti za razširitev športa med odraslimi, ampa* jih z oznako, da gre pri tem Z* divji neorganiziran šport, zavračajo. Znano je, da je število obratni)} nesreč občutno manjše prav P1 športnikih, ali pa pri IjucPch, ki *° se kdaj koli ukvarjali s športom.
Slovenski kongres telesne kulM' re ne bo šel mimo teh problemov-Razvedrilni šport, ki je bil dotle)
NAJUSPEŠNEJŠI DORNIK Tržič, 2. aprila - Danes je bil na Zelenici nad Tržičem tradicionalni Našičev smuk, ki se ga je
udeležilo nad 40 tekmovalcev 61a-Jv S€nei tekmovalnega in vrhunske-nov in mladincev. Tekmovanje sel^a, „d; Mi prav£ v VSch
je odvijalo pod pokroviteljstvom{^orf„//; organizacijah. Smd&*lrt.e Okrajnega komiteja ZKS in{podružnice na Gorenjskem luof"* Okrajnega odbora SZDL Kranj. *podpreti vsa prizadevanja deUv' Proga je bila dolga 1200 metrov* ceVt & yt radi v akviru naseija af in je imela 8 vratic. V odsotno-* £0/^/x,4 organizirali stalne)^ sti najboljših je zmagal domačin* ^or^0 življenje. Če bodo organ1' Ludvik Dornik. * zatorji  športnega  življenja  v de-
Rezultati - člani: 1. Dornik*/^;;, kolektivih, v športnih in tt* (Ljubelj, Tržič) 1:05,4, 2. Rakovič*/w^w£ društvih zajeli v svoje (Triglav, Kranj) 1:07,0, 3. Hogca-ivrste mno.}jco delavcev, se bodf šek (Enotnost, Ljubljana) 1:08,01 prav kmalu pokazali dobri rezili' itd.; mladinci: 1. Guček (Enotnost,*tat-u 3. Zevnik (Ol); srednja kategorija: i Ljubljana 1:10,0,  2.  Teran  (Lju-i   y vei£0 *r; organi*"*'
1. Ferle (Br), 2. Macarol (Lj), 3. bel j, Tržič) 1:16,0, 3. Terovsky športnega življenja med delov Pogačnik (Lj); težka kategorija: 1.1 (Ljubelj, Tržič) 1:17,2 itd. fci yQdo pravkar ustanovljene ob-
Ekipno   je   zmagal   smučarski * Zi^ke   športne   zveze   v Trži'c»>
Škof ji Loki, Radovljici, na Jesenicah in v Kranju. Prav ti občin*"*
Vrstni red - lahka kategorija:
1. Skraba (Lj), 2. Kukovec (Br),
Stare (Tr), 2. Gale (Ol), 3. Sterk
(Lj), itd.      . I klub Ljubelj iz Tržiča.
Slovenska conska nogometna liga
Nepričakovano
Triglav : Ljubljana 0 : 2 (0 : 1)
KRANJ, 2. aprila — Enajstorica kranjskega Triglava je danes na igrišču Mladosti v Stražišču, kjer se je zbralo nad 1500 gledalcev, utrpela svoj deveti poraz v letošnji nogometni sezoni. Danes je Ljubljana zaigrala kot v najboljših dneh in sta ji osvojeni točki zasluženo pripadli.
Sodnik Blekač iz Šoštanja, ki se na igrišču ni znašel kdo ve kako dobro ter je preziral tudi večje napake, je privedel na teren naslednji postavi — LJUBLJANA: Zupančič, Bogataj, Bolontič, Herman, Frič, Skušek, Jež, Djefero-vič, Dolenc, Pire, Corn; TRIGLAV: Galič, Brezar II, Rozman, Norčič, Perkovič, Mesaric, Brezar III, (Dagarin II), Siladi, Potočnik, Krašcvec in Stular I. '
Danes sta prvič za kranjsko moštvo nastopila Norčič in Potočnik, ki sta se izkazala kot dovršena igralca, zlasti mladi Potočnik, ki je s svojo neugnano močjo usp??no krotil žogo in nasprotnike. Kljub temu, da se jc v ekipi poznala njuna pomoč, je Kranjčanom le nekaj manjkalo — duhovnega vodje Staneta Brezarja, ki je s svojo rutino Triglavu priboril žc prenekatero zmago. Brezar danes v moštvu ni nastopil, ker jc bil pred tekmo v prometni nesreči laže poškodovan.
Prvi gol je iz gneče pred vrati dosegel najboljši strelec Slovenske conske lige Pire, v 19. minuti. Nedolgo za tem je sodnik Blekač spregledal grob prekršek nad domačinom KraScveeni v kazenskem prostoru gostov. — V drugem polčasu so bili Triglavani v terenski premoči, ki pa je niso znali izrazili v golih, kajti obramba Ljubljane je po vodstvu delala brezhibno. V 65. minuti igre jc kranjski obrambi pobegnil
mladi Corn, ki je po vođenju žo ge pred vrata močno streljal mi
športni organi bodo lahko povezovali delo športnih aktivov po kolektivih in skrbeli za organizacij0 stalnih športnih tekmovanj Mc: delavci.
Pomembna   naloga   zadene Pr vsem delavske svete, delovne k0*, lektive,  ki  naj  postanejo mecej*1 ^razvedrilnega športa. Šport naj t>° last vse družbe in ga moramo
mo Galiča in postavil končni re-v'** vsi podpreti.
zultat.
Jože Zontar
I. zvezna liga
Hajduk : Sarajevo 1:0 Crvena zvezda : Vardar 1:0 Beograd : Partizan 2:1 Dinamo : Split 2:1 Velež : Vojvodina 1:3 Rijeka : Radnički 6:3
Slovenska conska liga Slovan : Maribor 1:2 Kladivar : Nova Gorica 6:0 Triglav : Ljubljana 0:2 Rudar : Krim 0:0 Nafta : Sobota 1:3 Ilirija : Olimp 1:0
II. zvezna liga
Karlovac : Triglav 1:0 Sloboda : Trešnjevka 2:0 Željezničar : Varteks 3:0 Zagreb : Lokomotiva 3:2 Borac : Šibenik 1:0 Čelik : Proleter 1:1
iHIIIIIIIIIIII^